Nedeja, £§. januarja 1933 Štev. 3 Tone Gaspari: Noč Noč je otrokoma dvignila trepetajo« če roke ter ju varno odvedla po ste« klenih stopnicah. Zdajle sta mogla šele Tinček m Jerica razgledati ves bajni sijaj. Cula sta že pravljice o krasoti prekomorskih dežel, o začaranih gra« dovih, o demantnih sobanah. Videla sta v sanjah rožnate vrtove, polno pisanih de so venčale rože z velikimi, težko dl» šečimi cvetovi. Rože Plamenice so dvi« gale čiste, prosojne kelihe. Vojnice so klonile svoje košarice skoraj do taL Žarnice so cvele krvavordeče kakor ognji. Metulji Svilokrilci so se zibali omoteni od presladkega medu od gred« do grede. Vse nasade so ozarjali zeleni, ptičev in metuljev. To pa, kar se jima je zdaj tako nenadoma prikazalo, je presegalo vse besede in slike. Strop ob* širne dvorane so zagrinjale mehke pre* proge, natkane z biseri, ki so se veno* mer lesketali. Izpod stropa so viseli brušeni dragulji, ki so se vrteli v tiso* čerih mavricah. Tam, kjer se je izpre* minjal največji dragulj, se je vrtela okrog njega čarobna luč, kakor bi ple* sala zlata kresnica. Sten ni bilo. Kamor* koli sta se ozrla otroka, povsod so se Sirili nepregledni vrtovi, gaji in livade. {Vmes so se križale steze. Okrogle gre« rdeči, beli in modri žarometi Na vrho vih dreves so viseli lampijončki, kakor bi med temnozelenimi listi žarela gore« ča jabolka. Zadonele so prvič trombe. Iz gred so stopile zorne vile Kresnice ter se plešoč bližale k otrokoma. Usta* vile so se, se jima priklonile in zaple« sale rajsko kolo. Zadonele so drugič trombe. Izza debel se je zganil roj metuljev Rajalčkov. V različnih skokih so hiteli k vilam: prekopicali so se, kolobarili po rokah in nogah, vrtoglavili in se Smešno zibali Nazadnje so se prijeli za xoke in obkolili Kresnice. Muzika z vseh vrtov je zaigrala. Pred Tinčkom in Jerico so začeli Rajalčki in Krusnice raj. Niti premaknila se nista otroka, tako sta se zagledala v krasoto luči in plesa. Pa se je kolo razklenilo na levo in desno. Kresnice so se približale Tinčku in Jerici, ju prijele ter ju vzele medse Še preden sta se otroka spogledala, sta stala že sredi raja. Tedaj so zabučale trombe tretjič. Ves raj je obstal, utihnil ter se ozrl Tam sredi nasadov se je razdelila ši> rokolista zelena palma. Iz nje je zrastla krasotica. Izpod belih las so žareli dra* goceni uhani, okrog vratu je biserila morska pena, na rokah pa so se v prsta* nih pretakali demanti. Iz velikega encijanovega keliha se je dvignil sivobradat mož. Bil je odet v dolgo, temnomodro haljo, prepasano s črnim trakom Sključeno in potuhnjeno se je skrival sivi bradač za hrbtom kra* sotice. Preden je krasotica spregovorila, je pogledala Tinčka in Jerico. Vse je tedaj utihnilo: še celo slapovi in studenci so se umirili. »Otroka, kraljica Luna vaju pozdrav* Ijal Sama sem vaju poklicala k sebi v svoje kraljestvo, da vidita, kaj se tu gori godi. Vsakih tisoč let pokličem svoj dvor na raj. Izmed vseh Zemljanov sta vidva edina, ki bosta občudovala nocoj vse ono, kar se je pred tisoč* krat tisoč leti godilo na moji površini. Tinček in Jerica sta se spogledala in povesila oči, ker nista vedela, kako bi odgovorila. Luna pa se je doteknila z belimi rokami njunih lask ter naznanila vsem: »Moj dvor! Nocoj, ko sta nas poseti* la najboljša otroka z zemlje, bomo ^praznovali redko slavje. Povem vam, da ee bo nocoj tu med nami zaročil kralje« ivič Mars s kraljično Večernico!« V veselem začudenju se je priklonil ■dvor: »Kraljica naša, to bo najlepša moč!