tjerc" izhaja vsaki ■tk, datiran z dnevom ,no pr5 naslednje nedelje. e čas, iročnina velja za Av- M"ci."tjo: za celo leto ^™,i° fone, za pol in četrt ijivegaB razmerno; za Ojjr- r j e u a, da se je Avstrijo natihoma od vseh ani obkolilo in jo hotelo raztrgati, kakor so [tzneje Turčijo raztrgali . . . Kar so v zadnjih časih v diplomatskih kro-le šepetali, to se jo zdaj izkazalo kot groz-resnica. Ruski diplomati so vstva-li balkansko zvezo in ost te zveze la je obrnjena proti Avstro-Ogrski. ie 29. februarja 1912 se je v Sofiji podpisala Bulgarijo in Srbijo aliančna pogod-Podpiaali so jo bolgarski kralj Ferdinand in srbski kralj Peter, bulgarski mini-ter G e š o v ter srbski minister P a š i 5. V tej godbi sta se omenjeni, dve državi zavezali, da drnga drugo podpirali, ako bi ^^^era koli velevlast hotela to ali ono takrat 27 e turško pokrajino zasesti. Dne 19. junija 1912 i sledila tej pogodbi še vojaška konven-'• .i j a, ki sta jo sklenila v Varni generala Put-P°-,ik ter Fičev. V tej konvenciji se je na-ku-jvnost reklo: ako bi Rumunska Bulgarijo na-iidla, morala bi Srbija Rumunom takoj vojsko .,„ , »povedati in z najmanje 100 000 vojaki Bul- I (lil (5 garom na pomoč priti; — ako bi pa Avstro-Ogrska Srbijo napadla, morala bi Bulgarija takoj liaši monarhiji vojno napovedati'in 200.000 mož za boj proti Avstriji Srbom na pomoč poslati. To obveznost je imela Bulgarija zlasti za slučaj, ako bi avstrijski vojaki marširali ,y sandžak Novi-bazar; ja celo za slučaj, da bi Srbija sama svoje vojaštvo v Sandžak Svrgla in s tem spopad z Avstrijo povzročila, veljala je ta obveznost. Pa to še ni vse! Ta pogodba je bila v d r v i vrsti proti Avstro Ogrski naperjena. Šele v drugi vrsti prišla je vojna zoper Turčijo. Vojno s Turčijo se je smatralo za precej neverjetni dogodek in se jo je omenilo le v nekem tajnem dodatku k aliančni pogodbi . . . Najhujše pa je to-le: V tej pogodbi ni bila Rusija samo razsodnik v slučaju prepira za plen; imela je izrecno pravico, da dopusti ali zabrani udarec za veznikov pro ti Turčiji. Vse to je, kakor " '?no, dokazaup. Kaj. sledi iz teh dejstev? Rusija je smatrala vmešavanje Avstrije v balkanske dogodke za somoumevno. Mislila je, da bode Avstrija takoj nastopila, ako bodejo Srbi marširali v sandžak. Zato je Srbom zasigurila pomoč Bulgarov zoper Avstrijo. Rusija je torej dopustila vojno zoper Turčijo edino zaradi tega, da bi mobilizirala celi Balkan proti Avstriji. Torej je popolnoma jasno, da je Rusija kovala bojne načrte zoper Avstri-j o. Pridobila je za te svoje zahrbtne načrte Srbijo, ki nam je vedno sovražna, pa tudi Bulgarijo, kateri je Avstrija vedno toliko dobrega storila. Bržkone je tudi francoska vlada o tem hinavskem načrtu vedela. Pač pa ni vedela o njem ničesar Angleška, ki jo je Rnsija na ne-čavani način zlorabljala. Anglija se se je z vso vnemo zavzemala za sklepanje mira po vojni, ki jo je pravzaprav Rusija povzročila. Napol barbarska Rusija se je na brezvestni način igrala z evropejskim mirom. Da se je ta mir vendar ohranil, gre zahvaliti nezmerni miroljubnosti pre-svitlega cesarja Franca Jožefa L, in pa zmernosti, treznosti avstrijske zunanje politike. Celo vrsto zanjk in jam nastavila je Rusija naši domovini, — na eni strani je kazala hinavsko-prijazno lice, na drugi pa je čakala z mobilizirano svojo armado, da odmarširajo avstrijski vojaki v sandžak . . . Posrečilo pa se ni! Avstrija se ni zmenila za sandžak, ni napadla Srbe, ni uresničila zločinskih želj ruskega soseda. In tako je padla ruska zarota v vodo, — balkanska zveza se je razbila, — v potokih bratske krvi so pokopali Srbi in Bulgari slovansko vzajemnost, — Bulgarija je grozovito drago plačala svojo nepošteno zaupljivost do Rusije, — Avstrija pa stoji prejkotslej poštena, čista in mogočna v osrčju Evrope! Razkrinkani so sovražniki Avstrije, — razkrinkani in osramočeni! Ruski poslanik Hart-wig v Balgrada dejal je šele pred kratkim napram nekemu bulgarskemu pisatelju : „Razumeti morate, da potrebuje Rusija močno Srbijo. Za Turčijo pride avstrijsko vprašanje na vrsto. Srbija bode naše najboljše orožje. Vi Bulgari bodete dobili vašo Makedonijo tisti dan nazaj, na katerem si bode Srbija svojo Bosno in svojo Hercegovino nazaj vzela." — Tako je govoril ruski poslanik H a r t w i g 1 Pa zadnji dogodki so mu štrbno zmešali. Asijateke želje Rusije so se razpršile" ob' avstrijski poštenosti, ki ni hotela iz" balkanske vojne za-se nobenega dobička vzeti. Skupno z Nemčijo in Italijo ohranila je Avstrija vesoljni mir in ruske intrigue so se izjalovile. . . Osramočeni so pa zdaj tudi — slovenski voditelji. Navdušenje pijani napisali so balkanski zvezi, ki je bila v prvi vesti proti Avstriji naperjena. V slovan-kem deliriju so se bratili s Srbi, ki so bilo le slepo orožje v roki protiavstrij-ske ruske politike. Proti lastni avstrijski domovini so ruvali in hujskali slovenski voditelji, to pa v času, ko so se zbirali na avstrijskih mejah najhujši sovražniki, da bi monarhijo napadli in razbili. . . To so velike besede! A resnične so! Ia slovensko ljudstvo, ki ljubi avstrijsko domovino, se bode iz teh dogodkov mnogo priučilo! Cenjeni somišljeniki! Leto se bliža svojemu koncu in treba je svoje dolžnosti napram listu izpolniti. „Štajerc" je napram svojim odjemalcem gotovo v vsakem oziru izpolnil svojo dolžnost! Zato pa prosimo tudi cenjene naročnike, naj čimhitreje poravnajo zaostalo naročnino. Marsikdo dolžan je naročnino še za preteklo leto. Kakor pri vseh listih treba je pa tudi pri KAJ JE PRALNA VESELICA? mi je valno rejj Bulgarski dijaki proti Ljubljani. Iz Sofije rji3 poroča, da so se bulgarski dijaki izrekli Feg iti udeležbi Bulgarov na vseslovanskem sokol-jebj|m kongresu v Ljablani, to pa zaradi tega, 8» so se Ljubljančani preveč navduše-JS1 i za Srbe. Slovanska vzajemnost. . . Obsojeni podčastniki. Zaprlo se je okoli I angleških podčastnikov v Londonu in Wind-ijn. Dolžijo jih, da so se pustili podkupiti z |eskom nad 100.000 markov. Rumunska in Avstrija. V govoru, s katerim [ rnmuaski kralj parlamentarno zasedauje joril, pravi m. dr.: „Vsled političnega nasto-lihpj* moJ9 vlade med balkansko krizo bile so 5* so še danes mednarodne razmere ptnunske najboljše. Na eni strani so opazile ilevlasti našo pomoč pri prizadevanju za mir, na ngi strani pa je mir v Bakarestu izredno jisne prijateljske razmere med |ln m u n s k o in Avstrijo zapečatil." Albanski knez. Velovlasti so se zedinile |edc albanskega prestola. V kratkem bodejo Ilevlasti naznanile princu W i 1 h e 1 m u z u lied, da so z njegovo kanditaturo zadovoljne. no (prihodnjih dneh ponudila bode albanska delci itacija iz Valone princu krono. Naslov novega žejdarja bode knez. Kakor se poroča, prevzel princ albansko vlado v prvih dneh novega da rih se ii i :ih •jn na "J-no >Jo na tu sej ijo la. ta. V Mehiki so se razmere za ustaško ar- tr- li- V Meh — Jabetično urejenih; samo obvez za ranjence >d i bilo. o. 1 Zapovedujoči generali niso poznali ne general-saSštab ne vojaštva. Večidel so prevzeli komando o tile na dan bitke. la. J Kratko rečeno: armada ni bilapri-i--|ravljena za vojno. In vkljab temu ;a iNazim-paša zapovedal ofenzivo! Vso krivdo !e »reče se meče na pozneje umorjenega Nazima e fee. In opravičeno ! On je bil vojni minister in Ji jneralissimus obenem in je dal dne 21. okto-L- is povelje za naskok, čeprav je proti temu e ibdnllah-paša nastopil. Nazim-paša je li- Ijal. da hoče armadi takoj z lepo zmago vec-i- je sploh, da se je ti grozno kugo premagalo. Vse, kar je bilo bolano (mnogi so dobili tifus vsled lakote), spodilo se je v posebni kraj pri Sv. Štefanu; tam se je pustilo nesrečneže poginiti ... Od lakote omedlele se je smatralo za na koleri bolane; predno se je še prepričalo, je-li so v resnici mrtvi, se jih je potrosilo s kolera-apnom in zakopalo. To je bil najgroznejši čas vse balkanske vojne. Julija meseca bila je armada zopet za boj pripravljena. . . Koledar obsega 144 strani! Saje (prvaški) „Slovenski narod* to izseljevanje. Ta list priporoča deklam in hišinjam, kuharicam in natakaricam, da naj odpotujejo v B e 1 g r a d, češ da dosežejo tam krasno plačo s pomočjo „Srbsko-narodne ženske zveze". Bati se je, da bode narodni plašč, ki ee ga obeša seveda tudi tej čudni gospodarski politiki, slovenskemu ljudstvu polagoma sapo vzel... K temu članku le dostavimo, da se nam prav čudno zdi, zakaj ne odpotujejo slovenski „narodni" voditelji sami na Srbsko. Za njimi pač ne bode noben petelin zakikirikal. Vbogo ljudstvo pa, ki je itak že vsled izseljevanja na beraško palico prišlo, naj pustijo pri miru ! Uporni francoski vojaki. Razburljivo vožnjo ima pasažirski parnik „ Marsa" za seboj. Na parniku nahajalo seje tudi 8 francoskih vojakov, ki so bili zaradi zločinov iz armade izključeni in bi se imeli v afričanske kazenske kolonije preseliti. Ti zločinci vrgli so v neopaženem hipu verige od sebe in je prišlo do grozovitega boja z orožniki. Ker orožniki niso mogli orožja rabiti, bi gotovo podlegli, ako bi jim mornarji in potniki ne pomagali. Naposled so zločince vendar zopet v verige oklenili. Ko so jim drugi dan pri obedu verige zopet proč vzeli, skočil je vodja upornikov v morje. Prišlo je zopet do bojev. Mornarji so v morju plavajočega upornika vjeli. Potem so vse zločince na stene parnika oklenili. Brihtni fajmošter. V Hinterkirchenu imeli so jako dobrosrčnega fajmoštra. Zaradi njegove dobrote prišli so celo ljudje iz sosednih far k njemu k spovedi. To je bilo zanj sicer zelo laskavo, ali naposled sploh ni prišel iz spoved-nice. Bolgo je fajmošter premišljeval, kaj naj stori. Naposled imel je imenitno misel. Napisal je sledeči razglas in ga obesil na spovednico: „Zaradi mnogoštevilnega obiska moje spovednice moram vpeljati sledeči spovedni red: V ponde-lek: lažniki, hinavci, opravljivci. — V torek: Tatovi in goljufi. — V sredo: Prešestniki in prelomilci zakona itd. itd. ... Za vsak dan določil je fajmošter gotovo vrsto grehov. Ali — od tega časa ni prišel nikdo več k njemu na spoved! Grenka usoda. Res žalostno U3odo dočakala je družina Welzen pri Poderbornu. Stariši imeli so 8 otrok, ki so vsi na šarlahu zboleli. Trije otroci umrli so pretekli teden in se jih je