PTOiimp and Mgrmunp pndk* pram in«. bbq author*™* ** act or ooTommm * itiTr on mm at FOff omam of m. Y. m* Otte e» the Prest A. B. 3nrfea6n, F. M. flea. Xtjriijl iiorcniU datndk ▼ Združenih drfarih. Velja m celo leto.........$6.00 Za pol leu................$3 00 Za New York celo leto.....$7.00 Za inozemstvo celo leto.... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The 1 & r g e a t Slovenian Daily in the United State«. ■ Iaaned every day except Sunday« and legal Holidays, sr 75,000 Readers. TELEFON: 287« CORTLANDT, Entered as Second Claaa Matter, September 21, 1903, ftt the Post Office ftt New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 77. — STEV. 77. NEW YORK, SATURDAY. APRIL 2, 1921. — SOBOTA, 2. APRILA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. LAKOTA KOT BOJNO OROŽJE NEMfiKi BOLJŠE VIŠKI VODITELJI SE POSLUŽUJEJO LAKO TE, DA ŠČUVAJO PRISTAŠE NA NA DALJNI ODPOR. — V ZASEDENEM OZEMLJU DOZDAJ ŠE NIKAKIH SPOPADOV. i'oroča Walter Duranty. Pariz, Kraneija, 51. mana. — Kljub optimističnim sporočilom, i.i prihajajo iz lierliuit, je jasno, da postaja delavska agitacija v Will'"! j i \edno vcJja Zaupna poročila, kat.ra sem ravnokar dobil iz I ii. s« eldorfa, kii/.»'jo. da vlada po eelem Ruhr ba/inu velika nape-1 M i.»> da ji* prišlo do številnih spopadov lued delavci ler 44zeleno polnijo »zven okupacijskima ozemlja, posebno v Barmen, Gavels-I «rg ju K-**en. kjer prevladuje obsedno stanje. !>•» nikakili spopadov ni prišlo dosedaj v zasedenem ozemlju. Ujer so eelo najbolj radikalni med delavskimi voditelji trdni v svojim >klenu. da se izognejo \*akeum spopadu z zavezniškimi vojaki, v. udar pa sem informiran, da je število stavkarjev v severnem zase-lit-ucm ozemlju zelo veliko. ( rudna in poluradua poročila iz Nemčije polagajo veliko važnost na dejstvo, da tako zmerni kot neodvisni soeijali&ti nasprotujejo radikalni agitaciji in da store vse, kar je v njih moči, da zadrže svoje pristaše od stavke. To je brfcz dvoma resnično in lahko se reče rafvmtetra, da I>i imelo polnih devetdeset odstotkov članov te stranki veliko rajše. če bi mogli mirno delati naprej. Kombinirani m-i nek nemške soei jalist ične propagande in nove zavezniške okupacije pa je proizvedel veJiko nervoznost med delav-njii masami v za patini Nemčiji ter je težko videti vnaprej, kakšne l.odo posledice brezobzirne politike ruskih boljdevikov. katere se |M'~-lužuj«-jo sedaj nemški komunisti, ki pravijo, "da je ni boljše de-Kivske propagande kot so mrtvi delavei na cestnem tlaku*'. Ena primera bo pokazala, kako deluje ta politika. Pretekli to-iik so izdali komu ni »t i poziv na stavko, naslovljen na petsto delavcev, zaposlenih v nek: tovarni za izdelovanje žebljev, med Essenom in Muelheiinom. Oprav je devet desetin delavnev nasprotovalo stavbi, se je radikalnim agitatorjem. ki s«» bili postavljeni pri vratih to-Aarne, posrečilo dovesti do razprave, ki je trajala skoro eno uro ] reko časa, ko se je ponavadi pričelo z delom. Ob tem času je oddelek zelene policije, razburjen od nasilnih govorov agitatorjev ter o-t 'lidno mislil, da je xečina delavcev zanje, skušal aretirati te ajri-tjtorje. Slednji so s*- upirali in v spopadu, ki je sledil. sta bila ubita d\a komunista. do«"-iia so bili štirje ranjeni. En policist je bil hudo poškodovan in šte\iln» uadaJjni manj uevaino. Nesreča je hotela, da sta bila tuui dva mirna d leaves v množici zadc?u od policijskih krogci. iIo>-im so bili drniri poškodovani. Poren»kem ozemlju le tiimIo hI plače. ee nakupijo y;vi!:t. Kakorhitrn I• i uc 1»i 1 i zaposleni le malo ča-a ali če bi stavkali. I i m«.rali stradati. Stradanj** pa lahko dovede do \>eh mogočih posledic. Položaj nadalje otežkočen vsled delavskih nemirov v sosed-i jih krajih okrajih Belgije in Luksembnrga. V belgijskih okrajih je imela depresija v industrijah za posledico obsežno nezaposlenost in l.ajti _«• številne /iiiike. ki kažejo, da hoče belgijsko delo nastopiti proti argumentu delodajalcev, da je treba zapriti rove. tvorniee in i »piliiicc. ker jih ui \ *«" mogoče obratovati z dobičkom. Stvari v Lu-ksembtirgu izgledajo *e slabše, kajti vlada je mogla preprečiti splošno stavko le s tem. Ja je poklicala na pomoč francoske čete. Ta ma-1 • država je »edaj zasedena od francoskih .