S/ART PAS T Z.m/ - SVOBO jO' MABODUi
i, / 7 r \ 5 7
i j v v / / /


\ p r r*
•i rii'
i L±

ri
TV VT jvTf
T* T>
Tli
rt TE
IHFOmAGIJSIO' VBSTH1K OSVOBOI
. uJUBLJAHSKA IZfiAJA '
Leto V._________________________________________:____________________bteT^ll^
Igie 16, junija sta, predse daik jugoslovanske kraljevske Tla da č\.n
-' 11 o podpls al a ~ s Tj aec5T"	%
njs ^ (o) A TT.n M
§> !f ^ Ihs ^ y hvy
17IC0J in predsednik kraljevske vlade strt se spor asu?? ;la v nasfecTnjjesa;
1,)	Ju^oSlovenska^kval jevska vlada mora Mti^sestŠvl jena_iz_j£yo=s
£r o s i vniT _ in deiioE^a^onJ^elGrientov^ _kx^se	o
sv oT> o?IIn ec^a giban 3 a..
ITaloge te vlade morajo biti: . i rgann z aci j U p one čl t-TOV in prav .tako
vge.m tistiJ.v, ki se bodo tudi v "bodoče odločili "boriti . se "l;* roti s>apnemtt so-
vražniku naiie domovine, s tem, da se "'vse na.rod.Me sile zdruzijo v eni fronti,
"Vctžna naloVJa te vlade je skrb ki a oskrbovanje prebivalstva i urjosle-vi je in.ko-
ordinacij a de 1Š doma i T\ v inozemstvu ter dela v mednarodni komisiji za z-op*
šo:l t o naLih narodnih, pravi o in l'OVkv domovini.
2,	) ^{kO J jub as i £e v a kral jevska_vlada_morata od,r£dit organe z a
s2jglova2ije ▼ JSffiftTftroffi < sovražnici Insk^e^I, čla no osnuje v L; .Ti j" x " £ o ?I .o
Sios^i enoSa~^rzavna vla.aa. - •	-	-- - -- - - —-	-
j.'..t j c i.'.i-'c*iv-o	* -1- ~2 _ir_
cprv^&omov&j^	?nor,_varTHin) ižjavlla7~
a) priznanje narodnih' demokratičnih pridobitev narOdov^ ji\ o slavile
v triletni borbi, s katerimi j o "bil postavljen temelj donokratiunl, federa«
t i vni r.^odvtvl nasili narodnili družili, ki no ustvari]© začasno upravo • dežele
na osnovi o^amiza-age AVI/OJ-ain IfkOJ-a kot nje.^ove^a izvr-jne^a organa;
b") dati popolno ])^iznai?je boreem se narodnim silam, ki so o-^oni-
zibane v '..\,V pod poveljstvom marč al<>. * 'i1.! t a, in obsoditi narodne iz dajalce,.ki
so javno al:, tajno sodelovali s sovražnikom;
c")' cz vat i vse ljudstvo in vse boreče se sile, da se. z družijo z 110/
v enotno fronto. •	/
Ilaršal Tito kot predstavnik IfkuJ-a mora s svoje strani objaviti iz-
javo o so d.olovan.Jn s .'.'uba-sioevo vlado in poudariti, da klCuT ne d. to vojne- ne
bo postavi j al' v>ra.sai3 j a o dokončni državni ureditvi.
•. 16. junija'1944,
;yre ^zSdn; ik ••.jugoslovanske
. kraljevske vlade
Lub as i o
( T> - -"» • o O-r( J-..- ,"!-
. i-^ ;j IJ ' ■■ I v.' ^ .
podpisane
vredsadnii: IfkOJ
co
maršal Tito'
Jur.;osiavi j aff dne 11. jr.li j a 1944.)
SLOVENCI! SLOVENKE!
Naša vztrajna, herojska narodno? osvobodilna borba doživlja svojo veli=
ko zmago. Ob ""'sporazumu med predsednikom Nacionalnega Komiteta osvoboditve
Jugoslavije maršalom Titom in droŠubašičem je bilLo OF, ki je povsem pr£tvil=
no že v p^vem trenutka okupacije^ozvala k v&enarodnemu, takojšnemu oborože=
nema ofl^oru, i#kaz&io najvišje pr-iznajije, narodnim izdajalcem in hlapcem o=
kapatorja pa prezir, zaničevanje dn obsodbS tudi vsega demokratičnega zavez=
niakega sveta/' Zavezniki in členi nove kraljevske vlade požfivajo vse ljud?=
stvo in vse boreče s# sile Jugoslavije,""da se združijo z Narodno Osvobodll=
nox"Vojsko v enotno fronto proti okupatorju, Naši NOV nudijo tufli izdatno mar=
terialno pomoč in NOV fto mogla obkrožiti nove^stotine in tisoče boroev, P£j=
ilašeM Mihailoifica in drugim hitlerjevskim plačancem je od.vzetaAVsa pokora;
razkrinkani pred vsem svetom, trepetajoč ob^misli na kon^c. sprejemajo udar«
oe z leve in desne, oelo od samega okupatorja, ki ne trpi njihove dvolič=
nosti,
'Prav v tem treičutku naših največjih zttag so se očitntt pokazalaiuostra~
nasprotja tudi znotraj hitlerjevskeg£ tabora. Le najbolj krvavi generali in
gestapovskiAukolovotije ostajajo ob strani zločinca vseh zločincev in skušajo
v kali in krvi zatreti poskuse onih, ki bi v zadnjem hipu še radi zapustili
naglo se potapljatfočo naoistično barko.
