KATOLJSK CERKVEN LIST. „D. a. .*>. et 4: q. 80. a. 11.) Ta učenik je tudi te misli, da brez nekakega obhajila želja se sploh nihče ne more oteti ali zveličati: sej obhajilo je po svojem bistvu pravo znamnje in dokončanje osebne sklenitve človeka z Odrešenikom Jezusom Kristusom. i Konec ua>l.i Kratek obseg papeževe okrožnice o dolžnostih katoličanov. (I>a!je.i Naslednji nauk sv. Očeta o častitljivi edinosti vernih katoličanov med seboj in s sveto Cerkvijo je posebno imeniten in treba ga je s prevdarkoin brati, namreč: Da smo edini v duhu in zložni v djanji med seboj, moramo biti enakih misel. K temu sv. apostelj Pavel Korinčane prav živo in resno opominja: ..opominjani vas. bratje, da bodite edini v govorjenji, in da naj ne bode med vami raz-porov: nasproti pa bodite popolnoma v ravno tistem duhu in v ravno tistih mislih." (1. Kor. 1. lo.) Lahko je spoznati, kako modro je to zahtevanje. Zakaj djanja imajo svoj začetek v duhu: če tedaj so v duhovih razne menitve, potem ne more biti edinosti v volji in ne zlož-nosti v djanji. Tisti pa, ki poslušajo le svojo lastno pamet, se silo težko zlagajo v mislih. Spoznanje reči je zelo težavno, duh pa od na-tore slab, in velikrat se moti, k čemur pripomorejo še strasti, ktere velikrat vzamejo ali saj zmanjšajo zmožnost za spoznanje resnice. Zato deržave večkrat s silo v edinosti derže tis'e, kteri v svojih namerah niso edini. Drugač je pri kristjanih. Leti dobivajo svojo vero od Cerkve in so si svesti, da so pod njenim vodstvom v posesti resnice. Kakor je le ena sama Cerkev, ker je le en sam Kristus, tako je in mora na vesoljni zemlji hiti le en nauk za vse kristjane. „Kn Gospod, ena vera." (Efež. 4, 5.) rKer pa imajo ravno tistega duha v veri" (2. Kor. 1, 13.) imajo pred vsim to, iz česar izhaja enakost za vse v volji in v djanji. Enoglasnost pa, kakor tudi apostelj opominja, mora biti popolna. Vera se namreč ne opčra na človeško, ampak na božjo veljavo. Kar pa Bog nam razodene, imamo za resnico, ravno ker nam govori sam Bog, ki ne more ne zmoten biti in ne koga motiti. Zato moramo vsako resnico za terdno verovati, kadar je gotovo, da jo je Bog razodel. Ako le ene teh resnic ne verujemo, je to toliko, kakor da vse zaveržemo. Podlago sv. vere tedaj podkopujejo ravno tako tisti, kteri taje, da je Bog ljudem govoril, kakor oni, kteri dvomijo nad njegovo neskončno resničnostjo in modrostjo. Kteri nauki pa so od Boga razodeti, to ima sv. Cerkev določiti: nji je Bog izročil varstvo in razlago razodenj. Naj višji učenik v sv. Cerkvi je pa rimski papež. Edinost duhov tedaj zahteva popolno edinost v ra^no tisti veri, pa tudi popolno podverženfe vfclje do sv. Cerkve in do rimskega papeža, in ker Bog to zapoveduje, vsled tega popolno podver-ženje do sv. Cerkve, kakor do Boga. Kakor pa vera sama, tako je tudi to zahtevano podver-ženje le takrat popolna in resnična pokorščina, ako je nerazdeljena. In ravno v tej ne razdeljenosti vere in pokorščine je navada videti razlo-čivno znamnje, ktero loči katoličane od ne-katoličanov. Prav lepo pojasnuje to resnico sv. Tomaž Akvinski z naslednjimi besedami: „Razločivna tvarina vere je verhovna resnica, ker se ta razodeva v pismu in v nauku, ki izvira iz verhovne resnice sv. Cerkve. Nobeden tedaj, kdor se brani sprejeti svojo vero od nezmotljivega učilištva sv. Cerkve, ne more reči o sebi, da je v posestvu vere: posamezne verske resnice utegne imeti: nikakor pa nima vere same. . Kdor namreč cerkveni nauk spozna za nezmotljivo pravilo in ravnilo svoje vere, on sprejme vse, kar Cerkev uči; zakaj kdor bi v naukih sv. Cerkve po svoji glavi zbiral, da bi en nauk veroval, druzega ne, on bi očitno zapustil nauk sv. Cerkve kot nezmotljivo versko ravnilo, da bi se ravnal po svoji lastni volji. Vsa Cerkev ima le eno vero po besedah aposteljnovih (1. Kor. 1): „Imejte vsi ravno tisti nauk, in razporov naj ne bo med vami.u To pa bi bilo nemogoče, ako bi kje kake postavljene verske vprašanja ne bile določene po predstojniku vesoljne Cerkve, ktere določila mora sprejeti vsa Cerkev. Zato papež sam ima to oblast postaviti spoznavanje vere, kakor tudi vse, kar tiče vesoljno Cerkev. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Tz Ljubljane. Postni pastirski list ljubljanske škofije budi vernike k posebnemu če-ščenju sv. Jožefa, našega deželnega patrona. To češčenje posebno priporočajo sv. Oče Leon XIII v svoji okrožnici od 15. avgusta 1889, in nas k temu zlasti priganjajo razne nesreče preteklega leta: slaba letina, povodnji, bolezni, ki nas še zmiraj stiskajo. Vsi tedaj se kakor ena sama velika družina v svojih potrebah zatecimo za pomoč k sv. Jožefu, da nam zraven časnih pomočkov poslednjič tudi sprosi srečno zadnjo uro. Zarad tega nasleduje v pastirskem listu omenjena enciklika sv. Očeta od 15. avg. 1889. Poslednjič priporočajo prečastitljivi višji pastir družbo treznosti, da naj se povsod pridno razširja, in ob koncu, da naj verniki mesec sušeč prav pridno sv. Jožefu na čast obračajo. Sklep je rpostna postava" za bližnji 40danski post. Iz Ljubljane- (Veselica rokodelskih dečkov.) Preteklo nedeljo so rokodelski dečki v sobani gg. rokodelskih pomočnikov napravili prav lično veselico s petjem in deklamovanjem. V začetku je č. g. katehet A. Keržič v prav dobro vbranem govoru hvalil rokodelski stan. Omenil je med drugim, kako presvitli cesar sami visoko cenijo rokodelski stan, kar so tudi s tem pokazali, da v. č. g. Gruša. duhovnega očeta rokodelskih družb in sinu rokodelskih staršev, so izvolili za dunajskega nadškofa. Dečki pod vodstvom č. P. Angelika so veselo in prav lepo peli, pa vedrilne in podučivne govore in poezije lepo govorili in deklarnovali. Teh dečkov, ki jih podučujeta g. vodja Gnjezda in P. Angelik. je čez petdeset. Naučijo se razun druzih potrebnih tvarin zlasti tudi čednega in olikanega obnašanja, kar je zelo potrebno. Ni dvoma, da bi vsi gg. mojstri storili veliko dobroto sebi in mladini, ako bi pošiljali k g. profesorju J. Gnjezdu sploh in v večem številu svoje rokodelske dečke v ta nedeljski poduk. Omenimo naj še slednjič, da je bilo ob koncu igre veliko število 'mladenčev obdarovanih s pomo-rančami in drugimi jestvili ter so se močno razve-Ijeni domu vernili. V Čem seniku je .il.prosenca umeri blagi osmo" šolec France Klopčič. eden naših posebno ljubljenih mladenčev, vse leta deležnik pri dijaški mizi. Zelo žal nam je zanj; pa mora že tako bolje liti. Bog mu daj večni mir! Čast. gosp. Fr. Rome, bivši ranj«-ega župnik in velik dobrotnik v Čemšeniku. nam poroča o Klopči-čevi bolezni. Kri je jčl iz sebe metati, iz tega je nastopila nagla jetika. in poklical ga je Gospo«l. ttekel si mi enkrat, pravi, da so dijaki hvaležni za dobrote, ki jih vživajo in upa, da je tudi ranjki zelo hvaležen dobrotnikom; tudi v imenu njegovih domačih hvalo naznanja za blago skerb, ki smo jo s pomočjo blazih dobrotnikov imeli zanj. Tudi pravi, da je bil v« ren. pobožen, pohleven dijak, in je v Mnri jo imel posebno zaupanje. 0 počitnicah je prav pridno hodil k sv. maši. Naj vživa Kristusa, ki ga je ljubil. Naj v varstvu Marije, naj boljši Matere, počivajo njegove nežne koščice. in naj prosi tudi za svoje soš<»lce na zemlji, da bi ne pozabili, kako tudi vsaeega izmed njih čaka enaka osoda -— prej ali poznej. Blagor jim. kteri v Gospodu zaspe! Št. Vid na Koroškem. V ondotni bolnišnici usmiljenih bratov je bilo lansko leto 1138 bolnikov: Korošcev 805, Kranjcev 75. Primorcev 17. Hervatov 15, Slavoncev 19. Štajercev 45. Čehov >. Ozdravljenih je bilo 841, zboljšano okrevanih 150, neozdravljenih 30. umerlo jih je 57. — Kdor koli je imel priliko to napravo videti in opazovati, kaj se v nji godi, jo mora prav iz serca hvaliti. < »pomniti smemo tukaj, da »usmiljeni bratje" so dvoje verste: šentviški Su izmed tistih, ko so se izrekli za „reformacijo" ali bolj ostri red. in to je ena njihove prednosti. Tudi smo pred kaj časom slišali besedo, da bi bilo želeti, naj bi se tudi kje na Kranjskem vselili, n. pr. v Škofji Loki. kjer je že „špital" in .špitalska cerkev" na novem tergu; tedaj ena temeljnih pogoj že pri rokah. Ne bilo bi odveč, ako bi kdo malo popisal dogodbe in okoliščine ter sedanji stan on-dotnega ršpitala." Za Loko in okraj bi bila dobrota taka naprava pa tudi za bolj daljne kraje, ker že-leznična postaja ni daleč od ondod. Ta zadeva nam je bila na sercu že od takrat, ko je pokojni gosp. J d ž. Jerič imel tako posebno človekoljubno postrežbo pri usmiljenikih v Št. Vidu. Iz Amerike. Red Lake Minn. 9. jan. 1*90. Kakor sem Vam v zadnjem pismu že povedal, ljuba mati. sem zdaj zopet pri svoji čedi. pri _Rudeč >m jezeru" — po indijansko: rMiskwa gami\visa gaig.in." Ne morem Vam popisati, kako vesel in zadovoljen sem tukaj pri naših rudečekožcili. Indijanski (Čippeva) jezik mi že precej gladko teče. pa se ga še zmiraj učim in se ga bodem, ako je volja Božja, vedno učil. ker ta jezik ni kaj lahak. Zdrav sem kot riba v vodi in obleke imam tudi dovolj. Po zimi nosim obuvala iz jelenove kože, kakor jih imajo tudi Indijani: veliko ložje v njih hodim. kak«»r pa v navadnih