-et ter je dejanski pod \ ojnim pravor.i. Delavei so se \dali pritisku sil«* ter sc vrnili mrki na d. !o, vendar pa so strašno ogorčeni vsled sklepa delodajalcev, ki prepoveduje poslovanje delavskih svetov, postavno ustanovljenih v 1 \ ornicah po italijanskem vzorcu. Ogorčeni so »udi radi aretacije velikega števila njih voditeljev. Priznati je treba, da je danes delavski položaj v Nemčiji. Belgiji in Luksemburgu zelo nevareu. V sedanjem stanju tesnili tnediia-lodnih delavskih stikov bo premogarska stavka v Angliji lahko pred siavljala plamcnieo splošen požar. Za večina delavskih voditeljev k. so reiii. za veliko maso njih pristašev, ki bi radi delali za primerno plačo. — se nahaja roka Moskve, ki vleče za nevidne niti. O tem imajo oblasti liepobitne dokaze in ravno to dela njih nalogo tako težavno. Sorazmerno lahko je za vsako-posamezno deželo pečata se s svojimi lastnimi delavskimi problemi, katere razume. Vsepovsod p« stoje oblasti pred nepoznanim faktorjem moskovskih intrig, ki delujejo vsepovsod po natančno določenem načrtu, in katere se *odi z brezprimerno točnostjo in spretnostjo iz nekega centralnega vira, Slu«'-aj Nemčije ni osamljen, kajti sličen položaj je najti tudi v drugih deželah, ki »o navidezno mirne. ODLOČNA KOMUNISTU KAROL SE BO VRNIL V ŠVICO Ko je načelovala demonstrantom, je bila obstreljena. — Učiteljici v komunistični šoli. j Berlin, Nemčija. 1. aprila. — V j neki berlinski bolnici je zaslišal ;te dni neki poročevalec čikaske Tribune*' Mrs. Gabrielo Katze-Ier, hčerko nekega prejšnjega admirala ter nečakinjo znanega nemškega in turškega generala, von der Ooiiz paše. Gospa Katze-, i ler se nahaja v bolnici, ker je bi-j preteklo soboto obstreljena. ko; 'j' streljala policija na komuni-j stične izgrednike, katerim je ona' i načelovala.- Gospa Katzeler je sta-i jra šele osemnajst let ter se ni! 'prav nič jezila na policijo radi ra-| r.o. katero ji je prizadela. Okušala! pa je pojasnili sedanje izgrede vi [Nemčiji ter navesti vzroke, ki so •jo dovedli do tega. da je zapusti-_ I l i elegantni dom svojih stariševj jter se pridružila komunistom. Se-1 daj je učiteljica v neki šoli, katero so otvori'i delavci. — Jaz nisem 11 i kaka zločinka. — je rekla. ;— in prav tako malo so moji to-i variš i. ki se vdeležujejo demon-: stracij in bojev po Nemčiji. Pro-| |sim, pojasnite eitateljem vašega! | velikega ameriškega lista, da niso! komunisti odgovorni za napade z, .bombami, glede katerih se toliko jčita. Zločine vprizarjajo ageuti nemških reakeijonarjev. da prepričajo zaveznike, da je razorože-lije nemogoče. Nemški delavci, ki sc se naučili v vojni, kako postopati z razstreljivi. niso tako neumni. da bi povzročili toliko ponesrečenih napadov. I)evet izmed deset eksplozij v preteklem tednu i i napravilo nič drugega kot velikanski škandal, katerega so sku-š; il naprtiti delavcem. i " ^ I NADAMA CURIE BO DOBIUL RADIJ. Slika nam kaže Amerikanko Floro Sands, ki se je vdeležila bojev v srbski armadi. Leta 1916 je bila ranjena pred Bitoljem. Pozneje so ji za njeno hrabrost podelili porodniški čin. Te dni se je vrnila v Ameriko. ANGLEŠKIM ZAPRTI. MIUQN MOŽ STAVKA SVET POSLANIKOV JE RESNO POSVARIL MADŽARE, NAJ NE SKUŠAJO NIKDAR VEČ POZVATI KAKEGA. HABSBURŽANA NA PRESTOL. — BIVŠI AVSTRIJSKI CESAR JE V VARNEM SPREMSTVU. — ZAVEZNIKI SO BILI ZAPRETHJ MADŽARSKI Z BLOKADO. — POROČILA GLEDE GIBANJA ČET. Najnovejša poročila o Karlovem "piicu" se glase: Pariz, Francija, 1. aprila. — Svet zaveznikov je resno posvaril Madžare, naj nikdar več ne skušajo spraviti kakega Habsburžana na madžarski prestol Če se tega ne bodo držali, jih bo zadela stroga kazen. Pariz, Francija, 1. aprila. — Neka brzojavkaa iz Budimpešte naznanja, da je zapustil bivši avstrijski cesar Karol Steinamanger v 'spremstvu dveh angleških častnikov. Odpotoval bo v Švico. ! Danes se je vršilo v Budimpešti zborovanje narodne skupščine. !Skoraj vsi poslanei so se strinjali v mnenju, da pomtnja Karlov po-1 vratek veliko nevearnost za sedanji obstoj države. ' Dtmaj, Avstrija, 1. aprila. — Astrija je dovolila bivšemu ce-| sarju Karolu varno spremstvo skozi deželo do švicarske meje. Steinamager, 1. aprila. — Bivši cesar Ivarol je danes izjavil, da j bo zapustil Ogrsko, toda le pod pogojem ee mu bo dovoljeno izdati iproklamaeijo na Madžare. V proklamaeiji. ki jo namerava izdati, je jbaje tudi naslednji odstavek: Vsled neugodnih razmer sem prisiljen zapustiti Madžarsko. Kot ogrski kralj začasno poverjam upravo države admiralu Hortlivju. Bern, Švica, 1. aprila. — Madžarsko poslaništvo je naprosilo .