Milijoni izčicpanih, v dno duše razbičanih evropskih sužnjev že nestrp=
no dvigajo peSti. Herojskim zmagam Rdeče tonade na vzhodu se pridružujejo
uničujoči udarci^Velike Britanije in Amerike na zajp&dnin jugu* "Združeni Ve-
liki zavezniki prihajajo vedno bližje, da pomagajo tlačenim evropskim naro=
dom osvoboditi se. Kdorkoli je do seditj okleval, čuti vsaj^datfos svojo dol=
žnost, da zada tudi svoj uničujoč udarec hitler jevskemu barbarizmu!
SLOVENCI! SLOVENKEJ_
Kaj Je naša dolžnost v tem odločilnem trenutku? - Dolžnost narodtt, ki
si je v treh letih težke domovinske AVojne pridobil v ant i fašistični fronti
častno m&sto toed svobodoljubnimi narodi vsega sveta! ~ Dolžnost Ljubljane,
ki nikdar v treh letih fašističnega suženjstva ni strahopetno in nečastno
klonila!
Dali smo tisoče mož in fantov za našo osvobodilno vojsko, ki je izvo=
jevala slavne zmage", uničila tisoče italijanskih in nemških fašistov dop=
la 3V0. j emu* narodu prvo 3vobodno ozemlje, kjer je slovensko ljudstvo tVvič v
zgttdtfvini res samo svoj gospodare Množice so v časa najhujšega sovražnega
terorja'"kot pomožna vojska v zaledju aktivno, po svovlh močeh, posegale v
borbojproti okupatorju že, ko je bil ta še močan in je bil končni obračun z
njim še daleč.
Zdaj pa zanesljivo prihaja dan, ko bomo tem ^mehaniziranim^ b^ezčutnim3
nečloveškim „osvajalcem sveta" in njihovim podrepnikom položi£ačun za
slednjo kapljo krvi, za slednjo potočeno solzo, za vsa, nam tako draga živ=
ljenja naših najboljših.
IN VENDAR POMENI VSAK NAJMANJŠI PREDMET, KI GA OKUPATOR IZTRGA. 3Z NAŽE=
GA NARODNEGA IMETJA, VSAgA DELOVNA ROKA, JI JO OKUPATOR MOBILIZIRA, SAMO P0=
J)AL J SEVANJE VOJNE, ZAVLAČEVANJE URE OBRAČUNA S S POGOLTNIMI, MORILSKI MI TLA=
CITELJI| SAMO NOVE RAME NA NAŠEM NARODNEM TELESU! IN VENDAR POMENI SLEDNJA
DEJAVNA R0KA, KI DELA KARKOLI ZA OKUPATORJA TU, SAMO ODTEGOVEJE TOLIKANJ
TEŽKO PRIČAKOVANEGA TRENUTKA ZMAGO SLAV J A POLNE OSVOBODITVE!
SLOVENCI^ SIOVENKE^
V tr^utku^ ko že Nemci saml_nočejo večjDoslušati_svojega krvavega =
rerj a» J^SSJJS^o r _z asu|njenIE_n aro So v^ ...ose c In a Jvlš o o * s^cpn J o 'i "Za a J "Hitiš r^
ju~nlhce"več~ne sme"šluži^r7~*v no5enI~obIi£I, za nobeno oeno'7"niti pod naj=
hujšim pritiskom! Ne čakajmo, da nas zmagoviti zavetniki zalotijo v njego=
vih tovarnah in službah, v njegovih, žT naso lastno krvjo prepojenih unifor=
mah, z njegovim orožjem na njegovih frontah! Pri nas se preganjana hitler«
jevska^zver ne sme otbočiti niti za trenutek! Naj ne bo aifc; fcožička^kjer
bi skušala anova zbirati svoje sile!
^SLOVENSKI POROČEVALEC" stev&l^______________________Zaootek^av^sta^lg^
O^CIMO P0GINJA70ČI HIILERJEVSM ZVE T? I VSAKO POSLUŠNOSTI PREZIRAMO
VSE TIKREPE OBXTP/i.TO-RJI// I IT 3Vii30BHMCEV! KE BOMO SE PUSTILI HITLERJU MOBILI=
ZlRiTI! V!TJ5 I30H0 GRABILI OTRJB OKROG HITLERJEVEGA BRLOGii! ITE BOLJO Z' LJST1TIMI
TELESI ČUVALI ŽIVLJENJA GHIK, KI .80 i?M TRI LETA PILI KRI3 ki so-ubijali po
,nedolžnem, da zadostijo svo;^r>u pohlepu po krvi in oblasti, nase brat S, rao=
Že, sinove! Tega. kar stf pohabili izrodki, RUpnik in ftjegovi š vab ob rane i,
ki. so &e zve3ali~us Hitlerjem do skapttega konoa,' tega pravi, zvesti sinovi
in hčere našega rodu ne morejo nikdar pozabiti!