čevljih; zlasti, ker nimam ne konja, ne voza; moram vedno peš hoditi. — 12. dec. sem menil iti čez jezero na ono stran obiskat naše ajde; pa sem pot zgubil, preveč je snežilo; ta pot je 12 angl. milj dolga, po kteri so pred 33 leti ranjki blagi g. L. Lavtižar hodili; ki so tukaj na ledu zmerznili. domu grede 3. dec. 1858. Indijani še prav dobro pomnijo in ini pripovedujejo o tem blagodušnem misijonarju. Hodil * sem toraj po ledu ta dan 5 ur — od 10—3 popoldne — in pridem na kraj „0n-da-da onanig", ki je samo 4 argi. milje oddaljen od naše misijonske hiše, in nisem vedel, da sem tako narobe hodil, dokler nitem prišel na suho zemljo. Hodim nato še J milji dalje in ostanem tam čez noč pri nekem ajdu. Prosim ga. na| se me usmili, in mi da kaj jesti. Imel ni druzega. kot neslan krompir in pa čaj, kakor ga Indijani pijo. namreč, brez mleka in sladkorja; to je bilo vse, kar je bil povžil zvečer in prihodnje jutro, predno sem se podal na ono stran čez jezero; pa rečem Vam. prav dobro mi je dišalo, kajti truden in lačen sem bil in seboj tudi nisem hotel nič vleči. I>rugo jutro, 13. dee.. v petek se toraj namenim iti čez jezero; bil je lep dan. Dospem tje ob llih dopoldne. Hodil sem 3 '/« ure teh 12 mil. Ostanem tamkaj do prihodnjega dne, do sabote in nato se zopet domu podam. Lansko zimo sem tudi dvakrat obiskal te ajde, ki jih je kakik 200 oseb, pa se ne da veliko opraviti z njimi; deržč se vsi svoje indijanske vere in svojih vraž. Upamo pa. da bodemo sčasoma tudi te Indijane pridobili, da se bodo namreč dali kerstiti in bojo prejeli sv. katol. vero. Protestant je (metodisti). akoravno jih je le malo, so nam veliko bolj na poti. kakor ajdje. — Visokoč. g. Severin Gros, O. S. B.. zdaj že dve leti niso več v Št. Klavdiju, ampak v New Munich-u. Č. g. Ciril Zupan so pri sv. Jožefu, — 4 milje od našega samostana, in oskerbljujejo 2 Kranjski naselbini, namreč; Krain Sv. Štefan. Ce se prav spominjam, sem Vam bil že v svojem zadnjem pismu pisal o našein novem škofu v Dulut-u. pri Gorenjem jezeru. Posvečeni so bili z drugima dvema za škofijo Vinono v Minesoti, in pa v Jonstavnu v Dakoti, dne 27. dec. pret. 1. Skoraj vsa zgornja polovica Minesote spada k tej novi škofiji. Zdaj imamo v Vin noti 2 nadškofa in 3 škofe. Vsega ne morem povedati, kako da napreduje tukaj v Minesoti sv. kat cerkev. Le naši ubogi Indijanci so še zelo zanemarjeni. V celi severni Ameriki imajo Indijani samo 4 misijonarje, in tam pa tam na postajah kako leseno cerkvico. Kakor se kaže, zdaj se odpira tudi za naše Indijane nova doba. Bog daj. da bi se vresničilo!... P. Simon Lampe, O. S. B. Stolpje. < D-lje.) II. V raznih dobah je mesto Jeruzalemsko bilo zavarovano s trojnim močnim obzidjem. Najstarejši zid je bil postavljen na podlagi ogromnih sten Sijonski zid s 00 stolpi. Drugi, ki je mesto varoval na zahodnji strani in v severoiztočni strani je slonel na tempelj-novem griču še visoki grad Antonia. Ta zid je imel samo 14 stolpov. Tretji zid, visok in močan, naslanjal se je na druzega. ter je izpeljan od stolpa Hipik-a na severozapadu in na severni zunanji strani Jeruzalemski do velikanskega vogelnega stolpa, in končal je pri starejšem tempelj novem obzidji poleg cedronske doline. Ta tretji zid bil je vterjen in zavarovan z 90 stolpi. Veličasten je bil pogled iz stolpnega tabra Psefinos*). Osemvoglat dvigoval se je do sedemdeset komolcev visočine. Ob solnčnem vzhodu je bilo videti daleč do Arabije, po vsi judovski deželi in do morja. (Jos. bel. V, 4, 3.) Pred tem stolpom je imel glavno taborišče rimski cesar Tit, ko je mesto Jeruzalemsko oblegoval. Velikanski vogelni stolp na severo-vzhodnjem voglu mestnega zidišča in ob enem tempeljna Jeruzalemskega je bil po opisu Jožefa Flavija čudovita zgradba. Tolika je bila visočina tega stolpa, da če je kdo od zgoraj pogledal v globočino, se mu je v glavi vertelo. Poverh je sozidal Herod še višji mostovž, in raz strehe tega velikanskega stolpa je pogled človeka omotil, preden so prišle oči do dna v podnožji. (Jos. Ant. XV, 11,5.) Tukaj je hudič Jezusa skušal: „ Tedaj ga vzame hudič v sveto mesto, in ga postavi na verh tempeljna/ (Mat 4, j.) Še so dandanes neki ogromni kamni do 20 in več stopinj dolgi in do G stopinj debeli, priče nekdanje terdnjave onega stolpa. Tam blizo je neki orjak,*) sklesani kamen, sedem in pol stopinje debel, kateri je, boje, oni zaverženi kamen, ki ga omenja sv. evangelij. rNiste-li brali tega pisma: Kamen, kterega so zidarji zavergli, postal je vogelni kamen." (Mark. 12, 10.) (Mat. 21, 42.) (Psalm. 