lUHnBi. t UMbL•Mtftt A Htii HL ULkh. j^^fl^^^H^^^| ^H^^^^HB .^^^Hl^^. ^^H^^^MI^IHfe ^^__^^^^^^^^_ ^^^^^^fc ^^^^__ ^ ^^__^^g__—_. _^^_^^^^|^|^^_ > _^i^|i|jjjv ^ ^■■■■^fc ■■^^■■ji^^^V^ '^■■^B - ^^^^^_^^^^_^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ IS^^B^H^ft ^h^H^k^k ^I^BhB ^B^^^P^B^I^Rb I^E^^^I^MIft^lH ^B^^^^^ttflft^k fl^B ^i^Bi^M^^Bft^^^h— tn»«ratl • Prostor 1 m/m X 54 nt/m za navadne In male oglase 40 vIil, sa uredne razglase 60 vinn za poslano in reklame 1 K. — Prt naročita nad 10 objav popust VpraSanjem glede lnseiatov naj te prtlotl znamka a odgovor. UpriTBlitTO „nov. Varoda" 1b „ffirotaa TUkaraa« Eaaltot* ■liea *L B, prltlicno. — TtUloa ftt Ml vmmtmwwipi w BBmmmmMfV" cekđetno aapnj ptaCu • K ■*— oeloietoo......K 9fr— polletno .*•••.•» **■— poOttao ..,....„ 50** 3 mcseCao......» 21'— a nwsa£no ••••••„ 26-— Novi naročnfld naj poSffefo v porlC nafoCnlao vredno W po naktznld. Na samo pismena naročita bres poslarve^denarje se ne moramo otirati. gniaiUtvo „Star. *ar*4a" Isjflm aUlta tt t, L «nr- Fran Windischer: ivico in nove nalose naie trgovine. I* Gospodarske prilike t Švici in naša gospodarska osamosvojitev. Knpčijski krogi so složni v sodbi, da bode Švica kakor za vojske politično tako se dolgo po vojski gospodarsko igrala doka] važne]šo vlogo, nego i| pripada, absolutno sojeno, po njeni ve-likosti in ekonomski sili* Svica ima krasno živinorejo, lepo kmetijstva, vendar nezadostno za svoje potrebe* Vzgledno je razvita hotelska industrija, odličen faktor v njenem gospodarstva je tujsko gibanje, ali vendar ne odločilen- Krepka je švicarska industrija, vondar se mora uveljavljati na evetovnem trgu po svojih specijalnih in preciznih fabrikatih zlasti v metalni etroki, kajti navezana je na import vseh naj važne jših predmetov in surovin, predvsem železa jn premoga- Švica rabi svobodo gibanja: uvažati mora, prevažati, delati skrbno in izvažati« 6vi-rarje znači gospodarsko njih lastni pregovor: Der Schweizer muss ein Loch haben- Vzorne prometne naprave slniijo trgovini, industriji, tujski indu-Btriji- Čvrsto razvito denamištvo skrbi za plabilna in kreditna sredstva- Na-vzlic majhnosti Sviće iščejo, odkar je vojska, najbogatejše velesile kreditov v švicarski valuti, ki je sedaj prvored-na- Švicar je demokrat in vrlo prakti-čen človek- Fićfirićevstva ne ljubi ne v zasebnem življenju ne v svojih na-pravah- Za izobrazbo se skrbi pozorno. Na glasu so švicarska strokovna učilišta, tehniško, trgovsko. obrtno solstvo. Prilik je v Svici obilno za bodrilo in za studije onim, kl so poklieani, snovati in pop o Inje vati v naši domovini so-cialne, gospodarske in izobraževalne naprave, pa rodi praktičnim trgovcem in obrtnikom- Švicarji so vzgledno pod-jetni, 3 milijonska država je sedaj skrbno na poti da si zagotovi prikladno pristanišče ter svojo trgovsko flotilo- Na živ blagovni in osebni promet po svoji bitnosti navezana je bila Svi-ca po vojski občutno prizadeta- Utesnje-valne naredbe v vojski stojećih veleail £o dušile import in eksport- Skrb za samoohrano je naravno tuđi morala zavirati kupćije prosti tečaj- Vobče pa se srne reći, da j© trgovina in obrtnost vživala debela leta- Ljudje so si zaslužili lepe novce- Ker so Svicarji trgovci z razvitim pridobitnim Čutom, ki naganja in sili v vedno nova in večja podjela, je računati z ekspanzivno delav-nostjo v industriji in trgovini tembolj, ker tuđi oficialna mesta skrbno pospe-šojejo ekspanzivno prizadevanje v kupčiji in obrtnoeti- Eksportna industrija nestrpno caka, da padejo še ob-etojeei gospodarski okovi« Mnoge stro-ke imajo obilne zaloge, za katere ni odjemalcev doma. Trgovina je prav tako pripravljena, da pohiti na stara in nova razpečevališča- V železni, kemič-nL urarski, tekstilni, svileni, strojni, pa tuđi živilni in oblaćilni industriji bo dobiti lepe prilike za nakup takoj, pa tuđi redno pozneje. Mimo tega je na švicarskih tržiščih ugodnih prilik za sklepaaje kupčij za. tranzitno blago, za irpoznavanje in pridobivanje novih kupčijskili prijateljev tuđi za take trgovinske strokevki prihajajo za enkrat v Švici le kot trgovina, zlasti komisijska v poštev* V tem in onem pogledu je na teh nevtralnih tleh dana prilož-nost, da se postopoma in ačajBoma priđe do prvega vira in da se je moč otresti vsakega nepotrebnoga poaredovađija-Ka hip in na prvi mah to ne gre- V veliki trgovini, — v reenično veliki ae v onem zmislu kakor se pri nas rado trgovino na debelo samenjava aH iflto-veti z veliko trgovino — se treba mnogo učiti, opasovanja treba in iskuSenj, zakaj tla so rada zdrsla* Nam je vobče doelej manjkalo ix-kustev v veliki trgovini, eksportni ka* kor importni- Ćelo v nafti največji ek»-poctaa široki, v lemi trgovini m*> bili hlapci laskih prekupcev* Takozvana naša velika trgovina ima na prevažnem ljubljanskom trgu izvrstnc zastopnike, podjetne in vešče može, dobre strokov-njak«, ali v starih razmerah pred vojsko je bil eeloten ustroj tega veletrgo-vanja le precei nekompliciran in ne ravno dalekosežen- Glavne niti so tekle v monarhiji, največ med Dunajem in Trstom, kupcijska pot preko tega teritorija je bila že skoro dogodek. Pa temu bo moralo postati drugaee in bo tuđi drugače- Horicont postane Širsi, saj je pri nas že tuđi bilo trgovskih orlov, ki so se vzpeli čez običajne mejnike. Ćelo naši Kroparji in Kamnogoričani ter StražišČani so si upali zelo daleč po svetu, čeprav nišo ravno kapitalisti Naša trgovina je dobi]a naenkrat dokaj više zvanje in dokaj važnejše naloge- Treba se bo sedaj z srani ti in gibati, treba bo iskati v novih odnošajih novih dobavnih virov in novih potov-Vecletno, za vojske tuiintnm vsled pomanjkanja blaga potrebno ukinjenje tr-govske svobode bo km a hi zopet izgini-lo, zasilno trgovanje občln, dežel in dr-žav bo odpadlo, ker bo kmalu po miru odpadel vzrok za tak promet z blagom-Komune bodo tem raje nehale, ker se bo s povratkom normalnih kupčijskih razmer vrnil v trgovino riziko- Trgovina pri pade zopet trgovcem- Naša trgovina bo morala v ninogokaterem oziru delati pod novimi pogoji. Predvsem treba imeti pred ocrni, da so odslej Zagreb, Ljubljana itd- ne već Irgovoka središča za posamezne pokrajine in province kakor prej, marveč odličen trgovski emporij samostojne države-Raz ta vidik bo preso jati ne le našo trgovino v ožjem zmislu, lastno kakor komisijsko, marvec tuđi bane no kup-čijo, prevozne naprave- Vsa ta podjet-ja stoje pred višjimi nalogami- Osamo-svojitev naaa ne sine ostati le politična, slediti ji mora radi gopodarsko - trgov-ska* Pri zađevanje naše mora biti obr-njeno na to, da se otresemo v trgovini, denarstvu in polagoma tuđi v industriji tujega posredovanja- tujega novca in tujih izdelkov- Kupovati v tujini, zlasti sovražm, pomenja zadolževanje* Odvis-nost od tujega kredita je suženjstvo svoje vrste: aee alienum acerba servitus* Stopiti treba na svoje noge, iskati direktnih zvez z inozemstvom, kolikor moć direktnih dobavnih virov in neposrednih odjemalcev moramo dobiti, po-stopoma moramo po možnosti sami fabricirati: zato pa treba ven v svet in ne cakatL da se nas spomnijo drugi prid nejši in podjetnejei. Prejšnja praksa, ko se je čakalo le na dunajeke, peštan-6ke, tržaške, ređko le na čeflee, mora nehati- Novi kurz ni lahek, ali brez novih smeri ne pojde, če nočemo biti v kratkem zopet trgovski helotje Nemcev, Lahov in morda še ogrskih Židov. PrejŠnje kupčevanje bo treba v temelj ih podreti- Ni rečeno, da bi od Nemca alt Lana ali Madžara ne smeli kupiti, če je najugodnejši ponudnik ali svobodo iz-biranja si moramo netvariti in sagoto-viti- Tuđi naSi denarni zavodi morajo misliti na povećane naloge nacionalne trgovine v samoetalni državi* V Zagrebu, v Ljubljani in drugih trgovskih mestih bo treba znatno obi Ine jših sred-stev sa potrebe trgovine in obrta- Carinska vprašanja nas bodo odslej tuđi neposredno morala sanimati* II- Jvgoelovaitska efieiafaia trgovska rep^esentamsa v Bvicf. Pričojoea izvajanja nišo pisana brez praktičnega namena- Slovenci vobče smo premalo poznali svet, tako smo zaverovaoi v lepote nada sladke domovine, da gre ven navadno le, ko-gar iena aila. Kako aule ia ređko ono bodUi v tnjino, kako »edka. 00 bila naia prijateljstva in zaanstva v taoasaa-stvu- Prej je bilo ne to nd|WMJljl-vo in raromlirvo: malo feolem sdo Vili v kolesfu veKkega aparate- Prevrat }e pridel raneje in rađikaJneje, nego amo mislili- Treba sedaj tem urateje na delo- Za šoio in teorijo eeđaaji trgovaki rod skoro nima easa, ker gro sa asoaV ložae naloge praktitee trgovine- lila-dina, naraaieaj W teti laa)» stiHi»i» Poskrbeti mn noeemo za dobro, praktično višjo trgovsko solo v Ljubljani, ž njo v zvezi morda vsgledni trgovski kontor. Po si lj a ti hoč«mo naše mlade trgovce v tujino učit ae, opazovat in iakat prijateljev- Prakso bodo videli deloma že pri svojih ocetih in prednikih, ka-teri pa zaee sedaj nimamo ne vsgledov ne >simeljnovc. Poznamo in eenimo naše trgovce, imožni so in deloljubni, zmogli bodo tuđi nove tcžke naloge- V oporo jim bo, da so imeli mnogi cvetočo konjunkturo in prilike, oporaoči si in zbrati si znat* na lastna sredstva- Med vojsko so imeli često neprijetne čaše in jezo, ker so morali stati ob strani- Imeli so pa priliko razmišljati- Vedo sami eedaj najbolje, da bode v novih razmerah doeti prostora, za vse pridne in deloljubne trgovce- Malenkostni konkureneni po-misleki so sedaj povsem nemnestei* Se-paratizem, ekskluzivnoat, proc ž njima! Sedaj treba sknpiiosti, uvidevno^ti in velikopotesnosti! Te besede podcrtavamo, ker je sedaj po naših mislih za mnoge stroke treba skupnega in dogovornoga postopanja vsaj večjih in naj-večjih firm, ako naj se bo kos ogromnim nalogam. Mnenja smo, da je potrebno velikim trgovcem, ki so za direktni import poklicani, razumno složiti se, pogovoriti se in v nekakih nakupoval-nih družbah (konsorcijh) stopiti v ve-lie kupčije, potrebne za preskrbovanje prebivalsfrvra- Uvodoma ćjno namenoma podali kratek gospodarski obris, ki naj opo-zori na Švico, katera je za naše zemlje prvoredne važnosti v teh razmerah, ko smo obkpljeni od vseh strani od sose-dov, kateri nam ne bodo zlepa nikdar privoščili prostora na solneu. Iz uvodnih navedb je razvidno, da je rveza a Švico za nalo trgovino prepotrebna vsied razpoložnega Hlaga» ki tu caka kupčev, potem pa zato, ker je tu ugodna priložnost sa trgovsko izpozoava-nje, iskanje in sklepanje svez, skratka izhođisče za trgovce mlade države, ki se hoće otresti starega robetva in se nanovo orientirati* Švica je sedaj zasebnim ljudem osobito težko dostopna- Tuđi so v Švici na odgovornih mestih zelo nezaupljivi napram novim in nepoznanim osebam, ki se zglašajo kot trgovci- Umljivo, ker se je nakopičilo za vojske vsled prevelike strpljivosti oblasti silno veliko protkanih premikačev in oderuhov, ki s svojo >kupčijsko praksoc škodnjejo ugledu švicarske trgovine- Ker Je naša država vitalno interesiran* na bođo^en O8pevanju svoje nacionalne trgovine, je pa£ absolutno potrebno, da skoro store oficiaJna mesta printemc korake v ta namen, da se v Sviri ustvari naši lea^timni poklicni trgovini mošnost in predpogoje za praktično trgovsko delo hi kupčijeko ndejstvovaaje- Neodložna potreba je, da naša, centralna ali đežel-na vlada - op rede liev kompetence mi ni znana, ker smo že ćele teđne v inozemstvu brez zvez z 4omovino — ustanovi ali omogoči ustanoviti v Zuriehm ali Bernu reprezentativno mesto, kjer bodo naši pridobitai krogi imeli svoje saup* no moste- Naziv je egalen, morda jugo-slovenska trgovska komora v Svici (ehambre de commarce yougoslave) ali jugoslovanska oficialna trgovska re-prezentanca (ropresentation commerci-ale officielle yougoslave). Priporoča-no mesto mora imeti tofieials» značaj, treba tuđi, da se osnova take institucije uotificira od viade đo vlade uradno* Reprezentančno mesto samo naj bi ne delalo kupčij. Lo tako si je mogoće osigurati, d* bo Jsot ofieialao zastopetvo vzivalo pri oblastvia (sveeaete svetu in Irantor*1"11*) ugled in UiApogojno Mopanje- Dosega kpfk odnossjev je pa praktično v glavmem odvisna od tekla in apreteosH m tem poslom poverjenih osrtnonti V tasni ivegi % ^f^mMtmA faktorji ia ioaurfn trfsvte** eu le moč sdruzeno v konsoreije sa] sa sa&Btno dobo ter v stami sveui • ftviearskimi •igsaiiisstf—^ ta trgove^ bi iWov«io • Tmkm >8ywtex* pmar V expevte- predlagano meeto v prid izvoznih do-volil, iskalo trgovskih zvez, dobavnih virov, finančnih zvez, kreditov, dogo-vorov, odjemalcev- Razume se, da ne govorimo za birokratsko pisarniško podjetje, marveč za organ, praktičnim po trebam služec- Priporocan© mesto bi izvrstno služilo kupcijskim interesentom vseh vrst- Delokrog bi mogel ob-iirjati tuđi druge stvari. Kako dobro bi služilo tako mesto informativno onim, kateri bi morda od vlade poslani hoteli studirati v švici socialne naprave (za-varovanje), strokovno šoletvo za trgovski in obrtni stan, gospodarske naprave- Naše dijastvo, čc naj se oprosti nemške in avstrijske mentalitete in se praktično vežba v tujih jezikih, bo moralo v zapadno inozemstvo- Onim, ki se odločijo za Švico, bo iskati dovolje-nja za pot in nastanitev in trudi sveta bodo rabili- Čcz sile kakega še tako do-brega konzulata gre, da bi mogel vsem umogostranskim zahtevam ustrezati« Na napadno, lcampanilno etališče bi se po&iavljal, kd&r bi trđil, da gre pri priporočani instituciji za zgolj eno-stranske kupčijske interese- Občni blagor ie tu vitalno interesi ran. Glede institncije same mora veljati za vodilo, da mora biti zasnovana praktično in dobro fpr imeti zadostno sredstva- Naprava bi hila zvezana pač z znatnimi stroški, ali živo potrebna je in nosila bo trajne sađove- Politične vesti« (Nosa izvinut poročUaJ VOJNA ODSKODMNA SRBIJI IN »PRAVDA«. Beograd, 18- maja- >Pravda< raz-pravlja o vojni odškodnini Srbije in pravi insd dmgiTn: >Ako se je v Pari-wi res sklenilo, dft Srbija od vojne od-škođnino, kamero bo plaćala Nemčlja, ne dobi ničesar, potem 30 dolžnost naSe vlade, da se zavaruje pri zavezni-kih na drug način- Predvsem mora naša vlada odločno odkloniti nacrt, naj dobi naša kraljevina neposredno od-škodnino 06 Avstrije ali Turčije in Bolgarske- Naša pravica do odškodni-ne bi o&tala samo na papirju, ako bi bili navezani sami na sebe, da 30 realiziramo- Zveza narodov bi sicer res garantirala realizacijo, a kdo naj jo izvrši, ako bi bilo treba rabiti silo? Naš narod vThutega ne more Sakati. zato naj zahteva naša vlada, da ji iz-plačajo priznano odškodnino velesile same in naj 30 potem iztirjajo od prema-ganih držav- Za zaveznike. ki so nam obljubili