' v m V 1TEMŠEE V0J15KE EDINIGE! ITE V ORGilTIZACIJO TODT! V NOBENO NEMŠKO
SLUŽBO, Ki BI JO SPREJELI, D£ SE IZOGMCO MOBILIZACIJI! 1TJ£ ODLOK O SPLOŠNI
MOBILIZACIJI OBVEZUJE VSE MOZE IN..EMPE DO 45.LETA, M SE PRIJAVIJO NOV,
SPORiiZULIU Z ZA-7DZNIKI UPRAVIČENO' OB S O 3)1 L A IN" KAZNOVALA. KOT VOJNEGA UBEŽNIK A-
Domovifta kliče tudi vSe ono; ki jih mobilizacija ne zadene. Kjerkoli
delajo j posredno Sli neposredno služijo Hitlerju ia s tem izttajajo svoja'tež=
lio preizkaseni naroet in njegov*"boj za obstoj. Pomagajo vzdrzevati sovražni
redvv g al e d ju in utrjevati sovražne nadoblast. KDOR NI SPO . BEN ZA BOJ, GA
KLICE ZE OSVOBOJEN J DEL JJOHOVIITS. KJEP JE POLNE ROKE DELA ZA VSAKOGAR, KI
SE ZAVEDA, DA TAM ZE SEDAJ KLUB NOV SVET. POLN SVOBODE IN ENAKOPRAVNOSTI „
PRVA DOMOVINSKA DOLŽNOST V§EH, KI OSTANEJO IZ iOKRBNIH pOLl RAZLOGOV
TU, JE Z VZTRAJNO SABOTAŽO 'U TI SEVATI OICUP ATORSICE VOJHI STROJ IN VES NJEGOV
APARATOV ZALEDJU,
Pred nsunl ja dsnes samo ena izbija;
NADINA]. YOjNI_qH^ZNlK^! VSI-V_NOV]_
DELAVCI! NAMEŠČENCI! Organizirajte načrtno sabotažo! Razširjajte ne=
red, nezaSovoljstvo^ii^aJiiko' m&d liitlerjevci in njihovimi plačaaoii Ras it e
in uničujte vse, kar- bi okupator še utegnil od.vleči s seboj i
ŽENEi ^KLETA^ Vaša dolžnost je, da bo žf vašo pomočjo otepat orjeva
bilizaoila propaSIa"*iiruda bodo vedno novi borci vstopadi v v^ste NOV! A
mo=
Vas a
dolžnost je, tla ob stratii in s pomočjo' OE še dalje pomagate na; j i vojski in
3krbite za vzdrževanje družin naših borcev!
SLOVENCISLOVENKE! Naša NOV ne bo mirovali prei, da bo vsa nesa slo=
venska Š.omovlna osvobojena in osovraženi okupattfr uničen. Le tisti, ki bo
p vi tem pomagal iz ljubezni in spoznanja, ne prisiljenj bo budi s .polnim
zadoščenjem užival sadova s krvjo in samoodpovedjo pribor j eno svobode. Pokro=
movine.
Okrožni odbor
Začetek avgusta 1944.	Osvobodilne Fronte v Ljubljani.
MLADINA MORA POSTAT] EDEM IZPJtD
GLAVNIH STEBROV NAŠE NOVE MZAVEA'.1
DSUGI KONGRES ANTJfA5JSTIČN£ MtADiNE
JUGOSLAVIJE.
Od 2, do 6* maja letos se je vršil	njem J6 mladina naših* na^ocT.ov o<31 o
TI. Kongres Uiedinjenog Save z a An.tJ-	no pokazala, kako se je opredelila in
"asisticke Omladine Jugoslavije - -	kttj vse je doprinesla V svoji Dorbi.
'JJ3.ACJ~a). ki je pomenil že. vso mladi	Pregledala je svoje borbene vrste '"in
-O Jugoslavijo največ M	^	ustavila, kaj vse je se treba nare=
_______ziJiJZ____t__________Začetek
Čas je. da poSlSdn.ii Slovenec spre
gleda podlo.' aaStsbt&o ok-;oatorja,
ki se pdSluzujtf najbolj propadlih tl=
pov iz vrst narodnih izdajalcev in od
-padnikov, ko skuša doseči svoj oilj-
uničitE čim več Slovencev, zatreti nas
kot n&rocL
Marsikdo verjame, da okupatorska o=*
bl&st/" to je gestctpo, zatira pojave
!fčrne roke:l. Razširjajo s£ celo prav=
lji"oe,1&akQ so ITemoi ze marsikoga pred
t,Cmo roko* zaščititi^ kako so vodite
ljeXL„črne roke" zaprli, da so med šva
bobranci" določeiti talci,Atki bodo pad=
li ob prvem umoru „Čme -K>ketf - S ta=
lci mi besedami in 5fdt)jsnji!! bi si oku=
pator le želelAlust varit i sloves tfzaš"či
tnikov*, ki prihajajo iz Hrajha" bra^=
nit miroljubne Slovence.
A kljub poplavi teh lažfjivih ob=
ljub in zagotovil so švabobransko~ge-.
stapovske tfkomisije" ob vseh zločinih
samo liceme^sko ugotavljale, ugotovi**
le p a ničesar niso, ker niso smele, ker
niso hotele ugotoviti.
Nikjer na svetu,, le v Hitlerjevem
Snovem rettu" Je možntt, da neznani mo=
riloi in roparji udirajo ponoči v sta
novattja mirnih Slovencev, t ara ubijajo
inxlkrade jo, vsemogočna oblastpa je
spričo takih pojavov*" t1brez mtfgi" in
nsm niti ne odgovori na v^r^šanje:
čemu so padJe žrtve?!