117, 22.) „Glej! postavim temelj Sijonu kamen, izbrani kamen, rezani, kamen dragoceni, v podlagi vterjen." (Izai 28, 16.) Vsi smo, po izreku sv. Pavla: rsomeščani svetih in domačini Božji, sozidani na podlagi aposteljnov in prerokov; vogelni kamen pa je Jezus Kristus sam. V katerem se tudi vi vzidavate v stanovanje božje v Duhu." (Efež. 2, 19—22.) Da bi kamen, katerega izurjen kipar prireja v krasni kip (statuvo) kakor človek udarce čutil, kako bi ga to bolelo, in toliko veče bile bi bolečine, kolikor izverstniši je umetnik in kolikor popolniše ima biti mojstersko delo. Toda, kadar je umotvor dokončan, kakšna prememba na kamnu se kaže. Kakor, da bode zdaj zdaj odtvoril ustnice in modro besedo spregovoril, tako živ se nam vidi. Ako ne bi bil prestal onih tolikih udarcev, sunkov, mah-Ijejev, ostal bil bi kot surova gromada v prahu, in nobeden se ne bi zanj brigal. V isti meri je kerščansko zatajevanje in pokorovanje težavno, mučno, in težko je reči, kaj je neprijetniše, pervi početek, ko človek premaga serčno napade hujših strasti in začne po pravi poti kerščanske popolnosti in kreposti hoditi, ali ono doveršenje tudi v malenkostnih vsakdanjih čednostih. Zato se poslužuje sv. Cerkev te podobe v dan posvečenja in obletnico posveče-vanja vsih cerkva v lepi pesmi: „Coelestis urbs Je-rusalem itd." Nebeški grad Jeruzalem, Presrečnega miru pogled, Visoko mesto, z živih skal, Prot nebu kvišku dvigaš se. Obdaja, kot nevesto te, Tisočkrat tisoč angeljev. So z dletom blago obsekane, Z udarci brezštevilnimi, In s kladvom mojstra olikane, Te skale v zide stavljene. *) Psephinos v gerškem jeziku pomenja: mozaik, t. j. iz malih kamničkov zložen. (V zgornjem delu je bil stolp psefinos, sostavljen iz manjših s cementom vezanih kamnov.) *) Debele stene, v zid zložene, so kedaj imenovali „ki klopi ške ali ciklopiške" zidine, t. j. velikaiu>ke. In dobro skupaj sklenjene Na verh visok postavljene. Je delo dokončano, in vsa miloba, kakor jo je mojster v duhu gledal čez njegov umotvor razlita, kolika čast tudi za sinu zemlje, ki je prah in pepel, da postane otrok božji in vreden, da ga sprejmejo v veličastne prostore nebeškega kraljestva. (P. We-ninger). Sveta Cerkev Kristusova je toraj sveto mesto Božje, vterjeno, nepremagljivo, na terdno skalo zidano, da moč peklenska ga ne more nadvladati. Temu svetemu mestu je Gospod Bog sam močan stolp, kakor David poje navdušeno: „Sliši, Bog, vpitje moje, ozri se na mojo molitev. — Od skrajne dežele te kličem, ko se pogreza serce moje; na skalo si me postavil. Vodi me, ker ti si bil moje pribežališče, stolp močan zoper sovražnika." (Ps. 60, 1—4.) Ravno tako pravi Salomon v pregovorih: „Najmočnejši stolp je ime Gospodovo." (Preg. 18, 10j (Dalje nasl.) Čertice iz dnevnika. Spisal J. B. Od perve svoje mladosti imam že navado zapisovati v dnevnik vsak važnejši prigodek, zadevajoč mojo osebo; zaznamujem tudi vse, kar se je pripetilo v kraju, kjer stanujem, in kar je vredno, da se zapiše; celo naj važnejše dogodbe v cerkvi ali v domovini si navadno bilježim v omenjenih bukvicah. Tako se mi je nabrala lepa zbirka knjižic, ktere hranijo marsikaj zanimivega. Kadarkoli o vččernih urah v te bukvice pogledam, vedno nahajam v njih marsikaj, kar me živo spominja nekdanjih dni, v kterih sem marsikaj žalostnega, pa tudi veselega doživel, dasiravno še nisem dosegel visoke starosti. Koliko so pač mnogi stari duhovni, kteri so dolgo versto tet delovali v Gospodovem vinogradu, britkega in radostnega doživeli, koliko bi nam pač zamogli popisati podučnega in svarilnega, da so si razne dogodke v dnevnik začertali! — Podam naj tukaj častitim bralcem nekoliko čertic iz svojega dnevnika; kar nisem natanko v knjižicah zaznamoval, ».o bom iz spomina dopolnil. 0 svoji osebnosti bode n le toliko govoril, kolikor je potrebno, da se razumeva stvar, o kteri pišem. Oseb večidel nisem imenoval, da se ne bi kdo kaj spodtikal. Ako bom čast. bralcem s temi versticami vstregel, in ako kdo za svoje življenje kako dobro zernice v njih najde, — potem bom zadovoljen, ker dosegel bom namen, kteri me je pri spisovanju vodil. — 15. Avg. Sv. cerkev obhaja častitljivi praznik vnebovzetja preblažene Device Marije; ki je za pisavca teh verstic lep in nepozabljiv dan, dan, ko je pervič opravil sveto, nekervavo daritev. Po doveršenih bo-goslovskih šolah je moral dolgo, dolgo čakati, da je dosegel svoj namen, da se mu je izpolnila serčna želja. Po ternjevi poti britkosti je dospel v svetišče Gospodovo. Starodavna cerkev apostolov pervaka