Poštnina platana v gotovini K ŠTEVILKA 1 LETNIK XXXVIII NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. JANUARJA 1937 If Eb O- I |L| A ■ Kriza in zadružništvo v številkah. — Kmečka zaščita. — Konjunktura drugod V w &■ Bi” ■ in pri nas. — Kmetijsko.Zadružništvo na Luksenburškem. — Zvezine objave. — Gospodarstvo. — Davki in takse. Priloga „Narodnega Gospodarja" štev. 1.1.1937. v'v ■ •, -v-j;a Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Braslovčah, r. z. z o. z., se vrši dne 31. januarja 1937 ob 15. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 3. Volitev nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji.' 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerkljah ob Krki, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. januarja 1937 ob 2. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za 1. 1936. 3. Odpis rezerve za kritje neveljavnih delnic Zadružne gospodarske banke, 4. Slučajnosti, Redni občni zbor Splošne kmetijske nabavne in prodajne zadruge Novo mesto, r. z. z o. z., se bo vršil dne 1. februarja 1937 v gostilni Zabret v Novem mestu ob 13. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev' in pozdrav načelnika. 2. Čitanje in odobritev zapisnika. 3. Poročila načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Odcepitev strojnega oddelka in ustanovitev nove strojne zadruge. 6. Volitev načelstva in nadzorstvu. 7. Slučajnosti. Občni zbor Zadružne elektrarne v Pirničah, r. z. z o. z., se vrši dne 31. januarja 1937 ob 14. uri v šoli s sledečim dnevnim redom: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključku za 1. 1936. 4. Slučajnosti. Občni zbor Kmetijske zadruge na Rakeku, r. z. z o. z., se bo vršil dne 31. januarja 1937 ob 14. uri v prostorih J osi pinc Steržaj. Dnevni red: 1. Prcmemba pravil. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1936. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Mlekarske zadruge za Siovenj-gradec. in okolico v Slovenjgradcu, r. z. z o. z., se vrši dne 31. januarju 1937 ob 9. uri dopoldne v Zadružnem domu. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo tajnika. 5. Slučajnosti. Občni zbor Sirarske zadruge v Stari Fužini v Bohinju, r. z. z. o. z., se bo vršil dne 7. februarja 1937 ob 13. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 6. Potrditev sejnega sklepa o produkciji mlečnih izdelkov za tekoče leto. 7. Slučajnosti. Občili zbor Hranilnice in posojilnieu v št. Lovrencu, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 31. januarju 1937 ob 'A8 dopoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Revizijsko poročilo. 4. Slučajnosti. Občili zbor Strojne zadruge, r. z. z o. z., v št. Lovrencu na Dol. se Ikj vršil v nedeljo, dne 7. februarja 1937 ob pol 8. uri dopoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Revizijsko poročilo. 4. Likvidacija zadruge. 5. Slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12'5() I )in. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Kriza in zadružništvo v številkah. Kriza, ki kakor mora tlači vse naše gospodarstvo, se odraža tudi v statistiki, kolikor pač morejo suhe številke dati izraza stiski, ki tlači naše gospodarsko življenje. Zadružna zveza v Ljubljani je izdala statistiko o poslovanju svojih članic v lelu 1955. A ko primerjamo podal ke o poslovanju zvezinih zadrug v tem letu s podatki iz prejšnjih let, se vidi, da kriza ne samo da ni začela ponehavati, ampak da se je celo poostrila. Treba bo izrednih sredstev, da sc posledice kolikor mogoče omilijo in da si zadružništvo zopet pridobi prejšnje zaupanje in tako svoje sile zopet postavi v službo ljudstva. V naslednjem podajamo nekaj primerjav iz leta 1929, ko krize še ni bilo, s podatki iz naslednjih let. Pripominjamo pa, da obsega zvezi na statistika tudi poročila o nekaterih hrvatskih zadrugah izven dravske banovine. Da dobimo popolnejšo sliko o razmerah v Sloveniji, smo podatke o hrvatskih zadrugah izločili iz naših primerjav, tako da se številki' v naši razpravi nanašajo na zvezi m1 članice samo v Sloveniji. Članstvo. Leto Pri posojilnicah Pri nekreditnih zadrugah Skupaj Število Število Število Število Število Število Število Število Število zadrug poročil članov zadrug poročil članov zadrug poročil članov 1929 304 301 90.528 251 234 45.685 555 535 136.213 1930 315 314 96.610 277 252 49.040 592 567 145.650 1931 323 318 100.340 307 280 50.579 630 598 150.920 1932 323 323 109.338 322 290 52.483 645 613 161.821 1933 32(5 325 95.981 327 325 52.048 653 650 148.029 1934 325 324 91.984 324 315 53.600 649 639 145.584 1935 323 323 88.914 325 320 48.400 648 643 137.314 Na eno posojilnico jc prišlo povprečno članov: 297 v letu 1929, 306 v letu 1930, 315 v letu 1931. 338 v leiu 1932, 295 v letu 1953. 283 v letu 1934 in 275 v letu 1935. Podobno upadanje članstva sc kaže tudi pri nekreditnih zadrugah, pri katerih je odpadlo povprečno na eno zadrugo: 197 članov v 1. 1929, 194 v 1. 1950. 180 v 1. 1931, 181 v 1. 1932, 160 v 1. 1933, 170 v 1. 1934 in 151 v 1. 1955. Promet. Naslednji podatki o prometu, ki so ga dosegle zadruge v posameznih letih, s vedoči j o zadostno, kako zelo je učinkovala kriza na zadružno delovanje. Pri nazadovanju prometa so kreditne zadruge prizadete mnogo boi j nego ostale, ker se kriza javlja predvsem pri denarstvu. Promet pri posojilnicah je padel v 1. 1935 nasproti 1. 