Švicarsko vlado, naj dovoli bivšemu' cesarju Karolu, da se vrne v Prangis. Švicarska vhda mu baje ne bo delala nobenih ovir. Brzojavke, ki so dospele pred temi, se glase: Pariz, Francija, j. aprila. — Zavezniki razmišljajo o blokadi i Ogrske radi poskušenega rojalističnega puea prejšnjega kralja Ka-ivola. Tako poroča lisi "I/Eelair". i Pariz, Francija, 1. aprila. — Sklepi, v katerih se protestira proti povratku prejšnjega cesarja in kralja Karola pa ogrski prestol in ;v katerih se svari ogrsko vlado pred zlemi po>iedieami takesra koraka. so bili danes sprejeti od sveta poslanikov. Tozadevne resolucije je predložil Jules Ciimbon v imenu francoske vlade. Pariz, Francija. 1. aprila. — Francoski pooblaščenec v Budimpešti, je brzojavil dar.es na tukajšnje ministrstvo za zunanje zadeve, ua mu je nemogoče dobiti potrdila na različna časnikarska poročila, ki krožijo glede kretanj ogrskih čet. Dostavil je, da vl^Jla v glavnem mestu Ogrske popolen mir. . . V poročilu nadalje, da se gr«>f Teloki posvetuje s prej- šnjim eesarjem Karolom. za -katerega zahteva avstrijska vlada vht-nostur> spremstvo. London, Anglija. 1. aprila. — V nasprotju s poročili z Dunaja, soglasno s katerimi se je monarhistični pue na Ogrskem izjalovil in vsled česar sj* hoče Karol takoj vrniti v Švieo, poroča danes ber-iinski poročevalec Daiiv Kxprc^sa. da je Karol sklenil v potek odkorakati proti Budimpešti na čelu ogrske armade. Bern, Sviea, 1. aprila. — Tukajšnje o*rrsko poslaništvo je naprosilo švicarsko vlado, naj dovoli prejšnjemu cesarju Karolu po-vratek iz Ogr>ke v Švico. Švicarska vlada je sklenila, da lie bo delala nikakih ovir k začasnemu povratku. da pa si pridržuje pravico, da se odloči glede vprašanja daljšega bivanja, potem ko bo vlada preiskala posameznosti njegovih političnih spletkarenj v času, ko se je mudil v Švici. I London, Anglija. 1. aprila — V neki brzojavki, ki je prišla danes iz Budimpešte, st glasi, da je regent, admiral Horthv, odstopil r.a korist prejšnjega cescarja Karola. RAZOROZENJE RUSKE ARMADE VSTAVLJENO Boljševiki smatrajo za veliko nevarnost prijateljsko zvezo med Poljaki, Madžari in Rumcmi. Helsingfors, Finska. 1. aprila. Soglasno z današnjimi }K»ro«"-ili. ki so dospela iz Petrojrrada. je l»ila d« mobilizacija sovjetske vlade vstavljena. Tjst "Krasiiaja Uazeta" pravi, dri se je to zgodilo, ker se boje boljševiki nove zveze, sklenjene med Poljaki. Ma«lžari in Rnmuni. Sem je dosj^lo zaripovedujejo ja-ko zanimive stvari, l^staje pe vojaki vrnili domov ter >e seznanili s strašnimi razmerami. Irkutsk i in bajkaUki okraj sta baje v rokah nstašev. V Celjabin-sku so se uprli delavci. Boljš«-vi-ške sile se koncentrirajo pri Nižjem I dinsku ob transsibirski že-lezniei, severozapadno od Irkut-ska. Tokio, Japonska. 31. marca. — Sem so dovjie'e brzojavke, da so l*rotil»olj»eviške čete. opn^rljene .s strojnimi puškami, napadle rusko meščansko hrambo v Vladi-vostiku. Boj se še sedaj vrši in sieer v bližini postaje. Japonci so z oziroin na dogodek čisto nev-traJni. Angleški rovi sc zaprti vsled stavke celega mil3 ona mož. — Delavci so se pokorili povelju. London, Anglija. 1. aprila. — Ob polnoči je prenehalo vse delo v premogovnikih Združen etra kra- i 1 jestva z izj.-m« maloštevilnih o- danski škandal, katerega so sku-krajev in prinližno l.lJOO.OOO de- »A naprtiti delavcem, hivcev je danes počivalo vsled spora, tikajocega se vprašanja plai- 1M ADAMA CURIE BO DOBILA Le v dveh rovih v Yorkshire, v BADIJ. enem v Cumberland in v enem v North Wales so delavci obljubili, da bodo nadaljevali z delom brez ozira 11a dogovor, katerega bi sc sklenila, a vsi drugi delavci, vključil;* mehanike, ljudi pri se-Nalkah. pri ventilaciji 111 pri konjih. so potegnili s premoga mimi. Nevarnost je velika, da bodo rovi zaliti in številni med njimi resno poškodovani vsled vode, ki teče vanje. Resni napori so bili storjeni, da se vpsepovsod dobi prostovoljce. Možje pri sesalkah v Yorkshire >o sklenili ostati na delu ter se je danes dalo izraza upanju. da bodo tudi drugi sledili njih vzgledu. Prvi učinek je bil. da se je dalo ameriškim