OVSEne bo spremljal predsedniških volitev v Rusiji zaradi nesprejemljivih omejitev /^18 Številni goriški in novogoriški višješolci segajo po mamilih Med pustom in dnevom slovenske kulture je Klop izbral drugega, sicer v nekoliko alternativni obliki / 22 Primorski PETEK, 8. FEBRUARJA 2008 Št. 33 (19.123) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Kaj skriva ta odstop? SandorTence Vse politične poteze, ki jih je doslej potegnil Riccardo Illy, so bile uspešne. Leta 1993 je kandidiral za tržaškega župana in premagal na papirju dosti močnejšo desnico, potem je od sto pil pred iz te kom žu pan -skega mandata in spet zmagal. Leta 2001 je postal poslanec, nato je sprožil deželni volilni referendum, ki mu je z direktno izvolitvijo na stežaj odprl vrata deželne vlade. Tudi tokrat lahko sklepamo, da predstavlja njegov odstop premišljeno tveganje. Ljudje so naveličani previsokih stro škov po li ti ke in bo do go to -vo pozdravili poenotenje parlamentarnih in deželnih volitev, če bo seveda do tega prišlo. Illy je vsaj formalno odstopil s to utemeljitvijo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh pa je zelo težko napovedati. In tukaj smo že na (spolzkem) področju političnih špekulacij. Najprej se postavlja vprašanje, če bo Illy sploh kandidiral. Vse njegove zadnje poteze napovedujejo, da bo, obstaja pa tudi možnost, da se bo kandidaturi odpovedal. To bi ustvarilo zelo hude težave levi sredini, Illyjeva kandidatura pa bi nasprotno povzročala težave desni sredini, ki še nima svojega pred sed niš ke ga kan di da ta. Na papirju je to Renzo Tondo, ki pa ga mno gi na des ni ci ne marajo. Kakorkoli že, Illy je spet dokazal svojo iznajdljivost in obenem svojo popolno neodvisnost od strank. Ni se to rej iz ne -veril samemu sebi, ostal je zvest svoji miselnosti in značaju. dežela - Nepričakovana predsednikova odločitev Illy odstopil Deželne volitve najbrž 13. in 14.4. skupaj s političnimi dan slovenske kulture - Skupaj osem nagrajencev Prešernovi nagradi letos v znamenju prevajalstva in oblikovanja Prešernova nagrajenca Janez Gradišnik ter Miljenko Licul STA MARIBOR - V Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru se je sinoči odvijala državna proslava, na kateri so ob dnevu slovenske kulture podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Osrednji nagradi sta prejela književni prevajalec in književnik Janez Gradišnik ter oblikovalec Miljenko Licul, nagrade iz Prešernovega sklada pa pesnik Primož Čuč-nik, gledališki režiser Sebastijan Horvat, intermedijska umetnica Ema Ku-gler, hornist Boštjan Lipovšek, igralec Uroš Smolej ter skladatelj in zvokovni umetnik Bor Turel. Na 12. strani TRST - Predsednik Furlanije-Ju-lijske krajine Riccardo Illy je včeraj nepričakovano odstopil. Svojo odločitev je utemeljil z nujnostjo, da se deželne volitve (napovedane so bile za junij) odvijajo 13. in 14. aprila skupaj s parlamentarnimi. Predsednik se ni posvetoval s stran ka mi, ki so vse po vrs ti pre se ne -čene nad njegovo odločitvijo. Z izjemo SIK, ki je kritična, vsi sicer govorijo o pogumni in institucionalno korektni odločitvi. Illy ni pojasnil, če namerava spet kandidirati. Dejal je vsekakor, da bo leva sredina kmalu dobila svojega kandidata za predsednika FJK. Na 2. strani Na seji dolinskega občinskega sveta o KGS in o davkih Na 6. strani V Solkanu našli truplo 41 -letnega Tržičana po rodu iz Neaplja Na 15. strani V Šempetru odprli Malo galerijo Coronini Na 16. strani Ljubljanski župan Zoran Jankovič bo 18. februarja na obisku v Trstu Na 7. strani ljubljana - Ob Dnevu slovenske kulture Slovenski predsednik Türk sprejel zastopnike manjšin LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk je na predvečer praznika slovenske kulture včeraj sprejel zastopnike slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški (foto Bobo). Voditelji Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze so gostitelju predstavili načrt za slovenski večnamenski center v videmski pokrajini. Zvečer so zastopniki naše manjšine sodelovali na osrednji Prešernovi proslavi v Mariboru. Na 2. strani italija FI za razliko od DS ne bo sama na volitvah RIM - 13. in 14. aprila se bodo hkrati odvijale parlamentarne in upravne volitve. To sta včeraj potrdila ministrski predsednik Romano Prodi in notranji minister Giuliano Amato. Zadevni odlok bo vlada po vsej verjetnosti sprejela prihodnji četrtek. Med tem je vče raj vo di telj FI Silvio Berlusconi zanikal, da bi sledil zgledu Walterja Veltronija in s svojo stranko sam nastopil na volitvah. Toda tudi v Domu svoboščin se pojavljajo trenja in polemike. Na 13. strani Georges Feydeau -v BOLHA V USESU Režija: Janusz Kiča gostovanje SNG Nova Gorica v petek, 8. februarja, 20.30 Zdmženi abonmaji (Reda A, F) - z italijanskimi nadnapisi v Ulici Conti 9/1 bo odprto parkirišče (do 24.ure) v soboto, 9. februaria, 20.30 - Red B v Ulici Conti 9/1 bo odprlo parkirišče (do 24.ure) v nedeljo, 10. februaija, 16.00 Zdmženi abonmaji (Redi T, C, K) - z italijanskimi nadnapisi brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 jera ¿üílL 2 Petek, 8. februarja 2008 ALPE-JADRAN / dežela - Nepričakovana odločitev predsednika odbora Illy je odstopil » Z odstopom bom omogočil združitev parlamentarnih in deželnih volitev« - Splošno presenečenje TRST - Riccardo Illy je včeraj popoldne odstopil z namenom, da bodo deželne volitve 13. in 14. aprila, skupaj s parlamentarnimi. Poteza predsednika Furlanije-Julijske krajine je prišla povsem nepričakovano in je popolnoma presenetila vse na levi in desni sredini. Tudi zato, ker je Illy še predvčerajšnjim izjavljal, da sicer podpira združitev volitev (t.i. election day), ki pa se mu zaradi birokratskih in pravnih postopkov v naši deželi ne zdi realna. Včeraj pa se je očit no pre mis lil. Illy je svoj odstop formalno sporočil predsedniku deželnega parlamenta Alessandru Tesiniju, kije za torek sklical izredno sejo skupščine. Predsednik v odstopu se v pismu sklicuje na pozive s strani desnosredinske opozicije, da tako parlamentarne kot deželne volitve potekajo na isti dan. To možnost predvideva tudi deželna zakonodaja, vendar so volitve zunaj rednih rokov možne le, če pride do odstopa predsednika dežele. Illy je odstopil tri mesece pred koncem svojega petletnega mandata. V pismu je tudi ponovil, da enotni volilni dan prispeva k znatnemu zmanjšanju stroškov za volitve in k zmanjšanju težav občanov, do katerih bi utegnilo priti zaradi sosledja volilnih preizkušenj. Da je »election day« možen, ne pa še stoodstotno gotov meni deželni odbornik Franco Iacop. Če ne bo mogoč, bodo deželne volitve junija. Illy je zvečer dejal, da bo leva sredina v FJK kmalu dobila svojega predsedniškega kandidata. Gre za izjavo, ki jo človek lahko tolmači na dva način. Da se bo Illy spet potegoval za predsedniški mandat ali pa da se bo kandidaturi odpovedal. Kaj več bo lahko predsednik povedal na današnji tiskovni konferenci v Vidmu. Illyj se je odločil za odstop brez posvetovanja z zavezniki iz vrst Demokratične zaveze, ki vsi po vrsti pozdravljajo njegovo odločitev in jo ocenjujejo kot zelo pogumno. Izjema je Stranka italijanskih komunistov, ki s tajnikom Stojanom Spe-tič pravi, da je Illy predčasno razpustil deželno zakonodajo, ki sicer še ni bila zaključena, saj je imela na dnevnem redu še pomembne odločitve. »Predsednik Illy je tako presenetil vse, saj se ni - vsaj kolikor nam je znano - posvetoval z nikomer, ne z zavezniki, kakor tudi ne z opozicijo. Zdi se nam, da se je Illy prenaglil, saj v Rimu še niso sprejeli odločitve o »election day«, ki ga sicer zahteva desnica in h kateremu teži tudi Illy. Njegov sklep vsekakor zapleta položaj, tudi zato, ker bodo skoraj gotovo drugačna zavezništva, ki bodo nastopala. Kajti leva sredina sploh ni opravila programskega soočanja in tudi ne vemo, če bo leva sredina imela skupnega kandidata,« piše Spetič v tiskovni noti. Tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech govori o zelo pogumni in institucionalno korektni izbiri. Tako razmišljata tudi vladni podtajnik Ettore Rosato in Giulio Lauri (SKP). Na desnici, ki sicer zagovarja enotni volilni dan, so presenečeni, ker še nimajo skupnega predsedniškega kandidata. Na koncu bo to najbrž Renzo Tondo (Forza Italia). Riccardo Illy je včeraj nepričakovano odstopil KROMA ljubljana - Sprejem predstavnikov slovenskih manjšin Sanader: Za rešitev Predsednik Türk izrazil podporo načrtu ¡¡OSSf1*0 za večnamenski slovenski center v Špetru LJUBLJANA - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je slovenski predsednik Danilo Türk včeraj sprejel predstavnike slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, Hrvaški in Madžarski (foto Bobo). Gre za tradicionalno srečanje predsednika Slovenije s Slovenci v štirih sosednjih državah, ki je v sozvočju s Francetom Prešernom namenjeno kulturi in vprašanjem, ki zadevajo kulturni vsakdan. Tako v matični državi, kot tudi v sredinah, kjer živijo slovenske manjšine. Pred sprejemom z vsemi predstavniki manjšin se je predsednik na kratko ločeno srečal z voditelji krovnih manjšinskih organizacij. Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svet slovenskih organizacij so zastopali predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka ter člani deželnih vodstev Jole Namor, Mario Maver, Ace Mermolja in Janez Povše. Zastopniki SKGZ in SSO so Türku predstavili kulturni utrinek naše manjšinske skupnosti. Med večje in pomembnejše projekte na tem področju so izpostavili projekt za večnamenski slovenski center v Špetru v Beneški Sloveniji, ki uživa podporo vseh manjšinskih komponent. Slovenski predsednik je pokazal zanimanje za ta načrt in ga podprl. Obljubil je tudi posredovanje pri pristojnih telesih republike Slovenije, da ta načrt podprejo. Zastopniki obeh manjšinskih zvez so načrt za slovenski center v vi-demski pokrajini predstavili že na raznih nivojih. Med drugim tudi v Kobaridu na nedavnem srečanju Slovencev iz Benečije in Posočja, na katerem je sodeloval podpredsednik slovenskega parlamenta Vasja Kla-vora. Predsednik Türk se je v sredo, kot smo poročali, mudil na obisku v Rimu in v Vatikanu. Za slovensko kulturo je bil nedvomno velik dogodek koncert na Kvirinalu, ki sta ga oblikovala Bernarda Fink Inzko in Markus Fink. Predsednika SKGZ in SSO sta se zvečer v Mariboru udeležila še tradicionalnega sprejema za slovenske župane in podžupane občin v sosednjih državah in predsednike osrednjih organizacij slovenske manjšine, ki sta ga pripravila mariborski župan Maribor Franc Kangler in ljubljanski župan Zoran Jankovic. rovinj - Požar na ladji Und Adriyatik skoraj povsem ukrotili Ladja se ne bo potopila Vlačilca iz Trsta in Benetk povlekla gorečo ladjo proti jugu, nizozemski specialci vodili gasilski naskok ROVINJ - Požar, ki je v sredo izbruhnil na turški ladji Und Adriyatik zahodno od Rovinja, je bil včeraj pod nadzorom. Ladjo sta vso noč na četrtek gasila hrvaška vlačilca, ki stajo tudi ohlajala, da bi preprečila potopitev. S požarom na sami ladji se je včeraj borila skupina posebno izurjenih nizozemskih gasilcev podjetja Smith, ki se je v preteklosti že ukvarjalo s primerom potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Povabilo nizozemskim reševalcem naj bi poslal lastnik ladje, podjetje Un Ro-Ro iz Is-tanbula. Hrvaške pristojne službe so zagotovile, da ni več nevarnosti, da bi se turška ladja potopila. Strah pred ekološko katastrofo se je ublažil, do izlivov goriva baje ni prišlo (ladja je dokaj nova, zgrajena leta 2001). Včeraj še ni bilo jasno, kam bodo ladjo na koncu odpeljali, med možnimi opcijami je bil tudi Trst, pri tržaški pristaniški oblasti pa okrog 20. ure še niso imeli odgovora. Tovorna ladja je v sredo plula po običajni ruti iz Turčije proti Trstu, kjer jo je čakal agent - partnersko podjetje Samer Shipping. 13 navtičnih milj od istrske obale, med Pulo in Rovinjem, je začelo goreti: član posadke je povedal, da je zagledal ogenj med 200 tovornjaki, ki so bili na ladji; plameni naj bi se širili med tovornjaki. Posadko in potnike je v Benetke prepeljala grška potniška ladja, pet jih je bilo lažje ranjenih. Gasilski poveljnik istrske županije Dino Kozlevac je dejal, da so vnetljive snovi na 193 metrov dolgi ladji večinoma zgorele, gasilci pa so nadaljevali s hlajenjem ladje. Maksimalne požarne temperature so minile in hrvaški reševalci so okrog ladje postavili dva kilometra dolgo ograjo, da bi preprečili morebitno večje onesnaženje, izlivov pa ni bilo. Na ladji je bilo okrog 200 ton nafte, 800 ton mazuta in 9 ton odpadnih olj za industrijo. Ladja se je v noči na četrtek približala Brionom na 6 navtičnih milj, a močna burja jo je počasi obrnila proti odprtemu morju, v smeri Italije. Italijanski center za geofiziko je s simulacijo predvidel, da bi morebitni madež goriva dospel do morja pred Ravenno v manj kot tednu dni. Slovenska vlada je Hrvaški ponudila pomoč dveh vlačilcev, italijansko ministrstvo za okolje je pripravilo ekološke ladje, italijanska vlačilca pa sta priplula iz Trsta in Benetk, prije- la gorečo ladjo in jo nadzorovala 8 navtičnih milj jugozahodno od Brionov. Zvečer se je odločalo o tem, v katero pristanišče odpeljati ladjo, med možnimi cilji sta bila Trst in Pula. Hrvaški minister za morje Božidar Kalmeta je na seji vlade dejal, da je stanje stabilnejše, nizozemsko osebje pa se je vkrcalo na ladjo, da bi dokončno pogasilo požar. ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je prepričan, da je z "malo dobre volje vseh strani možno odstraniti razloge za nezadovoljstvo Italije, Slovenije in Evropske komisije, ne da bi spremenili vsebino in polno uveljavitev hrvaške ERC". Zatrdil je še, da "tiha diplomacija opravlja svoje delo" ter da obstaja možnost za pogovore z Italijo in Slovenijo. Do omenjenih pogovorov naj bi po pričakovanjih Sa-naderja prišlo ne glede na to, da bo do aprilskih parlamentarnih volitev v Italiji to državo vodila vlada, ki opravlja le tekoče posle. Kot je na včerajšnji seji vlade še povedal premier, je Hrvaška v nenehnem stiku z EU, o vsem pa naj bi tudi seznanili predstavnike Evropskega parlamenta, ki so včeraj zaključili dvodnevni obisk na Hrvaškem. Poudaril je, da problem zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu ne bo razlog za zastoj v pogajanjih z EU. Hrvaška vlada je včeraj saboru posredovala nacionalni program za pristop EU v letu 2008, v katerem predlaga sprejem 119 zakonov ali zakonskih amandmajev s ciljem usklajevanja hrvaške z zakonodajo EU. Kot je dejal Sanader, omenjeni program kaže, da Hrvaška želi pospešiti tako proces reform kot tudi sama pogajanja z EU. Ponovil je, da želi Hrvaška na ta način pristopna pogajanja skleniti v prvi polovici leta 2009 in v mandatu sedanjega sklica Evropskega parlamenta. Evropska komisija je januarja Hrvaško opozorila zaradi počasnega izvajanja reform v pravosodju in javni upravi ter boja proti korpciji. Pred Hrvaško je sicer odpiranje še 17 pogajalskih poglavij, medtem ko jih je doslej odprla 16, le dve pa je začasno zaprla. Mandat sedanje Evropske komisije se izteče oktobra naslednje leto. (STA) PALMAN0VA, Kongresni center S. Marco jutri, 9. februarja od 10.30 do 17.30 DEŽELNA SKUPŠČINA LEVICE IN EKOLOGISTOV / ALPE-JADRAN Petek, 8. februarja 2008 3 palmanova - Jutri skupščina »mavrične levice« Apel za združitev levičarskih sil VIDEM - Jutri bo v kongresnem centru S.Marco v Palmanovi celodnevna skupščina za združitev levičarjev in okoljevarstvenikov. Skupina osebnosti, ki ne pripadajo nobeni izmed strank, ki skupščino sklicujejo, je napisala poziv k udeležbi in sodelovanju. Poziv se gla si: Kot državljanke in državljani smo zaskrbljeni, ker se Italija pogreza. Pod vprašajem so načela svobode, pravičnosti, enakopravnosti in družbene solidarnosti, ki so ustavni temelji Re-pub li ke. Kri za že dalj ča sa bu ta tu di v le vi co, ki je prizadeta zaradi razcefranosti strank a tudi za ra di po gos tih te ženj v le vi sre di ni, da bi posnemali politiko konservativcev. To je že močno načelo družbeno in kulturno tkivo Italije in mnoge oddaljilo od javnih dejavnosti. Vendar italijanska družba ni samo to cefranje in priklanjanje, pač pa tudi nekaj drugega: povsod klijejo izkušnje sodelovanja, ki so kljub nevidnosti pomembne in glasnice novosti, tako na področju varstva okolja, kot v kulturi, organizacijah in javnih upravah. Zato menimo, da je potrebno ponovno osmisliti politični prostor levice, da bo spet združevala veliko število ljudi, ki so se oddaljile od javne aktivnosti in ustanovila silo, ki ne bo manjšinska v družbi, pač pa velika in samostojna, da bo lahko pomembno vplivala na politično in družbeno stvarnost. Že nekaj mesecev se je v Italiji in tudi v Furlaniji-Julijski krajini pričel postopek združevanja, kije privedel do prve splošne skupščine levičarjev in okoljevarstvenikov decembra 2007 v Rimu. V tem, kar se je doslej zgodilo, slutimo pomembne novosti in menimo, da odpira novo politično obdobje v Italiji, če bo še dalje prežeto z demokratično soudeležbo, odprto posamičnim in kolektivnim pristopom in torej ne bo samo seštevek obstoječih strank. Zato bomo sodelovali na deželni skupščini mavrične levice, ki bo jutri, 9.2. v Palmanovi in pozivamo vse organizirane skupine, gibanja in posameznike, ki želijo sodelovati pri uresničevanju te nove poti tudi v naši deželi, naj se udeležijo skupščine in dejavno prispevajo k tej prenovi levice. Nikogar ne prosimo, naj podpisuje belo menico, saj tega tudi mi nočemo, ker želimo biti na razpolago za soočanje in soudeležbo v tem procesu in ker se zave da mo, ka ko po memb na in nuj na je ta na ša izbira. Poziv so med drugim podpisali mirov-nik Gianfranco Schiavone, krminski župan Luciano Patat, med Slovenci pa koordinator Združene levice na Goriškem Mario La-vrenčič, doberdobski župan Paolo Vizintin, direktor goriškega Kulturnega doma Igor Komel, rajonska svetnica v Štandrežu Nataša Paulin, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Boris Pangerc in kulturna delavka Loredana Gec. dunaj - Odmevna tiskovna konferenca NSKS Oster obračun z avstrijsko manjšinsko politiko Vouk in Pipp napadla kanclerja Gusenbauerja - Haider z novimi žalitvami nad Vouka DUNAJ/CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je včeraj na tiskovni konferenci na sedežu Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju ostro obračunal z uradno manjšinsko politiko Republike Avstrije. Podpredsednik Rudi Vouk in tajnik Marjan Pipp sta avstrijski zvezni vladi na čelu s kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem očitala, da - razen najnovejših odločb ustavnega sodišča v zadevi dvojezične topografije - na politični ravni ni zaznati nobenih premikov. Oba manjšinska politka sta ob tem ugotovila, da je bolj primerno, če se v zvezi z dvojezičnimi napisi na Koroškem govori o zastoju. Zanj pa da je v veliki meri odgovoren zvezni kancler Gusenbauer, ki je ob nastopu svojega mandata napovedal, da bo vprašanje rešil do poletja 2007, kar se pa ni zgodilo, je poudaril Vouk. Slednji je na tiskovni konferenci še dodal, da v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel ni več opaziti velike razlike med avstrijskim kanclerjem in deželnim glavarjem Hai-derjem. Gusenbauerjev predlog, ki še vedno leži v parlamentu, da prav tako ne upošteva številna, s strani ustavnega sodišča ugotovljenih krajev, ki bi morali imeti dvojezične napise. S tem Gusenbauerjev predlog ne bistveno odstopa več od Haiderjevega, ki sploh zavrača vsakršno dodatno dvojezični tablo na južnem Koroškem. Tako Rudi Vouk kot tudi Marjan Pipp sta na tiskovni konferenci še zahtevala, da bi avstrijska politika morala končno rešiti to vprašanje. Če na Koroš- NSKS - od leve tajnik Marjan Pipp, predsednik Matevž Grilc in podpredsednik Rudi Vouk - boju za dvojezične napise posveča veliko pozornost kem in na Dunaju kljub jasnim pristojnostim ne bo politične volje do rešitve, bo NSKS zadevo pač pospešil na evropski ravni - v pristojnih gremijih Evropske unije in tudi Sveta Evrope. Tiskovna konferenca obeh predstavnikov NSKS na Dunaju je takoj izzvala reakcije tudi na Koroškem. Kot prvi se je oglasil deželni glavar Jörg Haider, ki je vnovič hudo napadel in obenem žalil manjšinskega politika in odvetnika Rudija Vouka. Označil ga ni le za »neodgovornega dirkača«, temveč tokrat tudi za »penetrantnega slovenskega nacionalista«. Ob tem desničarski populist ni pustil dvoma, da dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem ne bo (»ker jih večina Korošcev noče«) ter izrazil upanje, »da ustavno sodišče Rudiju Vouku ne bo šlo ponovno na limanice.« Kratka, a jedrnata reakcija podpredsednika NSKS na Haiderjev napad: »Deželni glavar očitno nima argumentov, zna le žaliti.« Poslovodja Enotne liste (EL) Adrian Kert pa je v zvezi z nedavnimi napadi Haiderja na predsednico državnega zbora Barbaro Prammerjevo in tudi kanclerja Alfreda Gusenbauerja govoril o »verbalnih izgredih«. Napadi da »pričajo o neokusni ravni razprave o pravicah koroških Slovencev,« je še dodal Kert in opozoril, da hoče deželni glavar s svojimi napadi na predstavnike avstrijskega parlamenta in zvezne vlade pozornost odvrniti od težav, ki jih v vse večji meri ima na Koroškem. Ivan Lukan 4 Petek, 8. februarja 2008 GOSPODARSTVO / vino - Vinski konzorciji Brda, Posočje in Kras Sporazum o skupni službi nadzorovanja vinske verige Kotrola je pogoj za pridobitev in ohranjanje znamke DOC o zaščitenem poreklu KRMIN - Vinski konzorciji Brd (Collio), Posočja (Isonzo) in Krasa so sklenili sporazum o skupnem nadzorovanju vinogradniško-vinarske verige, ki je obvezno za vse italijanske oznake o kontroliranem poreklu (DOC). Dolžnost nadzorovanja je bila poskusno uvedena leta 2001, in to s ciljem, da bi potrošniku zagotovili več jamstev glede izvora nekega proizvoda, vinogradnikom pa večjo zaščito njegove ozemeljske znamke. Poskusno obdobje se je končalo julija lani, ko je postalo nadzorovanje verige obvezno za vse italijanske izdelke DOC. »V pričakovanju, da v Bruslju določijo smernice za prihodnost evropskega vinogradništva in vinarstva, smo danes prešli v novo fazo,« je ob podpisu sporazuma treh konzorcijev dejal predsednik Konzorcija Brda Paolo Caccese, ki je tudi navedel njegove cilje: izboljšati učinkovitost kontrolne službe, jamčiti dosego ciljev kontrolnih načrtov, zmanjšati birokracijo, prihraniti čas podjetjem in tudi zmanjšati stroške, kar je v interesu tako potrošnikov kot proizvajalcev. »Konzorcija Brd in Posočja sta edina, ki po zaslugi dolgoletnih izkušenj uspevata nuditi posoškim in kraškim vinarjem to temeljno službo, katere stroške so v celoti krili uporabniki znamke zaščitenega porekla,« je povedal podpredsednik Konzorcija Posočja Alessandro Dal Zovo. Odločitev vinarjev Brd in Posočja, ki so od vsega začetka razumeli pomen tega projekta in ga tudi ekonomsko podpirali, pa je večkrat trčila ob skepso, nasprotovanje in včasih tudi zamero nekaterih gospodarskih subjektov, vendar je prevladal razum in tako se je ustvarilo edinstveno bogastvo znanja. V kratkem bo ustanovljena skupna storitvena struktura, katere koordinator bo Denis Giorgiutti in ki bo delovala izključno na področju dokumentacijske in inšpekcijske kontrole, medtem ko bo knjigovodski del ostal v pristojnosti konzorcijev. Odgovornost za kontrolne načrte konzorcijev Brd in Posočja bo ostala v pristojnosti njunih upravnih svetov, medtem ko se je Konzorcij Kras zaradi svoje majhnosti odločil, da to pristojnost prenese na Konzorij Brda. Predsednik Konzorcija Kras, Andrej Bole je ob podpisu sporazuma izrazil oceno, da »se začenjajo kazati prvi sadovi sporazuma o povezovanju s Konzorcijem Brda, ki je bil podpisan lansko jesen. Gre za pomemben projekt, ki ga bomo predvidoma dokončali do prihodnje zime.« Predstavnika vinskih konzorcijev Posočja in Brd Alessandro Dal Zovo in Paolo Caccese sta po podpisu sporazuma nazdravila s kozarcem belega pristanišča - Luka Koper Edino pristanišče na svetu s certifikatom ISO 22000:2005 Po obisku slovaškega ministra včeraj prišli še logistiki KOPER - Delniška družba Luka Koper je včeraj na priložnostni slovesnosti na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani prejela certifikat za mednarodni standard ISO 22000:2005. Gre za nov standard Mednarodne organizacije za standardizacijo, ki je poenotil vse dosedanje standarde za zagotavljanje varne hrane. Luka Koper je med prvimi v Sloveniji in kot prvo podjetje v slovenski transportni panogi uspešno opravila presojo svojega sistema vodenja varnosti živil. Hkrati je tudi edino pristanišče na svetu, ki se lahko pohvali s takim standardom, je na podelitvi na GZS dejal direktor SIQ, Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar: »SIQ je del mednarodne mreže International Certification Network s sedežem v Švici. Mednarodna mreža je podelila tretjino vseh certifikatov na svetu in koprsko pristanišče je edino, ki si je prislužilo standard ISO 22000:2005.« Ta standard predpisuje zahteve, kijih mora pri ravnanju z živili izpolnjevati vsaka organizacija v prehranski verigi, ki hoče enakopravno sodelovati v mednarodni inovativnost - Podelitev nagrade 2007 Zmagala sta Pontarolo in center Abdus Salam VIDEM - Družba Pontarolo Engineering Spa iz San Vita al Tagliamen-to (pokrajina Pordenon) s projektom Climablock in tržaški Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdus Salam s projektom Eya sta zmagovalca lanske, četrte izvedbe razpisa za nagrado za inovativnost Dežele FJK. Prvi projekt se je uvrstil na zmagovalno stopničko v kategoriji podjetij, drugi pa v kategoriji neprofitnih ustanov in javnih uprav. Priznanja za dobre prakse na področju inovativnosti, ki so jih vzpostavile katerekoli javne ali zasebne dejavnosti v Furlaniji-Julijski krajini, je včeraj na slovesnosti v avditoriju novega sedeža Dežele v Vidmu nagrajencem izročil njen predsednik Riccardo Illy. V tokratni izvedbi nagrade je bila ta prvič podeljena tudi za sporočanje inovativnosti, prejela pa jo je prav tako družba Pontarolo Engineering Spa. Nagrado za kakovost in poenostavitev, kije namenjena deželnim uslužbencem, ki so predstavili najboljšo ino- vativno zamisel na področju javne uprave, je prejela skupina, ki jo vodi Carlo Martone iz službe za posle predsedstva Dežele, za projekt Nov deželni register pravnih oseb zasebnega prava. V sekciji administrativnega poenostavljanja za državljane pa je zmagala skupina pod vodstvom Rite Gian-netti iz pordenonske službe za izobraževanje in usmerjanje, in sicer s projektom za ovrednotenje integriranega sprejema. Žiriji nagrade, za katero se je lani prijavilo za 50 odstotkov več kandidatov kot predlanskim, je predsedoval docent na pariški menedžerski šoli ESCP Isaac Getz, njeni člani pa so bili še rektorja videmske in tržaške univerze Furio Honsell in Francesco Peroni, predsednik tržaškega AREA Science parka Giancarlo Mochellone, predsednik agencije za gore Agemont Alberto Felice De Toni in direktor tržaške šole za podiplomske študije Sis-sa Stefano Fantoni. menjavi živilskih proizvodov in surovin. Standard zagotavlja, da so vsi dejavniki tveganja prepoznani in ustrezno nadzorovani na vsaki stopnji od proizvajalcev do potrošnikov. Živilske surovine in proizvodi predstavljajo pomemben delež skupnega pre-tovora v koprskem pristanišču, v lanskem letu jih je bilo skupaj 880.000 ton. Večina tega so žitarice in soja, v zadnjih letih pa hitro raste pretovor sadja in zelenjave - lani že na 110.000 ton. Luka Koper je že doslej opravljala vse postopke z živili standardizirano, in sicer v skladu z mednarodnimi navodili HACCP (Hazard Analysis Critical Control Points). HACCP je sistem, ki omogoča prepoznavanje, ocenjevanje, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi škodljivimi agensi v živilih in temelji na preventivnem ukrepanju. S pridobitvijo certifikata po standardu ISO 22000:2005 je Luka Koper dokazala, da je sposobna celovito obvladovati vsa tveganja, ki ogrožajo varnost živil. To je tudi spodbuda za njene poslovne partnerje, ki se na področju logistike ukvarjajo s prehrambenim blagom, da se tudi oni približajo temu standardu. Tako bo Koprska transportna pot v svetu postala prepoznavna tudi po sklenjeni verigi certificiranih storitev. Druga novica iz koprskega pristanišča prihaja po obisku slovaškega ministra za promet Lubomira Važnyja konec januarja, saj so Luko Koper v sredo obiskali še predstavniki slovaškega združenja logističnih podjetij. Združenje je namreč izrazilo željo, da bi Koper postal slovaško morsko pristanišče. Slovaški gostje so se seznanili z investicijskimi načrti v pristanišču, predvsem glede podaljšanja prvega pomola in izgradnje tretjega pomola, izpostavili pa so problem prometne infrastrukture, predvsem železnice. Želijo si, da bi Slovenija v času predsedovanja EU izkoristila svoj položaj in se osredotočila na problematiko prometne infrastrukture po vsej Evropi. Slovaki so izrazili tudi interes slovaškega kapitala za vlaganje v Luko Koper, vendar so poudarili, da mora pristanišče kljub temu ostati v večinski državni lasti, saj lahko le tako zagotavlja zdravo konkurenco. Na Slovaškem si močno prizadevajo, da bi blago preusmerili na Koper. Slovaška logistična podjetja trenutno poslujejo pretežno s severnoevropskimi pristanišči, ki pa so prezasedena. Poleg tega je pot iz Kopra za polovico krajša, zaradi česar poslovanje z drugimi evropskimi pristanišči predstavlja z vidika visoke cene naftnih derivatov velik strošek. Predstavitev projekta za navtično telematsko borzo TRST - Na sedežu tržaške Trgovinske zbornice so včeraj predstavili projekt za telematsko borzo za navtiko Euroma-rex (European Maritime Exchange), katerega nosilec je navtično združenje, ki deluje v okviru italijanske zveze trgovinskih zbornic Unioncamere. Kot je poudaril odgovoren za Euromarex Italia Claudio Canuto, je projekt zelo zahteven, saj zajema vse države EU oziroma okrog 1500 pokrajin v EU, predvideva pa sodelovanje ladjedelnic, kon-cesionarjev, pomorskih posrednikov in turističnih marin pri prodaji ali najemu plovil in privezov. Dostop do tele-matske borze bo brezplačen za zasebnike, tisti, ki bodo želeli trgovati, pa bodo po uvodnem šestmesečnem brezplačnem obdobju plačevali 96 evrov polletne naročnine. Kot je povedal njen podpredsednik Fulvio Bronzi, se je tržaška Trgovinska zbornica vključila v projekt že lani, v načrtu pa ima njegovo predstavitev tudi v Sloveniji. Odbornik Iacop z Italijani v Črni gori VIDEM - Deželni odbornik FJK za mednarodne odnose Franco Iacop se bo 11. februarja med obiskom v Črni gori sestal tudi s predstavniki italijanske skupnosti v Kotorju. Po zadnjem popisu prebivalstva živi v tem zgodovinskem mestu še okrog 500 pripadnikov italijanske narodne skupnosti, ki jo vodi Paolo Perugini. Iacop bo obisk v Črni gori izrabil za predstavitev projekta Dežele FJK za razvoj podjetniške kulture v lesnem sektorju Črne gore, na predstavitvi pa bodo sodelovali tudi predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul, italijanski poslanec v hrvašškem parlamentu Furio Radin in predstavnik združenja italijanskih manjšinskih podjetnikov ADL Umberto Ademollo. Insiel vodi raziskavo o inteligentnem transportu TRST - Prispevati h gospodarskemu razvoju in kakovosti okolja s pomočjo visoko alternativnih IKT rešitev