predzadnjo nedeljo pokopalo. Pondelek umrl je četrti otrok in tekom tedna še ostali štiri otroci. Nesrečni stariši izgubili so torej tekom 14 dneh vseh svojih 8 otrok. Brezvestni zločinec. Pri neki mitnici v Budimpešti prišli so grdemu tihotapljenju na sled. Izdelovalec klobas Ferdinand Friihbauer vtihotapil je namreč veliko množino svinjskega mesa z mrliškimi vozovi v mesto. Dva mrliška vozova, črno drapirana in s črnimi konji oprežena, na katerih sta sedela črno oblečeni kučijaži pokopališkega zavoda, — vozila sta 10 zaklanih svinj. Seveda ponavadi ni pri mitnici nikdo v mrliški voz pogledal. Svinjsko meso iz mrliških vozov pa je Friihbauer potem za svoje klobase porabil. Zapuščina grofice. V hotelu Bristol na Dunaju umrla je te dni grofica Osten-Platen. Pri zapisovanju zapuščine našli so to-le: 60 oblek, 110 klobukov in vrednostnih papirjev za 2 milijona kron. Najcenejša obleka je Btala 5.000 frankov, posamezne klobuke pa so. cenili od 1.000 do 12.000 frankov. Grofica izdajala je za svojo obleko na leto okoli 400.000 kron in je na ta način večino svojega premoženja zapravila. V zadnjih letih napravila je 8 krat svoj testa- — 4 — ment. Tudi malo pred smrtjo je pokazala z znamenji, da bi zopet rada testament spremenila. Govoriti namreč ni več mogla. Iz rusko-japonske vojne se izve še zdaj razne zanimivosti. Neki popotnik, ki je živel voč let na Japonskem, pripoveduje doslej neznano dejstvo, da se je v japonski armadi bojevalo tudi 10"'o žensk. Oblekle so moške obleke in se uvrstile med vojake. General Kuroki, ki je zapovedoval 60.000 mož močni armadi, imel je v njej tudi 6.000 takih hrabrih Japonk, ki niso bile nič manj pogumne nego njih možje. 5 letni samomorilec. V Gradcu skočil je nekaj čez 5 let stari sinček knčijaža Franc Russ v vodo. Potegnili so ga sicer iz potoka, ali otrok je bil že mrtev. Deček je bil doma okregan in je že preje ljudem pravil, da ei bode življenje vzel. Seveda nikdo tem besedam otroka, ki niti v šolo ni hodil, ni mogel verovati. Na 8mrt Obsojena sta bila v Gros9\vardeinu neki Kupas in njegova ljubica Ana Szon. Zastrupila sta hčerko Kupasa in njenega moža. Tokajer. Vinska trgatev v Tokajerskih goricah je letos jako slabo izpadla. V vinogradih našega cesarja, kjer se bere ponavadi lftOO do 1800 hektolitrov tega imenitnega vina, nabralo se je letos le 300 hektolitrov. Grozen umor. V Breslau ustrelil je stražnik Wolsky svojo spečo ženo, svojega 15 letnega sina, svojo 8 letno hčerko in sam sebe. Vzrok groznega zločina je baje neozdravljiva bolezen stražnika. Težko kaznovana neumnost. V Muggia se je 13 letni Alojz Riccoban na prstu malo ranil. V svoji neumnosti je po starem babjeverstvu položil cestno blato na rano. Vsled tega je hudo obolel (Starrkrampf) in bode moral bržkone umreti. Lepi škofi! Proti bivšemu olumuškemu nadškofu dru. Kohnu naperil je njegov naslednik nadškof dr. Bauer tožbo zaradi denarnih zadev. Gre se za velike svote. Kristus pa ni imel niti prostorčka, kamor bi položil svojo utrujeno glavo . . . Redko Odlikovanje. Kot edina tvrdka poljedelske branše dobile so Delavnice-Titania v Pernau-Wels-u na letošnjem jesenskem sejmu v Gradcu dve najbolj visoki odliki, državno srebrno kolajno in srebrno kolajno c. k štajerskega poljedelskega društva. Zadnja odlika je toliko važnejša, ker je pri praktičnih poskusih brzoparilnikov za živinsko krmo znamka Titania edina bila, katera je to visoko odlikovanje dobila, medtem ko je udeležena konkurenca čisto brez odlike ostala, si torej niti manjvredne odlike, kakor izspostav-ne kolajne ali diploma priboriti ni mogla. Razstreiba kanona. Na strelišču Skoda-tvor-nic se je razstrelil kaoon, s katerim so izvršili poskusno streljanje. Uradnika Melku odtrgalo je obe nogi in je nesrečnež v bolnišnici umrl. Tudi delavec Kratohvil bil je tako težko ranjen, da je kmalo nato izdihnil. Zverinski zamorci. Iz Havanne se poroča, da je tam 10 zamorcev umorilo neko belo deklino, ji izpustilo kri in porabilo to kri v verske namene. Morilci so hoteli potem sledove svojega zločina s tem prikriti, da so dotično hišo zažgali in hoteli mrliča obenem sežgati. Razstrelili so tudi hišo z dinamitom. Ali vsled razstrelbe prihiteli so policaji, ki so našli gorečega mrliča. j Zamorci pripadajo neki čez vso deželo razširjeni sekti ali veri, ki pod vodstvom duhovnikov človeške krvave žrtve prinaša. Rudarska smrt. Na šahtu št. 3 rudnika „Deutecher Kaiser" v Essenu se je kamenje podrlo. En rudar je bil takoj mrtev, 6 pa jih je smrtnonevarno ranjenih. Iz Spodnje-Stajerskega. Klerikalni listi od samega dolgčasa zopJ ne znajo druzega pisariti, nego da bode „ŠU jerc" končal . . . Ej gospodje v temjiib, črnil uredništvih, kako ee motite ! Kolikokrat že aa prerokovali „Štajercu" smrt in vedno st zmotili. Poginila je pač že cela vrsta proti „Štt-jercu" naperjenih listov, — mi pa le še vedo napredujemo! Tudi zdaj je tako! „S!ov. Gospo dar" se baha, da ima 15.000 plačilnih naročm kov. Prvič je to zlagano, drugič pa je i m „Štajerc" že davno to naklado. Konstatiran torej, da bo vse novice, ki jih trosijo naspro niki glede opustitve n Štajerca", navadna izm šljenalažin da bode »Štajerc", ki je tekočem letu izredno veliko novih naro nikov pridobil, z novim letom v še ved, obliki izšel. Živio „ Štajerc"! Deželna bolnišnica v Ptuju je res v vsakeif oziru premajhna. Posledice tega dejstva pa jako žalostne. Pomisliti se mora, da je ptujek okraj eden največjih, da je bi iz o 100.0(K oseb prebivalstva od te majhn ptujske bolnišnice .odvisno. bolnišnici se nahaja komaj 60 bolniških po] stelj. Kaj to pomeni, mora sleherni razumu človek izpoznati. Velikansko je števil bolnikov, katere se ne more vsle pomanjkanja prostora v bolnišl nico sprejeti. Kolikokrat se zgodi, da s pripelje na smrt bolanega človeka k bolnišnici tam se bolnika ne more sprejeti in vožnja gia| zopet nazaj, brez npanja in tolažbe ter pomoči Zgodili so se že slučaji, da so bolniki na pol od bolnišnice, ki jih ni mogla sprejeti, n cesti v vozu nmrli. Zgodili so se slo čaji, da so težko bolani ljudje, ki se jih ni bolnišnico sprejeti zamoglo, izvršili v svo jem obupu samomor, skočili v Dravi ali si na drugi način skušali življenje vzeti To so tako žalostne razmere, da kričijo do neba Zal da prejšni slovenski deželni odbornik, ki bil tudi nadzornik deželnih bolnišnic, v tenl oziru ni ničesar ukrenil. Njegova bolezen ji pač zakrivila, da ni pokazal tiste energije ii agilnosti, ki je pri takih stvareh potrebna. Ki zdaj imamo novega slovenskega deželnega od bornika v osebi dr. Verstovšeka, o kate rem se govori, da ima dovolj eneržije in nosti. Upamo tedaj, da bode dr. Verstovšek po pravil grehe predhodnikov, da bode on nape vse moči, da se sramotne razmere gledč ptujsk deželne bolnišnice temeljito spremenijo. Skrajni čas bi bil! Bolnišnica gotovo ni in ne sr biti noben „politikum"; zato apamo, da bodo zlasti v interesu bolaneg na cesti umirajočega slovenskega ljudstva kaj ukrenilo. Na delo! gospodje! Deželno trsno šolo v Ptuju se namera?*] baje opustiti, odnosno v mariborski okraj preseliti. To bi bila po našem mnenju velika napaka, krivica in gospodarsko oškodovanje ptujskega okraja. Pomisliti je, da v nobenem okrsju ni toliko vinogradniš nego v ptujskem. In skoraj polovica Vinogradov še ni prenarejeno z amerikanskim trsjem. se to velepotrebno trsno šolo zdaj v resnici opusti, potem je gotovo, da bode to jako hudi] udarec zlasti haložanskema vinogradništva Kmetje bodejo prisiljeni, nakupovati zopet dra# trsje iz zasebnih trsnih šol. Da je to za ubogaj Haložane skoraj nemogoče, bode vsakdo pri znal, kdor pozna razmere. Ne rečemo, da mordal v mariborskem okraju take trene šole ni trebil Gotovo bi bila tudi tam jako koristna. Ali saj i vedno zvest dobremu, ki se Je kot tako obneslo. Jedilna mast „Ccrcs" Je znana pri vseh gospodinjah, ki morajo slediti, kot najbolj izdatna jedilna mast. „Ceres" namreč ne vsebuje vode kakor druge masti. Jedilna mast »Ceres" je popolnoma čista in zato mnogo izdatnejša. Pri vporabi se vzame vedno '/« Jedilne masti .Ceres' manj nego kake druge. ) ! ! !!U!?! !?!7"U"P!"!"!"!U! ?!"!=! "@?! !! [bi zamogla morda kakšna filijalka ptujske lice uresničiti. Na vsak način konstatiramo, smo dobili od vinogradnikov v ptujskem raja mnogo pritožb glede opastitve ptujske šole. Upamo, da bodejo merodajni čini- to vpoštevali in se v zadnjem hipu morda ar premislili, napraviti ptujskemu okraju občutno gospodarsko škodo! Novo „rožansko" svetišče na Pragerhofu Sejo slovenski klerikalci uresničiti. Tozadevni je izdal makoljski 'župnik Lendovšek, iz svoje ptujske preteklosti, z raznimi tojimi političnimi tovariši. Naivni človek, ki veruje v versko prepričanjenaših po- nib duhovnikov, mislil bode, da se tukaj res za kakšno „svetišče." Ako bi to res, bi se človek vprašal, zakaj potre- ijo to .svetišče" ravno na Pragerekem ? In em bi človek vprašal, zakaj ne plačajo troške to nakrat tako grozovito nujno ter potrebno — bogati duhovniki sami ? ! Kuezo- podaril bode gotovo par tisočakov ; „knez ožanski" župnik Vogrin gotovo tudi ne bode azanega igral; potem župnik Lendovšek ki ima tadi precej drobiža pod palcem; dalje kaplan Melhijor Zorko v Hajdini in cela drugih bogatih duhovnikov. . . Pa kaj govorili, ko imajo duhovniki vendar vsi iti sebi obrnjene roke! Novo .svetišče" na igerskeiu ni nič druzega nego velika Ipekulacija na žepe lahkovernega ju d s t v a. Na Kranjskem imeli so politični ■hovuiki svojo „sveto Johanco", ki je na vse Jati kri švicala in črni bisagi denarje služila. JRajhenourgu naberačil je črni gospod Carjak lotisoče iz vbogega ljudstva, da zgradi novo ško svetišče. Iu zdaj hočejo zopet zadnje pljice krvi iz ljudstva izprešati, da zgradijo Pragerskem svetišče. Kajti Pragersko je kako središče, tam se „stekajo železnic« od in severa, od vzhoda in zahoda.". . Tako Lendovšek v svojih beraških pismih! Iz |ga je razvidno, da se ne gre tukaj za i ž j o čast marveč le za zemeljski lagor duhovnikov. In naravnost n e- > v p i j o č a brezvestnost je, ako se iz lačnega ljudstva zopet s t o- jsoče krvavo zasluženega denarja [sesati. Ali naj ljudstvo krade, da bode Dfnasitno farško bisago nosilo ? Ali naj sleče dnjo