« Luna je velela bradaču za seboj: »Ca« irovnik Mrak! Pripravi vse za sprejem kraljeviča in kralj ične. Uredi tako, da ■bo nocoj najrazkošnejša slavnost, kakr* ene še ni bilo v mojih vrtovih.« Tudi čarovnik Mrak se je do pasu priklonil. Toda njegove zle oči so v za« ivisti in jezi ujele oči otrokov Tinček iin Jerica sta zatrepetala v neznani bo* jazni. Luna je pozdravila z rokami ter ise nato oddaljila za nasade na levo. Čarovnik Mrak je dvignil desnico, v kateri je držal čudotvorno črno palico. Mrko je premotril vse ter strupeno za« (grozil: »Nikoli nisem bil prijatelj zemlja« nov! Črtim vse, ki lezejo tam spodaj, ker so tudi oni moji sovražniki. Boje se me in se me ogibljejo povsod. Draži« jo me z lučjo, dasi jim nisem storil nič zalega.« Dvignil se je na prste in zrasel še više Bil je velik kakor večerno drevo. Nerazumljivo je zamomljal nekaj be« sed Nato se je zagrohotal. Povsod se ie razširil njegov grohot. Vse luči so otemnele. Tinček in Jerica sta se zatekla k svo« ii zaščitnici Noč je klicala kraljico Lu« no Ves dvor se je razpršil. Tedaj se je vse zamajalo pred otro« koma Bilo jima je, kakor da padata, padata... Pa se je le mrak ovijal okrog njiju. Noč je odhitela po kraljico Luno. (Dalje prihodnjo nedeljo) Pavel Golia: Iz pravljice »Srce igračk« Mala punčka Ubosckom v dal, ubosckom v dal nas, plosim plosim dajte! Vzemite nas iz teh omall Ubosckom pomagajte! Moj stlicek je sam klalj Matjaž. In kaj moj stlicek plavi? Vse daj ubosckom, kal imas, se klonico na glavi! Jaz klonico plav lada dam, vsak levček se mi smili V teh težkih časih me se slam je v zametu in svili. K Andjelcku sla bi v vas lepo, potikala na vlata, plosila njega, mamico, naj z mano se iglata. Bi lada sla, ne smem odtod, si glenke solze blisem. Kako naj glem na dolgo pot, ko se navita nisem. Manfred Kyber: Balduin B?uiisc Hrošč Baiduin Brumc in ajegova žena jiiu-Uina en luueevka sta legla spal v čašo tulipana. iunpaij jt uii ruec, hči živci gospe /iuzume tiiumcevKe niso mogli yreuesu tulipanov, ki di bili drugačne barve. Posebno rumenih tulipanov gospa Brumcevka m marala, »amo na sebi je bile lu pač vseeno, zakaj stemnilo se je že iu oarv že m biio mogoče popolnoma razlikovati. Toda kar se tiče gospe Srumcevke, zanjo ni bila nobena stvar vseeno. Balduin Brumc je potegnil svojih šest nožie pod svoje telesce m sklenil, da zaspi. »Balduin«, je rekla gospa Zuzuma Brumčevka, »stemnilo se je, zelo stemnilo. Si res popolnoma prepričan, da je ta tulipan, ki nočujeva v njem, rdeč?« »Sem, to je rdeč tulipan,« je rekel Balduin Brumc. »Saj vendar veš, da moji živci ne prenesejo tega, da bi spala v kakšnem rumenem tulipanu?« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva. »Vem, seveda vem,« je rekel Balduin Brumc. »Rumeni tulipani so zoprni; zakaj sploh rasto rumeni tulipani?« je vprašala gospa Zuzuma Brumčeva. »Ne vem,« je rekel Balduin Brumc. Odmor. Balduin Brumc je skoroda že zaspal. »Balduin«, je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »Balduin, si res prepričan, da se je tulipan zaprl in da lahko brez skrbi zasipiva?« »Da, prepričan sem in vem,« je rekel Balduin Brumc. »Bajduin«, je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »ne bi mogoče še enkrat pogledal, ali se je tulipan res zaprl?« Balduin Brumc je splezal navzgor in splezal spet navzdol. »Da, tulipan je zaprt,« je rekel, zbral svojih šest nožic pod svoje telesce in sklenil, da zaspi. Odmor. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »si opazil, da je imela čmr-lievka Barbara Cvetobdrčeva debel kožuh na sebi, čeprav je bil tako vroč, soparen dan?« »Da, opazil sem,« je rekel Balduin Brumc. »Kaj ni res neumno nositi tak težak kožuh, kadar je vroč dan?« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva in napravila pridigujoče Kretnjo s tipalkami, »le zakaj nosi ta nora čmnjevka takšen tesali kozah'.'« »Ne vem«, je rekel Balduin Brumc. »Balciuin, kaj praviš, aU bi meni pristajal takšen težak kožuh?« je vprašala gospa Zuzuma Brumčeva. »Mogoče, ue vem,* je rekel Balduin Brumc. Odmor. Balduin Brumc je skoroda že zaspal. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »kaj ne, da se je tulipan res zapri ?« »Seveda, seveda se je,« je rekel Balduin Brumc. »Balduin«, je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »poglej rajši še enkrat, ali se je tulipan res zaprl.« Balduin Brumc je splezal navzgor in je splezal navzdol. »Da, tulipan je zaprt,« je rekel, zbral svojih šest nožic pod svoje telesce in sklenil, da zaspi. Odmor. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »si opazil, da je imela čebelica Melita Medobirčeva samo tenko jopico na sebi, čeprav je bil tako hladen dan?« »Da. opazil sem,« je rekel Balduin Brumc, »toda — ali nisi pravkar rekla, da je bil zelo vroč, soparen dan?« »Kako bi neld rekla, da je bil vroč dan, če je bil pa tako hladen dan,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva in napravila pridigujočo kretnjo s svojimi tipalkami. »Kaj ni res neumno, nositi samo takšno tenko jopico, kadar je tako hladen dan? Zakaj neki nosi ta nora čebela samo takšno tenko jooioo?« »Ne vem,« je rekel Balduin Brumc. »Balduin, kaj praviš, ali bi meni prista- jala takšna tenka jopica?« je vprašala gospa Zuzuma Brumčeva. »Mogoče, ne vem,« je rekel Balduin Brumc. Odmor. Balduin Bmmc je skoroda že spal. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »menda se vendar tulipan * nazadnje ni spet odprl. »Ni se ne,« je rekel Balduin Brumc. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »poglej rajši še enkrat, ali se ni tulipan nazadnje vendarle odprl.« Balduin je splezal navzgor in je splezal spet navzdol. »Ne tulipan se ni odprl,« je rekel, zbral svojih šest nožic pod svoje telesce in sklenil, da zaspi. Odmor. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »zakaj požre tvoj nečak, majski hrošč Caharija Požari, toliko zelenja na dan?« »Ne vem, na.jbrže ima dober tek,« je rekel Balduin Brumc. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva in napravila pridigujočo kretnjo s tipalkami, »ti moraš to vendar vedeti, Balduin, to je vendar družinska zadeva. In po mojem je pač za vsakega nerodno imeti sorodnike, ki iro tako čez mero.« Balduin Brumc je bil ves izmučen, »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »kaj praviš, ali bi meni dobro storilo, če bi žrla tako kakor tvoj nečak Caharija Požru?« »Mogoče, ne vem,« je rekel Balduin Brumc. Odmor. Balduin Brumc je skoroda že spal. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, »saj nemara zatrdno veš, da se ni tulipan nazadnje spet odprl?« »Da, vem,« je rekel Balduin Brumc. »Balduin,« je rekla gospa Zuzuma Brumčeva, poglej rajši še enkrat, ali se tulipan ni mogoče--« »Ne, tega pa ne storim,« je zakričal Balduin Brumc, »natančno vem, da se tulipan ni spet odprl, ker se sploh še zaprl ni. Tudi ni tulipan rdeč, marveč popolnoma rumen. Težak kožuh in tenka jopica ti ne bi pristajala in če bi žrla tako čez mero, kakor Caharija Požru, bi izpraševala še več, kakor izprašuješ £e zdaj!