trgovcem s premogom večja naročila. Sporočila iz New Yorka pi a vi jo. da se je sprejelo tamkaj celo povoden j naročil iz vseh evropskih dežel, ki normalno dobivajo svoj premog iz Anglije in čeprav se ceni domačo zalogo na in miljon ton, je celi;:. domačega premoga že poskočila zad va šilinga pri toni. Domneva se, da imajo London in dru ga mestna središča na razpolago zaloge, ki bodo zadostovale za več tednov. To pa je pripisovati dejstvu. da je trgovski svet skoro popolnoma ustavil ^važanje premoga, razven v slučajih, za katere bi se izdalo posebna dovoljenja. l'recej vznemirjenja je opaziti vspričo možnorti. da bodo zastav-kali v znamenje simpatij s premo-garji tudi železničarji rer transportni delavci ki «0 vedno partnerji premogi.rjev v delavskih sporih. V takem slučaju bi bil narod izpostavljen krizi naravnost brezprimernega obsega in izmena. — YBZS9 HS3 (KSS ®5S n: puč novo znamenje požara za Evropo. Opozarjajo nato ter izjavljajo, da je to poseben vzrok, zakaj bi se ne smelo izpiliti raz-oroženja Bavarske. Važno za potnike. CHAMBERLAIN ZOPET IZVOLJEN. ' Birmingham, Anglija. 31. mar-ea. — Austen Chamberlain je bil danes izvoljen v poslansko zbornico iz zapaduega dela Binuing-h'ama. Proti njemu ui bilo opaziti] na volišču niti najmanjše opozi-11 je. j Kdor žeti v bližnji bodočnosti Volitev je )»ostala potrebna, ker 1 potovati v stari kraj, naj se obr-j»- bil v zadnjem času izprenicnjen nas, da mu pošljemo vsa 1 jegov politični status. ' navodila, kako jo mogoče dobiti potni list. NEMŠKA VLADA V SKRBEH. Kdor ** ima Jugoslovanski a.u 'ameriški potni list lahko potuje kadar hoče. Kd-:r pa spada v zasedeno ozemlje, :u želi potovati ▼ fctaro domovino, mu še vedno lahko preskrbimo potni list, kadar pride v New York. » V vsakem onru ae obrnite na tvrdko j FRANK SAE8ER STATE BANK tS Oortlaadt Street N«w York London, Anglija. 1. aprila. — Le deloma soeijalistična vlada v Ncmčiji. na koje čelu stoji predsednik Ebert, je zelo v skrbeh gle-de- učinkovanja ogrske monarhi-stične propagande. — izjavlja neka brzojavka Iz Berlina na Dailv < "hromele. — Nemški uradniki se jboje, da bo petkušeni monarbistič- OENERAL WOOD POJDE NJI JAPONSKO. Washington, D. C., 1. aprila.— Sedaj se je ugotovilo, da ni potovalno dovoljenje za generala \Yooda, ki bo šel na Filipine v u-radni lastnosii. dosti obsežno, da bi pozneje tudi lahko obiskal .Japonsko. Kot že preje sporočeno, mu je poslala japonska vlada povabilo, naj obišče tudi Janon.vko na svojem potovanju po Daljnem iztoku. VATIKAN PRAVI, DA NI VEDEL ZA KARLOVE 'NAČRTE. Rim, Italija. 1. aprila. — 'Osser-vatore Romano', uradno glasilo Vatikana.' prav^ da niso vatikanski krogi čisto nič vedeli, kaj namerava bivši avstrijski cesar. Trditev, du je Karol delal ]>o navodilih iz Vatisaua, je naravnost absurdna. Washington, D. <\. 1. aprila. — Predsednik 'girding in njegova žena bosta due 20. maja sprejela \ Beli miši madamo 1'urie ter ji j izročila v imenu ameriških žensk en gram radija v vrednosti 100 tisoč dolarjev. Ameriške ženske so prispevale k skladu v priznanje zaslug za znanost, katere si je pri-dobila madama Curie posebno pa s svojim razkritjem radija. kladama Curie bo prišla prav izrecno v ta namen v Združene države in sieer dne 17. maja. Predno se b-> podala v Washing-' ton. ji bodo priredili v Carnegie Hall v New Yorku velik sprejem. DENARNE POftlLJATVB T BIBO. NA GOSItKO XV NOTRANJSKO. Izvrkujemo denarna tsplagfa popolnoma sanealjivo in sedanjim razmeram primerno tadi hitre po celi Istri, na Gariikem in tadi ii Notranjskem, po osemljn, ki Je zasedeno po italjsnski armadi. Včeraj smo računali sa poli ljstve italjanskih lir po sledeiil eenah; 50 lir $ 2.00 100 lir----$ 4.60 300 lir----$12.90 500 Ur----$21.50 1000 Kr .... $42.00 Vrednost denarju sedaj ni stains, mesnja aa večkrat nepričakovano ; is teca razloga nam ni mogočo podata astsnčna eene ias peej. Mi ntaiM po Ml Istega dne, ko nam podani denar deeps ▼ roke. Denar nam Je poslati najbolj pe Domestic Postal Money Order, sB pa Ne* Tork Bank Draft. PRANK MflBI STATI BAMX nomfkmmm* vk m ZANESLJIVO IN HITRO Frmk Sakser State Bank a2 Gortlandt Street new York Bojaki, poslužujte se vseh zadevah to slovenska banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glamice in $50,000.00 rezervnega