AcoepUnct for mailing at special rata of postafe provided for in sectiaellOS. Act of Oct 3, 1917, authortaed on June 4. 1919. rr^raBrTrmr^sBs^m- 1 " "ir1118'88" Rusi zdrobili nemški obroč okrog Leningrada! Obleganje drugega največjega sovjetskega mesta zlomljeno v ofenzivi, v kateri je padlo 13,000 nemških vojakov. Rusi zasedli trdnjavo Schluesselburg in razpršili štiri nacijske divizije.—Britska osma armada obnovila prodiranje proti glavnemu mestu Tripolita-nije.—Ameriški in avstralski letalci potopili in poškodovali pet japonskih ladij Moskva. 19. jan.—Zgodovinsko sedemnajstmesečno obleganje Leningrada, drugega največjega ruskega mesta, kjer je čez milijon ruskih civilistov umrlo za lakoto in boleznimi, ker so bili odrezani od zunanje pomoči, je bilo zlomljeno v sedemdnevni ofenzivi, katero sta začela maršala Klement Vorošilov in Gre-gorij K. Žukov, se glasi uradni komunike.. Ruske armade so okupirale trdnjavsko mesto Schluesselburg pri jezeru Ladogi, 22 milj vzhodno od Leningrada, kjer so Nemci spojili obroč okrog mesta 21. avgusta 1. 1941. Velika ruska zmaga je izzvala silno navdušenje po Vsej Sovjetski uniji. Velike proslave so se vršile v Moskvi in drugih ruskih mestih, ko je prišlo naznanilo, da je trdnjava Schluesselberg padla. Ruske armade so prebile devet milj dolgo nemško trdnjavsko črto v ofenzivi in pobile čez 13,000 sovražnikov ter razpr-iile štiri nemške divizije in ostanke drugih vojaških enot. . . „ ... . Basi so ujeli tudi.£ez 1260 nem- Tuniziji so ponehale. Poročilo iz " . glavnega sitana generala Glrau- angleški letalci na Berlin, ubile 31 ljudi in ranile okrog 150. On je rekel, da bo število žrtev naraslo, ker reševalna dela še niso končana. Kairo. Egipt 18. jan.—Osma britska armada, kateri poveljuje general L. Montgomery, je obnovila prodiranje proti Tripolu, glavnemu mestu Tripolitanije, zadnji osiščni bazi v Libiji. V zadnjih dveh dneh je prodrla 40 milj daleč. Obrambna črta feld-maršala Erwina Rommela pri Wadi Zemzemu je prila zdrobljena in njegova sila pognana v beg. Prvi oddelki britske armade so prodrli do točke, ki je oddaljena samo sto milj od Tripola. Operacije te armade podpirajo bojna letala z bombardiranjem osiščnih pozicij. Britski in ameriški letalci bombardirajo osiščne komunikacijske zveze med Tripolitanijo in vzhodno Tunizijo. Motorna vozila na cesti, ki vodi iz Tripolitanije v Sfex, osiščno bazo, so bile tarča bomb. Vojne operacije ne kopnem v ških vojakov. Žukov, poveljnik ruske armade, ki je pognala nemške kolone od vrat Moskve zadnjo zimo, je ponovno triumfiral na leuingraj-I' ski fronti in v znak priznanja je bil povišan na maršala. Uradno poročilo omenja uspehe sovjetskih čet tudi na drugih frontah. Rusi so izvojevali zfna-« ge pri Vorohežu, Stilingradu in na kavkaški fronti. Moskva. 18. jan.—Ruske napadalne čete so zavzele Millerovo, dru^o važno središče na progi železnice Rostov-Moskva, in se približale Kamensku, se glasi danes objavljen komunike vrhovnega poveljstva. Ta dostavlja, da so druge ruske armade udrle v Ukrajino in zdaj prodirajo proti Harkovu. Nacijska vojaška posadka v Millerovu je bila zdrobljena. Prej objavljeno poročilo se je Klasi lo, da se ruska ofenziva na-fl"ljuje na petsto milj dolgi fronta ki se razteza od Voroneža do Kavkaza. Rusi so v tej reokupi-r-li 26 mest in vasi. Sovjetske armade prodirajo proti Rostovn 1 irch strani. Ostanki 22 nemških divizij so v pasti na ozem-U Stallngradom in Rosto-Vo*> iz katere se ne bo^o izmo-,al>- Ti »e nahajajo v trikotu ozemlja v obsegu dvesto dvakratnih milj. poročajo o uspehih v voj-r.il, operacijah na gevernj slranj ,:,kl l je zagnalo nove I"'« kolone in pehotne divi-1' "stavi naše prodiranje, ! bodo uničene. Mi smo se « pripravljali ze ofenzivo, v • n smo /adali že silne udarce 'J^' vojni malini." London. 18 jan.—Govornik na I p.i L____»i da pravi, da so francoske čete zasedle več strategičnih krajev v pokrajini Gebel Bou Dabous in pri Kairouanu. Melbourne. Avatrallja. 18. jan. Ameriški in avstralaki letalci so izvršili nov napad na japonske ladje in parnike, zbrane pri Ra-baulu, otok New Britain. Bombe so potopile in poškodovale pet ladij. . Drugi roji bojnih letal so istočasno napadli z bombami japonske transporte pri Gssmati, otok New Britain, in Malalagnu, Nova Gvineja. ' Washlngton. D. C« f8. jan.— Ameriške čete na Guadalcanalu, največjem otoku Solomonove grupe, so še vedno v ofenzivi, naznanja mornarični department. Japonska letala, ki so bombardirala pozicije ameriških čet, so bila pognana v beg. Bombe, ki so jih vrgla, so povzročile neznatno škodo. . „ Čungking. Kitajska. 18. jan.-Ameriški letalci so sestrelili sedem japonskih bojnih leta! v spopadu nad zapadnim delom province Junnan, se glasi vest iz glavnega stana generala Josepha W. Stilwejla. Bitka je sledils, ko so japonski letalci skušali bombardirati zavezniška letal sko bazo v tej provinci. Amerika nima imperialističnih ciljev Poslanik Hayes zagotovil špansko vlado Madrid, Španija. 18. jan.— Ameriški poalanik Carleton J. Hayes je v svojem govoru pred visokimi španskimi uradniki in zunanjimi diplomati ižjavil, da Amerika nima imperialiatičnih ciljev v tej vojni in da ne bo vsiljevala oblike vlade drugim narodom, kakršnih ti ne marajo. On je tudi« pobijal poročila iz osiščnih virov, da bodo zavezniki, ako zmagajo v tej vojni, str-* moglavtai sedanjo španpko vlado. "Ako bodo politične in socialne ustanove Španije izpremenje-ne ali modificirane v bodočnosti, mora biti to delo španskega ljudstva, ne Amerike in njenih zaveznikov," je rekel Hayes. "Ameriško ljudstvo je nepoboljšljivo idealistično in proti vmešavanju v zadeve drugih držav. Amerika ne bi bila šla v vojno, če je ne bi Japonska napadla." Poslanik je dalje rekel, "da Amerika ne bo sklenila pogojnega miru in bo vztrajala v vojni, dokler jne bodo osiščne sile poražene. Skrbela bo a svojimi zavezniki vred, de Nemčija, Japonske in Italija ne bodo nikdar več ogražale svetovnega miru. Vse tri države bodo po vojni razoro-žene in ostale razorožene." Hays je govoril ob odprtju palače Ceaa Američana, ameriškega centra, v Madridu. Davek na mezdna izplačila predlagan Washington, D. C., 18. jan.— Senator Bennett C. Clark, demokrat iz Missourija, je podprl davčni načrt, ki ge je predložil kongresnik Ruml in določs obdavčenje mezdnih izplačil. Ta naj bi znašal 24 odatotkov poleg davka zmtfge, ki znaša pet odstotkov in se pobira od novega iete. vladna'intervencija v rudarski stavki Naiprotniki Leutita re-«ignirali iz odbora PROTEST PROTI ZVIŠANJU ČLANARINE Wllkes-Barre. Pa.. 18. jan.— VeČina rudarjev, ki stavkajo na polju trdege premoga, se je u-prla odloku federalnega vojno-delavskega odbora, da mora biti stavka takoj preklicana, za*no pa je zavrnila apel Jolin L. Lewisav predsednika UMWA, za končanje stavke, ki se je pričele pred osemnajstimi dnevi v znak protesta, ker je bile unijska članarina zvišana od enege dolerja na $1.50 na mesec. Zaključek glede zvlšenje člandrine ze 50 centov n« mesec je bil sprejet ne konvenciji UMWA, ki se je vršila v oktobru preteklega leta v Cincinnetiju, Cl Stališče veČine stevkerjev je v bistvu poziv za intervencijo federalne vlede. Okrog 13,500 rudarjev, članov trinajatih krajevnih unij UMWA v središču stavke, se je izreklo ze nadaljevanje stavke. Protestu proti zvišanju članerine so dodali zahtevo, da more biti pleče tekoj zvišana za dva dolarja na dan. Člani devetih drugih unij so od-glasovali za preklic stevke. John Kmetz, član ekeekutive UM WA in odbora prvega rudarskega Uistrikta, je Moj al, de skušal navezati ante \ Thomasom Kennedyjem, tejnlkom - blagajnikom UMWA. "Uverjen aem, da bi se stavkarji izrekli za vrnitev ne delo pri tajnem glaaovanju, če bi bilo to odrejeno," je dejal. "Zunanje sile skušajo to preprečiti. Ne seje unij priht jejo ljudje, ki nimejo ne teh nobenega oprevka." Loula Novitski, reprezentent rudarske unije v Penther Cree-ku, je na zborovanju stavkarjev izjavil, "da bi reje delel pod vojaško kontrolo kot pa pod Lcvvi-sovo." Člani trldistriktnega rudarskega .odbora, katere je Lewis imenoval upornike, so resignira-11 na seji, ki se je vršila v Hazle-; Domače vesti Oblaki ln poadravl • G h i c a go.