1929 malo manj kakor za dve tretjini. Od tega prometa odpade znaten del na prepise in če bi se moglo statistično ugotoviti, koliko od celokupnega prometa odpade le na prepise, bi bile številke še bolj porazne. Nekreditne zadruge pri upadanju prometa niso prizadete tako hudo kakor posojilnice, vendar je tudi pri njih promet nazadoval skoro za polovico. V posameznih letih je promet znašal (v tisočih dinarjev): Leto Pri posojilnicah Pri nekreditnih zadrugah Skupaj 1929 3,749.596 1,636.315 5,388.838 1930 3,682.733 1,751.595 5,434.127 1931 3,225.974 1,292.856 4,518.851 1932 2,306.422 1,129.309 3,435.731 1935 1,560.036 1.085.851 2.615.887 1934 1,594.635 985.028 2,577.663 1955 1.526.190 898.841 2,425.051 Pri posojilnicah obstoji promet pretežno na eni strani v vplačilih na hranilne vloge, na vloge v tekočem računu in v vplačilih na povrnjena posojila; na drugi strani tvorijo promet izplačila hranilnih vlog, izplačila danih posojil in izplačila v tekočem računu. P rej e m k i, ki so jih imele posojilnice od vplačanih hranilnih vlog, vlog v tekočem računu in od povrnjenih posojil. so bili v posameznih letih sledeči (v tisočih dinarjev): Leto Prejete Povrnjena hran. vloge posojila Vloge v t ek. rac. Skupaj 1929 434.296 118.695 363.986 916.977 1930 425.449 126.675 360.791 912.915 1931 362.606 122.319 300.195 785.120 1932 249.612 102.458 233.532 585.603 1933 194.064 80.411 162.526 437.001 1934 187.348 117.954 148.724 454.026 1935 181.736 61.616 199.943 443.295 Na drugi strani izkazujejo izdatki pri posojilnicah kot izplačila hranilnih vlog. izplačana posojila in kot izplačila hranilnih vlog v posameznih letih sledeče vsote (v tisočih dinarjev): Leto Dvignjene hran. vloge Dana posojila Izplačila v tek. rac. Skupaj 1929 295.162 166.959 410.965 873.066 1930 336.1 11 123.293 371.411 830.815 1931 550.881 141.160 313.088 805.130 1952 291.552 70.780 217.075 579.207 1955 285.721 57.41 1 158.172 449.504 1934 208.730 99.788 139.187 447.705 1935 187.847 42.648 195.263 425.758 Najbolj občuten jc padec pri dotoku novih hranilnih vlog, saj je bil leta 1935 dotok novih za približno 58% manjši kakor I. 1929. Vplačila v tekočem računu so bila 1. 1935 sicer nekoliko višja kakor I. 1954 in 1933, vendar kažejo v primeri z 1. 1929 še vedno veliko n a za d o- vanje. Vsota povrnjenih posojil je skoro za polovico manjša kakor I. I9"i4 ali kakor I. 1929. Posledica okolnosti, da se je dotok novih sredstev tako zmanjšal, se kaže v tem, da so mogle posojilnice v 1. 1935 dovoliti le majhen znesek novih posojil, štirikrat manj kakor 1. 1929. Znesek izplačanih hranilnih vlog izkazuje vsoto nekaj nad 18? milijonov dinarjev. Ta vsota pa bi bila varljiva, če bi se mislilo, da so bile te vloge izplačane v gotovini; velik del hranilnih vlog je bil izplačan le v prepisih. Gotovo bi bila vsota izplačanih vlog znatno višja, če bi imele posojilnice na razpolago več gotovine. Isto velja tudi glede izplačanih posojil, katerih se je v letu 1935 izplačalo približno za 74% manj kakor leta 1929. Promet je nazadoval pri kmečkih posojilnicah v mnogo večjem obsegu kakor pri mestnih. L. 1935 je znašal promet pri kreditnih zadrugah v avtonomnih mestih (v tisočih dinarjev): v Ljubljani 192.395, v Celju 488.324, v Mariboru za 328.b?l in v Ptuju 128.319, skupaj torej 1.137,709.000, (ločim odpade na vse posojilnice po ostalih krajih le 388,481.000 Din. Hranilnih vlog je bilo pri posojilnicah v omenjenih štirih mestih I. 1935 vplačanih 130,814.681 Din, pri vseh drugih pa le 50,922.858 Din. kreditne zadruge v označenih štirih mestih so I. 1935 izplačale hranilnih vlog 125,189.060 Din, vse druge pa samo 62,657.765 Din. Dolžniki so posojilnicam v omenjenih štirih mestih leta 1935 povrnili posojil za Din 27,687.453, pri vseh ostalih posojilnicah pa samo 33,729.223 Din. Novih posojil so dale kreditne zadruge v naštetih mestih v I. 1935 za 21,710.354 Din, vse posojilnice po ostalih krajih pa samo 20,938.175 Din. Zakaj navajamo te številke neko- liko podrobneje? Zato, ker se iz njih vidi, da je podeželske posojilnice in njihovo zaledje — kmeta — kriza veliko hujše prizadela kakor mestne posojilnice, katerih članstvo se rekrutira v večji meri iz uradniških, trgovskih in obrtnih krogov. Dohodki kmečkega stanu so nesorazmerno bolj padli kakor dohodki meščanskih slojev. Da so podeželske posojilnice zašle v veliko bolj neugoden položaj kakor mestne, je v nemali meri pripisovati nesrečnemu reševanju raz-dolžitve kmetov, kajti tako zvana kmečka zaščita je izpodkopala zaupanje v kmečke posojilnice in uničila kmetu in njegovim denarnim organizacijam ves kredit. N a b a v n e (k o n s u m ne) zadruge so krizo manj občutile kakor posojilnice. V posameznih letih so znašali (v tisočih dinarjev)): Leto Prejemki za prodano blago Izdatki za nakup blaga 1929 67.137 61.583 1930 70.373 72.248 1931 68.020 63.743 1932 59.215 51.790 1933 65.227 52.901 1934 75.183 73.182 1935 54.184 51.053 M 1 e k a r s k e z a d r u g e so imele v posameznih leiih sledeči promet (v lisočih dinarjev): Leto Prejemki za Izdatki elanom prodano blago za mleko 1929 8.847 7.903 1930 9.340 7.883 1931 8.981 7.846 1932 10.725 9.764 1933 7.577 6.646 1934 6.379 5.766 1935 7.425 6.369 Do konca !. I9iI se je držal promet mlekarskih zadrug precej stalno na išli stopnji, I. 1912 kaže znaten napredek, I. 1953 in 1934 izkazujeta znatno nazadovanje, I. 1935 izkazuje zopet majhno zboljšanje. Zadružne elektrarne izkazujejo naslednji promet (v tisočih dinarjev): Leto Prejemki za blago in tok Izdatki 1929 1.696 1.201 1930 948 950 1931 1.243 938 1932 1.117 769 1933 836 628 1934 446 350 1955 854 1.549 Ob r 1 n e zadruge so imele promet (v tisočih dinarjev): 1 ,eto Prejemki za Izdatki za prodano blago blago 1929 34.901 32.191 1930 28.078 54.502 1951 58.101 48.469 1932 40.610 44.973 1935 34.255 32.640 1934 42.608 45.575 1935 33.309 30.400 Promet ostalih zadružnih skupin kakor živinorejskih, vinarskih, stavbin-skjh in vodovodnih zadrug, kakor tudi zadrug, ki spadajo v skupino raznih, je bolj malenkosten in izkazuje večinoma tudi nazadovanje. Bilančno stanje Posojilnice. Izpremembe v po- 1929—1935 kaže naslednja tabela (v ti- sameznih postavkah bilančnega stanja sočih dinarjev): pri Zvezi včlanjenih posojilnicah v letih a) Aktiv a 1929 1950 1951 1952 1955 1954 1955 Gotovina 1 1.495 J 2.135. 