je krasno ozaljšana in razsvitljena, polna pobožnega ljudstva; krog cerkve množice ljudi, kteri nimajo v nji več prostora. Zvonenje in strel naznanja, da se v tem svetišču obhaja kaj nenavadnega. Veseli so domačini in ptuji, da danes rojak obhaja svojo novo mašo. Še bolj srečen in vesel je novomašnik, ko blagoslavlja zbrano množico, ker skoraj ni se več nadjal, da bo kedaj stal na tem svetem mestu. Bolj natanko mi ni treba slovesnosti opisovati, saj se verši skoraj povsod enako. Slovensko ljudstvo o takih prilikah očito kaže. kako spoštuje in ljubi svoje duhovne, kako vč ceniti njihovo delovanje za dušni in telesni prid vernikov. O poldne je bilo po-gostovanje duhovnov, sorodnikov, prijateljev in sploh povabljenih gostov. Pri obedu je napil zdravico domači gospod župnik, velik dobrotnik novomašniku, njemu, ki mu je postal danes duhovni pomočnik, ker so ga knezoškof iz važnih vzrokov v domačo župnijo pastirovat poslali. Žal, da je bilo veselje lepega dneva proti večeru po neki nesreči zelo kaljeno. Neki neprevidnež je namreč prinesel po nepotrebnem in po svoji volji še precej velike cerkvene topiče prav blizu vasi, ter jih tamkaj izpalil. Slab možnar se pri ti priliki razletf, ter blizu stoječemu mladenču roko nad komolcem prebije tako, da so mu jo morali v ljubljanski bolnišnici odrezati. Pa bila je pri nesreči vendar velika sreča, da se ni še kaj hujega pripetilo. Razferčali so bili namreč veliki kosi kovine med goste; našli so se pozneje zasajeni v zemljo in zapičeni v bližnji zid, tik miz povabljenih gostov. Kolike nesreče nas je tu Bog obvaroval! Kdo bi popisal, kdo bi soštel vse nesreče, ktere so se samo na Slovenskem v dvajsetih letih po neprevidnem streljanju prigodile, tu pogorišča, tam ranjeni in celo ubiti mladenči! — Streljanje pri cerkvenih svečanostih se verši iz naj boljšega namena, ter slovesnosti zelo povikšuje; vendar velike pazljivosti je pri tem potreba in neskušeni, ali celo nedorastli mladini naj se to nevarno delo ne izročuje; tudi naj se paglavci, ki radi topiče postavljajo, ne pustijo blizo. Po omenjeni nesreči se mnogo let v naši župniji pri cerkvenih pobožnostih ni več streljalo. V spomin svoje nove maše sem zložil in zapisal v dnevnik sledečo pesmico: Zvonovi, čuj, zvonijo. Odmeva strela grom; In množice hitijo Gor v posvečeni dom. Svetišče zaljša cvetje, Ovenčan je oltar. Poslušaj deklic petje: „ Češčena si vsikdar!" „ Zemljo si zdaj pustila, Se dvignila v nebo; Za Tabo, Mati mila. Ozira se oko! Človeški rod daruje Goreča Ti serca; In Tvoja roka suje Dobrote mu z neba." Zvonovi kaj zvonijo? Buči kaj strela grom? Kaj množice hitijo V svetišča blagi dom? Sv6t danes se raduje, Obhaja slavni god; Katoljški svet praznuje Marijin vnebohod. — Pa dvojno danes lica Veselje nam žari; In radosti solzica V očeh se nam svetf. Gorijo svete sveče, Donijo pesmice; Se dvigajo dišeče Kadila meglice. Daritev nekervavo Daruje mašnik mlad; Daritev nekervavo Daruje pervikrat. Prečudna Tvoja pota — Prečudna so, Gospod! Naj veča si dobrota, Studenec si dobrot! Sej ruda v peč se stavi, Srebro da teče z nje: Očisti se v težavi Človekovo sereč. Po stezi naj britkejši, Čez ternjevo si pot K daritvi naj svetejši Pripeljal me, Gospod! V podobi kruha, vina (Ozri se na oltar!) Darujem Boga Sina, Neskončni Bog, Ti v dar. Daritev nekervavo Darujem mašnik mlad; Darujem v večno slavo V zahvalo pervikrat. i Dalje nasl.) Lešnik domisljiveeni. Mnogokrat brezverni učenjaki, osobito nekteri domišljivi juristi duhovščini očitajo razne dogodke iz zgodovine, posebno take, kjer mislijo vščipniti ali vero. ali sv. cerkev. Da siromaki sami ne znajo dosti zgodovine, to se lahko prepričamo, in večkrat pokažejo s tem, kako so plitve pameti in kratkega uma. Radi prežvekajo, seveda brez pomislika. kar so od drugih slišali, samo da napadajo sv. Cerkev. — To je njih dogmatika. Ako naletiš takega prijatelja, in se z njim razgovarjaš. ga vse bode, vse mu preseda, kar je klerikalno. Kmalo ti hode izvlekel iz žepa vprašanje: „kaj pa noč sv. Jerneja v Parizu in Te Deum v Rimu?" Nedavno razpravljala je to vprašanje tudi „Vrhbosna." Radi toraj očitajo take glavice klanje v Parizu, češ, da ga je tudi Cerkev odobravala' Izvajajo pa taki učenjaki iz tega brez števila posledic; to si lahko mislimo. Te-Deum v Rimu je res historična dogodba; kakor sedaj, tako so tudi nekdaj sv. Cerkvi njeni sovražniki nastavljali mreže in zanjke. Katarina Medičejska bila je ona zvita kača. oni dvojnobrušeni nož. ki je z lažjo hotela černiti sv. Cerkev. Naznanila