popolno povrnitev škode, pomenja malenkost izplačati te v primeri z đru^mi majhne svotom ANGLESKA MISIJA V BEOGRADU Beograd, 18- maja- Predvčerajšnjem je dospela v Beograd angleška misija, ki ima nalogo, da prepotuje Srbijo in prouči srbeke gospodarske razmere. IZHAJANJE BEOGRADSKIH LISTOV- Beograd, 18. maja- Od jutri pocen-U, beogradski listi ne bodo več izhajali ob ponedeljkih. ker se tiskarniški de* lavci branijo, da bi ob nedeljah delali-POVRATEK ZNANEGA >VELrEIZ- DAJALCA« BOZA- MILANOVIČA V DOMOVINO- Sarajevo, 1S» maja- Na potu iz Frtscije v domovino je dospel v Sarajevo znani >veleixdajalec< Boza Mila-nović, eden ismed voditeljem bivše srb-ake Narodne obrane- Boza Milanović je igral veliko vlogo v veleizdajniških proeeaih v dobi avstro - ogrskega tero-risma- GLASOVI O NAMERAVANI KOALICIJI SRBSKUI RADIKALCBV Z HRVATSKO IN SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO* Sjt^let*, 18- maja- Demokratsko gasilo »Glas Narodac beleži vesti, da •e sanje koalicija med srbekinri radi-kalei in hrvačko 1b slovensko ljudsko franko. Liet obsoja to kot nemoralno, čei. da nmoaj^ne stranke nimajo niče-Jir 4n0S0a> fikoĐM^t kakor edino 1 željo po vladi in pa mržnjo do đemo-kratov- RAZSTAVA V SPLITU. Split, 18. maja- Vfteraj je bila sa-ključena razstava dalmatinskih umet-nikov- Najboljše umetnine bođo poslali še v Zagreb in Ljubljano, da jih raz-stavijo tuđi tam- Dalmatinska pokrajinska vlada je nakupila več slik« ITAUJANSKI IZGREDI V SPLITU- Split, 18- maja- Italijanska dmhai je napadla vnovič veliko število jugo-slovanskih mešSanov- Do napadov je prišlo po nekem shodu, na katerem je župan dr- Ziliotto na vse načine hujskal proti Jugoslaviji. Italijanaši so udrli v privatna stanovanja uglednih jugoslo-vanskih meščanov, poškodovali pohi-štvo in odvedi! vsakega, ki se jim je upiral- Vojaki so druhal se podpirall-Izgredi so bili tako obsežni, da se je čutil italijanski poveljnik prisiljene ga pozvati župana dr. Ziliotta, naj skrbi bolje za red in mir- Položaj jugoslovan-skega prebivalstva postaja vedno bolj neznosen* t INOZEMSKE VREDNOTE NA ZA-GREBSKEM VALUTNEM TRGU- Zagreb, 18. maja* Kupčija na za-grebškem valutnem trgu je bila tuđi v preteklem teđnu izredno živahna* Po-vpraševanje po tujem denarju je nara-ščalo, ž njim pa so narastle vrednosti inozemskih plačilnih sredstev- Za 100 dolarjev so plaeevaU 3100 K, sa 100 frankov 475 K, sa 100 lir 386 K, sa 100 romunsldh lejev 215 do 220 K in za 100 đinarjev 310 do 315 K- Za angleSki de-nar je bilo povprafievanje manjSe, za livre šterlinge se je plaeevalo 122 do 123 K, padel pa je tuđi kurz za napole-ondore, ki se je gibal med 141 in 142 K. ŠPIRIT POD ODSVOJNO PREPO-VBDJO- Zagreb, 18- maja- Urađni list >Na-rodna Politika« prinafia razglas za-grebskega delegata finanSnega mini-strstva, s katerim se stavljalo pod od-svojno prepoved vse zaloge Špirita, M se nahajajo pri trgovcih, v skladišnih' in rafinerijah. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« URADNO POROČILO S KOROŠKE IZJAVE ZASTOPOV LJUDSTVA. x UJETI JUNAKL Ljubi anski dopisni u rad poroča z dne 18. maja iz uradnega vira: V okraj-nih gla^ra^st\Tih Maribor, Slovenj Gradec, Ljutomer, Ptuj, Brezice, Celje in Konjice so vse občine po svojih zastop-nikih sporočile okrajnim glavarstvom, da odločno zahtevajo združitev vse slovenske Štajerske z Mariborom in Rad-gono, vsega slovenskega Prekmuria, vse slovenske Koroške s Celovcem in Beljakom z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Enake sklepe javljajo tuđi avtonomna mesta Maribor, Celje in Ptuj. V obČinah, kier ni proglašen preki sod, so se vršile danes javne manifestacije, pri katerih so se sklenle resolucije v enakem zmisliL Ljubljanski dopisni urad poroča dne 18. maja ob 10. iz uradnesa vira: Južno od Spodnjega Dravograda ter v Dravski dolini so se 17. t. m. približevale nemške patrole našim predstražam in jih nadlegovale s streljanjem iz pušk in strojnic. NanadaTni Boizkusi so bili od-bitL Delovali sta obojestranski artiljeriji. Severno od Jezerskejra sedla in na železnici smo prepodili sovražne patrole. Položaj ie neizpremenjen. — V Si»-talu ob Dravi se nahajajo tl-le slovenski častniki - ujetniki: kapetana Vidrin Oton in Badiura Rudolf; nadorpocaiiki: Peteriin Makso, Legiša Rado. Rybar Miloš, Tratn'k Ferdinand, Fh-cšern EHi-šan, Černe Janez: poročniki: Jenko Stojan, GcrSak Kaitrf, Urbas Pnmce. Stum Pavd, Kurent Andrcj, Gosol« Avgust. Zacherl France, Flajs Andrei; praporščaki: Prenuou ^jem, Tnric Jakob, VukSinič Martin, dr. PM Francc. — V rezervni bolnici St 1 v Cdovcu le-i žc in so dobro preskrbljeni; pocoSallt štirn Jožc PavHč Martin, Oačaik Ja*-ko in praporščak Oradt Fraace. DtSt me raoMi vefeki: Rik Janc^ Jidtak - v i Stran 2. „SLOVENSKI NAROD- dne 19. maja 1919. 116. itar. JL. fan. Fftiarst (?) Janez. Blatnik Anton, Batner Ludovik. Kosine Franc, OraS jšadolt, Markič Janez, Leban Janez, Po-ik Isrnac, Richter Miha, Lampie Ruddf, ftrabner Anton, Kunšek Miha, Spruck Mbin, Bacher France. Bertinač France, £udl Jakob, Frehnuth šimen, ZaJokar fanez, Kohlmann Janez, Kapitler Ivan, vod cl-a Bertl, Polak France. Ravicr Jote, Gorjanc France. Bergmann Anton, Jjril Alojzi}, Šoban France. Lasnik Jo-Jef, Neiger Aloizij. Novak Janez. Ma-*ec Jakob, Pintarič Janez. Breskvar france, Arooš Ivan. Jerlicio France, fa&odič France, Sodick .lože. Ravter lože, Prencer Jože. Zugmas Alojzij. — Jmrl ie 30. ai)riia Krusič Leopoid in 4. J&aja Kranjc Janez. — Bolni so: nared-iJJj: Grandl Makso, desetnik Bugar Ja-tez; vojaki: Leven Alojzij. Pustoslem-&>k (?), Zimmermimn Jože, Jovanovjč vlađislav, Bonovič Miha in Sorsak Ši-^en. — Približno 90 vjetnikov je še v Jelovcu; vsi drro se nahajajo v Spita-jj ob Dravi, v Gmiiridii in v Zagorjem *}ravo£rađu. Vjetnild in ranjene!. Ljubljanski Jopisni urad poroča dne 17. maja ob (6. iz uradnega vira: V Celovcu se na-iajajo ti - Ie zdravi slovenski vjetniki lastniki: podporočnik LipiČ Lovrenc in fraporščak Guzelj Ladislav, oba od lubljanske^a pešpolka: nadalje podpo-;ocnik Frasoier Josio, karlovškesca peš-polka, V celovŠki bolnici leže ranjeni: TOročnik Štirn Jože. aspirant Gradt Maks, ljubljanskegra pešpolka; poročnik Oačnik Janko in poročnik Pavlič Martin, zadnji celjskesa pešpolka. Vsi so iz nevarno&ti. Končana pogajauja-< LDIJ. Celovec 16- maja- (DKU-V Uradno: Pogajanja z jugoslovansko •delegacijo o ugotovitvi demarkacijske 8rte na koroški fronti in o eklepu pre-mirja so ostale brez nspeha- Jugo^lo-Tanska delegacija je odločno zahtevala. da se mora vzpostaviti crta, ki je bila pred 29. aprilom in da jugosloran^ke če;e zopet zo&edejo mostišča pri SpoA-^jertn Dravogradu in Velikorru ter vo-^aško porcijo na severnem izhodn iz karavan^kega predora, iz katerih so «e. kakor je znano, vršili vpadi z dne 20. aprila proti Celorcu in Beljakn-Nemška Avstrija je najprvo predlagala skleniti premirje t ozirom na se-^anjo crto- V nadaljnjem poteku raz-prave pa je predlagala Kem§ka Av-arrifa nevtralizaciio na desnem bregn Drave ležeoega koroškega ozemlja od Frajbaha do štajerske meje- Tretji jftredlog se glasi, naj se nemžke av-etrijske ftete iz oznaoenega ozemlie Tnnaimejo in da jugo?lovanski zastop-Biki zgolj zato jamčijo. da se pri pre-TPJkanju jugo^lovanskih 3el ne vršijo Hpbena naeilstva napram prebivalstvu. jfi drži z NemŠko Avstrijo- — Vse te predio gre so jugoslovanski f aetopniki q%naČi!i kot nerazpravljive- Na nadalj-joji predlog sa^topnikov NemŠke Av-fltnje, da nai s© glede ngotovitve pro-TŽLsoriČne demarkacijske crte do Tif6-itjitve TpraSanja po mirovni pogodbi 0*>rne na rassodisče ali na ©ntentne velesile/so izjavili jugoslovanski zastop* jaiki, da sprejmejo ta predlog Ie kot spoTOČilo njiiove vlade, in da radi te-ga ne morejo ođsroditi svojega ođ^oto-^anfa« Jngoslovanski zastopniki ođpo-tujeio đne 17- t- m< zvečer preko Maribora- Na njih nrošnio se ]im je dala prilika, pred odpotovanjem obi3kat4 v ĆJelovou s© nahajajoče ^ugoslovanske vjetnike. Mađalje so se sporazttmeli. da pOTpnstita obe stranki obisk pri njih we naha^'aiočili vojnih vjetnikov po komisiji đrnge stranke in da se innenjajo ranjeni in bolni vjetniki- KURZ DENAR.1A. LDU. Beograd, 18. maja. Financni inliiister ie izdal naredbo* ki določa kurs kcrvranei?a denana bivše avstro - o^rske driave kakor tudt ko\T.ne^a denaria čr-np^r^Kc^a m bolcrarskejra o^emija ena-tšp z dinarskim kurzom. tako da se bo ■pri đr?avn!n bla^ajnicah za vsako ko-*&too krono. oziroma z^ vsak kovan !ev alli rverr>er izpIrčiI en dinar. SLAVJE NAPODNEGA BORCA. LDU. Beograd, 18. maja. Včcraj so toa svečan način pros!a\ili soomin prve-^a bojevnika za narodno ujedinjenje dr. Jovana Skerliča. Slavnosti se je tidele-iilo več civilnih in vojaških odličnia-jov. V imenu Slovencev sta govorila ponlanec dr. Kukovec in dr. Lovrenčio. BOLNI MINISTEF. LDU. Beograd. 18. maja. Ministru 896000 apolM bolmUi ▼ u*+ tmili okr«|ik 00 otto wm* popotooaui rariirl^a *w ae tmU nm mmpohmm p#-ra opal« e*lo pr| flUrSUl in •tooldk* V«HLn vmm*. LDU Prat«, 17. maJaTlCTU) V NauMnem tem ▼ Kralierft Vinohradfc •• H vršll včeraj manilesteeliski shod. kl !• Wl wmmBm spomimi m svečaao Ptitigo ortd letom dni Ik oonovrtev ifitobna Brtsece svestobe do Juiotlovasov. Urednik Sis ie govoril o poroenm Adrije* o va£-nosti koddorja ta f* UkL da bi Cehl z Jugoaknrani povsod, kkr se etlkaio Češid m iusoslovanaki Interesi, nastanili kot or^anlčna celota. (Odobrava-nie.) Cefkl narod nai izpolni svoje ob. ljube. Parola naj bo: Zvestoba za nre-stobo to naj velja kot narodna prisega, ki se ne srne prelomiti. (Odobravanje.) Čeh i in Jugoefovan! so skupaj trpeli. se boj cvali, skupaj ztnairaH* naj tuđi skupaj delaio in dalje frvfio. (Odobravanje.) Predsednik HavHček ie izraza! veselje, da si je jugoslovanska ideja zopet ©pomogla. Z veseljem je konšta-tiral posebno čeUko ljubezen do Jugo-slovanov in do Rusije. Njegov sovor so na shodu živahno odobravali. Samara vseta. LDU Bern. 16. maja. (Brezžično.) Ukrajinski tiskovni ur. poroča, da so čete generala Kolčaka zavzele Samaro._________________ ZoveznitL PripnTlleaost LDU London, 16. maja. (DKU) Reuterjev urad poroča, da je Curzon rekel v poslanski zbornici, da so aHirand ukrenill v vsa-kem pogledu potrebne priprave. Ako se bo Nemčija branila podpisati mirovno pogodbo, se \m ne Bo dovolila no-bena bfstvena irprememba mirovne posrodbe. Smlrna casedetta. LDU SoUn, 17. maja. (DKU) V Smirni so se izkrca-le čete aliirancev. Prancoei so zasedli utrdbe. Grki najvažnejše mestne dele, Anjcležl in Ttalijani pa okolico mesta. V raki se je zasidraJo toć bojnih ladij aliirancev. Tursko vlado so obvestili o zasedbt mesta, ki se je Izvršila na pod* Ugi glena 7 pogodbe ca premirje. Mirovno konfennco. MIROVNI POOO.IL LDU. Praga, 18. maja. (CTU.) »Deutsche Tagesztg.c objavlia nastop-no vest iz partškega vira, katero ji je poslaJ njen curiiki poročevalec: Kdaj bodo izročilš mirovne pogoje nemiko-avstriiski delegaciji, se ni gotovo, ker i ne je z Jugoslavijo se nišo natančno do-ločene. Nove države bodo morale plaćati one državne dolgove bivše monarhije, ki so nastali pred vojno m sicer po dok>čenem ključu, dočtm bodo naprtili vse vojne doigove samo Nemški Av-striji in Ogrskj. Brodovje bivše monarhije si bodo za veznik i razdelHi med seboi. Bhnkšam ivosajanlaf LDU Pariz, 17. maja. (BrezžičnoJ »Ccho de Pariš« poroča. da je svet Četvorice po doio» čltv! ozrskth mej sklenil določitev skupnih mej med Romunijo m Ceho-SlovaSko, nadalje onih med Rotnimljo in Jugoslavijo začasno odložitt Priča-kuie se. da bodo neposredna pogajanja med omenjenimi državami prej doved-la do ugodnega usoefaa. List prlnomf-nja k tej vesti: Docdeva se. da se je načelom a dosegel sporazum, v smislu katerega nai se podplra stremljenje po skupnih mejah med Ukrajino in Ceho-SlovaSka deloraa zato, da se prepreci skupna meja vseh omenjenlh držav 8 Poljsko, deloma pa tndi, da se preore-fll morda nameravane korake poUsko-nkrajinske komisije za premtrje. LDU Pariz, 17. maja. (Brezžična) Oflcijalne rasprave med ItaHjan! in Jn-gO6lovanl se nadaljujejo. — Svei Četvorice bo popolnoma odobril odsrovor afiirancev na protestno noto. kl jo je poslal grof Brockdorff proti zasedbi le-vega renskega brega in prot! IzlcoriŠČe-nju saarskfli premogovnikov. Spoj. LDU Pariš. 16. maja. (DKU) Do včera] dopoldne se ni bilo oflcljel-nega sdka med Samt Oermainom In Parizom. Nemško - avstrijska delegacija je v splošnem nastanjenu. Opremljen je pisarniSkih orostorov je v teka. Projektirani direktni brzojavni promet z Dunajem ie ni vzpostavlien, vendar pa so v ta namen že postavljeni Hughe-sovl aparatt. Obencm se napravljajo telefonske proge. V salonu drfavnega kanclerfa so bila včeraj dopoldne, po-poldne in zvečer posvetovanja o posa-meznih važnih delih mirovne pocodbe. Kritika. LDU Amsterdam. 16. maja. (DunKU) PariSki dopisnik sod-alističnega »Daily Heralda« piše. da se mele držav. ki so nastale na ozem* Iju blvfe Avstro - Ogrskc, nlso dote-čde na podlagl nacionalnih« ta demokratičnih prtecipov, tetnveč po starih dlptomatskih metodah. Nadonalnl princip so upoftevah Ie v primerih, kl se sMadaio e željami gaveznikov. sicer pa so ga prezriL Taka na primer glede nemiko - čeftega onailia, M s# spoji s CeSko ta Južne Tirolske, kl pripade do Breanerja ItaBJl Lc koroSkc ta jtdEfle čeSke mejc hoče ttredltt koofe-resća na temeljti s^cwBWr**^ff^ mf»wa. b Mfstnle, Madjtnke, H voiaSkih pojrojih 2a mir t Nemško Avstrijo. Po raznih ve-steh bodo ti pokoji slični onim. ki so iih naložili NemČiii in bođo vsebovali od-pravo vojaške obveznosti in zmanjša-nje vojske. Dalje se namerava zahte-vat! tuđi zatvoritev tvornic za streljivo. Pričakuie se, dostavlja list, da bo v torek ali sredo že mogoče fzročirl predmirovno pogodbo avstrijskim de-legatont.______________ ItDlIllL PrfvošSfaDO iz srca. LDU Berlin, 17. maja. (CTU) Iz Versaillesa poroča-jo: Ameriški politični krogi zagotavlja-jo, da so Italiji ponudili deželo Somali kot odškodnino za Reko. Zveza. LDU Celovec 16. maja. (DunKU) Tiskovni odsek koroSkega deželnega odbora javlja: Listu »Resto dol Garlino* poročajo iz Bologne z dne 5. maja, da sta dospela v Trbtž v svrho inspiciranja Italijanskih čet ob ko-roškt moji vrhovni armadni poveljnik Diaz in Šef generalnega Štaba Đattag* lia. Z ozirom na politične m vojafke razmere smatralo njun prihod za va-žen dogode!