je ena od prioritet Evropske komisije, ki financira promocijo najboljših projektov na področju prevoza blaga. Med njimi je tudi projekt Euridice, katerega nosilec je družba Insiel, sodeluje pa kar 22 partnerjev iz devetih držav EU. Cilj projekta je realizirati t.i. inteligentni kargo, ki bo mogočil, da bo blago, ki bo potovalo po evropskih koridorjih sposobno avtoidentifikacije in interakcije z okoljem, v katerem se bo nahajalo. Evropska centralna banka 7. februarja 2008 evro valute povprečni tečaj 07.02 06.02 ameriški dolar 1,4569 1,4621 japonski jen 154,59 155,58 kitajski juan 10,4760 10,5037 ruski rubel 36,0085 36,0530 danska krona 7,4524 7,4527 britanski funt 0,74910 0,74700 švedska krona 9,4403 9,4288 norveška krona 8,0700 8,0555 češka krona 25,621 25,635 švicarski frank 1,5985 1,6061 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 265,90 260,80 poljski zlot 3,6180 3,5960 kanadski dolar 1,4732 1,4705 avstralski dolar 1,6367 1,6315 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,6785 3,6610 slovaška krona 33,675 33,400 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6964 0,6963 islandska krona 97,96 96,46 turška lira 1,7620 1,7335 hrvaška kuna 7,2720 7,2650 Zadružna Kraška banka 7. februarja 2008 evro valute nakup prodaja ameriški dolar 1,4811 1,4506 britanski funt 0,7563 0,7389 švicarski frank 1,6285 1,5889 japonski jen 160,9942 151,2393 švedska krona 9,6598 9,1977 avstralski dolar 1,6706 1,6001 kanadski dolar 1,4987 1,4416 danska krona 7,5957 7,3096 norveška krona 8,23997 7,87102 madžarski florint 312,96 245,152 češka krona 29,4802 23,0715 slovaška krona 38,41 30,06 hrvaška kuna 7,7808 6,9380 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 7. februarja 2008 evro valute nakup prodaja ameriški dolar 1,4916 1,4332 britanski funt 0,7614 0,7316 danska krona 7,6013 7,3033 kanadski dolar 1,4981 1,4393 japonski jen 158,78 152,55 švicarski frank 1,6377 1,5735 norveška krona 8,2181 7,8959 švedska krona 9,6138 9,2367 avstralski dolar 1,6637 1,5985 hrvaška kuna 7,41 7,12 » Banca di Cividale WM » HMNCAGRICOLA KMEČKA BANKA lilanski borzni trg 7. februarja 2008 Indeks MIB 30:-1,97 delnica cena € var. % A2A 2,7325 -1,28 ALLEANZA 8,37 -0,88 ATLANTIA 22,67 -1,73 BANCA ITALEASE 6,85 -3,94 BANCO POPOLARE 12,69 -0,24 BPMS 3,0625 -0,37 BPM 8,285 -2,46 EDISON 1,707 -1,50 ENEL 7,33 -1,16 ENI 21,14 -1,63 FIAT 14,36 -4,13 FINMECCANICA 19,61 -1,41 FONDIARIA-SAI 27,04 -1,24 GENERALI 27,92 -0,75 IFIL 5,065 -4,92 INTESA 4,535 -1,16 LOTTOMATICA 24,29 -2,21 LUXOTTICA 16,65 -9,79 MEDIASET 5,825 -2,10 MEDIBANCA 12,5 -0,98 PARMALAT 2,3775 -0,36 PIRELLI 0,691 -1,20 SAIPEM 23,34 -2,34 SNAM 4,495 -1,06 STMICROELEC 8,025 -4,18 TELECOM ITA 1,9775 -1,62 TENARIS 12,72 -3,44 TERNA 2,79 -0,92 UBI BANCA 16,52 -0,30 UNICREDITO 4,695 -3,16 Podružnica Trst H ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / MNENJA, RUBRIKE Petek, 8. februarja 2008 5 ŽARIŠČE Skriti talenti Evelina Umek Osmega februarja, vsako leto se ob prazniku kulture morda bolj kot druge dneve vzbudi v nas ponos na vse, kar so naši umetniki dosegli v preteklosti, svoje Prešernove proslave posvečujemo različnim velikanom naše kulture. Letos bodo proslave posvečene sto trideseti obletnici rojstva pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Vse leto pa bomo proslavljali petstoletnico rojstva Primoža Trubarja, začetnika naše tiskane besede. Priznani umetniki bodo prejemali nagrade za življenjsko delo in posamezne dosežke. Njihova imena se za nekaj časa usidrajo v našo zavest, morda smo kakšno njihovo knjigo že prebrali, videli predstavo, razstavo, lahko se njihovih nagrad veselimo ali smo polemični. Mimo naše zavesti pa večkrat gredo priznanja, ki so prav tako zaslužena, vendar niso odmevna, to so nagrade, ki jih podelijo ob različnih natečajih, tudi te manjše nagrade lahko preusmerijo življenje nagrajenca, ga prepričajo, naj nadaljuje po začeti poti, obenem pa so tudi odsev dogajanja v neki skupnosti, celo v širšem obsegu - v narodu. Tržaška revija Mladika vsako leto razpiše literarni natečaj za prozo in poezijo in vsako leto podeli šest nagrad, po tri avtorjem proze in tri avtorjem poezije. Letos 11. februarja bo nagrade podelila že šestintridesetič. V šestintridesetih letih se je zvrstilo kar 216 nagrajencev, njihovi prispevki so bili objavljeni na straneh Mladike in so med bralce revije prinašali pestro paleto tem, slogov, jih seznanjali z različnost- jo pogledov, razmišljanj ter jih soočali z individualno resnico posameznega pisca. Poleg nagrajenih je revija objavljala tudi priporočene prispevke in če se še nekoliko poigramo s številkami je bilo teh vsaj pri prozi okrog 350. Člani žirije so vsako leto morali prebrati nad sto prispevkov, kakšno leto jih je na Mladikin naslov prišlo tudi do 180 in če se poigramo s povprečjem, je število prispevkov prispelih na literarni natečaj v šestintridesetih letih kar bajnih pet tisoč. Natečaja so se udeleževali pisci iz domovine, izseljeništva, zdomstva in seveda iz zamejstva. To je bil v preteklosti eden redkih literarnih natečajev v slovenskem prostoru, avtorji prispevkov so večkrat obravnavali boleče teme iz polpretekle zgodovine, posebno tisti, ki so odšli živet na drugi konec sveta. Druga značilnost teh zgodnjih piscev je bila kmečka tematika, nostalgija za izgubljenim otroštvom in idilič-nostjo slovenske pokrajine. V zadnjih letih se je začela ta podoba spreminjati, natečaja se udeležujejo vse mlajši avtorji, nekateri so tudi že priznani, imena drugih se pojavljajo večkrat. Upadlo je število izseljencev in zdomcev, zato je več udeležencev iz Slovenije, največ avtorjev živi v Ljubljani, veliko jih je s Štajerske, nekaj se jih oglaša s Primorske, s Koroške, redko sta zastopani Gorenjska in Dolenjska. Žal se je natečaja od leta 2003 do 2008 udeležilo le nekaj Slovencev, ki živijo v Italiji, natančno dve Tržačanki in dva Goričana. Tako prozo kot poezijo pišejo predvsem ženske, majhen je odstotek moških, ženske so pri obravnavanih temah bolj drzne, segajo v svojo intimo, soočajo se z bolečino otroštva, odraščanja, zapuščenosti in osamljenosti. Dogajanje se je iz kmečkega preselilo v urbano okolje. Jezik je iz leta v leto bogatejši, očitna je skrb za izbranost izrazov, metafor, tudi zgradba pripovedi je bolj iskana, ne vedno linearna.V poeziji prevladuje refleksivna in ljubezenska lirika, avtorji obravnavajo tudi različne življenjske in metafizične teme. Prevladuje svobodni verz in tudi tu se kaže veliko bogastvo jezika, izvirna izraznost, ki poskuša zliti vsebino in obliko v sozvočje skladnosti. Vse to dokazuje, kako dragoceno je delo, ki ga vsako leto opravlja revija Mladika in prav bi bilo, da bi se vsaj z nagrajenimi deli seznanila tudi širša slovenska javnost in ne samo bralci revije. Seznanili bi se s pestro, zanimivo in spremenljivo literarno pokrajino, z vpogledom v razmišljanje različnih generacij udeležencev natečaja in z bogastvom literarnega izražanja. Nagrajena in priporočena besedila nam nudijo poučen presek skozi dogajanje vse povojne dobe tako glede zgodovinskih dogodkov kot tudi sprememb v čutenju in razmišljanju posameznikov, ki so živeli in živijo znotraj in zunaj meja Slovenije. To so tisti skriti talenti, ki prav tako kot bolj znana in zveneča imena naših umetnikov bogatijo našo kulturo in vsak po svoje prispeva droben kamenček k njenemu mozaiku. stare slovenske rodbine na tržaškem Priimek Sosič je prav gotovo balkanskega izvora Pomen Priimek je matronimik ženskega imena Sofija: označuje torej Sofijinega sina. Ime je seveda grškega izvora in preko sv. Sofije privzeto v krščansko imenoslovje. V Trstu je bil v preteklosti prisoten tudi priimek Sofia. Izvor in prve omembe Priimek je prav gotovo balkanskega izvora, čeprav ga že leta 1366 najdemo v Trstu (Giorgio de Sosich), leta 1420 v Labinu in kasneje v mnogih drugih istrskih mestih. Na Krasu se naselijo pretežno na območju Opčin in Trstenika, čeprav jih je nekaj že v 18. stoletju tako v Trstu kot v predmestnih zaselkih. Na polovici 17.stoletja je ena družina prisotna tudi v Zagradcu. V Trstu so danes prisotni tako avtohtoni Sosiči, ki so tu že vsaj 500 let, kot po vojni priseljeni begunci iz Istre. Začetni rodovnik Na seznamu openskih lastnikov je že leta 1647 kar deset Sosičev. Leta 1773 je družin že 20, v začetku 19.sto-letja pa preko 30. Kljub velikim težavam zaradi običajnih homonimij je mogoče ločiti pet večjih rodbin, ki segajo v prvo polovico 17.stoletja: skrajni prednik najbolj številne je Filip (okr.1600-1653), katerega potomci v naslednjem stoletju naseljujejo kar devet hišnih številk (od 61 do 70). Približno iste starosti so Jurij (5 družin na hišnih številkah od 2 do 5), Anton (pet družin na številkah od 59 do 61) in Tomaž (5 družin na številkah od 32 do 34). Za zadnjo vejo je skrajni znani prednik Ivan, ki je eno generacijo mlajši, leta 1777 pa naseljujejo njegovi potomci štiri hiše na številkah od 53 do 58. Medsebojnih zvez med petimi vejami ni zaenkrat mogoče vzpostaviti. Tudi vzdevki nam niso v veliko pomoč: nekajkrat se pri Ivanovih potomcih pojavi vzdevek Matuc, najdemo pa še Felicijane in Suhane. Marko Oblak PISMA UREDNIŠTVU Pokrajine v Sloveniji S pokrajinami v Sloveniji se je končalo, kakor je bilo pričakovati. Skratka, ni bilo nič. Zasnova je bila povsem zgrešena, kakor smo nekateri menili že spočetka. Tudi Primorci, ki se od Bovca di Pirana v veliki večini zavzemamo za enotno Primorsko, ali vsaj takšno, da bo pokrajina, seveda »deželno« urejena, ohranila primorski naziv. Minister je pripravil vse potrebno ali nepotrebno, vsaka druga slovenska regija je bila tako ali drugače v nazivu omenjena, razen Primorske, ki si to menda ne zasluži. Skratka, od tega predloga ni bilo nič, kakor smo pričakovali. To namreč ni bila pot za pripravo takega zakona. Nesporno je namreč, da je bilo predlaganih regij za Slovenijo več kot preveč in da je vsaka takorekoč drobna regija predpostavljala še manjšo regijo. Z ene strani, z druge pa ne bi imele regije predvidene za Primorsko tudi navzven, zlasti nasproti deželam na severnem Jadranu ali pa Furlanije Julijske krajine, ki je še kako uradna, prav nobene veljave, ne politične, ne upravne, še manj pa pravne. Manjšina je seveda življenjsko prisotna. Rezultat smo, roko na srce, pričakovali. Regij mora biti daleč manj, morajo pa nekaj pomeniti (finančno in sektorsko) zlasti tiste, ki so takorekoč ob meji. Glede na vse to vnovič predlagam, kakor sem si že na seji koprskega mestnega sveta dovolil posredovati pred petimi leti: ker pokrajin, oziroma dežel ni in jih očitno še dolgo ne bo, naj sleherna regija (dejansko Primorska) izvoli neinstitucionalno deželni svet, ki naj bi se sestajal nekajkrat letno in obravnaval ključna vprašanja, zadevajoča vso regijo. S pravnega stališča njegovo mnenje ne bi bilo zmeraj sprejemljivo, s političnega pa tudi moralnega, pa da. Deželni svet naj bi po moje, kakor sem si vseskozi zamislil, sestavljali vsi predsedniki mestnega ali občinskega sveta ter dva predstavnika sveta, enega iz »pozicije«, drugega pa iz opozicije. S tem ne bomo dosegli končnega rezultata, bo pa to nesporno prvi, nebirokratski reden korak v formalno ustanovljene regije. Obstati zdaj ne moremo in ne smemo. Očitno je, ne glede na zdajšnje fraze na raznih ravneh, da regije marsikomu niso pogodu (kljub stališču Evropske unije), gornji predlog pa je le stvaren korak k njihovim prvim brazdam. Pišem kot Primorec (širše in zaokroženo tudi kot Slovenec) in v glavnem soglašam z vsem, kar je v korist tej moji regiji, pa tudi drugim stvarnim regijam, stebrom Slovenije. Razmišljati o referendumih in podobno se mi zdi skrajno nesmiselno, saj je na dlani, da bo vsakdo upošteval predvsem sebe. Koristi naj enkrat za vselej bodo skupne. Miro Kocjan Usoda povojnih beguncev V nedeljski številki našega Dnevnika ste na peti strani napovedali predavanje v Društvu Slovenskih Izo- m bražencev o usodi slovenskih povojnih beguncev v Avstriji. V članku ste navedli, da 10.000 - 15.000 beguncev ni doletela tragična usoda kot tiste vojake, ki so bili s prevaro vrnjeni (očitno se tu misli v Jugoslavijo). O kakšni prevari neki pa sploh govorite? Zahodni zavezniki so čisto enostavno in povsem razumljivo izročili zavezniškim Jugoslovanskim oblastem vse tiste vojake (belogardiste, domobrance, verjetno tudi ustaše in četnike), ki so se skozi celo vojno obdobje borili na strani fašistične Italije in nacistične Nemčije na tleh takratne Kraljevine Jugoslavije. Po osamosvojitvi se v Sloveniji na dolgo in široko razpravlja o izvensodnih pobojih teh kolaboracio-nistov in se jih večkrat ima za patriote, ki so postali žrtev komunističnega terorja. Strinjam se, da bi bilo takrat bolj legitimno te narodne izdajalce postaviti pred vojaška sodišča, katera bi šla od primera do primera in odločila kdo je izmed njih bolj ali manj kriv, kdo si zasluži najvišjo kazen in kdo ne. Sigurno niso bili vsi enako krivi in si niso vsi zaslužili najstrožjo kazen. Toliko, da ne bo dvomov o takozvanih množičnih pobojih, o katerih se toliko govori. Sicer se pa sprašujem in Vas sprašujem, koliko ujetih partizanov so slovenski kolaboracionisti postavili pred sodišča in jih pravično sodili? Mislim, da nobenega. Enostavno so jih postre-lili, mučili, obesili ali v najboljšem primeru izročili gestapovcem in SS-ovcem, ki so jih v plombiranih vagonih odpeljali v Auschwitz, Dachau in druga uničevalna taborišča, kjer so končali v krematorijskih pečeh. Mislim, da bi se Primorski dnevnik, v kolikor še kaj da na svojo partizansko preteklost, moral izogniti neumestnim in neresničnim pridevnikom. Miranda Bolčič Še enkrat kje je fašizem? Spet se bom obregnila na besede iz članka »Il Piccolo« 26. 1. 08 - Danie-leja Benvenutija, ki jih je izrekel 25. 1. 08 v rižarni - Roberto Dipiazza: »Que-sto appuntamento riconosce, come la Risiera costituisca una testimonianza nazionale dopo i crimini della follia nazista e di un'ideologia che trovo in Italia complicita politika.« Tudi v Rižarni ni prostora za fašizem in še manj za nas Slovence, ki nas je zatiral pred nacizmom že dobrih 20 let prej. Zato ne bi znala, kdo se je od koga navadil. Dragica Jerina ljubljana - Drugo srečanje EMPS Projekt Evro-sredozemske univerze uspešno naprej LJUBLJANA - Projekt ustanavljanja Evro-sredozemske univerze uspešno napreduje, je bil včeraj po srečanju delovne skupine Evrosredozemske parlamentarne skupščine (EMPS) v Ljubljani optimističen vodja slovenske delegacije pri EMPS in idejni pobudnik nove univerze Marko Pavliha. Mednarodna univerza s sedežem na Obali naj bi sicer zares zaživela v letih 2009-2010. Marca letos bodo minila tri leta, odkar je slovenska delegacija na zasedanju EMPS v Kairu prvič predlagala ustanovitev Evro-sredozemske univerze in tudi prvič ponudila sedež zanjo. "V tem času je ideja prerasla v konkreten projekt slovenske vlade in parlamenta, ki ga široko podpira tako mednarodna politična skupnost kot tudi številne univerze iz vseh 39 držav Evrosre-dozemskega partnerstva (Euromed)," je poudaril Pavliha. Pred približno letom dni je EMPS ustanovila posebno delovno skupino, ki se ukvarja izključno s projektom Evro-sredozemske univerze, in doslej drugi sestanek te skupine je potekal včeraj v Ljubljani. Sestanka so se po besedah Pa-vlihe udeležili predstavniki iz Italije, Tunizije, Maroka, Evropskega parlamenta in Slovenije, prisotni pa so bili tudi predstavniki Univerzitetnega centra za evro-sredozemske študije, t. i. Centra Emuni, ki ga je oktobra lani ustanovila slovenska vlada. Kar se tiče same pravnostatusne oblike nove univerze po besedah Pavli-he sicer še vedno obstaja tudi možnost tesnejšega sodelovanja z Univerzo na Primorskem. Direktorica Centra Emuni Nada Trunk Širca je sicer poudarila, da se k tej možnosti ne nagiba, saj bi kakršnokoli privilegiranje ene od univerz utegnilo pobudi škoditi. KULINARIČNI KOTIČEK Ameriški »dam chowder« Pred mnogimi leti, mnogo preden so ZDA po 11. septembru 2001 postale zaradi protiterorističnih ukrepov tako rekoč nedostopne, smo se v približno tem letnem času potepali po Združenih državah. V Detroitu smo zmrzovali ob 15 stopinjah pod ničlo, čemur gre še dodati severni piš, ki ti dobesedno odvzema sapo. Mislim, da med Detroitom in Arktiko ni niti najmanjšega hribčka, ki bi lahko to ledeno sapico vsaj nekoliko ustavil. K temu je treba dodati še obilne snežne padavine, ki skoraj vsako leto praktično blokirajo severne države ZDA in slika bo popolna. V presledku med enim snežnim metežem in drugim nam je uspelo skočiti na letalo in se podati v sončno Kalifornijo. Kakšna razlika, od -15 na +20 stopinj v nekaj urah! V Los Angelesu smo najeli avto in se podali po Pacific coast highway proti jugu, proti San Diegu, ki slovi potem, da je najbrž največje ameriško mornariško oporišče na tihomorski obali. Za- radi gostega prometa, bil je, če me spomin ne vara, konec tedna, smo uvideli, da ne bomo prišli do cilja, zato smo odločili, da se vrnemo v Los Angeles. Bil je čas kosila, tako da smo se ustavili v manjši restavraciji, prav na obali. Deset metrov nižje sta bila dva lesena pomola z ribiškimi čolni, po njih in po pomolih pa je leno poležavalo kakih deset tjulnjev, nad katerimi je letela jata pelikanov. Kje je bilo točno, se ne spominjam več, ostala pa mi je v spominu kremna juha, ki so nam jo ponudili, znana je sicer po vseh ZDA v različnih variantah z imenom »clam chowder«, tam pa nam je posebno teknila. Recept, ki nam ga je dal 150 kg težak črnopolti kuhar in ki sem ga osebno preveril, pa je naslednji. Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg von-gol, 400 gr krompirja, 4 del smetane, 60 gr bacona (prekajene slanine), srednje veliko šalotko, česen, peteršilj, nekaj rezin prepečenega kruha, maslo, belo vino, oljčno olje, sol, poper. Pustimo, da se vongole odprejo v dveh kozarcih vroče vode, v katere smo vlili pol kozarca vina. Školjkam odstranimo lupine, tekočino pa precedimo. V drugi posodi prepražimo na rezance narezan bacon s sesekljano šalotko, čemur dodamo na kockice narezan krompir in pustimo, da se vse skupaj kuha nekaj minut. Dodamo še pol kozarca vina in ko vino izhlapi, solimo in popramo, dodamo tekočino, ki smo jo prej precedili ter smetano. Pustimo, da vse skupaj vre dobrih 30 minut, tako da se krompir skoraj razkuha. Če je krompir take sorte, da se razkuha, lahko juho zmiksamo s pa-ličnim mešalnikom. Ob koncu dodamo še vongole, sesekljan peteršilj in rezine kruha, ki smo ga opekli v maslu in česnu. Uspeh je zagotovljen. Dober tek! Ivan Fischer 6 Četrtek, 7. februarja 2008 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it kgs - Poseg dolinske županje Fulvie Premolin v občinskem svetu »Slovenska narodna skupnost se mora glede obnove kGs zediniti« Premolin: To ni prazna škatla, ampak bistven povezovalni člen ljudi na kraškem območju Kraška gorska skupnost bi lahko postala bistven povezovalni člen ljudi, ki živijo in delajo na kraškem območju. Zato ni mogoče, da nekateri o njej govorijo kot o prazni škatli, in to ko o drugih sorodnih ustanovah v deželi FJK nihče ne izjavi, da so nepotrebne. Prav tako ni razumljivo, zakaj se ne more slovenska narodna skupnost zediniti glede te ustanove, tudi v luči čezmejne-ga sodelovanja. To je poudarila županja Občine Dolina Fulvia Premolin na včerajšnji seji dolinskega občinskega sveta, ko je vprašanju ponovne ustanovitve Kraške gorske skupnosti posvetila dober del svojega poročila. Premolinova se je navezala na vse posege, ki so si v zadnjih dneh sledili v zvezi z deželnim zakonskim osnutkom, iz katerega je bila izločena problematika o obnovi KGS. »V kolikor sem o tem že precej pisala in razmišljala,« je povedala, »moram žal ponovno vzeti na znanje, da se o KGS še vedno govori kot o prazni škatli, kot bi šlo za breznameren in posledično nesmiseln upravni organ.« Če je torej KGS postranska zadeva, ki ji ne gre razdajati časa, županji ni jasno, zakaj si omenjeni posegi sledijo vsak dan v sredstvih javnega obveščanja. Mar ni lažje priznati, da ni dovolj trdne volje, in to na deželni ravni, da bi prišlo čim prej do obnove KGS, ki bi upravljala kraški prostor z vsemi svojimi posebnostmi in značilnostmi, sprašuje Premolinova. O KGS, o smislu take ustanove in o funkcijah, ki naj bi jih imela sem že marsikaj napisala, je dejala in dodala, da »ni res, da jih je treba šele določiti, ker jih pristojna zakonodaja že zastavlja«. V letu 2006 je bilo o tem mnogo govora, a do danes ni ga prispevka, članka ali razmisleka, ki bi županji prepričljivo pojasnil, »zakaj sov deželi še take ustanove« in »čemu je bila samo naša ukinjena«. Upravne funkcije in delovanje te ustanove sem že mnogokrat utemeljila, je povedala Premolinova in se nato osredotočila na vlogo gorskih skupnosti. Iz statutov obstoječih gorskih skupnosti je razvidno, da so bistven povezovalni člen za skupnost in za krajane, ki živijo na danem ozemlju. V statutu gorske skupnosti Ter, Nediža in Brda je npr. zapisano (četrti člen, prva točka), da je njena statutarna vloga »zaščita in ovrednotenje specifičnih kulturnih, arhitektonskih in zgodovinskih danosti ter navad prebivalstva« ter »zaščita in varstvo furlanske in slovenske kulture in jezika, ki so zgodovinsko prisotni«. Glede na to, da imamo kot manjšin-ci pravni okvir jasno zastavljen od ustave navzdol, Premolinova sprašuje, »kako je mogoče, da se ne moremo zediniti okoli ustanove, ki je že bila (in ki so jo nam nerazumljivo odvzeli) in ki bi lahko ponovno postala bistven povezovalni element vseh Ijudi, ki živijo in delajo na teritoriju.« Kakor tudi ni jasno, zakaj bi morali razpravljati o vlogi ponovno ustanovljene KGS, ki je že itak jasna, ker pač take ustanove drugod v deželi obstajajo in nihče ne govori o njih kot o nepotrebnih ustanovah. Županja je nazadnje naglasila, da je razočarana nad potekom celotne zadeve, ker to po njenem mnenju pomeni, da »smo zapravljali čas« in razočarali tiste volivce, ki so v to verjeli in ki še verjamejo v tisto »preroško« vizijo razvoja širšega kraškega območja v skladu z zgodovino in s tradicijo čezmejnega sodelovanja, ki bi po padcu schengenske meje še kako prav prišla. »Globoko prizadetost in razočaranje« je izrazil tudi dolinski občinski svetnik Ssk Sergij Mahnič. Premolinova in ostali župani so vložili veliko truda in naporov, da se problematika KGS reši. Mahnič vsekakor ne sprejema trditev, da je KGS nepotrebna ustanova brez vloge. Tudi deželna večina ga je razočarala, ker ni spoštovala volilnih obvez in to na koži Slovencev in Italijanov, ki na Krasu živijo. Zato je obsodil »neodgovorno ravnanje« in »neodgovorne politične odločitve« v deželnem svetu. Aljoša Gašperlin Bivši sedež Kraške gorske skupnosti v Sesljanu KROMA dolina - Seja občinskega sveta Davki so ostali nespremenjeni Sprejeli nov pravilnik za osmice V dolinski občini bodo ostali letos davki za občinske storitve že tret'e leto zapored nedotaknjeni, in to kljub stalnemu krčenju finančnih sredstev. To je izšlo z včerajšnje seje dolinskega občinskega sveta, na kateri so potrdili znesek davka na nepremičnine Ici (med najnižjimi na Tržaškem) in odobrili finančni načrt za opredelitev tarif za odpravljanje trdih odpadkov, ki bodo prav tako ostale nespremenjene. To je tudi zapisano v proračunu, ki bo šel v razpravo čez 15 dni. Sicer je bilo uvodoma na dnevnem redu poročilo županje Fulvie Premolin. Po posegu o problematiki KGS je napovedala začetek del za popravilo cestišča na od- seku med Borštom in Jezerom, kjer se tik pred ovinkom pod Jezerom skalovje nad cestiščem nevarno lomi. Delo bo izvedla civilna zaščita, ki je zaradi nevarnosti že odredila zaprtje cestišča. Civilna zaščita bo krila tudi stroške, ki bodo po prvi oceni 70 tisoč evrov (+DDV). Dalje bo Občina Dolina sodelovala pri pobudi mednarodnega dneva varčevanja z energijo M'illumino di meno - Osvetlim se manj, ki bo 15. februarja. Nazadnje je županja podala poročilo o forumu za upravljanje doline Glinščice, ki je bil 25. januarja v okviru Agende 21. Občinski svet je kasneje tudi vzel v pretres resolucijo občinskega svetnika Ssk Sergija Mahniča z zahtevo po ohranitvi šti- rijezičnega naziva dežele FJK v deželnem statutu. Občinski svet je resolucijo sprejel, zahtevo pa bodo odposlali predsedniku parlamentarne komisije za ustavna vprašanja. Skupščina je nenazadnje odobrila nov občinski pravilnik za prodajo domačega vina lastne proizvodnje, ki bo olajšal delo osmičarjem in nudil več možnosti za prodajo domačih pridelkov oz. proizvodov. Kdor bo odprl osmico, bo lahko v bistvu prodajal pridelke in proizvode katerega koli proizvajalca, od sira do olja in oljk, pa tudi narezkov. Edini pogoj je v tem, da bodo to hladne jedi in da bo vse domačega izvora. A.G. kontovel - Odobritev predhodnega projekta Končno načrt za parkirišče Gradnja bo stala 260 tisoč evrov - Občinska uprava je poseg vključilo v lanski seznam javnih del Parkirišče na Kontovelu si počasi utira pot med birokratskimi obveznostmi na tržaški občini. Direktor službe za ceste na oddelku za javna dela inž. Sergio Ashiku je konec decembra izdal odredbo, s katero je odobril predhodni načrt za gradnjo parkirišča. Tržaška občinska uprava je lani vključila parkirišče na Kontovelu v seznam javnih del v triletju 2007-2009, potem ko sta se zanj zavzela zahodno-kraški rajonski svet in občinski svetnik takratnih Levih demokratov Stefano Ukmar še posebej. Na Kontovelu je po obnovi številnih stanovanj in priselitvi novih stanovalcev postalo parkiranje vse bolj zahtevno opravilo. Število vozil se je povečalo, prostora za parkiranje je zmanjkalo. Zato je rajonski svet vključil gradnjo parkirišča v vasi med prioritetne zahteve. Območje se nahaja ob cesti, ki pelje iz vasi proti pokopališču na konto-velskem Hribu, in sicer na oširku na desni strani ceste. Površina sicer ni pretirano velika, a bo vsekakor dobro slu- Stefano Ukmar žila svojemu namenu. Občinska uprava je lani vendarle prisluhnila glasu domačinov in vključila parkirišče v triletni načrt javnih del, in sicer za leto 2007. V načrtu j e bil predviden strošek: 260 tisoč evrov. V odredbi direktorja občinske službe za ceste inž. Ashikuja je omenjena prioritetna narava javnega dela na Kontovelu. Zapisano je tudi, da bodo predvideni strošek v višini 260 tisoč evrov večinoma krili z denarjem, ki ga bo dal na razpolago Jus Kontovel (230 tisoč evrov). Služba za ceste je decembra lani izdelala predhodni načrt. Dela naj bi staja 206 titoč evtov, katerim gre prišteti 5 tisoč evrov za varnost. V gospodarskem načrtu so nato predvideni še stroški za davek na dodano vrednost (42.200 evrov) in razne pristojbine (6.593,25) ter dodatek za nepredvidljivosti (206,25) za skupnih 260 tisoč ev-rov. V triletnem načrtu 2007-2009 je mestna uprava predvidela, kako naj bi potekala načrtovalna in dejanska dela. Po odobritvi predhodnega načrta naj bi v enem mesecu odobrili dokončni načrt, po dodatnem mesecu pa še izvršilni načrt. Zatem naj bi v roku dvanajstih mesecev opravili licitacijo in dali delo v zakup. Gradnja parkirišča naj bi bila nato dokončana v dvanajstih mesecih. Če se bo občinska uprava držala predvidenih rokov, naj bi letošnjo pomlad odobrili izvršilni načrt, naslednjo po mlad naj bi se de la za če la, spo mla di 2010 pa naj bi bilo parkirišče pripravljeno. M.K. politika DS: danes ■ v v* skupščina in začetek volitev Na Pomorski postaji bo danes ob 17. uri skupščina vseh vo-lilk in volilcev, ki so se udeležili lanskih primarnih volitev za Demokratsko stranko. Na srečanju, ki ga bo vodil pokrajinski koor-di na tor stran ke Cris ti a no De ga -no, bo do med dru gim go vo ri li vladna podtajnika Ettore Rosato in Mi loš Bu din, po slan ca Gi an -ni Cuperlo in Fouad Allam, deželni odbornik Roberto Cosoli-ni in de žel ni taj nik stran ke Bru -no Zvech. Na skupščini bo govor o novi stranki in seveda tudi o pripravah na aprilske parlamentar ne in men da tu di de žel ne vo -litve. Že na današnji skupščini bo do lah ko pri sta ši De mo krat -ske stranke volili člane vodstev lo kal nih krož kov, ki jih je v po -krajini vsega skupaj enajst. Volitve v posameznih krajevnih krožkih bodo jutri med 9. in 14. uro. Na za hod nem Kra su bo vo liš če na Pro se ku na se de žu Primorja (Kulturni dom), na vzhodnem Krasu pa v Prosvetnem do mu na Op či nah. Os ta la volišča so: Rojan-Barkovlje-Gre-ta (Ul. Geppa 9-biviši sedež LD), center mesta (Ul. Donota 1), Sv. Jakob (Ul. della Guardia 44), Sv. Ivan (Ater Melara), Sv. Ana (Sv. Sergij-Trg 24.aprila), dolinska občina (Boljunec-gledališče Prešeren), Milje (Ul. Battisti 8), Zgonik (športno-kulturni center), Na bre ži na (Kam nar ska hi -ša) in ob či na Re pen ta bor (Col-kulturni dom). Blažina: Moje mesto je v deželnem svetu »Moje mesto je v deželnem svetu. Če me bo Demokratska stranka kandidirala in bom spet izvoljena, se nameravam torej, kot v zadnjih petih letih, v celo- Tamara Blažina KROMA ti posvetiti delu v deželnem parlamentu.