je namreč sv. Očetu, da se je odkrila za-kletev proti kralju in njegovi obitelji, in da se je izdajstvo strogo kaznilo. Radi tega sporočila so v Rimu res obhajali Te Deum. Ista Katarina razširila je po svojih agentih na Nemškem vest, da je klanje v noči sv. Jerneja provzročil sv. Oče in Guisi. — Da ti mladi in neškušeni gospodje tako lahko in nezavestno napadajo zgodovinske dogodke, in jih napčno razlagajo, je vzrok to, ker premalo poznajo zgodovino, in tre"ba bi bilo. da bi taki lahkoumnež premislil in pretehtal, ali je pravo in resnično, kar prodaja pri vsaki priliki kot svoje blago. — Trevirski nadškof Jakob Eltza pisal je leta 1573 list cesarju Maksimilijanu II, ter mu povč zvijačo in očitno laž Katarine Medičejske. Dotični list se še sedaj hrani v cesarskem dvornem pismohramu na Dunaju (Kodeks Trevirski). Ko pridejo taki gospodje na Dunaj, bi se lahko prepričali o tem; gotovo bi drugikrat ne govorili in ne terdili tako slepo. Razgled po svetu. • Dunaj, (Družba pobožnih delavcev.) S tem imenom po cerkvenem in cesarskem dovoljenji na Dunaju v kratkem stopi na dan nova družba. Družbeniki, slavnoznani vodnik Sch\varz in petero bratov, živč po pravilih sv. Jožefa Kalasancija, z nekoliko spremembo. Namen je, delati sploh v prid vsega rokodelskega in delavskega stanu. Laško. Kadar pridejo kobilice v kako okrajino, na kako polje, — grizejo in glodajo dotlej, da vse požro. Tako dela sardinstvo, ki je prihrulo v papeževe dežele in jih ugrabilo z nasilstvom. Kaj so zla-goma poplenili samostanom in drugim včrskim napravam, kdo bo to preštel? Nedavno so se lotili „Propagande," ki je naprava vsih katoličanov za razširjanje sv. vere. vzeli so ji 2000 milijonov lir. Ko je to pošlo, je segel framason Crispi po pobožnih vstanovah. ki imajo imetja nad 1700 milijonov lir. Tako gre dalje in svet molči! Enkrat se bo že oglasil; če ne prej. pa takrat, ko bo prišla versta na bogate jude. Zakaj j udom jemati je greh; papežu, Cerkvi, cerkvenim napravam grabiti, to pa ni greh! Kdo se je zmenil, ko so Zveličarja obleke oropali in za njo vadljali! Bavarsko. V zbornico deržavnih svetnikov je namesto umerlega Dollingerja vzet prof. pl. Sicherer, borivec za „omnipotentno deržavo", mož „kancel-paragrafarja" Lutz-a. — Eden bavarskih duhovnov pripoveduje, da je neki dan bil pri Dollingerji na obedu in takrat je slišal besede iz njegovih ust: „vse je k moji povernitvi (v katol. Cerkev) pripravljeno; na pismu samo mojega podpisa še ni." In ko mu je le-ta odgovoril: .Storite to propter pacem ecclesiae," je Dollinger odgovoril: „Pa moj slovez je potem šel po vodi." Tudi še druge podobne besede se pripovedujejo, ki kažejo, kako se je ta nesrečni stariha bal očitnega mnenja, tistih pen, ki so jim kdaj rekli: „aura popularis." Želimo, da bi se saj v zadnjem odločnem trenutku bil skesal. Prusiia. Poštenjak Windthorst je une dni obhajal svoj 7bti god. Gornja Avstrija ima med vsimi avstrijanskimi kronovinami naj več kat. rokodelskih družb, namreč 17. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec februvarij (svečan), a) Glavni namen: Pomnoženje -pobožnosti k sv. Jožefu. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) ( Konec.) Toda pričakujmo za sv. Jožefa še več od papeža, ki v svoji okrožnici od 15. avg. 1889 o sv. Jožefu govori tako, kakor je govoril pač kak njegov pobožni častilec, kakor sv. Bernardin Sijenski, ne pa kakor navadno govori naj višji cerkveni učenik. Leon XIII govori: rBrez dvoma je čast Matere Božje tolika, da se kaj večjega stvariti ne more. Ker pa je bil sv. Jožef s preblaženo Devico po zakonski zavezi zedinjen, zato je on naj bližje oni vzvišeni časti, s ktero Božja porodnica daleč presega vse druge stvari. Ker zakon je naj tesneja skupnost in zjedinjenje, in zato zahteva po dvoji naravi medsebojno občestvo vsega imetja moža in žene. Če je tedaj Bog sv. Jožefa odločil za m( ža Marijinega, tedaj ga gotovo ni samo odločil za tovarša v življenji, za pričo njenega devištva, za varha njene čednosti, ampak po zakonu tudi za deležnika njene vzvišene časti. Enako se po drugi visoki časti odlikuje pred drugimi ljudmi; ker po božjem sklepu je bil varh Božjega Sinu in ljudje so ga imeli za Njegovega očeta." Vsled tega božjega sklepa sv. Jožef o sebi sme reči: ^Naredil me je Bog tako rekoč kralju za očeta;u in česar noben angelj ni mogel Bogu reči, to je smel reči sv. Jožef: rJaz Mu bom oče, in On mi bo Sin.a Čujmo zopet Leona XIII: Naravni nasledek je bil. da se je večna Beseda sv. Jožefu ponižno pod-vergla, mu bila pokorna, ter