—Člani deputecije SANS pozdravljajo uredništvo Proavete iz Waahingtona. Podpisani ao Zalar, Janko N. Rogelj, Marie Prisland, Vincent Cain-kar, Loup Adamič in p. K. Za-krajšek. Veetl la Peneaylvanlje Johnstown,■ Pa.—Dne 6. Jan. je v.Franklinu umrla Barbara Tomaškovič, stara 56 let, Hrvatica in večletna vdova ter članica društva 44 SNPJ. Nokoč je ustanovila žensko društvo Zori-elava št. 148 SNPJ, ki pa ae je rezpustilo. Zapušča sinove in hčere, ki so vsi Člani naše Jed-note.—Frank Svete, aktiven člen društva 168 SNPJ, se v bolnišnici bori s pljučnico, vendar je upenje, da je že izven neverno- sti. m. "T . ". .. , i . Is Clevelsnda Cleveland.—V Thompsonu, 0.» je po dolgi bolezni umrla Mary Lustik, roj. Hosta, stara 60 let in doma iz Sela pri št. Jerneju na Dolenjskem. V Ameriki je živela 38 let in tukaj zapušča moža, sina, štiri hčere, vnuka, dva brata in sestro.—Jos. in Alice Meglič, lastnika mleksrne, sta 9. t. m. slavila srebrni jubiloj svojega zakonskega življenja,—go-dišče za mladino je uvedlo preiskavo v zadevi Jos. in Terezije Kraševec, ki sta med prazniki pijančevala in pustils doma me? lega otrokp, de je umrl od mraza in gladu. Roditelja se zdaj izgovarjate drug na drugega. Kra-šfvčeva je bila že enkret prej pet mesecev v zaporu zaradi zanemarjanja svoje hčerj^, stare deset mesecev. Izjemno stanj^ v francoskem mestu New Vork, 18. jan. — Radijsko poročilo iz Londona pravi, da so avtoritete okllcale izjemno sta nje v Lyonu, Francija, kjer so Nemci eretireli 90 oseb zsradl protinacijsklh aktivnosti. Poročilo omenjs policijske nsvsle v Marseillesu na stanovanja, v ka terih so bili zaseženi dokumenti in tiskovine s protinscijsko propagando, , tonu. Prej so pozvali rudsrje, naj ae pokore odloku vladnega odbora in uradnikom medna rodne unije. nemški generali se pripravljajo za poc? Militariatiina junta m zanaia na podporo Ijudttva KOOPERACIJA Z ZDRUZENIMI NARODI / Stockholm. Švedska. 18. jan. —Nemška militariatična junta je uverjena, da bo edina rešitev, če se bodo potežkoče povečale in ekonomaki položaj Nemčije poslabšal, prevzetje kontrole po generalih in razglasitev progre-ma kooperacije z združenimi narodi. Po poročilih, ki ao prišla v Stockholm iz zanealjivih virov, se nemški genereli pripre vi je jo za puč proti nacljskemu režimu. Poročila pravijo, da genereli pesno sesledujejo razplet situacije ln da še niso napovedell časa akcije. Oni so popolnoma uver-jeni, da jih bo nemško ljudstvo podprlo, ker vidi v njih edino upanje. Nacijska propaganda ne more prikriti ogromnih iigub nemške armade in kritične ai-tuacije. Londonaki krogi ao bili y zadnjem novembru informirani, de namerava militariatična junta polagoma izolirati Hitlerja in prevzeti oblast v Nemčiji. Vsa poročila omenjajo feldmaršala \VUhelma Keitela kot vodilno osebnost med genereli, ki ee pripravljajo za puč. Keitel je bil . u«?« nedevpo odstavljen kot vrhovni W«IŠČ9nJS politična poveljnik nemške oborotone sile situacija v Afriki Židovska vojaška divizija v Afriki Anglija oboroiuje iide v Palestini % r Chlcago. 18. jan.—Židovska vojaška divizija ae ustanavlja v francoski severni Afriki pod vodstvom ameriškega generala Dwighta D. £isenhowerja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. Zsdevno naznanilo je podel dr. Alcxander B. Hadani, član eksekutive Odbora ze židovsko ermedo, na aestan-ku voditeljev čikaških Židov. 8estanek Je bil aklican v počastitev Čikažanom, ki so nedavno podpiaali proklemacijo moralnih G avle brezdomovlnskih in pa-itinskih Židov. "Ustenovitev židovske divizije je omogočile diplomatična akcija," je rekel Medeni. "Petnajst tisoč Židov iz Nemčije in Poljske, ki ao bili sužnji v Afriki, dokler jih niso osvobbdile ameriške o-kupecijske čete, bo tvorilo vojaško divizijo. Ti ae bodo borili na atrtfnl zaveznikov proti osiščni aill." Dr. ftadeni, bivši reporter v Palestini, je dejel, da so Angleži sprejelf 00,000 Židov v Palestini kot bojevnike; toda orožje so dali aamo 5000 Udom in ismed teh je bilo poalanih 3000 na fronto. Angleži še vedno trdijo, da se 60,000 Židov bojuje, kar pe resnice. ni Sporazum med Francozi na vidiku Uoyd George star 80 let London, 18. jan. — Lloyd George, britski premier v prvi svetovni vojni in vodjs liberslne stranke, je proslavil 80-letnico svojega rojstva na svoji farmi v Čhurtu, Surrey. List Chronlcle je objsvil uvodnik, v katerem pravi, "da se Anglija s hvslež-nostjo spominjs moža, ki je vodil svojo deželo k zmagi v prvi svetovni vojni." Sedem vojaških letalcev se ubilo ' Miss ion, Tex., 18. jen. — Se-dem vojeških letalcev se je ubilo, ko je bombnik, na katerem so se nahajali, treščil ne tU in ae _________ razbil v bližini tega mesta Ime- r» ^ rad k »poete ji je priznel^ne ubitih letalcev niso bile ob-' bombe, katere so meteli' javi jene. . . nc>t*»rtt> mu t***" London, 18. jan.-rPoročila se glase, da bo sporazum med generalom De Gaullem, načelnikom odbore borbenih Prencosov, in generalom Glraudom, ki je nasledil umorjenege edmirela Jeana Darlana kot vrhovni ko-miaar frencoake severne Afrike, dosežen v prihodnjih dveh tednih. Ts bo iiravnal obstoječe rezlike med francoskimi političnimi frakcijami v Afriki. Prvi koraki za dosego sporazuma med generelom so bili še storjeni. TI predvidevajo sestanek med Giraudom in De Gaullem. Kje in kdaj se bo vršil, še nI določeno, Poučeni krogi trdijo, de bo sporezum rezultlrjl v rezčišče-nju politične situacije v severni Afriki in združitvi vseh francoskih elementov. Združitev teh je vitelnege pomena za uspeta«' zavezniške vojrie operacije v verni Afriki. Wichard ne mara uradnikov z dolarsko jplačo Washingtort, D. C., 18. jan. -Poljedelski tajnik Claude R VVickard, ki je tudi načelnik živilske sdministrscije, je naznanil, da ne mera uradnikov, ki delajo za doler na leto, v svojem depsrtmentu. Kot posMies bo morslo 43 oseb, katere je odbor /.a produkcijo vojnega materiala na Rooeev<*ltovo odredbo premestil v poljedelski department, Izbirati m<«i stalnim delom z redno plačo tri resignecljo. Ti so dobili pozicije v različnih divizijah živilske, sdministrscije s plačo dolar ne leto. Urugvajski minister od potovat v Ameriko Buenos Alres, Argentine, 18 jan. — Alberto Gusnt, urugvej-skl zunanji minister, je dospel sem na svoji poti v Ameriko. Od tu bo od letel v Klo de Janetro, Brazilija, od tam pa v Washtng-ton, kjer bo imel vežne rezgo-vorif s predsednikom Koosevel-tom in drugimi emeriškiml voditelji. Pričakuje ae, de bo doapel v VVashington prihodnji četrtek. Zadnja poročili se glase, da je militaristična junta sestavila program, vsebujoč devet točk, ki nej bi tvoril podlago za sporazum z združenimi nerodi. Program določa odstrenitev nacijskega režima; vzpostavitev starih mej in obrembne črte napram Rusiji; vrnitev zasedenih pokrajin civilnim uprevam, katere bodo tvorili državljani teh pokrajin; preklic vseh protiži-dovskih odredb; izdenje prokls-mscije, ds Nemčija nime teritorialnih teženj preko svojih ste-rih mej; plebiacit v Avstriji In deklaracija, da Nemčija ametra močno pollsko državo M potrebno; odobritev načel etlantakege čarterja In da mora Nemčija dobiti dve kojonlji v Afriki. Letvisova kampanja neuspešna Samo 8000 članov v organizaciji Chlcago, 18. jan.