« Tako meni Tamara Blažina, potem ko so nekatera lokalna občila objavila ugibanje, da bo aprila po vsej verjetnosti med kandidati na predčasnih parlamentarnih volitvah. »Računam, da bo med kandidati za parlament na listi Demokratske stranke spet Miloš Budin, ki je kot vladni podtajnik zelo veliko naredil za našo narodno skupnost, Budin je torej naravni kandidat za parlament,« nam je povedala še slovenska deželna svetnica Demokratske stranke. Namigi o njeni parlamentarni kandidaturi so se pojavili potem, ko je Walter Veltroni napovedal, da bodo demokrati v vseh deželah dali prednost ženskam in da bodo korenito obnovili liste za senat in poslansko zbornico. / TRST Četrtek, 7. februarja 2008 7 obisk - Zoran Jankovič bo gost Roberta Dipiazze Ljubljanski župan pride v Trst 18. februarja Program obiska še ni dokončno izdelan - Vsekakor tudi srečanje s predstavnki Slovencev Iz tržaške občine so včeraj potrdili, da bo ljubljanski župan Zoran Jankovič obiskal Trst v ponedeljek, 18. februarja. Obisk je načrtovan že dalj časa, zanj pa se je v zad njih me secih še posebej zavzemal tržaški župan Rober to Di pi azza, ki je oce nil, da je po dokončnem padcu državne meje med Italijo in Slovenijo čas za zbližanje in sodelovanje Trsta s slovensko prestol-ni co. Obisk ljubljanskega župana sledi daljšemu obdobju, v katerem stikov med mestnima upravama skorajda ni Ljubljanski župan Zoran JANKOVIČ KROMA bilo. Za sodelovanje se je svojčas zavzela Illyjeva občinska uprava, v spominu imamo obdobje vzpostavljanja obetavnih stikov, ko je bil ljubljanski župan Dimitrij Rupel. Ob obisku slednje ga v Trstu sta Il ly in Rupel na pobudo tedanjega ravnatelja Edvina Švaba tudi vsadila drevo prijateljstva na vrtu tržaškega slovenskega Dijaškega doma Srečka Kosovela. Po Illy-jevem odhodu s tržaške občine je so- Tržaški župan Roberto Dipiazza KROMA de lo vanje zamr lo, sedaj pa je žu pan Robero Dipiazza tudi ob spodbujanju slo ven skih ob čin skih svetni kov skle -nil vezi z Ljubljano ponovno vzpostaviti. Dokon čen pro gram Jan ko vičeve -ga obis ka še ni do lo čen, go tovo pa je, da ima ljubljanski župan poleg srečanj z občinskimi upravitelji na programu tudi srečanje s predstavniki slovenskih or gani zacij na Tržaš kem. občina trst - Tiskovna konferenca odbornika Buccija Načrt za kolesarsko progo od železniške postaje do Sv. Jakoba Steza naj bi se povezala s pokrajinsko potjo pri Ul. Orlandini - Težave dela podjetje Trieste terminal passeggeri V prihodnosti naj bi se po tržaškem nabrežju podili kolesarji, ki bi se vozili od glavne železniške postaje in 4. tržaškega pomola do Sv. Andreja, Sv. Jakoba, Ricmanj in od tam v Slovenijo. Tržaški občinski odbornik za načrtovanje teritorija in turizem Maurizio Bucci je včeraj predstavil načrt o novi kolesarski poti (na sliki), ki bi peljala po celotnem nabrežju in se na koncu povzpela do Sv. Jakoba, kjer bi se povezala s pokrajinsko kolesarsko stezo, ki je baje v končni fazi uresničitve. Dežela FJK je načrtu že namenila prva sredstva, nastopila pa je tudi prva resnejša ovira: postavilo jo je podjetje Trieste terminal passeggeri, ki upravlja nabrežje. Kolesarska pot je del županovega programa za spodbujanje turističnega razvoja Trsta, mesta, ki zaradi svojega neenakomernega terena ni najbolj primerno za tovrstne načrte. Bucci je zato pohvalil delo občinskih tehnikov, ki so izdelali ambiciozen projekt. Navzoča sta bila inženir Giulio Bernetti in geometer Luigi Vascotto, ki sta imela tudi glavno vlogo pri nedavni obnovi mestnega nabrežja. Dva in pol metra široka asfaltna steza rdeče ali zelene barve bi morala peljati od glavne železniške postaje po nabrežju vse do železniške postaje pri Sv. Andreju, nadaljevala pa bi se po Drevoredu Sv. Andreja in postajališču za avtodome pri tržaškem pristanišču: prvotna zamisel je bila nato usmeriti kolesarje gor po strmi Ul. San Marco, tehniki pa so se raje odločili za pot po Ul. Von Bruck, ki je bolj položna. Del poti do Sv. Jakoba bi bilo treba zatem opraviti peš (Bucci je omenil možnost, da bi v prihodnosti poskrbeli za nekakšna dvigala ali podobne naprave); proga bo šla čez nekatere prehode za pešce, končni cilj občinske steze pa naj bi sovpadal z začetkom pokrajinske proge pod Ul. Orlandini, kjer že dalj časa sameva postaja za storitve za kolesarje. Pokrajinsko progo, ki bo povezovala Sv. Jakob, Magdaleno, Rovte, Ricmanje in Boršt ter slovensko cestno omrežje, naj bi dokončali letos. Na koncu bi tržaški ljubitelji kolesarstva in turisti razpolagali z res dolgo in raznoliko stezo od osrčja mesta do Slovenije. Dežela FJK je projektu že namenila 200 tisoč evrov, ki predstavljajo le prvi del sredstev. »Na razpolago bomo imeli kar nekaj denarja,« je napovedal Bucci. Pojavila pa se je že prva težava. Projekt predvideva delno preobrazbo parkirišč na plačilo, ki se nahajajo na nabrežju. Novoustanovljeno podjetje Trieste terminal passeggeri, ki je dobilo od Pristaniške oblasti 50-letno koncesijo za upravljanje tržaškega nabrežja, je postavilo veto za del proge, ki bi moral nastati pred Pomorsko postajo. Uradna obrazložitev za to stališče je, da bi kolesarji ogrožali varnost množic potnikov, ki se tam izkrcajo z ladij za križarjenje. »Glede ladij za križarjenje bi lahko jaz marsikaj pojasnil,« pravi Bucci, ki meni, da je razlog za nasprotovanje povsem drugačen: podjetje naj bi želelo obdržati pred Pomorsko postajo kakih 20 parkirnih mest, ki jih od letos tudi samo upravlja, prinašajo pa mu seveda določen dobiček. Livio Ungaro, direktor omenjenega podjetja, je občinski upravi ponudil alternativo: potegniti stezo na drugo stran ceste do pločnika pred hotelom Savoia Excelsior, po nekaj metrih pa ponovno zaviti na prvotno traso. »Predlog ni vreden komentarja,« je bil jasen občinski odbornik, ki je izrazil upanje, da mu bo sogovornika v prihodnosti le uspelo prepričati. (af) pokrajina Korak v smeri integracije šibkejših Tržaška pokrajina si že več let prizadeva, da bi pomagala in hkrati zaščitila ter spodbudila integracijo šibkejših slojev prebivalstva. V ta namen si je zamislila nove oblike podpore socialnim zadrugam tipa B, se pravi tistim, ki vključujejo v delovno okolje pomoči potrebne ljudi. Na decembrskem srečanju so namreč izglasovali nekaj smernic, po katerih naj bi omenjenim socialnim zadrugam zagotovili pokrajinske zakupe nižje od tega kar predvideva t.i. evropski prag, se pravi nižje od 211 tisoč evrov; med predvidene dejavnosti spadajo na primer redno vzdrževanje stavb, naprav in zelenih območij, pomoč v čistilnih zadrugah, težaškem delu, pri selitvah in cate-ringu, sodelovanje v call centrih in pa na računalniških področjih. Odgovorni za pokrajinske socialne storitve bodo sedaj preverili sposobnosti podjetja, da bo obvezo držalo in seveda izvajanje začrtanih smernic. Gre za pomemben korak v odnosih med javnimi krajevnimi upravami, v tem primeru med tržaško pokrajino in socialnimi zadrugami, ki jih je v Trstu 39 in združujejo 657 članov (od teh je 40 odstotkov pomoči potrebnih ljudi). Pokrajinska odbornica za socialo Marina Gugli-elmi je smernice pozitivno pozdravila saj ponuja rešitev določenim socialnim problematikam: vključevanje socialno ogroženih oseb v delovno okolje predstavlja namreč nekakšno pomoč pri osamosvojitvi. Pokrajina je v sodelovanju z Deželnim zavodom za socialne študije IRSSES že v preteklem letu izvedla serijo izobraževalnih in informativnih pobud namenjenih socialno šibkejšim osebkom. V ta okvir spada tudi študija pokrajinske opazovalnice za socialne zadruge, ki je točno pred letom dni na delavnici s predstavniki socialnega podjetništva in javnimi ustanovami zarisala realno sliko in problematike socialnih zadrug. Na osnovi te pobude je nastala tudi publikacija z naslovom »-Trent'anni di cooperazione sociale: unimpresa per la societa o un gio-co da bravi ragazzi?«, ki zaobjema več posegov in mnenj delavcev socialnih zadrug in voditeljev javnih ustanov o sedanjem stanju oziroma o prihodnosti tovrstnih zadrug v našem mestu. gradež - Smrt sredi morja Ribiči so našli pogrešanega Miljčana javna dela - Šole: lanski in letošnji posegi Občine Trst V načrtu za leto 2008 zgolj nujna popravila na katinarski osnovni šoli Gra deš ki ribi či so na kro vu čolna Diamante včeraj zjutraj opravljali svoje delo, mreža pa se je nenadoma nekam zataknila. Na ribiško barko so povlekli truplo Ste-fana Sindicija, 80-letnega miljske-ga upo ko jen ca, katerega so pogre -šali od torka, sile javnega reda pa so ga v sredo iskale od jutra do večera. Ribi či so ga pri pelja li v Gra dež, kjer je osebje obalne straže ugotovilo njegovo istovetnost: pri sebi je imel osebne do ku men te. Do odkri tja je pri šlo okrog 5. ure zjutraj kake 4 navtične milje od Miramara in 5 navtičnih milj od Debelega rtiča, na morski meji s Slovenijo. Sindicijeva barčica naj bi le žala na mor skem dnu, vče raj sta jo is kala dva čol na tr žaš ke obal ne stra že. Moš ki je imel ra no na gla -vi, s katero se je včeraj ukvarjal sodni zdravnik. Možno je, da je Sindi-ci utrpel udarec v glavo, potem ko je kak plavajoč predmet (ali tudi večje plovilo) udaril ob njegovo petmetrsko barčico na motor. Preis ko val ci in izve den ci zaen krat izključujejo možnost, da je moškega ob šla sla bost, ker to ne bi povzročilo potopitve barke. V času, ko je moški izginil, je bilo morje mirno, ve ter pa sko raj da ni pi hal. V sre do so se z is kanjem pogre ša ne ga ukvarjali obalna straža, gasilci, ka-rabinjerji in policija ter helikopter gasilcev in letalo obalne straže iz Pes care, ob ve šče ne pa so bi le tudi slovenske in hrvaške oblasti. Zvečer se je s temo pojavila še gosta me gla, ki je one mo go či la na dalj nje iskanje. Sin di ci, upo ko jeni me ha nik, se je pogosto odpravljal z barčico na ribolov, na vad no pa se je vra čal v malo pristanišče ob izlivu Ospa okrog 16. ure. V torek ga ni bilo nazaj in svojci so sprožili alarm. Po vsej verjetnosti je do nesreče prišlo prav v torkovih dnevnih urah. Približno milijon evrov na mesec: Občina Trst naj bi v letu 2008 namenila obnovam šolskih poslopij 12,3 milijona evrov; lani je na tem področju porabila vsega skupaj 9,7 milijona evrov. Podatke je navedel tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Ban-delli, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci opisal lanskoletno opravljeno delo in letošnje načrte. Na občinskem območju je prisotnih 108 šolskih po-slo pij, več kot polo vico teh stavb (52%) pa so zgradili pred drugo svetovno vojno, kar je trikrat več od državnega povprečja (17,5%): zaradi tega so popravila toliko bolj pogosta in nujna. Bandelli je zavrnil očitke, ki letijo na občinsko upravo, češ da sistematično zanemarja Kras. »Podobne navedbe niso upravičene,« je dejal odbornik, ki trdi, da je občinska uprava doslej veliko vložila za javna dela na kraški pla no ti. Lani so na Kra su izved -li sledeče posege: uresničitev italijanskih občinskih jasli na Opčinah (strošek 861.700 evrov), obnovo otroškega Franco Bandelli vrtca na Proseku (270.000 evrov), popravila na proseški osnovni šoli Avgusta Černigoja (297.600 evrov), obnovo otroškega vrtca na Opčinah (374.000 evrov), obnovo razsvetljave v italijanskem vrtcu pri Banih (11.000 evrov) in posege proti plinu radon v telovadnici osnovne šole Alberta Sirka v Križu (7.600 evrov). Po besedah Franca Bandellija in nje go vih sode lav cev ukrepata Ob či na Trst in partner sko podjetje Glo bal Ser -vice tam, kjer je naj bolj nuj no.Druž-ba Global Service je lani prejela 5.380 prošenj za vzdrževalne posege, ugodila pa je tri četrt prošnjam. Po Ban del -lijevem mnenju občinska uprava ne diskriminira nikogar: glede slovenskih šol in vrtcev je spomnil na nedavno obnovo požganih slovenskih jasli v Ul. Verone se in na de la, ki jih bodo le tos opravili na katinarski osnovni šoli Frana Mil čin ske ga: zago tovil je, da bodo septembra učenci spet sedli za klopi te šole. Na seznamu del, ki so že stekla, so na mreč ob no va stre he kati nar ske šole, odstranitev azbestnih snovi in ure di tev hiš ni ko ve sobe za šol sko upo ra bo. Za de lo bodo odšte li 221.300 evrov. V primerjavi z lani opravljenimi de li je na spis ku le toš njih na čr tov, kljub obil nej šim stro škom, znatno manj posegov na Kra su in v oko liš kih naseljih. Ob obnovi propadajoče strehe kati nar ske šole sta tu še popol na obnova otroškega vrtca v Naselju S. Nazario ter ure di tev stre he in fasad openske nižje srednje šole De Tomma-si ni. ( af) 8 Petek, 8. februarja 2008 TRST / ob dnevu spomina - Osnovna šola Prežihov Voranc V taborišču Mauthausen je srečal tudi Prežihovega Voranca Dolinski učenci so ob dnevu spomina intervjuvali partizana in deportiranca Petra Krmca Učenci in učitelji osnovne šole Prežihov Voranc Dolina-Mačkolje so ob dnevu spomina povabili na obisk gospoda Petra Krmca iz Krmenke. Krmec, po rodu iz Prebenega, je učencem spregovoril o svojih izkušnjah v nemškem taborišču Mauthausnu, v katerem je bil zaprt tudi Lovro Kuhar ali Prežihov Voranc, po katerem nosi dolinska šola ime. Krmcu ni bilo še 22 let, ko so ga Nemci med ponesrečeno partizansko akcijo ujeli in aretirali. Zaprt je bil v Begunjah na Gorenjskem, od tu pa so ga 2. junija 1944 z vlakom odpeljali v taborišče Mauthausen v bližini Lin-za. Z njim so se peljali tudi domačini iz Mačkolj, Ospa, Doline, Ricmanj. Taborišče Mauthausen Osrednje taborišče Mauthausen je bila velika trdnjava, obdana z visokim zi-dovjem, na katerem je bila žica z električnim tokom. Vse okrog so stali stražarji, ki so dan in noč pazili, da ne bi kdo zbežal. Ponoči so se posluževali močnih reflektorjev. Esesovci, izurjeni nemški vojaki, so bili zelo strogi, zahtevali so disciplino, bili so pa tudi najbolj krvoločni, uživali so, ko so jetniki trpeli. Mauthausen je imel petdeset podružnic. Nemci so jetnike pripeljali najprej v osrednje taborišče, od tu pa so jih s posebnimi transporti vozili na delo. Krmec je v taborišču opravljal različna dela. Ker je bil po poklicu mizar, so ga po enem mesecu odvedli na gradbišče velikega mostu. Vrnil se je štiri mesece pozneje. Drugi jetniki so v bližnjem kamnolomu lomili kamenje in ga nosili na ramenih po 186 stopnicah v taborišče. Če kamen ni bil dovolj težak, so stražarji jetnika poslali nazaj in ga natepli. Vse nove taboriščnike so Nemci najprej tuširali, razkužili in obrili. Na glavi so jim pustili centimeter dolge lase, po sredi pa so s posebnim aparatom »naredili cesto«. Kdorkoli bi zbežal iz taborišča, bi ga zaradi obritih las takoj prepoznali. Vsi so bili enako oblečeni, obuti pa v cokle. Krmec ni imel običajne progaste obleke, ker so zaradi prevelikega števila interni-rancev zmanjkale. Izročili so mu obleko, ki so jo ob prihodu v taborišče vzeli jetnikom; na hlačniku in na hrbtni strani jope je imela prišit kos progastega blaga. Na njem pa je bil razpoznavni znak z oznako državne pripadnosti: rdeč znak in oznako IT, ker je bil partizan in italijanski državljan. Vsak jetnik je ob prihodu prejel številko, ki si jo je moral v nemščini takoj zapomniti, drugače je bil kaznovan. Krmec je imel številko 69171. V mladih letih se je na paši učil nemščine iz priročnika, ker mu je bil jezik všeč. To znanje mu je veliko koristilo med bivanjem v taborišču. Zaradi lakote je v taborišču umrlo mnogo ljudi, saj je hrane stalno primanjkovalo. Zjutraj so jetniki dobili malo čaja in košček kruha. V treh so si morali razdeliti hlebček, ki je bil že ves plesen. Kosi kruha pa so postajali čedalje manjši, ker se je število jetnikov večalo. Tako so si enak hleb nato delili na štiri dele, potem na pet, šest, zadnje čase pa celo na osem delov. Nihče ga ni maral rezati, zato so se vnaprej dogovorili, kdo bo na vrsti in kdo bo imel pravico pojesti drobtinice. Opoldne so dobili obrok kolerabe, ki je zelo smrdela. Hrana je bila neužitna, vendar so jo zaradi lakote pojedli. Krmec je še povedal, da je iz Begunj prišel izredno lačen; nekega dne je skrivaj pojedel kolerabo, ki je bila na tleh. Da bi preživel, je bil pripravljen na vse. Vedno se je prepričeval, da mora vztrajati in da se bo nekega dne vrnil domov. Nikoli ni obupal. Kdor ni imel tako trdne volje, žel ni preživel. Preživeli niso niti bolni ali taki, ki so potrebovali zdravila. Mnogo je bilo starejših in mladih, ki so imeli komaj 14 ali 15 let: po nekaj tednih in mesecih so nekateri kar izginili. Nemci so predvidevali, da lahko jetniki preživijo v taborišču štiri mesece. Sam je imel veliko srečo, da je prestal celih 11 mesecev. Taboriščniki so si med seboj seveda pomagali, zlasti takrat, ko je bil kdo izčrpan ali ko so prihajale nove skupine. Njim so večkrat odstopili delež svojega skromnega obroka. Na sliki, ki so nam jo posredovali dolinski šolarji: Peter Krmec in učenci pred spomenikom Prežihovemu Vorancu v Dolini Srečanje z Lovrom Kuharjem Osebno pričevanje Petra Krmeca o Lovru Kuharju je objavljeno v knjigi Franceta Filipiča Slovenci v Mauthausnu. Med obiskom na šoli pa smo njegovemu pričevanju prisluhnili v živo. Marca leta 1945 je Krmec na »apel-platzu« slišal slovensko govorico in se pridružil skupini jetnikov. Bili so Korošci. Čez čas se jim je pridružil možakar, ki so ga novi znanci že od daleč pozdravljali. Prijazno je odzravil, izrekel nekaj vljudnih besed in hitel dalje. Ko je po njegovem odhodu prisluhnil pogovoru, je razumel, da ima ta človek izredno revolucionarno preteklost. Možakarju je bilo ime Lovro Kuhar. V Mauthausen je prišel iz taborišča Sachsenhausen 15. februarja 1945. Z njim je bilo kakih dva tisoč novih taboriščnikov. Slovenska jetniška odporniška organizacija ga je skrivaj potegnila iz transporta in ga tako rešila skoraj gotove smrti. Tajna organizacija mu je preko jetnika, ki je delal v hlevu, priskrbela tudi mleko, Lovro pa ga je odklonil, češ da ga bo pil samo, če ga bodo lahko tudi drugi. Za kar pa je vedel, da je nemogoče. Takoj je vstopil v organizacijo in v stik z voditelji drugih narodnosti, ki so delovale v taborišču. Nikoli ni klonil. Ne samo, spodbujal je šibke, skrbel za bolne in organiziral pomoč zanje. Tihotapil je hrano in s tem in drugimi dejanji vsak dan tvegal življenje za svoje ljudi. Dan osvoboditve: 5. maj 1945 Mauthausen je bilo zadnje osvobojeno taborišče. Petega maja 1945 dopoldne se je pred taboriščem oglasilo hrumenje dveh ameriških tankov, ki sta zapeljala na »apelplatz«; nad vhodnimi vrati sta za-plapolali najprej rdeča, nato španska zastava. Nad glavnim vhodom so zajeti španski borci razvili velik transparent, s katerim so v svojem jeziku pozdravljali osvoboditelje. Krmec je poudaril, da se trenutka osvoboditve ne da opisati: eni so jokali, drugi se smejali, poljubljali tanke, se skušali rokovati z osvoboditelji, kljub izčrpanosti so plesali in v vseh mogočih jezikih kričali: svoboda! Dve uri kasneje sta tanka odšla iz taborišča in nadaljevala svoje izvidniško delo. Vojaške enote jetnikov, v katere je spadal tudi Krmec, so se organizirale, razorožile esesovce in vzpostavile red, da bi preprečile maščevanje in pobijanje. 7. maja so se spet vrnili ameriški vojaki. Ob glavnem vhodu je ameriški komandant imel občuten govor. Dejal je, da bodo skušali jetnikom nuditi, kar potrebujejo. Ker so se kljub dobri organizaciji bivših jetnikov dogajala grda maščevanja, je komandant dal ukaz, da vsi odložijo orožje. Na čelu organizacije je imel pomembno vlogo prav Lovro Kuhar. Vrnitev domov Ameriški vojaki niso takoj dovolili jetnikom, da se vrnejo domov, ker so bili nekateri v zelo slabem stanju. Bolne in ranjene so odpeljali v bolnišnico, zdrave pa počasi odpustili. Krmec je ostal v Mau-thausnu še približno 20 dni. Ob povratku se je Krmec težko vključil v normalno življenje. Nemci so mu požgali hišo, doma je bila beda, zato se je moral takoj zaposliti. V družbi in z delov- nimi kolegi se je počutil drugačnega. Trudil se je, da bi živel normalno, da ne bi mislil na pretekle grozote. Če se je kdaj s kolegi pogovarjal o taborišču, mu največkrat niso verjeli, zato se je še bolj zaprl vase. Domači so opazili, da je bil drugačen, vendar mu niso nič rekli. O svojih izkušnjah v taborišču ni nikoli spregovoril s starši in z družino, ker ni hotel obujati spomina, predvsem pa ni hotel zlasti mladih obremenjevati s preteklostjo: šele zadnja leta je začel pripovedovati o nje in pisati spomine, ki mu jih bosta vnukinji po končanem študiju pomagali urediti. Z njimi želi seznaniti s preteklimi dogodki tudi mlajše generacije, da bodo znale čuvati to, kar je bilo pridobljeno z velikim trpljenjem. Po vojni si je Krmec ogledal zapore v Begunjah, vendar mu po tem ogledu žena ni dovolila, da bi se vrnil v kraje, kjer je bil zaprt. V Prebenegu je bil aktiven v mladinskem odboru, ki je po vojni zbiral knjige za knjižnico. V roke je dobil knjigo Solzice, na njeni zadnji strani je bila slika Prežihovega Voranca: spomnil se je, da ga je videl v Mauthausnu in tako razumel, da sta Lovro Kuhar in Prežihov Voranc ista oseba. Na žalost se nista po vojni nikoli več srečala, ker je Voranc kmalu umrl. Krmec je učence dolinske šole pozval, naj se zgodovine ne učijo samo v šoli, ampak naj vedno radi prisluhnejo tudi pričevanjem ljudi, ki so marsikaj doživeli. Poudaril je, da so lahko ponosni, da obiskujejo šolo, ki je poimenovana po velikem človeku. Zato naj skušajo živeti tako kot je živel Prežihov Voranc, predvsem pa naj pomagajo svojemu bližnjemu. Aretirali razpečevalca mamil Mestni redarji so jima sledili dva meseca, identificirali trideset njiu-nih klientov, včeraj pa so ju končno aretirali: Sergio Giraldi in Lara Mattei sta obsojena razpečevanja mamil, v prvi vrsti kokaina, ki sta ga klientom preprodajala v nekaterih mestnih javnih lokalih. Redarji so zasegli okrog petdeset gramov kokaina v vrednosti 5.000 evrov in tisoč evrov gotovine. Kokain je prihajal iz Slovenije, kamor sta areti-ranca redno zahajala, preiskava tržaških redarjev pa je ponovno dokazala, da kokain ni več »elitno mamilo«, saj so bili med njunimi kupci tudi uradniki, delavci in celo gospodinje. Skuter podrl merjasca Nedaleč od bivšega mejnega prehoda na Pesku je včeraj zvečer prišlo do prometne nesreče, v katero sta bila vpletena skuter in pet-desetkilogramski merjasec. Motorno kolo ga je zbilo na tla, tako voznika kot potnika so prepeljali v ka-tinarsko bolnišnico, a sta bila k sreči le laže poškodovana. Za merjasca pa je bilo včerajšnje prečkanje ceste usodno. Gledališka narečna predstava Gledališka skupina LArmonia vabi drevi ob 20.30 v gledališče Silvio Pellico (Ulica Ananian), kjer bodo gledališčniki skupine Amici di San Giovanni uprizorili komedijo »Can-ta canta che te daro el pignol - Tren-t'anni dopo«. Režijo je podpisal Giuliano Zannier. Vodeni ogled razstave Zasebni Strehler V pritličju tržaškega gledališkega muzeja Schmidl v Palači Gopčevic se nadaljuje razstava »Zasebni Stre-hler«. Ob 17.30 je danes na voljo tudi vodeni ogled. O spopadu civilizacij Srbski veleposlanik pri rimskem Svetem sedežu in arabist Darko Ta-naskovic bo drevi ob 19.30 v hotelu Greif Maria Theresia v Barko-vljah spregovoril na temo spopada med civilizacijami. Pobudo prireja krožek Lions Trieste Europa v okviru socialnega leta nestrpnosti med narodi. Projekt mladi v Miljah Miljska odbornica za mladinsko politiko Loredana Rossi bo danes ob 12. uri v dvorani Milo predstavila novosti v okviru triletnega Projekta mladi - Progetto giovani in orisala pobude, ki jih je miljska občina uresničila za mlade. protest - Občinski svetnik Racovelli in oče družine, ki ji je AcegasAps izklopil električni tok Uklenjena zahtevala elektriko Šestčlanska družina s štirimi majhnimi otroci ostala brez elektrike, tople vode in ogrevanja Na sedežu AcegasAps sta se uklenila v verige, da bi opozorila na nevzdržen položaj šestčlanske družine, ki ji je mestno podjetje izklopilo električni tok. Bruno Cociani je z ženo in štirimi otroci (najstarejši je star sedem let, najmlajši sedem mesecev) zasedel eno od številnih prostih stanovanj podjetja Ater pri Sv. Ivanu, čeprav mu ni bilo dodeljeno. Sam je sicer vložil prošnjo za stanovanje, a ga ni dobil. Družina z osebnim dohodkom 950 evrov pa ni zmogla plačevati najemnine v zasebnih stanovanjih (450 evrov), zato si je pomagala, kot je znala. Pred enim tednom ji je podjetje AcegasAps izklopilo električni tok, tako je ostala družina brez elektrike, brez tople vode in ogrevanja. Cocianiju sta priskočila na pomoč občinski svetnik Zelenih Alfredo Racovelli in Občanov Roberto Decarli, a brez vidnih rezultatov. Zato sta se Racovelli in Cociani odločila za odmeven protest. Včeraj dopoldne sta se uklenila ob stebra v notranjosti sedeža AcegasAps v Ul. Locchi. Zatem so na kraj prispeli tudi občinski svetniki Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Decarli in Emiliano Edera (Rovisova lista). Stekla so pogajanja, podjetje se je izgovorilo, češ, da ni vedelo za težak gospodarski položaj družine, in zagotovilo, da bo takoj oskrbelo stanovanje z elektriko. Racovelli in Cociani sta po zagotovilu prekinila protest. V ponedeljek dopoldne se bo Racovelli skupno z svetniki Decarli-jem, Furlaničem in Edero sestal s tržaškim prefektom, da bi se zavzel za rešitev žgočih stanovanjskih vprašanj v tržaški občini. Uklenjena Racovelli (desno) in Cociani na sedežu AcegasAps / TRST Petek, 8. februarja 2008 9 slovenska zamejska skavtska organizacija - Deželni občni zbor Vzgojni načrt in poletni jamboree najpomembnejši novosti v tem letu V Gnidovčevem domu na Mirenskem gradu o opravljenem delu in načrtih Poletni slovenski skavtski jamboree in vzgojni načrt sta bila v središču pozornosti celodnevnega deželnega občnega zbora Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki je potekal v nedeljo, 20. januarja v prostorih Gni-dovčevega doma na Mirenskem gradu. Načelnika sta se v svojem pozdravu osredotočila na delovanje organizacije v minulem sončnem letu 2007, ko je bilo po vsem svetu v ospredju praznovanje stoletnice skavtstva. Člani organizacije so se udeležili mnogih slovesnosti, tako v Ljubljani kot v Trstu in Gorici, devet članov SZSO pa se je v organizaciji Zveze tabornikov Slovenije pridružilo slovenski odpravi na svetovni jamboree v Angliji. Prav tako pomembno je bilo v minulem letu delo za vzgojni načrt: voditelji SZSO-ja so se namreč skupaj zbrali po SKVO-jih in debatirali o trenutnem stanju in o problemih, ki tarejo organizacijo. Iz teh razmišljanj je deželno vodstvo sestavilo vzgojni načrt, ki je bil v središču debate v popoldanskem delu zasedanja. V jutranjih urah sta po načelniš-kem poročilu zbrane pozdravila načelnik Združenja katoliških skavtov in skavtinj Slavko Lenart, ki je pouda ril, da je hva le žen za skrb no čuvanje skavtstva na našem območju, iz katerega se je lahko razvilo skavtstvo tudi v Sloveniji. V času padanja mej si je zato načelnik zaželel skupno organizacijo, saj končno obe organizaciji vzgajata svoje člane v istem duhu, v istem jeziku, z istimi obljubami. Zbrane je v imenu slovenskih odraslih skavtov v Italiji pozdravila Ivica Švab, kije poudarila pomen sodelovanja odraslih skavtov pri pobudah ob stoletnici ter ponovno ponudila pomoč, saj lah ko odras li skavti v mar si -čem razbremenijo mlajše brate in sestre. Pred delavnicami je spregovoril še odgovorni za stike z javnostjo Pavel Spazzapan, ki je poudaril, da skavtsko glasilo Jambor nima glavnega urednika in koordinatorja, ki bi zbiral in urejal članke; bilo pa je vzpostavljeno sodelovanje s Skavtičem. Jutranji del je bil nato namenjen zanimivim debatam: udeleženci so se porazdelili glede na starostno vejo, v kateri vodijo, posamezne delavnice pa so vodili gostje iz Slovenije: Aljoša Ki-kelj in Kristina Kovačič za IV, za vejo RP Emanuel Vidmar, voditelje veje VV pa je moderirala Anči Fajdiga. Namen teh delavnic je po mnenju načelnika Lenarta v tem, da se voditelji pogovo- Udeleženci januarskega deželnega občnega zbora SZSO rijo med sabo, potarnajo o svojih težavah, potolažijo in kaj novega naučijo. Sledila je še predstavitev poletnega skavtskega jamboreeja, ki naj bi se ga po mnenju organizatorjev udeležilo okoli 3000 slovenskih skavtov in ki bo predstavljal enega največjih mladinskih dogodkov v Sloveniji v letu 2008. Gre za zgo do vin ski do go dek, ki se ga bodo ude le žile tudi ne katere eno te SZSO. Po ko si lu in sv. ma ši se je ob čni zbor nadaljeval s pogovorom o vzgojnem načrtu. Potem ko so voditelji predlagali nekatere popravke, je bil vzgojni načrt sprejet z veliko večino gla sov. Sle di lo je še ime no vanje Pa o la Biancuzzija v deželno vodstvo, kjer bo nadomestil Štefana Pahorja. Zbrani voditelji so nato tudi odobrili obračun in pro ra čun ter se zme ni li, da bodo vsi člani SZSO-ja prejemali glasilo Skav-tič. Med pre mo rom de žel ne ga ob -čne ga zbo ra sta bi la na vrs ti še pokra -jin ska ob čna zbo ra. Vzgojni načrt Pri sestavi vzgojnega načrta se je SZSO po 38. členu statuta odločila, da sledi štirim točkam B.P.-jevega skavt-skega oblikovanja, in sicer vzgojnemu razvoju značaja, zdravja in telesne moči, ročnih spretnosti in duhovnosti. Potem ko so vsi trije SK.VO.-ji posredovali deželnemu vodstvu svoja raz- mišljanja, je bil odobren načrt, ki bo veljal od januarja 2008 do najkasneje decembra 2012. Deželni vzgojni načrt naj bo v pomoč organom SZSO-ja pri načrtovanju dejavnosti: voditelji naj imajo jasno pred sabo, kateri so osnovni problemi, zato naj bodo dejavnosti usmerjene v uresničevanje zastavljenih ciljev. Pri izpolnjevanju vzgojnega načrta si želimo tudi podporo družin. Značaj: organizacija opaža na vseh ravneh ( predvsem med voditelji) pomanjkanje občutka za odgovornost. Med člani zavlada morda občasno občutek brezbrižnosti, zaradi katerih člani NE izvršujejo svojih dolžnosti. Na žalost je to opazno tudi na ravni voditeljev, ki bi morali dajati zgled mlajšim članom. Cilj voditeljev je zato ta, da se sami zavedajo svoje odgovornosti in da jo posledično vzbudijo v članih, tako da bodo vsi izvrševali svoje dolžnosti in dajali koherenten zgled. Zdravje in telesna moč: organizacija opaža pri članih neko osnovno »lenobo«, ki izhaja iz modernega življenjskega stila sedenja pred računalnikom in pasivnega sprejemanja vseh informacij brez večjega truda. Cilj organizacije je zato vzgajati aktivne in kritične ljudi, ki bodo premagovali vsakdanjo lenobo, sprejemali fizični napor z zavestjo, da jim ta koristi in da preko napora rastejo in se krepijo. Ročne spretnosti: organizacija opaža premalo aktivnih dejavnosti v naravi. Cilj organizacije je torej ta, da ponovno ovrednotimo naravo kot osnovno vzgojno sredstvo skavtstva. Duhovnost: razvoj duhovne sfere posameznih članov je zelo pereč problem, ki izhaja predvsem iz pomanjkanja primernih duhovnih asistentov. Voditelji pa se čutijo morda premalo prepričani ali podkovani, da bi sami vzgajali svoje člane v duhovnosti. Pri tem je treba tudi upoštevati specifiko skavtske duhovnosti, ki se ne poslužuje predavanj »ex cathedra«, temveč svojo duhovnost posreduje preko zgleda in aktivnih dejavnosti. Cilj organizacije je zato v tem, da posamezne enote poskusijo poiskati primerno duhovno pomoč. Poleg tega pa bi morali tudi sami voditelji skrbeti za svojo rast, se izobraževati (z branjem primerne literature, s predavanji, s srečanji, z duhovnimi obnovami/vajami) ter se po svojih močeh potruditi, da bi posredovali ta bistven del skavt-ske vzgojne metode. V luči padca meje in gradnje enotnega slovenskega kulturnega prostora naj delovanje naše organizacije, ki po statutu posveča posebno pozornost slovenskim narodnim vrednotam, jeziku, kulturi in zgodovini, stremi k sodelovanju in skupni rasti s sorodnimi organizacijami. (cer) tržaška univerza - Seminarja za italijanske šolnike iz Slovenije in Hrvaške Več predavanj o jeziku in književnosti, bakterijskih spremembah in še marsičem Predavanje docenta italijanske književnosti na genovski univerzi Francesca De Nicole, ki je spregovoril o poeziji dvajsetega stoletja, je včeraj na sedežu tržaške univerze odprlo 42. jezikovno-kulturni in 37. znanstveno-matematični seminar za šolnike italijanskih osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol v Sloveniji in Hrvaški; prirejata ju tržaška Ljudska univerza in reška Italijanska unija. Danes dopoldne bodo udeležence seminarja na sedežu leposlovne in filozofske fakultete o Joyceju in Svevu seznanila tržaška docenta Elvio Guagnini in Renzo Crivel-li, docent iz Lecceja Giuseppe Antonio Camerino se bo v svojem posegu lotil italijanske kulture in literature na vzhodni meji, docentka Anna Storti pa bo spregovorila o Carducciju in državni identiteti. Znanstve-no-matematični del bo danes dopoldne potekal v Life learning centru pri Valmauri, kjer bo beseda stekla o bakterijskih spremembah z docentom Sergiom Paolettijem in Pat-rizio Pitacco. Jutrišnji program bo posvečen beneškemu teatru od Ruzanteja do Zanot-te in pa jeziku današnje mladine. Udeležence seminarja je uvodoma pozdravil predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul KROMA 8. glasbena revija Državna srednja šola sv. Cirila in Metoda z glasbeno smerjo razpisuje tudi v tem šolskem letu v okviru dejavnosti glasbenega laboratorija revijo v izvajanju glasbe. Na 8. glasbeni reviji lahko sodelujejo učenci vseh razredov osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Trstu in pokrajini. Izvajalci bodo lahko nastopali kot solisti (tudi ob spremljavi na klavirju ali na drugem instrumentu) ali v komornih skupinah (od 2 do 15 članov). V zasedbah lahko sodelujejo srednješolci - le če ne presegajo več kot polovico članov sestave. Solisti ali komorne skupine morajo predstaviti glasbeni program v kateri so posebno zaželjene skladbe sodobnih skladateljev, tržaških in slovenskih skladateljev skladatelja iz katerega koli obdobja in lastne skladbe. Revija bo potekala na srednji šoli sv. Cirila in Metoda vsak dan od srede, 5. marca do petka, 7. marca. Vsi nastopajoči bodo prejeli potrdilo o udeležbi. Komisija slovenskih in italijanskih glasbenih strokovnjakov (predsednik bo letos slovenski skladatelj in pedagog Mitja Reichenberg) bo poslušala revijo ter izbrala program posameznikov in skupin, ki se bodo predstavile na zaključnem nastopu revije, ki bo 19. marca v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Na zaključnem nastopu bo komisija izbrala tiste, ki se bodo kasneje lahko udeležili Natečaja v izvajanju klasične glasbe, ki ga organizira Licej Dante Alighieri; ta je namenjen dijakom višjih srednjih šol in bo v mesecu maja leta 2008. Letošnja novost je nagradni koncert izbranih učencev, ki bodo nastopali na Glasbeni matici »Marij Kogoj«. Komisija bo podelila tudi nagrade za najboljšo izvedbo sodobne skladbe, skladbe tržaškega ali slovenskega skladatelja in lastne skladbe; nagradila bo izvirne sestave, najmlajše izvajalce in obetavne talente. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, 4, tel. 040567500) in morajo biti oddani do srede, 20. februarja. Razpis in obrazci so objavljeni tudi v internetskem naslovu šole www.cirilinmetod.it Bralni laboratorij v Devinu Občinska knjižnica iz Na-brežine prireja vsak petek bralne urice za najmlajše, kjer se otroci srečajo s knjigo in z različnimi pripovedovalci pravljic. Danes bo ob 16.30 v državnem vrtcu v Devinu, 62/i (vhod pri Bridarjevi hiši) na vrsti slovenska pravljica »Ura je...«. Vstop je prost! Prenesen večer o Primožu Trubarju Po koledarju Večerov v knjižnici, ki jih prireja občinska knjižnica iz Nabrežine v tamkajšnji Grudnovi hiši, je bil v soboto, 9. februarja, na sporedu večer posvečen liku Primoža Trubarja ob 500-letnici rojstva. Žal je predavateljica prof. Tatjana Rojc zasedena zaradi delovnih obveznosti, tako da bo večer prenesen na prihodnjo soboto, 16. februarja, vedno v nabrežinski Grudnovi hiši s pričetkom ob 18. uri. 10 Petek, 8. februarja 2008 TRST / vasco rossi - Po najbrž nauspešnejši turneji v italijanski zgodovini Tudi letos nova plošča in turneja Konec marca bo izšel nov album, konec maja se bo začela poletna turneja, od polnoči pa so bile vstopnice za nekatere koncerte že na voljo na internetu. Tudi leto 2008 se obeta torej v znamenju Vasca Rossija. A pojdimo po vrsti. Lani, na koncu verjetno najuspešnejše turneje v zgodovini italijanske glasbe, je Vasco Rossi obljubil milijonom zvestim poslušalcem, da se tudi leta 2008 ne bo odrekel nastopom v živo. In obljube se je rocker iz Zocce držal, saj bo od 29. maja, da bi potešil žejo po dobri glasbi čimvečjega števila ljudi, ponovno prepotoval apeninski polotok s turnejo »Vasco '08 Live in Concert«. Dosedanji uradni seznam koncertov, ki je omejen na šest mest in ravno toliko koncertov, je sledeč: 29. maja Rim - štadion Olimpico (v prestolnici je lani Vasco imel dva razprodana koncerta, na katerih je v živo zbral material za dvd Vasco@0limpico07, ki je bil najbolj prodajan glasbeni dvd lanskega leta), 6. junija Milan - štadion San Siro, 14. junija Ancona - štadion del Conero, 21. junija Benetke - Heineken Jammin Festival (lani je koncert odpadel zaradi neurja, ki je v tistih dneh pustošil po Benetkah), 27. junija Salerno - štadion Arechi, 4. julija Messina - štadion San Filippo. Verjetno bodo v bodoče tem datumom dodali nove, a trenutno so uradno potrjeni le komaj našteti koncerti. Že včeraj ponoči (četrtek 7. februarja, točno ko je odbila polnoč) se je na spletni strani www.ticketone.it. začel lov na vstopnice, a le za koncerte v Rimu, Anconi, Salernu in Messini. Za nam bližja koncerta v Milanu in zlasti Benetkah pa bo internetna prodaja stekla danes ponoči, prav tako ob 24. uri. Kdor si hoče zagotoviti vstopnico (povpraševanje je izredno zlasti za Milan), se bo moral torej povezati na spletno stran družbe TicketOne, od sobote (od 10.ure dalje) pa bodo vstopnice na razpolago tudi na običajnih prodajnih mestih. Kupci naj bodo zelo pozorni in naj vstopnice kupijo le v uradnih prodajnih točkah, saj je nevarnost ponarejenih vstopnic precejšnja. Za vse dodatne informacije se lahko obrnejo na organizatorja koncertov, Milano Conceti: na voljo je tele- fonska številka 02 53006501 ali elektronska pošta info@mi-lanoconcerti.net. Letošnja poletna turneja pa bo nedvomno različna od lanske, saj bo Vasco na teh koncertih prepeval tudi nove pesmi, ki jih bo vključil v album, ki bo na prodaj od 28. marca. Nedvomno bo tudi tokrat album postal prava uspešnica, saj Vasco Rossi vsakič preseneti s kakim nepozabnim delom. Iztok Furlanič teater miela - Drevi komična predstava Sarkastični Antonio Rezza Netradicionalni umetnik se v predstavi norčuje tudi iz publike - Na odru uporablja različne likovne tehnike V okviru alternativnih komičnih predstav s pikrim naslovom »Non c'e niente da ridere - Percorsi di teatro comico alternat..o«, ki jih prireja združenje Bonawentura, bo nocoj ob 21. uri v gledališču Miela nastopil Antonio Rezza s predstavo »Io«. Rezza velja za originalnega, nadrealističnega in sarkastičnega umetnika, ki na odru uporablja zelo različne likovne tehnike. Težko je opredeliti njegovo umetnost, ki se norčuje iz publike, ki se tega niti ne zaveda, in jo naposled povsem prevzame. Iznajdljivega italijanskega komika uvršča širša javnost nekoliko zunaj tradicionalnih shem, saj se želi Rez- za s svojo odrsko umetnostjo osvoboditi ustaljenih navad in prosto zadihati. Tekst predstave je podpisal sam Rezza v sodelovanju s Flavio Mastrella, ki jvečkrat nastopa skupaj z njim. Udeležil seje številnih državnih komičnih festivalov, odlomke njegovih nenavadnih uprizoritev pa so predvajali tudi v televizijskih oddajah Blob, Fuori Orario, Tunnel. Antonio Rezza se je preizkusil tudi kot pisatelj, saj je poleg res številnih gledaliških del podpisal celo štiri romane (Non cogito ergo digito, Tisquamo, Son-No in Credo in un solo oblio). Vstopnina znaša 15 evrov (po znižani ceni pa 12 evrov). dolina - Občinski športni center Silvano Klabjan Breg ima nove računalnike Predstavnikom dolinskega športnega društva jih je včeraj popoldne izročilo podjetje SIOT Predstavniki podjetja SIOT so Amaterskemu športnemu društvu Breg predali računalniško opremo, ki bo nedvomno koristila društvenemu delovanju. KROMA Včeraj danes Danes, PETEK, 8. februarja 2008 PREŠERNOV DAN, VOJMIL Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20 - Dolžina dneva 10.02 - Luna vzide ob 7.55 in zatone ob 19.03. Jutri, SOBOTA, 9. februarja 2008 APOLONIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,7 stopinje C, zračni tlak 1029 mb raste, veter 27 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, nebo jasno, vlaga 34-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje C. [I] Lekarne U Kino perstar«; 18.30, 20.20, 22.15 »30 giorni di buio«. SUPER - 22.15 »P.S. I love you«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Caos calmo«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.15 »Sogni e delitti«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »30 giorni di buio«; 17.30 »Scusa ma ti chia-mo amore«; Dvorana 5: 20.15, 22.15 »Cloverfield«. H Čestitke Od ponedeljka, 4. do sobote, 9. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči - 040-212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040-212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 7. februarja je praznovala ZORA STANCERJEVA iz Bazovice častitljivih 91 let. Še tako korajžno naprej ji želi Eda Šubrova. Dolgi tradiciji rojanskih novinarjev se je pridružil NIKO ŠTO-KELJ. Iskrene čestitke KŠD Rojanski Krpan. Od včeraj smo bogatejši za 2 poklicna novinarja. V Rimu sta namreč opravila izpit Jan Grgič in Niko Štokelj. Z njima se veselimo vsi na Primorskem dnevniku ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Bian-co e nero«. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cloverfield«. ARISTON - 15.30 »Hotel Meina«; 18.00 »Othello«; 22.15 »Lars e una ragazza tutta sua«. CINECITY - 16.05, 18.30 »Scusa ma ti chiamo amore«; 16.00, 21.30 »American Gangster«; 21.15 »Into the wild - Nelle terre selvagge«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sogni e delitti«; 19.00 »P.S. I love you«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Cloverfield«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »La guerra di Charlie Wilson«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Caos calmo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Asterix alle Olimpiadi«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non e mai troppo tardi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«. FELLINI - 18.30, 21.30 »American Gangster«; 17.00 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.35, 20.30, 22.20 »So-gni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 16.40, 17.50 »Divji safari«; 18.00, 19.50, 21.40, 23.40 »Pošastno Cloverfield«; 19.00, 23.50 »Zbogom, punčka«; 13.30, 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Asterix na olimpijskih igrah«; 21.20 »4 meseci, 3 tedni in 2 dneva«; 16.00 »Instalacija ljubezni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 4: 16.30 »Alvin su- ^J Mali oglasi PO-PUSTNI ŽUR V SESLJAN-SKEM ZALIVU: Rumeni kiosk pri Bogotu z REMY BAND v soboto, 9. februarja od 18.00 dalje. 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah (Ul. Nicolodi). Tel. št. 333-4154687. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, nudim tudi nego ostarelih ali varstvo otrok. Tel. 333-6194326. IŠČEM gospo za nego dveh starejših oseb, nekadilko, ob sobotah in nedeljah zjutraj. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 040-229274. IŠČEMO izkušeno slovensko govorečo gospo za skrb in nego nepo-kretne gospe srednjih let, 24 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 347-6357400 v večernih urah. KMEČKI TURIZEM v Gabrovcu pri Bogdanu in Marlenki je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah v februarju in marcu. Tel. 0402296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-200898. NA OPČINAH dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. m.), Ul. Degli Alpini 85. Tel. 3331129574. PRODAM dvoposteljno žimnico (160x190) iz latexa, znamka In-nergetic za 450,00 evrov; dvoposteljno pernico (100 % piumino d'oca naturale) (250x220); znamka Daunex, teža 1,6 kg za 200,00 evrov; televizor LCD znamke LG 32'' za 500,00 wvrov. Tel. 3209383283. PRODAM komaj prenovljeno stanovanje v okolici Pončane, 67 kv. metrov s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 040-229243 ali 3287565844. PRODAM ročne vrtiljake (tornio) različnih mer za obdelavo keramike. Tel. 349-8430222. RAZNOVRSTNO RABLJENO POHIŠTVO, prodam po ugodni ceni. Tel.: 040-57145, 040-54390 ali 3482801144. TROSOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajemo v najem za urad. Tel. 040-420604 v večernih urah. V POKRITEM ŠOTORU V ZGONIKU sta bila na pustni torek pomotoma zamenjana popolnoma enaka jopiča temno rdeče barve znamke Murphy & Nye. Prosimo, da se, kdor je oblekel jopič velikosti large, javi na tel. st. 348 3518496, da si vzame svojega, ki pa je velikosti small. TRST Petek, 8. februarja 2008 1 1 H Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 040-8329280/282). DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA razpisuje 8. Glasbeno revijo, ki bo potekala do 5. do 7. marca 2008. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax. 040-567500) in na naslovu www.cirilmetod.it. Prijave morajo biti oddane do 20. februarja. HH Osmice M Izleti Bari 49 84 29 14 66 Cagliari 69 58 36 32 15 Firence 32 28 11 15 7 Genova 20 37 15 47 64 Milan 68 9 60 26 45 Neapelj 30 41 55 82 64 Palermo 85 29 24 51 35 Rim 71 14 63 72 45 Turin 78 7 66 11 89 Benetke 86 90 41 67 80 Nazionale 9 43 34 74 62 Super Enalotto Št. 17 30 32 49 68 71 85 jolly 86 Nagradni sklad 2.775.267,38 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 1.688.567,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 4 dobitniki s 5 točkami 138.763,37€ 819 dobitnikov s 4 točkami 677,72 € 35.101 dobitnikov s 3 točkami 15,81 € Superstar 9 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 67.772,00 € 131 dobitnikov s 3 točkami 1.581,00 € 2.238 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.946 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.844 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442 BORIS PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Medji vasi št. 7. Tel. 040208375. IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040229270. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči belo in črno domačo kapljico. Vabljeni na obisk! ZORKO je odprl osmico v Dolini 37. 13 Obvestila SPDT organizira v nedeljo, 10. februarja 2008 zanimiv pohod po stezah tržiškega Krasa, po južnem robu doberdobskega naravnega rezervata in Preloškega jezera. Izlet, ki predvideva tri ure in pol hoje, ni zahteven in je zato primeren za vse. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na trgu v Sesljanu. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 - Vojka. Vabljeni! SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: 10., 17. in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štiva-na; prihod v Štivan ob 17.45; v Na-brežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 3481334086 (Erika). Loterija 7. februarja 2008 DEŽELNA SKUPŠČINA ZDRUŽENE MAVRIČNE LEVICE bo na pobudo SKP, SIK, Zelenih in Demokratične levice v soboto 9. februarja, v kongresnem centru San Marco v Pal-manovi od 10.30 do 17.30. Pred kosilom bo razprava v odprtih delovnih forumih (delo in gospodarstvo, socialne pravice, mir in sodelovanje, kultura), popoldne pa bo plenarno zasedanje z zaključki. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu enotnost levice. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je v Pe-terlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 8. in nedeljo 10. februarja 2008, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labad-nic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fanta-riče ob 8.30. KD ZA UMETNOST - KONS obvešča, da je vsako sredo od 17.30 do 18.30 v uradu SIC, v Narodnem domu v Trstu, na razpolago članom in vsem, ki bi radi prejeli informacije o dejavnosti društva (tel. št 040-3481248 ali 334-7550610, e-mail: info@kons.it). KD ZA UMETNOST KONS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gre-goričevi dvorani (ul.s.Francesco 20, 2. nads.) v Trstu. Dnevni red: 1. obračun delovanja 2007, 2. program 2008, 3. včlanjevanje 2008, 4. volitve novega upravnega odbora, 5. razno. KROŽEK DEMOKRATSKE STRANKE za občino Dolina vabi občane in občanke, ki so volili na primarnih volitvah DS 14. oktobra lani, da se udeležijo volitev za izbiro članov pokrajinskega odbora in odbora občinskega Krožka DS. Volitve bodo v soboto, 9. februarja od 9. do 14. ure v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečamo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma Casablanca, režija Michael Curtiz, ki bo v četrtek, 14. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20. KRUT v sodelovanju z Narodno študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 11. februarja 2008, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krutu, tel.: 040-360072. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA naznanja, da se pust še ni končal, ker v soboto, 9. januarja 2008, bo ob 14. uri po openskih ulicah povorko speljal. Živijo pust! OTVORITEV IN BLAGOSLOV obnovljenega Slomškovega doma v Bazovici s poklonom pokojnemu Mirku Špacanu bo v torek, 19. februarja, ob 19.30. Prisotni bodo: tržaški škof Evgen Ravignani, govornika prof. Fulvia Premolin in dr. Damijan Terpin, ostali predstavniki stranke Slovenske skupnosti in vsi domači zbori. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL Kraškega Območja obvešča, da bo od 11. februarja 2008 na sedežu Levih Demokratov (Trattoria al Parco - Sv. Križ 401) prisoten ob ponedeljkih in ob sredah ob 8.30 do 10.30. Obveščamo tudi, da bodo na razpolago izkaznice za leto 2008. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 18. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SLOVENSKA PROSVETA, Celjska Mohorjeva Družba in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na predstavitev knjige Nade Ravbar Morato »Kruh in ribe« v sredo, 13. februarja 2008, ob 18. uri v mali dvorani Narodnega doma v Ul. Fa-bio Filzi 14 v Trstu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim« v torek, 19. februarja, ob 17. uri v razstavno dvorano na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. TERITORIALNA ENOTA LEVIH DEMOKRATOV za vzhodni Kras bo odprla v soboto, 9. februarja, v pritličju Doma Brdina ob priliki pustnega sprevoda od 14. ure dalje tradicionalno osmico. Poskrbljeno bo s pijačami in toplim prigrizkom. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah danes, 8. februarja, ob 20.45. SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča, da bo v soboto, 9. februarja, smučarska tekma za podjetja - 8. pokal Zadružne kraške banke. Tekma bo v Forni di Sopra s pričetkom ob 9.30. Zainteresirana podjetja se lahko vpišejo na tekmo še danes, na št. 347-5292058. Člani smučarskega kluba Brdina pa se na tekmo prijavijo Valentini na št. 340-1653533. DRUŠTVO TAO organizira predstavitev tečaja ženske samoobrambe, ki bo na sedežu društva v Ul. San Mau-rizio 9/F, v nedeljo, 10. februarja, od 10. do 12. ure. Dodatne informacije: tel. 339-6482342, www.associa-zionetao.it. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 328-4559414 ali elektr. pošta: info@melanieklein.org. ^OfieAno/ izadfetfe/ omuninMHi ALABARDA Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu. V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu. Tel. 040 2158 318 SKD VESNA vabi ob Dnevu slovenske kulture NA KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA UNIVERZE NA PRIMORSKEM ZBOROVODJA: AMBROŽ ČOPI Danes, 8. februarja ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu SLOVENSKA SOCIO-PSIHO-PEDA-GOŠKA SLUŽBA obvešča, da je odprt natečaj za logopeda z znanjem slovenskega jezika. Čas za prijavo je do 11. februarja. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 0403995033 ali 040-3995070. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki In-terreg Ilia Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adin-formandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinformandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. 0 Prireditve KD ROVTE - KOLONKOVEC (UL. M. Sernio 27) vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture v soboto, 16. februarja, ob 20.30. Celovečerni koncert bodo izvedle članice pevskega zbora Ivan Grbec iz Škednja pod vodstvom Marjetke Popovski. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO priredi v nedeljo, 10. februarja 2008, ob 18.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Bol-juncu proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Program oblikujejo: MPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Anastasije Purič, mladi recitatorji z odlomki iz Prešernovega življenja in drugih literarnih besedil v Reziji »Bože Hrvatic«. Pevci solisti Aleš Petaros, Maria Samec, Herman An-tonič, Damjan Locatelli ob klavirski spremljavi prof. Tamare Ražem in Barbare Corbatto. Priložnostni govor prof. Olga Lupinc. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, v ponedeljek, 11. februarja ob 20.30. Na večeru bo predstavitev pesniške zbirke Brune Marije Pertot »Ti navdih in jaz beseda«, o kateri bo spregovoril Saša Martelanc. Sledil bo nastop kvinteta flavt pod mentorstvom prof. Erike Slama, podelitev nagrad 36. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2007. Sodelujejo recitatorji. SPDT vabi v četrtek, 14. februarja 2008, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, ul. Sv. Frančiška 20 na projekcijo videofilmov »Južni Sudan: po 20-letni vojni končno mir« in »Chit-wan: po sledovih tigra« Posnel ju je g. Dino Stefani, ki bo tudi vodil razgovor. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA v sodelovanju z numizmatičnim društvom J.V. Valvasor in filate-ličnim klubom L. Košir vabi v razstavno dvorano na Opčine na ogled numizmatične in filatelične razstave ob 100-letnici ustanovitve banke. Na razstavi, ki bo odprta še danes, 8. februarja, ob urnikih delovanja banke, je na ogled tudi zbirka starih razglednic (z začetka 20. stoletja), ki prikazuje vse vasi tržaškega okoliša. KROŽEK ZVEZDA bo praznoval Dan slovenske kulture s predstavitvijo poezij mladega zamejskega pesnika Bambičeva galerija vabi na odprtje likovne razstave PO-MEJSKI IZ REZKI Matjaža HmeIjaIca Umetnika bo predstavila mag. Jasna Merkii. Nastopil bo duo flavt Ana Černic in Doris Kodelja. Jutri, 9. februar ob 20.30 Opčine - Proseška ul. 131 Andreja Carlija ob spremljavi skupine Lego Psyco Project. Večer se bo odvijal danes, 8. februarja, v Ljudskem domu »G. Canciani«, v Po-dlonjerju (Ul. Masaccio 24) s pričet-kom ob 20. uri. Vabljeni! SKD VESNA vabi ob dnevu slovenske kulture na »Koncert akademskega pevskega zbora univerze na Primorskem«, zborovodja Ambrož Čopi, ki bo danes, 8. februarja, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA na Opčinah, Proseška ul. 131, vabi na odprtje likovne razstave Po-mejski iz-rezki Matjaža Hmeljaka v soboto, 9. februarja, ob 20.30. Umetnika bo predstavila mag. Jasna Merku'. Nastopil bo duo flavt Ana Černic in Doris Kodelja. Razstava bo na ogled od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, do 29. februarja 2008. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 12. februarja, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Mali medo bo pripovedovala Urška Sinigoi. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Alenke Rebula Blagor ženskam, ki bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Predstavila jo bo pisateljica Evelina Umek za glasbeni utrinek bosta poskrbeli pevki Oddelka za zabavno glasbo in jazz GM Trst Tina Renar in Lisa Meriggioli. FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TRST 80 in društvo za umetnost KONS v sodelovanju z NŠK in ZSKD ter pod pokroviteljstvom potovalne agencije Adriatica.net vabijo na odprtje fotografske razstave bolgarskega ustvarjalca Zaferja Galibova. Razstavo bo predstavila prof. Jasna Merku'. Otvoritev bo v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14 v četrtek, 14. februarja, ob 19. uri. Več info na www.trst80.com. PD SLOVENEC vabi v četrtek, 14. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Sodelujejo: domači recitatorji pod vodstvom B. Hrvatič s prizori iz Prešernovega življenja, harmonikar Erik Kuret in MoPZ Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom M. Žitka. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, So-vodnje - Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Jelenc), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), God-beno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje - Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Mar-sič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbeno društvo Na-brežina (dir. Sergio Gratton). Sergio Klabian Pogreb bo v ponedeljek, 11. februarja v cerkvi sv. Martina v Dolini. Žara bo izpostavljena od 12.00 ure, obred z mašo bo ob 13.00. Lorena z družino Za dragim Radom Gajicem žalujeva Zorka in Aurelio z družino 12 Četrtek, 7. februarja 2008 KULTURA / dan slovenske kulture - Tradicionalna državna proslava tokrat v Mariboru Letos podelili dve »veliki« in šest »malih« Prešernovih nagrad Odbor, ki mu je predsedoval Dušan Jovanovic, z včerajšnjo podelitvijo zaključil svoj mandat maribor Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v Slovenskem narodnem gledališču Maribor osrednja državna proslava s podelitvijo dveh Prešernovih nagrad in šestih nagrad Prešernovega sklada. Prešernove na gra de so del slo ven ske kul tur ne tradicije že od leta 1947. Že nekaj časa je bilo znano, da sta letošnja Prešernova nagrajenca za življenjsko delo književni prevajalec in književnik Janez Gradišnik ter oblikovalec Mi-ljenko Licul.Imena nagrajencev Prešernovega sklada so najširši javnosti predstavili šele na nocojšnji proslavi. Letošnji dobitniki "malih" Prešernovih nagrad so pesnik Primož Čučnik, gledališki režiser Sebastijan Horvat, intermedijska umetnica Ema Kugler, hornist Boštjan Lipovšek, igralec Uroš Smolej ter skladatelj in zvokov-ni umetnik Bor Turel. Čuč nik je pre jel na gra do Pre šer -novega sklada za pesniško zbirko Delo in dom, Hor vat za gle da liš ke re ži -je v zadnjih dveh letih, Kuglerjeva za film Le Grand Macabre in performans Introitus, Lipovšek za umetniške dosežke na glasbenem področju v zadnjih dveh letih, Smolej za vlogo Konferansjeja v uprizoritvi Mestnega gledališča ljubljanskega, Turel pa za skla da telj ski opus zad njih dveh let. Med njimi primorski ljubitelji gledališča prav gotovo poznajo režiserja Sebastjana Horvata, ki je s svojimi pred sta va mi že več krat gos to val v Slovenskem stalnem gledališču: njegova je bila leta 2005 režija slovitega Alamuta, v letošnji sezoni pa smo si v Trstu lahko ogledali tudi Romantične duše. Novost letošnje proslave je bila nje na se li tev v ma ri bor sko gle da liš ko hišo. Program državne proslave, kije potekala na odru Velike dvorane SNG Ma ri bor, je za sno val re ži ser Dra go Iva nu ša, na sto pi li pa so čla ni Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča z zborovodkinjo Uršo Lah, go dal ni kvar tet Go da li ka, tri o Musica Cubicularis, kontrabasist Nino de Gler i a, bob nar Aleš Ren dla, mezzosopranistka Mirjam Kalin in pianist Igor Vičentič. Po državni himni, ki jo je izvedel Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča, je poročilo o delu upravnega od bo ra Pre šer no ve ga skla da po -dal nje gov pred sed nik Du šan Jo va -novic, ki je nato tudi podelil nagrade. Gra di šnik se za ra di bo lez ni ni Letošnja Prešernova nagrajenca Janez Gradišnik in Miljenko Licul STA mogel udeležiti proslave. Nagrado je prevzela njegova soproga Katarina Bogataj Gradišnik, nagrajenčevo za-hva lo za iz ka za no pri zna nje pa je prebral igralec Boris Ostan. Kot je za pi sal Gra di šnik, je spo štljiv od nos do ma te rin šči ne me ri lo kul tur ne ravni nekega naroda. »Prizadevanje za pra vil nost in le po to je zi ka se je v mojem delu neločljivo družilo z dejavnostjo, kije postala moj pravi poklic, to je s prevajanjem. Posredovanje tuje jezikovne umetnine slovenskemu bralcu, če je le opravljeno vestno, z ustreznim znanjem in ljubeznijo, namreč domači jezik razvija in kul ti vi ra, saj ši ri iz raz ne mož -nos ti ma te rin šči ne, od kri va nje ne po men ske tan či ne in ostri po sluh za njeno blagozvočnost,« poudarja Gradi šnik. Gradišnik v letošnji odločitvi upravnega odbora Prešernovega sklada vidi velik preobrat v vrednotenju prevajalskega dela. »Po več desetletjih je to naj ugled nej še pri zna nje za prispevke slovenski kulturi vnovič namenjeno prevajalcu. Za ta spremenjeni pogled na prevajalsko stroko, ki danes dosega visoko raven ne le v izvedbe nem, tem več tu di že v te o ret skem pogledu, sem sedanjemu upravnemu od bo ru res nič no hva le žen,« še do da -ja Gradišnik, kije Prešernovo nagrado prejel za književnost, književno prevajanje, pisateljevanje in jezikoslovje. Miljenko Licul je bil nagrajen za obsežen ustvarjalni opus na področju oblikovanja. Kot je dejal v nagovoru, ne more pristati na tezo o vsepri-sotni popolni svobodi izražanja, ki sočasno na ostankih te svobode žrtvuje dostojanstvo duha in kulturno podobo skupnosti, v kateri živimo. »Stanje na področju kakovosti javnega komuniciranja je, milo rečeno, problematično. Za takšno podobo so odgovorni predvsem lastniki in upravljavci medijev. Medijske hiše, veliki naročniki ter tudi oblikovalci in snovalci medijskih sporočil v boju za zaslužek pogosto pozabljajo na temeljne etične postulate,« je opozoril Licul. Po njegovih besedah potreba po manifestaciji kulturnega v človeku ostaja vedno prisotna, ne glede na sistem, trenutne razmere, status ali politično opcijo. »Ob zadnji spremembi v začetku 90-ih let se je tu in tam kakšen avtor, ki je bil uspešen in prisoten tudi v prejšnjem sistemu, nespretno in nepotrebno poskušal opravičiti z izjavo, da je režim izkoriščal njegov talent. Talent je treba čim bolj in čim več izkoriščati,« je poudaril Licu l. Sedanji upravni odbor Prešernovega sklada po štiri letih končuje svoj mandat. »Z radostjo v srcu vam spo- ročam, da je se je mandat članom upravnega odbora Prešernovega sklada iztekel. Ugleda, hvaležnosti ali priljubljenosti nam ta služba prav gotovo ni prinesla. Čas, ki smo ga prebili skupaj na sejah, pa bom ohranil v lepem spominu," je dejal Jovanovic. Po njegovih besedah bo kulturna poli ti ka de lo ma vse lej od sev tis te dru -ge, prave, "nekulturne" politike. »Pri tem nam bodi v tolažbo dejstvo, da so vsi mandati na tem svetu končni in smrtni, ustvarjalnost pa je bolj ali manj neskončna in včasih tudi nesmrtna. Uživajmo v nocojšnjem večeru,« j e še dodal. Po leg šte vil nih kul tur ni kov in ustvarjalcev, predstavnikov družbenega, gospodarskega in cerkvenega življenja so se nocojšnje proslave ude le ži li tu di naj vid nej ši po li ti ki, med njimi predsednik republike Danilo Türk, predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik vlade Janez Janša in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Vsi štirje predsedniki so skupaj s predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjanom Žekšem, ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem in Jo-va no vi cem pol ure pred pro sla vo v Predbalkonski dvorani SNG Maribor sprejeli letošnja dobitnika Prešernove nagrade in nagrajence Prešernovega sklada. Černigojeva razstava ob dnevu kulture V Univerzitetni knjižnici Maribor so včeraj v počastitev kulturnega praznika in 110. obletnice rojstva avtorja slovesno odprli razstavo primorskega slikarja Avgusta Černigoja. V likovnem razstavišču so prvič razstavljene grafike iz depoja Galerije Avgusta Černigoja v Lipici.Razstavo je v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in tamkajšnjo univerzitetno knjižnico pripravila Kobilarna Lipica, ki se v mesecu kulture in letu medkulturnega dialoga tako pridružuje spominom na 110-letnico rojstva slikarja in kon-struktivista Avgusta Černigoja. Februarja se bodo zvrstile kar tri razstave umetniških del omenjenega umetnika, ki so nastale s pomočjo posoje del iz Galerije Avgusta Černigoja v Lipici. Poleg obiskovalcev razstave v Mariboru, bodo Černigojeve umetnine prvič na ogled tudi ljubiteljem slikarstva v Kopru in Kranju. Na današnji praznični petek bodo odprli še razstavo v Galeriji Severia v Kopru.Ta bo obsegala Černigojeva umetniška dela iz zasebnih zbirk in 21 umetniških del, v lasti Kobilarne Lipica, ki bodo prvič na ogled javnosti. Postavitev tretje razstave umetniških del v Kranju pa bo konec februarja v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. V zbirki Galerije Avgust Černigoj v Kobilarni Lipica je sicer zbranih preko 1400 del, od tega je 400 del postavljenih na ogled na stalni razstavi galerije. Avgust Černigoj se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu. Študiral