« Balduin Brumc je spal to noč — prvič v svojem zakonu — nad vse imenitno. Gospa Zuzuma Brumčeva — prvič v svoiem zakonu — vso noč ni zatisnila oči. Sicer je molčala, tudi prvič v svo- jem zakonu, toda vso noč je zdržema in brez odmora pridigujoče mahala s svojimi tipalkami. (Prevedel M. K—čič). Zmagovalec Zgodba iz življenja velikega športnika V Parizu, v glavnem mestu Francije, je živel majhen deček, ki se mu je prav slabo godilo. Imenoval se je George in je bil prav slaboten, dvanajstleten fantiček. Njegov oče in mati sta bila siromaka, ki nista mogla dosti skrbeti zanj. Slabo oblečen je hodil okoli in malokdaj se je mogel do sitega najesti. Zato so bile tudi njegove telesne moči šibke. Tako je bil George dostikrat od svojih tovarišev in soueencev tepen. Posebno Paul, ki je bil najmočnejši v razredu in leto dni starejši od Georga, ga je neumiljeno pretepal. Paul je stanoval v iisti ulici kakor George, imel je črne lase in je besno sovražil majhnega Georgea. VIB.NAI Nekega dne — bilo je tik preden je George izstopil iz šole, da bi si sam začel služiti kruh — sta se spet spoprijela, ker je bil Paul pojedel Georgeu malico — edini košček kruha, ki ga je imel pri sebi. Georgeov sovražnik je bil posebno slabe volje. Zgrabil je nesrečnega nasprotnika za vrat, ga stisnil k tlom in ga pretepel da nikoli tega. Ko se je George s krvavim nosom in krvavečimi ustnicami vrnil domov, ga je vrhu vsega še oče nabil, ker ni maral, da bi se otroci v šoli tepli... To je bil najhujši dan v Georgeovem življenju. Trdno je sklenil da bo odslej porabil, vsak prost trenutek, da se izvežba v boksanju in postane telesno gibčen in močan. Take sramote ni hotel več doživeti. Leta in leta je sanjaril o tem, kako bo nekoč po vseh piavilih pretepel Paula, in mnogokrat so ga prav te sanje ohrabrile, da je lahko pretrpel vse muke težavnega vežbanja. Boksanje m lahko stvar in zahteva mnogo potu in samozatajevanja. Toda George je bil prepričan, da je to zanj dobro in prav. Petnajst let pozneje je stopil v obed-nico znamenitega pariškega hotela visok, širokopleč gospod z odurnim obrazom. Prišel je v družbi nekaj gospodov, ki so bili videti prav razposajeni. Sirokopleči, temnolasi gospod je bil Paul. Postal je bil premožen človek, vendar je bil še zmerom tak pretepač kakor v svoji mladosti. Pri sosednji mizi je sedel George v majhni družbi. Takoj je spoznal Paula George je bil še zmerom videti slaboten in bled, in nihče, kdor ga ni poznal, ni mogel slutiti, koliko moči in spretnosti je bilo v njem. Trenutek nato je tudi Paul spoenal svojo nekdanjo žrtev. Ošabno in porogljivo je pogledal Georgea in nekaj šepnil prijateljem, ki so se takoj na vse grlo zakrohotali iin jeli zanieljivo ogledovati drobnega plavolasega moža. Georgeu je šinila rdečica v obraz in stisnil je zobe; toda ostal je na svojem prostoru in se ni ganil. Tedaj je Paul vstal. Paul je hotel svojim prijateljem pokazati, kaj zna. Počasi je vstal in stopil h Georgovi mizi. Z režečim se obrazom je vprašal: »Kako se ti godi, George? Ali si še zmerom tak strahopetec kakor si bil tedaj, ko sem te preiniaiilT« George je poskočil, kaiior da bi ga bil pičil gad — njegovim tovarišem je kar sapa zastala — in sovraštvo se mu je zabliskalo v očeh; storil pa še zmerom ni ničesar, samo pesti je krčevito stisnil. Gostje v dvorani so utihnili, ko so začuti Paulove besede; vse je čakalo, kdaj bo padel širokopleči velikan: zakaj vsi so vedeli, kdo je bil nežni, plavolasi George. Samo Paul, zaslepljen od veselja, da bo majhnega Georgea spet do krvi ponižal, ni slutil, koga je imel pred seboj. Zdajci je George segel v žep... 2a je Paul vzdignil roko, da bi ga pobil, misleč, da hoče George izdreti samokres ali nož — ko je zapazil, da je George potegnil iz žepa vizitnico, ki jo je brez besede ponudil nasprotniku. Zaničljiv smehljaj mu je zaigral okoli ust. Pavel je ves začuden vzel posetnieo. Na njej je bilo napisano Georgevo umetniško ime: G e o r g e C a r p e n t i e r Nič drugega. Veliki, močni pretepač je prebledel. Ime se mu je zdelo sto centov težko. Zakaj bilo je ime najslavnejšega evropskega boksača, ki je bil pravkar v enem samem krogu pobil najboljšega angleškega boksaškega mojstra in ki mu je bilo v najkrajšem času stopiti z Jackom Demp-seyjem v boj za svetovno prvenstvo. Drobni, plavolasi, nekdaj tako slabotni George, ki se je nekdaj ves zbit plazii proti domu! Saj ni bilo mogoče! Od groze okamenel je stal na mestu in se ni upal ganiti Mrzel pot mu je oblil čelo. Potem je za jecljal nekaj besed: »Oprostite, nisem vedel...« — se obrnil, ne da bi pogledal svoje prijatelje ali koga drugega, in brez klobuka in plašča zdirjal na cesto. Vsa dvorana se je glasno smejala za njim. George je ves sijoč sedel nazaj na svoj prostor, in prijatelji so mu veselo čestitali. To je bila najhitrejša zima-ga, kar jih je bil kdaj dosegel, in obenem najlepše zadoščenje, ki si ga je mogel misliti, čeprav ni bil padel niti en udarec. Šele zdaj je bil njegov dolgoletni trud poplačam ... Knjige za Vas! Nekaj dni pred Božičem je izdala Ma-nica Romanova v samozaložbi knjigo pravljic in druge take robe z naslovom: »Slike, zgodbe, šale — vse za moje male«. Manico vsi poznate, saj vam je napisala v »Mladem Jutru« že mnogo lepih povestic in pravljic, ki jih vsi radi berete. Tisti, ki imate doma »radio«, jo imate pa še posebno radi, ker vam tolikokrat kaj veselega in dobrega pove. Knjiga je zelo čedna. Slikar Bambie jo je lepo opremil, vmes najdete pa tudi mnogo Pir-natovih risb, ki vam tako ugajajo. Kdor si želi lepe, zabavne knjige, naj kar hitro seže po tej! Dobite jo v vsaki knjigarni za bore 40 Din, čeprav ima 93 strani in jc okrašena z mnogimi slikami. »Tarzan — kralj džungle« v knjižni izdaji. »Ju t rova knjižnica« je založila I. del »Tarzana« ki obsega 300 slik z besedilom. Kdor je zasledoval »Tarzana«, ki je še izhajal kot slikanica v »Jutru«, bo gotovo hotel imeti tudi knjižno izdajo. Dobite jo v upravi »Jutra« za Din 20. Indijanska glavarja Indijanska glavarja »Višnjeva kača« in »Rdeči volk« sta bila nekoč povabljena na obed pri predsedniku Združenih držav v WashLngtonu. Na mizi je stal med drugimi dobrotami tudi lonček z gorčico, ki je Indijanca doslej nista poznala. Videla sta le, da so si nekateri gospodje vzeli po žlički gorčice na krožnik. Glavar »Višnjeva kača« je mislil, da mora biti to gotovo iobra jed. Zajel je polno žlico gorčice in jo namah pogoltnil. Takoj so se mu ulile solze po licih: vendar je krčevito premagoval strašno skelenje. »Rdeči volk« ga je pogledal in vprašal: »Brat moj, zakaj jočeš?« »Višnjevo kačo« je bilo sram, zato je vzdihnil in rekel: »Jočem, ker sem se spomnil očeta, ki mi je utonil v Mississipiju«. »Rdeči volk« je tudi zajel polno žlico gorčice in jo namah požrl. Ko so se tudi njemu ulile solze, ga je vprašal »Višnjeva kača«: »Zakaj jočeš, brat moj?