^______________________ Dnevne vesti. Regent Aleksander poseti nade kraj©, Hm bo definitivno sakljn&an mir-Ostane nekaj dni v Ljubljani, poeeti pa radi Bled, kjer bo sUnovaL kakor te-iema, v vili knesa WindiBchgr&etz&* V vednost in ravnanje! Kakor smo že javili, so naše pokrajine proglade&e sa vojne oaemlje, vsleđ 6ssar je tuđi eivilno prebivalstvo glede gotovih* elo» čisov podvrieno vojnim sodlifen- Na-vajamo tu točke vojnoga kasenskega Kakonika>» ki se nanafiajo sedaj po naredbi vrhovnega »apovedniStva tndi na civilne osebe- I- Iz vojnega kasenskega zakonika: I S4* karanje 8 smrtjo vee KloGine proti armodi; f 52. karanje x jeSo vsakogar, ld posiva ali nagovarfa na neposlninost, na nepokornost ali nm mpor ]ednegB ali ve€ vojakov; f » ka-snuje s tefto Je9i» vsakogmr, kl nago-varja vojaka k đesertiranfn ali pa mn pri lem povag«; § 81—87* kaznnjejo a toflto Ie6o, ▼ teških smdajih tnđi • smrtjo vsaleogar, ki Sali ali napade pa-tnilje, straie in vojaSk* organe v službi- XI* Iz kasmskega vakontka: PMestns> hranilniea lfnbljaiiaka«, ki je podpisala. kako? nao £• sabeleftiH. 5 milijonov tron- Posn^aale. DeSetna vlada je tpo-oUašCena od ministrstva trn notranje »deve, da tedaja do nadaljne odredbe dovoUeoja za potovanje v inozemstva U wnm+mm ialifceM tati. O red-rt seji mesUiega iolskegm sveli, ki se je vrSfla v soboto, dne 19. maja t L, preleti smo sledeČe obvestilo: Predsednflc proglasi skiepčnost m otvori selo. Za-pisnikar oglasi bistveneBe knrenclle, ld se vzemo na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 10. aprila 1919. Na sntfnfe se vzame porodio o živahnem Hndskfh fn .mešfiaasldk iotalL Naprositf leti šolske madme fn da dobi ▼ ta nada prirede po Sotah pojiSna predavanja proti alkoholu sa nlaifino in.za starše. Povabiti je tuđi načeistvo »Svete voj-skec, na| sodduje pri tem občekorist-nera gibanju v splobio dobrobit ljudstva. Na znanje se vzame porodio o dosedanjih predpripravah za ustanovi-tev javnih meščansklh sol v LtubDani. Ui&nl nacrti so deloma že pripravljeni, ostale je pospešiti hi vse nacrte predložiti anketi strokovnjakov, da se čim prele uveljavijo skiepi občinske^a sveta glede otvoritve teh Sol in predloži ves elaborat mestni občini in vjšjermi šol-skemu svetu v končno odobrenje. Pro5-nk> nekega učitelja za podaljšanje bol-mške^a dopusta predložiti ie viSiemu šolskemu svetu s priporočilom« da ii ngodi. Nasvetu, da se dovole zopet v predvojnem časa veljavni majniški izleti šolske mladine in da dboi v ta namen cn dan prost, ki ga določi šolsko vodstvo, *e pritrdi. Ko se resi še nekaj internih vprašani, zaklinči predsednik sejo. Iz vjetnistva- Mrkuznikovemu Lov-rencu od Sv- Križa pri Moravčah se Je posrećilo uiti z nekim tovarišem ia nemškega vjetništra na Koroškem- Pri-nesel je s seboj pifimo tovariša - vjet-nikii Osovnikovega Oeneta, tndi od Sv-Križa, v katerem piše, da so njega vjeli samepa in ga hoteli takoj ustreliti. Pro-«il jili je, — kakor piše, — kakor ee Bog prosijaj ga poste živega. na kar so se ga vendar osmi lili- Peljall so ga v Spital ob Dravi, kjer je po izpovedM Mrkuznikovega kakih 600 nažih- Godi se jim slabo, da se jim elabSe ne more-Kdina tolažba fto jim nemške obljube, da bodo Se tekom maja zamenjani. Vjetniki proeijo. naj se jih merodajn* oblasti nsmilijo in posredujejo. da ae samenjava izvrši Sim preje, ker pri tem stradaliitt ne bodo mogli vzdržati dolgo- Verižnfki pred sodiS9«ni- OkroSno sodlšoe v Mariboru Je obaodilo agenta Bnradorferja na 7 dni strogoga zapora in 1000 K denarne globe, Martinzovega poalovodja Kormanna pa na 5 dni za-pora in 500 E globe, ker sta trgovala s svilo, ki i« bila na dosedaj fte nepojaa* njen način ukradena na južnem kolodvoru^ Proti irmaUoBoi tobttka ao Jeli energično poetopati v Mariboni* Tako je te đni policija aretirala Jnlijano Po-točnikovo in Stefa&a Stojnika. ker sta prodajala cigarete sa previsoke oeoe, ter ju izročla eodisču* Nesaslišne stvari sa gode v Mo-ravcah- Priđe cae, ko borno e teli do-godkih »pregovori li 1 vao odkritostjo-Za danes ponđarjanio samo te, da pač ni sgolf slučaj to, da sta v Moravčah dekan in kaplan sagrisena SusterSičevca* Vemo, da ni lahko naetopatl proti hnj-gkaomn, ki nosilo tol sveoenliko oble-ko. toda končno pa vendarle ne bo, preostalo drugega, kakor da se bo 9 ▼so strogostjo poetopalo tuđi proti onim oeebam, ki menija, da lahko pod zaščito svetosti svojega poklioa neovi-rano in nekaznovano rovarijo proti državi. Trdno amo nverjeniT da so taki hnjekaCi naii mladi svobodl stokrat nevarnejši, kakor vsi nemfiki In nem-nrutarski sarorniki »kupaj- v Na gorenjskl pregl se v zallnjem oasu voTd mnogo snmljivih oeeb, ki de-lajo sistematično protldrJavno propagando- So to večinoma ljudje 1« Hrvatske- V petek se je vozila s gorenjsklm vlakom proti Ljubljani neka dama, kl se je pridružila dvema gospodoma ter jela v nemSkem jeziku, na vse načine zabavljati proti državi in Jugoslova-nom ter povelloevatl Madžare In Nenv-ee- Slovenci smo sloetr jagnjeee krotke narave, vendar je bilo to SSavanje pri-eetnemu slovenskemu potnlku ie pre-večt sa to je pozval tnjko ▼ Siskl k on-dotnemu kolodvorskomu poveljstvu v avrho, da se doSene njena Identiteta* Tamkaj ftlnžbnjoc čeiovođja. Hrvat pa ne samo da ni hotel poslovati, marveC je tujko eelo svaril pred Slovend, eefi, da so Slovenci zagrizeni Jugoslovanl in največji prijatelji "Srbov, ter ji konc-no pomagal, da je vtekla, ne đa bi ae legitimirala- Đa je četovođja na to na-stopll z T8O aroganoo proti Slovenon, ni treba pondarjati* Da se smejo sa tak način šCltlti tuji agltatorjl In agitatori-ce, ]e nam nedoumno- Iz otroSke botarice. K dm§tvn ra vzcjrževanje Elizabetne otroSke bolnk ce y Ljubljani, so prlstopfli kot nstanov« niki s 500 K: Ljubljanska Kreditna banka, Jadranska banka v Ljubljani in go-spod profesor Oa§per Porenta te Sent Vida nad LJubljano. Kot Castni elani s 300 Kpasra. Danica Eurlan in neimenovani trgovec iz Zagreba. Po 100 K so darovali: ga. dr. BrejCeva, ga* dr. 2er-lavova, ga. Lensa Polak, g. ravnatelj Jadranske banke Ivan PraprotnOc, go-spod Ivan Manhod in tvrdka Skaberne in Zadružna Zveza v Lfubtjani. — Po 50 K so darovali: ravnateli Ljubljanske Kreditne banke Ladislav Pečenka, ga. Lensa Polak, ga. Leskovec g. dr. Janko Kovačnik, g. Avjrust Tosti, Adolf SostcrSič, dr. Milan Bogataj, ga. Jelka Bretel in Jakob Ledrer te Zjdanega mosta. Pa tuđi po deželi so se nabirali pro-stovoljni prispevki. kot v TrbovUah po g. učitelju Josipu Tori 282 K, v štefani vaši no %. Antonn Valentinčifti 182 K, . na Igra po Janko Zabavniku 180 K, v Cerknici na Notranjskem po r. Iv. Ja-seničn. — Pri nabiranjn novfn daaov v Ljubliani, katerih ie že okott 700, m m 116. Stev. .SLOVENSKI NARpD\ dnt 19. maja 1919. Stran a. Londonski pakt in Reku. Ko je talijanska delegacija nenar doma zapustila Pariz, se je navajal kot vzrok nesporazum med Italijo in Ame-riko a Jadranskem vprašanju in zla-sti direktna Wilsonova nota na itali-janski narod, v kat eri baje ni nič ve-dela italijanska delegacija in je bila poslana nota preko njene glave. Res pa seveda ni eno niti drugo- Za Wil-sonovo noto so vedeli Italijani mnogo preje in povod note ni bilo samo neso-glasje ampak italijanska namera, da Reko čisto enostavno — anektira- Nesrečni Londonski pakt je znan* Da je mnogo manj znan Rimski pakt, zato je Italija že poskrbela- In da se bo Italija držala Londonskoga pakta, o tem ni nihče dvomil- Čudno pa je postalo, ko je začela italijanska delegacija namigovati, da bi se ž njo lahko govorilo glede kakih koncesij na račun omenjene pogodbe* Kaj naj bi to pome-nilo? Da Italija uvideva svojo krivico in jo skuša vsaj deloma popraviti? Takih Čustvenih motivov do zdaj ni bilo najti pri diplomatih. pri italijan-skih najmanj in beseda >koncesija< tuđi ni imela * potrebnega blagoglasja- Ko se povrh vsega ni elišalo niti od naše delegacije, da bi bila prejela ta pređ-log» 3e postalo to italijansko namiga-vanje skrajno sumljivo, zlasti dasi je bil znan Londonski pakt samo v celoti In ne v posameznostih- Kmalu potem nenadni odhod Italijanov iz Pariza. Zakaj ni vstrajal Sonnino na celotnem Londonskem paktu in skušal doseći Reko potom pogajanj? Zdaj je jasno italijansko namiga~ vanje in namera anektirati Reko. Lon-donsk pakt namreč pravi dobesedno: >Les territoires de 1* Adriatique enttmeres cl - đessous seront attri-bues par les quatre pmssances alliees a la Croatie, a la Serbie et au Monte-nćgro: dans le Haut - Adriatique. toute la cote, depuis la baie de Volosca sur les oonfins de 1' Istrie jusqu' a la fron-tiere septentrionale de la Dalmatie, comprenant le littoral actuellement hongrois et toute la cote de Croatie avec le port de Fiume et les petits ports de Novi et Karlopago, ainsi que les iles de Veglia, Pervicchio, Grego-rlo, Goli et Arbe<* (Spodaj našteto ozemlje Jadrana podelijo štiri zvezne sile Hrvaški, Srbiji in Crni gori: V Gornjem Jadranu vso obal od vološke-ga zaliva, na meji Istre, do severne meje Dalmacije, obsegajoč sedanjo ogrsko in vso hrvaško obalo z reskim pristaništem in mali prlstanišči Novi in Karlobag, kakor tuđi otoke Krk, Pervik, Gregorij, Goli in Rab*) S stališca Londonskega pakta ni bilo nobenega reškega vprašanja, kazalo je torej, da bi bilo dobro, če bi se kaj >koncediralo< na račun te pogodbe, da se potem labko zahteva — Re-ka- Ker se Sonninu ni posrećila ta zvi-jača> je hotel pridržati Londonski pakt v celoti in Reko priklopiti Italiji- Ker mu je za sedaj tuđi to spodletelo. za to je šel- To je bilo tisto bombastično napovedano vprašanje italijanskega naroda glede njegovega mnenja- Poiofflo in „Zvezn". Fr. Coppola piše (Resto del Car-lino, 13-/V-) s preeejšnjo mero srda proti mirovni pogodbi, ki je ustvarila mnogo nezadovoljnežev, ne v zadnji vrsti med Italijani- Zavzema se posebno za Nemce, katerim so odvzeli na mah bogato ozemlje z 12 milijoni ljudi, jim zasedli znaten pas tokraj in ono-stran Rena, ugrabili vse kolonije kakor tuđi ćelo bojno mornarico, malone vse trgovsko brodovje ter orožje, po-renske utrdbe in kielski pretok- Posta-^H so Germanijo pod najstrožjo nad-zorstvo- V tem položaju mora placatj tujim gospodarjem na stotine milijard v denarju, delu, surovinah- Obsojena je takisto vsaj na 501etno suženjstvo, to pomoni Nstevno uniiiti Ncafiftjo. Tada jamo Je, da ae bo velik, omikaa, straden narod kakor nemšlri aanial oteti hlapčevskega aamomora in se dvi-gnil, čim se bo čutil dovolj krepkoga- Francija, sterilno sa polovico ala-bejii od Nemcij*, čuti to nevamost, Največji pathos franko - germanako žaloigre leži v tem, da se zmagovalee boji poraženca- Zatorej zahteva Fran-cija jamstva, jamstva, jamstva- Glavno porofitvo bi bilo — raskola ti Nemčijo, kar pa se je savrnilo vnaprej kot krivično in neuporabno- Druga garancija bi bila — te sna franko-italijanska zveza, katere pa Francija ni marala- (Menda pač predobro pozna pomen laske hrabrosti!) >Mogoče je bolje tuđi za nas, da je ni hotelac Nadaljna jamstva bi bila lahko še vojaško - obrambnega značaja ali pa trajno anglo - američko posredovanje, da ne štejemo platonskih jamče nj po Družbi narodov- Toda eden kakor drugi način ne velja dosti: prvi ker navsezadnje je poglavita obramba ven-darle — človek, drugi ker dela iz Franeije vazalsko državo- Kaj se pravi biti odvi?en od britanske in zlasti ameriške volje, so baje Lahi najbolj izkusili v jadranskem sporu- Pod angleškim vplivom so torej Francozi izvolili za svoje lastno jamstvo omenjeno pokroviteljstvo po An-glosaksonih, ki segajo po tej poti preko vse Evrope- Toda ta garancija je za sedaj zgolj obljuba, katero bo angleška zbornica odobrila, ameriški kongres pa težko da- V ostalem pa je nje vsebina prav enostranska. Al-bijon in Jankee naj prideta branit Francijo, ako jo neopravičeno napade Tevton- Enostranska, ker ni vzajem-nih obveznosti, ker Francija nima na-pram pogodbenikoma nobenih đolžno-sti, isrra potemtakem vlogo podpisanca. Italija ni udeležena pri tej >zvezi<-Niti je nišo povabili, niti ne bi Italija spreiela, ker baje noče držati straže ob Renu in zapraviti svobodne roke v bo-doči svoji politiki. niti ščititi nezmi-selni in začasni mir- Zlasti pa ne, ker je preveč ponosna, da bi trpela katero-koli >zaščito<- Tu vidimo širokoustno Italijo v položaju lisice, ki ne mara kislega grrozdja- Laški vojaki so bili pravi zgled plahutnikov, sedaj bi pa radi želi ruje sadove- Njih brezvestnost gre tako daleč, da zagovarjajo ćelo moderne Hune in se zavzemajo za ljudi, ki jih je obsodil ves svet- A- D. JnunI to K&ab i u. Pole* neumornetfa Gauvaina zastoDa v sforenjem listu na§o stvar osobito stari srrof Bejrouen, ki je na primer pdslal iz Beograda petero daljš'h poročil o narodnem predstavništvu in se zavzema toplo za naše zahteve. Tz Ljubljane ie med dmsrim brzoiavil. kako utrjujejo Lahi z bodečo žico zasede-no ozemlje ter se vedek> kot srospodar-ji. Žfeosa številne aretacije in prej^anja-nie našega ljudstva, zahtevaioč ljudsko glasovanje v Istri in na Goriškem. V pestrem članku iz Zajarreba opisuje slav-je Zrinske^a in Frankopana; za njune kosti je morala dati Hrvaška nekaj va-gonov masti v Nem§ko Avstrijo. Med sprevodom so nosili na droKii rudi en iztjs J. d. D., pozneje so Dograbili jzrofa same^a na rame in ga slavili. Oovoreč o 1. maju končuie. da pri nas ni pravilnih tal za bolsevizem. Med opazkami ob iMeurvillovi plaketi »Reves et Gla-nes«. katero pripproča ne le bibliofilom« marveč i Jjubfteljem poezije »zbog me->ike?ra čustva, ki diha iz teh pesmi vjet-nika«, povdarja osobito prvo, oosveče-no Slovencem: »Zlata knt'isra franeoske hvaležnosti!« O prevodih pravi, da so to paberki, ki nam odpirajo zanimiv po-Kled v književnost ki ie že bosrato in dobro razvjta, a na Francoskem malo poznana. Omenja takisto Revue franco-slovene. Osobito pozornost zasluži dopis iz Maribora, 20. aprila t. 1., to ie pred ko-roškjm polomom, kjer comte Begouen uj?otavlfa. da nemške rdeče garde ne- prestano »dl^^Sto^ce tn strc-liaio preko dcmaH^u^skc crte s poška-mi in topovi Steefie ta demarkaci)ska Unija svojevTStna.; od nikoicar nradno priznana, vendar Cf te SHS se drle na-vodil Iz Beograda fali Pariza) in po po* trebi odbiiajo nemške napade kar na tnestn. Ravno ko Je W Bejcouen s par franeoskimt častniki tam. je bilo ubitjb v Velikovcu dvoje 2en •.. OmenjvSi, kako |e pdkovnik Miles povrSno turo-tovil rečeno demarkacijsko crto. kako sedanja fijanica pulča na Prekmurju Madjarom veliko Slovencev. ki živo hrepene po priklopitvi z Juj?oslavijo, vprašuje, ali ne bi kazalo preložiti mejo nad Radiono nekaj kilotnerrov proti se-veru, da bi tamošnja železnica tekla po slovenskem ozemlju. Seveda Nemci si žele drugačnih meia. Preštudiral Je to-zadevne brošure jjrraSkej?a vseuCiliS1 c-Ka profesoria H. Pirchepserja in drja Fr. Kamn'kerja katerih maksimalni za-htevek sesra tužno Celja, minimalni Južno Maribora? Dr. Pircheseer bi si rad privoščil več stotisočev slovenfkega prebivalstva. dasi nriznava da Je Maribor nastal iz stalnes:a ponemčevan^a slovenskih kmetskih življev — priznanje, kj ie obsodba njesrove teže. Da bi Drava tvorila na štaierskem meio. do te?ra se buie ne srusti. Becouen prenro-sto svetce Pirchejscrer'-u. nai si ocrleda Frevta^ovo »Vniks- und Sprachenkarfe Oestrreichs - Untrarn«, Dunai. 