mu skazovala čast, kakoršno naj otroci skazujejo staršem. Ali ne sledi pa naturno tudi za nas dolžnost, da sv. Jožefu, skazujino čast, kakoršna se spodobi tacemu očetu Jezusa Kristusa? Ako sv. Oče poživlja vse po vesoljnem svetu raztresene ude molitvenega apostoljstva, da naj vsak dan tega mesca, da, vsak dan, .vsak trenutek vse svoje namene in misli, vse svoje občutke in želje, vsa dela in besede" prav posebej darujejo za ..poni nožen je češčenja sv. Jožefa;" tedaj hoče s tem darovanjem, kakor pravi okrožnica od 15. avg. l>s'J. trojno doseči v čast sv. Jožefu: 1 da bi verniki že prihodnji mesec sušeč še splošneje, kot se je že do sedaj to godilo, njegovemu češčenju z vsakdanjimi pobožnostmi posvetili; 2. da bi se že letos pred praznikom tega svetnika v glavni cerkvi vsacega mesta, obhajala tridnevnica; H. da bi verniki ondod, koder ta praznik še ni zapovedani praznik, ta dan kolikor moč po načinu zapovedanega praznika obhajali. Kdaj se je kaj podobnega od tako visoke oblasti zahtevalo za kacega svetnika? Če verni zadostč tem željam Kristusovega namestnika, potem se mu mnogo zlajša popolno dovoljenje onih prošenj, ktere je on sam svoj dan s poprej omenjenimi očeti cerkvenega zbora predložil svojemu predniku Piju; in naj bi oni pač njemu in sebi zaslužili veselje, da sv. Duh skoz usta Leona XIII izrečno ukaže naznaniti, v kako pre-imenitnem smislu naj se umevajo njegove besede, ko Jožefa imenuje pravičnega. b) Posebni nameni: 12. S. G a v d t* u e i j. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega pobožnosti. Več duhovnih vaj in ljudskih misijonov. Mnogo dušnih pastirjev. 13. S. Katarina Ki č i. Češčenje Kristusovima terpljenja. Zadeve poklica. Mnogo tacih, ki so v veliki dušni nevarnosti. 14. S. Antonin. Ljubezen do molitve in nebeških reci. Voditelji duhovnih vaj in ljudskih misijonov. Vec pijaiieev in drugih grešnikov iz navade. 15. S. Georgija. Ljubezeu do dela in tihega spol-novanja dolžnosti. Ud brezvestnih staršev zanemarjam otroci. Hudo skušani. Iti. S. Gregorij X. Pobožnost k presv. Rešujemu Telesu; 40urna pol>ožnost, za ta teden prav posebno priporočena. Velike cerkvene zadeve. 17. S. Fintan. Skotška dežela. Spovedniki in pridigarji. Vec dušno-pastirski h zadev. Opravljani iu preganjani. 18. S. Leon Veliki. Moč in stanovitnost v boji za pravice sv. Cerkve. Kdinost kerscanskega ljudstva z duhoviti in duhovnov s škofi. (Dalje naši.) II Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. «». presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora iu Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Ih^ dobrotno odverni od naše dežela |»oboje. umore iu sam> temi ver-stieami za vse v pretečenem letu prejete milosti sjiolnovaje > tem svojo obljubo S. |J. v sv. J. Hvaljene in češčene naj l*»do p res veta imena Jezu-Marija in sv. Jožef'! V nedeljo pred novim letom me napade huda pljučna bolezen, kar dan za dnevom močnejše prihaj;i, tako da je poklicani zdravnik rekel, da je Mezen skoraj u.ii visi mor dosegla iu da ie v veliki nevarnosti moje življenje. V tej sili so me moj duhovni pastir priporočili goreči združeni molitvi in smo obljubili svojo zahvalo po rZg. Dauiej-razslasiti. Tudi moji so začeli opravljati devetdnevnico ua čast sv. družine in Naše ljube (iospe presv. Serea, sv. Antona Pad., ss. Simona iu Juda iu drugih svetnikov za njih priprošnjo; ko smo dokončali drugo 9dnevnico, so se mi moči vidno začele boljšati, ter upam. da bom z Božjo pomočjo kmalo popolnoma zdrav. Luka Pavlič. Listek za raznoterosti. Čast. g. Jan. Karlin, bivši Dobemiški župnik, je vmeščen na faro S m 1 e š k o. t V Starem tergu na Štajarskem je 3. t. m. pre-jemši ss. zakramente umeri znani slovenski pisatelj župnik Davorin Terstenjak. Rojen je bil v Krajevcih, fari sv. Jurija ob Ščavnici 8. listop. 1817. R. I. P. Iz redov sv. Frančiška Asiškega je preteklo leto 1889 šlo v razne misijone 59 redovnikov, namreč: njih 28 v Sveto deželo; 5 v Albanijo; 1 v Egipt; 5 na Tripoliško: 5 v Kino; 6 v Bolivijo; 7 v Brazilijo; 2 v Kanado. Letošnji imenik oo. jezuitov avstrijansko - ogerske okrajine, natisnjen na Dunaju, kaže, da število vsih je: 663, med temi 323 mršnikov; v vsem redu z misijoni vred pa 12.548 (med temi mašnikov 5615, drugi so še šolski in pa pomočniki). Provincije so: 1.) Laške (rimska, napolitanska, siciljska, torinska in in beneška). 2.) Nemčijske (avstro-ogerska, belgiška, gališka, nemška, nizozemska). 3.) Francoske (šampanjska. franška. lugdunska, tolosanska). 