Ob primeru poslednjih treh nedolž=
nih žrtev je bilo ogorčenje javnosti
toliko in govorioe o zločincih, ki so
jih nekateri spozttaliV tako očitna da
stt Nemci končno frnetifuali Florj&nčiča
Prttnott in Kunovarja Franca iz Dr&velj
ter Prfoljo^Viktorja, vse domobrance
15.A'čete ter člane bivše Vaške straže
v Dravi j ah*
&Livj£ aretacija nekaj švabobran.s=
kih ničv**ednežev dovolj za gestapo, ki
zatreti zločiiisko delovanje včiu,=
ne roke". Ob primeru švabobranoa 3tru
kija, ki so^ga staknili v blaznioo",
ko je blLlo že preveč &nano, da je u=
bil jn oropal svojega rojaka iz Polenj
ske, smo l£hko spoznali ostudno lažnji
vost sovražnikov slovenskega življa,
saj smo že čez frekaj dni videli 3tmk
ljt£, ki se je prost, v civilni obleki,
sprehajal po mestu,
^Oblastj ki hoče veljati za obl&st
mora znati ubijanje itt rOpanje mirnih
mfesčanov^ v naprej preprečiti^ kajti
mrtvim žrtvam podivjanih nSstvorov nji
hove aretacije ne mttrejo vrniti živi je
nja. Popustljivo ravnanje s storilci
in popolno nezanimattje, da^i odkrili
tiste, ki ztočine skfrlv&j naročajo,nas
samo še utrjuje v prepričanju, da t,:&= * MarCišič^ kiL je vodil ustanovni občni
ko£vana oblast morilce ščiti, dck: er- zftor, prebral osnutke pravil^in dela.
more, se strinja z njihovim početjem Predlagani osnutek je bil sprejet s:
in jih V3aj posredno celo pcc^i	glasno in s tem bil ustanovljen Hdea
Sicer pa je katehet Trgovske aka?=
demije, ko je utemeljeval brezpravje
,,nov§ga r£daTI takole povedal:
„Cma ro&a je od zakonite oblasti
dovoljena organizacija, ki ji je po=
ver j ena naloga delSti red.V" Ko so ga
vpraš^ali, če smatra za pravično, da
se brezXksodbe obglav'ia ljudi^ in jih
meče v rektt, da se voda zgoščuje s
človeško krvjo, j£ dalje modroval
ttKdofr dela to, kar mu j£f p t? z ak.onri
dovoljeno, ne dela ničesar protiz&ko
nitega in ga ne smem0v0bs0jati. Pre=
Hen se je oblast odločila za t&ko od
r£dbo, Je gotovo Stvar vsestransko
preštudirala« Sigurno veže člane te
organizacije dglžnost, da delajo po
svoji vesti. Zal človek iii popolno
bitje ia se bo tudi v „črno roko51 vri=
nila kakšna nevšečna poteza. Ne sme=
mo pa gledati na poedinex,poteze posa
meznikov, marveč na stvar kot celoto
in* kor, na nauk duševno najvišjih mo=
d^ij'anov, ki streme res samo za tem, ■
da rešijo človeštvo pogube."
■"Tli nobenega dvoma, da je takemu
farizeju ,tzakonita oblttst najvišjih
modrijanov" najbolj krhava oblast
vseh časov, tisočkrat prekleta ge=
stapo!
Rdeči Križ
Sloveniu-;
V prisotnosti predstavnikov naro=
dne oblasti in vojska, Zastopnikov
vseh zavezniških misij ter delegato^
iz vse Slovenj
-je, se je^lu. jipnja
šil ustanovni občni zbor Rdečega Kri
ža Slovenije.
V imenti sklicateljev je ustSnoVni
občniiLzbor otvoril bi/si ban dr.-Dra^
go LIarusiČXL in označil Človekoljubni'
z n rlv a j te o rgani a at/i j e: me ft vojno sk>b
£a ranjence, v miru ffa skrb za mate^
rialn£ in človeške žrttfe vojne, skrb
za obramb oAlp o ruš unih predelov, za in
vali de, sirota, za povrnitev izgnana
cev, za jbVehrano itd. Vsi^govorniki
so poudarjali popolno pripravljenost,
cU£ vedno in povsod pomagajo Rdečerru
Križu. "Rdeči Križ Slovenije je naj-ca
ne je povezan^z "Rdečim Križem Jugdcla
vije^ki se prav zdaj tudi ustanavlja,
katerega sekoija vo pd.eči .Križ Dlove
ni je. Po njem. bo tudi imel z vezo___s
z un anjim svef o n In_ t ako ^oTuž i. v T al" na
h ase ""zre ve In^lelo^
""Po EonoaniE govorih je dr. Prago
t-
31
SLOVENSKI POrOCEVALEC" štev.ll,
- 4
Začetek avgusta 1944,
difci,xkkakšne n&loge šo stojijo prednjo,
Dragi ^^^gs^a^tifslisti£ne_mladi
ne Dugoe n53yeo jega ' n čmenaTu
cji ga^vse narode Ju^osaavi^e s^i.oS In
mora p'ostat I' §3en
izme&~|p.avnih stebrov^naše nove drža^=
ve", je^napisal o kongresu tuva Ranko«
vi o, organizacijski sekretar \"li EP J v
časopisu „Nova Jugosiavija'% ki ci«
tajd" po vsem z&vezn£skemiLinczeStetvu.
In res je mladina na kcngre&u prsvze«
la nase nove dolžnosti z Sirarn nt iz-
polnjevanje nalog celotnega narodno
osvobodilnega gibanja po II5 z ase dan ju
AVN0J~a.