1819.. katere avtor nikakor ni slovanol^ub. In videl bo Slovence nekoliko bolj proti severu. onkrai Mure in po vsej Dravski dolini. Na KoroSkem. pravi Begouen. je Miles zmešal zadevo v gospodarsko korist Nemcem in Lahom Iz prometnih in ekonomskih razlosrov predbira. nai se namesto Nemcem da zavezniški Jucro-slaviji rudi Beljak, čeprav ie močno jrermaniziran. Vendar med tem vidi v tem mestecu tuice — Lahe. ki so Dri§li bojrve ^ako do te gorostasne pohlen-nosti. 60 kilemetrov daleč ^d tu Sele naletiš na prve Furlane. močno nome-šane s slovenskimi elementi. Ravnalo pa se vsled ententine slabosti kakor domaćini v Beliaku. Trebalo bi krepke lekcite laSkemu imperijalizmu.c__A* D. 'nemiko srrziđelstva no Koroftem. Gosp. župnik Hafner iz Ojstrice poroča dne 13. maja 1919 sledeče: Poročati moram žalosten slučaj, ki se je dogodil v Št Lovrencu pri Spod. Dravogradu: Dne 2. maja so Nemci (vojaki in civiiisti) napadli ŠU Lovrenc in Ka za-vzeli. Kmeta Janeza Struca p. d. Rech-berserja v Št Lovrencu so umorili in popolnoma oropali. Odjniali so vso živina in sicer: 1. en par večjih volov, 2 para manjših volov (triletnih), 2 kravi, 3 enoletne telice. 2 enoletoa voliČka; 2. dve veliki svinji, 6 prascev, starih 10 mesecev; 3. vso moško to žensko obleko, obutev, prte. odeje itd.: 4. vsa živila. kakor meso. slanino, mast moko itd. 2ito še nišo utejmili odpraviti, ker so dne 3. maja naši St Lovrenc zopet zavzeli; 5. vse orodje, kakor sekire, klad-va, klešče, žage. nože, žlice, vilice itd.: 6. 13 ovac 2 kozi, 1 kozlića. Vso škodo dosedaj še ni bilo mo- goče pregledati. Družina je zbežala in se skrila. V ponedeljek smo gospodar-ja pokopali. Naši vojaki. sanitejci trdi-jo, da je bil Janez Struc ustreljen in vrh tes:a še z bajonetom zaboden. Glava mu je bila močno razbita. Mrliški osrlednik Jakob Hren iz Ojstrice je iz-javil. da je bila lobanja tako razbita. da so se videli moždani. Ta kmet ie bil že poprej dvakrat od Nemcev aretiran, a zopet izpuščen. Že meseca januarja so mu vzeli Nemci dva vola in telico, kakor tuđi mnogo živeža. ne da bi bili kaj plaćali. Ni jim bilo zadosti. da so imeno-vanega ustrelili. še mrtvega so vJaćili okoli in imeli ž njim svoje zverinsko veselie. Oaspodu S. iz Ojstrice je pripove-doval neki vojak, ki je ob priliki bojev dne 29. aprila iz Labuda zbežal. da so Huni naše vjetnike do nacrega slekli in jih neusmiljeno pretepavali. Franc AŽman. visokošolec iz Bistrice pri Pliberku. ki se Je nahajal več dm po savzetj« Podjuuke doline doma, izpove dne 131 maja 1919 sledeče: V torek, dne 6. maja Je prišla 7 mož broječa vojaška patrulja k Stan> pihu na Bistrici. Zahtevala ie od očeta tposeutnika). naj takoi da dve kravi ker je sin za JuKOslavijo. Posestnik nato odškoduje patruljo s 500 K. katere so si takoj med seboj razdclill. Na-vzoč je bil pri tem sosed posestnik Fri-derik Kraut ki ie š^ampiha zagovarjal. Isti dan ponoći ie prišla še druga patrulja 5 mož z nasajenimi bajoneti: nekateri so imeli čelade. drugi zopet klobuke itd. Za sina. ki je Jugoslovan. so zahtevali kravo. Posestnik se je od-kupil z 200 K, katere si je patrulja takoj porazdelila. Na enak način so si moral) že dru-god pridobiti dosti bankovcev. ker so bili njih žepi nabito Đolni bankovcev. Posestnika Svetec in Kieln sta si živino tuđi na ta način odkupila. Pri Najberžu v Rutah so rekvirirali meso in druga živila. Iz daljše okolice so prišli preoblečeni civiiisti s puškami. oropali razne posestnike. tako Sveca. Kielna in druge. Županu Rudolfu so raznrodaii nemški vojaki vse, kar je bilo pri hiši. Sercerju in nje-govi hčerki v Smihelu so zagrozili, da ju zapro. Vzeli so mu tuđi par konj, Ćeš, da prepeljejo topove. Konj nišo več vrnili. Enako so napravili tuđi z župnikovimi in Svečevimi konji. Žup-nikovega hlapca so prisilili, da je za-pregel. preie pa si ie izgovoril svojo obleko, ki so mu io odvzeli. Oropali so nadalje popolnoma župnišče v Šmihelu; iz cerkve so odnesli kelih. Tuđi konja, katerega je imel župnik v Podgorfc so rekvirirali in odgnali. Voz občinske moke so odpeliali proti Velikovcu. Nemški vojaki so se bahali. da so zavzeli Pliberk s 30. mož-mi in da so jugoslovanski vojaki bežali kakor zajci. Trepetali so za Celovec, a zavzeli ćelo Koroško. V Šmihelu ie posadka 30 mož. kl je prišla iz Pliberka. Takoj, ko je prišlo nemško vojaštvo v občino. je raz-delilo med prebivalstvo puške ter osnovalo »Burgerwehr«. Vsak, kdor je količkaj sposoben za orožje in zane-sljiv. Je oborožen. Iz Zitarevasi se nam poroča: V torek, dne 6. maja je prišla nemška dru-hal k gerentu občine, Simonu Skutlu, in zahtevala od njega žita. DobIIeno žito je raztresla druhal po tleh in gna-la potem Struklja kakih 10 minut daleč seboi, nakar ga je izpustila* Druga nemška toloa je napadla posestnika Jožefa Urbana v Dolah. ob-čina Žitaravas in ga oropala za 6000 K. Odbor za koroške begunce je spre-jel dne 13. maja iz Podgorja naslednje dobesedno poročilo: Bilo je dne 6. maja 1919. ko se Je razlegal obupni glas: Nemci gredo že od Guštanja. Vse ie začelo bežati, nihče ni vedel. kam nai se skrije. in tako sem se soustil tuđi jaz y beg na Štajersko. Dne 7. maja zjutraj oridejo Nemci in korakajo mirno v Spodnji Dravograd. Od tam so prišli nazaj z namenom. da bi ropali. Vprašali so mojega sina, kje da se nahajam Jaz? Ko iim je moj sin nato odgovoril, da mene ni doma, so ga Drisilili, da naj vpreže konje, ker jih potrebu je jo hi da naj se tud! on ž njimi pelje, ako-ravno iim je rekel, da sami lahko pe-ljejo. Moj sin je namreč vedel. kaj to pomeni in se izgovarjal, da mora Itf k sosedu. da mu oomaga zapreci konje. To so mu dovolili in od tam je pobeg-nil in ušel srečno na Štajersko. Oropali so mi 14 glav goveje živine, 3 konje, vse svinje, kuretino, vse žito in mošt kakor tuđi vso hišno in gospodarsko opravo. Akoravno nisem doma. lahko cenim škodo na 100.000 K. K prodaji so sklicali ljudstvo, da je izgledalo kakor kaka dražba. V Tolstem vrhu so oropali gosp. Oseta* gg. brata Luka in Dominika Kotnika popolnoma. Dalje so oropali popolnoma župnišče v Černečah, župni šČe pri Sv. Križu in župnišče v Libe-ličah. Kakor se sliši, so ronali tuđi v cerkvi. Tabernakelj so prevrgH. vzeli iz njega monstranco in ciborij in Najsve-tejše raztrosili do cerkvi. Seveda so ropali še tuđi drugod. Oosp. prostu v Spod. Dravogradu so najprej oropali vino. da so dobili korajžo za nadaljne pohode. Posestnika Matijo na Viču so oropali popolnoma; istotako posestnika Robinhof pri Spod. Dravograda to ne-kega trgovca in kajžarja v Spod« Dravogradu, in še mnogo drugih. V St. Janžu na koroško - štajerski meji so oropali popolnoma župniŠČ* in cerkev, porušili in oskrunili tabernakelj. Lindenhoferju so oropali vso živino. Gospodu Jamniku na Otiškem vrhu so oropali umetni mlin, v katerem je bilo štiri vagone žita in moke. Jer-mena in stroje so pokvarili. Odgnali s > mu tuđi konje in odnesli mnogo denar-ja. Ko so prišli prvič k njemu, se je oć -kupil s 6000 K. Vrhu tega je še zakl:! svinje in jih pogostil. Hotel jih je s ten odvrniti od ropanja, Vse to ni nič pomagalo, roparji so se vrnili in mu odgnali vso živino. Posestniku Podržanu na Ottfken vrhu so vzeli vse in mu Dožgali hleve. In tako ropanje se ponavlja vsak dar, Pomagajte, prosim, da se reSimo teli neznosnih tolovajskih boljSevikov. — Zbogom! — Franc Kogelnik, seda.; v Podgorju pri Slov. Gradcu. Poročilo iz PUberka. Dne 5. maja ob 7. zjutraj so prlš'" prve nemške straže pred Pliberk. C -pol 8. je razobesil tnežnar Luka Lesk var belo zastavo na zvonik. Nato so ta koj napadli Pliberčani slovenske straže, jih deloma pobili, drugi so ttsTL — Okrog 8. ure je prišlo kakih 40 moi nemških tolp v mesto; vodili so jih stoje jugoslovanski podčastnlki - nem-čurji. Eden od teh je prišel v VelJkovec k jugoslovanskim vojakom in trdll, da so ga Nemci mučili in da jim je ušel. Na5i so ga sprejeli v službo v Pliberku, Da je zaostal in iz dal vse Nemcem. Ob pol 9. so mene aretirali hi zahtevali. da povem. kie je gosp. dekan, da ga bodo ubili. Rekli so, da ga mora-jo na vsak način dobiti v pest Ob 9. se je pripeljal z avtomobi lom neki vladni svetnik iz Celovca, ki je imel na trgu nagovor na ljudstvo, kjer je trdil, da gremo sedaj do Kara-vank, potem pa do Reke. Nemški vojaki so raznaSali name-noma vest, da so tuđi Italijani med njimi, da jim pomagajo ter da je Maribor padel. da je general Maister mrtev m da so Ljubljano zavzeli Lahi. Kakor hitro so prišle nemške tolpe v Pliberk, so se razkropile po mestu to začele pri Slovencih po natanČnem nacrtu ropati. Najprej so Izpraznili deka-nijo, potem Narodni dom, trgovino So-bec in trg(9v!no Vajncerl; če še drugje, tega ne vem. Aretirali so gospo Plešivčnik, go-stilničarja Mlinari a, klobučari eve hče-re Ovčjak; zasebnega uradnika RoŽ-mana, gospo Sobec, poštarja Tscher-nitza in Še mnoge druge. V cerkvi so ukradli sveto olje. Aretirancem so grozili, da jih bo« do pobili ali pa postrelili. • Ranjene slovenske vojake so, kakor sem sam videl večinoma tmioriH, Slovenske vojake, katere so v blizini šmarjete pri Pliber!qj zajeli, so Nemd razorožili. zagotavljaioč jim, da se iim ne bo zgodilo nič. Ko pa so bili vjetf. so jih postavili v vrsto to jih nato ft strojnico postrelili. Meni se je posrečilo straži, ki ma je gnala skozi mesto, ob %9. zvečerj zbežati. Na slovenske vojake so streljali civiiisti iz Morijeve in Đrežnikove hiše. Na ta način je bilo ustreljenih troje slovenskih vojakov. Na slovenske vojake je streljal tuđi mladi Razpotnik na. Guštanjski cesti. Tam je padel en poročnik, en podčast-nik in 2 vojaka. Pod Kostmanom st& bila ustreljena od civilistov dva nad-poročnika. Enega izmed nju so tako razmesaiili. da se je izrazil neki nemški vojak, da ga je sram povedarl, kako izgleda. Nemški vojaki so pravili da jim je vojaški poveljnik, kl je zase*-del Pliberk, dat dovoljenje, da smejo Slovence oropati Nezaslišana grozodejstva Jugoslovanor na Koroškem. LaŠki časnikar Gino Piva pošiljaL 11. maja iz Velikovca bolonjskemu listu »II Resto del Carlino« dolgo storijo o petdnevni bitki na Koroškem. Neka-tere trditve v njegovem poročilu, kl obiluje neakademskih izrazov, kar izazivalo protiodgovor. Mož pravi, da Ju-goslovani po svoji navadi uganjajo nasilja, če so prekoračili naravno mejo — LISTEK. lollnli io oiiiđn. (Konec) Štolc t>a množi medtem energično svoje imetje, potuje po Evropi, pro-učuje vse pridobitve moderne tehnike ter se okorišča ž njimi. Vedno svež\ delaven. podjeten je, osvoji si tuđi Olgo ter živi ž njo v srečni imovitosti zakon solidnega filistra ... ČIovek bi mislil, da so bili Rusi silno razžaljeni, ker je naslika! Gončarov Nemca kot modernega vzornika inicija-tivnosti, Rusa pa kot pristen tip ruske lenobe. Toda roman »Oblomov«, ki te iišel leta 1859., je imel v rusty publikl uprav senzacijonalen uspeh. S. Venge-rov piše v uvodu k ruskemu izdanju zbraniti spiS9V Gončarova: »No, epična dovršenost romana ni bila glavni vzrok pretresijivemu vtisku. ki Z3. je napravil svojčas »Oblomovc? Tajnost njegovega kolosalnega uspeha je bila v občutju epohe, v strastni želji, Dotrcrati vse vezi s sovraženo prošlost-io. ki jo označujejo leta, sledeča neposredno krimski vojni Treba je bilo osirega poosebUoua u&o (rwW tičnosti, treba je bilo psovke za označe- I nje naše lenobe in nemarnosti. — psovke, ki se je hitro splošno udo-mačila. Sočasni pojavi so vodili k temu, da ie opazil vsakdo sam v sebi elemente obiomovščine. Vsem mteligen-tom se je zdelo. da je končno haidena raziagra nepopolnosti našega družbene-ga ustroja, vsakdo se je s strahom od-vračal o<1 perspektive, tako neslavno in brezplodno ostaviti živijensko popriSče, kakor era je ostavil junak tega romana, vsak se Je zaklinjal, da iztrebi v sebi sledove te podobnosti... Slavjanofilska kritika pa Je Gonča-rovu vendarle očitala Stolca. Gončarov je na vse take oćitke molčal. ker se je zavedal, da ie bil oči tek pravičen in ker se je opi ral na vseobče odobravanje v publikl. §ele po letu 1867. je napisat & svojim kritičnim člankom »Bolje pozno ko nikolit apologijo »Oblomova«. Gončarov pravi.da »gleda iz Stolca pač pre-več gola ideja, tendenca, in da je vobCc i Štolcov lik slab, bled. nerealen, ne«v,« ! toda obenem naglaSa. da Je Stolcova figura povsem upravičena. »TnJ element prinaša v vse sloje in vrste rnskega žhr-ljenja predvsem svojo delavnost vztralnost odpornost svoje rase b» še mnogo drugih dobrih lastnosti .._• Priznati je treba vlogo. ki so jo igrali m Jo igralo Ncmđ i# 4mđmm t nm »4 Iji. Se doslej so Nemci med narni učitelji, profesorji, mehaniki, Inženjerji, teh-niki v vseh strokah, v armadi, floti, administraciji, vedi . . . skratka povsod. Večje in bogatei§e veje obrti, trgovine in drugih podjetij so v nemških rokah.« Toda Oončarov priznava, da mu Je bilo zoprno. vzeti člstokrvnega Nemca za konstrast čistokrvnemn Rusu ter da je zato vzel obruselega Stolca, izoml-kanega po nemškem sistemu nemeh-kažnosti, svežosti in praktičnosti. Na-glaša pa rudi v tej apologiji iznova: »Lenoba in apatija v vsej svoji širini in vkoreninje-nosti je temeljna poteza rn-skega značaja.« Kako trdno je bil Oončarov uver-jen o koristi« da Šiba rusko počasnost in lenobo. je očividno tndl \z dejstva, da Je v romanu »Prepad«, ki sra Je izdal deset let po »Oblomovu«, zopet obdelal tista početna svojstva ruskega Cloveka, ki Je prečesto sam kriv. ako ma gre zk>. Gončarov pravi v ie omenjenem članku »Bolje pozno ko nikoli« glede »Prepada«: »Obiomov Je (bil) z nifimer razred-čenl tip ruske mase. počtvajoce v dol-gem. neprebudnem snn in z stoju. PaJ-sk! (glavna oseba v »Pro adu«) Je Ob-krniov. ki se je prebudiL Sitna nova \x& i a Rajski se še preteguje. ozira okoli ter | se ogleduje nazaj po svoji oblomovski zibeli. Rajski je umerniSka narava, spre-jemljiv Je vtiskom, nadarjen in mnogo obetajoč mož, a vendar je Obiomov sin, junak epohe probujenja. Z umom in zavestjo je sprejel vaše nova životvor-na semena. a ostankJ še ne umrle oblo-movščine so ga ovirali, da bi izpremenil Prisvojene ideje v delo. Vtikal se Je v to in ono, toda resno pripravljen ni bil niti znanstveno, niti praktično za kakr-šnokoli gospodarska društveno ali stro-kovno delovanje, ker na vseh teh sfe-rah je ležala še vedno oblomovščina. Zatekel se je k umetnostim, a tuđi tukaj ga je, kakor obloženega z utežml, vrgla* nazaj oblomovščina. Rajski ie bil talent, toda pripravljalna šola je za vsak talent težka in zahteva celega človeka: zanj, ki je vzrasel še v oblomovskem snu. je l^'ia nepremagljiva ... Ce ni spal kakor Obiomov, je pa jedva Se bedel. Vedel je, kaj Je treba delati, a ni delal...