« »Jočem, ker nisi tudi ti z očetom vred utonil v Mississipiju'« je z jeznim glasom odgovoril »Rdeči volk«. Zakaj ima zebra črne snaroge Arabska pravljica Pelikan in zebra sta bila velika prijatelja. Zelo rada sta se imela; posebno peiikan je z veliko ljubeznijo visel na zebri. Nekega dne se je pa zebra odločila, da pojde po svetu, in se poslovila od pelikana. Pelikana je od žalosti zadela srčna kap in je pri tisti priči izdihnil. Odslej si je nadela zebra črne maro-ge, ki jih nosi v znak žalosti še današnji dan. Ruski pregovori Kdor mnogo ve. se hitro postara. Za bedaka ni zakona. Z enega vola lahko odereš samo eno kožo. Tam. kjer ni rib, še raik za ribo velja. Siromaštvo je bogato domislic. Ce ni gob, poirfeš v košaro ti. Tam kjer ni ljudi, je še tepec plemič. Pozor, kolesarji! Danes vam povemo, kako morate pozimi ravnati s svojim kolesom, da ga boste spomladi veseli. 1. Pnevmatike pozimi snemite in na-mažite z glicerinom, zakaj glicerin ohranjuje gumaste izdelke. 2. Verigo dobro očistite in namažite z oljem, da ne zarjavi. 3. Kolo naj čez zimo ne stoji na kolesih. Če nimate stojala za kolo, tedaj ga poveznite, da bo stalo na sedežu in vodilu. 4. Kolesa ne smete pozimi hraniti v vlažni kleti ali pa na podstrešju, ker vlaga škodi bleščečim delom kolesa. Če pa nimate nikjer drugod prostora, tedaj namažite V3e bleščeče dele dobro 2 oljem, ki jih bo obvarovalo rje. 5. Ne postavljajte kolesa k peči! 6. Ako je več delov kolesa sestavljenih iz lesa, namažite les s saponovim lakom, ki varuje les, da ne poka in ne plesni! Edi Je edini sla dobrih ta bogatih stari- ] žev. Pa zaradi tega se v šoli nič ne povišuje nad drugimi. Senznanila sva se že v X. razredu osnovne šole. Bil je med najboljšimi učenci, zato sem se ga oklenil. Ce ga poprosi v šoli ubog učenec kruha, mu ga takoj podari. Posebno ljuba mi je njegova radodarnost in poštenost. Trdno sem prepričan, da mi njegova družba zelo koristi. Anton Gošnik uč. II. razr. mešč. šole Celje, Ozka ulica 6. Moji najljubši prijateljici sta Frida in Micika. Kadar se snidemo, prebiramo »Mlado Jutro«, ki nam je zelo všeč. šest oči se mu smehlja in tri srca vzdihujejo, ker ne izide dvakrat na teden. Ker imata obe moji prijatelj ci zelo lep značaj, zato ju imam tako rada. Marjanca Senekovič. uč. m. razr. mešč. š. na Pragerskem. Imam prijatelja ki mi je zelo ljub. Povsod kamor grem me spremlja. Oklenil sem se prav njega, ker vem, da ne bom če bom hodil ž njim, zašel na slaba pota. Opisal vam bom dogodek, ki sem ga doživel pri smučanju v Dobrni. Pri tej priliki me je moj prijatelj Dušan rešil. Dne 31. decembra lanskega leta sva se po obedu peljala v Dobrno. Pred cerkvijo sva vzela smučke z ramen in šla nato po strmih stopn;cah v sosednjo hišico obiskat Dušanovega strica. Skozi odprta vrata sva stopila v kuhinjo. Ves presenečen sem obstal. Kaj takega Se nisem bil videl. Iz obzidane peči se je valil dim proti stropu, kjer je obvisel kakor oblak na sajastem zidu. NaH vrati je vlekel odprt dimn ic valove vase Ves strop in vse stene so bile črne kakor iz oglja. Starodavni leseni oboj široko nizko ognjišče in svetle ponve iz medenine na leseni polici so dajale prostoru nekaj nenavadno prisrčnega. Dušan je potrka' na vrata. Stopili smo v malo izbo. kjer je pri oknu sedel stric »rezbar«. V levici je držal kos lesa. v desnici pa rez-barski nožiček. Prijazno se je ozrl na naju. »Bog daj, stre!