Z vseh strani dežele so se zbrali
delegati jttgosl okenske mladine na sto j
drugi kongres. Prišli so iz osvobojs«
negam ne osvobojenega oz e mil as na ko«
njih, peš, z brzostrelkami,, puškami,
bombaraiV Delegati iz z ase denegaiLozemr-
lja stf^prišli v življenjski" nevarnosti,
p 6' p ar't i z an ski h s t e z ah, p r e ko gor skih
prelazov, skozi gozdove in preko z as o d«
Nekateri so potovaliAutudi več kot me«
sec dni, Pot na kongres je bila zapi«
sana z njihovo krvjtf; eden izmed dele-
gatov je pad£l V borbi, nekaj jih je
ranilo bombarctiranje«, Toda kljt& vse=
mu se je kongres vršil in je prispelo
8^6 delegatovB Skoro polovica jih Je
bilo komandirjev, političnih komisar«
jev inAlboroev NOVtL Zastopane so bile
vse narodnosti* PrisostvovaleAfcso tudi
d.61egaoije italijanskih, madžarskih in
drugih £not, ki^sgadajo v &e: tav NOV,
Na kongresu je prišla do izraba ne sa=
mo enotnost mladine vseh jugoslovans-
kih narodov, temveč teli Enotnost vs&h
slojev jttgoslovansStlh narodov* Otvori
tVi kongresa so prisostvovali člxi?.
Vrhovnogavštaba NOV J, NKOJ-a, AVNOJ~a
ter ameriške, sovjetske In. angleško vo
jaške misije, Sto in sto tlsoc mladih
rantov in deklet iz vseh predalov Ju«
goslavije pa je v mislih spremljalo
svoje delegate po dolgi poti tja na
osvobojeno ozemlje v Besno in v duhu
Prisostvovalo IIc Zongresu,
Nas a_ml a din a £ e jaa^kongr e su sj) r e j e
mj.!acllne~vse
svexa7 TI p oz d^avi"so~ najlepši "do«
chill, ki je govoril v imenu angleš«
ke vojaške misije v Jugoslaviji* „Mi
smo bili ponosni na vaše uspehe, ki
ste jih imSli v težkih časih, feo^ste
se borili proti pr&ziranemu sovražni«
ku s svojimi partizanskimi odredi*
Ponosni smo tudi danes naxkVas kot na
herojske bojevnike NOV« boreče se pod
vodstvom maršala Tita', ko^spešno bi
j£te Nemce in njihove*podr&pnike iz
vrst Nediea, Pavelica xLn drugih", tap
ko piše nasi mladini" predsednik Pro=
tifašističnega odbora sovjetske ttlap
dine1/ juttak Sovjetske Zveze general-
majOr Sergej Fjodorov* PoslaSL so po«
zdrav tudi slavna moskovska mladina,
junaška mladina Leningrada, mladi le
talci Sovjetske Z vos ©7 v imenu kate«
rih je pozdravil dvakratni jun^k Sov«
jetske Zveze A3.eksand.Gr Mo loški, ju«
natinia Sovjetske Zv<->so, poročnik L ju
dmila P&vličenko, ki je s svojo nvin«
t o/ko" pobila na fronti 309 fašistov.
Naša mladina je spre jela^ozdrave^u«
dl" od francoske, bolgarske in grške
protifašistične mladine, ki^gleda^v
naši^mladini svoj svetli vzor v bttr^
bi proti fašizmuc Kongres je pozdrav
vilo tudi 2 pO,.000 mladino o v in ml
dink Jugoslavlj o«
in nase mlačno ti VTx.i}og3inot aa m
-----.-----V--.------.-■ vrr---v	-------	--„----
n e _ b o al _ni "c i _ n as i. jn j. ti ^n as ih
ž i vi ^en J^ črbl
T Jem ""in všem~iLČmao I m 'sovralnlKcm^e«
cativaJ:a_Tt;:■• ^_________««.
n'aorav.lI""za nas e "naro£e ~TjT"n as o mta«
je z
&az, aa""je naša mladtha junaška mltfii ni s
na, ki zavzema, eno pr+/ih mest v borbi
mladine vsega sveta proti fašizmu, ki
je mladini vs£h zasužnjenih dežel
kako^se je treba boriti za svobodo«
Pozdravili so med d.rugimi nas o mladi-
hes Svetovni mladinski svet in Mednap
^t)dni odbor študentov, mladina Velike
Britanije in Amerike, ameriški dr^av=
ni podpredsednik Wal.lacee NIa kongresu
sta govorila sovjetski major Staharov,
sram rnlaSega^narisa» siovanstx*a in
vs eh z e din: i enrtn n ar Q do*V- "
"""UaSETjučku »on
gre s a dejal mladini: „rJ?a vaš kottgres
amo mobilizacija mlade generaci«
a poslednje, ocfcLočilne boje« On
bo^obenem mobiliziral!" našo mlado ge-
neracijo tudi ssa izgradnjo nove, srp
čnojsoj svobodna«'i^pše bodočnosti" na
s e dr z
. :»..:• y< J —• ^ —'

ve., v"isicteri ooao narcuj.
imeli svoJe^prMJoeJ. m^a^ji^
" — — - —	s^r ..«
čemer tezi
ki je izročil ognjeviti pozdrave
jetske mladine in major "R^ndolf Chur«
Ha govorniški tribuni so se vr^ti
li mladinci in mladinkeJwiz vseh kra-
jev naše domovine« Govorili so o^se=
bi, c tem, kaj so napravili v težkem
»SLOVENSKI POBOČSViiaC" števil..__________________2ao3tek_aICusta 1244,
in t£dem času, ko so je tooralo stisni
ti sr#e itt zobe ižt se "boriti za žirijo
nje prezirajoč smrt«,
Slavonski mladine«- je pripovedoval
kako 'je njegova dlverz&itska skupina
v	letu diii pognala v zrak IJO lokomo=
tiv in p reko 1100 vagonov«, V teh akci=
jah je pobila 1300 in ranila .1450 £gf
šističnih gadov.