« Tako Je Rajski Životaril dalje In po-ginil brezplodno. prav tako. kakor je po-ginil Oblotnov. »Ničesar si nisem izmislil,« pravi Oončarov. »golo življenje je pisalo v men\ kakor sem ga preJivei \n videl; ' kakor ga prežlvlinjo tuđi drugi, le tako se mi je življenje samo položilo pod Poleg Rajskega je Gončarov našli« kal še drug nesimpatičen tip — Volo^ hova, gobezdavega fantasta, nihilistiČ-nega cinika, potepuha in lenuha, parasl-ta, potvarjača podpisov in vrtnega tatu* Kot kontrast tema ruskima lenuhoma pa Gončarov ni več postavil Nemca, nego« Rusa Tušina. »Ta je tip modernega, naravnega Ra« sa, zdravega moža, ki dela. ker/živ* ljenja brez dela ne pozna,»pravi pišate!] sam. Tušinovo geslo je: »Ce brani gozd smelim Ijudem korakati dalje, ga pose* kajo, morja preplavajo in prerinejo gore ter koračijo naprej. Da. vedno napret, na bodoče delo.« Gončarov imenuje Tušina »novega ' človeka« ter pravi: »TuSini so bodo5-nost nove Rusije,« so sastopniki »novo sile in dela. ki dovrši preporod Rusije«. Tako čitamo v brezkončni vrsti ruskih velikih leposlovnih đel (izmed katerih sem naveđel le nekatere, ker jih Je za ćelo debelo knjigo!) kot vodilni motiv, kot naiobupnejši vzkrik domoljubnih umetni kov - pisateljev vedno In veđno isto tožbo: Rusi smo pač nadarjen, krščanski, blag in nsmiljen, krotak in potmežljiv. toda. žal. todi usodno brezbrižen. sanjarski in pasiven narod, hi dobro razumemo vzdih Oostojevske-Ka: »Ukloni se. ienuh. in delajU (V *h manu »IdljoUJ Stran 4. „JLOVCNSIU NAKJD% mm It maja 1*1». 116 štev. Karavanke fn zaseđfi nekal Korolke* ki je baje nemška dežela z neznatno slovensko jezikoslovno infiltracijo. Ko-roška je bila slovanska Že v prvih sto-letjih po Kr., slovanska krajevna Imena pričajo, da srao segali do Spodnje-ga Inna in do Travne (Carantanus, Ko-roška, str. 15 nsl.). Ako bi se Jugoslo-vani držali laske metode, bi zahtevali zase z mirno vestjo ve.č nego vso Ko-roško in Štajerska tako pa se nam mora dati, kar je res našega. Celovec je bil nedavno središče slovenske prosve-te, Gosposvetsko polie je simbol naše nekdanje neodvisnosti! Ob boroveljskem mostu so se prikazali riašim vojakom Nemci v laških bojnih čeladah. kar ie baje povzrpčilo neznanski vtis na Jugoslovane, ki so mislili, da gredo Lahi. G. Piva bi bil lahko ohranil zase prepričanje o junaštvu svojega naroda, ki je v zadniih stoletjih se »vsako bitko izgubil«. če-prav dosegel po diplomatski koniuktu-ri dovolj uspehov. Že v pregovor te prišla bojazen italifanskih heroiev, ki $o med voino toliko stokali »mamma mia« Gorostasna je nadalje novica da se je borilo 17.000 naših proti 40^n Švabom. Razmerje je bilo ravno obratno. Glede postopanja z vjet"iki In prebl-valstvom naj g. Piva vzar^e na znante, kaka nečloveško ravnajo Švabi z na§f-mi zavednimi kmeti in duhovni: opozo-rimo ga nadalje na tisoče slovenskih internirancev iz zasedeneea ozemlia po Italiji. Z zadovolistvom jemljemo na znanje dopisnikov dostavek, da te med Jugoslovanskimi bojevniki mno?o Rov-Canov, Trnovcev in Kobaridcev. Zaključek je giniiiv: nemšVi čast-nik komandira svoH oatrul'i -pres^nt' arm« na slavo boloniskenvt žn^oi-'stii in nemško Hudstvo, k? je še »1^.''vtt> klicalo žverlo in osrenji na »K^t^e*-macherie«, vpije navdtišeno: »Viw* Y Italia!« D- hođolfniv nemfftfl Tiatfl'a. Odboru beguncev koroških Sloven-cev se poroča: Klobasovesa sina iz Rut obč. Vo-bref ki je pobiral podpise za Jugoslavi-jo, so nemški vojaki zajeli in ga peljali v Št. Štefan, kjer so ga neusmiijeno pretepavali. Med pretepavanjem je moral vedno kričati »2ivela Nemška Avstrija. dol z Jugoslaviio!« Pretepavali so tuđi Rutnikovega sina, tako da je bil ves krvav in črn od udarcev. Po-tem so ga odgnali v Celovec. Pretepavali so tuđi ćelo Rutnikovo družino in iej grozili, da jo ubijejo. Meseca januar ja je nemški vojak KSnig iz Beljaka na vse zgodai vzdig-nil slovenskega kmeta na Diekšah iz postelje, in ga boses:& v sgodnjih hia-čah in sami srajci gnal v St. Vid. Na vrat mu je obesil vrv in ko kmet ni mo-gel več hoditi. je zadrjjnil vrv yi sra tako prisiliL da je moral iti naprei. Tega vojaka so se bali vsi kmeti občin Vo-bre in Djekše, ker kjerkoli je prišel v kako slovensko hišo, je povsod na barbarski način pretepaval ubogo slovensko prebivalstvo. Ta divjak se je tuđi hvalil, da ie presekal slovenskemu Janetu glavo. Na Diekšah ie veliko slovenskih posestnikov popolnoma oropanih. Imenovani Konig je v spremstvu nekega Zirnika in Wratschnisra ubil slovenske-ga Častnika pri Mentelnu pod Lipo. Umorjenega slovenskega častnika so imenovani slekli in denar in obleko med seboj razdelili. Pripoveduje se, da so nemške barabe na Dobravi pri Velikov-cu vjele dva slovenska vojaka in častnika, jih gnale v cerkev v Vobre, kjer so živima trebuh razparali. Josip Hus po dom. Pavkar v Res-nici pri Borovljah. je kljub temu. da ima v posesti štiri hiše. ropal ori sose-dih Slovencih in hodil na roparske pohode v oddaljenejše krre vdrle v ;.:irr.išče. k-nercv*- rekvirirali domačo živino, pu;<»•< tajn.i Snjc ^upni^Cc. .i^auu v porointm a ;a;dt^i> in >t\.in - .lupetala po c& t\. NeJc..,sKe '• nr;i--ri • li-^ul.i Pri Sv. Vidu. podružnici iz Zavc>-denj na Staierskem so odnesie nemške barabe pri cerkvenem ključarju shra-njen kelih, monstranco, 2 roketa, I al-bo. Baje se ie ena baraba v kelih »po-scala«. Zupnišče v Kotlah so popolnoma oropali in vse odnesli. * V Javoriu so z oltarja odnesu' svece. Orooah' so eerenta v Crni France-ta Krulca. Poeiicio in oojedo vse kar dobe. Za svojeea ^erenta so postavili kovača Rakuša. Pri naših slovenskih kmetih baje rekviriralo živino. V Snodniem Dravosrrpdu so napravili samo v nroStniji ^kode za 7000 K. Cerkev in župni?č> v St. Janžu v Rožu so DODolnoma izropali, ostala Je v cerkvi samo še monstranca. Pod vodstom kneza Rosenber-govesa goždarskes:a nadzornika Haya iz Ženeka in trsrov. Plaša iz Žitarevasi je ropala nem§ka druhal na Plaznici pri posestniku A. Ori Ju oo dom. .!?*cr"-tu. Vzeli so tam konje, vse meso. s1a«Ho, zidale rute in prstane. Škoda znaša DribliŽno cr»^nf> Vrni Orn-^i ?e OODOl- noma tuđi slovenski oosestnik Urv Kajšl. Pripoveduie se tuđi. da so nemške tolpe v Skoči ja^u ori slovenskih posestnikib v«e nokra^ie. tako tuđi v župnfSču in pri ^upany. Pri Žavniko v $t. Jan*u $o vze?! 30 ker mesa. ori m^naHu 10 ker šoe^a in enega vola. Dri Kručariu so tistrelfli eneua vola. pri ?iemcu fe zsrorelo 13 svini, pri Korenfaku v Podliubelin so vzeli obleko in obirval? ter ves denar, od sinov eno kolo, tri srebrne *ire z veri?ic3m! Staro mater so zagrli. Odbor koro^V^h beoruncev le skle-ntl v svoji zadnii se!!, nanrositi dežel-no vlado v Ljubljani, da zaMeva, da se zločini, Dovzročerti po nemš^1*i votakfh, strofo kazntiielo in da se vsa škoda povrne. Korosid besninci se prosilo. 6a ta-koj noročafo o vseh slučaHh nasJMev nemškfh vofaVov na oHbor koroSVfh be-guncev. Ljubljana, Poljanska cesta 4. Dr O boliševištvu. Đoljševištvo v se danji obliki na Slovenskem je nalezljiva duševna bole-zen, kakor na pr. bičarstvo, sv. Vida ples, histerija in enake boleznL Vsled dolRotrajne in »aozne vojne, vsled pomanjkanja najpotrebnejšlh ži-vil. vsled velike duševne žalosti osla-belo ie razdraženo živčevje popolnoma. Ko se je umaknil železni pritisk vojne z živčevja, ko je ta pritisk kot nekak njegov regulator lzjdnil prišlo je živčevje in od tega odvisno delova-nje v nered. Ta tlak ie preminil prehi-tro. živci se nišo utegnili prilagoditi zmanjšanim zahtevam do njih in od-povedali so tako. kakor odpove telo delavcu v srroznem oboju, ako se zračni tlak prehitro zmanjša. telo oboli, lahko, težko, da, ćelo smrtno. Zato ni še v zmacrovitih deželah boljševištva, ki bi imelo količkaj resno nevarnost Strašno in grozno vojno trpljenje popušča tam polagoma, vojaki so Se pod za- attvaad, it p&i (teoMte mi tahte »-ftuičajo ed trdote ai cMImm prebtval-stvo m loteva deia aoUckeca in Icvoc-neta, Polac teta aavdaja §• vse vxvt-toni občutek unatt. itvCevio ima prilika da se aocaai otvobodl voinata pritiska in da pribaja Dolajroma v pred-vojiri red. K tej okolnosti Pridc ie dcj-stva da ie Uudstvo v astentnih drža-vali smelo dati ludi sa vojne duška no-tranjemu obćutku po časopisju in par-lamentih, s čimor Ie svraćalo neugodni pritisk na živce s sebe, Vse to je bilo pri nas zabranjeno. Zato je imel francuski državnik Clemencean — po pokliču zdravnik — prav. ko je rekeL boliševi-štvo je mikrob premazanih narodov. S podrtimi tron tami je nehal pri teh na-rodih takoj vojni pritisk. zginil je politični in vojni regulator. Žal, da smo bili med temi narodi Slovenci in Hrvati. Zato ^ je boljševištvo tuđi teh dveh plemen pri jelo. ne pa tuđi Srbov. dasi so ureživeli neizmerne telesne In du-štue vojne muke. Ves ta pojav, ki se zove boljševištvo. ima na sebi vse znake razdraženo obokleua živčevja: prava nevrastenija. Znaki botjševištva so oslabela vo-l.:i. zmanjšana enerei'a. bre^briža*»st i,i bi ezskrbnost, nezadovoljr.ost. vedno Kodrnjanje, neodločnost. hitra užaljc-nost omahljivost nretiravanje in zmanjševanje doKodkov, mržnja do de-\% brezmejno razveseli e van je, malo* dušnost. strah, strahopetnost. Druga stran boliševištva pa kaže nadzmerne ttlesne potrebe: posebno preobilno uživanje alkohola in spolnih slasti. Skrat-ka, iz ljudi, zapadlim boljševištvo sta izeinila duševni odpor in duševno krmilo. Tako Človek nima več sam sebe v oblasti. Pri nekaterili je ta oblast dodoI-r.oma izpulitela. pri drugih se kaže v tem. da hočejo v svojem delokroRu pi»-stopati »diplomatićno«. to se pravi, omahljivi so tam, kjer bi morali biti od-ločni. In vsa ta duševna in živČna bo!e-zen ie skrajno nalezliiva. Pomislimo Ie na strah in strahopetnost. Kako hitro obleti kurja polt strahu! Kdor je videl dne 4. mata letos na Gorenjskem beže-če ljudi, zri je boljševičko svojstvo: strahopetnost. Kakor brez slave drli so ti različni mimo Sokolov, idočih na bramho, niti ozrli se nišo. če ie res so-vražnik za petami. Boljševištvo se je vjrnezdilo v vse stanove in stranke. Sovražniki jugoslovanskega naroda: Nemci, Madžari. Italijani itđ., po* tem brezsrčni sebičneži. podkupljend, Žtilje, verižniki, navijale! cen itdM sku-šajo to duševno bolezen spretno izra-blti tn io — kolikor možno — tudl iz-rabljajo. Kaj naj storimo oroti te] ljudski bolezni? Bol -mu duhu In bolnim živcem moramo nasproti postaviti* rdrave-ga duha in zdrave Živce. Na Čelo vseh odločujočih nradov, civilnih In vofaSkih. iroraio pritl ener-srični in taktni možjs. Kakor denemo umobolnega čioveka pod skrbstvo zdrr.vera moža. tako je treba dati boljševištvo pod skrbstvo enerjdčnlh in odločmh mož. Z boljSe-vištvom ni nobenoira pakriranja, kakor ? umobalrJrti človckom ne. Kak^ia Ilirijac. Nova ulica S/I- Vpisnina zna-Sa 5 K, članarina mesečno 2 K, pričen-ši z majnikom* Za meeeoe januar do april plačajo stari člani dosedanjo članarino 1 K mesečno* Sportni klab »Ilirija«- Letognji redni obćni zbor se je vršil ob povoljni udeležbi dne 6- t. m- Občni zbor je vo-đil nameeto odsotnega predsednika g. dr- J* Beree kot najstarejši odbornik« i Posdravil Je v prisrčnih besedah prvi občni zbor po skoro petietnem preki-njenju klubovega delo van ja in izrazil nadejo, da se pričenja s tem za klub novo, uspehov polno sportno delovanje-Spomlnjal se je med vojno padlih in umrlih S članov- Zahvalil se je nadalje časopisju, ki je vsikdar rade volje spre-Jemalo klubova poročila- Sportni program razširja klub posebno na lahko atletiko* Gojenju vseh njenih panog: teka, skoka, metanja diska, kroglje in kop ja itd* se bo posvecalo v bodoče naj-večja pažnja- Tajnik g. Betetto je podal poročilo o napredku našega športa ▼ letu 1914- Izrekel je prepričanje, da bo klub ob smotrenem, vestnem in po-žrtvovalnem delu vsega Članstva v malo mesecih dosegel zopet znatno visino tako v footballu kakor tuđi na polju lahke atletike. Tuđi v letu 1914 je gojil klub ozke stike e hrvatskimi, srbskimi, češkimU poljskirai in nemškimi šport-nimi klubi- Priredile so se številne football-tekme, med njiml mnoge za razvoj 6lovenske?a športa posebno važne tekme med domačimi klubi in moštvi- Klub je opetovano tekmoval tuđi v Zagrebu, Celovcu in na RekL Z uspehom se je >T!iriia<: udeležila nadalje v sezoni 1914 plavalnih tekem v Karlovcu in na Bledu in sankaških In smučarskih tekem v Bohinju- Prejšnji sportni prostor v Tivolskem drevoredu je avstrijska vojaška oblast z vsem klu-bovim inventarj em porabila v vojne svrhe- Prostor je postal za športne na-mene začasno popolnoma neporaben« Klub si je priđobil za sportni prostor travnik pred drž- kolodvorom, ki ga treba seveda primemo preurediti. Poročilo blagajnika g- Deva se je na pred-log preglednikov računov odobrilo in se blagajniku podelil absolutorij- Poročilo Izkazuie maniši prebltek. Pri vo-Iitvah v odbor je bil izvoljen predsed-nikom g. Ing- St- Blouđek, pođpredsed-nikoma g& dr- J- Berce in dr- L Lah-Predsednik g. ing. Bloudek je opozar-jal na procvit športa med Hrvati- Ozna-čil je kot eno prvih nalog novega odbora propagirati šport med srednješol-skim dijaštvom- Klub se bo trudil sploh, zanesti idejo moderne teleene vzgoje v najžirše kroge- Sportno sezono bo otvori! klub v kratkem 6 football-tekmo proti Anglezem ali Hrvatom. Football-tekmam bodo sledile po možnosti splos-ne lahkoatletične prireditve- Zaključil je občni zbor e pozivom na vse članet naj po svojih najboljših mofieh pripo-fflorejo k razvoju našega športa* »5^ 4°lo ^5 Podpisujte držav. posolilo! Premier msgaain spćcial de gantg et đe parfums. 