10.961 6.277 6.111 8.171 7.383 Posojila 549.959 459.665 482.620 454.352 432.292 412.518 394.883 Menična posojila 34.862 17.421 13.080 12.387 11.450 9.830 10.348 Akt. tek. rač. 246.366 245.476 253.590 251.556 244.198 231.246 225.661 Naložbe 515.072 321.218 283.731 280.218 276.696 272.175 275.762 Inventar in nepremičnine 22.878 27.173 34.816 36.548 39.075 43.152 45.512 Zaostale obresti 7.285 9.180 13.373 1 1.765 10.628 16.756 24.867 Ostala aktiva 13.615 7.342 16.144 18.501 14.596 14.324 15.309 Izguba 5 88 248 43 399 241 74 Hranilne vloge 902.451 b) P n s i v 988.675 1,001.857 a 966.318 926.697 904.156 899.207 Pas. tek. rač. 53.289 54.387 43.878 45.893 39.208 34.568 29.971 Izpos. in ost. pas. 17.677 23.834 29.458 22.506 28.643 29.028 30.376 Deleži 1.042 1.108 1.220 1.217 1.537 1.363 1.380 Rezerve 21.945 26.896 30.610 32.391 36.666 38.163 36.900 1 )običek 5.035 4.799 3.329 3.301 2.946 2.138 1.966 Primerjava izprememb posameznih postavk med aktivi kaže, da se je vsota gotovine manjšala od leta do leta vse do I. 1914, ko je nekoliko narast la, d očim je v letu 1935 zopet padla. Od tod izhaja, da je bila likviditeta denarnih sredstev od leta do leta slabša. Posojila kažejo naraščajočo tendenco do 1. 1931, odtlej pa se zopet manjšajo in so v 1. 1935 dosegla najnižje stanje. Novih posojil kreditne zadruge niso mogle dajati, vsaj v znatnejši meri ne, nasprotno so jih morale izterjavati, da so mogle nekoliko ugoditi najnujnejšim zahtevam vlagateljev. Menična posojila so padla celo za več nego dve tretjini. Nazadujočo tendenco kažejo tudi aktivni tekoči računi. Naložbe niso znatno nazadovale, toda ne zaradi tega, ker posojilnice niso potrebovale naloženega denarja, ampak zato, ker je bil velik del naložb zamrznjen in zaradi tega nedostopen. Vrednost lastnih nepremičnin se je podvojila, ker je bila marsikatera posojilnica prisiljena na dražbi prevzeti posestva svojih dolžnikov. da bi se ubranila prevelike izgube. Zelo je narastki vsota neplačanih obresti, kar je v zvezi s slabim gospodarskim položajem in z izvajanjem kmečke zaščite. Med postavkami, ki jih obsegajo pasiva, vzbude posebno pozornost pred vsem hranilne vloge. Enako kakor posojila so tudi hranilne vloge naraščale do leta 1951, ko so dosegle impozantno višino ene milijarde. Od tedaj naprej so stalno nazadovale in so 1. 1935 padle na stopnjo, ki je za 100 milijonov nižja nego je bilo naj višje stanje. Kakor smo že omenili, bi bil upad ek še mnogo večji, če bi bile mogle posojilnice lažje priti do svojih naložb. Mnoge zvezinc posojilnice (doslej 180) so bile prisiljene zaradi varstva pred vlagatelji zateči se pod zaščito. Pasivni tekoči račun izkazuje v zadnjih letih znatno upadanje, nasprotno izkazujejo narastek izposoj i-la. Izmed lastnih sredstev kažejo deleži le majhno zvišanje, nasprotno so rezervni zakladi vsa leta razen v poslednjem dokaj naraščali. Doseženi poslovni dobiček izkazuje v posameznih letih vedno manjše zneske, deloma ker se je poslovanje skrčilo, deloma ker je obrestna mera za posojila nazadovala, pa tudi zato, ker je bilo vedno več odpisov dubiozu ih terjatev. Nabavne in prodajne zadruge. Za kreditnimi zadrugami zavzamejo najvažnejše mesto nabavne in prodajne (konsumne) zadruge, o katerih podaja statistika za 1. 1929 do 1935 sledečo sliko (v tisočih dinarjev): a) Aktiva 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 Gotovina 339 223 295 345 504 299 356 Zaloga blaga 16.729 14.239 14.012 15.466 10.850 12.392 8.998 Dolžniki (i. 151 7.814 6.901 6.590 7.949 5.380 5.420 Premičnine 91 1 994 897 826 885 788 722 Nepremičnine 2.999 3.542 3.027 2.661 2.580 2.546 2.429 Naložbe 430 155 264 257 520 372 717 Ostala aktiva 2.017 1.837 1.665 886 600 412 4.382 Izguba 125 324 235 257 270 158 471 Upniki 1929 8.589 Izposoji la 13.846 Ostala pasiva 1.287 Deleži 523 Rezerve 4.767 Dobiček 691 b) Pasiva 1930 1931 1932 8.882 7.926 6.389 12.487 11.073 8.948 2.774 2.821 3.706 543 619 693 5.118 5.571 5.304 424 286 228 1938 1934 1935 6.407 6.109 5.354 7.756 7.722 6.889 3.364 2.919 6.129 718 657 703 5.285 4.860 4.232 230 128 215 V teku krize se je poslabšal tudi gospodarski položaj kons umnih zadrug: izgube rastejo, poslovni dobiček je vedno manjši. Razveseljivo pa je, da so sc terjatve do dolžnikov v zadnjih 2 letih precej znižale. Zadruge so si tudi prizadevale, da zmanjšajo blagovne zaloge. S tem v zvezi so znatno padle tudi terjatve, ki jih imajo do zadrug, upniki. Ravno tako so se precej znižala tudi izposoj ila. Na ta način so si zadruge prihranile mnogo stroškov za obresti. Če moramo vendar govoriti o poslabšanju položaja konsumnih zadrug, je treba vzrok za poslabšanje iskati tudi v davčni zakonodaji, ki je tem zadrugam od leta 19)4 dalje nalagala huda davčna bremena. M I e k a r s k e z a d r u g e. Kar smo pisali v svojih pripombah k statistiki mlekarskih zadrug za I. 1933, velja v polnem obsegu tudi za kasnejši dve leti. Že iz podatkov o prometu se je videlo, kako neurejene in nestalne so bile razmere, v katerih so delovale mlekarske zadruge. Ista nestalnost se pojavlja tudi v podatkih o bilančnem stanju v posameznih letih, ki nam podajajo sledečo sliko (v tisočih dinarjev): Gotovina 1929 42 Zaloga blaga 907 Dolžniki 589 Premični inventar 581 Nepremičnine 929 Naložbe 326 Ostala aktiva 147 Izguba 40 Upniki 874 Izposoj ila 951 Ostala pasiva 90 Deleži 200 Rezerve 1.119 Dobiček 328 a) Aktiv a 1930 1931 1932 62 81 89 446 1.137 481 651 860 924 680 1.004 1.139 1.132 820 968 390 396 457 82 57 552 93 106 257 b) Pasiva 500 1.270 1.200 855 1.115 1.346 285 96 1 18 213 212 202 1.457 1.666 1.625 250 130 93 1933 1934 1935 95 130 97 661 605 554 1.105 1.245 1.225 1.112 744 466 854 828 1.126 338 315 268 187 295 324 247 503 185 1.079 1.178 978 1.522 1.414 1.600 66 40 158 316 200 179 1.485 1.521 1.252 157 114 59 Posebno so značilni podatki o blagovnih zadrugah v posameznih letih. Tako vidimo, da je bila vrednost zaloge v 1. 