—Ko je John L. Ix-wls potegnil rudarsko unijo UMWA iz Kongrese industrijskih organizacij in razglasil petdeseti distrikt te unije se tretje delavsko gibanje, ki nej bt tekmovalo z unijami CIO in ADF pri nabiranju članov, je napovedal uspehe Zdaj je očitno, de si* njegova napoved nI uresničila Pregled, izveden zednjl teden, ka>*, da !. poleg M naalovu pomeni, da vam )e • tem datumom potekla naročnina, vita jo pravočasno, da se vam lift n« ustavi. Ppno- Tedensko ogledalo razmer Clevelandska vest o slovenski zakonski dvojici, ki je popivala ln zanemarila otroka, da je umrl od zapuičenosti in gladu, je prinesla čudne komentarje.* Alkoholna pijača je dobila po grbi To je sodbe suhaških burboncev, pri katerih je pijača kriva vsega sla na svetu. Prepovejmo pijačo in takoj bodo nebesa na zemlji! Koliko je naših rojakov, ki so vedno trezni kljub pijači. What's wrong here? Ali naj bodo trezni in zmerni ljudje kaznovani zaradi propslic, ki se ne morejo kontrolirati?— • • • •4 V Pennsylvanlji je zastavkalo 20,000 rudarjev zaradi tega, ker jim je Lewis zviial mesečne prispevke z enega dolarja aa $1.50. Kaj je tukaj narobe? Levvis je lahko navil prispevke, ni pa mogel —ali ni hotel!—preprečiti stavke. In zaradi tega notranjega spora med rudarji in Lewisom mora trpeti na milijone drugih delavcev, ki potrebujejo premog. Kje je tukaj socialna odgdvorpost? » Delavci, ki ne poznajo socialne odgovornosti, n4 morejo zahtevati socialnih pravic!— e e e Newyorlki Glas Nsroda pite, da se firaia Mihajlovič bori za Veliko Srbijo. Bazovica, glasilo primorskih Slovencev, ubežnikov v Kairu, pa piie, ds se Drsža Mihajlovič bojuje za Veliko Jugoslavijo. Dve izjavi, ki se bodeta. Bazovica je bližje otargmu kraju, zato sa nam sdi, da bo bolje vedela, ksj se tam godi, kakor pa ve Glas Naroda. , , a a a Enakopravnost sa boji,4la bodo Slovenci v stari domovini sovražno sprejeli ameriške čete, kadar pridejo tja—kar so proti Miha j loviČu in njegovim Četnikom, ki jih podpira Amerika z Anglijo vred. Kako ps Enakopravnost ve, da so Slovenci večinoma proti četnikom? * Mi imamo podtalno vest, da Slovenci v veliki večini polagajo veliko upanje na Ameriko in na demokracijo po anglo-ameriškem vzoru. Isti vir posoča, da so krščanski socialisti zapustili "parti-zane," ko so izvedeli, da so slovenski komunisti v sveži z nemškimi komunisti v Avstriji, ki imajo načrt, da se Slovenija s Hrvaško in Ogrsko vred pridruži Avstriji in pride pod kontrolo komunističnega Dunaja. Ampak U pridružitev velja le za Slovence iz Jugoslavija—primorske Slovence so "partizani" prepustili italijanski sovJetijL .. Koliko je resnice na tem, ne vemo—vemo pa to, da so komunisti zmožni vsega. Zato je za nas v Ameriki najbolje, da se dosledno držimo sklepov Slovenskega nerodnega kongresa: Vsi Slovenci pod eno, skupno DEMOKRATIČNO streho!— e e e> • Pred dnevi je list The New York Times objavil vest iz Ankare, da so krogi komunistične internacionale v Moskvi odredili "partizanom" v Jugoslaviji, naj se pridružijo Mihajlhvtčevl četnlški armadi. lato poročilo iz Ankare, ki ga je poslal —prenehala napadati generala Dražo Mt-hajloviča. N To je značilna vest, ako je resnična. Znači, da je pritisk na Moskvo iz VVaahingtona ln Londona uspel... e a a Neravnost goroetasno je, kaj si domišljujejo nekateri naii rojaki, ki se Ukoj v prvem aUvku izdajo, da "sopotuje]o," Neki rojak namreč pravi, da je jugoalovanska vlada spisala resolucije, Ju so bile sprejete na Slovenskem narodnem kongresu glede bodoče Jugoslavije--- • • • - ' • Dnevna vest se glasi, da je Hitler začel "čistiti" Hrvaško. Poalal Je tja na tisoče gcsUpovcev, večinoma šaamrkovcev, ao aretirali na stotine Pavellčevlh "ustašev" in nekaj je že bilo uatreljenlh. Nadškof Sarič naj pa še nadalje svira na "gusle" in poje: "Sijaj, aijaj. Paveliču. sunce rumeno!---•• • • e ** Dr. Kljukec iz Berlina Je v veliki stiski, ker ne ve. kako bi Nemcem pojasnil nemške poraze ha ruski fronti, pa ae sapleU v največja protislovja. Pred nekaj dnevi Je kiepeUl: "Ruel imajo silno dosti material« za vojno. Mi ne moremo razumeti, odkod Ruai dobivajo vea U material Odkod dobivajo material! Ali ni isti doktor Kljukec klepetal veeh zadnjih devetnajst meeecev. ds bo Rusija kmalu pri kraju kajti njen material bo kmalu poiel, nemške podmornice pa skrbe da Ruaija ne dobi tučeaar iz Amerike in Anglije? (Makaim Utvlnov. ruaki poslanik v VVaahtngtonu, je H. jenuarja L t na letnem zboru direktorjev tuskega vojnega rellia v hotelu Mayflowerju v New Yorku dejal med drugim "SovieUka unija je .še prejela obilo bojnega materiala in tudi neko količino živeža U Amerike na temelju 'lend-leasm-' pogodbe.") • • • Demokracija je človeške, zato drla napake, ki Jih rada prizna ToUlitarski sistemi pa ne priznavajo nobenih napak—In to Je nji-heva kardinalna napaka Touliurci hočejo biti nezmotljivi-in baŠ to je njihova največja zmota. - * ToUliUrcl vidijo vse na peke in zmoU samo pri drugih—in U jih bo pokopalo. Kakor besni drve slepo na plazu svojih strašnih kos-lov m zmot in zločinov v tasta" pogubo Vsak plaz mocn enkrat Poročilo zastopnike Karatni* Pa. -» Danes bom nekoliko opisal moje potovanje. Pričel sem v Exportu ns dan veselica sa pomožno akcijo. za reveže v naši križani stari domovini Uspeh veselice je bfl dober, kar je že omenila v angleški sekciji Prosvete hčerka JožeU Benlgerja. Pri Beniger-jevih sam tisto soboto tudi prenočil, ker mi ni bilo mbgoče priti domov. Jože je brat pomožnega uradnika Prosvete Louisa Benigerja. °Na Uj veselici sem prodal še šest Družinskih koledarjev. Pomagala sU mi mrs. Gazvoda in Jože Pavlich. Obiskal sem ponovno okolico Cheswicka, Har-wick, Russellton in Connesville in prodal še 28 koledarjev, skupaj preko 60 izvodov za reko Allegheny. Prosveto sU ponovila Tone Klemenčič, gostilničar, in Anton Bale, ki je v enakem biznisu pri Cheswicku. Ponovili so jo tudi mrs. Derlink, mrs. Leskošek in Tone Potisek. V Harwicicu sem se usUvil tudi pri mrs. J, Drop, ki je rekla, da je bilo za njih družino preteklo leto slabo, ker sU bili obe s hčerko v bolnišnici, vendar jima gre sedaj na bolje. Pri Prazniku je bil doma na vojaškem dopustu eden sinov — imajo dva pri vojakih in eden je korporal. Mrs. Praznik je do sedaj delala pri Heinzu, sedaj bo pa začela v kuhinji v bolnišnici, ker hoče nekaj zaslužiti, da bo otrokom pomagala do boljše izobrazbe. Njen mož je že ves izmučen in izčrpan, posebno Še v križu — enako kot podpisani od zadnjega padca. Je pač sUrost ln pešamo. Bil sam tudi v Yukonu in v Wyani, kjer sem dobro opravil s koledarji. Bečlsr L. Ravnikar ja poleg koledarja naročil tudi ProUUrca. Obiskal sem starega bolnika ToneU Lauricho, ki je že več let na posUlji radi pohabljenih nog . Prodal sem mu koledar, ker rsd čiU in ima tudi sina v vojni. Prosveto je ponovil bečlar Tomažin, John Kro-par pa jo je na i>ovo naroČil, Cainkarjev glasnik pa Je ponovil Prank Medved. V Wilmerdingu je kupil koledar M- Hudale in ponovil Prosveto. Tudi on ima dva sinova v armadi. Eden je saržent, drugi pa šofira svojega polkovnika. Martin je ponoseh na svoje sinove, ker se dobro razumejo s