je na tržaški umetno-obrtni šoli, na akademiji v Munchnu ter diplomiral na akademiji v Bologni. Kot edini slovenski umetnik je obiskoval znamenito šolo v Wei-merju, kije imela prav gotovo od-lo či len vpliv na nje go vo na dalj nje ustvarjanje. V več kot 60-letnem ustvarjalnem obdobju se je umetnik vsebinsko loteval tako figuralnih motivov in predmetnega sveta kot čiste abstrakcije. Zadnjih pet let svojega življenja je preživel v Lipici, kjer je še vedno ustvarjal in ji v zahvalo zapustil svoj bogat umetniški opus. (STA) ljubljana - Narodna in univerzitetna knjižnica Primož Trubar pol tisočletja kasneje Z odkritjem kipa Primoža Trubarja se je uradno začelo Trubarjevo leto, ki ga Slovenija praznuje ob letošnji 500-letnici njegovega rojstva Predsednik RS Danilo Türk odkriva Trubarjev kip STA Predsednik republike Danilo Türk je včeraj v Narodni in univerzitetni knjižnici odkril kip Primoža Trubarja, delo kiparja Tineta Kosa. S tem se je uradno začelo Trubarjevo leto, ki ga Slovenija praznuje ob letošnji 500-letnici njegovega rojstva. Gledališki igralec Anatol Štern je ob tem oživel Trubarjevo besedo iz monodrame dramatika Matjaža Kmecla. Na ta način simbolično obeležujemo začetek vrste prireditev, ki bodo še sledile in s katerimi se želimo oddolžiti spominu tega velikega moža slovenske zgodovine, je ob odprtju dejal predsednik republike, ki je obenem predsednik častnega odbora za počastitev Trubarjeve obletnice. V času, ko Slovenija predseduje Evropski uniji, je veliko razlogov, zaradi katerih je prav, da razmišljamo o čisto vseh razsežnostih Trubarjevega dela in njegovega poslanstva, je dejal Türk. Po njegovih besedah je prav, da razmišljamo o njem kot začetniku, utemeljitelju slovenske kulture, in kot človeku, ki je hrabro in pošteno posegel v družbeno-politična dogajanja svojega časa. »In prav je, da se spominjamo njegovega dela kot dela velikega evropskega intelektualca, ki je bil v stalnem stiku z vodilnimi misleci svojega časa,« je dodal. »Za nas na Slovenskem je še posebej pomembno, da razumemo, kako med vsemi temi njegovimi razsežnostmi, poslanstvi ni čisto nobene kontradikcije, kako je pravzaprav popolnoma skladno, da je veliki duh svojega časa bil hkrati utemeljitelj slovenske nacionalne kulture in hkrati udeleženec velikih evropskih sprememb. To osrednje spoznanje se mi zdi še posebej pomembno za letošnje leto in želel bi, da Trubarjevo leto mine v razmišljanju o tem spoznanju,« je poudaril. Po predsednikovem mnenju bo sicer treba postoriti še marsikaj drugega, med drugim poskrbeti za to, da bo Trubarjevo delo čimbolj prisotno, da ga bomo čim bolje poznali. »Vsak otrok pri nas ve za Abecednik in Katekizem, malo pa jih ve za njegove številne druge prevode,« je poudaril in svoj nagovor sklenil v upanju, da bo »v letošnjem letu še veliko priložnosti, ko bomo lahko med sabo in z našimi sogovorniki v Evropi in po svetu povedali nekaj več o Trubarju in na ta način povedali nekaj več tudi o sebi«. Kot je dejal ravnatelj NUK Lenart Šetinc, se nacionalna knjižnica polno vključuje v praznovanje 500-letnice rojstva »očeta slovenstva«. Poleg včerajšnjega odkritja kipa pred veliko čitalnico bodo v maju odprli razstavo Trubarjevo in Ungnado-vo darilo Evropi, na kateri si bo slovenska javnost lahko prvič ogledala znamenito zbirko knjig, nastalih pod Trubarjevem vodstvom v Bibličnem zavodu v Urachu. Poleg tega bo knjižnica letos prvič podelila Trubarjeva priznanja najbolj zaslužnim za ohranjanje kulturne dediščine. V okviru Digitalne knjižnice Slovenije pa pripravljajo Trubarjev portal, ki bo predstavil polna besedila slovenske protestantike v digitalni obliki. V knjižnici so včeraj, takoj po odkritju Trubarjevega kipa, odprli tudi razstavo, na kateri predstavljajo dragocene knjižne eksponate, med njimi rokopise Ivana Cankarja, ki so jih restavrirali v okviru akcije zbiranja sredstev Posvojite knjigo. Ob tej priložnosti je ravnatelj podelil zahvalne listine mecenom, ki so omogočili njihovo obnovo. (STA) / ITALIJA Petek, 8. februarja 2008 1 3 politika - Vodstvo DS dokončno potrdilo samostojen nastop tudi na senatnih volitvah Berlusconi: FI nima razlogov, da bi kot DS šla sama na volitve Danes se Veltroni sreča z Mavrično levico, ki bi sicer hotela povezavo - Tudi v Domu svoboščin trenja in polemike rim Bo Rutelli kandidiral za župana? RIM - Minister za kulturne dobrine in bivši voditelj Marjetice Francesco Rutelli bo po vsej verjetnosti kandidiral za mesto rimskega župana, ki ga predčasno zapušča voditelj DS Walter Veltroni. Novico je včeraj potrdil sam Rutelli, ki je pristavil, da si je vzel deset dni časa za razmislek oz. za to, da pred dokončno odločitvijo »prisluhne svojemu mestu«. Rutelli je že načeloval rimski občini v letih 1993-2001. Svoj čas se je govorilo, da bo za rimskega župana kandidiral Miljčan Willer Bordon, ki pa se je v zadnjih časih oddaljil od Prodijevega zavezništva. RIM - 13. in 14. aprila se bodo hkrati odvijale parlamentarne in upravne volitve. To sta včeraj potrdila ministrski predsednik Romano Prodi in notranji minister Giuliano Amato. Zadevni odlok bo vlada po vsej verjetnosti sprejela prihodnji četrtek. Kot je že v prejšnjih dneh napovedal njen voditelj Walter Veltroni, bo Demokratska stranka na parlamentarnih volitvah nastopila sama, in to tudi na senatnih, kjer bi volilna zakonodaja sicer spodbujala volilne povezave. To stališče je včeraj dokončno potrdilo vodstvo stranke. Sestanka se je udeležil tudi Prodi, ki je dejal, da osebno podpira to linijo. To ne pomeni, da DS ne bo sprejela na svoje liste zunanjih kandidatov ali celo predstavnikov drugih političnih strank. Kaže, da bo dogovor v tem smislu sklenila z Italijo vrednot ministra Antonia Di Pietra, in sicer na programski osnovi. Smisel in pomen samostojnega nastopa DS bo Veltroni danes obrazložil voditeljem Mavrične levice, ki so se sicer že večkrat zavzeli za skupen nastop. Ni izključeno, da bo na senatnih volitvah kljub temu prišlo do minimalnega sodelovanja med DS in levico, saj bi ena v posameznih okrožjih lahko ne predstavila svojih kandidatov z namenom, da bi posredno podprla kandidate druge. To možnost je včeraj izrecno omenila načel-nica demokratov v senatu Anna Finoc- Silvio Berlusconi chiaro. Ne gre spregledati, da sile (bivše) Unije še vedno skupno upravljajo mnoge dežele, pokrajine in občine. Drugačen veter pa piha v desni sredini. Mnogi pravijo, da bi Berlusconi osebno rad sledil Veltronijevemu zgledu, vendar vse kaže, da tega ne bo napravil. »Ne bomo padli v Veltronijevo past,« je pojasnil načelnik FI v senatu Renato Schiffani. »Demokratska stranka je prisiljena iti sama na volitve, ker ima za seboj polom Prodijeve vlade. V našem primeru pa bi bilo to nesmiselno, saj je Dom svoboščin za razliko od Unije vselej označevala velika programska in politična enotnost,« je dejal Schiffani. Podobno misel je potem izrekel sam Berlusconi, ki je včeraj med drugimi sprejel voditelja UDEUR in bivšega Prodijevega ministra Clementeja Mastel-lo. Govori se o možnosti, da bi Berlus-conijeva volilna naveza poleg list štirih tradicionalnih strank (FI, NZ, UDC in SL) obsegala še listo, na kateri bi skupno nastopili kandidati manjših strank. Toda tudi v desni sredini se pojavljajo trenja in polemike. Tako je predsednik UDC Rocco Buttiglione včeraj dejal, da bi Dom svo bo ščin nika kor ne smel sprejeti v svojo navezo list »fašistične desnice«. To naj bi veljalo zlasti za stranko La Destra Francesca Storaceja. Voditelj UDC Pierferdinando Casini pa ni izključil samostojnega nastopa. preiskava old bridge - Uspešna koordinirana akcija FBI in italijanske policije Hud udarec mafiji v ZDA in Palermu V ZDA aretirali 29 mafijskih bossov, na Siciliji 61 - Med aretiranimi tudi mafijski vodja v ZDA Frank Cali PALERMO, NEAPELJ - Italijanski policiji in ameriški FBI je uspelo izkoreniniti pomembno mafijsko združbo, kije svoje umazane posle opravljala v Palermu in Združenih državah Amerike. Operacija Old Bridge - Stari most je privedla v zapor skupno 90 mafijcev, 61 na Siciliji, 29 v New Jerseyu, policisti pa so z njo obglavili ameriški mafijski klan družin Inzerillo-Gambino, ki je bil tesno povezan z vodilnimi mafijskimi družinami v Palermu in je naklepal »vrnitev« v domovino. Mafijske družine so bile specializirane v tihotapljenju mamil s Sicilije v Združene države in pranju denarja. Preiskava je vzletela po aretaciji velikega mafijskega bossa Bernarda Provenzana in njegovega namestnika Salvatoreja Lo Piccola. Ameriški preiskovalci so v New Yor-ku aretirali Franka Calija, novega mafijskega bossa družine Gambino. Ta je vodil stike z mafijskimi družinami na Siciliji. V Združenih državah je nadzoroval številna podjetja na področju gradbeništva in distribucije prehrambenih proizvodov. Njegov promet je znašal na milijone dolarjev. Ameriški preiskovalci so se povezali z italijanskimi kolegi, ti so poostrili nadzor nad mafijskimi družinami na Siciliji in preko telefonskih prisluhov izvedeli, da je bil prav Cali nov mafijski vodja v Združenih državah. Družini Inzerillo in Gambino sta se zatekli v ZDA po veliki mafijski vojni v osemdesetih letih preteklega stoletja na Siciliji, ko so vodstvo italijanske mafije prevzele družine iz Corleone-ja, s Totojem Riino in Provenzanom na čelu. Po aretacijah Riine in Provenzana so »Američani« smatrali, da je napočil čas vrnitve v domovino, da bi vodili svoje umazane posle neposredno iz Palerma. Po drugi strani pa so se mafijci s Sicilije po hudih udarcih, ki jim jih je zadala italijanska policija, pripravljali na »beg« v Združene države. Oboje so jim preprečili ameriški in italijanski preiskovalci. Boj proti organiziranemu kriminalu pa je včeraj beležil tudi drugo pomembno zmago. V Neaplju so aretirali Vincen-za Licciardija, enega od vodij kamore. Policija ga je iskala od leta 2004 in je bil na seznamu tridesetih najbolj nevarnih pobeglih zločincev. Vodja italijanskega oddelka za boj proti mafiji Pietro Grasso je ocenil, da pomenil Licciardijeva aretacija korak na poti razkroja kamorističnega klana, ki je v zadnjih letih povzročil celo vrsto umorov v Neaplju. Pete Inzerillo (levo), eden od aretiranih mafijskih bossov zavod istat - Podatki za leto 2007 Življenjska doba se dviga, poroke pa so postale prava redkost RIM - Po poročilu, ki nam ga ponuja italijanski statistični zavod Istat, se je povprečna življenjska doba italijanskega prebivalstva v preteklem letu dvignila. Moška povprečna starost je bila po teh podatkih 78,6 leta, za ženske pa je nekoliko višja, in sicer 84,1 leta. V primerjavi z letom 2006 sta se praga zvišala za 0,3 oziroma 0,2 leta. Kar zadeva življenjsko dobo so italijanski moški na evropski ravni zasedli drugo mesto, pred njimi so stopničko više le Švedi, ženske pa so takoj za petami prvo uvrščenih Francozinj. Če se ozremo na italijanske dežele, so moški v Um-briji tisti, ki živijo najdlje (79,6 let), kar se tiče žensk pa so to one iz Mark (85,2). Na najnižjo stopničko je stopila dežela Kampanja. Veča se tudi število prebivalcev, ki se počasi približuje 60 milijonom, porast pa je treba pripisati predvsem priseljencem, ki jih je danes v Italiji približno 390 tisoč oziroma 6,6 na tisoč prebivalcev. Tudi pri teh podatkih zavoda Istat pa so očitne razlike med posameznimi deželami: največ jih je v Piemontu (10,9 na tisoč), Umbriji (8,7) in Toskani (8,4), najmanj pa na Sardiniji (2,6), v Apuliji (2,8) in Bazilikati (3,0). Za ni miv je tu di po da tek, da so po ro ke pos ta le pra -va redkost, saj jih bilo leta 2007 po razpoložljivih podatkih samo 242 tisoč, kar pomeni 4,1 na tisoč (pred petimi leti pa so jih zabeležili 270 tisoč). Tudi pri tem se podat- ki precej razlikujejo od dežele do dežele: na jugu je tradicija poroke še vedno ustaljena oziroma zelo razširjena, medtem ko se drugod po italijanskem škornju vse več mladih parov odloča za skupno življenje, ne da bi bili poročeni. Prav gotovo je pozitiven tudi podatek, ki se nanaša na porast rojstev, ki jih j e bilo v preteklem letu 563 tisoč (3 tisoč več kot leta 2006). Med recikliranim papirjem trupelce dojenčka RIM - V tovarni, ki se ukvarja z re-ciklažo papirja, so delavci včeraj zjutraj odkrili trupelce komaj rojenega dojenčka. Njegovega spola ni bilo mogoče ugotoviti, saj so tovarniški stroji dobesedno razpolovili truplo: policija in reševalci, ki so preiskali kraj tragedije, niso še našli spodnjega dela dojenčkovega telesa. Policija je medtem sprožila preiskavo po bolnišnicah, da bi preverila, ali so tamkajšnji zdravniki nudili pomoč kaki porodnici. Pristojni sodnik pa je odredil avtopsijo, s katero bo mogoče ugotoviti, če je dojenček umrl pod težo tovarniških strojev ali zaradi zadušitve; možno je namreč, da so ga komaj rojenega odvrgli v zabojnike za papir, ki se nahajajo na rimskih ulicah. V tovarni, v kateri je prišlo do srhljivega odkritja, reciklirajo namreč papir iz teh zabojnikov. Valentino Rossi bo plačal dvajset milijonov evrov PESARO - Dvajset milijonov evrov je vsota, ki jo bo moral Valentino Rossi plačati Agenciji za dohodke iz Pesara. To je sad dogovora med Rossijem in agencijo in se nanaša na obdobje 2000-2004, medtem ko bo treba obdobje 2005-2006 še razjasniti. Rossi je torej dosegel dogovor z agencijo, ki je od njega zahtevala plačilo 112 milijonov evrov in bo zdaj unovčila manj kot petino prvotnega zneska. Rossi je prosil za plačilo na obroke, je povedal njegov odvetnik Lucio Monaco in odločno zanikal, da je davčni utajevalec. Rossi je hotel zadevo razčistiti in plačati, kar dolguje državi, je poudaril Monaco. Včeraj tri smrtne nesreče na delu RIM - Veriga smrtnih nesreč pri delu se v Italiji noče pretrgati. Na delovnem mestu so namreč včeraj v treh deželah izgubile življenje tri osebe. Prvi je dopoldne umrl 46-let-ni romunski delavec, ki je bil zaposlen v neki žagi v Padovi, medtem ko je bila 44-letnemu gradbeniku pri Avellinu usodna visoka napetost. Prav tako zaradi električnih stresljajev je pri Cuneu umrl mlad Poljak, ki je bil popoldne na delu s traktorjem, ki se je dotaknil kablov za visoko napetost. 1 4 Petek, 8. februarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Bolnišnica Podjetnik gorica-nova gorica - Skupna raziskava dveh centrov za zdravljenje odvisnosti Zaskrbljujoča razširjenost drog med višješolsko populacijo iz Egipt?. ® 9 za zapahi Kokain uživa 2,6 odstotkov italijanskih dijakov - Kraj nakupa disko, parki in tudi šola Podatki o razširjenosti nezakonitih drog med dijaki višjih srednjih šol goriške pokrajine in med njihovimi vrstniki v novogoriški občini niso spodbudni. Približno 15 odstotkov goriških in novogo-riških dijakov je izjavilo, da uživa konopljo in njene derivate, kokain pa uživa 2,6 dijakov na italijanski strani meje in 0,2 na slovenski. Disko je najbolj priljubljen kraj za uporabo ecstasyja, amfetamin, kokaina in halucinogenov, marihuano pa mladi najpogosteje uživajo na odprtem. Med kraji, kjer se najlaže poskusi drogo, navajajo dijaki tudi šolo. Te in druge podatke vsebuje študija, za katero sta se skupaj zavzela oddelek za zdravljenje odvisnosti pri goriškem zdravstvenem podjetju SERT in ambulanta za odvisnosti Zdravstvenega doma iz Nove Gorice. Vsebino raziskave, ki je preverila navade približno tisočih dijakov z obeh strani meje, so predstavili včeraj ob prisotnosti direktorice goriškega zdravstvenega podjetja Manuele Baccarin, direktorja Zdravstvenega doma Nova Gorica Marjana Pintarja, deželne svetnice Marie Cristine Carloni ter občinskih odbornikov Silvane Romano in Stefana Cerette. Študijo so izvedli v šolskem letu 2006/2007 okviru projekta Interreg, ki je bil namenjen področju zdravstvene kooperacije. Na pobudo se je po besedah vodje goriške službe SERT Bernarda Špa-capana odzvalo trinajst goriških in novogoriških šol, med katerimi so bile tudi šole slovenskega centra v ulici Puccini. »Izžrebali smo štirideset razredov in razdelili ankete dijakom. Ob tem smo v desetih razredih vodili predavanja zdravstvene vzgoje, v okviru katerih smo z mladimi razpravljali tudi o učinkih in posledicah dovoljenih in ilegalnih drog,« je povedal Špacapan in poudaril vrednost čezmejne študije, ki bo omogočila učinkovitejše načrtovanje nadaljnjih ukrepov za preprečevanje odvisnosti. »Problem droge se ne ozira na mejo, zato je rešitve treba iskati skupaj,« je podčrtal Pintar, o perspektivah čezmejnega sodelovanja na področju zdravstva pa sta spregovorila tudi Baccarinova in odgovoren pri novogoriškem centru za zdravljenje odvisnosti Miha Kramli. Odgovori so pokazali, da je alkohol prva psihoaktivna snov, ki so jo mladi poskusili, pogostost pa je večja pri slovenskih dijakih. Do prvega stika z alkoholom pride zelo zgodaj (19 odstotkov dijakov je pilo alkoholne pijače pred desetim letom starosti). Kot drugo izkušnjo so anketiranci navedli tobak, tretja izkušnja pa je konoplja. »Kritični prag za prvi stik s kajenjem je prehod iz nižje srednje šole na višjo,« je podčrtala Anna Maria Boileau iz inštituta ISIG, ki je analizirala podatke raziskave. Pri podatkih o uživanju nelegalnih drog je opaziti pojav večodvisnosti, kije navidezno bolj razširjen med italijanskimi dijaki. Pri analizi podatkov po narodnosti so razlike pri pogostosti uživanja marihuane, kajti se zdi, da jo pogosteje uživajo italijanski dijaki. Na splošno imajo dijaki prve stike z nelegalnimi drogami po 14. letu, v primeru konoplje pa že prej. Podobno kot pri kajenju je kritični prag za tovrstne izkušnje prehod iz nižje na višjo srednjo šolo. Pri odgovorih v zvezi s kraji, kjer se najlaže pridobi ali kupi drogo, so pomenljive razlike glede na narodnost. Italijanski dijaki menijo, daje disko najverjetnejši kraj (44,2 odstotkov), sledijo mu ulice in parki (34,2 odstotkov) in šola (10,6 odstotkov). Slovenski dijaki pa menijo, da so najverjetnejši kraj za nakup droge ulice in parki (53,7 odstotkov), disko (23,7 odstotkov) in šola (14,2 odstotka). Zanimivi so tudi podatki, ki kažejo, da slovenski dijaki pridobijo več informacij o drogah (skoraj 17 odstotkov več) od strokovnjakov v šolah, za italijanske dijake pa velja, da se informirajo pri starših, čeprav v skromnem obsegu. (Ale) Manuela Baccarin in Bernard Špacapan BUMBACA Goriška policija je aretirala 27-let-nega moškega iz Egipta, lastnika gradbenega podjetja, ki sodeluje pri gradnji nove goriške bolnišnice Janeza od Boga. Policija je v sredo nenapovedano obiskala gradbišče v ulici Fatebenefratelli in ugotovila, da je 27-letni A.E.M. zaposlil in izkoriščal več delavcev na črno, med katerimi so bili tudi nekateri Afričani, ki niso imeli dovoljenja za bivanje. Sum, iz katerega se je porodila preiskava, se je porodil julija 2007, ko se je delavec iz Egipta obrnil na goriški oddelek za prvo pomoč zaradi poškodbe na desni roki. Delavec je priznal, da se je poškodoval med delom na gradbišču v ulici Fatebenefratelli. Preiskava policije je pokazala, da so na istem gradbišču in za isto podjetje delali še drugi tujci. Vsi so bivali v enem samem stanovanju v bližini gradbišča, ki jim ga je priskrbel A.E.M. Goriška policija je opravila prvo kontrolo gradbišča nove bolnišnice lani poleti. Ob tej priložnosti so 27-letnega podjetnika iz Egipta prijavili sodnim oblastem, ker je zaposlil omenjenega sodržavljana, ob tem pa je policija zasačila še lastnike treh drugih podjetij, ki niso predstavila vse potrebne dokumentacije. gabrje - V sredo popoldne tatvina v restavraciji pri Tomažu Tat se je odpeljal s taksijem 38-letnega S.R. s Kosova je policija aretirala v ulici Terza armata - Ukradel je sto evrov V sredo popoldne je restavracijo pri Tomažu v Gabrjah obiskal nenavaden tat. Šlo je za 38-letnega državljana Srbije kosovskega rodu, ki se je do gostilne pripeljal s taksijem, po kraji pa je ponovno stopil v vozilo in se odpeljal proti Gorici, kjer ga je aretiralo osebje goriške kvesture. Dogodek se je zgodil v sredo okrog 15. ure. Pred restavracijo pri Tomažu je parkiral taksi, iz katerega je izstopil moški srednjih let. V lokalu je bila v tistem trenutku le lastnica. Moški jo je vprašal, ali mu lahko pripravi nekaj sendvičev, ko se je le-ta mudila v kuhinji, pa je odprl blagajno in si v žep spravil vso gotovino. Nato je s pretvezo izstopil iz restavracije, lastnica pa je posumila, da nekaj ni bilo v redu in je nemudoma zavrtela številko goriške policije. Tat se je medtem že spet usedel v taksi in se odpeljal proti Gorici. »Vstopil je v restavracijo, ko ni bilo v njej nobene druge stranke, in vprašal, ali mu lahko prinesem sendvič. Odšla sem v kuhinjo, da bi ga pripravila. Ko sem prinesla prvega, je naročil še en sendvič. Ko sem se vrnila k pultu, je znova naročil dva sendviča. Njegovo ravnanje se mi je zdelo dokaj sumljivo,« je povedala lastnica restavracije pri Tomažu in dodala: »Nato mi je rekel, da bo poklical svojo ženo, ki je nanj čakala v avtu. Ko je izstopil, sem šla za njim. Preveriti sem želela, kdo ga v resnici čaka v avtomobilu. Ko sem videla, da se je usedel v taksi in se z njim odpeljal v smeri Gorice, sem takoj poklicala policijo.« Taksi je ustavila patrulja obmejne policije, ki je včeraj popoldne krožila v južnem del mes- ta. Agenti so opazili avto v ulici Terza armata in med kontrolo kmalu ugotovili, da je bil S.R., 38-letni državljan Srbije kosovskega rodu, avtor kraje v Gabrjah. Policija je razčistila, da šofer ni poznal svojega potnika in ni vedel, kateri je njegov namen. V Gorico gaje pripeljal iz Tržiča, kjer S.R. stanuje. Pri restavraciji v Gabrjah je potnik vprašal šoferja, naj parkira, češ da ga pri Tomažu čaka znanec. Kmalu zatem je ponovno vstopil v avto in velel taksistu, naj odpelje proti Gorici. Policija je ugotovila, da ima S.R. za sabo že veliko kraj. Iz blagajne pri Tomažu je po podatkih goriške policije ukradel približno sto evrov. Po zaslišanju v uradih goriške kvesture so moškega odpeljali v goriško kaznilnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. (Ale) gorica - Pokrajinsko tajništvo SSk Zavrnitev štirijezičnosti nov dokaz zaprtosti Pokrajinski svet Stranke slovenske skupnosti izraža razočaranje nad odločitvijo goriškega občinskega sveta, da ne podpre resolucije o štirije-zičnem nazivu dežele Furlanije-Julij-ske krajine. »Glede na resolucijo za ohranitev štirijezičnega naziva FJK v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini v deželnem statutu, pri kateri je bil prvi podpisnik občinski svetnik SSk Božidar Tabaj, menimo, da se je ob izidu glasovanja še enkrat pokazala zaprtost občinskega odbora in desničarske večine, ki ga podpira,« ugotavlja v tiskovnem sporočilu pokrajinski svet Stranke slovenske skupnosti in nadaljuje: »Jasen dokaz temu je volilna izjava odbornika Guida Pettarina, ki je potrdil svojo furlansko identiteto, vendar je zavrnil resolucijo, ker po njegovem mnenju ni ustavna. Pri tem je težko spre -jeti dejstvo, da Furlan voli proti samemu sebi in proti svoji identiteti. Po drugi strani je izjava o neustavnosti štirijezičnega naziva potrebna dokazov, saj težko verjamemo, da bi deželni svet FJK in nje gov pred sed nik Alessandro Tesini poslala v Rim tako pomemben dokument, v katerem bi bila huda pravna pomanjkljivost. Po tako togem in zastarelem stališču večine v goriškem občinskem svetu, ostaja razočaranje, da ni bilo mogoče niti opraviti primerne razprave, kot bi moralo biti to značilno za ustanove, v katerih je demokratična občutljivost osnova upravljanja skupnih dobrin. Žal je to še en primer, kjer je očividna zaprtost do dialoga in do soočenja z vrednotami, ki so temelj evropskega duha. Res škoda. Gorica je spet zamudila vlak, da bi naredila resen korak naprej, pa čeprav le simboličen, pri sprejemanju tistega, ki skupaj s tabo deli teritorij in ima "pomanjkljivost'; da zna še en jezik. Posledice takega obnašanja padajo in bodo še padale na goriški teritorij in na ljudi, ki na njem prebivajo.« pordenon - Karabinjerji zasegli 1.200 gramov heroina Prodaja droge ni uspela Aretirana sta bila 37-letni Aleksander Podgornik iz Ljubljane in 27-letni Matej Skomina iz Šempetra Prodati sta nameravala 1 kilogram in 200 gramov heroina, vendar se nista zavedala, da so bili njihovi kupci v resnici karabinjerji. Namesto s čedno vsoto denarja sta se tako 37-letni Aleksander Podgornik iz Ljubljane in 27-letni Matej Skomina iz Šempetra znašla z lisicami na rokah. Do aretacije je prišlo v Pordenonu ob zaključku večtedenske preiskave, med katero so karabinjerji sledili vsakemu koraku dvojice. Med tem časom se je karabinjer pod lažno istovetnostjo postavil v stik z moškima in se z njima dogovoril za kupčijo, do katere naj bi prišlo v opuščeni tovarni. Pred dogovorjenim datumom so karabinjerji v tovarno namestili videokamere, s katerimi so zatem posneli prodajo mamila. Ko je bila kupčija sklenjena in sta se slovenska državljana nameravala odpraviti proti domu, so ju karabinjerji aretirali zaradi mednarodne trgovine z opojnimi substancami. Preiskavo je javna tožilka Monica Carraturo, aretacijo pa je potrdil sodnik za predhodne obravnave pri pordenonskem sodišču Alberto Rossi. nova gorica - Nesreča pri Vogrskem Ukleščen v avtu Poškodovanega moškega so iz razbitin vozila rešili gasilci V sredo se je v popoldanskih urah na cesti med Ozeljanom in Vogrskim zgodila prometna nesreča. Voznik je z osebnim avtomobilom vozil proti Vogrskemu. Med vožnjo je zapeljal preveč desno na bankino, nato pa sunkovito zavil levo in zapeljal preko nasprotnega smernega vozišča v obcestni jarek, kjer se je vozilo prevrnilo na streho. Voznik je ostal v njem ukleščen. Poškodovanega voznika so iz vozila rešili gasilci, nato pa so ga reševalci z reševalnim vozilom odpeljali v šempetrsko bolnišnico. Tam so ga oskrbeli in ugotovili, da je bil v nesreči lažje telesno poškodovan. Isii dan se i e okoii 8.30 ure zgodila prometna nesreča tudi med Novo Gorico in predorom Pa-novec. 35-letna voznica je vozila osebni avtomobil iz smeri Nove Gorice proti Rožni dolini. Ko je z vozilom pripeljala v bližino bencinskega servisa na Grčni, je dohi-te la ko lo no. Da bi se iz ogni la tr če -nju, je z vozilom zapeljala desno izven vozišča, pri tem zaradi neprimerne hitrosti trčila v drog javne razsvetljave ter ga poškodovala. Zo per voz ni co so no vo go riš ki po -licisti na pristojno sodišče podali obdolžilni predlog. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. februarja 2008 15 solkan - V sredo zjutraj v bližini marketa Našli truplo moškega, ob njem pa brizgalko 41-letni Giovanni Cascone je bil po rodu iz Neaplja, živel pa je v Tržiču Mrtev moški, ki ga je mimoidoči v jutranjih urah v sredo našel v Solkanu, je 41-letni Giovanni Cascone, po rodu iz Neaplja, sicer pa s stalnim bivališčem v Tržiču. To je mogoče sklepati po doslej zbranih podatkih, čeprav novogoriška policija o primeru ne daje podrobnejših informacij zaradi kriminalistične preiskave, kije še v teku. Tudi na uradne odgovore o vzroku smrti bo še potrebno počakati, saj je dežurni preiskovalni sodnik v ta namen odredil sodno obdukcijo trupla. Na novogoriškem sodišču so si cer po ve da li, da sta bi la v bli -žini trupla najdena tudi brizgalka in pribor za uživanje trde droge. To nekako potrjuje vesti, ki so včeraj zaokrožile iz Tržiča: smrti moškega naj bi botroval prevelik odmerek mamila, po vsej verjetnosti heroina. Novogoriški policisti so bili v sredo ob 7.40 obveščeni, da v bližini solkanskega marketa za stoječim panojem leži moško truplo. Našel ga je mimoidoči. Kasneje so policisti ugotovili, da gre za 41-letnega italijanskega državljana Giovannija Casconeja, ki je imel bivališče v Tržiču. Na kraj, kjer je bi lo tru plo naj de no, so pri šli novogoriški reševalci, ki pa so lahko le potrdili smrt. O dogodku sta bila obveščena tudi novogoriški okrožni tožilec in dežurni preiskovalni sodnik. Slednji je ogled kraja dogodka prepustil novogoriškim kriminalistom, od re dil pa je tu di sod no ob duk -cijo trupla, ki bo v prihodnjih dneh opravljena na inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, da bi ugotovili dejan ski vzrok smr ti. »V zvezi z dogodkom intenzivna kriminalistična preiskava še poteka,« so povedali novogoriški policisti, ki bodo s preiskavo bodo med drugim tudi skušali ugotoviti, kdo je prodal moškemu mamilo. Na novogoriškem sodišču so pojasnili, da je bil ob truplu najden pribor za vbrizgavanje trde droge; po njihovih besedah lahko po dosedanjih izkušnjah ob podobnih primerih sodeč analize, ki bi do konč no po tr di le vzrok smr ti, tra -jajo tudi mesec dni. Giovanni Cascone je bil po rodu iz Neaplja, zaposlen pa je bil v podjetju, ki je svoje posle opravljalo v tržiškem pristanišču. Preiskavo v zvezi z njegovo smrtjo vodi tudi tudi leteči oddelek goriške kvesture, ki bo o dogodku obvestil tudi javno tožilstvo. (km) tržič - Policisti prijavili mladeniča Nezakonito vselitev so jima preprečili Stanovanjski blok podjetja ATER v ulici XXIV maggio ALTRAN Vstopiti sta nameravala v prazno stanovanje podjetja ATER, po vsej verjetnosti, da bi se vanj nezakonito vselila. Vrata sta skušala odpreti s silo, vendar je ropot, ki sta ga naredila, priklical pozornost prebivalcev sosednjih stanovanj, ki so obvestili policijo. Kmalu zatem so v stanovanjski hiši v ulici XXIV maggio v Tržiču (na posnetku Altran) posredovali policisti, ki so prijavili mladeniča zaradi povzročitve škode na vhodnih vratih stanovanja, v katerega sta hotela udreti. 