1930 padla nasproti prejšnjemu letu več nego za polovico, v naslednjem letu 1931 pa se je bila zvišala za 151 % nasproti letu 1930, potem je zopet silno padla, a v zadnjih letih kaže neko ustaljenost. Boleča postavka so dolžniki, ki od leta 1930 dalje nepretrgoma rastejo in so se od tedaj pomnožili za polovico. Te razmere niso zdrave in utegnejo privesti mlekarske zadruge v težaven položaj. Zadruge bodo morale poizkusiti vse, da se razmere v tem oziru zboljšajo, ker jim sicer p ve te od te strani občutne izgube. Ker dolžniki ne izpolnjujejo svo- jih obveznosti do zadrug, so zadruge prisiljene same najemati posojila. Zato se vsota izposojil stalno zvišuje. S tem se večajo bremena, ki jih morajo zadruge nositi v obliki obresti od izposoji!. Na vsak način bodo morale zadruge z večjo odločnostjo pritiskati na odjemalce, da bodo prevzeto blago plačevali bolj točno. Potem tudi ne bo toliko nepotrebnih poslovnih izgub. Zadružne e 1 e k t r a r n e. Podatki, ki osvetljujejo gospodarske uspehe zadružnih elektrarn, kažejo, da je tudi tem zadrugam šla trda. Za posamezna leta izkazujejo zadružne elektrarne sledeče postavke v svojih bilancah (v tisočih dinarjev): a) Aktiva 1929 1980 1981 1932 1933 1934 1935 Gotovina 57 68 48 55 56 58 64 Zaloga blaga 194 246 221 198 154 120 68 Dolžniki 594 663 777 627 478 349 400 Premic, inventar 1.612 1.724 661 908 279 495 108 Nepremičnine 1.822 2.118 3.087 2.814 2.135 1.850 2.078 Naložbe 309 300 139 124 152 192 145 Ostala kliva 512 582 433 287 151 76 177 Izguba 96 88 b) Pasiva 48 587 58 293 Upniki 307 287 225 317 187 159 256 Izposoji la 3,261 3.341 2.994 2.574 1.742 1.447 1.314 Ostala pasiva 17 21 18 45 406 55 23 Deleži 1.233 1.393 1.301 1.322 1.101 1.029 1.005 Rezerve 295 494 865 761 531 786 731 Dobiček 83 164 54 44 27 15 24 Dolžniki, ki so se prejšnja leta manjšali, so zadnje leto zopet narastii, ker člani težko plačujejo prispevke za porabljeni tok. Izguba je v I. 1935 nesorazmerno visoka. Izguba je bila zelo visoka tudi I. 1933; nastala je bila pri štirih zadrugah, od katerih sta bili dve stopili v likvidacijo. Posledica teh zgub je, da rezervni fondi ne naraščajo v povelj nem obsegu. Ugodno pa je pri teh zadrugah, da so odplačale razmeroma dosti izposoj il. Nasprotno ne dela dobrega vtisa, da se zmanjšuje stanje deležev. Obrtne zadruge. Pri obrtnih zadrugah se ne opažajo tako velike iz-premembc v bilančnem stanju, kakor pri drugih zadrugah. V letih 1929—1935 je bilančno stanje obrtnih zadrug razvidno iz naslednjega pregleda, ki navaja podatke za posamezna leta (v tisočih dinarjev): a) Aktiv a 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 Gotovina 255 241 204 273 181 271 330 Zaloga blaga 16.787 16.467 14.502 13.603 14.747 14.681 15.818 Dolžniki 11.149 11.265 13.961 12.942 10.496 10.885 10.715 Premični inventar 4.732 3.010 4.814 6.351 4.139 5.087 2.681 Nepremičnine 12.144 12.798 10.719 8.567 9.938 7.204 10.174 Naložbe 5.828 6.082 1.315 540 849 665 698 Ostala aktiva 989 1.168 1.019 1.559 1.227 1.155 711 Izguba 5 39 537 571 170 77 92 b) P a s i v a L) pniki 8.924 9.547 12.052 11.269 7.490 7.574 8.896 Izposoji la 40.028 58.500 51.558 27.961 30.150 27.102 28.254 Ostala pasiva 405 188 197 1.431 806 246 576 Deleži 1.213 1.242 1.272 1.543 1.392 1.250 1.545 Rezerve 1.109 1.518 1.735 1.846 1.792 1.673 1.848 Dobiček 412 276 258 136 118 160 101 Vrednost blagovnih zalog v posameznih letili ne kaže bistvenih izpre-memb. Ravno tako kažejo tudi številke o stanju terjatev nasproti dolžnikom precejšnjo stalnost. Pač pa so zelo nazadovale naložbe, ki so se v primeri z letom 1929 znižale za več nego 5 milijonov dinarjev. Dolgovi zadrug njihovim upnikom so bili najvišji I. 1951, med tem ko so 1. 1935 padli skoraj na stanje leta 1929. Tudi izposoji la zadrug so sc močno zmanjšala, nasproti 1. 1929 skoraj za 12 milijonov Din. Deleži se dvigajo počasi, toda stalno, ravno tako rezerve. Vkljub temu pa je razmerje lastnega premoženja (deležev in rezerv) do tujih obratnih sredstev še vedno nepovoljno. Kmečka zaščita. I. Podružnica PAB je bila osnovana v Ljubljani pod firmo: Privilcgovana agrarna banka, a. d. filijala v Ljubljani. Podružnica je bila vpisana v trgovinski register dne 17. decembra 1936. Za podpisovanje firme ljubljanske podružnice so upravičeni: upravnik dr. Vekoslav Povh, tajnik Ivan Burja in knjigovodja Ivan Jošt. Za piavno vel javnost podpisa zadostuje podpis dveh upravičenih, od katerih pa mora biti eden vedno upravnik podružnice. 2. Proglas dolžnikom. Dne 51. decembra 1936 je izdala banka proglas, v — 9 katerem poziva one dolžnike, ki doslej še niso plačali anuitet za svoje dolgove, da ji takoj pošljejo anuitete in sicer: a) po obračunu upniške ustanove, če so poziv za plačilo že sprejeli; l>) če poziva in obračuna še niso sprejeli, morajo dolžniki, katerih skopni dolg denarnim zavodom prekaša znesek 25.GOO.— Din, poslati vsoto, ki odgovarja eni desetini njih današnjega dolga; oni dolžniki, katerih skupni dolg denarnim zavodom ne prekaša vsote 25.()()().— Din, morajo poslati znesek, ki odgovarja desetemu delu na polovico zmanjšanega dolga. Ljubljanska podružnica PAB je odprla svoj račun pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. Številka tega računa je 10.250. Dolžniki v Sloveniji plačujejo svoje anuitete na ta čekovni račun. Na hrbtu vplačilnice morajo označiti: ime in priimek dolžnika (in očetovo ime), kraj bivanja s hišno številko, okraj kakor tudi naziv in sedež upniške ustanove. Poštna potrdila morajo dolžniki shraniti kot dokaz o izvršenem vplačilu. Denar naj dolžniki pošiljajo v zaokroženih zneskih, t. j. v celih dinarjih, ne v parah, ko prejme banka od njihovih upnikov potrebne podatke in obračune in ko bo izvršila zmanjšanje po uredbi, bo banka končno obračunala anuitete. Če bo vsota, poslana na račun prve anuitete, večja od stalne anuitete (letni obrok z obrestmi vred), bo banka presežek povrnila dolžniku ali pa ga porabila za odplačilo naslednje anuitete. Če bo poslana anuiteta manjša, bo banka pozvala dolžnika, da plača ugotovljeno razliko. Banka dalje opozarja, da se anuitete ne polagajo kol