0. Bračko, Ljubljana Dunajsk« cesto 12. Poleg pasivne^a tipa ruske mase, Oblomova in njegovih bratov, pa se je med Rusi pojavljal in se pojavlja prav posebno.v zadnji dobi njegov pen-dant: tip aktivni, ki živo reagira, protestira, se os vetu je in kaznu je. To so ljudje prav iste moralne cene, Ie da so živahnejšega temperamenta in strast-nejše krvi. Tuđi ti aktivisti nišo sposobni sistematskega dela in vztrajnosti, a sposobni so izražati svojo nezadovolj-nost z izbruhi nasilnosti. Kakor Oblo-movci, tuđi ti ne znajo graditi, ker to zahteva napora, reda, potrpežljive discipliniranosti; toda znajo revolucijo-nirati, rušiti, uničevatt, hujskati, razpa-ljevati najnižje instinkte. Saj je treba v to svrho Ie dinamita in jezika. Gobez-dajo o reformah, a ne reformirajo, ker za reforme je potrebno dela in vztrajne doslednosti; zato Ie podirajo. požigajo, streljajo. plenijo in more. Tuđi za tako »delo« je treba imeti volio in energija no, Ie za neka] dni, nekaj tednov. Imajo pa v sebi preveč naivne, otročje vere v čudeže: na mestu ruševin vstane Ie lepša palača, to je njih npanje. NocoJ naj uniči požar vse ftaro, saj intri vzkrsne — raj UudstVa sam od sebe! . Le navidez je ta tip, kl se Je zval včasih nihitista alj anarhista ter se sove danes boljševik, nasprotje oblomov-skcea tipa. V resnici sta israsla oba \z istega semena: iz le-nobe. iz bolezni ruske volje, iz sovraštva do vztrajnega dela, reda in avtoritete. V politićnem življenju se javlja ta aktivni tip s terori stič ni mi dejanji tn z atentati, kl so v protivščini ne Ie z vsakim pravnim čutom. nego tndi z zdravim razumom. Car Aleksander II. je bil eden najboljših vladarjev in njegove politične in socijalne reforme bi bile za Rušilo največii blagoslov. Toda ruski teroristi so xa ubili iz ffoleza fanatizma in nestrpnosti: strei iz revol-verja, grom bombe lim Je trti kooCni cilj. Ka] bo potem, to zarotoikov ni brljalo več. V stepi veri v vse*atno-gočnost revolucije so ti aktivisti povsem neplodni |n so izzlvali vedno nanovo reakcija m Tip pasivni, oblomovskl v Brikm zmislu. Je v Rusiji prevladava! do fcoe-ca zadnie vojne: rJD ativni, revolociiski, boUševlJki jj vzrasel za irihn ta ga koočno poteinđl s seboi kakor Ulio 1» i prenehala voiaška disciplina Ib ao mo-gli demagoški lntiskačl brez ovire «a-Komiljenim vofafklm, vedncMom anaMa-betskim tolpam propovedovaH jvgic konfuzne prevratne mhdt Ako poma-mo naivno lehkoverpoet aneHabctov,. Ibm HHB^bhD (BnVBlflrl^nHns ISninHBBBinvn^^ ^b^bb b^B BnV'* ■ mi presoiall blesteča; a puhlt gesla in razločevali med krivico, polresnico in lažjo, da bi pregledali sofizme in akro-batsko preminjanje preoričanja profesi-jonalnih agitator je v, potem lehkorazume^ mo, s kakšnim otroiklm zaupanjem Je spremljal ruski negramotnik nove. le-pe. prescnetljive ideje, ki so mu jih po-dajali s patoeom in gorečim fanatizmom. Tako se Je zgodila da se Je bal rusko ljudstvo prvo lotilo poskusa, iiresniati najsmelejse želje marksizma. In proglasila so se gesla, ki naj bi ma-hotna osrečfla vse mtiljonske mase. ld dotlej nišo imele drugu pravic, kot da so JA gonili po Jecah, 10b ttočm v rud-niške prepade In vlačili v sibirsko pre- Banstvo Vojna naj se takoj konca, reptila fevdatnm, voiaikii in kapi-talistJčmh krogov naj se takoj pobile, odvzame naj se bogatašem vse, kar so si pridobdi z brezvestnim tekorf-Ičanjem Undsklh ioUev, prevzame naj st produkcija In zemBa razdeU Radikalnega programa so se rudi radikalno totm. Oimji agrarne revolucije so krvavo rdeče zareU na nebu brezmejne ; Rusije, tboa pomejčikov - jrraičakov. vclepoeestn&ov so bili PomorJetiL de> lavd to te notestil ne§tevfmfli tovam tn Isplenlli trgovska skladišča. vitli tradniki oftcbH m vodite« Intelomict m m IhMntt m viitni nt tlco. Vat, grozote anarhije so se zgrnile na Ru-sijo in maščevalnost razbesnjenih mas ni poznala nobene meje. Oblomovščina je zakrivila, da Rusija v vojni ni vztrajala ter da so po-bunieie diviztfe ostavile bojišča, prepu-stivii sovragom svobodno pot za seboj prav do osrčja domovine; boljševizem pa je zakrivil, da se Je revolucija čez noč prevrgla v anarhija Ruska republika s 70% analfabetov se Je pogrez-nila v despotstvo demagogov. kl Je Še strašneiša od prejšnjega despotstva absolutistnih carjev. Oesla o vsestran-sld pravičnosti, enakopravnosti, ideal« nem demokratirmu so postala poziv na poboi rop. požiganje, udušenje vsakrš-ne discipline m preziranje vsakršnega reda. Makstan OorkU, plamteči zagovornik mase in sam sin proletarca* smatra boljševištvo za najstrašnejši Izrodek socijalizma ter ga oštro obsoja: »Naj« veCH in najhujši ruski sovražnik Je sta* ra vsenska glupost, neizobraženost VčcrajSml sužnJi so postali despoti, ker at Jun Je ponudila prlloznost vladati Ne, v tem ne vidim elementa socijalne revolucije: to Je samo tipična ruska pnntarlla brez sledo soctiallstičnega duha.« Nikogar več ubogati. ničesar spoštovaH, prav malo afl\še bolje nič fttbtL a Izvntao sluiifi M brezskrboo živeti, je cilj večine ruskih boljševikov. Na frontah so se navadili lenarjenja, otopeli so, vest je oglušela, vse vezi z minolostjo so počile, in zdaj jim je trud za vsakdanji kruh osebno razžaljenje. Toda Gorkij vidi edino reSitev iz te vsenarodne ruske nesreče le v kulturi, ki se razširi na vse sloje. » Za nas Ruse je prišla doba, da se naša duša raz-maje do najglobljih globin, da se očistimo blata, ki se je nagrmadilo tekom stoletij na nas in da ubijemo konč-no prokleto slovansko le-n o b o.« Ljudstvo, ki trpi na#kronični zaspa-nosti in oblomovski lenobnosti ali na samomorilskem anarhističnem boljševizmu, danes samo iz sebe še ni spo-sobrio ustvariti novo državno obliko, ki bi bila primerna ruskemil politične-mu ini kulturnemu razvoju. A ustvariti si Jo bo moralo. Tuja pomoč pa bo brž-čas potrebna, da se napravi konec vsaj današnji grozovladi in anarhiji. Svo-boda prinese Rusiji najširšo kulturo, spoštovanje zakonov in demokratsko delavnth oblasti, red. ' točnost in vse-občno narodno disciplino; s tem izgl-neta pa tuđi stoletja stara epidemija oblomovščine in njena senca — boUševištva u. 116. tov. jmjginmm m*mxr mm ». mt* ittt. Stran 8. zlasfl odlikovale ga. 'dr. Remtora, r prof. Lea Kobalova, gdčna. »Iva Lofar« jeva in g. nadoficija] defetae botalct pui. Zadnji teden meseca aprila se Je nabirala podoora v blagu; na prav lep način so se odzvale sledeče tvrdke: Kolman, 2ibert Peter Kozina Ko„ Josip Oljup. MafediC, Julija štor, Schnelder Verovsek, L Ddavsko konsumno društva Josipina Podkragek. Meršol, Persche. Sever in Kenda. VoziČke za otroke 00 darovali: Rodbina dr. Vodnikova. %. Petrove, sa. dr. Zalokarjeva, ga, dr. Bogatajeva, j?a. Irma Stupica, ^a. Elsa Gričar g. Milčinskj. sr. Marija Stele, g. Matian. % Pecar in Marila Hribar iz Siške, Vsem cenjenim dobrot-nikom bodi tem potom izrečena javila najlepša zahvala. Obenem pa prosimo najlepse p. t. gospe za vozičke, da bodo zarnoidi še drugi malcki na vrt in sedaj, ko prihaja poletje, Iepo v senci pod ko-*tanji spati. — Nadalje prosima če bi se tadi iz drugih krajev po deželt hoteli prtelašati za nabiralno polo, ker ima zavod sedaj silno veliko otrok brezplač-no. Vsak najmaniši dar sprejema z veliko hvaležnostjo vodstvo Elizabetne otroske bolnice. Istotam se dobe tuđi nahirafne pole Vse poplavne novfce na Goreoj-sfcem, da bodo Lahi v kratkem zasedll Gorenjsko, so brezoredmetne, razbur-ienje, ki je radi nekegra, sicer zelo potr ebnega ukrepa nastalo včeraj tx>ne-kod. ni umestno, ker ni nobene nevar-nostl. Sicer vsa čast vrlim Gorenfcem ia Gorenjkam! »Društvo jusosfor. novinarjtev« v Ljubljani je podnisalo 1000 kron držav- nega posojila. Nade jamo se da bodo temu zgledu sledila vsa naša narodna društva, izmed katerih jifi mnogo raz-polaga z znatnim društvenim premo-icniem- Koroškim besuncem. Vsi koroŠJd bejfuncl kateri hivajo v Ljubljani in okolici in so od dali pri tuka i šn i em odboru »Razvidnostni list« za begunce, naj se javijo v torek. dne 20. maja 1919 v pisarn! odbora za koroške be-gunce v Ljubljani. Pofjanska cesta 4. Kulturo. Iz gtodailške plsarne. Za torek 30. t m. napovedana premiera operete »Madam Favart« mora se preložiti, ker bolna gospodična Skalska ni še toliko okrevala, da bi mogla nastopiti. Kupljene vstopnice za to opereto ve-Ijajo za premiero kadar se vprizori. Namesto »Madani Favart« se vprizori 20. 1 m. ob 7. uri zvecer Baletni veće; z javno produkcijo baletne sole tzven abonma. Repertoir narodnega gfedallšča. D r a m"a. ponedeljek 19. maja Smrt majke. A 54., torek 20. maja: Zaprto. Sreda 21. maja: R evolucijska svatba, znižane cent. Izven abon. — Opera. Ponedeljek 19. maja: zaprta torek 20. maja ob 7, uri zvecer: Baletni večer Lzven abon.. sreda 21. maja: Bajaci in Evelina. B 3/55. Danlfova 40 - fetnicA. Opozariamo slavno občinstvo. da se vrši 40Ietnica umetniškeKa delovanja na Slovenskem odru priljubljenega Člana gospoda Antona Danilo v živlienslri komediji »Zemlja« dne 23. t itl ob 8. nri zvecer v opernem gledališču. V »Prodani nevestl« je včeraj na-stopil gospod E. RumpeL bn'ši član ; slovenske opere v Trstu, kot KecaL Bil je kos tej težavni vlogi tako v pev-skem ozini, ker razpolaea s zvočnim §n dovolj obsežnim srlasom, kakor v igralskem pogledu, ker ima zmožnost za humorno in temperamentno označe-vanje. Da je nekoliko spominjaJ Križa-jeveza Kecala* mu ni Šteti niti v slabo, niti v srreh. Celotni vtisk njejcovejfa na-stopa je bil izredno povoljen; zato in ker je gospod Rumpel naš človek, bi ga vsekakor kazalo stalno pridobiti za slovensko gledališče. —n— Iz gtedališke pisarne. V torek, dne 20. t. m. se vrši v dramskem ^ledaliSču ob 3. uri popoldan predstava »Lepa Vida« v korist Cankarjevemu spomeniku, lerali bodo dijaki tukajšnjih sred-nih Sol._____________________________ Društvene vesti in prireditve. Društvo inženirjev v Ljubljani vabi vse svoje člane na društveni šesta-nek v torek 20. t. m. ob 8, uri zvecer v dvorano mestnesra magistrata, Na dnevnem redu je poročilo o organizaciji javne tehnlsTce službe in volitcv dveh članov v kuratorij za teh. vis. šoL tečaj. »Društvo HhaSkor r LjabijanU ima važno odborovo sejo v sredo. 21. t m. ob 20. uri zvecer v druitveni sobL Akademija priredi v ponedeljek, dne 19. maja ob S. zvecer na realki predavanje ffosp. filozofa Antona Pod-bevžka Iz Zagreba v rlsalnici na realki. PredavateU bo predaval o pred-KsodoTinf sk>v«oskeca v»ea5flišča * v Ljubljani Ker je čisti dobiček name-njen »Slovenski zvezi slovenskih akademikov«, vabimo k obimi udeležbi. 2 ozirom na to. da je čisti dobiček oa-Pienjen »Stanovski zvezi slov. akademikov«, se preplaftla hvaležno spreje-majo. Odbor Akad. »Glasbciui Matica«. V torek, 20. ^ m. ob 6. uri zvecer valna pevska vaja za ženski »bor, m m Clani Krodltmn druiitM W9ttit$ rx*n\ln\c9 UubljaBsfc« se opozarjajo m društveni občol zbor, H bo doe 20. t m. ob 14. uri. Ako bi na to uro 9fc8-cani občni zbor na bil sklepden, se uro pozneje vr51 občnl rbor ne «:leđe na stevilo navzočih članov.____________• PODPISUJTE DR2AVNO POSOJILOt dkuvmo Eoaomjo aomjQ I Najnovoiša porbCHa. (NašaUvirna poročOaJ VARNOSTNE ODREDBE ANTAim! PROTI NEMCUi Lnccra, 17. maja. Antaika k ttkre-mla vse vmrnostne odredbe za slučaf, da bi NemčUa odkkmila podpisati mirovno pogodba Odbor četvorice je za ta stečaj skieniU da s« uvede popolna blokada Nemčije. V slučaju, da NemOj« sprejme mirovne pogoje, je Antanta Že odredila vse potrebno, da se blokada odpravi iakoj drugi dan po pod pišu mirovnih preliminarjev. Povdjnlk američke armade Pershinr Je izjavi!, da ima Amerika pripravljene tri divizije, da vdro v Nemfiljo v slučaju, da bi se Nemčija uprla podpisati mirmne po-goje. NEMČUA ZAHTEVA PLEBISCIT? Locern, 17. maja. Nemci priprav-ljajo dve noti nanašajoči se na plebiscit v Alzaciji in Loreni in v prašanju pripadnosti Gdanska. POLJSKA SE#HOCE UĐELE2ITI EKSPEDICIJE PROTI PETROGRADU. Locern. 17. maia. Poljska zahteva del nemške irgovske mornarice, nadalje sodelbvanje metizaverniškeffa bro-dovja in odpošifjatev cn bataljon infan-terije za operacije z Baltiškega inoria proti Petrosrradu. Te oneracije bi se naj vršile vzporedno t operacijami general! Kol£aka. NEMSKO - AVSTRIJSKI DELEGATI , V PARIZU. Lucern, 17. maja. Državni kancelar dr. Renner je včeraj irrazfl svoje za-đovofistvo e> spreiem« avstrijskih de-ieffatov v Parizu in o njih namestitivi. Avstrijska delegacija ie danes pričela s svojimi deli. l^SODA BIVŠF AVSTRUSKE MORNARICE. Lucern, 17 maja. Kakor poroča ^Intranligent«t ostane trgovska mornarica bivše Avstro-o.erske v rokah za-veznikov Italija dobi 50% teh trgrovskfh ladij, da se U * tem nadomeste izgube njenegra trjrovskeffa brodovia v iznosu 3S0.000 ton. SVARILO PRED NEMSKO AV5TRU-SKIMI SPLETKAML Locem, 17. maja. »Dailv MaiU pri-občuje uvodnik pod naslovom »Remi-niscenca^. V uvodniku opozarja na dej-st\*o, da se je koncem 1. 1917 napotil nek antantin general, česrar ime se ne označuje, v Švico in da je imel tamkaj s takjsto anonimnim avstro - ogrskim diplomatom razgovor o možnosti, da bi se sklenii separatni mir med Antanto in habsburško monarhijo. Ta pokajanja so se vršila kakor razkriva >DaiIy Mail«. z avstrfjske %trani zjjtoIj z namenom. da bi se slovanske narodnostne države bivše monarhije pod pretvezo. da hoće Antanta v slučaj« separatnega mira podpirati monarhijo, omajale v njihovem zanpanju v Antanto. »Dailv MaiU »varf z ozirom na ta iaddeot pred možnostjo novfli tskšmh šahovskih potes avstrfl-ske delegacije v St. Germafna in zahte-va, da m takorekoč v svrho kontrole prftesneio k mirovnim pokajanjem z Avsrrilci preizkutaif češki fn jugos»t>-vansk! politiki, da bi se s tem prepre-Mlo, da bi spretmi spletke flemSklb av-srrflccv otorda TfoTile na limanice Antanto. V dopolnik) te vesti !ahko navedemo, da Je poročilo >Da!ly Mail« res-nično. Dotični razprovor se ie vrši! 2. decembra 1917 v St Maurice med cto-fom Mensdorfom in generalom Smut. som. APEL NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA NA KONTEFENCO. Pariz, 17. maja VCerajSnji »Joumal des Debats« priobčuje apel našega Predstavništva na mirovno konferenoo. PRIZNANJE VLADE GENERALA KOLČAKA. Parir, 17. maja. Japonska je v so-glasju z atiiranci primalo vlado generala Kolčaka kot pravo rusko vlado. Odločilni krojri smatrajo to kot predigro za odločilno intervencijo antante v prilog Kolčako\-i akciji v RusijL AVSTRUSKO \TRASANJE. Lucern, 18. maja. »Le TempS€ dokazuje nemožnost da bi se vršila po-gajanja z Madžarsko fstočasno kakor z Avstrijo, ker v Budimpešti Še ni nobene stalne vlade. V interesu Antante je, da se nova Astrija ustvari kot država, ki bo sposobna za Življenje. Treba je prepreci ti. da bi Avstrija zabila neoiSkl klin med Ćeho-Slovaško In Ju-Koslavljo s tem. da' bi anektirala sa* padno Ogrsko. 