nV*t1fl. Prank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali za poifljatre jugoslovanskih kron pe ftle* dečih cenah: 300 kron----$ 2.35 1,000 kron____$ 7.50 400 kron----$ 3.10 5,000 kron____$37.25 500 kron----$ 3.85 10,000 kron____$74.00 Vrednost denarju sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričal* rano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene ma* prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam / poslani denar dospe v reke. _ Denar nam Je poslati najbelj pe DwiiHil Konaj Ordsr, «31 f« Saw York Bank Draft. fnk Sakser State Buk nmu^sm, «. Mi' . . LEKARNARJI IN PIJAČA. Washington, D. C.. 1. aprila. — Carinski urad je danes odredil, da smejo lekarnarji naroeati v bodoče po sto vina ali ž«ra- i.ih pijač na vsake tri mesece. Nova odredba ima namen pojasniti Ase prejšnje nkrepe ter ob istem easln služiti kot olajšanje prejšnje določbe, t-ojrlasno s katero je trogroee dobiti na eno dovoljenje le pet zabojev pijače. Koliko dovoljenj lahko lobi lekarnar, ni bilo razvidno iz današnjega ukrepa. V earinskem uradu so izjavili, da lahko dobi lekarnar več kot sto galon vina in sto galon žganja vsake tri mesece, ee doprinese prepričevalne dokaze, da potrebuje več mokrote, a v splošnem se smatra to količino za zadostno za večino leknren kot jili je najti v rseh mestih in po deželi. VENIZELOS NE BO ČEL V TOKIO. Pariz, Francija, 1. aprila. — Bivši grški ministrski predsednik jVenizelos je danes izjavil, da inu ni ničesar znanega o tem, da ga je imenoval mikado za razsodnika v vseh spornih vprašanjih, ki bi se pojavila med Japonsko in Zdr. državami. oskrboje DKNAENA IZPLAČILA v stari domovini In epravlja druga beaftse pode' "GLAS NARODA" CSUVBNIAN DAILY) _«» mamkm *r KMVOOO PUBLISHING COMPACT MrporitiM) FWAWK tAKUW. PinKim _ LOU1« »EN EDI K. Tr—«urr * . C^rgratf« »n« ......... mf Abov* Offlclarm« C#rtl«i#t »»Ml. M^ihattaw. N«w Vrte Ctty. M* Y„ _"O1** N«ro««» tolimia vfcl Im.— o«d«IJ h. praxnlteav. X« cM« It. »*Ja HM M U.rM za N«w Vorfc za c«lo l«te # «700 " Ino—mrtvo sa cala lato S7.00 la totrt »ta_|1-M «a omt Ita M.M • CA« NARODA- (Velea ar tn« Puplt) k. •»«! day tkctot Sundays and HelMam. _BubacrtpUoa yearly MM — v ' Advartlaamcnt on »ceemect ---- Dootal *r*a podplat la mttmmU m bo prU»b£uJ*jo. Denar naj m blagovoli po-flttfett »o Mon.r Order. Prt turriMmM kraj« naroteiko* prosimo. da aa aui _troJSajo MnMIN naznani, da. httrajo najdemo oaalonrtka._. QLASNARODA M CartlanM ti sat BoeouaH of Manhattan. Nsw York. N. V. ____Tol« phono: Cortlandt 2t7C ne^ecnejse Korliček se je oglasil. \ zgodovini zadnje vojne ni bilo najbržc nobene figure kot je bil bivši avstrijski tesar Karol. Priznati ve mora, da imel nemški Viljem nekaj razuma, in njegova stvar je, če ga je nazadnje popolnoma izgubil. Habsburški Karol j«* pa tako otročje neumen, da človea uiti M-ču»tvovati ne more žnjim. Ta ni« ni bil ni'vdar m vojno. Kol dedščinc mu je vojno zapustil stari Frane Jožef, kateremu »o jo bili obesil« na vrat razni zlo-r.nskt ministri in krvižcljni generali. Toliko pameti je vm-uo imel. da je takoj, ko je zasedel prestol, izprevidel, da bi bil^ /a Avstrijo edina rešitev takojšnja sklenitev »• int. Bil j« pa preslab in premalo <«Uočen. da bi kaj takega storil i-a svojo roko. Za nos se je dal voditi od -vojefca nemškega zveznega bratca, ki mu je neprestano vlival korajžo v srce ter ga silil k um rajno*! i. Leta 1917 se je nenadoma "osamosvojil". S papeževim posredovanjem je bolel sklenili mir. toda to je Moril na lako strahovito smešen način, da so celo zavezniki, ki f»o bili pripravljeni skleniti mir za vsako i-«*»o. to njegovo ponudbo zavrnili. Zadnje dni je pa ta človek z \>o resnobo začel zavzemati za s\oj '*prestolNajprej je poskušal na Ogrskem. — Horthvjeva država — je mislil nam pri sebi. mora biti že zdavnaj zrela za monarhijo Saj s^ je bi! t«mošnji takozvuni parlament /e dvakrat izrazil za monarhijo. Toda "regent " Horfhv zaenkrat še no<"-e odstopiti. Nekemu čas-l ikarsk«-tuu poro»-evateu je pred kratkim rekel: C*asi so minili, ko s<> bile dedne monarhije potrebne ljudskim interesom. Sedaj pa odločujejo samo zasluge. znanje in pogum. Sedaj je treba poznati ljudske zahteve. Krvni |>«-s Hortiiy j«* seveda poln vseh teb h.strmeti ter je potemtakem umevno, da smatra samega sebe pravim vladarjem Mati žarsrke. Korlček