sodni depoziti, niti naj jih dolžniki ne plačajo pri davčnih upravah ali pri svoj ih. prejšnjih upnikih, ker se bo po pravilniku smatralo, da so anuitete plačali samo oni dolžniki, ki so denar poslali neposredno banki, odnosno njenim podružnicam. Proti dolžnikom, ki ne bodo tako postopali, dobi banka pravico, da zahteva plačilo vsega prevzetega dolga izvršilnim potom po davčnih oblasteh. Ta grožnja banke ni utemeljena niti v uredbi niti v pravilniku. Po čl. 31 uredbe izterjajo davčne uprave, ako dolžnik ne plača letnega obroka pravočasno, takoj z izvršbo po določbah drugega odstavka čl. 48, t. j. davčna uprava opravi najprej izvršbo na dolžnikove premičnine; šele če ne da izvršba nobenega ali da le nezadosten uspeh, zahteva davčna uprava pri pristojnem sodišču prodajo dolžnikovih nepremičnin. Banka more torej izvršiti izvršbo le za posamezen, nepravočasno plačani obrok, ne pa za celo vsoto dolga. 5. Denarni zavodi morajo izročiti kmete-dolžnike PAB. Mnogi dolžniki nočejo nikakor postati namesto dolžnikov denarnih zavodov dolžniki Privilegirane agrarne banke. Toda uredba jasno določa, da morajo denarni zavodi izročili vse kmečke dolžnike Privilegirani agrarni banki. Tudi če dolžnik zahteva od svojega dosedanjega upnika — denarnega zavoda, da ga ne izroči Privilegirani agrarni banki, ga mora denarni zavod kljub temu izročiti. Kajti zgodi se lahko, da se dolžnik pozneje premisli in pride z odškodninskim zahtevkom, da ga kljub predpisom uredbe denarni zavod ni izročil Privilegirani agrarni banki in da zaradi tega ni bil deležen 50% znižanja. Pač pa se dolžniki lahko izognejo oddaji Privilegirani agrarni banki na ta način, da dolg plačajo takoj bodisi s hranilno knjižico, bodisi v gotovini. Potem ga seveda ni več treba izročiti Privilegirani agrarni banki, ker pač ni več dolžnik in tudi zavod nima zadolžnice, ki mu jo je moral ob plačilu vrniti. Kdor torej noče pod Privilegirano agrarno banko, pa zahteva, da ga denarni zavodi ne iz roče banki, se te obveznosti ne more znebiti drugače kot s popolnim plačilom svojega dolga. Da denarni zavodi izroče kmečke dolžnike Privilegirani agrarni banki, so interesiram tudi poroki. Že zaradi porokov morajo denarni zavodi izročiti dolžnike, sicer bi mogli poroki staviti v primeru, da bi denarni zavod od njih zahteval plačilo, ugovor, da ne plačajo, ker bi bil moral biti dolžnik izročen Privilegirani agrarni banki, dolg mu biti znižan in bi 'bil tam preostalo polovico dolga v 12 letih poravnal. 4. Uredba velja tudi za tuje državljane - dvolastnike. Privilegirana agrarna banka je sporočila, da veljajo predpisi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov tudi za tuje državijane-dvolastnike, namreč za one tuje državljane, ki stanujejo na področju naše države in imajo en del posestva v sosedni državi. Predpisi uredbe se nanašajo ie na tiste njihove dolgove, za katere so pogodbe sklenjene na podstavi našega domačega prava. 5. Združeni dolg je treba deliti. Pri nekem dolžniku je neka zadruga dovolila že po uveljavljenju prve uredbe o zaščiti kmeta novo posojilo, poleg tega pa je bil še na starem dolžan. Pri obračunu je treba združeni dolg deliti v dva dela, t. j. na staro posojilo z vsemi neplačanimi obrestmi in stroški, ter na novo posojilo, ki pa ne pride pod za- ščito in ga zadrži denarni zavod. Podobnih primerov bo gotovo veliko. Deliti pa je treba tudi vsa stara posojila iz več zadolžnic, ki so se n. pr. vodila na enem računu. Sploh je treba za vsako posojilo posebej paziti in ne oddajati skupno vseh posojil enega dolžnika. 6. Potrdilo občine. Če dolžnik, o katerem j c denarnemu zavodu znano, da je kmet, kljub pozivu ne prinese potrdila občine, da je kmet, tedaj si mora denarni zavod preskrbeti sam tako potrdilo od občine, ker določa uredba v čl. 2., odst. 8.: »Da se izda potrdilo, sme zahtevati razen dolžnika tudi vsak interesent.« Za izročitev ni merodajno, ali je dolžnik prinesel potrdilo ali ne, temveč je za izročitev dolžnika Privilegirani agrarni banki merodajno le, ali je kmet ali ne. Če je denarnemu zavodu znano, da je dolžnik kmet, mora denarni zavod sam zahtevati potrdilo od občine. 7. Pravdni in eksekucijski stroški. K čl. 4., odst. 2. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je izdal pravosodni minister avtentično tolmačenje: »Dolžnik ni dolžan povrniti upniku stroškov postopanja po zakonu o izvršbah in o zavarovanju, po konkurznem zakonu in po zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza, ki so nastali pri kmečkih dolžnikih v času od 20. aprila I912 do 25. septembra 1056, kakor tudi ni dolžan povrniti pravdnih stroškov, nastalih v tej dobi. Izjema velja. samo v naslednjih dveh primerih: Dolžnik mora povrniti upniku pravomoćno prisojene sodne stroške v pravdah o obstoju, višini in prirodi kmečkega dolga, nastale v času od 20. aprila 1052 do 25. septembra 1056. Znesek teh pravdnih stroškov sc bo prištcl glavnici. Toda kmet ni dolžan plačati niti teli stroškov, ako s svojim postopanjem ni dal povoda za tožbo in ako je takoj na prvem naroku priznal upnikovo terjatev. Dolžnik-kmet mora upniku povrniti tudi izdatke za takse, za izvršene proteste in registracijo kmečkih menic. Tozadevni stroški se pribijejo glavnici. Na zahtevo ene čili druge stranke odloča o teh vprašanjih sodišče v izvenspornem postopanj u. 8. Davčna osnova. Na vprašanje, kaj tvori davčno osnovo za odmero davkov pri obrtnikih, ki so pavšalno obdavčeni, je dravska finančna direkcija odgovo- rila, da je pri pavšalni pridobnini smatrali, da znaša davek 8% od davčne osnove. Pavšalni pridobnini 120 Din odgovarja torej davčna osnova 1.500 Din, pavšalni pridobnini IGO Din pa davčna osnova 2.000 Din. 9. Izdajanje potrdil o višini davkov. Z razpisom od 27. novembra 1956 je bila finančna direkcija davčnim upravam začasno zabranila izdajati potrdila o višini davčnih osnov. Ta razpis je finančna direkcija preklicala z razpisom od 14. decembra 