starši. V Turtle Creeku je ponovil Cankarjev glasnik Samsa, v Braddocku pa mrs. Čopič. O-stalim sem prodal koledarje, u-ključivši mrs. Zaje, čije sin je tudi v armadi, hčerka se je pa omožila. Mrs. Kosher pa se je naročiU na Cankarjev glasnik. ■V N. S. Pittsburghu je obnovila Proeveto in kupila koledar mrs. Sikovšek. Tudi ona je reva z odrezano nogo, ker ae u-metni nogi radi bolečin ne mora privaditi ln je večjldel na vozičku pri delu v kuhinji. Gram-covi ao tudi obnovili list, V Mili-valu pa mrs, Kopar. Prenočil [ sem pri uljudnih zakoncih Borst-nar, ki je poravnal Prosveto in Cankarjev glasnik. On zelo rad čiU, v tovarni, kjer izdalujejo parne in vodovodne cevi, pa je najbdjši mehanik. Delajo tudi za Rusijo, in eden ruskih vladnih funkcionarjev ga je pohva-! lil. Rekel je, da mora biti gotovo Nemec, ker zna tako dobro delati. Borstnar mu je odgovoril, če misli,da imajo samo Nemci dobre motgane. Ko je povedal, da ja Slovenec, mu je Rus dal deseUk, da naj potreta prijatelje. TudJ mrs. Borstnar »je dobra družafenica m gospodinja in prijaha iz ugledne rodbine v starem kraju. ImaU štiri otroke, dve hčeri in dva sinova, ki sta v armadi in eden je saržent pri medikalnem koru. Oglasil sam se tudi na Butler st. Prosveto sta obnovili mrs. Progar in mrs. ChaUr; prodal sem tudi nekaj koledarjev, dasi jih je društvo 118 SNPJ naročilo. Proeveto \ je obnovila tudi mrs. Zupančič, ki ima malo gro-cerijo, Joe pa dela v tovarni; tudi njih sin je pri. vojakih za mehanika. Ker sem še pri vojakih, naj omenim, da je bil Progarjev sin iz Springdala že parkrat pohvaljen v tukajšnjih listih. Fant je še mlad, zelo drzen letalec in je spravil na tla že več japonskih leUlcev. Bil je že promoviran v poročnika. On sicer ni član SNPJ, toda je Slovenec in je torej vredno čestitati fantu, ki riskira svoja življenje za ohranitev in izboljšanje človeške družbe. Končno naj ponovno omenim, da se vidimo povsod, kjer še nisem bil s kmadarji, ako mi bo dopustil moj pohabljeni hrbet. Ne pozabite tudi, da priredi naše društvo 87 SNPJ maškerad-no veselico i. marca. Naš družabni klub bo Ukrat že funkcioniral. Tanj se tudi Zastopnikom federacije ne bo treba pritoževati, da nimamo, lcar bi oni radi. Prihodnja seja federacije se bo torej lahko vršila v naši naaelbini, ker v aprilu bo že tudi Matija led;,razbil. Anton Zornik. zastopnik. I peta Zadnjič sem obljubil, da bom kaj več poročal o Slovenskem narodnem kongresu in o mojem potovanju v Cleveland. Tam me je posebno zanimala slika na za-grinjalu odra Slovenskega narodnega doma, ki je kakor velika knjiga in človeku obudi razne spomina na rojstrfe kraje. Druga zanimivost je pa velika zbirka knjig v Slovenski narodni čitalnici v SND. V tem svetišču je tudi Slovenski muzej, katerega sem že zadnjič omenjal. Drugo, kar me je zanimalo v slovenski metropoli, je velika nova postaja Union na Public Squaru ali na "zelenem trgu", kot smo ga imenovali le-U 1803. Ta posUja je spojena s Cleveland HpUlom, ki je največji v mestu. Ko sem jas prišel prvič v Cle- veland omenjenega leta, so po "zelenem trgu" m po ulicah še konji vozili poulične vozove ali "MNmto". Po St. Clairju je takrat ŠU le do vzhodne 48. ceste, kjer so pri korita napajali konje. Višje naprej, na 82. cesti ja bila pod rev. Hribarjem zgrajena slovenska cerkev. Tako ae je naselbina razvijaU naprej proti vzhodu. Med zadnjo svetovno vojno je bilo kupljeno veliko sUvbišče, kjer danes stoji veličastni Slovenski narodni dom. Ko sem bil Um, sem o vsem Um premišljeval. Veselilo me je tudi, ker sem bil po SNK povabljen na direktorsko sejo SND, na kateri je bil sprejet važen zaključek. Zadnji večer mojega bivanja v Olevelandu me je rodoljub (Grorshe na mojo željo peljal na spominski Kulturni vrt. Mrzlo je bilo in mračno, ker je bilo ponoči. S kakim čutom sem otipaval one sohe ... Vesel sem bil vsega in Cleveland mi osUne vi najlepših spominih. Za to so dobro skrbeli dobri rojaki. Ko se prvi dan nisem vedel kam obrniti, me Je požrtvovalni rojak Gornik peljal v klub SND, me predstavil kuharicam in naročil dobro vinsko kapljico, kakršno rodi le zemlja ohijska. Ko sem potem vprašal za račun, so mi povedali, da ga 4ma že mr. Gornik. Torej hvala! Drugi dan sva se srečala z rojakom Gorshetom, Ujnikom Slovenskega muzeja, kakor tudi z rojakom Taucharjem, tajnikom SND. In tako je šlo naprej to spoznavanje. Stari znanec mi je pokazal težko uro (danes takih več ne izdelavajo) in dejal: "Kupil sem jo pred 40 leti od tebe,^toda danes je ne dam niti za dvakratno ceno kot sem plačal zanjo." Zadnji dan pa sem bil kar obložen s pozdravi in tudi s fino kapljico. Neki znanec, ki ni prišel na vrsto, da bi po-tretal, mi je stisnil dolar v žep. Dal sem ga Slovenskemu muzeju, za kar imam potrdilo. Vse to ln še marsikaj drugega ■em doživel na mojem potovanju na SNK. Opazil sem tudi razne dopise o potovanju na kongres. Zlasti rojakinja Kose Ra-dovich iz Puebla, Colo.," se je pritoževala o težavah potovanja. Imel sem tudi jaz mrzlo pot. fcot sem že omenil, so me v New Duluthu tako rekoč prisilili in Uko sem se po daljšem presledku odpravil na pot 1. decembra. V Duluthu je bilo Ukrat za "mrzlo Minnesoto" skoraj toplo. Njptako sredi poti med Dulu-thom in Chičagom pa je imel natrpani vlak, na katerem je bilo največ vojakov, štiri ure zamude. Potrla se je namreč mehanična naprava za toploto in Ono noč smo morali nekje toliko Časa stati, da so Jo popravili. (Vlak navadno vozi od Dulutha do Chicaga 12 ur—od osmih zvečer do osmih zjutraj.) In v tistem čakanju, ko ao popravljali napravo, smo se tresli od mra-za. Poleg mene je bil vojak z močnim prehladom in je precej kašljal. Odstranil sem se za nekaj časa in jkl v jedilni voz, da dobim malo okrepčiU—čašo kave in prigrizek. In Uko sem bil vsaj nekaj časa na toplem. Ko sem si zaželel še eno kavo, so mi povedali, da smo v vojni in Kapitan Hugh N. Mnlsee In tla* le edini da vsakemu gostu dajo le eno kave. No, pa si pomagaj, sem se zadovoljiti in od šel nacaj v moj voz—v prostor mraza. In tako sem se prizibal v Chlcago. Kako je bilo Um, sem nekoliko že zadnjič omenil. Končno kličem društvom v New Duluthu, ki so me poslala na SNK, le naprej z delom za naš ubogi slovenski narod. Jaz kot vaš poslanec sem, z vami. Matija Pogorele. Vsakega malo Elisabeth, N. J.—Ta mesec, 17. januarja, je god naših Antonov, ki se bodo gotovo spomnili, kako so v starem kraju praznovali godove. Tukaj v Ameriki praznujejo na sličen način rojstni dan, kar je bolj moderno in tudi bolj svobodno—nič spojeno % vero. Dne 21. januarja pa pridejo na vrsto Nežike. Letos bo za nas matere Wj žalostno, ker so prazne hiše radi odhoda sinov k vojakom. V San Franciscu imam zvesto prijateljico Nežo Markovič, s katero si dopisujeva že 34 let. V Clevelandu pa imam prijateljico Nežo Lemuck, ki je zelo vesela. Pisala mi je, da tehU nič manj kot 450 funtov. V Clevelandu torej ni glada. (Frank Barbič naj se dobro drži, če pride j p take Nežike na "štritkaro", ker se bo gotovo nagnila na tisto stran, kjer bodo sedle.) Avti bodo zdaj imeli počitek. V New Jerseyju zelo hranijo z gasolinom, čeprav ga delajo pri SUndard Oil Co. Ljudje ga dobe le toliko, da se lahko vozijo na delo. Drugače je vse zaposleno; povsod delajo po sedem dni na teden. Fantje zelo odhajajo k vojakom in jih je že malo v fabrikah. Po novem letu imamo pri našem društvu 540 SNPJ bolnika JožeU Cipata, ki je 'padel na ledu. Želimo mu skorajšnjega okrevanja, ker ga zelo pogr&a-mo na sejah. PrečiUla sem že skoro ves Ameriški