19-letnega A.R. in 21-let-nega I.P., oba po rodu iz Kampanije, so policisti zalotili med nezakonitim dejanjem na pustni torek, podobnih primerov pa je bilo na Tržiškem v zadnjih časih kar nekaj. Po besedah občinske od- bornice za socialo Cristine Morsolin v Tržiču primanjkuje stanovanj, najemnine tistih, ki so prazna, pa so za mnoge previsoke. »Prizadevamo si, da bi Trži-čanom dali na razpolago več stanovanj z nizkimi najemninami,« pravi Morso-linova in pojasnjuje, da so prejeli od državne vlade 1.400.000 evrov za gradnjo novih socialnih stanovanj. Na pustni torek so karabinjerji prijavili tudi 30-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki je vstopil na območje tržiške občine, čeprav mu odredba goriškega sodišča iz leta 2006 to prepoveduje. V ponedeljek so karabinjerji iz Šta-rancana aretirali 65-letnega domačina, ki je kršil hišni pripor, zaradi tega pa je sodnik odredil njegovo aretacijo. nova gorica Policija: »Ravnali smo v skladu s pristojnostmi« »Policija je v vseh dosedanjih postopkih ravnala skladno s svojimi pristojnostmi in pooblastili oz. v primerih suma kršitev, ki niso v neposredni pristojnosti policije, obveščala pristojne organe,« so se na policijski upravi Nova Gorica včeraj odzvali na poziv novogoriške občine, naj policisti povedo, kako so ukrepali v sporu zaradi garažnih hiš. Novogoriška občina in družba SGP Gorica se že dalj časa ne moreta dogovoriti o lastništvu garažnih hiš v ulici Gradnikove brigade, za katere obe strani trdita, da sta lastnika. Policija sledi zadevi od vsega začetka. »Tako so policisti med izvajanjem nalog spremljali dogajanje tudi neposredno na kraju in ob kršitvah 28. januarja tudi ustrezno ukrepali,« so včeraj povedali policisti. Prav tako je policija v skladu z zakonodajo izvajala nadzor nad zasebni varnostniki različnih varnostnih družb, ki varujejo garažni hiši. »Ugotovljene so bile določene kršitve neposredno na kraju, pri čemer so bile posameznikom za kršitve, ki so v neposredni pristojnosti policije, izrečene globe,« pravijo na policiji. O ostalih kršitvah so obveščali pristojni inšpektorat za notranje zadeve, kamor so tudi podali predlog za uvedbo prekrškovnega postopka zoper odgovorno in pravno osebo varnostne družbe ter druge pristojne organe. Ti so na terenu opravili nadzor nad aktivnostmi zasebnih varnostnih služb in izvajajo nadaljnje postopke v skladu s svojimi pristojnostmi, so poudarili na novogoriški policiji. Policisti so o kazenski ovadbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja samovoljnosti, ki jo je zoper SGP Gorica vložilo podjetje Komunala, obvestili okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, a se pregon začne šele na zasebno tožbo in ne na predlog oškodovanca, so pojasnili. V zvezi z začasnimi odredbami sodišča so poudarili, da bi policisti lahko ukrepali le, če bi sodni izvršitelj zaprosil policijo za nudenje pomoči v postopku sodne izvršbe. (sta) gorica - DS Enotna kandidatura za tajniško mesto Razne »duše« goriške Demokratske stranke so dosegle dogovor o enotni kandidaturi za mesto občinskega tajnika. Dogovorili so se, da je najboljši kandidat za tajniško mesto Giuseppe Cingolani, ki je na lanskih primarnih volitvah bil izvoljen v državno skupščino DS z Odprto listo. »Vse komponente DS so priznale potrebo po strnitvi vrst s skupno kandidaturo, ki bi dala novega elana novonastalemu političnemu subjektu,« poudarjajo Bruno Crocetti, Nando De Sarno, Oliviero Furlan, Omar Greco in Giulio Mo-setti ter pozivajo občane, naj se v nedeljo, 10. februarja, udeležijo volitev občinskih vodstev DS in občinskih delegatov v pokrajinsko vodstvo DS. Volivci se bodo na volišče, ki bo v So-vodnjah in Doberdobu urejeno v občinskih sejnih dvoranah, v Gorici pa v dvorani UGG, lahko odpravili med 9.30 in 20. uro. Za izvolitev vodstev občinskih krožkov bodo volivci prejeli roza volilnico, za izvolitev delegata v pokrajinsko vodstvo pa modro. Kandidiral bo Giuseppe Cingolani BUMBACA lahko vsakdo, ki namerava vstopiti v novo stranko kot njen efektivni član. Volitev se tako lahko udeležijo volivci, ki so se udeležili primarnih volitev 14. oktobra lani, obenem pa tudi tisti, ki se bodo vpisali v volilne sezname DS; to je mogoče storiti do 9. februarja v uradu UTAP (0481/531436 ali 328/2190433) ali osebno 10. februarj a med 9.30 in 10. uro pri predsedniku volišča. Danes med 9.30 in 18. uro je mogoče se vpisati v sezname po elektronski pošti na naslovu utap.go@gmail.com. Vsakdo se lahko kandidira v kateremkoli krožku, ne glede ne bivališče. Dovolj je, da odda svoj glas na istem volišču in da se ne udeleži volitev na ostalih voliščih. Na dan volitev se bodo morali volivci predstaviti na volišču z dokumentom in prispevkom 2 evrov. Da bi zagotovili zastopanost obeh spolov, bodo volivci na modri in roza glasovnici lahko oddali dva glasova, enega za kandidata in enega za kandidatko. Do 24. februarja bodo vodstva posameznih občinskih krožkov DS imenovala v svoji sredi svojega prvega občinskega tajnika. V občini Števerjan, kjer ne bodo imeli svojega krožka, bodo volili vodstvo goriškega krožka in svojega delegata v pokrajinsko vodstvo. gorica - Danes Devetak in Sirk skupaj v klepetalnici Danes ob 18. uri v KB Centru na Verdijevem korzu bosta v klepetalnici Goriškega loka o perspektivah turističnega razvoja od Krasa do Brd govorila gostinca Joško Sirk in Avguštin Devetak; večer bo povezoval Aleš Waltritsch. Tokrat bodo v ospredju turistični izzivi in razvojni potencial Brd in Krasa po nedavni odpravi mejnih pregrad. Pogovor bo tekel predvsem o starih in novih prijemih za uspešnost, ki si jih gosta zamišljata. Perspektive turizma bodo obravnavane iz različnih vidikov, namen pa je predvsem izluščiti prednosti, ki jih padec meje in skupni prostor nudita pod pogojem povezovanja med podjetniki in drugimi akterji na čezmejnem teritoriju. Današnji večer z naslovom Od Krasa do Brd: perspektive turističnega razvoja bo še posebej zanimiv zaradi specifike goriškega prostora kot področja kulturnih in turističnih zanimivosti, vezanih na prisotnost številnih kulturnih prireditev ter visokokvali-tetne vinske proizvodnje in kulinarične ponudbe. Pogovor bo usmerjen tudi v obravnavo priložnosti za mlajše generacije, ki bi rade razvijale turistično podobo Goriške. sovodnje - Dan slovenske kulture v osnovni šoli Peter Butkovič Domen Kulturni praznik z Olgico in Mavrico Poetično zgodbo o iskanju sreče je otrokom podala nova članica igralskega jedra SSG Lara Komar Dan slovenske kulture so včeraj učenci osnovne šole Peter Butkovič Domen iz Sovodenj praznovali z ogledom otroške predstave Olgica in mavrica, ki jo je po beneški pravljici Mjute Povasnice režiral umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Marko Sosič. Sovodenjski učenci (levo) med predstavo Olgica in Mavrica BUMBACA V tej sezoni je predstava doživela vrsto ponovitev, tako v slovenski kot v italijanski inačici. Med drugim so jo že uprizorili v Gorici in Romjanu, nova članica igralskega jedra SSG Lara Komar pa je včeraj s poetično zgodbo o iskanju sreče navdušila sovodenjske otroke. 16 Petek, 8. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - V hotelu Lipa odprli mednarodno razstavo Čezmejni pogled Male galeriji Coronini Razstavljen projekt, ki je posvečen 25. letnici tržaške revije Juliet art magazine Odprtje Male galerije Coronini v hotelu Lipa v Šempetru pri Gorici je Likovno društvo Šempeter-Vrtojba zabeležilo z mednarodno razstavo Projekt za Juliet. Gre za dogodek, ki je bil pripravljen ob 25. obletnici tržaške revije Juliet art magazine, na razstavi pa je moč videti različne dokumente kot so katalogi, pisma umetnikov, fotografije, majice in vabila, ki so jih uredništvu revije poslali uveljavljeni umetniki z vsega sveta in ki so ključno zaznamovali doslej 28. leto izhajanja revije. Kot je povedal Zvonko Šibav, predsednik omenjenega likovnega društva, ni naključje, da Malo galerijo Coronini odpirajo ravno z razstavo Projekt za Juliet. Z njo so namreč že na začetku želeli poudariti nje no čez mej no na ra vo ozi ro ma us -me ri tev. V nekdanjih prostorih lokala s hitro prehrano je v sredo v sklopu hotela Lipa v središču Šempetra zaživela Mala galerija Coronini, ki jo je uredi lo Li kovno druš tvo ob či ne Šem pe -ter-Vrtojba. Gre sicer za prehodno lokacijo, prava se namreč obeta znotraj dvorca Coronini, ki je še v obnovi. Omenjeno likovno društvo združuje 40 članov, med njimi so tako uveljavljeni šolani umetniki kot tudi amaterji. »Do konca leta bomo pripravili skupno sedem razstav. Čeprav gre za za čas no mož nost, me nim, da je pro -stor krasen. Naš končni cilj je sicer ureditev galerije v graščini Coronini, po ne ka te rih na po ve dih bi se to lah -ko uresničilo čez dobro leto. Tam bomo uredili tudi stalno razstavo,« napoveduje Šibav. Mala galerija Coronini bo od torka do petka odprta od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 12. uro. »Splet okoliščin je botroval temu, da novo galerijo odpiramo ravno s Projektom za Juliet,« je povedal Matjaž Prešeren, doma in na tujem uveljavljen slovenski fotograf, sicer pa tudi član Likovnega društva Šempe-ter-Vr toj ba. Ko je Pre še ren na mreč vodilnim z revije Juliet art magazine povedal za odprtje nove galerije sredi Šempetra, so le-ti ponudili predstavitev projekta, ki so ga izvedli ob predlanski 25-letnici revije. »S pomočjo revije Juliet imamo tako lahko tudi od-pr to pot do zve ne čih imen. Si cer pa nameravamo v galeriji promovirati tudi še mlade, neuveljavljene avtorje,« je še dodal Prešeren, eden od slovenskih umetnikov, ki so že bili predstavljeni v omenjeni reviji. Juliet art magazine je leta 1980 na sta la v Trstu, kma lu pa je pre ras la okvirje lokalnega prostora in je pos- tala brana in znana po vsej Evropi in tudi na drugih celinah kot sta Severna in Južna Amerika. Na leto izide pet številk v nakladi 6.000 izvodov ter katalog. Njene vsebine poleg umetnosti obravnavajo tudi arhitekturo, foto- grafijo in dizajn. Kot je na odprtju galerije in razstave v sredo povedal Ales-sio Curto, namestnik direktorja revije Juliet art magazine, je nedavna ukinitev nadzora na mejah prinesla veliko pozitivnega tudi za svet umetnos- Drugi z desne Alessio Curto, namestnik direktorja revije Juliet art magazine FOTOK.M. ti: med drugim to, da je sedaj prenašanje umetniških del čez mejo veliko lažje. To pa omogoča boljše sodelovanje in izmenjavo med galerijami na obeh straneh meje. Katja Munih nova gorica Livarna zaprosila za okoljsko dovoljenje Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor j e konec decembra izdala javno naznanilo, v katerem obvešča javnost, da so lastniki tovarne Livarna iz Nove Gorice zaprosili za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za taljenje in litje sive litine. V naznanilu Agencija javnost obvešča še, da se bo v postopku izdalo okolje-varstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega ob se ga ter da v pos top ku so de lu -je tudi Italija, saj gre za napravo, ki bi lahko pomembno vplivala na okolje v tej državi članici Ev-rospki uniji. Mnenja in pripombe sprejemajo na sedežu Agencije Republike Slovenije za okolje v Ljub lja ni, pa tu di na no vo go riš -ki Upravni enoti na trgu Edvarda Kardelja 1 (v občinski stavbi), do 12. februarja. Do takrat je v prostorih Upravne enote na vpogled tudi dokumentacija za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Zainteresirana javnost lahko mnenja in pripombe vpiše v knjigo pripomb, ki se nahaja ob omenjeni dokumentaciji ali pa jih v pisni obliki posredujejo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1102 Ljubljana. (km) nova gorica - ZZP o pokrajinah Velika škoda Gregorčič: »Priča bomo nadaljnji krepitvi centra moči« V stranki Zveza za Primorsko (-ZZP) so prepričani, daje nesprejetje zakona o pokrajinah velika škoda za Slovenijo. »Priča bomo nadaljevanju centralizma in zaostajanju obrobja Slovenije, ne le Primorske,« je povedal predsednik stranke Pavel Gregorčič, ki odgovornost za nesprejetje zakona v prvem parlamentarnem branju pripisuje opozicijskim strankam. »To je bilo pobalinsko in nedržavnotvorno dejanje,« so prepričani pri stranki ZZP. Glavni tajnik stranke Aleksander Lemut pa poudarja, da je predvsem LDS že od leta 2000 zavajal javnost, češ da so naklonjeni decentralizaciji, doslej pa se je po njegovih besedah potrdilo ravno obratno. »Priča bomo krepitvi centra moči, ki je lociran v centru države, v Ljubljani, s tem pa politične moči strank, ki so v vladi in ki se imajo za državotvorne parlamentarne stranke,« poudarja Gregorčič. Po njegovem mnenju bo to vodilo v zaostajanju podeželja, saj čedalje več slovenske lastnine, nepremičnin in s tem kulturne stavbne dediščine, prehaja v tuje roke Tržačanov, Italijanov, Angležev pa tudi premožnih ljudi s centra, ki želijo na podeželje. »Ti bodo v roku 10 let krojili odnos na podeželju. S tem gremo v smislu razvoja moči in obrambe našega naroda navzdol. Mislim, da je velika škoda,« pravi predsednik stranke, kije prepričan, da bi vse našteto lahko zaustavili z regionaliza-cijo, ki bi omogočala hitrejši razvoj. »Dosegli bi, da bi več mladih ostajalo doma. Po podatkih iz lanskega novembra se iz Ajdovščine v Ljubljano dnevno vozi v službo 130, preko 400 pa iz Nove Gorice, da ne omenjam vseh študentov, ki obiskujejo študij v Ljubljani,« navaja Gregorčič in obžaluje, daje proces regionalizma ustavljen, odgovornost za to vidi pri strankah opozicije, LDS, Zares in SD. Poskuse v zvezi s poizvedovalnim referendumom je označil za zavajanje javnosti oziroma prekrivanje dejanskih namenov: nepripravljenost teh strank za regionalizacijo Slovenije. »Manjše stranke in ljudje bomo svoje povedali. ZZS se zavzema za enotno Primorsko. Ta trenutek je zamujen, vendar sem prepričan, da bo tako ali drugače do regionalizacije vseeno prišlo,« je še zaključil Gregorčič. »Za regionalizacijo si prizadevamo že od ustanovitve naše stranke leta 1992. Na prvih volitvah nam ni uspelo čez parlamentarni prag, zato smo iskali druge rešitve. Leta 2000 smo prodali svojo primorsko dušo z zelo težkim srcem: z LDS smo podpisali sporazum in istega leta skupaj nastopili na parlamentarnih volitvah,« pa pojasnjuje pretekle dogodke glavni tajnik stranke, Aleksander Lemut. »V sporazumu smo jasno napisali, da bomo v primeru zmage skušali spremeniti ustavo in v nadaljevanju pripravili zakone o pokrajinah. Volitve so bile uspešne, LDS je zmagala in oblikovala vlado s 64 poslanci, sama jih je imela 34. Z največjo lahkoto bi bila leta 2001 ustava spremenjena, pokrajine oblikovane,« poudarja La-mut. Pokrajine bi po njegovih besedah prinesle enakomeren razvoj, zato ne bi bilo tako nesprejemljivih razlik, kot so se pojavile kasneje. »Izjemno smo razočarani. Večina sredstev ostaja še vedno na državnem nivoju: kar 87 odstotkov, za lokalno samoupravo pa le 13,« navaja Lemut, ki še poudarja, da se je LDS večkrat sklicevala na to, da bi do regionalizacije že prišlo, če bi imeli večino v parlamentu. »Če ponavljaš laž, postane resnica. Zato jo mora nekdo zanikati,« poudarja tajnik, ki še dodaja, da je bil sporazum z njihovo predvolilno koalicijsko partnerico mrtva črka na papirju. »LDS nikoli v bistvu niso bili za decentralizacijo in ustanovitev pokrajin. Prav zato, če pride do spremembe oblasti, kot jo nekateri napovedujejo na jesenskih volitvah, do pokrajin tudi v naslednjem mandatu ne bo prišlo,« je prepričan Lemut. (km) gorica - Drevi koncert v gledališču Verdi »La serena« Nastopila bo najbolj priljubljena portugalska pevka Teresa Salgueiro Jorge Varrecoso in Teresa Salguiero Gledališče Verdi v Gorici bo nocoj napolnil čaroben glas najbolj priljubljene portugalske pevke Terese Salgueiro. Svojo pevsko pot je začela že v otroških letih, utrdila pa s srečanjem kitarista Pedra Ayres Magalhäesa, s katerim je leta 1987 ustanovila skupino Madredeus. Z njimi je Teresa posodobila najbolj popularno portugalsko glasbeno zvrst, fado, in ji dala mednarodno razsežnost. Velik doprinos je pri tem imel nemški režiser Wim Wenders, ki je leta 1994 vključil skupino Madredeus v film Zgodba iz Lizbone. Takrat je svet odkril kristalni glas Terese Salgueiro, in čeprav je skupina s časom pridobila novo urbano zvočnost, je njen glas za več kot desetletje ostal glavna značilnost ne samo zvočne podobe skupine, ampak tudi njene koncertne navzočnosti. Ta prav gotovo ponuja enega najlepših vizualnih užitkov, kjer barve poudarjajo valovito in nadvse melanho-lič no glas bo. Teresi Salgueiro je okvir skupine Madredeus postajal pretesen in pred tre mi le ti je za če la vzpo red no so lo ka -riero, novembra lani pa dokončno zapustila Ayresa in tovariše. Njen čudovit čisti, kristalni glas je začel osvajati prvine južnoameriških glasbenih mitov, od Piazzolle do Jobima. Po njenem solističnem prvencu »Obrigado« je konec leta 2006 z zasedbo južnoameriških glasbenikov posnela svojo drugo solistično ploščo »Voce e Eu« (Ti in jaz), na kateri je s svojim prelepim občutenim glasom obogatila številne popularne brazilske pesmi. Lani jeseni pa je izšel njen zad nji al bum La se re na, po ka te -rem se imenuje tudi program, ki ga bomo lahko drevi od 20.45 poslušali na edinem nastopu v FJK. Delo je pripravila in posnela z z ansamblom Lusitania Ensemble in njenim vodjem Jorgejem Varrecosom, poleg originalnih skladb in nekaterih tradicionalnih lusitanskih motivov je tu tudi nekaj biserov latinske glas be Cae ta na Ve lo sa, Ama li e Rodrigues, Astoria Piazzolle, Cesarie Evore, Jobima, Piafova La vie en Rose in Dallova Caruso. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. februarja 2008 17 Srečanje o zdravstvu »Gorica v deželnem zdravstvu: problemi in perspektive« je naslov posveta, ki bo potekal drevi z začetkom ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Prireja ga Forum za Gorico, ki želi prispevati k javni razpravi o zdravstvu, saj deželna zagotovila niso razblinila vseh dvomov. Na pogovor so povabili deželnega svetnika SKP Pia De Angelisa, deželno svetnico SIK Bruno Zorzini Spetič, deželnega svetnika stranke Zelenih Alessandra Metza, za področje zdravstva poverjeno sindikalistko CGIL Mafaldo Ferletti in Nicoloja Fornasirja, vidnega člana goriškega odbora za zdravstvo. »Na dlani je neuspeh deželnega zakona 13/95, ki je ohromil zdravstveni sistem, ker je ciljal na krčenje števila ležišč za bolnike. Očitno pa je tudi pomanjkanje dolgoročne vizije na področju zdravstva. Takšne politične izbire, ki se sklicujejo na racionalizacijo, ne rešujejo finančnih temveč, temveč kršijo pravico občanov do zdravja,« menijo pri političnem gibanju Forum za Gorico in dodajajo: »Na potrebo po javnem srečanju je opozorilo tudi dogajanje zadnjih dni. Zato bodo predmet javnega srečanja reforma deželnega zdravstva, ki predvideva spojitev med goriškim in tržaškim zdravstvenim podjetjem, in posledice za ljudi.« Potovanje v London V dvorani knjigarne Libreria Editrice Goriziana v Gorici bo drevi ob 18. uri predstavitev knjige docenta Tržaške univerze Roberta Berti-nettija z naslovom »Londra. Viag-gio in una metropoli che non si ferma mai«. Srečanje bo vodil novinar Primorskega dnevnika Igor Deve-tak, ki bo z avtorjem spregovoril o življenju v mladem, kreativnem in multietničnem velemestu. Grimaldi v Kinemaxu Režiser Antonello Grimaldi bo jutri obiskal goriški Kinemax, kjer bo ob 20. uri predstavil publiki svoj najnovejši film »Caos calmo« z Nannijem Morettijem in Isabello Ferrari. Novato v Števerjanu SKPD F. B. Sedej in založba E. Antony prirejata drevi ob 20.30 v dvorani Sedejevega doma v Števerjanu Prešernovo proslavo, ob priložnosti katere bodo predstavili knjigo Denisa Novata Z nasmehom po notah srca, ki jo je uredila Loredana Gec. Dan kulture v Brdih Slovenski kulturni praznik bodo danes ob 19. uri v Hiši kulture v Šmartnem v Goriških Brdih obeležili z odprtjem fotografske razstave Hanna Hardta. Spremljevalni program bo izvedel Aleksander Sluga - violončelo. Za pokušino vrhunskih vin bosta poskrbela ko-zanska vinarja Borut Reja in Oton Reya. Hanno Hardt je profesor na oddelku za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede pri Univerzi v Ljubljani, predava pa tudi na postdiplom-skem programu Univerze v Novi Gorici. S fotografijo se je pričel ukvarjati v ZDA, kjer je na University of Iowa poučeval na oddelku za novinarstvo. Večino njegovega fotografskega dela predstavljajo dokumentarni črno-beli zapisi o Iowi, Irski, Nemčiji, Istri in Sloveniji. Razstavljal je v Iowi, v Ljubljani in Novem mestu, objavil je tudi nekaj foto esejev v knjižni obliki. Zivi v vasi Kozana v Goriških Brdih in se trenutno ukvarja z barvno fotografijo, v žarišču katere so Brda. (km) Poklon Chagalu Niz gledaliških predstav za otroke Zimski popoldnevi v priredbi centra CTA se bo nadaljeval jutri ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo skupina Tam Teatromusica iz Padove uprizorila igro posvečeno Marcu Cha-gallu z naslovom »Anima blu«. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: danes, 8. februarja, ob 20.45 glasbena predstava »La serena - La sirena«, nastopa Teresa Sal-gueiro; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioProsa«: 11. februarja ob 21. uri »La rigenerazione« (Italo Svevo); »SiparioRagazzi« 17. februarja ob 16. uri »Lo scarabeo d'oro«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 9. in 10. februarja »Processo a Dio« (Ottavia Piccolo); informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da so za predstavi Duohtar pod mus, ki bosta v SNG Nova Gorica v sredo, 13. februarja, in v četrtek, 14. februarja, vsa mesta razprodana. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU bo še danes, 8. februarja, (med 18.30 in 19.30) prodaja abonmajev za gledališko sezono 2008; informacije na tel.0481-92683. Na programu: 9. februarja ob 21. uri Ennio Marchetto »A qualcuno piace carta«; 29. februarja ob 21. uri Donati & Olesen »Per colpa di Bacco... da ubriacarsi di risate«; 14. marca ob 21. uri Ivan Segreto »Ampia«; 10. aprila ob 21. uri Andrea Brambilla (Zuz-zurro) »Tutti i santi giorni«; 29. aprila ob 21. uri Tullio Solenghi »L'ulti-ma radio«; 9. maja ob 21. uri David Riondino »Fermata provvisoria«; 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Pianofortissimo«. ui Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »Caos calmo«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »So-gni e delitti«. Dvorana 3: 17.45 »Scusa ma ti chia-mo amore«; 20.10 - 22.10 »Clover-field«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«. Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »Into the Wild«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Asterix alle Olimpiadi«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Ca-os calmo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.15 »So-gni e delitti«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »30 giorni di buio«. Dvorana 5: 17.30 »Scusa ma ti chia-mo amore«; 20.15 - 22.15 »Clover-field«. NOVA GORICA: 19.00 »Predzakonske zdrahe«; 21.00 »Oni«. fl Razstave DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 13. februarja, člane in prijatelje na ogled mednarodne razstave o dediščini sv. Cirila in Metoda na goriškem gradu. Zbrali se bodo pred glavnim vhodom v grad ob 15. uri; vstopnina 1 evro na osebo. ~M Koncerti V CENTRU MOSTOVNA V SOLKANU bo danes, 8. februarja, ob 21. uri petkov DJ-večer z DJ-jem Regresso; v soboto, 9. februarja, ob 21. uri koncert v organizaciji Goriške dijaške sekcije KGŠ skupine Zablujena generacija; za pred in pokoncertno vzdušje bo poskrbel goriški DJ Riki. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri v organizaciji združenja Pan-ta rhei klavirski koncert Carla Tom-masija z naslovom »Segreti e simpa-tie: la musica dei quattro elementi«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 14. februarja, ob 20.30 koncert danske skupine Rikke Lundorff; informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288, »info@kulturnidom.it«). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 20. februarja, ob 20.30 koncert Zorana Predina & Gypsy Swing Band; informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288, »info@kulturni-dom.it«). VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 15. februarja, ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici klavirski recital Si-moneja Pedronija; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 16. februarja, ob 17. uri v palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo nastopili flavtist Giorgio Samar, klavičembalist Fabio Cadetto in violončelist Andrea Musto. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek, pihalni orkester Ilirska Bistrica, godbeno društvo Viktor Parma Trebče; v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ricmanje, pihalni orkester Divača, godbeno društvo Nabrežina. H Šolske vesti RAVNATELJICA IN PROFESORJI ZAVODOV CANKAR-VEGA-ZOIS iz Gorice vabijo starše dijakov treh šol na roditeljski sestanek danes, 8. februarja, v šolskih prostorih v ul. Puccini v Gorici od 17. do 19. ure. M Izleti Od Krasa do Brd: Perspektive turističnega razvoja Joško Sirk in Avguštin Devetak moderator Aleš Waltritsch KBcenter čitalnica Knjižnice D. Feigel Danes, 8.2.2008, ob 18. uri vanje pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). Ü3 Obvestila DRUŽABNI AVTOBUSNI IZLET NA BIZELJSKO - Srečanje deklet iz Soške doline s slovenskimi fanti iz Italije bo v soboto, 16. februarja; informacije na tel. 328-7599640 (Paolo). KRVODAJALCI IZ DOBERDOBA organizirajo v nedeljo, 17. februarja, celodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro; informacije in vpisovanje v trgovini jestvin Lavrenčič (pri Zurin-kah) v Doberdobu do 11. februarja. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Lo-reto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sporoča, da se bodo tečaji alpskega smučanja nadaljevali v nedeljo, 10. februarja, na Zlebeh. Avtobus bo odpeljal točno ob 7. uri s parkirišča pri Espomegu. Zbirališče na Zlebeh (Ne-vejsko sedlo) ob 9.30. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 8. marca, na dan žena v Abano in okolico; informacije in vpiso- DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. KRMINSKA VINOTEKA bo do 19. februarja zaprta zaradi dopusta. Ponovno jo bodo odprli 20. februarja ob 11. uri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v sredo, 13. februarja, knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo zaprta v petek, 9. februarja, in v ponedeljek, 11. februarja. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 11. februarja, ob 19. uri v dvorano nove telovadnice v Novi Gorici na alpinistično predavanje Mihe Hvaliča na temo Leto klasičnega alpinizma, opis popotovanja čez 82 evropskih štiritisočakov v 102 dneh. V predavanja bodo vključene tudi odprave v Himalajo, Kavkaz in Kangbačen; vstopnina za člane je 3 evre, za nečlane pa 5 evrov; informacije na www.planinsko-drustvo-ng.si. POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV (Vsedržavna organizacija pokuševal-cev vin) iz Gorice prireja tečaj za po-kuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krmi-nu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481639334, 0481-631666), v baru »Ai giardini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481-533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 338-5908287), pri blagaj-ničarju Fabiu Rivoltu (tel. 3312529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408). SEKCIJA VZPI-ANPI IZ SOVODENJ vabi v soboto, 9. februarja, od 14.30 do 15.30 v Kulturni dom v Sovodnjah na včlanjevanje za leto 2008. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST: goriški pokrajinski svet stranke bo zasedal na sedežu v Gorici, v drevoredu 20. septembra 118, v ponedeljek, 11. februarja, ob 20. uri. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV NOVA GORICA prireja avdicijo za vključitev mladih v starosti od 13. do 17. leta v Čezmejni goriški mešani mladinski zbor. Avdicija bo v Točki ZKD Nova Gorica v petek, 15. februarja, od 16.30 dalje. Prijave sprejemajo na ZKD Nova Gorica do 13. februarja na tel. 003865-3330311 ali 0038641-789031 in na »zkd.nova-gorica@guest. arnes.si«. H Prireditve SKPD FRANČIŠEK B. SEDEJ v sodelovanju z založbo E. Antony prireja danes, 8. februarja, ob 20.30 v dvorani Sedejevega doma v Števerjanu Prešernovo proslavo, kjer bodo predstavili knjigo Z nasmehom po notah srca Denisa Novata, ki jo je pripravila in uredila Loredana Gec. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji Dijaškega doma, Kulturnega doma in ZSKD bo v petek, 15. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Na programu slavnostni koncert Mladinskega orkestra iz Novega mesta. GORIŠKI MUZEJ prireja predstavitev knjige Rebula - nekoč in danes; predavala bo avtorica knjige, zgodovi- narka Tanja Gomiršek; na Gradu Dobrovo v nedeljo, 10. februarja, ob 18. uri. Predstavitvi knjige bo sledila po-kušina rebule. GORIŠKO ZDRUŽENJE PRIJATELJEV IZRAELA prireja v sredo, 13. februarja, ob 18. uri v goriški sinagogi (ulica Ascoli 19) predavanje Davide-ja Casalija na temo judovske glasbe. KULTURNO ZDRUŽENJE »PAR MO-RAR« prireja danes, 8. februarja, ob 20.30 v gostilni »Al Romano« v Mo-raru večer s predstavitvijo Mascagni-jeve opere Iris, ki bo na programu v gledališču Verdi v Trstu. LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA prireja danes, 8. februarja, ob 18. uri v notranji dvorani knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici predstavitev knjige Roberta Bertinettija z naslovom »Lon-dra. Viaggio in una metropoli che non si ferma«. Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem bo vodil novinar Igor Devetak. NA GRADU KROMBERK bo v torek, 12. februarja, ob 20. uri Renato Vidrih predaval na temo Potresi na Slovenskem. NA SEDEŽU DRUŠTVA JEZERO v Doberdobu bodo danes, 8. februarja, ob 20. uri predstavili knjigo Doberdob, ki jo je napisal podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije Vasja Klavora. Poleg avtorja bosta prisotna doberdobski župan Paolo Vi-zintin in generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj. Predstavitev prireja doberdobska občinska uprava. OD KRASA DO BRD: Perspektive turističnega razvoja je naslov pogovora med Joškom Sirkom in Avguštinom Devetakom v organizaciji klepetalni-ce Goriškega Loka. Srečanje bo v čitalnici knjižnice Feigel v KB centru danes, 8. februarja, ob 18. uri. PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici bo v ponedeljek, 11. februarja, ob 18. uri. Pravljico Kralj 33 in njegovih 33 zlatih gumbov bo pripovedovala Katia Tommasi. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja niz predavanj, namenjenih predvsem staršem in vzgojiteljem, v domu Franca Močnika ob cerkvi sv. Ivana v Gorici (ulica San Giovanni 9): v torek, 12. februarja, ob 20.30 zdravnik in psi-hoterapevt Viljem Ščuka na temo Stare modrosti, sodobna vzgoja; v torek, 19. februarja, ob 20.30 p. Lojze Mar-kelj na temo Ali je možno danes v družini živeti po veri; v torek, 26. februarja, ob 20.30 zakonca Katarina in Tomaž Erzar na temo Ljubezen do sebe / tebe; v torek, 4. marca, ob 20.30 Doroteja Lešnik Mugnaioni na temo Nasilje v družini. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka z naslovom Pravica do imena in priimka v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Gorici (KB center, korzo Verdi 51). Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Leopolda Zor-zut v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Ugo Viola (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Floriana Ja-koncic vd. Musina (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 11.00, Orsola Cettolo (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi in na pokopališču. 