1956, št. 5.166/4 in izdala davčnim upravam podrobna navodila za izvajanje potrdil. Konjunktura drugod in pri nas. Ob zaključku vsakega leta pregledajo gospodarstveniki razvoj v preteklem letu in na podlagi dobljenih rezultatov delajo prognoze za razvoj gospodarstva v bližnji bodočnosti. O lanskem letu trdijo poročila, da je imelo dobro konjunkturo. Vesti iz največjih in najvažnejših držav so ugodne. V Zedinjenih državah je gospodarsko življenje v živahnem razmahu. Kmetje dobivajo za svoje pridelke visoke cene, tovarne so zaposlene, trgovina cvete, obrt se popravlja. Slična poročila prihajajo iz Anglije, kjer se brezposelnost zmanjšuje, tovarne imajo naročila za dolgo dobo naprej. Tožbe so potihnile tudi v deželah nekdanjega zlatega bloka (v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Švici). Tudi v Nemčiji pada brezposelnost, konsum se dviga, produkcija narašča. Istotako se je znatno popravil položaj v Italiji. Na splošno se more trditi, da se je lanski gospodarski položaj zelo popravil in da so skoro povsod imeli dobro konjunkturo. Bolj kakor razmere drugod nas morajo zanimati naše domače razmere. Ali imamo tudi pri nas boljšo konjunkturo ali bo treba še čakati na njo? je nekaj razlogov za to, da se more trditi, da se je konjunktura tudi pri nas popravila, so pa tudi razlogi, iz katerih bi se dalo sklepati, da bomo morali na konjunkturo še čakati. Lani so bila javna dela pri nas v precejšnjem razmahu. Letina je bila na splošno zadovoljiva. Cene so se začele popravljati, promet raste, zaposlenost se dviga, dohodki sc polagoma večajo, zunanja trgovina narašča, na borzah sc opaža živahnejši promet, izvoz kaže znaten napredek in tudi javne finance so se izboljšale. Najbolj značilen med temi pojavi je gotovo razvoj naše zunanje trgovine. Naša država izvaža predvsem deželne pridelke in industrijske surovi- ne in polizdelke. Interes im tem izvozu imajo zlasti naši kmetje, pa tudi industrijski delavci. Od našega izvoza zavisi v veliki meri blagostanje najširših narodovih plasti. Nič manj ni upoštevati dejstva, da so svetovne cene naših izvoza ili predmetov za vsako izpremembo v gospodarskem razvoju zelo občutljive, bolj občutljive kakor katerokoli drugo blago. V krizi hitro padajo, v konjunkturi hitro rastejo. Tako tudi sedaj svetovne cene naših najpomembnejših izvoznih predmetov gredo že nekaj časa skokoma navzgor. Vse to bi dajalo nado za boljšo bližnjo bodočnost. Vendar je pa na drugi strani nekaj dejstev, iz katerih bi se dalo sklepati, da bo konjunktura močno ovirana ali celo morda prezgodaj in nenadoma uničena. Naš kreditni sistem ni več živ organizem. Uničila ga je svoječasna sanjava teorija o neki zlali veljavi in o stabilnosti valute. Merodajni faktorji so se krčevito držali te teorije, čeprav je kupna moč dinarja rastla, devizni tečaj pa je padel in je gospodarski razvoj na ta način sam po sebi neprestano dokazoval zmotnost tega naziranja. Navzlic temu pa na žalost ta teorija prevladuje tudi še sedaj, čeprav zlate valute v starem pomenu besede sedaj sploh ni nikjer več na svetu in je valuta postala le sredstvo za reguliranje cen v posameznih državah. Ker so pa ti zmotni nazori kljub temu še danes merodajni, moramo z njimi računati in dosledno tudi sklepati, da ne bo prišlo do znatnega oživljenja našega kreditnega sistema. Brez živega kreditnega organizma si pa prave konjunkture ne moremo predstavljali in zato bo naša konjunktura, kolikor je sploh bo, pomanjkljiva in nestalna. Mnogo nam škoduje na vseh gospo- darskih področjih, da naš državni kredit v inozemstvu še vedno ni urejen. Istotako škoduje naši državi neurejenost v pogledu merodajnih činileljev na smernice naše zunanje trgovine. Tudi ni nobene prave smdirenosti. Samo dvojno stremljenje je opazljivo: povečati izvoz v dežele s tako zvano zlato valuto, poleg tega pa še tako porazdeliti izvoz, da ne pridemo v preveliko odvisnost od onih tržišč, kjer po splošnem mnenju ni pričakovati mirnega in stalnega gospodarskega razvoja. Obe stremljenji sta dobri, toda uveljavljamo ju brez pravega načrta, kakor pač nanese slučaj. Prezreti se dalje ne sme nevarnost, ki preti naši zunanji trgovini in naši konjunkturi od tod, da so nekateri naši trgi strogo avtarkična gospodarstva. Ondi odločuje le eno centralno mesto, kje. koliko, kdaj. kako dolgo in kako sc bo kupovalo. To centralno mesto dela po načrtu za dolga leta in upošteva pri svojih odločitvah ne samo gospodarske, ampak tudi politične momente. Semkaj spadajo naše trgovske zveze z Italijo in Nemčijo. Nevarnost tiči v tem, da bi utegnila avtarktično urejena gospodarstva svojo nakupno taktiko izpremeniti in se obrniti drugam. Tako bi lahko glede posameznih izvoznih predmetov nenadoma nastopila kriza. Pri trgovskih zvezah z avtarkijo nastane še druga opasnost, ki je morda še večja. Avtarktična gospodarstva kupujejo blago v ogromnih množinah, kakršnih privatna trgovina ne zmore. Ko se pojavijo kot kupci, poženejo mednarodne cene navzgor. Lahko se pa zgodi tudi nasprotno: taka gospodarstva prenehajo nenadoma kupovati in takrat začno cene hitro padali in konjunkture je konec. Tako so avtarkije že same po sebi ve- lik.i nevarnost za miren gospodarski razvoj. S svojim obsežnim povpraševanjem bistveno vplivajo na svetovne cene, (lovi m je bilo pri prejšnjem sistemu mednarodne trgovine skoraj nemogoče, da bi se vsi reflektanti ali vsi ponudniki javili ob istem času. Zato je treba računati z možnostjo in verjetnostjo, da bo konjunkture hitro konec, ko bo pri- šel čas za to in da ne bo hirala počasi kakor smo bili navajeni dosedaj. Kakor hitro bodo a v In rk lična gospodarstva napolnila svoje zaloge, uredila svojo produkcijo za mirne in vojne čase in zadostila potrebam oboroževanja, bodo izginila z mednarodnih tržišč ter s tem povzročila padec cen in poslabšanje kon-j unkture. Kmetijsko zadružništvo na Luksenburškem. Lukscnburg je majhna država, njeno kmetijsko