srajco? Duhovniki so spravili ljudstvo davno na beraško palico; zdaj mu hočejo kožo odreti ... Pa proti tej nakani treba |ode odločno nastopiti! No also! Zadnjič je nekdo rekel, da dra. |os a k a ni bilo treba v Ptuj, češ da imamo kaj itak preveč dohtarjev. Nekdo drngi je zo- rekel, da je dr. Gosak izredno fini jurist, je tako .dolgo študiral. No, — potreben je le bil za Ptuj, krvavo potreben. Stvar je aterj.amreč ta-le: Odkar so vsled svitanja rogozniške latoande v ptujskem .Narodnem domu" vse pod- angane v Dravo poskočile, ni imela ta banda prav- aprav nobenega pomena in namena več. In zato \ mirno zaspala, pri Bračiču pa je stopila zo- harmonika v veljavo. Zdaj nakrat pa se je ?ar spremenila. Oživeli so, vzdramili so zopet (iBpano bando in Bračič postal je zopet „ka- ^ ilmeister." Zaupano pa povemo, da je Bračič -----jravzaprav le pro forma kapelnik. Pravi in re- jnični vodja bande ter „kapelmajster" pa je — Tone Gosak. In zato je bil Gosak za Ptuj potreben. No also, hvala Bogu, zdaj bode že zopet pričelo: čintadra, bumstadra ... Dr. Kukovec toži. V zadnji številki smo nenili „Stražine" napade na dr. Kukovca in «10 začudeno vprašali, zakaj dr. Kukovec mariborskega lista ne toži. Na našo notico odgo-.arja „Slov. narod" in piše: .Stajerc" vprašuje, lakaj dr. Kukovec ne toži .Straže" zaradi na-*adov v šoštanjski zadevi ? Na to odgovarjamo, Ja je tožba proti .Straži" v tej zadevi že davno trgo-ložena." — Registriramo tudi ta odgovor in rnatopamo, da bode .urednik" Kemperle tudi pred ii iziodnijo svoja očitanja tako možato zastopal, jveiakor v pisarni. Vederemo! iken Lovska sreča. Lovec in mizarski mojster nk"g. Jos. Wanda v Ptuju vjel je te dni zopet 'ATlepo vidro (Fischotter). V komaj 3 letih vjel je ih. g, Wauda 17 teh roparskih živali. Bravo! Spomlad pozimi. Krasno jesensko in zimsko vreme povzročilo je prav zanimive pojave. V raznih vrtih cvetijo zdaj v decembra rdeče jagode. Na vrtu gdč. Kiiiber v Ptuja pa cveti japonsko kutinsko drevo, kakor da bi imeli najlepšo spomlad. Vse drevo je polno popkov, več rdečih cvetov pa je popolnoma razcvetelo. Dae 30. novembra se je v neposredni ptujski okolici neki mož v Dravi kopal. Da hodijo kmetski otroci še bosonogi, je sammoumevno . . . Pač krasno vreme! Ali v splošnem bi želeli, da nam bi dal Bog zdaj mraz in sneg. Kajti tudi zima ima svojo pravico! Razpust zadruge. Vzajemno posojilno društvo v Slov. Bistrici se je na svojem občnem zboru razpustilo. Sklenilo se je ustanoviti novo kreditno društvo, zadrugo z om. zavezo. Novo društvo prevzelo je vse zahteve in bremena starega in postane tudi rezervni sklad v znesku 37.000 kron njegova last. Poroka. V Ptuju se je poročil advokat dr. Anton B r u m e n z gdč. Josepino Z 6 h r e r. Nevaren pes. V sv. Martinu na Pohorju je pes krčmarja Antona Koren raztrgal 9 ovc, od katerih jih je 7 takoj poginilo, nadalje eno svinjo in eno lisico. Pes je potem izginil in se nahaja kje v gozdu. Pazite na deco! V Sv. Katarini pri Rogatcu oblačila je posestnica Marija Sekirnik svoje otroke, da bi jih v šolo poslala. Medtem je sedela 16 mesečna hčerka na peči. Poleg peči je bil špar-herd. Nesrečni otrok padel je iz peči na vroči šparherd; pridobil je tako hude opekline, da je moral drugi dan umreti. Ptujski Sejmi. Na konjski in goveji sejem dne 2. decembra 1913 prignalo seje 190 konjev in 970 kosov govede. Na sejem dne 3. decembra 1913 prignalo se je 1.210 svinj. Prihodnji konjski in goveji sejem vrši se dne 16. decembra 1913, prihodnji svinjski sejem pa dne 10. decembra 1913. Lep tovariš! Posestnikov sin Matija Medved iz Savodne pri Šoštanju pijančeval je z vžitkarjevim sinom Jožefom Steblovnik in je tudi ceho plačeval. V Topolšicah sta prenočila. Ko se je Medved zbudil, opazil je, da ms je Steblovnik 40 kron ukradel. Steblovnika so zaprli, a ukradeni denar je b'l že zapil. Cigani. Zadnjič so zaprli orožniki v Velenju cigansko bando z imenom Gartner, ki je po Spodnjem Štajerskem postopala. Našli so pri nje mnogo zlatnine, ki so jo cigani gotovo pokradli. Zaprli so v Studenicah pri Mariboru hlapca Karla Pristovnik, ker je poštnemu slugi Martinu Fuchs kolo ukradel in prodal. Izgubil se je iz Maribora 15 letni steklarski učenec Franc Očko. Fant je za svojo starost velik .in ima sivo obleko ter klobuk. Kdor bi kaj o njemu izvedel, naj blagovoli to starišem (Tezen št. 95 pri Mariboru) naznaniti. — V zadnjem hipu izvemo, da so fanta v velikem gozdu obešenega našli. V mariborski zapor odpeljali so orožniki preteklo soboto 11 oseb iz ptujske okolice. Zaprti so bili udeleženi pri velikem pretepu v Poštrakovi krčmi na Vurmberški cesti, pri katerem je bilo troje pijonirjev na grozni način ranjenih. . . Novo orožniško postajo, obstoječo iz 3 mož, ustanovili so v Teznu pri Maribora. Pasja kontumaca se je proglasila za sod-nijska okraja Ljutomer in Zgornja Radgona. Okoli sv. Križa so je namreč pojavilo nekaj slučajev pasje steklosti. Izmišljeni rop. Zadnjič se je poročalo, da je nekdo posentnikovega sina Jobana Naraks v Skalieu pri Šoštanjn oropal. Zdaj se je dognalo, da je Naraks denar, ki ao mu ga dali stariši, zakrokal. Bal se je domu priti. Vsled tega je pijan okoli vozil in si je rop izmislil. Za svojo laž se bode imel fantič pred sodnijo zagovarjati. V Dravo skočiti je poskusil 19 letni delavec Franc Turnšek v Teznu pri Mariboru. Baje je nekaj denarja izgubil, kar ga je tako razburilo, da si ie hotel življenje vzeti. Nezgoda. Na mariborskem kolodvora prišel je delavec Alojz Kranjc z roko med .puferje." Zmučkalo mu je levo roko popolnoma. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Zopet vlomi. Te dni se je pri trgovca Franca Petschuch v Gaberjah pri Celju vlomilo. Tatovi so razbili šipe kuhinje, prišli na ta način v podajalno in pokradli obleke, srebrnine ter denarja za skupaj 400 kron. Tojevtem leta že 30. vlom v celjskemokraju. Vse te vlome se je na eni in isti način izvršilo. Tatinska banda se vedno bolj mestu Celju bliža. Upati je, da bodejo orožniki tem tatvinam konec napravili. Iz strehe padel je v Cvetkovcih pri Mariboru 58 letni vžitkar Vincenc Ježovnik. Popravljal je streho, ko se je neka lata zlomila in je revež na tla padel. Zlomil si je desno nogo, izpabnil roko in prizadel težko rano na glavi. Težka nesreča. 71 letni svinjski trgovec Koletnik peljal se je^ iz mariborskega sejma proti Pobrežu. Za njim se je peljal posestnik Muster, katerega konj se je nakrat splašil. Voza sta trčila in Koletnik je padel na njivo poleg poleg ceste. Nesrečnežu bilo je 5 reber zlomljenih. Vsled prizadetih ran umrl je dva dni pozneje. Tat. V.Mariboru hotel je hlapec Jo.an Geiger iz Sv. Petra trgovcu Tkaletzu par 40 K vrednih škorenj ukrasti. Pa bo ga takoj zasačili in zaprli. Zaboden. Delavec Jakob Slevič v Gaberjih pri Celju razgrajal je v gostilni g. Gobetz. Ko je prišel orožaik, ee mu je Slevič zoperstavil in ga je dvakrat v obraz udaril. Naposled je orožnik razgrajača z bajonetom v nogo sunil. Slevič, ki je že opetovano predkaznovan, oddal se je celjski ječi. Pod VOZ prišla je v Rajhenburgu posestnica Uršula Fiis. Nesrečnica je bila smrtnonevarno ranjena. Ponarejeni žefran. V zadnjem času se je opazilo, da se od neznane strani žefran s sladkorjem in boraksom meša in s tem njegovo težo poveča. Pozor! Rop. Ko je šel posestnik Andrej Lipovšek iz Petrovč v Lendorf, napadla sta ga dva fan-talina, ga pretepla in na tla vrgla ter mu žepe preiskala. K sreči je prihitel cestar Andrej Lu-kauz in prepodil roparja. Tako roparja tadi nista mogla napadenemu denarja vzeti. Orožniku g. Kopše se je posrečilo, da je aretiral brata Antona in Alojza Ramšak iz celjske okolice, ki sta rop izvršila. Zmešalo se je v Zidanemmosta inženirju Alberta Fischer. Nesrečnež si je z britvijo pre-rezal žile na rokah in si tndi na vratu prizadel hudo rano. Zdravnik iz Sevnice je dospel z automobilom in je nesrečneža, ki je smrtnonevarno ranjen, obvezal. Iz Koroškega. !!! 19141!! Kmala pride novo leto, prav kmalu! In mnogo naših prijateljev pozabilo je na najvažnejše: naročilojše ni .Štajerčevi" kmetski koledar, ki stane le 60 vin. (s poštnino 70 vin.), čeprav je 144 strani velik in ima izredno veliko slik in člankov in povesti. Kdor koledarja še nima, naj Bi ga takoj naroči. Imel bode celo leto nekaj lepega iu dobrega pri hiši! Dr. Brejc postal je zdaj veleposestnik in veleindustrijec. Nakupil je posestvo Graeserhof Conte Veita pri Brezah. To posestvo ima tudi rndokop na talk (Speekstein). No, pa pravijo, da gre ljudem slabo! Pred par leti prišel je dr. Janko Brejc iz Kranjskega v Celovec, reven kot cerkvena miš Zdaj pa je že tako bogat, da nakupuje grofovski veleposestva in rudnike. Seveda, seveda, — Brejc ima talent! On je vedel, da nosi klerikalno prepričanje lepe procente ! On je bil .vodja slovenskega ljudstva na tužnem**Korotaou". In postal je bogatin, — .slovensko ljudstvo na tnžnem Korotana" pa je prišlo že davno na beraško palico. . . Kje je denar? Iz občine Rage in se poroča: Leta 1912 pogorelo je tukaj pol vasi s filijalno cerkvico vred. Zdaj po l1/. leta se je posrečilo, novo cerkveno zgradbo dokončati; pri kolaudiranju se je vsa dela kot dobra spoznalo. Od zgradbe napravil se je proračun troškov, pri katerem se je izračunalo, koliko denarja je potrebno in koliko ga mora še poleg priti. Pri temu računu pa se je računalo tudi z nekim kapitalom v znesku 1.200 kron, katerega ima cerkev že davno in ki naj bi se zdaj porabil za pokritje cerkvenih bremen. Ta denar pa je izginil brez sledu in nikdo ne ve, zakaj se je porabil. Dekan Schaubach na tozadevna vprašanja še ni odgovoril. Pa bi bilo dobro in potrebno, da bi vbogi farani izvedeli, kje je denar . . . Iz Podravelj. Piše se nam: Tukajšnim pr-vaškim in srbofilskim slovenskim hujskačem grč menda predobro, ker so v zadnjem času pričeli z veliko besnostjo razne poštene može napadati. Kadar klerikalci drage ljndi napadajo, takrat imajo gotovo sami kakšno lumparijo za skrivati. Veliko smolo imajo takajšcu klerikalci že s svojo prvaško posojilnico. Že fajmošter Gabron je delal in „gospodaril" po svoji glavi. Marsikateri vbogi družinski oče moral je takrat za velike svote jamstvo prevzeti; pa ni izključeno, da bodejo morali