družinski koledar, v katerem je veliko zanimivih povesti in člankov. Prosveto či-Um dnevno že od leta 1920. Vidim, da je še veliko starih članov, ki še niso naročeni na dnevnik. Ni dolgo, ko sU bila pri nas dva člana, ki sta povedala, da je v njih družini sedem odraslih članov in prejemajo sedem tedenskih Prosvet Ko sta videla dnevnik na mizi, smo jim povedali, kako lahko pridejo do njega, to je, da zamenjajo tedenske številke za dnevnik. Večkrat sem že slišala, da je za društvenega tajnika lahko vsakdo, ki zna pisati. Ampak to še ni vse. Pri nas je tajništvo že več let v hiši. Bila sem tudi že pri več drugih društvih in sem spoznala, da mora tajnik akrbeti za vse delo ne samo pri društvu, marveč dobro poznati tudi uatroj jednote.Moj sin je bil izvoljen za predsednika našega društva, vodil je seje štiri le-U in vsi sUri člani smo bili zadovoljni. Dne 23. januarja bo eno leto, odkar je šel k vojakom. Napredoval je do sarženU in je zdaj v Fort Sillu, OkUhoma. Dvakrat je prišel na dopust. Pisal nama je, da je za božič prejel 121 kart iz vseh delov sveta, kamor so odšli njegovi tovariši in se ga {pomnili s sezonskimi voščili, joseph je bil prvo leto službe srečen. Želimo vsem, da se po zmagi srečno vrnejo domov. Agnea Paaarlch. Spomini U mladik Ut Detrolt.—Ducat korakov preko cesU od moje rojstne vasi je izpod hriba sv. Trojice izviral studenec, ki je bil pozimi gorak, poleti pa hladen. Takrat, ko |e ni bilo vodovoda v našem kraju, je bil U studenec pravi btt-goslov za kmete m bajtarje, zanje vreden polovico življenja. Ženske so noaile od tega studenca vodo na glavi v škafih za vso domačo potrebo in tudi za živino. Poleg U dobrote pa je bilo pri Um studencu tudi središče, kjer si jzvedel vse novice iz vse okolice, dežele in tudi iz Amerike, m to brez časopisja in radia. Med ženskami je večkrat prišlo tudi do prepira. Ta je govoriU, da ji Je ona povedala to ln to, druga je malo dodaU In Uko je šlo življenje naprej Iz dneva v dan. Nekega dne je Um sUlo kakega pol ducaU žensk s polnimi " TOREK, 19. JANUARJA škafi na glavi. Imele so kdo ve kako važno debato fh se ni* mogle ločiti. MoJa mati zagrabi prazen škaf ip hiti k studencu po vodo. Zenafre so ji zastavila pot in jo obstopile. Sirota je bi. la v blagoslovljenem sUnju; "No, ali bo spet pri vas Jera» Veš kaj, Andrcela, saj jih lmaj že sedaj preveč. Kaj boš, pa 2 vso to revščino, kam jih boš dja-la, v kaj jih oblekla in kaj jim boš dala jesti?'V-so tiščale vanjo vse hkrati. Kaj si je mogU reva pomaga, ti. Sejo so imele brez predsednice in mati ni mogla do bese-de. Mudilo se ji je domov. Da se jih otrese in se reši teh muc-nih izpraševanj, vsem skupaj glasno odgovori: "Veste kak ženske, svet je velik . r." Stopi k studencu, napolni škaf in gj tiho nese domov. Časten spomin materi! Dobro jim je povedala. Vsi smo v Ame-riki, vsi v svojih domovih, vsi oblečeni in siti. Frank Gaber. Nekoliko kritike BelHngham, Waah^-Ne vem, zakaj se naša Prosveta toliko muči z demokracijo in sociali-zmom. Zdi se, da ljudstvo nima preveč vere v te reči, pa se ga skuša prepričati z brezplodnim pridigovanjem. Zakaj Prosveta ne razpravlja o bolj važnih stvareh, na primer o povojni strukturi na ekonomskem polju kot to delajo ameriški ekonomi? Eden od teh je Stuart Chase, ki sem ga že omenil v prejšnjem dopisu. v —'I CiUnje takifc knjig in člankov kot so v reviji Common Sens* daje človeku užitek, ker tukaj se šele kaže prava pot do demokracije in socializma. In da ne pozabim pisatelja Louisa Adamiča. Tudi čitanje njegovih knjig in buletinov je užitek. Kar se mi zelo dopade, je to, da nikjer ne agitira za demokracijo. On piše, kot Stuart Chase—dejstva in sodbo prepusti čitatelju. Adamičeva brošura "Inside Yugoslavia" pove mnogo. Brez te brošure si je težko razložiti sporni pojav med gerilci v Jugoslaviji. Po prečiUnju brošure "vem", sicer ne gotovo, vendar pa dovolj jasno spričuje, kar sem že dalj časa Slutil in tudi omenil v enem mojem dopisu, in sicer tole: Ce ne bo ekonomskega'reda v Jugoslaviji, na Balkanu ali po vsej Evropi, da bo Rusija pritegnila U narode nase. Jaz slutim, da so mnogi izobraženci mojega mišljenja, ali oni drže svoje mnenje zase in puste ljudstvu, da sodi. Moja sodba je: NekaUri so za združepje z Rusijo—komunizem gor ali dol. Komunizem sploh ni nič drugega kot strašilo za bolne možgane. Je izrodek kapitalizma. Kar narod potrebuje, je dela Potrebni so načrtu za zmago miru, da bo narod vedel, zakaj se bojuje, ne pa tisto prerekanje o fašistih, demokratih, klerikalcih in komunistih. Pošiljamo dopise Prosveti. In čte ne pišemo o jedači in pijači, J pa se zaletimo v Hitlerja in Mus-solinija in si domišljamo, kako smo izobraženi. Pomoč našim rojakom dovolj izpričuje našo izobrazbo. Slišim rojaka, ki se pohvali, da zasluži po $300 na mesec, a za one siromake v starem kraju pa nima niti centa. In naša narodnost? Kdo jo je poznal, dokler ni bila napadena Jugoslavija? Bili smo •'Avstrijci" in na žalost so mnogi še danes. Taka je naša "izobrazba"! Slovenski narodni kongres je za nami. Zopet bo treba denarja in kdo ga bo dal? Mar oni, ki še za trpeče rojake ne dajo, 'Dah« na t. mreni ) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete. 19. januarja 1#23> Domače vesti./tla Elvju. Minn., je bil pred kratkim izvoljen rojak Fr. Jenko za župana. Delavske veatL V St. L""**0 so se združili socUlisti, unionifti in liberalci v novi delavk stranki. Ino—matvo. Splošni nemi n P° Nemčij'; nemški komunisti^ spopadih a Francozi v okupira-nem Femsiik, Sovjetska Ruaija. Iz CangT£ da javljajo, da ee je um ustav* ameriški pemlk. ki pelje ti*« traktorjev v Rusijo. REK. 19. JANUARJA VETA ščito vseh Julijanskih" pristanišč. la švicarskega časopisi« Neue Zuericher Zeitung piše v svoji številke z dne 13. novembra, da madžarsko časopisje poroča sdaj že o bojih v Zagorju, najsevernejšem delu. Hrvaške. Številni osebni vlaki v teh krajih so bili ali prekinjeni ali pa premeščeni na druge proge zaradi ponovnih sabotaž, izvedenih na omenjenih progah po četnišklh skupinah. To je prvo poročilo o gerilskih operacijah na Hrvaškem severno od Zagreba. Kazimir ZakrajŠek piše, da je bila resolucija sa molitev zavržena po odboru. Pravilno. Po mojih mislih naj moli tisti, kdor ima dobiček od molitve, toda mi, ki moramo garati po rudnikih in premogovnikih ali drugih industrijah, se nam pa molitev ne izplača. Zakrajšek tudi piše, da bi bilo najbolje, ako bi odprli svoj urad v Washingtonu, t). C. Dobro bi bilo. Vprašanje pa je, kje dobiti finančna sredstva za obdrža-vanje vsega tega, kajti on pravi, da bi morali potrošiti tisočake na mesec. Jaz dvomim, da bi mogli spraviti skupaj toliko sredstev. Kar se tiče linsnc, moramo pomisliti, da je aedaj vsak delavec v kritičnem položaju. Prisiljeni smo kupovati vojne bon-de, cene življenjskim potrebščinam gredo kvišku, od 1. januarja naprej pa nam odtegujejo še pet procentov od saslužka za tako zvani "zmagovalni davek". Kad ali nerad, vseli ti bodo. Mi pa tudi moramo dati, če hočemo odbijati Hitlerja in Japonce. Da ne bo kakšnega nesporazuma: Ne mislite, da sem nasproten temu. Sem in bom še deloval in daroval, kar je v moji moči za pomoč rojakom v starem kraju in za njih rešitev od polentarja in drugih tiranov ter ustanovitev Združene Slovenije. Florjan Piahnk, 4. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s t. strani.) pa mislite, da bodo dali za Združeno Slovenijo? Res smo majhen narod, tako majčken, da ne moremo niti stati pokonci; zato se pa oklepamo vseh mogočih stvari, da bi se postavili na noge. Za nas nedorasle slabiče bo menda najboljše, da Slovenijo vzame "Matjuška" v svoje varstvo, ker meni se zdi, da brez nje ne bomo shodili. V nekem dopisu vidim, da papež ne ljubi "Matjuške". To naj bo njegova zadeva. Mi Slovenci se rajši brigaj mo za boljše življenje na tem svetu, papežu pa prepustimo življenje v nebesih. Oeorge Gornik. 493. Ameriški Častnik lsprašuje Japonskega letalca, k! Je bil ujet aoetroUtvI njegovega letala nad Ouadalcanalom. moralo zapreti, tudi naš klub. Slo je za spor to*d pristaši Svobodne Francija-in Vichyja. Pre-blvalci so napolnili vse ulice, bile so demonstracije ln govori. Ni bilo pa nikakih nasilnosti, vsi so prijazni napravi Amerikancem, pa nismo bili v nikaki nevarno- Naša zgradb*< ni baš velika, morda je prostora sa kakih 100 mož. Ves dan ,y4aoboto in ned#-ljo imamo tukaj, velik naval ljudi. Vojaki prihajajo, da bi tu poaedavali, pisali ali igrali na viktrolo. Včasih je toliko ljudi, da komaj stojijo, kamoli sedijo, kajti ta prostor je tukaj edini, kamor lahko gfodo pod krov — razun šotorov li) spalnic. Danes, pa tuqj včeraj sem imela dela čes glavp, Včeraj je pošta prišla, kar pomeni delo a fanti od 9 do 9 — smrtne vesti, poročila o denarju, kf so ga družine D|ele, novico 6 otrocih, poro-in razpordkah — sploh nimate pojma, s kolikimi problemi se moram pečati. Jas poslušam, povem svdj* mnenje in, kakor mi je neki fant danes priznal, srečni so, da jim kdo kaj reče, Rekel ml je, da najprej nI maral, da bi< mo kdo kaj rekel, kasneje pa je po razgovoru priznal, da se je čutil bolje pri srcu in dobil nazaj vvojo korajšo. To delo je lepo, kadar se šalite s fanti, težavno pa je, kadar pride z doma kaka brzojavka o smrti v družlnU Naša naloga ja, da jim to povemo. Imela sem včeraj fanta, ki mu je mati u-mrla. Prišel je noter v treh presledkih, posedsval in jokal, pa vi znate, kakšna sem. Jaz tega ne morem dolgo prestati, pa sem začela sama jokati, Zares kruto ja zanje dobivati take novice. Skušajo, da se moško držijo z drugimi fsnti, ali — —. Lahko razumem, zakaj Rdeči križ pošilja sem dekleta, pp, dasl je same skorsj ensko hudo, kakor zanje, vssj to mi daje občutek, da lahko pomagam "razbremeniti" njihovo dušo. Potrebujejo več žensk v armadi, da le poslušajo fante, ko izlivajo svojo tugo, ako za nič drugega. Da bi videli Aiojo sobo, kot je sodsj, bi mislili, ds je kaka klet — jajca, kava, sadje vseh vrst, siadščice, piškoti, cigarete (10 kartonov) — kakor Jabolko za učiteljico, podarjeno od armade in mornarice, Jajca so tukaj skoraj nekaj riezaslišsnega, dobila pa sem jih nekoliko tucatov od mornarice. Dala sem napraviti nekaj sladoleda s tucatom jsjec in ga prinesla fantom v bolnišnici. < Neverjetno, koliko več zvezd ji tu na nebu, Zlasti ena, kak planet, ima tak zijaj kot luna Ko ljudje govorno o "tropičnlh nočeh", ne pripovedujejo nikakih bajk. Beda) vem. kaj mislijo; hoči so zares prekrasne, Meenc nad oceanom, Ktf* na treh straneh, ladje zasidrane v luki, milijoni zvezd, grič zelene trave, kjer sedimo ob igrajoči vlktroli; šum morja ob obali — ln to imenujejo vojno? Tu so baje preoej vroča tla in nikdar ne vemo, kdaj kaj izbruhne, do sedaj pa je vzlic umivanju krožnikov vae dobro Šlo. Turčija i ■>vica, 8. jan.—Današnji prinaša članek svpjega • • Brighama, da sd raz- »"1 Turčijo in Neinčijo • *lt'. ker Turčija ne ma-'jjiiti kromotfe rude v prodno Rajone poravna dolga. Nemčija bi "»I« poslati v Turčijo J** množine orožja, na-1' dobaviti TurkijW;000 "ve rude, nujno potrebuj /a jeklarne in druge I i j<*fv. •JO tudi o gibanju nem-v bližini Dardanel .in • lirike mejo, kar opornico na to, do vojno še 1 >na. ''^nstian Scienee Monitor v dne 6. januarja brzojav- IW KAimi mv •lImmsm , bond8 8tamps PROSVJgjT TOREK, 19. JANUAR.II Charm Treat for Refugee Kids DOLGA ROKA S. M. OAHDENHIHE (Se nadaljuj«.) Jaz osebno nisem mogel lahko poj miti, da naj bi doktor Sadler, ki sem ga smatral za vsiljivca brez vsake moralične pravice, mirno obdržal vse ono posestvo, do katerega je imela tudi moja žena deloma pravico. Sramote in žalosti smo bili tudi mi deležni, in smatral sem za zelo nepravično, da bi nas zakon oropal vsakegs deleža na posvetnem blagu. Mrs. Barrister in Jennie nista imeli zmisla za to plat zadeve, vendar pa sta bili tako potrti, da sem napravil ž njima izlet na jug. Ostali smo dalj nego štirinajst dni izven dom«. Na potovanju so se Jenniejena ozka lica zopet nekoliko pordečila, in tudi na. mater je potovanje dobro učinkovalo, tako da sem se nekoliko boljie razpoložen vrnil v mesto ter šel končno tudi zopet v svojo pisarno. / Ko sem pozdravil Jeffriss ter površno pregledal na pisalni mizi nakopičen« pisma, sem odšel čez hodnik ter odprl vrata Connersovegs ateljeja. Kakor navadno, je stala nedokončana slika na stojslu, toda umetnik ni sedel pred njo. S sten so me gledsle slike, žareče od farv> tastičnih barv, nad kipom Poejevim se je dvigal krokar. In zdelo se mi je, kakor da bi me pozdravljal z jeznim režanjem. Ker sem bil sam, sem se zatopil v misel, zakaj da ima u-metnik tako posebno veselje za tega apostela pesimizma, ter sem študiral izraze, ki jih je dal slikam, ki so obdajale kip. Tri slike so bile in vse so predstsvljsle chevalierja Dupina, značilno postavo, ki jo je zelo občudoval. Ko sem stoje čakal, je prišel Conners iz spalnice ter me pozdravil s smehljajem. Na njegovem obrazu sem videl, da me je z veseljem sprejel. Njegov resni pogled pa mi je pričal, da je razumeval, zakaj ga toliko časa nisem obiskal, in ds je s sočutjem mislil na me. "Vendar vas zopet vidim, dragi prijatelj!" je vzkliknil veselo. "Jkz vas sem, kakor si pač lahko miallte, prav pošteno pogrešal, in bi vas obiskal, če bi bili ssmi. V krog vaše rodbine pa se nisem hotel vriniti; žalost se je vendar predvsem tikala vaših dam, in tako sem si mislil, d« prenašate v njihovi družbi bolest. Žensk se rad ogibljem." Nehote sem pogledal na stene, kjer so nimfe in siren«, neoblečene ln modeme boginje kazale vse krasote svojega ženskega telesa. Opazil je moj pogled ter uganil moje misli. 'Te ne spsdsjo med nje," je rekel ter z nasmehom pokazal na slike. "Vsaj vendar poznate izkušnjsve svetega Antoha? Samozata-jevanje koristi možu; te smem ljubiti, drugih ne." Iznensdila me je mračna resnoba, ki se je kar naenkrat pojavila v njegovih očeh. In napeto sem gs gledsl. Toda kar v hipu se je zopet popolnoma izprcmenilo njegovo bistvo. "Kje ste bili vi?" je vprašal. Povedal sem mu o našem potovanju. Ker sem pa videl, kako pošteno je čustvoval z nami, sem omenil tudi žalost moje žene, globoko žalost, ki je skoraj ugonobila mrs. Barrister. Pustil je, da sem brez prenehanja govoril. "Poznam slučaj," je rekel nsto. "Tu so vsa poročila časopisov. In ko sem jih urejevsl, sem si napravil tudi potrebne notice. Skrbno sem študirsl vso zadevo ter se vprašujem, koliko vi veste o tem?" " "Po mojem mnenju je zadeva, izvzemši usode nearečnega strics moje žene temeljito po-jaanjena." "Sedite,je rekel ter me s novim in večjim interesom pogledal v oči. "VI si niti ne mislite. kako zelo me taki dogodki vznemirjajo. Jaz sem pač sposoben, d« si natančno razložim kak zločin, kakor hitro ao odkriti bistveni dogodki. Najprej sklepam iz tega; nato po iščem, ko sem popolnoma prepričan o resničnosti teh sklepov, dokazov, na katere jih lahko opiram. Moram na ta način postopati, ker se nikdar ne motim. Zadeva ni v nikakršni zvezi s somnambuliz-mom, telepatijo ali kako drugo okultno znanostjo; nič drugega ni