' Drv ar ska mladina, tivrscena v svoje
brigade, je gola in'"brez obutve nosi^
la žito naši vojski, gazila pri tem 2
metra visok sneg«, nosila ga je^odne^
vi	in ponoči. Vse to delo je vršila s
pesmijo na ustih*
Mladifta iz Like je v času od L do
II. kongresa na svojih ramenih znosi=
la 6.17S ranjencev, Mladifta Lifce se je
sama odrekla jedi in je prinesla voj=
ski poslednji zalogaj hrane, V neki
vasi sreza Lapac se je mladina v dva j
setdnetoii kampanji za pomoč naši toj=
ski odrekla jedi za pet dni v korist
našim boroem.
Muslimanska mladinka je prf.pcvofio=
vala, kako se j£ bratstvo naših naro=
dov kovalo vAUborbi in kako je bilo za
pečateno s krvjo naših najboljših« —
n$temoi so obkolili četo muslimanske
brigade, zeAtsmo mislili, da smo izgu=
"bi j eni. Takrat nam jc prišla v pomoč
ManeviskŠ brigada, v kateri sobili^po
večini srbski" mladinci, ter« nas resi=
la. Eni in drugi smo jokali g&vds£#%f?
Ob letošnji žetvi, ko je bilo t^e=
ba hitro požeti žito, da ga ne bi oku
pator uničil, so mladinci sodmift delo
vttih bataljonov, 100 do 200 m prad so=
vražnikom na ramenih znosili 345,000
kg žita na osvobojeno ozemlje«,
Mladinka iz Slovenj je :o govorila o
novi skupni domovini« M . .0 bo p rev bf-
rila nad in sanj o življenju in *svo=-
b o 61 < c«i lu r n d; s t o j ans t vu f o b r at si
vu naših narodom »Ljubimo svojo do=
movino z vs&m svojim^sroem zato, ke5
je toliko trpel a/'ker je bila ust vaj
jenaALs tolikimi žrtvami, ^ker je šel<=
v borbi zanjo, za njeno čast in bode
čftost naše življenje zadobilo svoj
ato 5 ke-j
votJojoiD
krajev je kongres sporočil: uPrehoja
te na naše osvobojeno ozemlje! ŠttSjx
te
te" v "ftase "bo3ne "vrste'.'"' jeliLgite..oros
)tt _v roke in neusmiljeno"_ mas Ču jte vbi
trp 1 Jetfj9, "_ga 33" sovrazni k povzr<
Hl~nešinf narodomf "Z apiisc a j t^Tde lo
•oon.l>ff lo.TI ZTfdi o" 2i a sovraznika
dstva e r S {jdjJČat. .Se_ tejsne j e_ _st^
ni to" svoje vrste I ~Pri sv CiJ"em_ de Iu_ sj
oprimite "gesla":' Vse" ža^fronto_- __vs.(
za' ž mag o P1
-j?o končanem kongresu, ko je priš=
la na vrSto zabav?..,. jc xz teh mladll
ljudi p prekaljen Ji v borbi1" in tiplj*
njuA/ planila življenjska radost z n*
zadržano močjtt0 Trdi dnevi, ki so sla
vali jeklenivrt*dP jim niso odvzeli
mladostnega čara,
Tako 4j'e nti kongresu izpregovo"ilI
naš aXLizmrqv&r jena, trp&č?., vendar n«
pekoma domovini. Iz b rs 2 dna sramu"!1«
in bede, v katero so ;'o pahnili izr
dki in izdajalci, se je dvignila vso
na kljub v Vsej svoji veličini, 0 tei
fro nam govorili mladi sino^i^in h£e=
re naše domovine, t a" neustrašeni ro
maščevalcev	rodi, pa tudj
gladitelj ev bo do ono Sti!
Lluliiiuiiuliuuuulili^

ČRNA ROKA m GESTAPO
V ntfci od 8« na 9 o julija ponoči ,
so vicPr avl Jah maski rani morilci umori
li profesorja. Srednje tehnične"sole
ŠTIpjMA in njegovo 18 letno Jičerko.Naj-
prej so zahtevali 50,000^1i^viniUzlat=
nino. Potem So ukazali prt/f*Stirnu ift
hčerki, d& gresta v podstrešje)" kjer
softju ustrelilic BilS sta vsa razmrc=
varjena in vse podstrešje je bilo okr
vavljentt. P £3" umoru s pustili na zidu
znak j,Črne rokS", Morilci So bili^cb^
le ceni v domobranske uniforme6 preko
sfr imeli ftavlečene nekakšne cunje, 0=
braze in roke so imeli namazane s sa=*
jami,v ^
K Sti$*novim na dom je seveda priš=
la domobranski in gestapovžtka kom5,s.i~
j a, ki je izpraševala po brivci'a.