18 Petek, 8. februarja 2008 SVET / rusija - Do podobnega zapleta je prišlo ob decembrskih parlamentarnih volitvah Ovse ne bo opazoval predsedniških volitev Moskva naj bi postavila nesprejemljive omejitve za njegove opazovalce DUNAJ - Urad Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR) je včeraj sporočil, da ne bo opazoval ruskih predsedniških volitev, ki bodo 2. marca, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot razlog za takšno odločitev je ODIHR navedel omejitve, ki jih je postavila Moskva za njegove opazovalce. "Imamo dolžnosti do vseh 56 sodelujočih držav, Ruska federacija pa je uvedla omejitve, ki niso v skladu z načeli za opazovanje volitev," je sporočil ODIHR. Rusija je namreč sporočila, da bo dovolila opazovanje volitev, vendar je določila omejitve glede časovnega trajanja misije in števila opazovalcev. "Volitve so več kot to, kar se dogaja na dan volitev," je opozoril direktor ODIHR Christian Strohal. Rusija je v odzivu odločitev ODIHR označila za "nesprejemljivo". "Menimo, da so dejanja ODIHR nesprejemljiva," je v sporočilu za javnost navedel tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kamjinin. "To odločitev lahko le globoko obžalujemo," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Kamjinin je obenem ODIHR obtožil "absolutizma" in "ne-spoštovanja temeljnih pravil etike". Menil je tu- di, da je urad od vsega začetka nameraval bojkotirati volitve. Slo ven sko pred sed stvo EU je med tem da -našnjo odločitev ODIHR obžalovalo. Kot so navedli v sporočilu za javnost, predsedstvo obžaluje, "da zaradi omejitev, navedenih v vabilu ruskih oblasti na predsedniške volitve v Rusiji, ter ne us peš nih po go vo rov med ODI HR in rus ki mi oblastmi, ODIHR ne bo mogel opraviti svoje naloge in je zato odpovedal misijo opazovanja volitev". Predsedstvo EU je sicer še navedlo, da popolnoma podpira dejavnosti ODIHR, povezane z opazovanjem volitev. Ruska volilna komisija je sprva napovedala, da bo 70 opazovalcem ODIHR dovolila vstop v Rusijo 28. februarja, tri dni pred volitvami 2. marca, nato pa kot kompromis predstavila predlog, da naj bi opazovalci ODIHR v Rusiji začeli delo 20. februarja namesto 28. Pripravljena je bila tudi sprejeti povečanje števila opazovalcev s 70 na 75. Zaradi omejitev, ki jih je uvedla Moskva, je ODI HR že boj ko ti ral rus ke par la men tar ne vo -litve decembra lani. Moskva je takrat število opazovalcev urada omejila na 70, medtem ko jih je ruske parlamentarne volitve leta 2003 spremljalo 400. (STA) Favorit na volitvah Dmitri Medvedev Jean-Claude Trichet evropska centralna banka Ključna obrestna mera nespremenjena FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) na včerašnjem zasedanju po pričakovanjih ni zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki že od junija vztraja pri 4 odstotkih. Medtem pa je britanska centralna banka včeraj znižala svojo ključno obrestno mero s 5,5 na 5,25 odstotka. ECB se je za ohranitev obrestne mere na dosedanji ravni odločila kljub visoki inflaciji v območju evra, britanska centralna banka pa se je z znižanjem obrestne mere odločila podpreti omahujočo rast v Veliki Britaniji. Ekonomisti so obe potezi pričakovali. V zvezi z ECB so namreč dvomili, da bi sledila ameriški centralni banki Federal Reserve, kije januarja v roku osmih dni v strahu pred grozečo recesijo ključno obrestno mero znižala s 4,25 na tri odstotke. Kot je predsednik ECB Jean-Claude Trichet povedal na novinarski konferenci po objavi odločitve glede obrestne mere, je bila ta sprejeta soglasno. Dodal je, da ni bilo govora niti o znižanju niti o zvišanju obrestnih mer. "Vendar pa to ne pomeni, da nismo zelo temeljito razpravljali o vseh dejavnikih, ki tvorijo trenutni položaj." Svet banke bo po njegovih besedah zelo pozorno nadziral razmere v območju evra. Hkrati je dejal, da ni razloga, da bi banka začela presenečati trge, ter da bo banka "predvidljiva" tudi v prihodnje. To je bilo po poročanju ameriške tiskovne agencije AP mogoče razumeti kot prikimavanje naraščajočemu prepričanju analitikov, da bo banka morda morala znižati obrestne mere v letošnjem letu kljub naraščajoči inflaciji v državah v območju evra. Vendar pa je Trichet mnenja, da je "naivno" trditi, da vnaprej veš, kaj bo naredila ECB. Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada januarja znašala 3,2 odstotka in s tem krepko presegla cilj ECB, kije postavljen pri manj kot dveh odstotkih. Poleg tega pa mora biti banka, tako ekonomska stroka, pozorna tudi na upadanje prodaje na drobno in zaupanja potrošnikov, pa tudi na občuten padec v ključnem, storitvenem sektorju, kije potrdil strah, da območje evra ne bo imuno na - kot je videti - resen gospodarski padec v ZDA. Na upočasnjevanje gospodarske rasti vplivajo tudi manjše kreditiranje, ki gaje povzročila kriza na ameriškem trgu hipotekar-nih kreditov, visoke cene energije in krepitev evra, kar negativno vpliva na izvozne rezultate. Trichet se sicer zaveda, daje negotovost glede prihodnje gospodarske rasti po pretresih na svetovnih finančnih trgih "nenavadno visoka". Ob tem je opozoril, da bo inflacija v območju evra verjetno ostala občutno nad dvema odstotkoma v prihodnjih mesecih in se bo nato tekom letošnjega leta le postopno umirila. (STA) francija - Odločilen korak v parlamentu Spodnji dom sprejel Lizbonsko pogodbo PARIZ - Francija bo Lizbonsko pogodbo verjetno ratificirala kot prva velika članica EU. Spodnji dom francoskega parlamenta, narodna skupščina, je namreč včeraj že ratificiral novo, reformno pogodbo, takoj nato pa naj bi to storil še zgornji dom parlamenta, senat. Pogodbo bo moral nato le še uradno ratificirati francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Narodna skupščina je Lizbonsko pogodbo ratificirala s s 336 glasovi proti 52. Proti pogodbi so glasovali komunisti in skrajna levica, saj bo ta po njihovem mnenju ogrozila francosko velikodušno socialno politiko. Nekateri nasprotniki pogodbe se tudi bojijo, da Francija z njo na EU prenaša preveč suverenosti. Francija bo tako pogodbo po vsej verjetnosti ratificirala kot peta članica unije, za Madžarsko, Slovenijo, Malto in Romunijo. Proces ratifikacije pa verjetno ne bo potekal tako gladko v nekaterih od preostalih 22 članicah EU. Med drugim se s težavami trenutno sooča Slovaška, medtem ko bo morala Irska v skladu s svojo zakonodajo o tem razpisati referendum. Vseh 27 članic naj bi sicer Lizbon-sko pogodbo ratificiralo še letos, tako da bi lahko stopila v veljavo že s 1. januarjem 2009. Uradni blagoslov Francije kot ene večjih članic povezave bo verjetno pospešil proces ratifikacije v nekaterih drugih državah. Prav francoski volivci, za njimi pa še nizozemski, so sicer na referendumu leta 2005 kljub pozivom svojih političnih voditeljev zavrnili ratifikacijo evropske ustavne pogodbe in s tem EU za več let pahnili v institucionalni zastoj. Nova, Lizbonska pogodba je nekakšna omiljena različica propadle ustavne pogodbe. Francoski predsednik Sarkozy si je prizadeval za ratifikacijo nove pogodbe v parlamentu, saj se je Francija tako izognila ponovnemu referendumu, ki ga je zahtevala leva opozicija. (STA) Gazprom grozi s prekinitvijo dobave plina Ukrajini BRUSELJ - Ruski energetski velikan Gazprom je včeraj napovedal, da utegne s ponedeljkom zaradi neplačanih dolgov ustaviti dobavo plina Ukrajini, ki je pomembna tranzitna država za oskrbo s plinom v EU. Gazprom je zagotovil, da oskrba s plinom v EU ne bo prekinjena, je ob tem zatrdil evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs. Če Ukrajina do ponedeljka ne poravna 1,5 milijarde dolarjev dolga, bo Gazprom prekinil dobavo plina državi, so sporočili iz podjetja le nekaj dni pred obiskom ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka. Ta naj bi v Moskvo pripotoval v torek. "Gazprom je Evropsko komisijo včerajh obvestil o gospodarskem problemu z Ukrajino, ki lahko privede do prekinitve dobave ruskega plina Ukrajini," je napoved potrdil komisar Piebalgs. Komisar je zatrdil, da po Gazpromovih zagotovilih oskrba s plinom v EU ne bo prekinjena. "Komisija pričakuje, da ne glede na razvoj tega gospodarskega spora oskrba s plinom v EU ne bo motena," je poudaril. Dukanovic kmalu spet črnogorski premier Podgorica - Glavni odbor črnogorske vladajoče Demokratske stranke socialistov (DPS) je v sredo zvečer sprejel odločitev, da bo mandatar za sestavo nove vlade predsednik stranke Milo Dukanovič, je poročala črnogorska tiskovna agencija Mina. Dukanovič bo tako že petič pristal na čelu črnogorske vlade. Položaj bo zasedel, potem ko je dosedanji premier Željko Šturanovič pred dnevi iz zdravstvenih razlogov odstopil. Parlament naj bi o novi vladi odločal še ta mesec, kar pa je zaradi koalicije pod vodstvom DPS, ki ima v skupščini večino, zgolj formalnost. Dukanovič je po odločitvi stranke poudaril, da bo vrnitev na premierski položaj posvetil izboljševanju kakovosti življenja vseh državljanov in nadaljevanje procesa evroatlantskih integracij Črne gore. Povedal je tudi, da so javnosti poznani njegovi pretekli razlogi za odhod z državniških položajev, da pa se zaveda politične odgovornosti, ki jo nosi kot vodja najmočnejše stranke v Črni gori. Povedal je še, da o sestavi prihodnje vlade še ni razmišljal, za zdaj pa je jasno, da ni naklonjen njeni širitvi. Dukanovič je po letu 1991 kot noben drugi politik določal politiko Črne gore. Le nekaj dni pred 46. rojstnim dnem pa bo že petič prevzel položaj predsednika vlade, ki ga je nazadnje zasedal do konca leta 2006. (STA) vesolje - Včeraj vzletel po dvomesečni preložitvi Raketoplan Atlantis končno na poti proti ISS CAPE CANAVERAL - Z ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral so včeraj po dvomesečni preložitvi izstrelili raketoplan Atlantis, ki je proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) ponesel evropski laboratorij Columbus. Vesoljsko plovilo, na krovu katerega je sedem astronavtov, se je že uti ri lo v or bi to. Izstrelitev Atlantisa je bila sprva predvidena za 6. december lani, a so jo zaradi okvare senzorjev na rezervoarju za gorivo večkrat preložili. Včeraj pa je vzletel ob 20.45 po našem času, kljub sorazmerno nenaklonjenim vremenskim razmeram. Glavna naloga Atlantisove enajstdnevne misije je priključiti 1,37 milijarde evrov vreden in 13 ton težak laboratorij na ISS. Astronavti imajo za to nalogo predvidene tri izhode v vesolje. V laboratoriju naj bi več kot de set let pre u če va li ob na ša -nje različnih snovi, enoceličarjev in nevretenčarjev v breztežnostnem pro sto ru. zda - Predsedniške volitve Romney zapustil volilno tekmo NEW YORK-Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney se je odločil prekiniti svojo kampanjo za osvojitev republikanske predsedniške nominacije. V govoru Konzervativni konferenci za politično akcijo v Washingtonu je dejal, da odstopa zaradi stranke in države. Povedal je, da če bi se boril še naprej vse do konvencije, potem bi zavlekel začetek republikanske nacionalne kampanje in povečal možnosti za končno zmago demokratov. Republikansko predsedniško nominacijo bo sedaj zanesljivo osvojil senator iz Arizone John McCain, ki je doslej zbral največ delegatov za konvencijo. Romney je priznal, da se z McCainom ne strinja v številnih vprašanjih, vendar pa se strinja z njim, da je potrebno storiti vse za uspeh v Iraku, pri iskanju in usmrtitvi Osame bin Ladna ter uničiti Al Kaido in terorizem. S temi besedami je Romney nakazal, kako bo potekala republikanska predsedniška kampanja proti demokratu Obami ali Clintonovi. Mitt Romney / PRIREDITVE trst - Slovensko stalno gledališče SNG Nova Gorica v komediji Bolha v ušesu Tridnevno gostovanje v tržaškem Kulturnem domu V petek, 8. ob 20.30 (red A in F, z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 9. ob 20.30 (red B) in v nedeljo, 10. februarja 2008 ob 16. uri (redi C, K in T, z italijanskimi nadnapisi) bo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica gostovalo v Trstu z burlesko znamenitega francoskega pisca bulvark Georgesa Feydeauja »Bolha v ušesu« ali »Kaplja čez rob« v režiji Janusza Ki-ce. Sto let po na stan ku ostaja Bol ha v uše su ena red kih iger iz ob sež ne vodvilske produkcije s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki se vedno znova vrača na gledališke odre. Georges Fey-de au je zavla dal na pariš ki sce ni s poe ti ko, ki je pos tala si no nim za žanr. Vzpostavitev tendence po nenaporni, neproblematični, razvedrilni umet- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Edoardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; igrajo: Lu-ca De Filippo, Gigi Savoia, Antonella Morea, Marco Manchisi in Carolina Rosi. Danes, 8., in jutri, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.00. La Contrada William Shakespeare: »La commedia degli errori« / režija: Giuseppe Pam-bieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. Jutri, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30. Gledališče Miela Danes, 8. februarja, ob 21.00 bo v sklopu niza komičnih prireditev »Non c'è niente da ridere« nastopil Antonio Rez-za s predstavo »Io«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 8. februarja ob 10.00 v okviru niza Zimski popoldnevi bo predstava za osnovnošolce / Tam Teatromusica / »Anima blu«. Ponovitev jutri, 9. februarja ob 16.30. Kulturni dom V soboto, 16. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Tre sorelle... un imbranato«. V petek, 22. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Otto pericolose simpatiche donnette«. TRŽIČ Občinsko gledališče Stefano Massini: »Processo a Dio« / režija: Sergio Fantoni; igrajo: Ottavia Piccolo, Vittorio Viviani in Silvano Pic- nosti je povezana z uveljavljanjem meščanske ideologije, saj temelji na tihem sporazumu med izvajalci in porabniki, na naivni pripravljenosti občin stva, da se pre da igri in se pus ti presenečati. Feydeau in drugi pisci, ki so že le li us tre či zabave želj ni bur žo -aziji, so se v svojih igrah ukvarjali z zakonskimi peripetijami, nezvestobo, pre vara mi in laž mi, ni ko li pa ni so do -vo li li, da bi zap le ti vo di li v usodne spre mem be, am pak so - tik pre den bi dramsko dejanje lahko zdrsnilo v katastrofo - vse srečno razpletli in uredi li. V Bolhi v ušesu sta osrednji figuri zakonca Chandebise, ki se trudita, da bi izgledala kot idealen par. Predz-godba komedije se začne, ko Raymonde ugotovi, da jo »večna ljubezen« cardi. Jutri, 9. in v nedeljo, 10. februarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom Jutri, 9. februarja 2008 ob 19.30 premiera / Gledališka skupina KD Brce / Marco Tassara: »Amour, amore, liebe... na trnek se lovijo ribe«. Režija: Sergej Verč. Ponovitev v nedeljo, 10. februarja ob 17.00 KOPER Gledališče Koper Jutri, 9. februarja ob 11.00 / predstava za otroke / »Trije prašičji prašički« V sredo, 13. februarja ob 17.30 in ob 20.00 / »5moških.com«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V nedeljo, 10. februarja, ob 17.00 / Branislav Nušic: »Vse za oblast« - gostovanje KUD Oder treh herojev Pir-niče. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 9. februarja, ob 20.00 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V ponedeljek, 11. februarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V torek, 12. februarja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Yukio Mishima: »Markiza de Sade« / Jutri, 9., v ponedeljek, 11. in v torek, 12. februarja, ob 20.00. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 9. februarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V ponedeljek, 11. februarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. dolgočasi in si ne samo zaželi, ampak tudi že izbere ljubimca - Tournela, moževega najboljšega prijatelja. In to je samo začetek dolge vrste komičnih zap le tov in ne spo ra zu mov v naj bolj pristnem bulvarskem slogu. V uprizoritvi so poleg prevajalca Aleša Bergerja sodelovali: režiser Janusz Ki ca, dra ma tur ginja Mar ti na Mrhar, lektor Srečko Fišer, scenografka Slavica Radovic, kostumografa Leo Kulaš in Svetla na Visin tin, skla -datelj Stanko Juzbašic, oblikovalec luči Samo Ob lo kar ter igral ci Radoš Bolčina, Blaž Valič, Vojko Belšak, Primož Pirnat, Brane Šturbej k.g., Ivo Barišič, Miha Nemec, Gorazd Jakomi-ni, Milan Vodopivec, Helena Peršuh, Lara Jankovič, Ana Facchini, Maja Po-ljanec in Marjuta Slamič. Mala scena Šentjakobsko gledališče Jutri, 9. februarja, ob 17.00 / H. C. Andersen: »Grdi raček«. V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki« / od ponedeljka, 11., do torka, 19. februarja, ob 17.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom V četrtek, 14. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Rik-ke Lundorff«. V petek, 15. februarja ob 18.00 / Mala Prešernova proslava / »Sinfonični orkester iz Novega Mesta«. V sredo, 20. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Zoran Predin & Gypsy Swing Band«. V soboto, 23. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Koncert albanske glasbe«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni Da Udine Danes, 8. februarja, ob 20.45 / »1778: Mozart v Parizu« - igra Simfonični orkester Furlanije-Julijske Krajine pod vodstvom Damiana Ioria, solisti: Grazia Raimondi (violina), Roberto Fabbricia-ni (flavta), Maria Gamboz (harfa). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 8. februarja, ob 20.15 / v Linhartovi dvorani v sklopu Festivala Egipt v Ljubljani nastopa skupina Mahmoud Fadl Cairosonic (Egipt). V ponedeljek, 11. februarja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani koncert Gunnarja Idenstama (orgle). V torek, 12. februarja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani bo tradicionalni koncert za zaljubljene: Goran Predin in Gypsy Swing Band. SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / danes, 8. in jutri, 9. februarja, ob 19.00. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Razstavna dvorana Zadružne kraške banke / na ogled sta numizmatična razstava ob 100-letnici banke in razstava razglednic vasi tržaškega okoliša z začetka 20. stoletja. Še danes, 8. februarja ob urniku delovanja banke. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava Petek, 8. februarja 2008 »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Mednarodni grafični likovni center: do 24. februarja bo na ogled razstava Hermana Gvardjančiča »Zapisi«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 1 4 Petek, 8. februarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it peking 2008 - Šest mesecev do začetka olimpijskih iger Objekti že stojijo, onesnaženost problem Kitajska pod udarom kritike tudi zaradi človekovih pravic Olimpijska dvorana za gimnastiko, rokomet in košarko je skupaj s kockastim bazenom, vodnim parkom za veslanje in še nedokončanim »ptičjim gnezdom,« to je olimpijskim stadionom za atletiko, ena od čudes pekinških iger ANSA košarka V pokalu je Pesaro izločil Sieno BOLOGNA - Scavolini iz Pesara (Myers 17 točk) je že v četrtfina-lu zaključnega osmeroboja za košarkarski državni pokal nepričakovano izločil super favorita Sieno s 78:77. Igralec Siene McIntyre je v zadnji sekundi zadel trojko za podaljšek, počasni posnetki pa so pokazali, da je met veljal le dve točki. Ostal izid: Lot-tomatica Rim - La Fortezza Bologna n.p. CAPELLO - Nastop Capellove Anglije na prijateljski tekmi proti Švici, zmagi navkljub, ni navdušila angleške strokovne javnosti. »Don Fa-biu« očitajo preveč defenzivno igro, priznajo pa, da je imela doslej premalo časa, da bi vnesel bistvene spremembe. Capello je uspehov željne Angleže pred tekmo opozoril na podatek, da v premier league igra le 30% Angležev AFRIŠKI POKAL - Polfinalni izid: Gana - Kamerun 1:0. VALENTINO ROSSI - Moto-ciklistični junak naj bi se 12. februarja pobotal z davkarijo z izpaličilo globe v višini 20 milijonov evrov. Obtožen jebil utaje 112 milijonov. NBA - Boštjan Nachbar je za New Jersey Nets odigral 26 minut ter zbral 13 točk, štiri skoke dve podaji in ukradeno žogo, a so Mrežice kljub temu izgubile (84:100) na gostovanju pri Orlando Magic. Atlanta - Los Angeles 98:95 (Saša Vujačič je v dresu Jezernikov v 21 minutah zbral deset točk, podajo in ukradel dve žogi). VITEZOVA O SEBI PO TV -Tekma ženske odbojkarske A1-lige med Busto Arsiziom in Sassuolom bo že danes, predvajali pa jo bodo tudi po satelitski Tv Sky Extra, s pričetkom ob 21. uri. Že ob 20.45 pa bo Sky objavil tudi intervju z našo Sandro Vitez o njenem zasebnem življenju. ODBOJKA - Sinočnja izida moške A1-lige: Roma Volley - Mon-tichiari; Itas Trento - Perugia. »azzurri« v pekingu Projekcije kažejo, da bi Italija lahko osvojila 42 medalj RIM - Projekcije, pripravljene na osnovi zadnjih svetovnih prvenstev, že imajo. Izsledki so nadvse pozitivni. Če držijo tudi v praksi, naj bi se Italiji obetale v Pekingu izjemno uspešne igre z 42 osvojenimi medaljami, od teh 10 zlatih, 13 srebrnih in 19 bronastih. Takšen izkupiček bi bil boljši od atenskega pred štirimi leti in po skupnem številu kolajn celo boljši od Sydneya 2000, ko pa se je italijanska odprava vrnila v domovino z rekordnimi 13 zlatimi medaljami. Italija naj bi v Pekingu obdržala 8. mesto med svetovnimi športnimi velesilami, na vrhu pa naj bi še naprej kraljevale Združene države Amerike s 100. športniki na zmagovalnem odru. In to kljub napovedim o kitajski prevladi, ki pa naj ne bi bila tako izrazita kot so napovedovali še pred nekaj leti. Kakorkoli že, italijanska odprava šteje že zdaj 168 športnikov in športnic. Kar pa bode v oči je skoraj popolna odsotnost ekip. Zaenkrat so si vozovnico za Peking prislužile le odbojkarice, ritmične gimnastičarke in Casiraghijevi nogometaši. Prav presenetljivo je, da na igrah tokrat ne bo košarkarjev, ki so v Atenah osvojili srebrno medaljo, usoda odbojkarjev, ki so pred štirimi leti prav tako prišli do kolajne, pa visi na nitki, kot tudi usoda obeh vaterpolskih reprezentanc in hokejske. Rekordno udeležbo bo na Kitajskem beležila gimnastika. Nosilca bosta Igor Cassina in Vanessa Ferrari. Še vedno bo na igrah nastopila tudi veteranka med ka-nuistkami Josefa Idem, 38 let pa ima deskarka Alessandra Sensini. Sploh naj bi Italija največ zadoščenj imela od žensk, saj so kandidatke za medaljo zdaj tudi odbojkarice in plavalki Federica Pellegrini in Alessia Filippi. Zastavonoše CONI še ni izbral. Pred štirimi leti je bil to gimnastičar Jury Chechi, ki je ob vrnitvi v areno končal kariero z bronastim odličjem. Zdaj naj bi tro-bojnico vihtel temnopolti skakalec v daljino Andrew Howe, ki v Pekingu odkrito napoveduje zmago s skokom čez 9 metrov! PEKING - Do začetka olimpijskih iger, prvih na Kitajskem, manjka natančno še šest mesecev. Za Peking 2008 se je vzvratno štetje že zdavnaj začelo, vendar nad igrami, ki naj bi bile tudi prikaz nezadržne gospodarske rasti države, lebdijo tudi črni oblaki. Če je Kitajska na področju športnih infrastruktur z odliko izpolnila vse gradbene roke in bo očarala svet z arhitektonsko drznimi, tehnološko inovativnimi in dovršenimi tekmovališči, pa je na muhi opazovalcev zaradi onesnaženosti pekinškega podnebja in človekovih pravic. Težek udarec kitajskim ambicijam po popolnosti iger je zadal etijopski tekač Haile Gebrselassie, dvakratni dobitnik zlate medalje na razdalji 10 tisoč metrov in imetnik neuradnega svetovnega rekorda v maratonu. »Seveda si želim nastopiti v maratonu, a bo vse odvisno od vremenskih napovedi in od stopnje onesnaženosti zraka. Maraton traja več kot dve uri. Drugim športnikom sicer ne odsvetujem nastopa, sam pa si že ustvarjam svojo sliko o nastopu in res bom moral dobro premisliti,« je sedmi sili v ponedeljek povedal 34-letni Etiopijec. Daje onesnaženost ozračja največji problem iger je priznal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Jacques Rog-ge. Strokovnjaki pravijo, daje onesnaženost v prvi vrsti posledica uporabe premoga v energetiki, nato stalnega naraščanja števila avtomobilov (tisoč na dan!), na tretjem mestu pa postavljajo industrijske objekte, ki jih je na 16.000 kvadratnih kilometrov površine kitajske prestolnice še vedno preveč. Kitajske oblasti se sicer s takšnimi ugotovitvami ne strinjajo, češ da je bilo v letu 2007 246 dni z nizko stopnjo onesnaženosti, hkrati pa trdijo, da so pripravljeni v času iger popolnoma blokirati mestni promet. Kakr-koli že, mnoge države so že napovedale, da se bodo zadnje dni na igre pripravljale raje na Japonskem! Kar se tiče človekovih pravic je Kitajska skušala v zadnjih časih dati o sebi bolj sprejemljivo predstavo. V tej luči so 5. februarja izpustili iz pripora novinarja iz Hong Konga Ching Che-onga, ki so ga obtožili vohunstva, ker je skušal priti do kopije zadnjih zapisov Zhao Ziyanga, reformističnega veljaka, kije leta 1989 padel v nemilost kitajske partije. Toda zaradi aretacije demokratičnega aktivista Hu Jiaja so Kitajsko v tujini obtožili, da ji igre pomenijo le pretveza za nadaljnje zatiranje drugače mislečih, New York Times pa je prejšnji torek objavil uvodnik, v katerem je zapisano, da so se kitajske oblasti izneverile obljubam, ki so jih izrekle v času kandidature za igre. Tako so na primer celo zamolčali, da je med gradnjo športnih objektov umrlo šest delavcev, skupno pa so za izgradnjo 12 novih tekmovališč izselili poldrugi milijon ljudi. Težva eima Kitajska tudi zaradi obtožbe, da v Sudanu podpira etnično čiščenje v Darfurju, doma pa da zatira tibetanske budiste in predstavnike drugih manjšin. Uporniki napovedujejo protestne akcije tudi med samimi igrami. POLOVIČARSTVO Malo čips, malo šport Dimitrij KriZman »Ja Kranjc, ne moreš avte prodajat in hokej špilat«, tak komentar sem slišal pred kratkim na hokejski tekmi Jesenic, ki so zadnje čase v globoki krizi. V kriznih trenutkih pa seveda prodrejo na dan taka in drugačna zakulisja, kateri igralec se ukvarja še z drugim, kateri rad ponočuje in tako naprej. Za trditvijo pa se skriva še ena resnica slovenskega športa. Kar veliko je namreč športnikov, ki so sicer profesionalci s svojo bolj ali manj visoko plačo, zraven pa se ubadajo še z drugimi posli. Malo zato, da zaokrožijo prihodek, ki ga proizvedejo s športnim udejstvo-vanjem, malo tudi zato, da si zagotovijo delo potem, ko obesijo športno opremo na klin. Jasno, malokdo v Sloveniji v 15 letih poklicne športne kariere zasluži toliko, da bi potem živel od tega. Spomnim se celo primera, ko je odlični hokejist Andrej Brodnik odpovedal nastop na svetovnem prvenstvu, ker je, tako je pikro pisala Mladina, v času prvenstva raje »po Ljubljani prodajal čips«, to se pravi, da je bil v prostem času trgovski potnik multinacionalke, ki proizvaja krompirček v šelestečih vrečkah. Za reprezentanco ni bil vsakič pripravljen igrati niti Kranjc, ki mu je bilo morda v tistih par tednih bolj donosno prodajati avtomobile. Sicer ne popolnoma enakih, ampak podobnih primerov je še in še, zelo priljubljeno je tudi odprtje bolj ali manj velikega lokala. Pizzerija Gregorino: nogometaš Gregor Židan; restavracija Flamingo: košarkar Saša Dončič. Svoje lokale, katerih imena mi sedaj ne pridejo na misel, imajo še smučarka Alenka Dovžan na Jesenicah, rokometaš Uroš Šerbec v Celju itd. Kaj je narobe v tem? Iz čisto poslovnega in eksistencialnega vidika seveda prav nič. Nekateri so svojo aktivnost začeli šele po koncu kariere, spet drugi se z njo (kot je ugotovil jeseniški navijač v primeru Kranjca) ubadajo že v zgodnjih letih poklicne športne poti. V tem grmupa tiči zajec. Tile športniki ravnajo pravilno v določenem smislu, vprašljiva pa postane njihova motivacija za čim boljše športne dosežke. Da se vrnem k primeru, ki je sprožil moje razmišljanje. Aleš Kranjc je najboljši slovenski branilec, ima odličen strel, verjetno bi se z malo več zagnanosti in malo manj obstranskimi dejavnostmi prebil v lige, ki nekaj štejejo v svetovnem merilu. Ne bi bil prvi Slovenec, ki bi mu to uspelo, v hokeju ali drugih panogah. Ampak ne, s polovičarskim pristopom si ta vrata zapira. Tako polovičarsko razmišljanje je v Sloveniji pri športnikih precej razširjeno, imam pa vtis, da je ta sorazmerno odličen zaslužek »malo s športom, malo z lokalom« večkrat razlog za to, da športnik ne doseže vsega tistega, kar bi lahko. (dim-krizman@yahoo.it) / ŠPORT Sreda, 6. februarja 2008 2 1 nogomet - Spet sprememba na klopi kriške Vesne Trentin »zdržal« v Križu samo teden dni Nepreklicno odstopil v sredo, ekipo vodi pomočnik Marco Della Zotta Letošnja sezona v elitni ligi se je za nogometaše Vesne rodila pod res nesrečno zvezdo, nadaljevanje pa je še slabše. Novi trener Armando Trentin, ki je v začetku prejšnjega tedna zamenjal Ruggiera Ca-loja, je po samih petih treningih in ponesrečenem nedeljskem nastopu v Azzanu Decimu sporočil klubu, da se nepreklicno umika. Trentin je s svojo odločitvijo pred treningom v sredo seznanil tudi igralce, treninga pa ni vodil. Odborniki Vesne so Trentinov odstop sprejeli, za novega trenerja pa že včeraj imenovali dosedanjega trenerjevega pomočnika Marca Della Zotta. Slednji, star je šele 31 let, je bil še lani član Vesninega moštva (na igrišče je stopil 17-krat), vendar razpolaga s trenersko licenco. Pri Vesni so povedali, da ne gre za začasno, temveč dokončno odločitev. Ukrepati je bilo treba takoj, saj ekipi, ki je na začetku sezone napovedovala boj najmanj za 2. mesto, zdaj te če vo da v gr lu in je vple te na v boj za ob sta nek, čeprav prevladuje splošno mnenje, da razpolaga kriško društvo z dobrim igralskim kadrom. Trentinov odstop v Vesninem taboru niso hoteli kaj prida komentirati. »Z odstopom nas je seznanil včeraj (v sredo op.ur.). Dejal je, da je nepreklicen, poglobljen pogovor z njim pa bomo opravili v prihodnjih dneh,« je bil redkobeseden športni vodja Pavel Vi do ni. V ozadju nenadne trenerjeve odločitve naj bi vsekakor bil komentar, ki se je v prejšnjih dneh pojavil na specializirani spletni strani calciofvg.it. Avtor v ironični rubriki s pomenljivim naslovom »Vo-ci da bar« zafrkljivo opisuje Trentinov začetni nastop v Križu, iz česar naj bi Trentin sklepal, da so kritike na njegov račun prišle iz klubskih vrst. Čeprav je uredništvo spletne strani naknadno sporočilo, da je šlo za nesporazum, za prosto govoričenje, ki ne temelji na virih iz Križa, je Trentin ostal pri svoji odločitvi. Resnici na ljubo se zdi, da moža, ki je lani pred izpadom rešil Juventino, v Križu ne bodo preveč pogrešali in mogoče je to konec koncev razumel tudi sam Trentin, čigar odstop, trdijo v Vesninem taboru, ni bil ne izsiljen ne favoriziran. (ak) DISCIPLINSKI UKREPI - Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je s prepovedjo igranja za dva kroga kaznovana nogometaša Juventine Danie-leja Degrassija in Emauleleja Terpina, ki sta bila v nedeljo izključena. Za en krog so bili diskvalificirani Peter Emili (Primorec), Matteo Pacor (Sovodnje), Igor Ghezzo (Zarja Gaja) SPORED - Tekma elitne lige med Juventino in Fincantierijem ter derbi 1. amaterske lige med So-vodnjami in Primorcem bosta že jutri. Obe tekmi se bosta pričeli ob 15. uri. Armando Trentin je Vesno voidl le na eni tekmi odbojka - Under 16 ženske na Goriškem Govolley Kinemax iztrgal točko vodilnemu Odbojkarice Govolley se za zdaj uspešno potegujejo za uvrstitev v play-off za naslov goriškega prvaka BUMBACA Eva Carli namizni tenis - A2-liga Pomembno gostovanje za Kras Molfetta je močan nasprotnik, ki pa se ga da premagati Ta konec tedna se bodo Kraso-va dekleta, ki nastopajo v A2 ligi, odpravila na tekmo v Apulijo. Tekma je bila sprva predvidena 12. januarja. Ker pa se je istočasno odvijal open turnir v Velenju, kjer je z italijansko člansko reprezentanco nastopila tudi Scardigno, to je igralka številka dva iz Molfette, je bila naposled preme šče na. Poleg že omenjene Scardigno nastopata za ekipo TT Respa Molfetta še Kitajka Wu Yan in Sicilijan-ka Irrera. Vse tri so dobre igralke. Scardigno in Irrera imata za seboj več izkušenj na mednarodni mladinski ravni. Kitajka letos prvič nastopa v Italiji, a jo lahko, glede na dosedanje rezultate, ocenimo kot eno izmed najboljših tujk A2 lige. »Obedve Italijanki sta solidni igralki z dobrim občutkom na žogici. Scardigno je trenutno v zelo dobri formi, tako da je presenetila z marsikatero zmago. Irrera pa zna bi- KROMA ti ze lo bor be na in nevšečna. Kljub temu pa sem prepričana, da je zmaga dosegljiva, tudi glede na to, da se v zadnjem mesecu, tako Mateja in Eva, kot tudi jaz, dobro pripravljamo na vsako tekmo.