zapeljanci grehe drugih plačevati. Ko je načelnik Servicel umrl, niti člani predstojništva niso vedeli, kam so prišle gotove svote. Sedaj vodi blagajno neki Reichmann, ki se je v Ljubljani izučil. Zato je menda zadnjič neki ženi, ki je 100 K dvignila, v knjižico 200 K zapisal. To je pač ljubljanski recept! Čudno je tndi, da se pri teh blagajnah mnogokrat niti najmanjših svot ne more izplačati. Treba bi bilo pred8tojništvu odločno povedati, da naj ne pusti le posameznikom gospodariti; kajti drugače zna priti tudi pri tej posojilnici do poloma, kakor smo takih polomov že pri klerikalnih denarnih zavodih navajeni. Ko je pred kratkim enkrat prinesla „Bauern-zeitnng" slični opomin, pričel je „Šmir" strupeno napadati tukajšnega g. G. Guggenber-g e r. Osebni napadi so sploh vsa modrost čr-nuhov. G. Gnggenberger je imenoval javno „Smirovega" dopisuna lažnika in obreko-v a 1 c a, dokler ta ne pove svojega imena. BŠmirov" žegnani ali nežegnani dopisnn pa se ni npal svojega imena povedati. Po stari farški navadi napada ljudi le zahrbtno. Pfuj Teufel! Ako pa v „Šmiru" znani črni dopisnn ne bode miroval, zna se mu zgoditi, da bode vzel „Šta-jerc" veliko svojo krtačo in bode pričel štriglati po tamošnjih klerikalcih. Gradiva imamo dovolj ! Torej na svidenje! Uggowitz. Piše se nam: »Šmir" se zopet jezi in Daznanja vsema sveta, da gre Slovencem v naši občini grozovito slabo. Posebno se jezi nad nemško šolo, ker se ta noče udajati vaeslovanski propagandi. No, dragi „Smir", pusti nemško šolo raje pri miru! Kajti kje bi bil ti „Šinirov" dopisnn danes, ko bi ne znal nemščine? Ti znaš nemško, drugi pa naj bi tega ne znali, da bi se jih lažje izkoriščalo. Pa ljudstvo že izpoznava črno nevarnost in obrača klerikalcem hrbet. »Šmir" psnje tudi našega poštenega župana z najgršimi lažmi. Za danes se ne boderao pečali s temi podlimi lažmi srbskih prijateljev, ker pravzaprav niso odgovora vredne. Ali ako zloglasni „Šmirov" dopisnn ne bode odnehal, zapeli mu bodemo enkrat pesem, ki mu bode še dolgo v ušesih zvenela. Torej na svidenje, gospodine od balkanske zveze! Kotlje. Piše se nam: Kakor junčki so se obnašali v nedeljo Stručevi sini in Volenov Franc pri Matevžu v Kotljab. Ti nezreli fanti, ki so še mokri za ušesom, hodijo po gostilnah samo da nemir delajo. Na muziko pridejo samo zavolj tepenja, kakor so pokazali to nedeljo. Ravno kakor petelinčki so skakali in sekirah mirne goste, tako dolgo da je prišlo do krvavega tepenja. Pobili so mnogo glažev in hišne oprave. Nekega zelo priljubljenega posestnika je Volenov, ker jih je k miru opominjal, z literskim vrčom na glavi hudo ranil. Ta kot znan pretepač prišel je le v kratkem na urlaub, ker so ga oprostili. Seveda bi bilo boljše, da bi ga bila še obdržala oblast dalje časa in ga pošteno okrta-čila. Poškodovani se bojo pač pritožili. Upajmo, da zadene surove pretepače zaslužena kazen. Pfui! sram jih naj bo! Opazovalec. Saški kralj je bil 14 dni v svojih lovskih revirjih pri Tibižn. Zdaj se je zopet v Dresden odpeljal. Mrtvega našli so v nekem gozdu pri Ott-manachu 54 letnega delavca Johana Bratina. Zadela ga je srčna kap. Vlom. V trgovino Kder v Sv. Mohorju vlomili so neznani tatovi in pokradli 140 kron denarja ter mnogo sira, putra, ruma, žganja, špeha itd. Vojaški samomori. V Beljaku se je ustrelil •čevljar 3 artilj. regimenta. Imel je z neko natakarico ljobavno razmerje. Iz ljubosumnosti O je ranil z nožem na vrat. Potem je zbežal v .6 — vojašnico, kjer se je ustrelil. — Istega dne se je obstrelil v Beljaku neki drugi vojak. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ranjen je težko, pa ne smrtnonevarno. Tatvine. Dekli Mariji Turk bila je v vlaku pri Beljaku taška ukradena, v kateri je imela hranilno knjižico za 180 K. — 161etna ciganka Herzenberger iz sv. Martiua pri Beljaku ukradla je v mestnem k'no-teatru železničarju Johanu Maikovič denarnico, v kateri se je nahajalo 61 K. Ko so jo zaprli, našli so pač denarnico, denar pa je že izginil. Samomori. V Celovcu skočila je neka žena v samomorilnem namenu v vodo in je utonila. Nadalje se je obesil delavec Mick, ker je bil na 8 dni zapora obsojen. Železniška nesreča. V Beljaku je povozil vlak premikača Lugai. Nesrečnež bil je na hrbtu tako težko raojen, da je kmala nato v bolnišnici umrl. Vsled megle tudi neki drugi delavec ni opazil vlaka. Stroj ga je vrgel ob stran. Ali k sreči bil je samo lahko poškodovan. Nezgoda. Hlapec Jakob Moser v Oberdrau-burgu prišel je z roko v mašino za rezanje kt-me. Mašina mu je roko kds za kdsom do členka odrezala. Hlapec bil je nekaj pijan. Pozor na deco! Pri Beljaku igrala se je na travniku 7 letna Martina Gmundner. 13 letnemu šolarju Ludwiga pa je prišlo v glavo, da je otroku goreče žveplo na obleko vrgel. Obleka je začela goreti in vbogi otrok je dobil težke opekline. Stric otroka, kije plamena ugasnil, si je tndi roko opekel. Zmešalo se je v Celovca neki Sofiji See-bacher, ki je bila ža svoj ča3 umobolna. Ne-srecn'ca je skočila v vodo. Dva stražnika so jo sicer iz vode potegnila. Ali bila je že mrtva. Požar. V Freudenburgu je pogorela Kaiser-jeva koča. Škode je za 1600 kron, ali koča je bila zavarovana. Globoko padla je nekdaj bogata posestnica Magdalena Mitter iz okolice Ebersteina. Zapila je vse svoje premoženje in zdaj so jo zaradi beračenja ter pijanosti zaprli. Zaprli so v Borovljah delavca Albiaa Wie-ser iz Rikarevasi. Dolžijo ga, da je neko šolarko v svoje stanovanje zvabil in se nad njo hudo zagrešil. Vboga deca! 3 letna hčerka Eme Wirsche v Gruschitzu prišla je v gepelj mlatilnega stroja, ki ji je zlomil glavo in hrbtenico. Nesrečni otrok bil je takoj mrtev. Tatvine. V Grebinju bilo je konjskemu trgovca Francu Zecbner 240 kron ukradenih. Neznani tat prišel je skozi okno v sobo. Ob istem času bilo je nekemu trgovcu okoli 100 kil jaboljk ukradenih. Smrtna nesreča. V Št. Oswaldu nad Klein-kirchheim bila je 3 letna Ana Schiestl v kravjem hlevu, kjer je njena teta delala. Teta zadela je v neprevidnosti otroka z vilami po glavi. Otrok je bil tako hudo ranjen, da je čez par ur umrl. Požar. V vasi Stadt pri Arriachu pogorela je hiša in gospodarsko poslopje posestnice Ane Galler z vsem pohištvom in krmo. Tudi je pogorela vsa obleka služkinj. Zažgali so 4 do 5 letni otroci, ki so se z užigalicami igrali. Škode je baje za 40.000 kron, medtem ko je posestnica le za 13.000 K zavarovana. Požig ? V Zellachu nastal je pri posestniku Schweiger ogenj, ki je gospodarsko poslopje z vsem žitjem, krmo, orodjem vpepelil. Skoda je za 6000 K. Zaprli so Schweigerjevega soseda, katerega dolžijo, da je zažgal. Zaprli so v Celovcu 18 letnega brezposelnega delavca Franca Paul iz Spodnjih Borovelj. Dolži se ga, da je svojemu tovarišu Antonu Bink v Javorniku 65 kron ukradel. Izpred sodišča. Mariborska porota. Maribor. (Pozi g). Posestnik Johan H a b-j a n č i č iz Lupstove živel je s svojo ženo v nesrečnem zakonu. Prišlo je večkrat do prepirov in pretepov. Enkrat je Habjančič svojo ženo tako hudo pretepel, da je morala k sosedom zbežati. Ker ni hotela nazaj priti, pričel je Habjančič v jezi kar divjati. Razbil je s sekiro svoje kolo, potem je hotel v kleti vino izpustiti, kar redi mu je njegova mati zabranila. Naposled zažgal je hišo in gospodarsko poslopje. Oba | slopja sta popolnoma pogorela in je bilo I 2000 K škode. Tudi sosedne hiše so bile vi*em ognja v veliki nevarnosti. Žena, ki je požig li t,vl dila, je vsled strahu težko obolela in za dij ava ča9a ni mogla govoriti. Habjančič zbežal je tem v gozd, kjer si je zadri nož v prša. PoS) '1 doval pa se je le lahko. Sosedi so našli kn vega na tleh ležati in so mislili, da je mrti A ko so orožniki tja prišli, je bil „mrtvec*| izginil. Naposled so ga vjeli in zaprli. Pred nijo je dejal, da je le zaradi svoje zakori nesreče iz jeze in obupa zažgal. Porotniki ler niso mogli prepričati o krivdi in so Habjanči vsled tega popolnoma oprostili. — (T t v i n a.) Pekovski učenec Rudolf V o d 1 a k svoji stari materi Mariji Roiko v Pesnici nki del dve hranilni knjižici, prvo za 4.845 kro drugo pa za 650 kron. Dvignil je iz hranilni 500 kron, s katerimi je obleko in zlatnine n avn kupil. Ko se je hotel potem na Koroško odg i jati, so ga policaji v Mariboru aretirali. Mla šel tat bil je obsojen na eno leto težke ječ a & —■ (Servus Micka!) Hlapec Simon D rol olt n i č iz Ptuja tožen je zaradi uboja. Dne '21 e § septembra prišel je namreč Drobnič 8 svojo lji g bimko Marijo Horvat in raznimi drugimi fan v Brusovo gostilno v Budino na ples. Tam i je nahajal tudi Jakob Vnuk, ki je bil svoj (t tudi Ijubček Marije Horvat. Vnnk jo je zat pozdravil z besedo: Servus Micka! Pozneje j c prišlo do prepira in naposled do pretepa, p e ž katerem se je Drobnica in njegove tovariš K Tašuer ter Kostanjevec iz sobe potisnilo. Ali c'" trije so vrata vdrli in naskočili Vnuka ter g c. pretepli. Naposled so mu zadrli nož v prša, i . je padel takoj mrtev na tla. Drobnič je nsjpn od tajil in se delal nedolžnega. Ali naposled j >'e priznal, da je on Vnuka z nožem sunil; reki,ar pa je, da je ravnal v silobranu. Razprava pa j jv* bila preložena, ker je treba nove prič nc zaslišati. »a Divjak. i'." DVt Celje. Kakor smo svoj čas poročali, zastra at pila se je v Topolišču pri ŠoštaDJu posestnic a Marija Medved. Imela je ljubavno razmerji dv: s svojim 18 letnim svakom Johanom Medved i ] Ko je bila žena mrtva, je mladenič hotel sve k' jega brata ustreliti, kar pa se ma ni posrečilo f< Zaradi tega bil je na 8 mesecev t e ž k e rci ječe obsojen. az Porota v Celovcu. !h Celovec. (Oko i z g u b i 1). V Čebergu sU |JJ se skregala hlapca Adam O f f n e r in Gašper e, M o n g u s zaradi ene fajfe. Naposled sta se i stepla in je Offner svojega tovariša tako hudoat po očesu udaril, da je ta na levem očesu zs "5 vedno oslepil. Offaer bil je zaradi svoje suro- k' vosti na eno leto težke ječe obsojen. — i (Urno r.) V Passeringu oženil je pred 6 leti že « čez 70 let stari Anton Konic za 30 let mlajšo e Rožo Konic. Ta je imela s hlapcem Panlora a S t e i n razmerje, vsled katerega je porodila *t otroka. Stein ni hotel za otroka skrbeti ter je a, vedno na Rožo vplival, češ da naj ta svojega. le< moža zapusti in ee raje k njemu preseli. Ste- °-toval ji je, da naj staremu možu šivanko r ,n glavo zasadi ali pa da mu naj da žefrana pod J}° blazino, da bode umrl ter da ne bode nikdo e vzroka smrti izpoznal. Roža pa tega ni hoteli 12 storiti. Dne 20. julija zasledoval je Stein z*| konska Konic. Grozil je z odprtem nožem, dal bode Konica ubil. Ko jo prišla Roža pozneje domu, našla je svojega moža težko ranjenega' na tleh ležati; imel je 5 sunkov z nožem i\ hrbtu. Vkljub temu, da so ga takoj v bolnišnici) prepeljali, je nesrečnež vendar čez par dni umrl. Stein je sicer nekaj časa tajil, pa preiskava je kmalu dognala, da je on izvršil umor. Obsojen je bil vsled tega na 4 leta težke ječe. Ko bodo ječo prestal, se ga izžene i* Koroške. — (Zopet nož!) V Sobotu sta se v pijanosti voznika Kari K u m p u š in Paul Furschweller stepla. Kumpuš je svojemu nasprotniku zadri nož v prša. Zadel je pijača. Tiirschweller je hudo krvavel, postajal vedno bolj slaboten in čez dva dni umrl. Zaradi tega nboja bil je Knmpnš samo na 3 mesece težke ječe obsojen. — (Večni tat.) 22 leto.', opetovano k „Štajercu" št. 49 z dne 7. decemb. 