nego zavest prave zveze opisanih dogodkov, ki z nepobitno gotovostjo brez mojego sodelovanj« nastane v meni." . "Ne razumem vas popolnoma," sem pripomnil. "Če se mi povedo gotove številke," je odgo-. voril, "tedaj se vrši proces seštevanja hipoma in zanesljivo. Če se mi sporoče gotove posameznosti, tedsj se mi v duhu grupirajo na način, da mi postane jasen pomen teh posameznosti za vso zadevo. Vi ste ves v skrbi, ker trpe vaši najbližji sorodniki vsled sramote, ki jo je povzročil zločin, katerega je obtožen doktor Hsslsm, in ker ne morete najti nikakršnega sledu o njem. — Ali naj vam pomagam?" "Ah, pomagajte mi, če morete!" sem vzkliknil prav od srcs. "Ali sklepate iz dejstev, ki ste jih čital v časopisih, da je mrtev?" "Manj iz dejstev, ki so v časopisih," je odgovoril Conners, "nego iz drugih, katerim se ne more ugovsrjati, sklepam, da je mrtev. Bil je mož, katerega, značaj sta življenje in poklic okrepila, ki je bil natančno znan vsem sosedom. Če je izvršil zločin ali ne, on ni bil mož, ki bi pobegnil. Bil je zdravnik ln popolnoma jas: nega razuma — tak mož poišče vsako priliko', da pojasni vsako svoje dejanje, kakršnokoli nsj bo; ne izogibs se tej priliki. V kakršnikoli zvezi z umorom je bU, on bi ostal, da opraviči čin ali p« d« odvrne od sebe sumnjo." "Vsekakd bi 16 odgovarjalo njegovemu značaju," sem vzkliknil vznemirjen. "Čeprav bi morda pobegnil pod vtiskom groze, ki je navdajala vso njegovo osebo," je nadaljeval Corpierf, "pozneje bi se pr«v gotovo javil oblastim. Mrtev je, ali pa ga imajo nekje proti njegovi volji zaprtega. Ker pa je poslednje skoraj nemogoče, sem nehote prepričan, da je mrtev." "VI torej mislite, da se je sam usmrtil?" sem vprašal. "O tem sem naj prvo začel dvomiti," Je odgovoril Conners zamišljeno, "in v vašem interesu nisem mogel storiti nič nujnejšega, nego da sem stvar pretakal. Naloga ni bila težka. Čemu naj bi doktor Haslam pobegnil iz svoje hiše, da bi se uimrtll? Kot zdravnik bi Imel dovolj sredstev, da se na lep način usmrti. Dejstva, kakor «o jih poročali, je težko spraviti v zvezo. Umora nesposoben mož stori kaj takega, mož pa, ki je nesposoben strahopetno-stl, pa pobegne. Mož, ki je o neumnosti samomora več nego prepričan, se utopi v reki ali v morju, način smrti, v svrho katere mora iti več kilometrov po obljudenih prostorih, razsvetljenih glavnih cestah v domači obleki, dočim bi Imel strup ali revolver vendarle bližje na raz-polaganje. To nasprotuje logiki, ki ga je vodila vse njegovo Življenje. Žena je bila v zgornjem nadstropju njegove hiše s puško ustreljena; doktor Sadler je bil v pritličju ter govoril s slugo. Od vsakega člana družine, razen storilca in njegove žrtve, se more dokazati, da ni bil na kraju zločina. In v tem hipu, kakor se je kontroliralo, je Izginil doktor Haslam, ln od tega časa nimajo več sledu o njem." "Da," sem pripomnil, "in doktor Sadler ga je videl hip nato, ko je bil izvršen zločin." (Dalje prihodnjič.) Drobne povesti Spisal Josip Planinec PREMAJHNA 81 ftE. PREMLADA . .. 11. L (Nadaljevanje.) In stopala sva dalje a Hektoi-jem. Vedno bolj sta se bližali brezi, vedno sta se videli višji, in njinine dolge, tenke veje- so strepetsvale ter se svetlikale kakor dolgi vlažni lasje. Njih bela, nežna lubad je bila svetlejša kakor polt devojke, ki se sramežljivo beli izpod izrezanega o-vratnika. Hektor se je ustavil. Zanufc Ijeno j.i povzdignil glavo ter rm»-trli brez i nekoliko hipov. V tem pogledu je bilo nekaj otožnega, se je zrcalilo nekaj, kar je le>a-lo daleč sada), daleč v prušlotti Povesil je glavo In stopal je da lje. s težkimi počasnimi koraki Za brezama w je vila pot nu vzdol preko visokega kamamte-ga brega«, tja doji proti reki, ki se je svetllkals V ozadju. Ta i*>t je bila slaba, prerita, koma) /m P«tce. In vendar se je v tistem hipu pomikat proti meni po njej gosposki voz Počeši st« vlekla voz dvs belca, žile na njihovih nogah so se napenjale, pod njihovimi Jpipiti je hreščalo kamenje, ob straneh so vegsls kolesa v raz-drapanih jarkih. "Kaj ga je zmotilo, da vozi tod? sem si mislil^ a v tem hipu nisem utegnil misliti dslje. Voz *v j? zibsl mimo mene, s ns ovinku »ta se vdrli prednji poleni do pest. Nagnil nc je, i vi-stem hipu je zavpil neien glasek nu pomaganje. 'Predno sem 'se zavedel, kaj se godi. je letala v mojem naročju mlada deklica, le|»a kakor solnce nebeško. V strahu je o vila svoje roke okoli mojega vratu,.a Jaz sem instinktivno ovil okoli njenega trepečo-čega telesa tebe, lovski moj plašč. Voznik je zaklel in akpčll na tla, konja »ta se ustavila'ln prhala »ta od jeze in sramu, da se jima jp pripetila takšna ničvred na nezgoda. Ali »te m* močno prestrašili, gospodična?" Oprostila se Je mene In zrav »stl ae te hotela kvišku. Toda v utem hipu so ae jI zašibila ki* lena, in bolestno Je knknlla. Z vi-nlla si je bila nogo. Naaloniti se je morala zopet name. Lahka je bila kakor pero, vzdignil bi Jo bil in nesel bi jo bil ure in ure daleč, tja za deveto goro, tja v miren kotiček, kjer bi pokleknil pred njo ter Ji daroval vsega, kar premore moje neumno srce.„j Voznik Je pregledal voz. Zlomilo se je bilo oje, trebalo je iti do bližnje vasi, da se popravi. KsJ je bilo storiti? Izprcgel je konjs, držal ju je za uzdo ln stopal je z njima pred menoj. Jaz pa sem zsvtl deklico tesneje vate, moj plašč, položil sem jo v naročje in stopal sem z njo za voznikom dalje. Mehka toplota je prihajala od nje ter me je uma mljala, njeni laaje so dehteli, njene roke so se oklepale mojega života. A ko je včaai odprla svoje očt, se Je zasmejalo nebo nad mano, se Je razlila božična svetloba po pusti In dolgočasni okolici. Ko je izpregovorlls ter se mi opravičevala, so zazvonili božični zvonovi, se je razlegala božična pesem na moje uho. A moje roke so Jo nehote stiskale k sebi vedno bliže, vedno bolj goreče. bale so se. oa bi izgubile to sladko breme, ki Je tako nenado-ma padlo v njuno območje . . , Počasi, zamišljeno Je zdaj sto-pal Hektor. Sreaal je « glavo, kakor bi nič prav ne zaupal moji nenadni sreči.., V mali kmetlški sobi « nizkim, začrnelim oknom proti motni, le- P no se valeči reki sem Jo položil na ; klop. Tesneje sem jo zavil vate, pod glavo sem ji položil blazino. In dolgo, dolgo nisem mogel obrniti očes« od nje. Te poteze njenega angelskega obličja so se mi globoko vtisnile v spomin; ne, ne pozabim jih nikdar, da tudi doživim Metuzalemovo starost. Ko senl se ozrl skozi okno, je tam na ovinku reke krožila visoko v zraku jata velikih rac. Razločno sem videl njih dolge vratove in široke kljune. In kolobarji so postajali vedno ožji, konture vedno razločnejše, race so silile vedno niže, dokler niso popadale naglo kakor blisk na vodo. Hektor Je takoj zapazil nemir, ki se me je polastil pri tem pogledu. Slutil je, da se vrši v meni nekaj posebnega. Takoj je bil pri meni in glavo je položil na moje koleno. Njegove rjave, zveste oči so se uprle v moj o-braz, njegova ušesa so zatrepetala v pričakovanju. In ni me strpelo v sobi. Toda tako tudi nisem smel pustiti nje. Tedaj je štopil v sobo voznik in je povedal, da je voz popravljen. In vzdignil sem jo ter jo nesel kakor otroka na v6z. Tam se je zavila v gorki kožuh, ki je ležal na vozu, a jaz sem zopet vzel in ogrnil tebe, moj plašč, t "Hvala Vam lepa, ln obiščite nas kaj na Brdu!" Konji so potegnili, šlo je poča-Voz je vedno bolj iz-na potu v daljavi, in sled-Je izginil, kakor bi se bil v tla. Tačas sem se obr-ift poljubil sem tebe, ki si še pred nedavnim časom varoval takšno dragocenost. In