2lvQenJa znožnost nove Avstrije je manj odvlsna od terltoriial-nlb aneksi}, kakor od naancflamlh ndoD. nostt AvstriJaje bila opropasčena radi svoje politike in jo fe mogoče dvig-njtf samo. ako sJ JI dovofl zadostni kredit. Avstriii naj *uŽi kot vzeled inicijativa in brza konsolidacija Ceško-Slo-vaške kot dedjnjc stare monarhije. PETORICA IN PLEBISCIT. Pariz 18. maja opolnoči. Svet petorice Je preteklo sredo raktjnčfl posve-tovanje Rlede Štajerske meje ia končoo sklenil, da spada kraljevini Slovencev, Hrvatov |n Srbov Maribor z vso Dravsko dolino in Spilje z ieleznico. Ffare-Seno vpraSanje |e še mtfr nad Radsoab. ker J« ta dei nate strarM mek v zvezi i prekmursko melo. kl še ni (ikrtogaaa. ker se je v zadnjem tedno položaj nam v prid bfstveno zboljsali S koroškim vprašanjem se svet Petorice dd daMi še ni bavi! Subkomlifla Je pa že kon-Cala đeh> siede Koroške tn Je akteri* predlagati, ftaj se v cetovškl kođini vr-■ 0iewcif» pom md ou vofDo osew» oprava Za celovšk* kodteo velja rm ocmU* med OseisJON Tvamf m Ka-ravankamL — Ta ne£rt sabkomisije še m obveUal definitivna ntrveč Je selo mosoče, da se najde še vgodoeUm re-šitev. OMe Reke pravilo zadnja poro-čfla. dm Je čisto gotovo, da bo mesto t okolišem spadalo pod Jnsoslovaiisko suverenost i doslei še aedoločeno loiw; mnlacijo vekaksne avtonomije, ! RESKO VPRASANJE SE NI RESENO. DIREKTNA POGAJANJA. Pariz, 18. maja. Naš dopisnik Izve pravkar iz avtoritativnega vira, da ni padla o reškem vprašanjn nobena nova odločitev. JugosJovanskl ki UaS-janskl delegati se pogalajo direktno že od predvčerajšnjbga dne, da izgotove kompromisni elaborat, ki pa bo služil samo kot temelj za razsodišče (arbitražo) sestavljenega \z trojice Wilson, L!oyd Oeorge in Clemenccau. MIROVNA KONTERENCA. Pariz, 18. maja. Proračunska komisija in komis. za zun. zadeve so izrazile svoje začudenje. da ni franeoska vlada predložila kompetentnim komisjjam vsebine nemškee:a odvora. Integralno besedilo oficijozne izdaje ni nič manj delikatno za priobčitev, kakor so de-tajlne modifikacije. Odbor Četvorice caka povratka Llovda Georf ea. da izve njegovo mne.njc, ako privoli v publikacijo v izvlc^ku. Pariz, 18. maja. Gospodarska komisija ie pod predsedstvom*tJerneute-la proučevala nacrt carinske zveze bivših ozemelj Avstro - oicrske. Spričo velikih težkoč, ki so se pojavile, je od-stopjla ta projekt komisfji Četvorice. Pariz, 18. maja. Svet Petorice je proučil boćarske meje. Jugoslo\'anski delegati so «ahtevali važne izpremembe v interesu varnosti Jugoslavije. Komite je ugodil njihovim zahtevam skoro v vseh točkah. K temu pripominja »Dallv Mail«, da bodo botearske delegate ^klicali v Solun 5e Ie po podpisa mira z A\rstrijo in Nemčijo. Pariz, 18. maja. Danes v pondeUefc se izvrši verifikacija pooblatU avstrij-skih delesratov. USODA TURCIJE. Pariz, 18* maja- K predloga gl^de izkrcanja ant&ntnih čet v Smirni piše Pertinai, da je konferenea sklenila po-polno unioenje Turčije tako kot evropske, kakor tuđi kot neodvisne države v Mftli Aziji- Iz evropejsk© Turci je se n*-pravita dva dela. katerih eden pripade Grški, drugi pa t^orl mđnarođno cari-prajsko državo pod protektoratom Amerike- Armenija dobi ravnotako ameriški protektorat, Mezopotamija in morda tuđi Palestina priđe i a pod angle-ški protektorat, Sirija r Diarb^kirjem, Adano n AnatoHjo pripade franooeke-mu protektoratu- Italija dobi okraj Ada-Hja in protektorat r Brossi in Konla, novem sređiSčn. Tarkov t Mali Ariji-KAJNOVEJ8E VESTI IZ MIROVNE KONFERENCB- Pari«, 18- maja opoldne,- ▼ na-gprotju e včerajšnjo vestjo ^e ja v sad-njem trenutku sklonilo, da se ne bo objavilo besedilo ▼ersaillske pogodbe* Po zanesljivih inforaaaeijah so nemški 6>-Igatje rasll^nih nasorov gleda podpisa pogodbe- Brockdorff »agovarja sprejem, katoremu pa nasprotujejo% finančni delegati- — Odbor četvorice se je nadalje pečal r vprašanjem Turčije* Dosedaj ie ni nobenega formalnega sklepa* Gotovo Je, da dobi Grška Smirno v last In raz- ' ▼vn tega mandat za iOFedne pokrajine* ! Turčija bo reducirana na vilajete Brusa, Angora, Samnn, Adala in Eonia> prvi trlje vilajeti pod franeoskim, sad* nja đv» pod Italijanskim protektoratom. Odbor četvorice je včeraj sprejel tajnika za Inđljo, Montagu in deputacijo indijskih veljakov, ki so došli v imenu islamskoga sveta protestirat proti vm-kemu naklepu na tursko neodvisnoet-Večina franco^kih listov nasprotnje đe-litvi Turi5ije» >Chieago Tribune« iave ii sanesljivega vira, da Je Italija privoli I a v vzpostavitev Reke kot neodvisne države in se odpovedala Dalmaciji-Konečnomn sporazum« primanjkuje to-rej samo ie dogovor o nekaterih oto-klh, katere zahteva Italija* (Naša poročUa iz Beograda in Zagreba.? NA8A MORNARICA-Beograd, 19- maja- Vfieraj đopolđne f>b 10- je bilo na sloveara naftin «a-pri* »eženo moStvo jtigoslovanske vojne mornarice, ▼ kolikor se nahaja ▼ Becr-gradu- Admiral Koch, kl je o tej pri lik i tuđi prisegel. j© laiel na vojažtvo ta Sastnike lep nagovor, v katerem je opo-Barjal na svieiost prisdg« In ma mvmto-bo sastavi, pod katero bodo monarjt odslej služili svoji domovini MBDIdNSKA FAgULTBTA: W LJUBLJANI* B#sgrO> 1^ maja* lftifaftsfci av«t ]• odobril predlog mftiofi Mtfslr> •tva, da m osnujete v Beograda In I4«bl]#jd »itfrinsfri fakulteti.^ Za ia-Tedbo potrebnih pttptKf M ki^ift !■§• at*«h potttmi koadstfl- fr—dnilnla nae# aofMftet f* imsna van Dragotin Priisa* . mm ih iiEvi sociJAiJsn. Biograf » maj*- Kakor **§•*> ■HMBja te sodjallrtovaklb rm, sta laalij ndlrlasjala sadstovsuje ▼ pari*-■»ta, priasava. oadaj potrebo parla« —atanngi 4ela> PH«aiuj# se, da boda r bodofe Todifi prhimitiinft ateUo ■kupno aodJalMl obeh stroj-FARLAMRNTAftlfO 2IYLJTOUK. BeogrU, 19. maja- Prihodnja sefa Narodnega preditovništva se bo vršila ▼ sredo- Na dneroem redu bo verilik*-ciia nntocdonafcin mandator* 8ejo pri" teknjejo v parlamentarnih krogUi s velikim interesom, ker bo, kakor vbo ksr iet pridlo na njej do novih bojev med radikaUd in demokrati- DK je braojav-no posval svoje Člane, naj se seje za-nesljivo udeleže* BOSANSKA VLADA! Sarajevo, 19- maja* Kakor se v političnih krogih latrjoje, bo ispopolnje-na bosanska pokrajinska vlada tako* Ie: Za pov«rjenika notranjih zadev Milan Blažeković, doeedanji okrožni predstojnik v Bihaću; za poverjenika sa pravosodje dr- Milivoj Simić, višji drža\iii pravdnik: za poljođelstvo in prehrano Ante BrzoviĆ- ODĐELEK ZA BOSNO-Beograd, 19* maja- V notiranjem ministrstvu se bo osnova 1 oddelek za Bosno in Hercegovino. Za načelnika bo imenovan okrožni predstojnik iz Banjaluke Osman Hadžić- SHOOr DEMOKRATSKE STRANKE-Za«*reb, 19- maja- Tadi tekom voe-rajsnjega dneva se je vršilo po Hrvat-skem t&r Bosni in Hercegovini ve*5 ahoHov 1>S, ki so bili vei dobro obl-skani. OBNOVLJEN BRZOJAV. Reka, 19- mAja- Pred par dnevi je bila obnovljena direkina brzejavna sveza med Reko in Jugoslavjjo, ki je bila -e^t meseoev prekinjena- OSEBNA VEST* Zagreb, 19- maja' Tekom tega te dna prispe ▼ Zagreb prvak živečih srbskih pfsateljev, Branislav NnJitS« VAŽNA GOSPODARSKA PONUDBA-Beograd, t^- maja- VTrgovinski Gla«nik< poroča,: Naša finan^na centrala v Parizu je dobila ođ Kanadske vla%%. Jednako pogodbo je sklenila s Kanađo tndi že Grška- Nada delegacija je po* slala ix Pariza originalno grško pogodbo beograjski vladi s toplim prtpo-ročllom, naj se fr^tuMfaV* ponndba sprejme In pogodba čimprej podplSe, ker 6ta predsednik kanadske vlade in kanadski trgovinski minister ostala na-lašč sato še v Parizu, da počakata pod-pis- V Beogradu pa roma ts> ponndba že 6tirinaj8t dni iz enega ministretva v drago in Se do danes se ni naatel minister, ki bi se smatra! kompetentnoga, da bi predlog kanadske vlade predloSil ministrekemu sveta v preso jo in da bi orgiral hitro rešitev Kolikor smo ob-veŠoeni se nahaja sedaj ponndba na >5tudlju< v pr*ehranjevalnem Toodnlstr-sivu- IO tako eincamo, naasadnje _bomo pa dooakali, da borno morali kupovati Kanadsko blago za nerasanemo vidje eene od Grške in Romunske- BR2AVNA ZAŠTITA DBCR Beograd, 19- maja- Včeraj je imel parlamentarni odbor sa zasčito dece sejo, na kateri je predložil min, pod-predsednik dr* Korosee zakonski nacrt o nstanovitvi državnega nrada sa za-g^ito dece* Tak nrad pa faktično že ob-stoja* Zato je parlamentarni odbor po-zval min* podpređsednika dr- Koroica, naj predloži najka&neje v 14 đneh zakonski nacrt, ki naj uredi celotni problem otroikega varstva* in naj obsega vse principijelne točke, po katerih naj se ravna ta panoga državu« socijalne oskrbe- fPorečO* Haiti dopisnego mraaa.) KONCEM TEGA TE DNA- IjDU* Đerli% 18* maja. (Brexži5no*) Glasom partSkih listov se bo mirovna pogodba »rodila Avstrijcem v petek al! soboto ▼ veliki dvoriMii St- gerroaiiiflke-gm grada na eiutko slovesen na^ln, kakor Nemeeiii- LAHI OROANIZIRAJO »VOLJO NARODA«- LĐU* •€• Gernain, 18. maja- (Don-tor- iv«) >Matfn*r javlja Iz Kima: >Po-poU d*ItaKa< fm sap-»6el inicijativo sa organlgaMjo protestnih lajav proti v*t-MilložVasin miru- Shođl naj bi se vr-MU 1* jnnija po vmj Italiji BUoUtti i4tW#Js popofeoma ta oajrt- FOU^KI ▼ BOUtf. J&C. VAMOVA. » M|a> (Omi. )■*> «4 VM|dca lfw|jgsji tapetara eofavlia porobilo poljekega generalna g» state: GkOifica fronta: Naie opera-sJS» v Vakodnl CUleJjl aaprsdnMo t^odso- Volinjska tranta: Ha vsej ■iste flbts> lb UM&ikUMiif^Btt fts^» ljubljanski dopisni nrad porote if imulnega vira dne 19- maja ob ll.i Jušno od Spod- Dravograd« smo prepo-dili nemftko poljsko stražo ter saplenUt eno strojnico- Napad moćne nemile* patralje pri Sv* Roku sapadno od Slor-Gradoa je bi odbit* Vjeli smo en+ga Keooa* Situacija je ▼ ■ploftnem neis-premenjena- Otvoritev tehntike fakulteta v Ljubljani. Ljubljana, 19. maja, V palači Viši* državne obrtne Sole se je danes vrSfla skromna slovesnost orvoritve tehnlSke fakultete slovenskega vseočillSča. Ude-ležili so se vseuftliška komisija pomo-številna druitvo inicnlrjev skoraj pol-noitevtlno, predsednik deždne vlade dr. Brejc, poverjenika sa ok In boffo-častje ter za notranja dela, zastopnUc poverjen&tva za flnance, viSjl Solski svet društvo slovenskih geometrov, rastopstvo teologov, zastopstvo* nad-sodiSča in poverjeniStvo sa pravosod-|e, mestni magistrat z z. Dodžunanom dr. Karl Trillerjem fn majristratnbn ravnateljem dr. Zarnikom, zastopnikf ravnateljstev srednllh šot ravnateU-stvo višje obrtne Sole, ravnatelj deieK nih uradov. gradbeno ravnateljstvo« društvo slovenskih časnikarjev, sta-covska zveza slovenskih akademikov je iz Zagreba poslala zastopnika phH Kovača; razven tega je bilo JtflSOtOO nepričakovano veliko Stevilo sluša-teljev te fakultete In mno^o njmovih kolesov z dnurih fakultet Dvorana le bila polna do zadnjega kotička. Udeie-ženci so se zavedali, da »zaCenJa s tem trenutkom nova doba in da Uhko oo-rečejo, da so bili tud! oni prisotni«. kakor je nekoč Ooethe oznaČfl veBk zgodovinski trenutek. Zborovanle it slovesno otvoril mnosrozaslužnl predsednik vseuČiliSke komisije dr. Danilo Majaron. ki je v daljšem jrovoru poda] zgodovino dosedanjesra dela vseučitt-sice komisije, kl ie sklenila otvjoritl to jesen v Ljubljani popolno unfverzo do-sedanjetra tipa« toda s popolno tehni-Sko fakulteto. Danes se otvarja tehnl-Ski kurz za prvoletnike kot prvf prt-četek tepra velfketra slovenskega In ju-goslovanskeea* ponolnesra vsenčllKCa. Orisal ie razne stvarne težave. proti katerim se Imamo boriti, ter končal z apelom na pomoč središnja vlade fn ostalih naših tmtverz, da pomasajo r vsemi sllaml. da se oživotvori Amttf mater labacensis v resnlci letos. Za nilm ie poverjenlk sa prosvoto prof. dr. VerstovSek otvoril v imenu deželne vlade in svojega poverienllrv* .poduk, se zahvalfl vsenčilisTd komisiji In društvu inženirjev za dosedanje .«motreno đelo. kl se mu imamo zahvaliti, da moremo danes otvarjatl to fakulteto. apeliral je na kolejrij profesor-jev hi na diiaStvo. naj smatralo fakuV* teto za torišče zcoli resnem deli hi učenja, ter prečital ndanostno brroiar-ko naSeam regentu in zahvalno brzojavko ministru za nauk Davidovfćo. S tem ie bila fakulteta otvorjena. Prvi ii na novo otvorjeni fakulteti covorfl ▼ Imenu društva inženirjev jc rudarski nadsvetnik Stcrgrar, ki ie orisal potnen in namen tehniškega studija sa naše bodoče narodno gospodarstvo. Na! m-ženir — pionir naSega gospodarskeg« procvita. — Izrazil je svoto zahvalo tM dosedanle delo in apeliral na srediSnfo vlado, naj hitro ukrene vse potrebno, da se tako lepo piičeto delo nadaljuje, da moremo že letos otvoriti celotoo univerzo. Podžupan dr. Karl Trlfler |e v ime' nn mesta Linbljane izrazil vseučililki komisiji, društva inženirjev in pover-jeništvu za uk zahvalo bde UnbUaoe. V jedrnatem govora je ponovi! zgodo* vhn> — križev pot slovenskega vse-! učilišča pod staro sovražno nam Avstrijo in naglasil, kako se raduje, da more kot zastopnik bele Ljubljane prft-sostvovati današnjemu Činu. ko se z»-saja sicer še rahlo ali zdravo drevo višje naše kulture. Nato je docent strojni tnleoir 4r. Vidmar govoril svoje, rudi za fa^ka Izredno zanimivo, četudi znanstveno gk>* boko zasnovano, prvo predavanje us slovenski tehniki o razvoju stroja, o ideji modemega strojnega tehnika« o njegovi nalogi naprara znanosti za izobrazbo naraŠČaja in praktično delo. ' Slavlje je bilo skromno in prUrčno. Z Bc vsakega udeleženca si čttal radost in zadoščenje nad tem trenutkom, zlastf pa na tem, da je otvorjenemu tehnis-kemu tečaju zasigurano delo takoj od začetka, ker ie pripravljenih sa fakulteto že doslej nad 100 shtšatetjev prvo-letnikov in jih priđe §e nekaj iz drugih pokrajin naSe njeđlnfene narodna Kra-Bevine, AprovisacUa. t Prodala vojoega kraha. Co bi pri kakem peka prbnanjkoval krufi ali če bi opustil peko aprovizačnega kruha, naj se stranke zglase v Balbožiiji vojni prodajalnJ, kler bodo dobile trn tvoje rodbinske legitimacije kruh. t Mast in špeh prodaja vojna pro-dajahia v Oosposki ttlid sa nakaznice mestnega magiirrata, Ceaa masti 35 K li ipeha » K za kg. ApfOTtaoUa imim tđmšm dett sladkor za mesec majnik. V zaloU ima tildi krompir, fižol tn kormal iđfob ter kts.____________N Ofliintll ■ oafovww m^^m.* Valeadi Kopitar. Stran 6. „SLOVENSKI NAROD* đm 19. maj« 1919. 116. tte». IHflfmihril iičt *i».W« tvornica MJBdniUl|E željeaa i bravankt robe v Kamniku. 3240 ltftB ffiht PIoU dobli "amdi. Na-lUCn 3tf0i slov pove upr. SI. Naroda. _____________ 5226__________^^ Hftfffl eaovpre£na> polkrlta, sčtJkoj FtDlIJfl proda. Naslov v uprav. Slov. Narodi pod »Kd3Ja/ttI7»._______5237 tnritia na iIaih ra popravila se iSče Olfllja Dl Oni Ponudbe pod „Poprt-▼ita/ttSft" na nprav. Slov. Nar. .235 Umiffimtifli!! * prakso želi primarne ABHIUllillBjd službe za julij ali avgust Ponudbe pod „Zaaes^fvfft/RS*" na uprav. Slov. Naroaa. 