Isto noč s t) ve^jetnv isti zločin=
oi ubili sestro	'.:n Anto-
na. Vodnica, Tttdi tu so zahtevali %
tisoč lir, kar se je zgodiltr že tudj
p^ed S asom, Sa,mot da so takrat, ko sc
p rej Sli denar, odšlid
Krivci se predobro zavedajo, kalcc
je vse m^sto, zlasti pa liližnja oko=
li^a nesrečnih žrtev, upravičeno o-
gtJrčena/LŠtirnove so morali poktipati
pri Sv*Križu, da'L se ljudje iz Dra^l;
ki 30 bili tako razburjeni, pogreba
bi ratfgli udeležiti. Kljub temu je
pri pogrebu prav velika udeležba po=
kazala, kakšen odpor in'Lsovraštvo ču
ti vsa javnost^do barbarskih zločin^
cev5 najbednejših hlapcev okupatorja
flgLQmSKI POt?QOW.ALEC»Jtev.ll«
.r_Z_r_____________§JL2 44,
SobSr Itten, kovač, Toplice, ViMi Be==
bl£r, predse Sni o a Glavnega odbora
Karavan j a Ferdo, delavec iz Goriške,
tajnik 1T00 -Tolmin, Žagar Pepea, go-
spodinja is Gorenjske, Mara KUpenav~
Osolnik, članioax"Glavn&ga odbora 3PZ&
V Glavni" odbor je Predsedstvo SbDS
v smislu p rov i Ifrika poslalo kot svo=
jega delegata Franca Svetka, člana
SHOS in dr. Lada Milatfca, Načelnika
Odseka za zdravstvo pri Predsedstva
SNOS, Glavni štab pa zastopa general
-lajtnant Jakob" Avšič.
Haloga Odbora bo i -"esniČiti zun8>=
njo in notranjo plat ustanovljene cft5^
ganizacije, Za delegate v Hdecem Kri"
z ti" Jugoslavije so bili izvoljeni": du
Drago^liarušic. Vi"da"Tomšičeva, dr. Beg
dan BrecelJ in dr«Fran ITovak.
■Rdeči Kriz Slovenije bo vestno iz
vrševal vse neloge, ki Jih nalagajo
človekoljubni cilji te organizacije.
V
Križ w Slo veni j e. V glavni odbor., ki naj
zdrttzuje zastopnike vseh slovenskih:
pokrajin, je bilo izvoljenih 18 odbor
nikotfj
predsednik: dr.'Drago Mavušič, biv=
ši ban in minister, senato^;
p o dftre As e dniki s Enge Ib e rt Gangl, I.
podstaresina Sokolskega saveza Jugotte
lavije, Tomšič Vida, clanica SH0S,pto-
dekan Ilo Andr&.l v župnik tf Podzemlju;
tajniki: Jeras Jože, predsednik do
b^ovorjoev iz pre jsnjeXLsvetovne vojng
dr. Brecelj Bogd&n, zdravnik, Sbnja
Falatov, bivša uradnioa "Rdečega Kriza
v Ljubljani j
člani: dr. Niko Žttpančič, univ9:>ro
fesor, biv&i minister, član Jugoslovan
skega odbora v Londonu, Notak Eranjtt,
t^goveo, član Oddelka za trgovini pri
Fredsedsttfu SHOS^ dr, Tavčar Igor, zd-
ravnik, dr V Lunacek Pavel, Zdravnik .
drVUovak Ptfanc. zdravnik, dr 7 /ihcifi
Marjan, zRavnik, Koren Peter, veletr
govetf iz Črnomlja, Novak Stanko, kmet
iz^Treloke, llartnik'j?one, delavec iz
Gorenjske, čl&n Glasnega odbora LE za
Gorenjsko, jorc Mavrici j, "delavec VA
Gorenjske, član P00P iz Gorenjske, dr»
Jttže Vilfan, odvetnik;1" člen XIP00F &a
Primorsko, Ku#nik Henrik,"upravni ura
dnik, Član Okrožnega odbora OP 1?ibni= jxnvxya u^T-us^aa-a vu«ju.
ca, Zora Janezič, učiteljica, Vrhnik^ --------------------------------00
d£lavn1c£ na osvobojenem ozot/ju
Tttvarišica n&n piše:
SrettL novembra Smo začeli". Imeli smo nekaj najnujnejšega oro$a; nekaj
zabojev r&znega materiala - predvsem pa veliko volje« Vselili smo se v zapu
ščenj" polrazp&del mlinV Najprej je bilo treba popravili hiš vstaviti o&na
in vrata, popraviti streho, postaviti štedilnik in opraviti se vse puto dru-
gih del. Obenem smo si v mlinu postavili tudi lastno električno centralo s
pogonom nav mlinsko kolo in Napeljali električno razsvetljavo po vseh prosto
rih# Uajvečjo sobo smo si uredili kot delavnico. Postavili smo ssize vzdolž
stene ob oknih in k vsaki posebej napeljali luč. Takrat je bilo v delavnici
šest delavcev.
Hasa delavnica pa je postala kmalu" "pretesna. Fotrebe so rasle« nismo
mttgli zmagovati dela,, manjkalo "nam je Orodja, mat e r i81 a m" del ovnih moči". -
Treba"je bilo misliti na razširitev. Pričeti smo zbirati orodje in material
po terenu in iskati nttvih delavcev. Adoptirali srflo še ono poslopje, potem
zopet eno in tako naprej. Število delavcev je naraščalo iz dneva v dan in
kmalu smo d.obili tudi dve precizni stružnici, s čemer so nam bilo dane nove
možnosti dela.
In danes? Danes nas je že preko 60. Daft.es imamo preko 10 delovnih pro=3
štorov. Danes imamo že dVe" električni centrali, na mlinsko kolo in turbino.