1913. Poraba svinje v gospo-dinstvu. ■ Stoj čas se je na t. zv. >kolino< še več držalo Wolkenkrat-ter.< Ta poslopja spremenila so tudi pogled na pristan Novega Yorka. Naša današnja slika kaže v tem oziru najznačilnejši južni del mesta Novi York, ki stoji v okvirju nepretrgane vrste »dokov« in mostov za izkrcavanje. Razven mnogo poslopij borz in bank je tam tudi jako veliko trgovinsk.h hiš. Da se izrabi ozki ift dragoceni prodor, zidana so poslopja izredno visoko, kakor stolpi. Poslopje >Park Row Duilding« n. p. ima 29 nadstropij in je 116 metrov visoko. Poslopje »Pulit- Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto i 1 i! Kfl l'r M4 0, J M a J v en O 1 N Ifl 8 j o 0- K v LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabricnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pistole, precizno pristreljene v zistemih „Brow-ning", „Steyer", „Mauier" in .Bayard". Revolvri v najbogatejši izbiri le od K o-oO naprej. Flobert-puške in karabinerji, dvo-ccTno Lancastcr-loTSke-puikc od 86 K naprej. Patroac, ovitke patronoT itd. Cenik zaatonj in franko. 84 1186 Takoj se sprejme izkušeni strežnik za stroje in kotije (Kessel- nnd Mascbiuenwiirter) za 6 tonski parni kran (Dampfkran), trezen, zanesljiv, popolnoma zdrav, z dolgimi spričevali, ne čez '6b let star.Vstop takoj. Pogoj je, da se zamore v nemščini meniti. VpraSanja ped Berg- u. Hiittenvverk Store a. d. Sudbahn. 26 Vzrok pomankanja denarja je le ta, da kupujete drage pijače, kakor likerje, slivovico, rum in jesih itd. Vse ednake pijače si lahko sami na lahek način in za polovično ceno in boljše pripravite, ako si kupite za 60 v. ednakih ekstraktov za pripravo 3 lit. fdnake pijače.------Zahtevajte cenik gratis. Zastopniki se sprejmejo za vse okraje proti visoki provhiii ali mesečni p'aci. Glavni zastop ,,AliStria-Werken", Zg. Hajdina 78, Ptuj. 119a 1193 - vseh zistemov, od najednostavnejše -družinske mašine do čevljarske mašine. ^] Prijetno plačevanje na obrobe. Na vse mašine 5 let garancije. Vsa popravila in nadomesta dela najceneje pri Wnmm zastopnik Gritznerjevlh šivalnih strojev in Puchovih kulesov PTUJ, Upe št. 1 Kari Kasper trgovina z m eaanim blagom in zaloga smodnika W* PTUJ -380 priporoča svojo bogato zalogo 857 špecerijskega blaga, zukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete municije za lov kakor patrone, kap-seljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah. Vozne plachte in konjske odeje prodajata v vsaki velikosti in kakovosti po orig. fabrični ceni Slawitsch in Heller v Ptuju. Takoj »e sprejme 40 krepkih, močnih W* delavcev *^l i za železne tvornice (Eisenhilttcnarbeiter) in to kot „EisenfUhrer" ali , GuBgrubenhelfer". Biti morajo popolnoma zdravi, ne čez 35 let stari. Vstop takoj. Pogoj je, da se zamorejo tudi v nemščini zmeniti. Vprašanja pod „Berg- und Hiittenwerk Store a. d. Sudbahn." Mestna posredovalnica (Wohnung- und Dienstvermittlung) za «■ službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "*l Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Graščinska gostilna v Vurmbergu pri Ptuj (priljubljeni izlet) da se s 1. marcom 1914 v najem. Tozadevne oferte vložiti je do 31. decerns bra na naslov „Grafl. von Herbersteinsche Do-mainen-Verwaltung'' v Ptuju, kjer se izve tudij natančnejša pojasnila._________________________11 Takoj se sprejme en u8 „Platzmeister" energičen, trezen, zanesljiv, popolnoma zdraV ne čez 35 let star. Vstop takoj. Pogoj je, d se zamore zmeniti tudi v nemščini. Vprašanja „Berg- und Hiittenwerk Store a. d. Sudbahn.' Denar nazaj, ako brez uspeha. Polna krasna pr$a dobite pri rabi 1094 med. dr. A. Rix kremezaprsa. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. tli Dunaj IX.. Serggasse 17iiL Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlaU>m jelenu", v dišavi A. Kauč, in „Adria-Drogerie." Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem - vstreže. = $ ObCenje & : z avst. ogersko J m banko, m m Ravnateljstvo, m Vstanovljcna leta 1802. Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. pride nesreča se ponavadi reče, ako mož, reditelj družine zboli in se, mnčen od raznih bolečin, brez dela na peč vleže, ako ne more za ženo in deco več delati in nič več zaslužiti. Pametni človek pa ne toži, temveč izkoristi v takih slučajih izkušnje drugih. Ne malo korist bi lahko našim čitateljem sledeče pismo prineslo, ki ga je pisal Nj. eks-colenca Leon baron Freytagh-Loringhoren, deželni svetnik Vesel'jevega viteštva in carsko ruski resnični državni svetnik v Arensburgu, Kommandantenstr. 5, otok Osel, gubernija Liv- land. To pismo se glasi: „ Smatram za svojo dolžnost napram soljudem, da izborni Feller'jev fluid z zn. „Elsafluid", kjer je le mogoče, priporočam. Opozarjal sem enega studijskega prijatelja in zdravnika v Petersburgu na to krasno sredstvo in imel priložnost, nekega druzega zdravnika v Petersburgu, ki ima tukaj veliki zavod za kopanje v močvirju., ozdraviti s Feller'jevim Elsaflaidom od močnih revmatičnih bolečin v rami, pri katerih njegova lastna sredstva niso pomagala. Tudi neki zdravnik v Danziga na zahodnem Pruskem rabi v svoji praksi Feller'jev fluid in zato želim v blagor človeštva temu preparatu vedno večje razširjenje in njegovemu iznajditelju zasluženo slavo." Upamo, da naši čitatelji poskusijo tudi Feller'jev fluid z zn. aElsafluid" rabiti ako kedaj o bolečinah tožijo. Povemo Vam iz izkušnje, da postanete potem sveži in za delo zmožni, kajti kakor smo dostikrat imeli priliko slišati, se obnese ta preparat proti raznim bolečinam, kakor Hexenschuss, bolečinam v hrbtu in členkih, v križu in v prsih, i Istotako se hvali to sredstvo proti bolečinam v vratu in bodenju v strani in mi sami smo se prepričali o njegovem zdravilnem, kašelj odprav-ljajočem in osvežujočem vplivu. Poizkusni tucat 5 kron pri lekarnarju E. V. F e 11 e r v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko)----------------— bJ veliko trgovino Mann Koss, Celje ■ zaradi njene solidnosti, nizkih een in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kai kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblak za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- 32 9��76658 425 494619 78 tuju Oo- udi 1189 Najboljša 5 kg zavoj v lepi vreči iz posodinega sukna za K 4-— franko povsod poleg 2 vrednih daril zastonj dobite od staro-renomi-rane tvrdke Josef Stumpf, tovarnaržene kave Šloiov n. L., Če- schv. Tisočero priznanj. Poizknšnji in prospekti zastonj in franko. Prosimo le direktno pri zgorajšni firmi naročiti, ker je glasom ob. postave agentom pri kazni prepovedano, prodajati v kron plačila TW za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrasenib. oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dob se vsled tega v jato kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira! Ako to ni res, plačamo Obs. diskretni zavoj. vsem oseba«, ki so plešaste, brez brade ali redki obrašeene in ki »o Čara balzam br«l nspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Qospod Josef Silhany piše: Velecenjena firma! Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade dosegel, prosim, da rai pošljete en jaket Čara a 6 kron po povzetju. Z velcapoštovanjem Cara-Haua, Kopenhagen. 'os?! Siihsny, Ersiehotfaiva, Ogrska. Za mi posiaP' savoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vašo lasno sredstvo tekom, iž dbij iti sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč f."«1*)")0 debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno kre^^*" *"*" r"-l\ ^az sem ** mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahvaljujem sa Vara torej iž vsega srca za Vaše krasno lasno šfjilstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljSo zahvalo ostajem Vas o. V. H. Kopenhsgen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobai izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetil, ako se piše na največjo Specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. (Pisma treba frankirati S 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). (vpisana varstvena znamka) je odlično važno gnojilno sredstvo za vse plodove in na vsaki vrsti zemlje. Poviša dohodke na dobičkanosni način. Njena raba ni vezana na noben letni čas. Tomaževa žlindra jezil sanka" je kot izvrstno blago brez napačne sestave priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec Tomaževo Ho jiio znamko" kajti zvezda na vreči in plomba daje jamstvo na čisti in polni izdelek. Pozor! oddajajo promptno v originalnih vrečah: Franz Frangesch, Maribor. Josef Kasimir, Ptnj. F. Kerschischnig. Radgona. Alois Matschek, Maribor. Ed. Suppanz, Pristova. Franz Kupnik, Konjice. Kjer se ne dobi, naj se obrne neposredno na tvoiie Tomaževih fosfatov z. z o. z. Berlin W. 35. MANNHEIM DUNAJ YIII, Laudongasse 9. LOKOMOBILI z ventilnim parovodom ..System Lentz" najbolj sposebni obratni stroj za vroči sopar. :: Prosta postrežba. :: Najvarčnejšo ravnanje. Izpolni do 1000 PS. Letno izdelovanje črez 2000 lokomobilov. :: Inženerski obisk In ponudbe zastonj. :: 1 kila sivo, Slišano K 2—, boljše K 2-40, upal belo prima K 2-80, brio K *•—, prima mehke kot daune K 6 —, vele-pnma K 7 —, 8-— in 9 60. Dunne sive K 6-—, 7-— bele prima K 10 —, prsni pnh K 12— od 6 kil naprej franko. Gotove, napolnjene postelje iz gosto-nitnega rdečega, plavega, rumevega ali belega in-leta (nanking), 1 tnhna, ciika. 