je torej odšel z dolgim nosom. Ni pa izjrubil vsega upanja na bodočnost. Morda se še vidimo nekoč — je vzkliknit častnikom generala Li-barja — in sicer v drugačnih, ugodnejši It razmerah. Potem je (»oskušal svojo srečo na avstrijski meji. Tudi brez u»|»eha. Francoski, angleški in ilaljauski komisarji v Budhnpšeti so že^ izdali svoja svarila. Zakaj tudi ne! Horthv pod njihovo patronanco n ori, obsoja in zapira, in to je njegovo posf&pauje se popolnoma si riti ja / njihovimi pojmi o "ustavni demokraciji**. Horthy jim po-folnoma zadostuje. Sfaliranega Hab*buržaua potemtakem nič ne potrebujejo. -"T _ ' ' - iugnfilimartBka Ustanovljena L 1898 ® KataL kimata Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Neki kajžar je imel osla in gos, ki sta živela fcknpaj v lilevu. Ta-jko sta bila odvisna drug od drugega, da je osel od žalosti pogi-»nil par dni potem, to je kajžar j {ros prodal. j To je stara zgodba. Xa svetu si |jt že na tisoče in tisoče oslov vze-ilo zastran iictmme goske življenje. * # * Svet je močan in ntrjen. Ljudje so se naučili velikih preizkušenj. [Vajeni so več slabega kot dobrega. j S primerno lahkoto bi preživeli še eno svetovno vojno, toda še ene mirovne konference bi ne mogli preživeti. * • * ltaljanski državni zakladničar Meda je odstopil. Kaj je bil vzrok njegovega odstopaPo mojem mnenju je zapazil v državni blagajni svoje ime s črko "r" v sredi. Avstrija pred poginom. Dunajski listi objavljajo spomenieo. ki jo je osrednja zveza društev nemškoavs-trijskih državnih nameSčeneev izročila generalnemu tajniku avstrijske sekrije reparaeijske komisije in ki p vi med drugim : Kes trajna pomoč s«- more pričakovati samo od velikopoteznega dejanja, obnove Avstrije. Avstrijskim državnim nameščencem ni zameriti, ako 7a svoje Helo za državno skupnost zahtevajo plačilo, da morejo živeti. IVržavt po izjavah vlade žalibog nima več pogrebnih sredstev, lufianeija novčanie je povzročila zmanjšanje vrednosti krone in s tem podražitev blajra. V zadnjem čaMi so s«- državne finančne t« /koče tako r>oostrile. da je dvomljivo, aH se lx»do mogle O pravem easu izplaeati itak pičle plače. V vedno krajših ]iresdekih se ponavljajoče stavke ]»osameznih državnih obrrittH ali v državni u-pravi *e ne smejo smatrati za čine politične ali soeijalne nagajivosti. temveč za psihologično povsem umljive izbruhe popolnega obupanja in brezupiiosti. Hastoči nemir in gibanje med javnimi nastavi jene i se mora označiti samo kot izraz grenkega razočaranja zaradi razmer po saintpermainskem miru. Ni naloga spomenice, da bi preiskovala. kakšne razloge je imela ententa. da je v saintg^rraainskem miru ustvarila avstrijsko republiko v sedanji obliki in ji zapovedala, da »nora varovati svojo neodvisnost. Ker se je to zgodilo, je upravičena domneva, da ima republika Avstrija in njena neodvisnost za interese entente neki posebni pomen in da so zanjo eutentne sile v spremni noti k mirovni pogodbi obljubile potrebno gospodarsko pomoč. Samo ena alternativa je: ali naj velevlasti ukrenejo vse. da se vzdrži stvor saintgermaiuske mirovne pogodbe, republika Avstrija v sedanji obliki, — ali pa bo republika Avstrija poginila, s eemer bi se \es z mirovnima pogodbami ustvarjeni Tnedriaroflni politični sistem silno omajal, ako ne popolnoma porušil. Sami krediti za živila ne zadostujejo za obnovo Avstrije. Avstrija potrebuje predvsem dolgoročne kredite, da si rahavi surovin, premoga in umetnih gnojil. S tem se bo ojačila davčna moč in delodajalec bo organe in delavce javnosti lažje plačeval tako. da jim bo vsaj mogoče skromno živeti. Stiska avstrijskih državnih nastavljeneev je postala tako velika, da lahko postane resna nevarnost za obstoj avstrijske republike. Popolnoma zavedajoči se dalekosežnosti te izjave ugotavljamo pred foru-1 mom vse evropske javnosti, da državni nastavijenei svoje službe fi-; zieno ne bodo mo^li opravljati, ako se jim ne da hitra pomoč. Ako^ se tem ljudem, katerih osem desetin skoro pogin ja od lakote, v naj-j krajftem časti ne da možnost, da bi se vsaj nekoliko prehr&niti, se, mora danes ali jutri računati z izbruhom obupa, ki bo pomenil ko-( »ec te obžalovanja vredne države. Konec Avstrije v današnji obliki ( pa bi bil tudi konee onega političnega sistema, ki se je ustvaril z mirovnimi pogodbami. ! ^ __ J jv^Of