5254 U tmt poDO&ikn & £"£ koj sprejme. Vpra&a se pri tvrdki tttsl, Mntil tra *. 10. 5253 Rft fina fifeata ntndmra »vposte- Ufl IIUO illafllđ UlttilUli Ijo tta na-prođai. Pogledata se lahko dopol ine v Krajaikl alid Si 1 CL 5252 Đifafi fftmi najboljeg šestava, sasma rUJUJ illDJ, nov ili malo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Scow«rexi drag, Zagreb, Preradovićera 1. 3347 Iftfl V Mfmrilt kdor mi preskroi sobo lUtl K SoOldIR, v blizini Zvezde v 4 .do 5 tednih. Naslov pove aprav. S!o venskega Naroda. 5188 fvnn bita v originalnih zabojih a OfCtll JOJlfl 1440 komadov proda po 70 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Em. Snp-pui, Refstee Sp. Štajersko. 3411 Sprejme se oena] delaitei lr^ pravi cementnih cevi. Dcio tud: v akordu. Ivaa Ogri«, sUrteiik, Ijubljan«, Griberfevo nibrežje It &. 5173 Prodani kompletno turalo. U™• *£ široka. Več lesa, mizarskega orodja, mizarsko stružnico 'ponk), mo§ko kolo. Argvst Povi«, OlJnce 40 5239 lili ali majlien gradit MJSr^ kom v iiubijanski ckolici kupim takoii N. N. Ponudbe pod šifro »Gradič 6« sa upravništvo našega lista. 4921 tnrnimota to proti dobn p!ačl dva upiCjUJCia st izurjena mizarska pomoćnika za delo pri strojih. Hrano in stanovanje imata iahko pri mojstru. Strojno Bizant?* Anđrej Kregar, Viirairje St Vid. 508C Ura Titalia moirtra V^ir.;^1- .Rapid' z električnim pogonom, 9« iitola. Spričevala potrebna, plača po dogovoru. — SentUnSki premogokop A. Jakil, KnelJ( Doleojsko. 5267 l*fo M thninit Za na Hrvaško, ki se litf K SirOJlllK razume na električne in na vse stroje ia drva in iage. Po-nudbe z navedbo plače, n i stopa cluž-be in referencami na uprav. Sloven-skefa Naroda pod »Strojafk/M75v Sprel^ scfcf-mizankib paiBotiikei s hrano in stanovanjem ter dobro plaćo. Zglasiti se je osebno ali pisme* no pri Fraa Ksistier. paru laga ii ai-zarstr« Utija- 5219 Itaarafa ■fi+aliira Oovori slovensko 0IBl3Q UllltljlU nemSko, lasko. Ponk v kiavirju sa začetnike, Pripravlja za topite Pomaga zaostalim. Nastop ta-koj. Naslov na „Slovenski Ifftrođ" pod Marljiva nčeteljica.___________5186 m trgovački putnik, traži nameSčenje za državu S.H.S. Svestrano trgovački naobražen.. Prismio bi i glavno zastupstvo eventuelno i tvorničko sto varilte veće tvrdke Hi tvornice sa sedi-štem u Beogradu ili Zemuna. Adresa eh u upravniLvu Slov. naroda. 5208 Waa> asraan qow0 mmmii aipsp* M Ini vodCeib FtoajMaM citata 30, pritHČJe desno. 519S IBflBM se sprejate v Ugitfao mkMfa UK blaga. !¥*■ UAflllL •■Mrt— pri Utsjt._________MM Naioda. _________________5351 Itfti ■Mlin vral ra ^** M k*^ IRH IlUni UK Ponudbe na um SI Nar, pod ^VfcCa/MM"._________&t Oitsld fffni amerik., malo rabljen. NkUU Sili), v dobrem stani«, M proia« Diaajaka aetii t, ivtriKe, te?a •« stsf a*cU___________________5268 TltMli 9Vttt nost 3000 4o 3500 kg, llfilU Of IO, samo dobra znamk* kupi ft. Frllal, TakrM in pfosi po-oudb a etno. 5262 lb milili ih ^* ćotoiO ohnn)en\ Dl PniU] Hfl koleslrmoSkoin dansko. Poizvedbe naj se našlo vi jajo pod „pata* kleče Dtaialt 12*'. B» VlRII V ^hl 4°breg«rdečega vina je na-fluo! prodaj Ccni. ponudbe na upr. pod „Dftleajc B244" na uprav. Sloven skega Naroda. 5244 niu. Ponudbe pod .PraŽitiik l/M»* na upr. Slov. Naroda. 5225 DmdS 10 trgovi11* v Ljubljani, na zelo riUDfl K prometnem kraja s popoinim inventarjem. Naslov pove uprav. .Slov. NVcda. 5192 ĐffiriainlVa želi popiti v trgovino z rlUUaJuInfl mešanim blagom natraie gre na đeželo a gre tuđi v mesto. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. _______________520»_______________ ■ohlllMl Mita z claktrlčno razsvet-BuiISflUfl iUDa liavo in seraratnim vhodom, •• iste, event tud« hrana. Dopisi pod „Biiiiaa pottnegt araaa/5258" na upr. Slov. Nar. 5258 1atteiljanr;ii poiiiiTiĐ Jtnarii se spreime Pismene conudbe pod „šteT. 100" poštn?» ležefe (Poste restante) LjoDIjtna 1. 5246 ?3f19r zvečletno prakso, vešč brušenju Li||Bl žag, se spre-me takoj Plača po doqovorvTl3to fjfbnl^nff Ponudbe tam se sprejme UIlIUBJllL na poštn> predal »§tev. 54*. 9132 Dnnniim iHivalifiB lm jelka, hrastov' K1P8]2S SBTIIOT 161 in bukov bodi si okrogel a'i rezan. Cene za les nalo-žen v vagen se naj naznanijo na V. SCAGNFTTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 RnlfAlS Hf«a ** prodajajo v polenih na DUIBld Ulld metre in vagone, kakor tuđi na drobno klana« od 500 kg naprei in se dostavlja o poljubno tuđi na dom Josip Plankas. DMeajska cetta it 5. go< ttilaa Kramar. 7828 Lepii(Ullllll£!(l^ ,^ro^ stano\anje dveh do treh sob z vsem in elektr. razsvetljavo za avgust. Ponudbe pod Dre ostbi — posttoltieče Ljibtjaoa 1- v 52 3 liiti dibn infto tah, *JZl> kuhati m opravljati biine in VTtne posle s Še jedno devojko. Stan in dotira oskrba Plača po dogovoru. Ponudbe Dr. J. Stidića totmkta ijccaiki OnMinop^je (Bratska). 5256 2 Ma, gnBfntn krtica, samostojna dalavca ter 2 spretni damski frizerki im vsljtsto frizuro (NaturveLeit) in negovanje rok se sprejmo za sezijo 1919 v Rogaški Slatini Zagotovija se visoka plača; pogoj znanje slovenSčine in nemsčine. Dopis na L. Dumler, moi-ki in damski fnzer v Rogaški Slatini. MA A ^s^^^ Prvo vrst no pralno in toaietno milo ■ ■ ^^^Im ima v zatogi ■ ■ ■ ■ Josip Raiitar, ■ k^^r ifvoVM v i^tai«. ^ ^^^^ ^^^^ — Zahtgvajte viorce in oferte. ^* ■ Foto-Atelije „HELIOS' 1 III Pranca Jožefa cesta it 5. Ili |!| IV v slovenskih rokah ^H 1 U Prevzel: VELIČAN BESTER, fotograf, U ^H ter se priporoča slavnerou očinstvu. ^M ^ Kupim =- 4 vagone zidne opeke, nove ali stare. Fosjbb4s)# s #mbs) sa Aa4s^iFolsus0i vsIMal bsMsjl BadftAa svi SMbbss . momi i ujišii! Mi :. smili sjtaTfc—nrsj te mmšmm «•#»• —mOmm, IJOijsai, TratvsM prišla« 14. nfevrematt in izvrfajeti vsa stavbaia dela, kakor toOL mkvvntaa pw|cittrwjg In napravo aačrtov in visoke stevbe, cvfcve. javs« iola, w*m —Hm, sssndčsm mitnia L t 4-Ob jadne« lauta tndi obUstveao dovoljeao zasebno posnđ»-vtlnioo m nakup in prodajo postitov, kafcoc hsi, ž—tf)ttč. fozdar U4 9» ! Dgolu mita kapula! Pooolnoma opremljen HOTEL % živahnim prometaa, pred vojno prezidan, ob ždeznid v jožnoitajenkem ncato, % prostor- nimi stranskimi poslopji, vsleđ ttgodne kfe za vsato drago pod- jetje pripnven, M ppiia V* a«s>4sstel mttL sno aEBflBss Naslov se lava v apcavuiihm SlovtMks}|a HpDttL nvsssv BsjM IMOI r JTkC^ Miy to obnCevnltc, dobvo-HN| ehranjen, napćodaj pri h. Ottit fiWsa it L SCO Uh v L)aWj«ri v sMdinl ■si ■lita. Cšaj. pMiiidb« aa apfiv. Slov> Nar, pod „UmmKMttr. ■L srrassMPBp wspdk pn rata w9n akll gis5a kaplsft. Caaj. posudbe na fraaji !•-Hi, Celje. ,. 5242 SvEticp nariKH pmtvki spr^lni« tak«| proti dobremu plačilu tittlf tw, irar v Krasja. 5241 BemUa iimrelia ktOia ^ • anpriani. Naslov: Sajcrkt, Sulice k. St. pri LJvblJaai. 52S7 Mre mnega ptitima Htilaia Us)«8n k naru leplh konj. Naslov nove upr SI. Naroda. 5269 UretKia udnJiurja "r'r.r mlin v Ju^osltviii rogoji so: dolgo-letno MuSbovtnj« v tem poslu, izvci-banost v montaži mlinskih strojev Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo plači nega zahtevka, kakor tuđi ča« mogočega vstopa, so nasloviti pod „Prva moć 5266" na oor. SI. Nar. 5205 Proda se: otroSka postelja, banja, kuhinjska rosoda odeie bukova drva In razlićne d usre stvari. — Og eda se lahke od 19 do ?i maia od 10 do 6 ure zveč?r v Kopaliski alld St 7. 525 Stlnsl lstcUfeatea trgovec s sredn.ešolsko izobrazbo in absol-vent trg. Šo'e s prak?o, zmožen vtt jeiiKov iSče služee pri denarnem ta-vodu ali večjem podetju Ponudb^ na uprav. Slov. Nar. pod .JUfesaat/Utt". Proda se ma^ka letens^a obleka iz hlačtvine, močno blago, 2 para mo?kih č^vijev št. 41 za na delo; 4 m tenomodregr? baga za moiko ob'eko; par mo$kih Čevljfv St 42 lesenimj podplati zBreg Ste?. 2/11 uđttr. 5255 bala f* teoiarai Za naše meje. Priamsfri Slovend ©staBtjo svesti Jago-slatiji VsebDje sijajnl gov^r Dr. Dinko Puca v Narogaem preds'avoiftvtL Ca^a 1 K 50 v. Osti dohodek je namenjen šol-stvu v zasedenem ozemtja. Naročuje se v knjigami Schwentneija. Preprodajalti! Kremo za čevlje, vaselino za čevljc, d* garetni papir, dgaretne tulčiee, pišem-ski papir v mapah, fino toaietno milo in drugo blago dobite pri Mahler i Oplatka agenturni i komitionaini posao Zagreb, JelaCUe? trg 36 (poleg Narodne kavarne). Spr«t«%l, poM«til muk! iiM za prodajo .Slovenskega Naroda* v Ljubljani in vseh večjih Icrajih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v upravništvu „siove*s*cqa maropa" Josip Suctiy aMU m Aiin-zipB; um kansje ia prsal a#mis s4 p#sizv^itsl|tv: plugov navadnifa in dvojnih hri-bovsldh, z lesenim gredlon brane diagonalne in iravniške. Stis-kalnicc za groidjein sadje. Mli-ne zm grozdje in sadje. Cistil-nicezft- 10 sitL Kovaike meho-ve. Kovaška nakovala in pnvi-jake Crpalke s konioo ia cevi! 300 km ĐBjnrtc tSBicBjBB, n sb poasaaa oooiu lano TiajeiHjteidii sjiaftajs) pasastrsu vilo aM kal padob-u?z*4i*m a& bUl vat ali siani. tajanwn ajajjaj potrtfeam Po»ji: dom W tasta! iatati v»j aaobbodoo pon4-9twt lataal Misa foada ia a« vaCkot kasđh » kai od Lratolfaa^ Pooudbe pod »Ta—sMmt/SHS'' aa npravaistvo So¥. tiaf oaa,_________4 M1S Nafto kolo I st msj. __ vtanpa sa v fastsvvaoHI prf oupiaclm, Usasi Ha. 52» s^fwa trtMaa la is^ssaaf/a biievnike gajfclnBce) fladke priporoCa na de~ «lo tvrdka OsvaM Dsask. IJiMJi«*. Larttas^a catta li. 5083 iflj kupujem laalov v opravnlitvti Slov. nar. 5217 lr#4sMa9 a^aro Moia ; r*:rawom« najcenejše milo, ker je ajpoDOlnejše kakovoatl. Tvornica mila n sođt lavao Foak, Srani. Poskus- n! zaboji. k 41/* kg vsebine 498*"1 Proda se ptfotnoaa ao?a trna moška obleka sako), Se tabl cn srv I«nski kostum rno blago za salonska hlače, moška telernia ter beli žtnski čeviji st 37. }gleda st na Trfaikl cesti 43 L, Hi: Proda se: m damski plaSČ, črno krilo, nove »tačke za 4 letnega dečka, 2 damska nodrćka, 1 bluza 3 slamntkj, novi >eli nizki čeviji 5t. 37»/i klek-iana ročna dela, — vse zelo poče ni Naslov pove upr Slov. Naroda. 5261 sUastefa Ia aotaaga poaaoisiafia delavca ipPEjmE Har. tisharna. Raicenejekopiteđna irastova ia sjtbka v 9S csi dalt^li oolen-:ih, takoj aporabljlft xa pet ori tnlkl Vinko Vabič, Žalec ^^■^^^S^V^^^^^^^BV^^^P* ^^^^ ^^^^V^^^pV ^V^^V^SajvS^VW^BBI • Eaht«va|tfi po ti ud bol Trgovci, Pozor! Nudim brezobvezno dokler zaloga: Ia 56% jedrnato milo v kasih po 500 gr. so K 8 20 za komad. Ia. 66% milo za :rti« v kosih po 100 gr. po K 260 za comađ. Ia. 50V8 toaietno milo v kosih po KO gT. do K 2*— za komad. NaroČila od 5 kg naorej se izvrSuieio do povzetju In plaćiln naorej. Praac )set, veleirgovec ?mske pri Celja. SISS Preklic. Pađpisani nrekUonlem ti-ita ialltve baseda, katara sam v lasi linalll proti §. Plal fianiar v Svioarlfl, kar it aareaBitae. Statr badem KailedoTal ¥taS;»9ai katari baia to kal • ta« •aieatL Ioaii9iitai ae naitoplala »a-hvalMam,' kar sal |o ▼•• adpmatfla. __________MaUel atoUa. „CR0ATIA1 \vmHM aAna i Zagrebi astaaoTlJama a« aiastea oMUf barstelata 1IS4. spreiema v tfOamralanMi tai itv-liMskoB oadilta vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in naj- mođernejšimi tarifi. Zahtevaite prospekte katere pošilja ia daje vsa potrebna pismena in nstmena pojasnila <3mo zodopsivo zi Jlovtnllo —> UubUana.-— Stsari trt; Htv. H \aajAflBai aj^ftflaajajafA^_ Prilii r^. luDlsftepa sina ii stane v pieianca ttaiju. » Vprašaajs M mAKC OSBT, w«Wrywi—, Twfco pri tdljm. Javna dražba. IM,la2ltLitLilB nfi 16 tami msti tjrilat iim dražba uniiili wm i m mi Komanda mesta Ljubljane. ] Za majniške izletnike [ — se priporoCa 2 dobro — poatreZDo po primernl cenl J^ hotel „Triglav" BledT[ ~#~6bvestilo! 4> Vljudnu naznaniamo, da smo prevzeli trgovino in delavnico od gosp« J. Hlavke y Ljubi ani, PreS?mova ulica 5, kjer bod*mo kot prej prodaja)! In Izdelovalt kirurgične instrumente, vse vrste ortopedičnlh protei tn bandaS, po zmernth cenah. Pr poročamo se gg. zdravnikom v Ljubljani in na deleli kakor tuđi slav občinstvu za nsdaljno naklonjenost V LJUBLJANI, dne 15, maja 1919. G. Besednik tn drugovi Znamka B. F- B. □ Veletrgovina I Isidora Schollera sin Zagrebf Vlaška ul. 21. Ustanovljano 1838. Telafo« 1Oa. y .j! svoje bogato sklad'Sče: stearlnskih »več, iveđ-ntlOI skih. vžigallc Žvepla (Florlstella đvostroko rafi-mlrane) smokev, mandljev namiznega olja. Umon, ražin, I popra, kave, suhih sljiv, metel Itd. | * Cena zsnerna I Zahtavajta oaailka. I ing. Đr. Miroslav Kasal oblaatveno poverjenl atavbnl Inleniis Mdn start, ptdjetje za betonske, tetezoietraske h mAe zgnDe v Ljubljani, Hilierjeva ulica it. 7. IV* Izvriuie strokovno: Naprave z& izrabo vodnih sil, vodne iage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske In železobetonske konstrukcije. Preran i stratim iznšitn ia nalit! slaiten IHeiirfte sinke. T«kal taa Ba«a|a. *««top«tro straak ▼ tokaiiklb ladavak. I tiM« i%it4 Ifea 1 rate đoaod afctM« pfttjeđtlehu maf ptal^mi L"6P0 Iliri koH s rtrtnt?eaoaw toli « draStrcm toglcds. rdkroM Mtvn« Mik«41jfTK prokviua .Čita" M«»to n. čsraaj« I ajega tele «tattt-■jije Mčistefe kftlc, sijetiee, priUe, csrt trotf ftptll«wtt nnčatn pjert, ■ore ■rrfotine. vije M. — UiiOČ fa£« vrati 6 krtaa. ObmC i poitsrlm ae f&všt raiaaaji poseftao ali ujjefttafje. * Umiesto škodljivih sapuna S3Eyr.srBS.SS je doista 1 danas j«i jao tkip, aH I od Iste dobrote I aeik*dlji?ostt kao prije rat*. BolJ! I fMJI aapna z& ajegm k©fe a današnje se dota aW pmatstltl ae mvšt DuSna l«A«-k Boje se postld mbo Fenerortai Mn" Tasaktai-toaiadMi DUIlId KOSa u porast kose. imU koia aa gitrt. sasrilećaje &avott7 pmu« sJJedJeaJe, — Inai Jičje ttii • krsta. Oeot 1 poMHm at toi&t nCamaia potekao, aH aajjeftiaje. Za svagdašnju njegu tiiela ^,^' '^.SfL? voda sa asta ttsL ajeac I 1*M po kartona. CnhAm uvaf'» f md* " ***** losm M B#2c b* * Mataja«, aladefl* JODUHI UZCIl dsvefaajoe Fellera .El«a- awa *M skapa sa Usto« J-— I I tertstUkl sMleai J^U ^Uster) po S K I 1-5«, ^H Proti znojenia tijela i AM nU9U veictoai K IM. ^^aHHP' Krmni prašakzamar-.^i^r^ _ > im okliakfjoaa dano ponala I 9Xr^ +T VII traleaa vrsta opet M doMva. lartoa S K. — O«ot i sootartsa se 4*4eie raeoaia oosebao, ali najjtftlilje, ita vtte se dakla aa Jfdaa pata atrad, tta se vlst prtttidi. Mamiti traka kod ijeUratU — EHia T. fĐia SlulnU Era trg 238. (Brrafđi Ziforje). - fasni fjmetalika reprođukolla v vat banak ZNAMENITE GSOHARJEVE SLIKE PRliZI lllll USTANOViTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST fl—to M — t« Mrofca •• —i f aat-Upit ohraa wn*k* ■towa—fca Mia, Ta raar+dlakatta f aploh iiUtssi la aat* aaMtfaMVaaVaSa ItaV laal lflBSiSS)O SHdSVaaiaBV Gena • pošto kron 5-50 IHAR, KH JKSflRHfl ^'.\ ^1