180 cm dolga, 120 cm Široka, i 2 slanina blazinama, vtasa cirka 80 cm dolga, 60 cm Široka, zadostno napolnjena s sivim, puhastim in trajnim posteljnim perjem K 16'—, napol pnh K 20—, pnh K 24. Posamezne taline K10'—, 12-—, 14—, 16p—. Posamezne glavne blazine K S'—, 3-50, <•—. Tnhne 200 : 140 cm velike K 13-—, 16-—, 18-—, 20-—. Glavne blazine 90 : 70 cm velike K 4 60, 6*—, 6*50, spodnje tuhne iz najboljšega posteljnega gradla 180 : 116 cm velike K 18-— in 16'— razpošilja od K 10-— naprej franko proti povzetju ali naprej-plačilu Max Berger, Deschenitz štev. 215|4 (Boh-mervvald. 795 Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bogati il'utrirani cenik vsega posteljnega blaga zastonj. Meščanska parna ža T Na novem lentnem trgu (Lendpl; v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur == v porabo. = Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. t Prva fabrika ur HAMS KONRAD c. in kr. dvorni liferant B R U X štev. 5325 (Češko.) sls Razpošilja le zanesljive are ■ 3 letno pismeno garancijo. Zistem Hoskopf patent ura z niklasto veri-žico, priveskom in usnjatim futeralom K 4 20. Švicarski orig. »istem Roskopf patent K 5-—. Registrirana „Adler Roskopf nikelanker-rementoar-ura K 7—. Nikel-rementoar-ura „Fant»zie" K 750, srebrna rementoar-ura „Gloria"-kolesje, odprta K 8 40, ista ura z dvojnim mantcljnom K 12W. Konkurenčne budilnice in stentke ure. Št. 3946. Po amerik. zistemu, gre v vsakem položaju, najnatančneje regulirana in repasirana, en kos K 2*90, s ponoči svetlo cifemico K 'MU). Dvojna zvončna budilnica K 380, s ponoči avetlo cifemico K 420. Kuhinjska okrogla ura K 320. Ura-kuka-vica K 7 50, 8'50 in viSjc. BudHnica s stol- Eovira zvonenjem K 7*30, ponoči svetla •S 4(1 Ura na pendelj K 8-50, 1080 m višje. Brez rizike! — Iztenjav* dovoljena ali denar nazaj t Pošilja po povzetju ali naprej-plačilu. Glavni cenik s 4000 podobami aa zahtevo vsakomur zastonj in franko. Peter Kol-a naslednik U na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami Oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 d D K 1*20« 307 V zdraviliščih zoper pljučne bolezni m. dr. v Davosu, Arosi, Leynlnu itd. se rabi stalno kot priznano sredstvo SIROLIN-„Roche"; olajša in odpravi bolezni organov za dihanje v razmeroma kratkem ca^u. Stori jako dobro, poveča apetit in vpliva skrajno ugodno na splošno počutenje. Originalni zavoj a K *•— se dobi v vseh apotekah. SIROLIN-„Roche" 3828 - 10 - Najcenejše in najbolj vplivajoče odvajalno sredstvo PHILIPP JSTEIN krogljice. posladkorjene odvajalne (Neasteinove Emabetne krngl|ice) Imajo prednost v vsakem oziru pred vsemi ednakimi preparati in so proste «d vneh Škodljivih tvarin ter se jih rabi z največjim aspehum pri boleznih organov spodnjega trupla, one so iahkn < dvajalne, čistijo kri, nobeno zdravilno sredstvo, ni ugodnejše in pri temu povsem neškodljivo, da premaga 7flnil*ftll1A 'n z nJ'm 8°t°v' vir največih bolezni. Za-'■"'I"' «11J( rajj posladkorjene oblike jih jemljejo celo otroci radi. 1 škatlja, vsebu.e 15 krogljic, stano 8» vinarjev; 1 zavoj, vsebuje 8 škatelj, torej 120 krogljic, stane le K 2*—, pri naprej-vpošiljatvi K 2*45 franko. Svarilu! Pred ponaredbami se nujno svari! Zahteva naj se „Philipp Nenstein'ove odvajalne krogljiee." Samo pristne, ako ima vsaka škatlja in navodilo našo postavno protokolirano varstveno znamko v črnc-rdečem tisku „Sv. Leopold" in podpis, Philipp Neostein, apoteka." Naše trgovsko-sodniiske embalaže morajo biti z našo Drmo bcležene. Philipp Neustein apoteka „sveti Leopold" Dunaj. 1,, Plaukengasse 6, ter v vseh apotekah. 1120 Obrobek zagospode. Ura, verižica, vžigalo z 6 kresili samo K 485. Pošljem vsakomur, da seznanim mojo tvrdko, krasno fantaz. srebrno remontoar-nro za gospode, najboljšo ploščato in bogato kinčano ohišje, z zelo dobrem za-pinjačnim kolesjem, natanko idoča, 3 letna garancija z elegantno amerikansko duble-zlatno verižico in novodobno nikelnasto žepno vžigalo z 6 reservnimi krealli, ki zadostujejo za eno leto, vse skupaj samo K 4 85 po povzetju. Vsak odjemalec iega obrobka je gotovo tako zadovoljen, da ostane za zrairaj moj odjemalec in me bode dalie priporočal v kiojm svojih prijateljev. Eksport ARNOLD WEISS, DUNAJ XIII, Ameisgasse 13/S._________________»70 Cajgaste hlače (hudičeva koža) «« v najboljšem šivalnem dela se knpoje najbolje pri -^.."Weslsili:, 2v£arlbor, Hauptplalz, ogel Draug-asse. Lovske puške v vsakovrstni izvršitvi Flobertne in zračne puške, samokrese in revolverje, lovsko orodje, zverinje vabivoe, na kratko: vse kaj sliši v to stroko se kupi W* po ceni in dobro ~*PI v strogo nelni tovarni za puške Ant. Autonitscll, Borovlje št. 112, Koroško. ===== Qenik zastonj in franko. ===== Otročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi fmejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). 22* Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL l-20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajonju krvi v živalski vodi a 160. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-—. Raz-pošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. Proti koščine, reumatizem in ishias je najboljše Beckovo pravo perilo iz velblodnje žime I 1010 Tovarna za pk-tenino z električnim obratom, športne jope, sveatri, lovske in športne oprsnike, rokavice, hlače, suknje, nogavice kakor tudi vsako drugo obleko 2a lov z-.mski šport in za turiste. M. Beck, Dunaj 19, HanptstraBe 30/48 K ssisoni: Karlsbad, Marienbad, Fianzensbad. Slikani cinik zastonj in franko. Gospodinje ! Previdnost!! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN 99 UNIKUM 66 MARGARINE preiskusili. 1105 „UNIKUM" ni rastlinska margarina. llUNIKUm se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) z velepasteurizirano smetano in ima vsed tega najvišjo rfdilno vrednost ter je v resnici zdrava. llUNlKUM" ni umetniški izdelelek, temveč najčistnejsi natomi produkt ..IINIKUM" £ SO ,01 ceiej&a nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. SAMO BLAIMSCHEIN nUNIKUM je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. Cenjena gospodinja.! ss. Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete ovrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIPs „UNIKUM"-MARGARINO Se dobi povsod. Posikušnje gratis in franko. Združene fabrike za margarino in puter, DUNAJ XIV. rent a kra ran elji enr akc ločf ikli. tiar roj es tič rč ilo "j c »ote a t vet kot aic mi am ad. rs t. i t irot 'raj i« Dh laf Prvovrstna špecijaliteta! Mlin «a debelo moko * "ffi&tf*18* Mlin za debelo moko z litimi valjari debelo moko z meljskimi kolesi Mlin za Mlin za debe moko z meljskimi. kameni kakor tudi razovrstne stroje za ražrezanje krme in repe, samorezne stroje, kotlje za soparjenje krme, tlačilnice za slamo in seno izdela in proda O PH. MAYFARTH & C tovarna poljskih in rokodelskih strojev, Dunaj II., Taborstrasse 71 Frankobrod na II., Berolin, Pariz, Hoskova, Milano. VoSčlm zastopnika. — Slikani cenik Nr. 538 zastonj in franko. 700 prvih nngrad. zlate medallje itd. 1500 delavcev in uradnikov r tot irs ap la ek Dgi iiše eg* i o It I o IOČ i f /. i r kad ie Se )OC tnk V uradno pharmakopaejni — zaznamek laškega kraljestva sprejeto,et >a STRUP FAGIiIANO Svarilo: prof. ERHESTA PAGLIAHO w WEAPOLI C al al a San Marko 4. Ali tekoo, ali prahast, ali v stisjenih krogljioah. Najboljšo zdravilo za snazenje krvi in za osvežbo. Najboljše za zdravilo v spomladi in v jeseni. Nagrajen: lefcarnična izstava 1894. — Laška h gijenična izstava 191)0 z veliko zlite meda'j«. — Mednarodna Izstava v Milanu 1906. — Mednarodna izstava Buenos-Aires 1910 z velikim častnim diplomom zlate medalje. — Mednarodna hygijenicna ustava v Rimu 1912 veliki rastni diplom Se dobi v vseh boljših lekarnih. Da nihče ne bode zapeljan od mnogih posnemanjih, katc zdravju škodujejo, prosimo zahtevajte zrairaj samo nil W*l znamko: SYRUP PAGL1AX0 prof. Ernesta Pagliat gal v Neapoli in ne drugo. za, Pri nas se izve, kako se z našim syrupom zdravi in « je drugo natančneje. qq- Slovstvo in pisarstvo v vseh jezikih. B(^ Naši soecialitete se prodajo po celi avstrijski državi f za, vseh naših zalozib brez uvoznine f18 šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi naše agente. Singer Co, akc. dr. za talne stroje Ptuj, Hauptpiatz 1. Svarilo pred posnetki! Vse od drugih prodajalen Šivalnih strojev pod imenom >Singer« ponuja ni strogi so izdelani po imenu naših Starejših zistemov, ki zaostaja v tajnosti, delazmožnosti in konstrukciji daleč" za našimi novejšimi z.stemi. Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo! Viorci vezenja, Šivanja in stopfanja zastonj in franko — Repa-rature vsake vrste se napravijo hitro in obračunajo najceneje. Ljudskakopelj mestnegafew kopališča v Ptuju. ^ ^H Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. aW ^■ure do 2. ure popoldne (blagajna je 0u|BW ^U 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah inf praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. I 1 kopelj z vročim zrakom, paro i nBrausebad" z rjuho K — • 70 pe pr. sn dr rei pa ^ ffiv* ■• | Zahtevajte v vseh trgd-vl SlinilirA I vinah' flostilnah, kavarnah, u] 8/lllnl I vPeliaJte v vsaki hiši iz]-se [|I| LK ' vrstne ,,Š t a j e r č eve1, k; %šUlgMfllUU • u ž i g al i c e. V velikeJ se jih naroči naravnost pri „LanderbanHg. Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA le SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah, g 4827 — 11 kaznevani postopač Jalij Bader bil je 19. t. 1. iz zapora v Šv. Mohorja odpuščen. se je v svojo domovinsko občino Waldeck, he stal pod policijskim nadzorstvom. Ali dn je občino zapustil in se klatil po Koro- in Štajerskem ter izvršil zopet celo vrsto Iz tega je razvidno, da je Bader tat iz iide. Obsojen je bil na 7 1 e t težke j e- iKo bode kazen prestal, postavilo se ga bode let pod policijsko nadzorstvo. irtev. ii sojenim somišljenikom naznanjamo, nčiča da je ^T a" „Štajer5evi" ikra-kmetski koledar za leto 1914 iron, Inice na-inckar izšel. Ta splošno priljubljeni 1 pel- tako daleč razširjeni koledar [ladiel je zdaj že v VII. letniku, kar pač znači, scTBsi je pridobil trdni krog zvestih odjemalcev. o b-iledar je leios posebno lepo opremljen in o b-28.'ga 144 strani, na katerih se nahaja po-Ijrij najraznovrstnejšega čitiva tudi 15 lepih in "ani i s ča zai e j P velezanimivih slik. Vsebina letošnjega našega koledarja je sledeča: Deželni patron i. — — 4. Avstro-ogrske 1. Leto 1914. — 2. Cesarska rodbina. tel ne barve. — 5. Vladarji v Evropi.— iriHKalen dar i j (vseh 12 mesecev, natančen, spoil ^Sir.mi zčpisniki). — 7. V novo leto (uvodne be-Je uredništva). — 8. Cesarjeva zahvala oče-|lRadetzky (krasna povest iz cesarjevega življenja). • *"( 9. O porabi umetnih gnojil (zanimiv go-Jrv&darski članek; spisal Vičanski Skerlec za naš 1 jefediir). — 10. Korupcija v ruski armadi :v[jg*iick o interesantnih zadevah v armadi Rusije, posnet , •asodnijsldh razpravah). — 11. Pot h krstu (zani-' J a povest iz kmetskega življenja po spisu H 11 d e rlo«obloch). — 12. Nfohit.ijpnn kuhanje Janja (natančna razprava z vsemi tozadevnimi polnimi določbami). — 13. Veterje delal (kra-na jBestica po spisu dra. Petra Rosegger). — 14. , Ješ nice. — 15. Izgube v balkanski vojni . lančne Številke od vseh prizadetih drJav). — 16. llC81§ija detelja (jako podučen gospodarski Članek, Jrjejizet po listu »L' amico del contanino«). — 17. ■edjud s k o premoženje v Avstriji in Ogr-.Vo5' (P° oblastvenih številkah; jako zanimivo). — 18. • ■ iko je prišel kozji pastir Nacek k j" j» j i mestni obleki (spisala Mimi Vischer; k &;iresljiva povest iz otroškega življenja). — 19. Zmes .mi zanimivi in podučni sestavki i. s.: »O-terreich-■sterreictu, Življenje v Novem Yorku, Dunaj v številih, Človeško usnje, Plod, ki s!uži kot svetilka. Pogreb , sorskega poglavarja, Menjanje zraka, Francoski pože-•0, O sadnem drevju, Kri in zdravje). — 20. Kočar POSrnej (povest iz kmetskega življenja; spisal Kari sevinliart). — 21, Določbe o vojaški taksi [do*0 potreben sestavek tega davka.) — 22. Vlad a r-1e dolžnosti (članek glede varstva živali: po listu filkskirchliche Blatter«, Mannheim). — 23. Čukov-la (pesem; spisal Tebničmar). — 24 Modro-Lovje in kmetska hiša (jako podučljivi članek; Mat. Wieser-Ziebl-Zlan). — 25. Je-jgSs s k e Ipesni; spisal Kari Linhart). — 26. t3i e slike (popis koledarjevih slik). — 27. Male -ijfsti- —28. Od leta do leta (splošni pogled . «aj; popis vseh zanimivih dogodkov preteklega leta, J^Jsti tudi balkanske vojne; članek popisuje dogodke v ga.(dečih državah: Avstro Ogrska, Nemčija, Rusija, Fran-re-Ska, Angeška, Švica, Lichtenstein, Balkanske države, ^.Serika, Azja, Afrika). — 29. Sejmi (natančni se-jjunek sejmov na štajerskem, Koroškem Hrvaškem in °<* kvonskem). — 30. Poštnine, brzojavi in k o-dojki. — 31. Tarifa poštnih nakaznic. — ila l Tarifa denarnih pisem. — 33. Tarifa a- »me pošte. — 34. Telegrami. — 35. Sezna-j_ tek sejmov v Ptuju. — 36. Tarifa za koleke. za; Slike: ima naš letoŠDJi koledar sledeče in je vsaki sliki dodan natančni popis: 1. Naturno-varstvent park na otoku Meleda. — 2. Grad Ambras na Tirolskem. — 3. Bulgarski kralj Ferdinand in prestolonaslednik Boris. — 4. Nemški parnik »Emden« in zemljevid. — 5. Slavnostna dvorana kato-liškfga »bora v Metzu. — 6. 700-letnica mesta Freu-denthal. — 7. Kaj se izva?a iz Avstro-Ogrske ? — 8. Nemški letalni strej mornarice I. — 9. Množina mesa v po-ameznih državah. — 10. Koliko umorov pride na en milijon prebivalcev. — 11. Število zdravnikov v po-samemih državah — 12. Največja zatvorba doline v Evropi pri mestu Ma'ter. — 13. Letalni stroj Francoza Brindejona. — 14. Dva odlična avstro-ogrska oficirja. — 15. Baron Ivan Skerlecz. Iz tega je pač razvidno, kako lepo, mnogovrstno in veliko vsebino ima naš koledar. Vkljub temu stane samo W* 60 vin., s poštnino 70 vin. Kdor proda 10 koledarjev, dobi enega zastonj! Kupujte naš koledar! Za šibke kosti. Otroc:, ki se branijo, jemati ribje olje, kažejo posebno ljubezen za Scottovo emulzijo iz r.bjega olja. Ta vzrok je za zdravnike odločilen, da zapišejo na mesto navadnega ribjega olja Scottovo emulzijo, ako rabijo mili paci,cnti sredstvo za okrepčanje krvi. Scottova emulzija daje vsled njene priznane sestave iz kosti sestavljajoč h snovi mlademu organizmu moč. Otrcci pričenjajo se krepko na nog ce postavljati in letajo tudi kmalu sigurno ter veselo okoli. Odločite se torej, dajati tudi Vašim bledim, nežnim otrokom dobro, lahko prebavljivo Scottovo emulzijo, ki jih bode spremenila v debelolične, vesele olročiče. — Pa le Scottova emulzija, nobena druga. Cena originalne steklenice 2 K 50 h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpošiljatvi &U h v znamkah na Scot t & Bovne, z. z o. z., Dunaj, Vil. in s sklicevanjem na ta list.se' vrši euiaaluo dopoailjanju poskusa potom apoteke. 28 Ako Vam je Vase zdravje drago, potem čitajte današnji inserat o „Lysoformu" in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je higijena?" zastonj od kemikaHubmann, Dunaj XX, Petrasch-gasse i. Važno za take, ki pijejo čaji V lastnem interesu vsacega, ki ljubi časo dobro-okusnega čaja, lezi, ako napravi poskus s sve-tovnono znano znamko „U. K." Teas tvrdkc United Eingtom Tea Company, London, kralj, angleški dvorni liferanti, liferanti princa iz Wiles, neštetih evropejskih kapacitet, institutov in tisočero hotelov. Vsled direktnih nakupov v Indiji in na Kitajskem je ta firma v položaju, oddajati izbrano fini čaj. Električne naprave te firme v Londonu so največje te vrste v Evropi. Melange se sestavijo z največjim strokovnim znanjem in največjo skrbnostjo in odgovarjajo največjim željam glede okusa in duha. Kod posebnost oferira ta tvrdka svojo pri angleškem dvoru Birmingham in Windsor ter pri najvišji aristokraciji že leta sem vpeljano mešanico »Kingtom Melange." Glavni zastopnik za Avstro-Ogrsko Vinz. Lcposcha v Ptuju na Štajerskem je ra željo pripravljen, oddali poskuse zastonj in franko. Vse gre postrani v našem truplu in v našem delu, ako je živčni zistem razrušen, ako tmo nervozni, utrujeni in izdelani. Vsled nervoznosti nastopijo tudi bolestna stanja in hočemo v takih slučajih potom namazanja z zdravniško priporočenim zeliščnim esenc-fluidom z zn. „Elsafluidu pomoč vstvariti. Vpliva pomirljivo, odpravi bolečine, osveži in hladi, ojači živce in muskeljne ter vstan mirno spanje. 12 steklenic za 6 kron franko nošlje lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Tam se naroči lahko tudi Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elza-krogljice", 6 škatljic za i kron franko. Opravičeno priporoča se razpošiljalno hišo Franc Schmidt Jagemdorf št, 210, avstr. Šlezija, kot najcenejši in najreelnejši nakupni vir za šb.fe za dame ter gospode in za šlezijsko platueno blago, Vzorce pošlje se zasebnikom na zahtevo poštnine prosto. Smešno ceni resti, jako primerni v namene daril, v velikanski izbiri v zalogi. Veliko škodo in izgubo denarja se pruadene vsakdo, ako ne odpravi takoj boleste bolezni, kakor glavobol, obrazna neural-gija, bolečine v zobah in ušesih itd. Kajti izguba na času in delavski moči stane več, kakor tako priznano bolečine odpravljajoče sredstvo, kakor je Fellerjev zeliščni eseuc-fluid", z zn, „Flsafluid" od katerega lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241, (Hrvatsko), 18 steklenic za 5 kron franko razpošilja. Mnogo zdravnikov je priporoča in rabi v svoji praksi in mi smo se sami prepričali, da je zanesljivi pomočnik pri bolečinah vseh vrst, priblesketanju pred očmi, slabosti očij, šumenju v ušesih, nahodu, gnilobi zobnega mesa, slabem duhu iz ust, ter v mnogih drugih slučajih. Zaradi svojega prijetnega duha je tudi priljubljen za izboljšanje zraka v stanovanju ter kot ustna voda. Vpliva jako osvežujoče, oživljajoče, čistoče in desinfikujoče ter daje sam ob sebi zanesljivo domačo apoteko. Loterijske številke. Gradec, dne 26. novembra: 39, 16, 84, 51, 28. Trst, dne 3. decembra: 81, 41, 19, 74, 86. „Hupf mein Manderl!" Najnovejša, najzabavoejša družinska igra! Ravno tako za odrašene, kakor za otroke je naša nova izredno zabavna družinska igra j^*-„Hupf mein Manderl"-*^B| pri kateri se lahko poljubno število oseb udtleži. Najlepša in najzanimivejša zabava. Ravno tako za društva, klube, kasine. gostilne itd. in tudi za vsako družino izredno veselo in zanimivo. V jako fini izpeljavi kompletno z navodilom samo K 3'—. Prodaja po povzetju hiša novosti 1186 M. Swoboda, Dunaj IIL, Hiessg. 13-104. Namesto K 12 — samo K 5#- 15 000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 5"—. — Se dobijo za gospode in damcin v vsaki velikosti. Posije po povzetju tk.po.tna hiša Jeric Dunaj, ljeosiiftng.se 137I28. U.K čaji v _.» London . i 1198 svetovnoslavni! Glavna zaloga pri: 119* Vinz. Leposcha, Ptuj. obstoječa iz 3 stanovalnih sob, knhioje, kleti, blerov za svinje in govedo, iz vrta za zelenjavo in travnikov se takoj proda. Vpraša se pri gospej Barbari Hadner, posestnici v Štrasgonjcih pri Pragerskem. us* je J« v ;o ni 3- r. e iz e il (i L. O a e Lahkomišljenost I jo ima mnogo ljudi glede svoje prebave, se največih slučajih hudo maščuje. Naši prebavni igani izvršujejo največji in najvažnejši del vsega »šega življenskega nastopanja. Ni čuda, da pri femu itak velikemu delu ne morejo prenašati obenega večjega obremenjenja več. Na to se i ne misli vedno, kadar se sedi pri dobri jedi i pijači in šele kadar se pokažejo slabe posle-,ce, izpoznamo, da smo od želodca in črevesja reveč ali neprimerno zahtevali. Take napake e ne da niti pri največji previdnosti vedno pre- prečiti. Lahkomišljeno pa je, ako poznamo napako in vendar ne storimo ničesar za olajšanje želodca ter črevesja. Iz lastnega prepričanja priporočamo svojim čitateljem za take slačaje, ki se znajo vsak j dan pojaviti, da naj imajo vedno Fellerjeve od- j vajalne Rhabarbara-krogljice z zn. „Elsakrog-' ljice pripravljene. Pri želodčnih bolečinah, pe- I čenju (Bodbrennen), kislem kolcanja, blavanju,; zapiranju, napenjanju in trdem trupla vplivajo, kakor je razvidno iz mnogo zahvalnih pisem, I prebavo pospešujoče, krč