zadružništvo j,e pa zelo razvito in kaže neke posebnosti v svojem razvoju. Po statistiki za I. 1934 je obstojalo 424 krajevnih nabavnih društev s 17.190 člani, 254 mlekarskih zadrug z 11.000 člani, 72 živinorejskih zadrug z 2.050 člani, (>5 zavarovalnih zadrug za govejo živino z 2.054 člani, 40 vinarskih zadrug s 757 člani, 34 sadjarskih zadrug, 12 obnovitvenih sindikatov, 10 zadrug za prodajo sadja, 9 zadružnih mlatilnic, 7 zadružnih žrebčarn, 5 kletarskih zadrug, 2 zadrugi za izdelovanje špirita in I zadruga za zavarovanje konj. Ra j fa j žensk ih posojilnic je bilo 56 s 6.321 člani. Značilna posebnost v luksenburškem kmetijskem zadružnem gibanju obstoji v tem, da vodilnega mesta ne zavzamejo kreditne zadruge kakor navadno po drugih deželah, ampak nabavne zadruge. Početki nabavnega zadružništva sedajo daleč nazaj, kajti prve take zadruge so bile osnovane kmalu po letu 1870. Krajevne kreditne zadruge so vse novejšega datuma, toda njihov razvoj je bil precej hiter. Leta 1926 je obstojalo šele 15 kreditnih zadrug s 625 člani in 3,402.586 frankov prometa, ob koncu leta 1934 pa jih je bilo že 56 s 6.321 člani in s prometom 82,873.178 fr. Delovanje krajevnih nabavnih zadrug obsega poglavitno sledeče panoge: 1.Zadruge dajejo svojim članom strokovni pouk in strokovne nasvete. 2. Oskrbujejo skupno nabavo krmil in gnojil, semenja, orodja in drugih potrebščin, ki se rabijo v kmetijskem obratu. 3. V manjši meri oskrbujejo prodajo kmetijskih pridelkov. 4. Služijo obenem članom kot strojne zadruge. Kako močno so razširjene te zadruge, se vidi najbolj iz tega, da je na Luksenburškem samo 126 občin, nabavnih zadrug pa 424, tako da ima vsaka občina več takih zadrug in se skoraj lahko reče, da ni nobene vasi brez lastne zadruge. Na Luksenburškem je kakih 15.000 do 16.000 kmetijskih gospodarstev, nabavne zadruge pa štejejo 17.190 članov, iz česar sledi, da so v zadrugah včlanjeni vsi kmetje in poleg tega še nekaj drugih oseb, ki izvršujejo kmetijsko delo v postranskem poklicu. Poleg nabavnih zadrug ima deželica gosto mrežo mlekarskih zadrug, tako da se lahko trdi. da jih je sedaj popolnoma H zadosti. Nove mlekarske zadruge se več ne ustanavljajo. Pač pa se bavijo z načrtom. da bi nekatere mlekarske zadruge izpremenili v posnemalne postaje, ki bodo dobljeno smetano oddajale centralam za izdelavo masla, ki jih bo treba šele osnovati. Mlekarske zadruge imajo skoraj monopol v izdelavi masla. Pri skupni letni produkciji 2,590.000 kg masla odpade na zadružne mlekarne 2 milijona 510.000 kg. Marsikje se mlekarske zadruge bavijo tudi z zbiranjem in vnovčevanjem jajc. Mlekarske zadruge podpirajo v njihovem delovanju zadruge za zavarovanje goveje živine in živinorejske zadruge. Med drugimi vrstami kmetijskih zadrug, ki izkazujejo neko posebnost in ki so tudi zelo razširjene, je omeniti vinarske zadruge, sadjarske zadruge in melioracijske zadruge. Med vinarskimi zadrugami se dado razlikovati trije tipi. I. Vinarske krajevne zadruge, ki so osnovane in organizirane po zgledu nabavnih zadrug in katerih udejstvovanje je enako: njih poslovanje obstoji v tem. da dajejo strokovni pouk in strokovne nasvete, da skupno nabavljajo kmetijske potrebščine in da nabavljajo stroje in orodje za skupno porabo. 2. Kletarske zadruge, ki so jih začeli snovati šele pred malo leti po priporočilu državnih dblasti in s pomočjo javnih kreditnih zavodov. Nji-kov namen je. da pridelek grozdja svojih članov skupno predelujejo in vino zadružno prodajajo, pri čemer si prizadevajo izboljšati kvaliteto. 5. Obnovitveni sindikati, ki imajo namen, skrbeti za obnovo vinogradov na podlagi, ki ni dostopna trtni uši in dalje skrbeti za temeljito preureditev v načinu ob- delovanja vinogradov. Pri zadrugah za prodajo In vnovčevanje sadja je vpeljana stroga dolžnost, da morajo elani oddajali blago samo zadrugi. Poleg teh zadrug obstoji nekaj sadjerejskih zadrug, ki jim je namen, gojiti, pospeševati in razširiti sadjerejo. Za dosego tega namena imajo nastavljene posebne sadjarje, skupno naročajo sadjarske potrebščine in nabavljajo za skupno porabo sadjarske stroje in orodje. Slika, ki jo nudi luksenburško kmetijsko zadružništvo, bi bila nepopolna, alko ne bi omenili melioracijskih sindikatov, ki so se začeli širiti že pred kakimi 50 leti. Posli, ki jih izvršujejo te zadruge, so: zavarovanje vodnih tokov, očiščevanje, poglabljanje in uravnavanje vodnih tokov, kakor tudi namako-valnih in odvajalnih jarkov; osuševanje močvirij; zboljšavanje močvirnih in nezdravih zemljišč,, drenaže, zboljšanje poljskih potov, vsako drugo zboljšanje kulture, ki spada v skupne interese. Melioracijski sindikati so ali svobodni ali avtorizirani. Svobodni sindikati združujejo le prostovoljne člane in se snujejo brez posredovanja državne uprave. Avtorizirane sindikate snujejo pravna oblastva, bodisi po lastni inciativi, bodisi po predlogu interesentov. V teh združbah so nekateri člani prisiljeni k članstvu. Posebna značilnost melioracijskih sindikatov je, da jim je usojeno h' kratko življenje. Njihovo delovanje je strogo omejeno na posamezne natanko opisane slučaje. K lem prihaja še ozko sodelovanje z javno upravo. Delovanje teh zadruge je bilo zelo blagodejno. V vaškem življenju igrajo melioracijski sindikati pomembno vlogo. Zvezine objave. Dolžnosti ziulnig po občnem zboru. Po občnem zboru morajo zadruge napraviti sledeče vloge: 1. Zadružni zvezi kot revizijski oblasti je treba poslati celoten prepis zapisnika o občnem zboru in dva izvoda rač. zaključka za preteklo upravno leto. Zadruge prosimo, da naj to svojo dolžnost izvrše takoj, da ne bo treba članic opominjati. Članice, ki spadajo v okoliš okrožnih sodišč v Celju in Mariboru, naj poleg tega pošljejo tudi našemu oddelku v Mariboru po en izvod računskega zaključka. Članicam sc priporoča, naj svoje računske zaključke, preden jih predlože občnemu zboru v odobrenje, pošljejo v pregled Zvezini pisarni v Ljubljani oziroma v Mariboru. 2. Kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani je potom sreskega načelstva predložiti en izvod računskega zaključka, na katerem naj se na prvi strani zgoraj pod robom napiše pripomba, na katerem občnem zboru je bil računski zaključek odobren. (Za zadruge na I Irvatskem ta dolžnost ne obstoji. Pač pa morajo hrvatske zadruge v krajih, kjer velja hrvatski zadružni zakon, vsako leto po občnem zboru predložiti trgovskemu sodišču zapisnik o skupščini in odobreni računski zaključek.) 5. Finančni direkciji, oddelek za neposredne davke, se mora poslati računski zaključek v dveh izvodih (čl. 105 pravilnika za izvrševanje o neposrednih davkih) in prepis zapisnika o občnem zboru; vendar ni treba predložiti celotnega prepisa, ampak se lahko ta prepis pošlje le v izvlečku v onih točkah, ki se nanašajo na odobritev računskega za- ključka In na sklep o uporabi, oziroma razdelitvi čistega dobička. Pripomniti je, da morajo te spise predložiti davčni oblasti vse zadruge brez izjeme, torej tudi one, ki so proste družbenega davka, da more davčna oblast kontrolirati, če so se trajno izpolnjevali pogoji, pod katerimi se priznava davčna prostost. Zadruge, ki niso oproščene družbenega davka, opozarjamo, da je treba v 5 mesecih po preteku poslovnega leta, najkasneje pa v 15 dneh po občnem zboru vložili prijavo za odmero družbenega davka. 4. Pristojnemu trgovskemu sodišču se mora poslati predlog za vpis novih članov načelstva, oziroma za izbris iz-stopivših odbornikov ter za vpis pre-membe pravil, to pa seveda le tedaj, ako se je zgodila v sestavi načelstva, oziroma pravil kaka izprememlba. Gospodarstvo. Mlekarsko šolo v Škofji Loki prevzame država. V državnem proračunu za I. 1957/58 stoji postavka skoro 500.000 dinarjev za osebne in stvarne izdatke mlekarske šole v Škofji Loki. Ta šola je bila doslej banovinska. Svetovna produkcija železa in jekla. Za zanesljivo merilo o gospodarski konjunkturi velja produkcija železa in jekla. Če se upošteva svetovna produkcija jekla v letih 1955 in 1956, potem bi se moglo trditi, da se gospodarski položaj znatno popravlja. Lani je produkcija jekla narastki od 99.7 milijonov ton v 1. 1955 na 125.7 milijonov ton in je s tem presegla naj višje stanje v 1. 1929 za 1.5%. Nekoliko bolj počasi narašča produkcija surovega železa, ki je narastki od 74.2 na 91 milijonov ton. Davki in takse. 1. Davek na poslovni promet je 1 roba plavali \ teku 10 dni po preteku vsakega trimesečja, lorej za januar, februar in marec 1916 do konca aprila 1916 i. t. d. 2. Uslužbenski davek. Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske od p remi ti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku mi n id ega meseca. Oni delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, ki jih prilepijo v davčno knjižico, morajo te knjižice tekom januarja 1917 predložiti na vpogled davčni upravi. 3. Za »Bednostni sklad« morajo služhodajalci od I. julija 1933 naprej odpremi j ati davčni upravi v gotovini z d vojnim seznamom 1 V‘> % od zaslužkov, oziroma od mezd svojih uslužbencev in delavcev. 4. Davku na samce so zavezani vsi neoženjeni in vdovci brez zakonskih otrok, ki stanujejo v mestih ali pa v takih krajih, kjer ima svoj sedež sresko načelstvo in ki so pred I. januarjem 1931 izpolnili 30. leto starosti in tega dne še niso izpolnili 60. leta ter imajo nad 2500 Din mesečnih dohodkov. Davek znaša za moške od 30. do 35. leta 50%, od 35 do 40 let 40%, od 40 do 50 let 25%. od 50 do 60 let 10% direktnih davkov. Vsi delodajalci morajo takim uslužbencem odtrgovati ta davek skupno z uslužbenskim davkom. Odtegnjene zneske morajo odvesti davčnim upravam v gotovini in ne z davčnimi znamkami. V ostalem veljajo za ta davek iste odredbe, kakor za uslužbenski davek. 5. Davek zn rente morajo zadruge, ki so ga dolžne plačati, poravnati najkasneje v 45 dneh po preteku vsakega polletja, torej za drugo polovico lanskega lela najkasneje do 15. februarja, za prvo polovico 1. 1917 pa do 15. avgusta 1937. One posojilnice, ki so oproščene družbenega davka, plačajo rentni davek v izmeri 3% od izplačanih in kapitalizovanih obresti hranilnih vlog in vlog v tekočem računu, druge posojilnice ga plačujejo v izmeri 6%. 6. Ostali neposredni davki dospc-vajo v plačilo v 4 enakih letnih obrokih 1. januarja, t. aprila, I. julija in I. oktobra ter se morajo plačati najkasneje do 15. prihodnjega meseca po dospelosti. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in sc izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Od tega pravila obstoji izjema na zemljiški davek, ki se mora plačevati v dveh enakih letnih obrokih najkasneje do 15. avgusta in do I. novembra. Dokler se ne izvrši nova odmera za leto 1957, se plačujejo neposredni davki po predpisih za leto 1936. 7. Dopolnilna prenosna taksa. Po tar. post. 12 pripomba 12 taksne tarife, je tcba dopolnilno prenosno takso, če ne presega 500 Din letno, plačati v celotnem iznosu do 31. januar ja. A ko taksa presega 500 Din letno, se plačuje v trimesečnih obrokih vnaprej in sicer prvi obrok do 31. januarja, drugi od I. do 15. aprila, tretji od I. do 15. julija in četrti od I. do 15. oktobra. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja" Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks lllejec v Ljubljani. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 134.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 98.—; kalijeva sol po 100 kg Din 156.—; kostni superfosfat Din 118; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 143.—; klajno apno Din 275.—; lanene tropine Din 2.—; modra galica Din 5.10; žveplo Din 3.—. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na iranco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—; slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rapp« -Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni. Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze. <