« je rekel Dušan, in zdaj naju je st.ric spoznal. Odložil je orodje. si obrisal roko in nama 1o ponudil v pozdrav. Začeli smo kramljati, in stric nama 1e marsikaj povedal o svoji umetnosti. Preden sva se poslovila, je stric položil pred naju debelo knj:go. kamor sva se podpisala v sr>omin na svoi obisk. Prisrčno sva se poslovila ta odšla. »Kam greva?« sem vr>rašal priiatelja. »K skakalnici!« je rekel Dušan. — Šla svq ob vznožtu gore za ■robom gozda Ceiz nekaj trenutkov se je odprla med drevjem široka jasa. Gladka gozdna steza se je vila proti strmini, kjer je ležala skakalnica. »Ostani tukaj«, sem rekel Dušanu, »jaz pojdem po zkusit, kaka gre!« In že sem nataknil smučke na noge. S skakalnice sem se spustil v smeri proti Dušanu. Toda joj, zaneslo me je v grmovje; tako sem se zapletel med trnje, da si nisem mogel sam prav nič pc^fgati. Rešil me je moj prijatelj Dušan. Dominik Grobelnik. uč. III. razr. mešč. S. v Celju. Ljubi Jutrov striček! Najprej Ti želim novo leto srečno in veselo, da bi še enkrat toliko Jutrovčkov imelo! — Moji najboljši prijateljici sta Hilda in Dorica. Obe se rade igrata s punčkami, kakor jaz. Kadar prideta k meni v vas, se igramo s punčkami. Ena je mama, druga je teta in tako dalje. ISlzika Senekovič, uč. osn. šole Pragersko. Dragi Jutrov striček! Povedala ti bom, kako je postala Mira Nad šarjeva moja najboljša prijateljica. Spoznala sem jo v II. razredu v šoli. Do letošnjih počitnic sem hodila v šolo v Ljubljani. Letos pa hodim v Tržiču v šolo in zdaj se lahko z Miro vsak dan vidiva. Zelo radi se imava. Zelo radi delava ročna dela. in Mira mi vse pokaže, česar jaz ne znam. Večkrat obiščeva druga drugo. Prav lepo pozdravljam vse Jutrovčke. Tatjana Pavliček, uč. n. razr. v Tržiču. Spoštovani Jutrov stric! Cital sem tvoj razpis novega natečaja in sklen'1 sem, da da Ti napišem pisemce Imam prijatelja, ki mi je zelo ljub. Skupaj se učiva, igrava in sva nerazdružljiva prijatelja. Pomagal mi je že v marsikateri nesreči. In v nesreči sem ga najbolje spoznal, da je dober in da zasluži moie zaupanje Zato tudi ra.zumem pregovor, ki pravi: »Ne imej prijatelja, ki ga še nisi izkusil v nesrsči!« Franc Vosedla uč. f razr. v Celju, Prešernova ulica 10. Dragi naš striček Matiček! Imam dve prijateljici Zdaj ko je zima, prideta večkrat k meni, da se igramo. Moji najljubši prijateljici sta Ivanka Glaserjeva in Pavla Domanjkova. Dan pred Božičem sta prišli prijateljici k meni in smo skupaj okrasili božično drevesce. Drugi dan sta spet prišli k meni in mi pokazali, kaj sta dobili. Meni je prinesel Božiček sanke in smo se šle takoj sankat. Bilo je zelo lepo. Gizela Pele, uč. V. razr pri Kapeli p. Slatina Radenci. Z4 Zasprelhe roke Igračke Zadnjič sem Vam opisal, kako s« naredi vlak. danes pa si bomo naredili postajno poslopje, čuvajnico itd. Za postajno poslopje vzamemo uži-galične škatlice, jih zložimo (si. 1), ovi-jemo z belim papirjem ter zlepimo. To je poslopje Za streho preganemo primeren kos lepenke ter ga prilepimo na poslopje (si. 2). Vrata in okna narišemo ali naslikamo z barvicami. JI 3 čuvajnico naredimo kakor postajo, toda iz dveh škatlic. Vanjo vbodemo užigalico, na to pa kolešček plute. V pluto pritrdimo dva koščka lepenke (si. 3). Če hočete imeti še brzojavne droge, lahko v plutove koleščke pritrdite uži-galice, namestu žice pa napeljete sukanec (isi 4). Na lepenki si narišite postajenačelnl-ka. sprevodnika itd., jih izrežite s škarjami ter pritrdite na plutove koleščke (si. 5.) Nato si s kredo narišiite na mizo tire in živahen promet z žvižganjem vlakov se lahko začne. Kvadrat in 1 2 3 S i4 2 v 3 S V e t 4 t 1.