odpravljajoče, odvajanje i urejajoče in kri izboljšujoče. Njegova prezvišenost Jožef princ Rohan v j Schottwienu piše, da so inu Elsa-krogljice pri bolečinah v želodcu in slabostih izborno služile. Rabijo se tudi za odpravo nezaželjenega nastajanja masti. Napravijo nam apetit, omogočijo nam nemoteno spanje in naj bi bile vedno pri roki. Naši čitatelji naj bi 6 škatljic teh krogljic za 4 krone franko najbolje skupno z istotako potrebnim, bolečine odpravljajočim in marsikatere bolezni preprečujočim Fellerjevim zeliščnim flui-dom z zn. jElsaflaid", od katerega stane poskusni tucat franko 5 kron, od apotekarja E. V. Feller, Stabica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) naročili. ......haj. 9 Cunje 3! ra m asi m1 čistiti, iz platna, pavole ali barhenta, = oprane = kapi tiskarna 11(9 W. BLANKE, PTUJ. I Po vojni i presenetljivo 700 koso« za samo 3 K 80 h. Ena krasna pozlafi. prec anker-ura z verižico, gre natanko, z* kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 8 k. najfin. žepnih robceT, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz krasnega koljerja iz orient. biserov, mod. damski kinČ s patentzaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent- kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, I par gumboT za manšete 8 gradoT duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi Bvcta, o jux predmeti, velika veselost za mlade m stare, 1 jako praktični seznamek ljubav-nih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnib predmetov in še 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih t Tnaki hifii. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K HO h. Posije po povzetju centralna razpoS. hiša Q. JmpirtU, Krakov S./9. HB. Pri naročbi 2 paketov te doda zastonj 1 prima angleško britev. Zakarvne dopade. denar nazaj. * Pozor! 1191 50.000 parov čevelj Zaradi vslavljenja plačil vecih velikih fabrik se roi je naročilo, oddati veliko rrnožino čevelj globoko pod izdelovalno ceno. — Prodajam vsled tega vsakomur 2 para čevelj na žnore za gospode in 2 para čevelj na žuore za dame. usnje rujavo ali črno, galoš rane, kapenbczsc, močno zebljano usojato stopalo, telee'epantne, najnovejša facijs, velikost glasom številke. Vsi i pari stanejo K 9*—. Razpošiljatev po povzetju. M. Sehapira, Pod-Rorze, Avstr., eksport čevelj. Pollni predal 10/12. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Konjski hlapec ae sprejme v veliki trgovini Ed. aUPPANZ Prislova pri Poličanah. 1182 popolnoma ozdravi, naznanim vsakomur zastonj. Pošljite frankirano kuverto za odgovor na gospo Kryzek. Wrichawiti pri Pragi (C-sko.) 1196 Učenec s ie dobre hiše, nemškega in slovenskega jezika zmožen, z dobrin i §c-l-kiiiii spričevali najde službo pri: Brula 81a-.vitscli, trgovina v Ptuja. Dne 11. decembra 1913 ob 10. urj se vrši pri c. k. okrajni sodniji v Slov. Bistrici *r razprodaja ~pi posesti, obstoječe iz stanova 1" negs in gospodarskega poslopja* goida, njhc, travnikov, vinogradov in pašnih parceL Cenil-navrednost K 10046. 11.0 HT- Zidarski polirji po deželi po vsem Štajerskem dobijo postranski zaslužek 10 kron dnevno; nailov do 16. decembra 1918 z znamko za odgovor na Karol Korojee, zidarski mojster, Reeiea na Paki. 1185 Ameriko od 8i6 Antwerpena z 12.000 do 19.000 tons velikimi parniki z dvojnimi Sravbami Red Star Line Prvorazredni parniki. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih \A dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Linle, Antwerpen, Dnnaj IV., Wiedenergiirtel 20. Julius Popper, Innsbruck Stldbahnstrasse 2, Frano Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41. Leopold Franki, Gradec Joanncumring 16 Svinjske čreve (Saitlinge) dobro blago, srednjo velike, primerne za privat, za ceno 50 h za en k6$ ter goveje čreve, sveže in suhe, se dobijo pri .Inhann Zaff, Pohrež pri Maribora, telefon 167, poštna in železniška razpošiljatev. 1162 cooooooco Učenec 11&7 se sprejme pri Matija: a Hočevar, ključarski mojster na Ksgofniei pri Ptuju Gostilna „Zur Teicowiese", (iutenhag pri sv. Lenartu slov. gor. se da z 2 oraloma njive in vita ter z rabo listja za K 160 — na leto v najem. Jssef Ornic, Ptuj. 1U6 Reparative na šivalnih strojih izvršijo se v na&i delavn:ci hitro in strokovnjaško. Sinser Co., akc. dr. za šivalne stroje, .Ptuj, Hauptplatz 1. Največja in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri stekanja in šivanja zastonj in franki) 868 Takoj denar! za iznajdbo ali idejo. Pojasnilo in brošura brez tioškov po: „Ko8nu", Brlirael, rue Limnander 10. Inozemska poštnina. 1098 Orožje in kolesa na obroke; deli najcenejši. III. cenik zastonj. F. Dušek, tver-nice pušk, koles in šivalnih •trojev, Opočio n. drt železnici it 2062 (Češko). VID KELC, lončar v Ptuju Ungartorgasse 16 priporoča svojo bogato založeno zalogo blaga po najnižji ceni. 1109 ft******** Krepki učenec se sprejme pri K. Krančan, kovaški mojster Gornji Dolič, p. Jlislinja (Hissling). 1170 Lepo malo posestvo se proda. Meri šest oralov zemlje v enem kosu, z lepim, novim zidanim gospodarskim poslopjem pri cerkvi in šoli. Več se izve pri Antonu Lv-zinsek pri Sv. Marj-ti na Drav. polju, p. Račje. 1171 jajca, Kdor ima kokoši in ščance 1175 pi- za prodati ? Ponudbe z naznanilom cene je vposlati na Venceslav Križtoanic, Pola, Via Monte Castagner št. 21. mxxxxxxx eaese&see srebrna oklepna verižica z privezkom zastonj. Da dobim nove kupce, prodam srebrno nro z-lvojuim plasc^m z izvrstnim zapinjačmm rem.-koles- jem na rubinih tekajočo (8 saklope), u-e so bile določene za Turško, za ceno K 5*— z verižico vred. Nihče naj ne zamudi to priložnost, to na pol darovano uro kupili. Naročite hitro, ker so ure v kratkem Času prodaneI S leta pimneoa garancija! Pošlje se po povelj« Izvozna hiša za ure Max Bohnel Dunaj IV., Jlargaretlieostra*se štev. 27/51. Originalni cenik tovarne zastonj. 1078 Grand prix svetovna razstava Paris 1900. 316 Kwizda Korneuburški svinjski prašek dietetičao sredstvi) za konje, govedo, in ovee. Cena 1 škatlje K 140, '/. datlje K —70. Se rabi čez 60 let v naj-večih hlevih pri pomanj-kanju veselja za zreti, slabi prebavi, ta izboljšanje Mleka i« povečanje množine mleka krav. Je pristen le s poleg stoječo varstveno znamko In se dobi v vseh apotekah ter drožerijah. Glavna zaloga: FRANZ JOH. KWIZDA c in kr. avstr.-og., kralj, rum, in kralj. bulg. dvorni liferent okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaja. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj!] 1 kg sivih slišanih 2 K; boliših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h ; 1 kg najfinejših sneženo belih, šli sanih 6 K 40 h, 8 K; 1 k* fUuma ------ (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belega 10 K|; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franku. Gotove postelje -*■»» akrt'pkt'pa. r0 m t. modernih restov za obleke.......... K 18*— 6 kosov povsem velikih rjuh .'........... K 10*— 100 „ prima žepnih robcev............ K 13 — 1 tucat dnbrih obrisačev za roke.......... K 2'90 1 „ jako težkih obrisačev za roke........ K 4*80 10 kosov gorkih zimskih prtov........... K 6*— Adolf Zuckor, Plzen št. 505 (Češko). Razpošiljatev le po povzetju. Ksr ne dopade, vzamem vedno nazaj. V-.orce se ne razpošilja. Najboljši liferant za trgovce, krošnarje m prodajalce na sejmih. 1121 Hiše za eno družino novo zidane, 20 minut od glavnega trga v Mariboru oddaljene, se pod ugodnimi pogoji prodajo. Poizve se pri Ubald Nassimbeni, mestni stavbeni mojster v Mariboru, Garten-gasse štev. 12. jo9b Ponuja se občinstvu že leta sem ustne vode, ki | jako lepo parfumirane. Občinstvo jih rabi in jih označi kot jako dobi ker so dobro-okusne, brez da bi o tem premišljeval je-li imajo tudi katerokoli medicinsko vrednost. A bi o tem premišljevalo, ne polagalo bi g'avno vredni le na okus, marveč bi vprašalo tudi po desinfikujof snoveh. — Tudi ni vse eno, ali ustna voda neprije duh zakrije, ali pa ako ga resnično odpravi. Dob in vpl vajoča ustna voda naj ne parfumira samo, temi naj tudi vse snovi vretja ter nalezljivosti unii neprijetni duh odpravi ter vkljub temu osvežuje! vpliva. Po teh temeljnih stavkih napravljen je Pfeff; minz-Lysoform. Pfefferminz-Lysoform presega po znanstveni preiskavah tudi doslej kot najboljše priznane ustne vo šestkratno na vplivu. Obledi zobe! Ker se rabi en kozarec ustne vode samo 10 kapljic Pftffermiti Lyioforma, izda ena brizgalna steklenica skozi cele I mesece I Kolosalno ceno in izdatno. 1 originalna hr zgalna steklenica Pfeffcrminz Lys forma stane K 1'60 v vseh apotekah in drožerijah. Zanimivo knjigo „Kaj je higijena?" pošlje! Vam zastonj in franko. A. C. Hubmann, refere »Lysoform-tvornic«, Dunaj, XX., Petraschgasse 4. Moritz Ranch, trgovina z steklom, Celje, Rathausgasse št. priporoča svojo dobro razvrščano zalogo stek! ne, porcelanske in kamene posode za krčme zasebnike. Prodajajo se tudi v veliki izbiri sti klene table za hiše, viseče in mizue svetilnic ogledala in podobe. 500 kron Vam plačam, ako moj uničevalec ko! ot ni o ..Kia-balzanr' Vaše kurja ones n: bradavice, rogato kozo v treh d brez bolečin ne odpravi. Cena 1 Ion skupaj z garancijskim pismom 1 kro Kemeny, Kaschau (Kad 1., poštni predal 12/284, Ogrsko, pr lOOtero zahvalnih in priznanjevaln Šei bi J>, ni se čle bi Gc mi 7,0 Ob ka * jei Razpošiljam pelerine za moške 120—130 c v temno sivi ali črni barvi za samo kron 11*50 v dobrem blagn stane drugod K 18'—. Kdor dve naroči, se pošlje proti povzetju p nino prosto. — Cenik dragega blaga na zahteil brezplačno. <1 R. Miklauc, Ljubljana 204 Marljivemu trgovci se nndi na PtUJU ugodna prilika postati sam stojen. Reflektantje, ki razpolagajo najmanj h 4000 K v gotovini, naj se oglase pod „Špec rijska trgovina" nstmeno ali pismeno po« ______________restante Maribor. Posestvo gospice Kathe Lerch v Janževem vrhu in Doleti se iz proste roke v celem ali po kosih proda. Kdor bi hotel kopiti, naj Be oglasi V nedeljo, dne 7. decembra t. I. ob 11. uri dopoldne na lici mesta. 117 ha v je os na bc ot va no vr lizc ča •Je W ca iz Priino dobro in n se dobi rezano blago, perilo in oblet pri Adolfu V/esiak, Maribor, •d»)at«l) 11 odgovorni oradittk: »ju-1 Unnart. Tiskal W. Blank« v Ptuju. 6369�2 7 10