4.) Španjske (aragonska, kasteljanska, lusitanska. mehikanska, tole-tanska). 5.) Angleške (angleška, irska, marilanško-njujorška, misurska. misija kanadska, misija novo-avrelijanska, misija zambeška). Oziroma na avstro-ogersko okrajino je n. pr.: na Dunaju patrov 8, v Koloči 29. v Gradcu 3, v Kalksburgu 28, v Celovcu 7, v Ljubljani 4, v Lincu 20, v Inomostu 31,vPožunu 19, v Pragi 14, v Št. Andreju 23 itd. Beatificija in kanonizacija. Beatifikacija se imenuje djanje, ko sv. Oče koga prištejejo med število blaženih, kanonizacija pa tisto, ko koga prištejejo med svetnike. Preiskovanja v tem oziru imajo posebne postave in pravila po predpisu papeža Urbana VIII. Preiskovanja se godijo v domačem jeziku, od koder je bil služabnik Božji po postavljenem odboru. Potem kardinal zadevnega preiskovanja izvoli prestavljavce v latinščino in pregledovavce spisov. Spis preiskovanja se mora zapečatiti in v škofijskem pismohramu hraniti; le en sam prepis se sme narediti. pa ne „polygraphovanu, in ta se zapečaten pošlje v Rim in tam se ne sm6 odpečatiti brez privoljenja papeževega. Da spisi ostanejo razločni in papir ne sperhne, se ne smč pisati na tako imenovani „ma-šinski papir", ampak na prejni papir, charta a ti no, t. j., ki je narejen iz nitine robe. (Rim, Congr. R., 8. apr. 1889.) Hervatsko-slovenska akademija v Rimu. V nemško-ogerskem zavodu v Rimu imamo tudi mi Slovenci 3 nadarjene mladenče. Da ti verli dijaki tudi v daljini ne pozabijo svoje slovenske domovine in materinskega jezika, nam dokazuje to, kar je pisala „Vrh-bosna", da so osnovali naši verli rojaki s svojimi brati Hervati: .Hrvatsko-slovensko akademijo." Namen ji je plemenit, da se vadijo v svojem domačem jeziku, in da izdelujejo posamezne oddelke iz modroslovja in bogoslovja v lepi slovenščini. Tudi v Rimu se tedaj naši rojaki pripravljajo za pozneje delo med svojim narodom. Katoliško društvo za Kranjsko ima prihodnjo sredo, 12. t. m., občni zbor, k kteremu so prijazno povabljeni pn. udje tega društva. Začetek je ob sedmih. V Warnšdcrfu. kakor pišejo, je mestna gosposka prepoved dala, da osebe obojega spola pod 16. letom ne smejo očitnih plesov obiskovati. Na Ruskem je hripasta bolezen začela prav hudo razsajati, in sicer v zvezi z možganskimi in čutil-ničnimi boleznimi. Duhovske spremembe. V Kerški škofiji. Faro Theissenegg je dobil ta-mošnji provizor č. g. Jožef Hain; faro Otok čast. g. Jožef Peterman, župnik Št. Vidski; faro Timenico Medgorski provizor č. g. Janez Ogriz; faro Dobrije č. g Klemen W ar mu t h, do zdaj župnik v Kolbnici. — Novomašnik Č. g. Roman E i b e k pride za kaplana v gornjo Belo. Prestavljeni so: č. g. Herman Deutl, kaplan v gornji Beli, pride za kaplana v Špital; č. g. Fr. M a r i n i č, kaplan v Špitalu, za provizorja v Med-gorje. — Razpisana je fara Št. Vid v Podjunski dolini do 15. febr. — Umeri je dn6 19. januvarija čast. g. Anton Bader, provizor v Zaberdci. N. v m. p.! Dobrotni darovi. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Po čč. gg. Tršulinaricah 30 gld. — Z Dola 10 gld. — Iz Leš 10 gld. — S Fužin na Gorenjskem 7 gld. — Po preč. gosp. mestn. župniku J. Rozman-u 20 gld. — S Češnjic 11 gld. — Gospodičina plem. Gandini 5 gld. — Iz Šentjerneja 53 gld. — Ana Mrak 1 gld. — Z Rove 13 gld. — Terezija Stupica 4 gld. — Neimenovan 3 gld. — S Šenčurja pod Komom 18 gld. 20 kr. — Iz Šent-Vida pri Zatičini 28 gld. - Iz Prcdoselj 18 gld. Za dijaško mizo: Pn. gosp. kan. dek. M. Skubic 5 gld. _ č. g. kapi. J. Šlakar 2 gld. 50 kr. — Preč. g. dekan in župnik J. U. dr. J. Šterbenc 50 gld. — Čast. g. kapi. Jan. Kačar 3 gld. — Č. g. kapi. Jož. Borštnar 2 gld. — Z napisom: „za ljubo zdravje" 50 kr. — Marija Vodnik 2 gld. — Č. g. župnik A. KerČon 1 gld. — Neimenovana dobrotnica iz Tersta 2 gld. — Neimen. prijatelj iz Notranjskega 5 gld. — B. K. 2 gld. — G. J. Klemen 5 gld. Za sv. Detinstvo: Neimen. 80 kr. — Po prečast. g. župn. J. Rozmanu 10 gld. — Čast. g. župnik B. Bartol 4 gld. 90 kr. — Č. g. župn. Ant. Kerčon 7 gld. 30 kr. — Č. g. J. Kramarič, kaplan v Hinjah, 3 gld. Za družbo sv. Bonifacija: M. J. 5 gld. Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: M. J. 5 gld. Za bratovščino sv. R. Telesa: Neimenovana iz Tersta 1 gld. Za naj potrebniši misijone: Čast. g. kaplan J. Šlakar 2 gld. 50 kr. Za sv. Antona Puščavnika na Šmarni gori. Gospa Antonija Krajgher v Hrašah 5 gld. — Gspa. R. Po-gačnk 3 gld. Za Adrijanopol: G. J. Klemen 10 gld. (Dragi dar. prib ) Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tinkarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.