«, je povedala Martina Milič. Molfetta v ligi ne more napredovati, ker ima že ekipo v A1-ligi, vsee no pa je tek ma po memb na za Kras, saj je tega nasprotnika v prejšnjem krogu s 4:2 odpravilo Krasov direktni tekmec v boju za vrh Asola. ( M. E.) košarka - D-liga Dobrodošle in nujne zmage V četrtem krogu deželne D lige bosta obe slovenski ekipi igrali na domačih tleh proti "drugouvrščene-mu" nasprotniku. V resnici bi drugo mesto pripadalo le Gasthausu, ki ima isto število zmag a tekmo manj od ostalih treh ekip, med katerimi je tudi San Vito. V športnem centru Ervatti bodo Tržičani igrali ob 20. uri proti združeni D-ligaški vrsti Kontovela in Sokola. Pravico bosta delila Videmčana Sabbadini in Pais. Obe ekipi sta v zadnjem tednu bolj malo oz. slabo trenirali - dejansko bosta do sobote trenerja opravila le en resen trening v popolni postavi. V zameno pa bosta imela na razpolago vse igralce, ki so s "počitkom" sanirali razne manjše poškodbe. Gostje so seveda favoriti za zmago, trener Lussin pa je podčrtal dejstvo, da njegovi varovanci ne smejo podcenjevati nasprotnikov. Za združeno ekipo bi bila zmaga vsekakor dobrodošla, za Brežane pa je tokrat pravi imperativ, saj morajo svojim navijačem nujno dokazati, da se še naprej lahko borijo za nastopanje v končnici prvenstva. V Dolini bodo jutri ob 20.30 odigrali komaj drugo domačo tekmo v novem sončnem letu. Prvo so namreč izgubili proti Per-teolam, za tem pa trikrat zaporedoma igrali v gosteh in za pust počivali. Sodila jo bosta Tržačana Ge-licrisio in Giust. San Vito je po nepričakovani zmagi z Goriziano doživel dva zaporedna poraza s Per-teolami in Tržičem, tako gotovo trenutno niso v najboljši formi. Še vedno pa imajo zelo solidno in uigrano peterko, v kateri izstopajo visoki Ferluga, playmakerja Ponga in Pratico ter bek Semenic. Z Brežani so igralci San Vita odigrali veliko prijateljskih tekem, tako da se ekipi dobro poznata. Tako dobro pa ne poznajo centra Maura Lorenzija, ki bi lahko prevesil jeziček na tehtnici v korist Brega.Pomemben pa bo tudi doprinos zunanjih igralcev, predvsem tistih, ki so na derbiju nekoliko zatajili. Trener Pregarc bo lahko tokrat računal na vse igralce z izjemo Cerneta. V zaostali tekmi tretjega kroga je Dinamo nepričakovano premagal Poggi z 68:62. V Dolini bodo te novice veseli, saj ima Poggi tako še vedno isto število točk kot Breg, manj pa na Krasu, saj j e (tudi) ta goriška peterka med neposrednimi nasprotniki Šušteršičevih varovancev v boju za obstanek. (Mitja Oblak) Govolley Kinemax - Millenium Lu-cinico 2:3 (15-25, 25-19, 25-27, 2523, 13-15) GOVOLLEY KINEMAX: Petejan, G. in M. Zavadlav, Černic, Antonie, Valentinsig, Bressan, Turus (L), Giuntoli. TRENER. Rajko Petejan Naraščajnicam Govolleya ni uspel podvig, da bi premagale vodilni Millenium, ki združuje v svojih vrstah boljše mlade odbojkarice od Gorice do Farre. Glede na razplet srečanja je bila zmaga tudi v njihovem dometu, če bi ne občasno zagrešile nekaj naivnih napak, ki so potem odločale o končnem zmagovalcu. Varovanke trenerja Petejana so bile boljše tako v napadu kot v bloku in kljub napakam bile vse do konca srečanja enakovredne bolj izkušenim in dinamičnim gostjam, ki so uveljavile predvsem svojo boljšo igro v obrambi. Delni izidi v posameznih nizih zgovorno kažejo na izenačenost srečanja. Tudi zadnji skrajšani niz se je zaključil na razliko, četudi so gostje že vodile 14:8. Po prikazani igri lahko obe ekipi povsem upravičeno ciljajo na odi-granje podaljšane končnice prvenstva, ki bo odločala o pokrajinskem naslovu.(J.P.) odbojka - Sklep deželnega odbora Manj izpadov v deželnih moških ligah, napredovanje več v D-ligi Spremenjen pravilnik velja že za letošnjo sezono! Deželni odbor odbojkarske zveze FIPAV je na predlog predsednikov štirih pokrajinskih odborov spremenil pravilnik deželnih moških prvenstev C in D-lige.V bistvu je povečal število napredovanj v D-ligi in zmanjšal število izpadov v obeh ligah, s čimer ni nobeno društvo oškodovano. Kaj predvidevajo spremembe? V moški C-ligi bo ob koncu sezone izpadla ena sama ekipa, namesto dveh. Trenutno zaseda zadnje mesto Vivil, ta sklep pa še kako pride prav štan-drežkemu Valu in tržaškemu CUS, ki sta bila najbolj na prepihu. Kar se tiče play-offa, ni sprememb. Za edino napredovanje se bodo borile štiri najboljše ekipe po rednem delu. Kaj pa D-liga? Po novem bodo v C-ligo napredovale tri ekipe in ne le dve. Zmagovalec rednega dela bo, kot je bilo predvideno že v razpisu, direktno napredoval v višjo ligo, ekipe, ki se bodo po rednem delu uvrstile na mesta od 2. do 5., pa bodo nastopile v polfinalu play-offa (druga proti peti, tretja proti četrti), medtem ko finala ne bo, kajti v C-ligo bosta napredovala oba finalista. Sklep FIPAV ustreza tako Olympii kot Slogi. Kar pa se tiče izpadov, bo v 1. divizijo ob koncu rednega dela izpadla ena sama ekipa, iz 1. divizij pa bodo napredovale štiri ekipe. Rezultat teh sprememb je, da bosta v sezoni 2008/2009 obe ligi spet šteli 14 ekip. □ Obvestila OOZUS obvešča, da bo sredi februarja v Forni di Sopra licenčni seminar za učitelje smučanja 1 in 2. Prijave zbira urad ZSŠDI v Trstu do torka, 12. t.m.. SMUČARSKI KLUB BRDNA obvešča, da bo jutri, 9. februarja, smučasrka tekma za podjetja - osmi pokal Zadružne kraške banke. Tekma bo v Forni di Sopra s pričetkom ob 9.30. Zainteresirana podjetja se lahko vpišejo na tekmo še danes na št. 347-5292058. Člani smučarskega kluba Brdina pa se na tekmo prijavijo Valentini na št. 340-1653533. košarka - Državno prvenstvo U19 Jadran ZKB v Romansu zlahka Vsi igralci so se vpisali med strelce - U15: Bor ZKB proti Perteolam brez moči Romans - Jadran ZKB 80:63 (15:22, 32:45, 45:64) JADRAN: Zaccaria 4 (2:2, 1:6, 0:2), Starc 1 (1:2, 0:3, -), Ukmar 6 (-, 0:2, 2:5), Ferfoglia 16 (4:5, 6:12, 1:3), Lisjak 8 (1:3, 2:2, 1:1), Vitez 19 (4:5, 6:7, 1:6), Malalan 10 (2:4, 4:8, 0:1), Genardo 2 (-, 1:4, 0:1), Ban 4 (-, 2:4, 0:2), Zaccaria 9 (3:6, 3:5, -). TRENER: Popovič. PON: Ferfoglia v 36. min. Jadranovci so proti skromnemu nasprotniku prevladali brez težav, čeprav trener Popovič ni bil zadovoljen s predstavo svojih varovancev. Ze v prvi četrtini so Ferfoglia in soigralci povedli in visoko prednost (tudi plus 25) upravljali vse do konca. Trener Popovič je lahko preizkusil vse igralce, ki so se tudi vpisali med strelce. S 26 točkami so jadranovci sedaj na drugem mestu v skupni razvrstitvi. Enako število točk ima tudi ekipa iz Por-denona in tržiški Falconstar, ki bo odigral tekmo 19. kroga proti Acegasu Asp šele 22. 2. Prvi je Snaidero z 28 točkami, ki bo naslednji teden prost. Ostali izidi 19. kroga: CBU - Fa- gagna 80:61, NPG - Sanidero 49:78, Cormons - Pordenone 83:84, Cordova-do prost. Vrstni red: Sanidero 28, Falcon-star**, Jadran ZKB* in Podrenone* 26, CBU 22, Cormons 20, Acegas Asp 16, Fa-gagna* 14, Romans* 6, Cordovado 4, NPG 0 (** dve tekmi manj, * s tekmo manj). DEŽELNO PRVENSTVO U15 Perteole - Bor ZKB 118:20 (39:0, 73:6, 90:15) BOR: De Luisa 2, Mahorčič 2, Merku 3, Labiani 2, Kukic 5, Tanasijevic 6, Jerman. TRENER: Jakomin. Okrnjeni borovci so bili proti fizično močnejšemu in višjemu nasprotniku brez moči. Domači igralci so vseskozi agresivno branili po celem igrišču, kar je v prvem polčasu onemogočalo Ja-kominovim varovancem, da so prišli do koša. V tretji in četrti četrtini so gostitelji zaigrali bolj prepričljivo. Kljub visokemu zaostanku se niso predali: v napadu so bili dinamični, dobro so vrteli žogo in se odkrivali. Petek, 8. februarja 2008 Št. 5 (58) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivan, Jana, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it alternativna prešernova proslava Andrej Carli feat Lego Psyco Project Umetnost je preprosto izražanje najglobjih misli. A. Einstein Morda je kdo od vas pričakoval, da bo današnja stran namenjena pustu, da bo Klop poročal o norostih in zabavah, ki ste jim bili nedvomno priča v preteklih dneh. Pust je mimo, to pa ne pomeni, da je praznikov konec. Naključje je, da je letos slovenski kulturni praznik prav na dan, ko izide naša stran, nesramno pa bi bilo, da bi Klop kar tako spregledal za nas Slovence tako pomemben dogodek. Za tiste, ki mislijo, da je Klopu malo mar za pustno dogajanje in pozornost raje posveča drugemu, pa naj povemo, da je Klop letos kar intenzivno pustoval, in da so pogovori, ki jih boste brali, nastali prav ob spremljavi bučne glasbe in v dneh, ko se je zdelo, da ni časa za nič drugega kot za norčije in razposajeno vesel-jačenje. Pravzaprav se je letos Klop odločil, da bo poročal o malo manj tradicionalni Prešernovi proslavi, o taki, ki se ne zreducira na golo branje Pesnikovih poezij. O proslavi, ki je vabljiva predvsem za mlade. Danes zvečer bo v Ljudskem domu v Po-dlonjerju zanimiv večer, ki ga prireja krožek Zvezda, glavni organizator večera pa je Walter Bullo. Z njim smo se pogovorili in izvedeli marsikaj o celotnem delovanju Ljudskega doma... Ljudski dom v Podlonjerju; kdo, kaj, kako? Torej, dom upravljata dva krožka; krožek Zvezda, ki obstaja že od konca devetnajstega stoletja, prireja v glavnem dobrodelne večere, se ukvarja s posvojitvijo na daljavo, sodeluje z organizacijami, kot so Emergency, Zdravniki brez meja ... in krožek Charlie Chaplin, ki je nastal pred do- FEBRUAR 08 Ljudski dom Podlonjer Petek, 8. 2. 2008, ob 20 uri DAN SLOVENSKE KULTURE reading poezij mladega tržaškega pesnika Andreja Carlija Petek, 15. 2. 2008, ob 21. uri THE BETOLERS tržaške pesmi Petek, 22. 2. 2008, ob 21. uri DJ COCODUB balkan sound Petek, 29. 2. 2008, ob 21 uri DEADHAND dj set electroclash and tech house brimi štirimi leti. Gre za kinematografski krožek, ki se ukvarja predvsem s predvajanjem »drugačnih«, manj poznanih filmov. Pobude, ki jih ta krožek prireja dvakrat letno, ob dnevu spomina in ob dnevu osvoboditve, pa ne potekajo samo v Ljudskem domu, temveč tudi v multikulturnem centru v Ulici Valdirivo. Kako si prišel v stik s tema dvema krožkoma? Oba krožka sta včlanjena v AR-CI. ARCI je predstavljala prvotno alternativo služenju vojaškega roka, danes pa se ukvarja izključno s prostovoljnim delom. Mladi pod 25.-26. letom starosti, ki jih ARCI sprejme kot svoje prostovoljce, dobivajo mesečno približno 400 evrov plače. Ko priredi krožek, ki je član te organizacije, katerokoli pobudo, lahko prosi, da mu pri ARCI priskrbijo prostovoljce za pomoč pri delu. Jaz sem se na ARCI obrnil potem, ko mi je predsednica krožka Zvezda, ki sem jo že prej poznal, povedala, da rabijo pri krožku prostovoljce. Hitro sem bil za to, da jim priskočim na pomoč in sem zato vložil prošnjo na ARCI. Vsi prostovoljci, ki smo del te organizacije, delujemo v sklopu enega in istega projekta »Conoscerci ed informarci 2«, katerega cilj je spodbuditi sodelovanje med krožki. Gre pa le za enega od tolikih projektov, ki potekajo v sklopu te organizacije. ARCI, kaj je to? Gre za organizacijo, ki združuje veliko število krožkov v celotni Italiji. Krožki, ki so včlanjeni v ARCI, imajo pravico do določenih olajšav. V Trstu se je gibanje šele začelo razvijati (trenutno je v Trstu včlanjenih v ARCI kakih deset krožkov), drugje po Italiji pa je stvar veliko bolj razširjena. Vsakdo, ki se hoče udeležiti pobude, ki jo organizira krožek, ki je včlanjen v ARCI, mora biti tudi sam član te organizacije. V tem mesecu so v Ljudskem domu na sporedu kar štiri glasbeni večeri, ki jih sam organiziraš. Komu so namenjeni? Kdo so skupine, ki nastopajo? Glasbeni večeri so za razliko od filmskih večerov, ki se jih udeležujejo ljubitelji filmov vseh starosti, namenjeni mladim. Danes je na vrsti branje poezij Andreja Carlija z improvizirano glasbeno spremljavo skupine LEGO PSYCO PROJECT. Gre za alternativo tradicionalni Prešernovi proslavi. V petek, 15. februarja, nastopa skupina zelo mladih fantov THE BE-TOLERS, ki igrajo prirejene tržaške pesmi ob spremljavi violine, elekrične kitare. Vse skupaj je zelo podobno ciganski glasbi. 22. bo večer z DJ-em COCODUB-om, ki vrti pesmi s prvinami balkanske glasbe. 29. se ciklus glasbenih večerov zaključi s skupino DEADHAND, ki je v Trstu kar precej poznana. Kakšen odziv imajo glasbeni večeri? Januarja, ko sem organiziral nekaj glasbenih večerov, je bil odziv zelo dober. Na začetku so seveda prihajali v glavnem tisti, ki sem jih sam obvestil, potem pa se je glas razširil. V katerem jeziku pa potekajo v glavnem kulturne pobude v Ljudskem domu? Filmi, ki jih predvaja krožek Charlie Chaplin, so v italijanščini. Drugače pa je krožek mešan, sestavljajo ga tako Italijani kot Slovenci, tako da je tudi z jezikovnega vidika celotno delovanje pravzaprav dvoje- Odkod pa ideja za današnjo alternativno Prešernovo proslavo? Andrej se je pred časom preselil na Kontovel. Včasih se srečava, dal mi je prebrati nekaj svojih poezij. Naključje je, da je letos dan slovenske kulture ravno na petek. Pomislil sem, da bi bilo prav, da na nek način to obeležimo. Želel sem si česa drugačnega od običajnih proslav in tako je nastala ideja za današnji večer. Andrej Carli se je rodil leta 1977 v Trstu. Po zaključenem šolanju na trgovskem zavodu je nadaljeval študij na fakulteti za humanistične vede na tržaški univerzi, kjer je diplomiral iz modernih jezikov. Že vrsto let se ukvarja bodisi s poezijo kot tudi z glasbo: je ustanovni član skupine Charge, za katero svojo kitaro in kaj uglasbim. Na Škotskem pa je bilo drugače. Tam ni bilo tistih, s katerimi navadno pišem glasbo, ni bilo moje skupine, tako da sem svoj navdih »izrabil« drugače. Pravzaprav se je stvar začela že leto prej, ko sem bil oporečnik pri ZSKD-ju. Takrat je gospod Furlan, založnik pri ZTT-ju, slučajno našel v računalniku nekaj mojih poezij. Dal jih je prebrati Acetu Mermolji. Poezije so se jima zdele v redu in sta mi rekla, naj kar nadaljujem s pisanjem. Takrat sem imel več časa in sem zato nekaj več pisal, pravi navdih pa sem dobil potem na Škotskem. Poezije, ki so tako nastale, sem izročil Mermolji, skupaj sva jih prediskuti-rala, nekaj nasvetov mi je dal tudi Košuta. Skratka, bil je trenutek, ko sem dobil feed back, pravo motivacijo. Sedaj manj pišem in več igram. To pa ne pomeni, da sem poezijo zanemaril. 20. februarja se bom v Gradcu udeležil srečanja nemških, italijanskih in slovenskih pesnikov, kjer bom prebral nekaj svojih poezij. Sledilo bo podobno srečanje v Mariboru, kasneje pa morda tudi v Trstu. V Gradec ne odhajam sam. Z mano pri- komponira glasbo in piše tekste, aktivno sodeluje pri društvu KONS, kjer se ukvarja z vsemi zvrstmi umetnosti. Marca 2006 je izdal pesniško zbirko »Srčni napadi v rumenih globinah«, za katero je priredil tudi glasbo. (www.kons.it) Je pisanje poezij pri tebi samo mladostniška potreba po pisanju ali pa izraz prave pesniške duše? Je možna samo izbira med tema dvema odgovoroma? V resnici je stvar bolj kompleksna. Poezije sem pisal predvsem (skoraj izključno), ko sem bil na Erasmusu na Škotskem. Navadno, ko imam navdih, zagrabim za haja tudi italijanski pesnik Matteo Danieli. Ko smo že pri tem, naj še povem, da sem nekaj svojih poezij prebral tudi na slovenski ambasadi v Londonu v sklopu večera posvečenega Balkanu. Kako bi opredelil svojo poezijo? Poezije, ki jih pišem, so delno pripovedne, delno pa ne, delno podajo dogodek, delno pa so impresija, vizija. Tako kot je lahko slika figurativna oziroma nefigurativna, tako je tudi moja poezija spojitev teh dveh elementov. Impresija, ki zapušča v bralcu neki čuden občutek, je kontrapo- zicija pripovednemu delu. S tematskega vidika pa so argumenti običajni: ljubezen, potovanja ... Kdaj navadno pišeš? Obstaja trenutek, ko je potreba po pisanju močnejša? Pišem, ko mi pride na misel kakšna slika ali ideja. Ukvarjaš se s poezijo in glasbo. Kakšen je tvoj odnos do teh dveh zvrsti umetnosti? Pisanja poezij sem se lotil v trenutku, ko mi je bila poezija lažje sredstvo za izražanje svoje notranjosti. Za svojo zbirko sem priredil tudi glasbo. Na tak način sem dobil optimalni način izražanja. Nekatere poezije, ki so na papirju mogoče slabše, lahko postanejo na glasbeni podlagi celo boljše od drugih. Skratka, glasba lahko, če je primerna, ovrednoti tekst, lahko pa ga tudi poslabša. Tekst pa daje po drugi strani vsebino glasbi. Poezija pove, glasba pa ustvari ambient. Zaključil si trgovski zavod. »Trgovec«, ki se odloči za študij humanističnih ved in postane pesnik. Ali ni to skoraj protislovje? Po mojem mnenju nobena šola sama po sebi ne uči kreativnosti. Čisto mogoče je, da se na nekreativ-ni način učiš literaturo, po drugi strani pa kreativno usvajaš osnove ekonomije. Zakaj sem se odločil za študij modernih jezikov? Ker so me predmeti, kot sta slovenščina in angleščina, bolj navduševali, pri teh predmetih sem imel tudi višje ocene. Poleg tega pa nudi študij jezikov kar nekaj možnosti za nadaljnjo zaposlitev. Jaz sem se odločil za poučevanje, prav lahko pa bi se posvetil prevajanju. O tebi pišejo, da si »mnogovrstni avtor«, da »se ukvarjaš z vsemi zvrstmi umetnosti«. Poezija, glasba ... in kaj še? S figurativno umetnostjo se malo ukvarjam. Ko sem postal član KONS-a sem se preizkusil tudi v tej zvrsti in v obdobju kakih dveh let je nastala serija slik. S svojimi platni sem se predstavil že na dveh razstavah KONS-a. To je tako kot z zbirko. Nekaj sem ustvaril, sedaj pa mirujem. Kako to misliš? S tem gre tako, da se potem morda enkrat sredi noči zgodi, da dobiš pravi navdih, novi imput. In tako nastane poskus, s katerim sprva nisi zadovoljen. In od tistega trenutka moraš naprej, vztrajaš, poskušaš, dokler ne dobiš končno tistega, kar si iskal. Gre za neki proces, ciklus, ki ima svoj začetek in svoj konec. Ko se tak ciklus konča, sledi navadno pavza. Kot pri slikarjih. Slike, ki jih ti ustvarijo v določenem obdobju, ki odgovarja enemu od tolikih ciklusov, so največkrat ena drugi podobne. Slikar preko takih poskusov išče pravilno rešitev, in ko jo najde, je ciklusa konec. Jaz za razliko od slikarjev »skačem« z ene zvrsti na drugo. Kaj pomeni po tvojem - »biti pesnik«? Danes je poet že tisti, ki drugače misli, ki naredi nekaj svojega, ki ni suženj nekih vzorcev, ki jih sporočajo televizija, internet ... Vzorci pogojujejo besedišče in misli. Pesnik je, kdor alternativno, nepogojeno razmišlja. / RADIO IN TV SPORED Petek, 8. februarja 2008 23 18.40 20.25 20.30 20.50 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. video natečaj 2007 - Bruno Amelio - Labod Deželni TV dnevnik Lynx: dokumentarec »Rex« (pon.) Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in L. Giurato) 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi M. Cucuzza) 16.50 Parlament - Dnevnik - vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi P. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.15 Variete: Uomo e gentiluomo (vodi Milly Carlucci) 23.40 Dnevnik 23.45 Aktualno: Tv 7 0.45 Aktualno: Appuntamento V^ Rai Due 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: TGR: Montagne 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik; običaji in družba; potovanja 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi A. D' Eusanio) 17.20 Nan.: Streghe 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 22.40 Nan.: Medical Investigation 23.25 Dnevnik 23.35 Aktualno: Punto di vista 23.40 Nan.: Crime Stories 0.25 Aktualno: Parlament V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo; Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Cifre in chia-ro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Dok.: Timbuctu - Ippopotami, coc- codrilli del Nilo 13.45 Aktualno: Messaggi autogestiti 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Dnevnik - Leonardo - Neapolis - Flash L.I.S. -15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti 23.25 Aktualno: Primo piano 23.45 Variete: Tintoria Show 6.25 Nan.: Ellery Queen 7.00 Tv prodaja: Mediashopping 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nad.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Nad.. Senteiri 16.20 Film: Adorabile infedele (biogr., ZDA, '59, i. G. Peck) 17.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Tempesta d'amore 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.25 Film: Carne tremula (dram., Šp./Fr., '97, r. P. Almodovar, i. F. Neri) 5 Canale 5 7.55 Promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik, Insieme 8.50 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza (pon.) 9.25 Aktualno: Mattino cinque (vodita Barbara d'Urso in Claudio Brachi-no) 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) 16.15 Resničnostni šov: Amici 16.55 Dnevnik in vremenska napoved 17.05 Nan.: Settimo cielo 18.05 Resničnostni šov: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerri Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: I Cesaroni (2. del) 23.30 Aktualno: Matrix (vodi Enrrico Mentana) O Italia 1 6.20 Nan.: Otto sotto un tetto 6.40 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O. C. 15.55 Nan.: Malcolm 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The War at Home 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Variete: Le Iene show 23.45 Nan.: I Soprano ^ Tele 4 7.00 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.10 12.30 12.50 13.35 14.00 15.30 16.00 17.00 (8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32) Dnevnik (8.30, 10.30) Aktualno: Buongior-no con Telequattro 2008- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska A tu per tu: Lettere a Don Mazzi Dokumentarec o naravi Debatna odd.: Formato famiglia Nad.: The flying doctors Klasična glasba 2008 Aktualno: Obiettivo lavoro Inform. oddaja: La Provincia ti informa Gledališče: Il Rossetti Inform. oddaja: Pari opportunity in Provincia Okrogla miza: La tv delle liberta Dokumentarec o naravi Nan.: Zanna Bianca Risanke 18.45 Aktualno: Speciali -Fondazione Crup per il territorio 19.55 Športna oddaja 20.05 Šport: Košarka - Snaidero passio-ne basket 21.00 Glasbena odd.: Musica, che pas-sione! 21.15 Film: Morte al traguardo (dram., '87, i. Ed Asner, R. Sbarge, J. Wilder) 22.45 Inf. odd.: Cortina approfondimento 23.55 Nan.: Garibaldi, eroe dei due mondi La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 9.15 Aktualno - Due minuti un libro 9.30 Nan.: In tribunale con Lynn 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo - Vengeance is Mine 11.30 Nan.: Cuore e batticuore - Sposa per forza 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Il commissario Scali 14.00 Film: Il re delle isole (pust., ZDA, '70, r. T. Gries, i. C. Heston, G. Chaplin) 16.55 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Star Trek Enterpise 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.30 Aktualno: Le invasioni barbariche 0.05 Nan: Law & Order - I due volti del-la giustizia |r Slovenija 1 6.10 Kultura / Odmevi 7.00 15.40 Risana nanizanka 7.25 Lutkovna nanizanka 7.40 7.45, 16.00, 18.40, 18.45 Risanka 7.55 Kratki film: Filiz leti (pon.) 8.10 Enajsta šola 8.40 Gled. risanka 9.15 Mladinski film: Temna stran lune 10.00 Štafeta mladosti (pon.) 10.40 Osmi dan (p.) 11.15 Duhovni utrip (p.) 11.30 Nad.: Doktor Martin 12.20 Slovenci v Italiji 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Film: Franci Slak - Pesnikov portret z dvojnikom 15.05 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nanizanka: Simon v deželi risb s kredo 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Vse o vesolju 17.35 23.55 Dok. portret 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nan.: Začnimo znova 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.35 Polnočni klub (t Slovenija 2 8.00 8.50 9.00 10.20 10.50 11.15 11.45 12.15 12.30 13.10 14.25 15.55 16.25 18.15 18.45 19.05 20.00 21.00 21.30 23.15 Tedenski izbor: Glasnik Skozi čas Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada (pon.) Portreti Prešernovih nagrajencev Glasnik Umetnost igre (pon.) Evropski magazin (pon.) Črno beli časi (pon.) Diagonale (pon.) Harmonije Evrope: Posnetek koncerta Andreje Zupančič iz Cankarjevega doma Film: Tatica in general (pon.) Magazin v alpskem smučanju Liberec: SP v smučarskih skokih Primorski mozaik Študentska Velika imena malega ekrana: Aleksander Skale (pon.) Dok. oddaja Nan.: Statisti Film: Ljubljana je ljubljena Film: Tošl Koper 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Četrtkova športna oddaja 15.30 Film: Dogodivščine v Parizu (ZDA, '79, i. D. Ginger, J. Rochenfort) 17.05 Mladinska odd.: Fanzine 17.35 Miss Alpe Jadran 2007 18.00 Študentska (program v slovenskem jeziku) 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved/Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska odd.: Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Košarka NLB Magazin 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 0.05 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 17.00 Spomini borcev (pon.) 17.55 Epp 18.00 Miš Maš 18.40 Video spot meseca (pon.) 18.45 Kultura: Podelitev priznanj JSKD za leto 2007 (pon.) 19.15 Rally magazin 19.45 Kulturni utrinek 20.00 Kultura v letu 2007 20.30 Zdravnik svetuje 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.05 Vedeževanje 23.05 Kultura v letu 2007 (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film, Camera, EkraN; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (33. nad.); 10.40 World glasba; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj neki je tam, kjer se pride drugam; 14.40 Jezikovne reže; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 9.30 Praznični program: ob 110. obletnici rojstva enega največjih slovenskih umetnikov 20. st. Avgusta Černigoja; 11.15 Pogovor z Ljudmilo Zimic, dobitnico srebrne plakete JSKD 2007; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik in osmrtnice; 13.30 Miljenko Licul, Prešernov nagrajenec za ustvarjalnost in oblikovanje; 14.30 Janez Gradišnik, Prešernov nagrajenec za književnost; 17.30 Prenova gledališča Koper; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Zvok in čas; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slo- vencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 EPP: Delo; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.00 Vreme ob koncu tedna; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.30 Koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 24. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1000 1010 _ - M TOáM 1020 -.103 moskva 1/1 A v ¿5 o kijev 1/3 ^NAPOVED ZA DANES beograd o 6/13 skopje o -1/16 ° sofija 3/5 \v __ 1020 .„atene ^ ,.6/14 »-C Pretežno jasno bo ali delno oblačno zaradi visokih kopre-nastih oblakov. Ob morju bo pihala zmerna burja, ki se bo v večernih urah okrepila. V zahodnih krajih bo jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, a večinoma suho. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, drugod severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem okoli 12 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C C Nad Evropo se krepi obsežno anticiklonsko območje. Proti nam bodo več dni pritekali severovzhodni tokovi. Nad zahodno in srednjo Evropo ter Alpami je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od severovzhoda postopno nekoliko hladnejši zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20 Dolžina dneva 10.02 r lunine mene ^ Luna vzide ob 7.55 in zatone ob 19.03. A bioprognoza Vremenski vpliv bo v krajih s sončnim vremenom ugoden, le najbolj občutljivi bodo imeli manjše vremensko pogojene težave, ki bodo bolj izrazite na severu in vzhodu države. morje Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. plimovanje Danes: ob 4.36 najnižje -23 cm, ob 10.15 najvišje 44 cm, ob 16.51 najnižje -64 cm, ob 23.26 najvišje 47 cm. Jutri: ob 5.12 najnižje -25 cm, ob 10.46 najvišje 37 cm, ob 17.16 najnižje -57 cm, ob 23.55 najvišje 48 cm. temperature v gorah oc 500 m............ 1 2000 m...........-8 1000 m ........... 0 2500 m ...........-9 1500 m ...........-5 2864 m .........-10 uvindeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER kitajska - Novoletno slavje je za Kitajce najpomembnejši praznik Začelo se je leto podgane itu - Letos Polovica človeštva z mobilniki ŽENEVA - Število uporabnikov mobilnih telefonov bo letos prvič preseglo število tistih, ki mobilnika ne uporabljajo, ugotavljajo v Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU), ki ima sedež v Ženevi in sodi pod okrilje ZN. Šte vi lo upo rab ni kov naj hit -reje narašča v državah v razvoju, pri čemer v ITU izpostavljajo, da so lani samo Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska skupaj imele milijardo uporabnikov mobilnih tele fo nov. Ome nje ni mej nik, po ka te -rem bo mobilnik imelo že 3,3 milijarde ljudi, naj bi dosegli v prvi polovici letošnjega leta. Še v letu 2000 je mobilni telefon imelo le 12 odstotkov svetovnega prebival stva, po ro ča ame riš ka tis kov -na agencija AP. V muzeju voščenih lutk PEKING - Kitajci so včeraj vstopili v novo leto, ki je letos po tradicionalnem kitajskem horoskopu v znamenju podgane. Novoletno slavje je za Kitajce najpomembnejši praznik in ga slavijo ob prvi novi luni po 21. januarju. Zadnji dan starega leta se tradicionalno ob skupnem obedu zbere vsa družina. Ob 23. uri na zadnji dan starega leta Kitajci v svojem domu odprejo vsa vrata in okna, da bi lahko sreča neovirano vstopila v njihov dom. Prihod novega leta proslavijo z ognjemetom ter sprevodi z zmaji in ostalimi živalskimi podobami. Novoletno slavje se konča 15. dan prvega meseca novega leta s praznikom luči. Ogromno število potujočih po vsej državi v novoletnem času vsako leto povzroča številne težave in zastoje, letos pa so zaradi izjemno obilnega sneženja v 17 provincah Kitajci naleteli na dodatne zaplete, tako da se je na sto tisoče ljudi moralo celo odpovedati tradicionalnemu družinskemu srečanju. Kitajski vedeževalci napovedujejo, da bo letošnje podganje leto v znamenju mednarodnih napetosti, naravnih in letalskih nesreč ter pretresov na borzah. Ob tem opozarjajo, da kitajski koledar sledi 60-letnemu ciklusu, tako da bi lahko bilo letošnje leto podobno zgodovinskemu letu 1948, ko je npr. nastala država Izrael in se je začela blokada Berlina. Podgana je prvi od 12 živalskih znakov kitajskega horoskopa, zato predstavlja nov začetek, kar bi se lahko po napovedih kitajskih vedeževalcev odražalo v zamenjavah v vodstvu v ZDA, Rusiji in na Tajvanu. Podgana tudi simbolizira "razcvet romantike", kar pomeni, da bo leto vzpodbujalo romantiko, pa tudi spolni škandali. Vzpodbuja tudi spopad med dvema elementoma, vodo in ognjem, kar bi lahko pomenilo, da bo leto prineslo poplave ali cunamije. Leta 1996, v prejšnjem letu podgane, so našteli več kot 20 letalskih nesreč, vključno z eksplozijo bo-einga nad Atlantskim oceanom, v kateri je umrlo 230 ljudi. A Kitajci tudi verjamejo, da biti rojen v letu podgane ni nesrečno. Prav nasprotno. Kitajci za letošnje leto pričakujejo "baby boom", saj verjamejo, da bodo otroci, ki se rodijo v letu podgane, izjemno bistri in bodo znali doseči bogastvo. (STA) tudi Angela Merkel LONDON - S svojo podobo v slavnem britanskem muzeju Madame Tussauds v Londonu se poslej lahko pohvali tudi nemška kanclerka Angela Merkel. 53-letna kanclerka je postala prva političarka po desetih letih, ki je našla mesto v slavnem muzeju, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Merklova je peta političar-ka z voščeno lutko, potem ko je leta 1975 ta čast doletela nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher. "Voščena" kanclerka ima sicer med politiki še družbo ameriškega predsednika Georgea Bu-sha in "železne lady" Thatcherje-ve ter nekdanje indijske pre-mierke in umorjene vodje pakistanske opozicijske Benazir Buto. (STA)