vesel sem bil, da sem te smel poljubiti .. . Tisti dan sem imel srečo, domov sem nesel zvečer šest rac. Ti moj plašč, si pa razširjal okoli sebe vijolični vonj, in bilo je okoli mene kakor pomlad. • Da, tedaj sem čutili gospodična Lina, da vas ljubim. Moja ljubezen do vas je bila mogočna, je bila velika, je bila globoka. Mogočna, velika in globoka. Ne prej ne pecneje ni poznalo moje srce takšnih čuvstev, čuvstev, ki so polnil« -moje srce, da ni bilo v njem prostora niti najmanjši drugi misM. Moja ljubezen je bila čista; kakor je čisto zrcalo gorskega jezera sredi belih veličastnih skal. Moja liubezen je bila nesebična, kakor je nesebična do svojih otrok ljubeča mati. Vaše milo Obličje, gospodična Lina, je stalo pred menoj dan in noč, noč in dan. Vaše lepe oči so svetile v temno mojega tedanjega življenja, dajale so mu svetlobo, dajale so muiasnejšo barvo. In vaša duša^spodič-na Lina, vaša duša je bila ona skrivna zmet, ki je sprožila toliko, toliko lepih, nepozabljivih trenotkov. In hvaležen sem vam za vse to še dandanes, dandanes, ko je minila ljubezen, dandanes, ko so minile sanje, dandanes, ko že gineva tudi življenje, ko se bliža večer, skrivnosten in nepoznan. Kdo bi mi zameril, da se prav ob tem toincm Času čestokrat Ona hundred and\ what they wanted iven BPi ys fehen, aaked wbat they asked for at a Yule partjr tj-flvs refugee chlldren, ranging ia i|« from ,beat Christmas by sever al da; i, goft wl talny's« of Charm" broadeast ln Neir Tork. Have ara soma of tha kida and some of tha gift donors. Gifts, la each čase what the receiver esked for, included theatre tickets, slik stoclcings, dictionsrUs, R»Jnt# and ----... areetoraeta. •even to eifhteen years, beat Christmas by sever al inted from Santa, got what they auked 1 girls of Phil Spitalny,s all-girl orchestra after tha Sdndajr storili meni, ki sem vam hvaležen, kakor more biti le hvaležen človek na svetu.' Se vidim vaš smehljaj, ki je bil nekdaj namenjen meni. In ta smehljaj je postal sčasoma še veličastnejši, blagoslovila ga je sreča, ki se vsiplje nad vašo glavo. Naj se vsiplje še dolgo, dolgo, naj vam bode dodeljenih toliko dni, kolikor jih še nI bilo dodeljenih človeškemu bitju! Kdo bi mi zameril, da se prav ob tem tožnem času čestokrat spominjam one senčnate poti sredi bukovega gozda za gradičem vašegai očeta? Ako vam morda pride to pisanje kdaj pred oči, ali se nočete vsaj za hipec spomniti njega, ki je nekdaj hodil z vami po tej poti roko v roki, ki je z vami na klo-pici v zatišju sedeč, poslušal go-stolenje penice v gostem grmovju? Ali mu nočete posvetiti vsaj hipec svojega prostega Časa, da zbudite zanj v globoki svoji duši trohico blaženega spomina na one lepe, tako naglo pobegle čase? Čujte me, čez gore in doline pošiljam do vas te misli svojega srca. Okoli vaše glave naj krožijo kakor ptice znanke in zar pojejo naj vam najlepšo pesem, ki jo sme zapeti ubogo človeško srce, pesem o ljubezni! Kdo bi mi zameril, da se prav ob tem težavnem času čestokrat spominjam onih tihih jesenskih večerov, ko sem sedel čestokrat v vaši družbi na balkonu vašega gradiča. Nerazločno so šumele smreke v obližju, z rezkim šumom je cepalo rumeno listje z visokih bukev ter polegalo po globokih, Izpranih jarkih. In tam na zahodu je rdelo nebo, ko je bHo zašlo solnce, in izpreml-njale so se prelestne boje na spominjsm vas, ki morda sedaj- njem ter počasi temnele, dokler le sedite srečna in vesela sredi se ni vžgala prva svetla zvezda svojih otrok in ob strani ljube- na jasnem ažurnem oboku. In čega soproga. Bog vas blago- tedaj se je čestokrat zgodilo, da slovi za vse ono, kar ste nekdaj so se našle vaše rdeče ustnice na Service Aliens Made Citizem trepečočih mojih, da so se združile v dolg, vroč poljub. Ali naj je greh, ako se sedaj opominjam teh časov, sedaj v poznih dnevih, sedaj v trpljenju in žalosti? Zunaj pada sneg, ko to pišem. Sneg v gostih, velikih kosmah. In tudi nekdaj je padal sneg, sneg v gostih, velikih kosmah. Ali oni sneg je skopnel, raztaja-lo ga je toplo pomladno solnce, in zabrsteli so holmi, vzcvela so brda, zasmejala se je priroda. Bode pa li kdaj skopnel meni tudi ta sneg, ta sneg, ki pada sedaj v gbstih, velikih kosmah?. Zrcalo, ki mi visi nasproti, mi pravi, da ne. Z mojih las ne izgine nikdar več, ne more ga raz-tajati pomladno solnce. Ta sneg naj vam, gospodična Lina M hrani usoda še dolgo, dolgo ^ sa! Vaši lasje naj vedno bleste, oni čudoviti boji, naj vedno dJ te v vsem ©mamljivem vonj kakor nekdaj, ko so očaruvali! omamljali srce moje! e e e Ni jaz, ni ona nisva bila kri va, da sta se morala razdru$ najina pota. PraV navaden < godek je to bil, dogodek, kal šnih je bilo popisanih že ti in tisoč, dogodek, ki je na I enak drugim. V najvišjem b) ženstvu, ko že stiskamo na s vi prsi največjo slast nebeško, največji sreči, ko je popolno® jasno okoli in okoli, se hipom prigodi nekaj', kar nam vza« sapo, se prikaže umazana roka dolgimi, koščenimi prsti in I zgrabi za vrat. Nenadno! krepko nas stisne kakor ždu ne klešče, in izmuzniti se ne n« remo. Ko odneha pritisk, a klone glava nizko kakor cvetk ko si ji preščenil stebelce, nikdar več s&ne vzdigne tak visoko, tako samozavestno | Vse je bilo končano nenadni nepričakovano, ^^ In v vseh dolgih letih pozn^ sem jo videl samo Še enim Stal sem na veliki petek za ca kvenimi vrati v rojstnem sv« jem kraju. Temno in tiho je fa lo po cerkvi, visoka okna so bil zastrta, samo pred božjim gn bom so brlele luči za poBarva nim steklom. Tesno in otoža mi je bilo pri srcu, misli so hitele nazaj v prošle čase, naa v dobo detinske. Kako majhi dogodki, kako malenkostni „vzro ki! A vendar mi je ob tem spo minu silila vlaga v oči, se je meni nekaj mehčalo, in srce koprnelo za njimi, zopet za nji mi. (Dalje prihodnjič.) M PS TISKARNA S.N.P.J. 1 sprejema vsa > v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ............ . . . Vsa pojasnil« d«je vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unijako dalo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 8. Lawndale Avenue Chicago, Illinois TEL. ROCKWELL 4N4 naročite si dnevnik prosveto Po sklopa ti. rodno konvencijo so lahko naroči aa Ust Prosveto is prištelo eden. dva. tri štiri ali pol članov Is one družine k oni naročnini List Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane 91-00 u eno letno naročnino. Kar po člani io plačajo pri asassuntu flJO » tednik, so Hm to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. rs& da Jo list predrav sa člane SNPJ. Llat Prosveta Jo vafc lastnin« is gotovo Jo v vsaki družini nekdo. Id bi rad čital list vsak dan. Pojaaniiot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čUs SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj 1W tednik, bode moral tisti član lz dotične družina, ki jo teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznanlU upravništvu liste ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Jot Za Zdruft. dršave In Kanado $0.00 Za Clcoro ln ("hirajo Jo......r# 1 tednik la . t tednika ln 9 tednike In 4 tednike In .. I tednikov la 1 tednik In _ t tednika la -S tednike In .. 4 tednike In _ k tednikov In Za Evropo Jo____________ I spolni te spodnji kupon, prilošile potrebno vsoto denarj« Moner Ordar v pismu In si naročite Prosveto. list. ki Jo vaša lastntes. PROSVETA. SNPJ, I0S7 So. Laumdale Avo. Chlnopa, IU. Priloženo pošiljam naročnino sa llat Prosveto L lasa.--ČL Noalov___ Ustavite tednik ln «o pripišite k moji članov mojo druftlnet L______ a.___ 4 __ 0*__ od s*** ČL