Danes ittamo že svoj konst^ukoijski oddelek, montažni, p reoizKo mehanski laja
čavliičarski, mizarski, oddelek za pogone i, t od« Povsod Električna napeljava
za razsvetljavo in pogon strojev, povsod telefonski" aparati za zvezo med po
sameznimi delavnicami, povsod radijski" aparati za razvedrilo med delom —
vSe to iz naše lastni električne centrale. DaneS se ne omejujeiio več na po=
li jugoslovanskim narodom pa tudi""ta
sila ne"more izbrisati s sveta.
vice morajo biti poplavljene, krivci
kaznovani. Bllo^bi krivično, če bi
čtovekol jubna^erganiz tJ.11 j a ščitila
krivice in oproščala krivcem. qqpqq
vsem teztocam
.. vkljub pomanjkanju orodja in ma.teria3.al
Zdaj pa se nekaj o na>n javljanju, Delo v delavnicah traja od jutra do
_______________aysasta_1944
večera 'z enournim odmorom opoldne. Po večerji je sicer prosto, vendar se ve
čina vrne v svoje delavnice" in dola tam pozno v noč. Vsi se zavedamo, da de
lamo &a nas o svoftodo, zato 'do lamo s takim veseljem in vnemo, da nismo niko
13. utrujeno, čeprav se^Tečk-at zgodi.,, da je kdo vso noč v delavnici« "Vsak
den imamo debatne večere, kjer se pomenimo o vse.ll tekočih zunanje in notrfc
nje potitičMh dogodkih* Vsak teden imamo tudi kritične večererkje
jemo
ti,
delo
Sode^..u—	.	— _._ --------
va t dan boljši. Mislim, da prav nič no pretiravat, če pravim, da smo - ta
ko rekoč iz nič - že postavili temelje nas i povojni lahki industriji.
Halka
mmm zavodi posiuajo
Predsedstvi STT03 je s 15*julijem ukinilo zaščito denarnih zavodov
S^Mnje denarnih vlog in zaporo denarnih vlog z namenom, da"wse poziv:
plac^
i
iz
m
še narodno gospodarstvo in se ma dajo na razpolago potrebni krediti in oba
tni kapital za izplačilo mezd in nakCCp materiala« Z ustanovitvijo osrednje
ga nemarnega Zavedanje bil storjen prvi korali, sledila mCi je oživitev drug
denarnih zavodov, hranilnic, posojilnic in J; redi t ni h zadrug, ki so v te
dneh začele poslovati na osvobojenem slovenskem oženil ju0
Denarni Zavodi, ki "s o začeli poslovati, izplačujejo takoj vse vloge c
tsote 2D0(rTir7 vloge preko 27000" pa po 900 lir v štirinajst dnevnihifco"t
rokih e V primera izkaz ..me potrebo, vrše denarni zavodi, izplačila tudi prei
tega okvira« Vse nove vlwoge so vsak čas V celoti izplača" jive, Dolgove boc
plačevali dolžniki denarnih zavodom v lirah^in bonih,""pri novih naložbah p
se bo nalagalo ločeno v lirah in bonih. Obrestna mera za vloge znaša c
2 odstotka do 3 in pol odstotkov 18i;no, žfa posojila pa 5 odstotkov in 5 i
pol odstotkov. Zavodi dobivajo potrebna sredstva za poslovanja, v kolikor t
jih ne imSii sami dovolj na ra?polkago, od osrednjega denarnega Zavoda.
Otvoritev denarnih zavodov predstavlja pomemben dogodek v našem gospe
darsKera življenju. Dvig vlog bo zlatfti m&l±n vlagateljem omogočil, da si t
pomore jo v sedanjih težkih, vojnih, raz me rtih, z vzpostavitvijo kreditnega pi
mota pa je dana najtrdnejša opora našemu gospodarstvu"/
Dejstvo, da so denarni zavodi že v prvih dneh sprejeli s^vilne nove fl
ložbe ter da so izdela, že veliko posojil, je dokaz, dr?" je nase Ijudstvo^pr
vilno razumelo te ukrepe, ki bodo nedvomno še bol j' okrepili zaupanje narod
v nas o narodno oblast.

o
« OBROČ o
Fantje, petnajst nas je! V strelce, v^zaklon
Petnajst partizanov!
I it njih je samo tristo,
taisto - ciganov.
Tristo jih trepeče.
Strah nazaj jih vleče,
a Ali na nje!
Jurist Jurii i š I
Dan bo vrotf,
ozek je obroft,
4TLtreba je proč,
Proč odtod!
Svoboda povsod,
le tod, I& tod
jeklen ofrroč.
Boj bo vroč.
Vsak se postroJi t
Vsak se podtfoii l
Vsak se pot roji!
Puška postane mi traljez
in vse pti'čez
kosi, mori, kosi.
Puška postafre top
in vSe naokrog
kakor snftp
pada sovrag.
Iz žfaklona*fcse dvigne Srnjaki
„Juri&! Juri:š! Juriii i s i"
In tedaj Strelci,
vsi k'"-i v rolo i
moči'
do brez1'::raa~"
n poguma
se zenodimo,
zakadijo,
navalimo,
z bombo, z nožem, z rti
v nje," kot kdo mor
In bre£ opore
njih. tristo
kot msako testo
se uda lo toliko,
da potisnemo skozi
V tihi loziL
potem se prestejem
se veselo nasmejte
ffPetnajst nas je š
- kaji i
s i rok
je obroč
( Iz !t SI o venskega partizana" junij 1