ge zna imeti zaprtih ust, mora imeti odprto motnjo, ~ X GtevaR PredaednUc: BUDOLF PERDAN, 933 E. 1851 h St., Cleveland. O. Podpredsedniki LOUIS BAT,ANT, Box 100. Pearl Avenue, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajn:k neizplačanih amrtnln: JOHN MOVERN, 024 N. 2nd Ave., W. Duluth, Minn. yrikaml siratslk: Dr. JOS. ?. GRAHF.K, 843 E. Ohio St., N. S., Plttabargh, Pa. Nadzorni odbor: MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Rock Springs, Wyo. MOHOR MLADIC, 2ti03 So. Lawndals Are., Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington St., Denver, Colo. Porotni odbor: UDONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORE XT A, Box 176, Black Diamond, Wash. FRANK ZOBICH, 6127 St. Clair Ave., Clevenland, O. Zdrnievatnl odbor: VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave., Roczdale. Joliet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, HI. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC. 706 Market Street, Waukegan, HL -- Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". r~ ■— j Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi- denarne poSHJa> tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiljs na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednnta se priporoča vsem Jugoslovanom aa obUen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj Be zglast tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društto se lahko vstanovi a 8. Sani ali članicami. POZDRAVI IZ NEW YORK A. V New Yorku se je poročila neka sedemnajstletna deklica z osemdesetletnim miljonarjem. Kaj bo, reva, z mrtvim kapitalom? * a • V zadnji "Edinosti"' pravi Skaza: Za dopise nam je zmanjkalo prostora. Tudi ini smo uredniki iu poznamo ta trik. Dovoljeno naj mi bo ob tej priliki izdati uajnavadnej-šo uredniško tajnost. Kadarkoli urednik zapiše, da ne more kake stvari priobčiti za stran pomanjkanja prostora, je nepo-bitno dejstvo, da dotične stvari sploh nima pri rokah. ^ a varne upa. da se* bo v kratkem moglo pričeti s pripravljanjem sa-1 divcev v vseh spr««daj naštetih o-J krajih. V katerih okrajih, oziroma v katerih občinah in selih. bo dopuščeno sajenje tobaka, bo odvisno) od števila prijavljenih sadivce.vJ I I Za začetek bo dovoljeno zasaditi 'enemu kmetu najmanj pet arov. to je .100 kvadratnih metrov, ozi- roma 2000 sadik. Dobro bo. če se v enem seiu večina kmetovalcev oprime te kul-] ture, ker bodo kmetje tako bolj varni pred tatvino in si lažje med-1 | se boj no pomagali. •Za Slovenijo je namenjena sJi-jditev velikolistnili ogrskih vrst 'tobaka. Te vrste dajo obilno žetev in so za ljubljansko tobačno tovarno zategadelj posebno potrebne, da more tovarna slednjič 'zadostiti zahtevi konsumentov po tobaku za pipo in za žvečenje. Fine jše vrste rastline se bodo za se-daj gojile le za poizkušnjo. Veli-kofistnih vrst tobaka se pridela na enem hektaru od 1800 do 2000 kilogramov. V dobrih letinah pa znaša pridelek še preko 2000 kilogramov na hektaru ali na enem in treh četrtih joha. Monopolna uprava je določila za Slovenijo v letu 1921. nastopne odKupue eene za en kilogram sirovega tobaka, in to: za izredno' lep pridelek ">6 kron; za pridelek! prve vrste 40 kron; za pridelek' druge vrste 24 kron; za pridelek tretje vrste 16 kroti; za pridelek četrte vrste 12 kron; za odpadke (furdol, vezaile 8 kron in za nevezane 4 krone. Nagi asi t i je treba, da sme saditi tobaeuo rastlino le tisti, ki dobi za to dovoljenje in se zaveže, da bo prodal ves pridelek po določenih cenah drž. monopolu. Pomanjkanje mesa v Ljubljani. Na stojnicah na Vodnikovem trgu je zadnje dni opažati znatno pomanjkanje govejega mesa. To krizo povzročuje izvoz za-klane živine v Trst. na Dunaj, v Berlin in Draždaile. Dnevno izvozijo z gl. kolodvora 3—5 vagonov prvovrstnega govejega ihesa. Največje izvozne t vrdke »O: Inipex, Po povit, Predovič in y zadnjem času tudi drugi mesarji. Ker inozemstvo plačuje za meso velike eene, je torej jasno, da so mesarji začeli izvažati in da v^ed tega tudi plačujejo visoke eene za živo blago. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani je cena živemu blagu poskočila na 18 kron. Mesarji zahtevajo povišanje ceai za ljubljanskega konsun\enta določenemu mesu. Nedopustno je, da se meso izvaža v inozemstvo, pri tem pa pučča Ljubljano brez mesa. To je škandal, pravi " Slovenski Narod", kateremu se mora takoj napraviti konec. Nismo porti izvozu, zahtey&mo pa, da se določi za izvoz me*a visoka rzvozna carina, da se prepreči, da bi Dunaj in Berlin imela naše govedine v izobilju, Ljubljana pa bi stradala. In uredniku zmanjka vse snovi, kadar zapiše naslednje besede: Toliko vkratkem, dasiravno bi se dalo pisati cele knjige o tem. * a * Masikdaj vidite v tem ali o-nem listu notico.- Zaradi slike na prvi strani, smo morali izpustiti več važnih novic. Nepobitno dejstvo je, da je u-rednik sliko zastrantega priobčil, ker sploh ni imel nobenih novic. * a •• Toliko v pojasnilo, da bodo znali čitatelji pravilno tolmačiti Ska-zove opazke. Rimski zid na Mirju je na nekaterih krajih razdrt od zlobne roke. So to pobalini. ki pohajajo srednje šote, ki jim pa šola ni nič mar, ampak se potepajo okrog in delajo škodo, kjer jo morejo. Ti zdirajo kamen za kame-nom iz rimskega zidovja, Če pa pride mimo kdo, ki jih "posvari, se vedejo kot prave barabice. V spomin Hilly ja. Rodbina po umrlem tovarnarju in občinskem svetniku Fran Mal-lvju daruje v spomin in počaice-nje blagega rajnika 1000 kron za GLAS NARODA, 2. APR. 1921 Plopifi Cleveland, Ohio, i Kavno te dni je minilo 20 let,' ko sem se poslovil od rojstne do-j movine. Prišel sem v CollinwoodJ ki je bil še brez tovarn. Bili so farme rji, boste, močvirje in žabji krak. Danes pa stoje ua onih močvirjih številne tovarne, lepe hiše, trgovine itd. Slovencev je bilo takrat tukaj le par ducatov. Poglejte danes! Lahko rečem, da je nas 10.000J Večina ima lastne domove. Delimo se v dva dela, južni^in severni.' Južna stran ima skupno en dom.! V ujtMu sta dve veliki dvorani, v! pritličju pa moderno kegljišče in saloon. Le šk"da. da ni več tiste kapljice ki je rasla na tem mestu |>red 18 ali 20 leti. Severni CollUi-W(*odčani bodo pa postavili skupno svoj dom. Prostor imajo jako lep. Želeti je, da bi kmalu zrastel. PrvO društvo je bilo sv. Janeza Kr-tnika: pozneje je pristopilo k' JSK.J. p«*l št. 71. Potem društvo sv. Barbare št. 2C. društvo V boj M P J., društvo Ttein Rev. Jernej Smreka r. pisatelj. Po njegovi Miirti je bil Hev. Pavel Hribar, kij je pa storil nesrečno smrt z nje-| govo sestro vred na železniškem t I križišču na Bliss Road. Sedaj je pa i^ev. Josip Škur. narodno za-|veden beneški Slovenec. Ijeta 1913 smo ustanovili skup-| no ^Slovensko zadružno zvezo", ki še danes z uspehom posluje v lastnem poslopju. Zahvaliti se je vztrajnosti delničarjev, odjemal-[cev in plačevaleev. Marsikaj bi vam še lahko sporočil. pa bom storil ob priliki. ! Ostajam vaš 181etni naročnik fFVank Kozel. J14429 Aspimvall Ave. Pryor, Colo. Z delom se ne morem poli val iti, ker je tukaj v tem oziru jako slabo. Dela se po en dan na teden, Potem pa živi. ubogi trpin! Dne 17. marca je prišla iz stare domovine v Trinidad. Colo., .moja sestrii"na Angela Jerovišek in sicer s posredovanjem naše domače tvrdke Frank Sakser. Dospela je j Srečno pi brez vseh zaprek. Tem potom se srčno zahvaljujem omejil jen; tvrdki za vse delo in trud. : Priporočam vsem Sloveneeein in I Slovenkam. kateri nameravate •dobiti >em svoje sorodnike iz sta-jrega kraja, da se zanesljivo obrnete na rojaka Frank Sakserja. ker on je pošten človek. -j Pozdravljam vse čitatelje in ei-tateljice Glasa Naioda. 7 Frank Jerovšek. Iz Slovenije. Rinuke Toplice last Hrvatice. Rimske Toplice so pred kratkim predle v last mlade iu p<*l-I vzet ne Hrvatice gospodične Jelene Račke, sorodnice slavnega hrvatskega rodoljuba kanonika Rač-kega. Tako se bo z domačim ka-pitalom dvignilo kopališče, ki jc I po svoji divni naravni leiri eno i . w. ... j najlepših v Sloveniji. Pred kratkim se je v Rimskih Toplicah vršil informativni sestanek, ki ?*> se •ga vdeležili zastopniki poverjeni-ištva za javna dela. zdravstvenega 'odseka za Slovenijo in Istro ter j ravnatelj oziroma upravitelj ko-palii' Rogaška Slatina in Dobrna, j Rešila so m» mnoga važna letošnjo kopališko sezono zadevajoča vprašanja. Vdeleženci sestanka so se uverili. da namerava g«»spoiliena Račka Rimske Topliee že letos kar najbolje preurediti iu da ima velike načrte za bodočnost. Dosedanji lastnik inosemec je kopali-|šče skrajno izrabljal in ni dovolj Jskrbel za obnovo inventarja. Tem lepšo in tem hvaležnejšo nalogo je prevzela nova lastnica domačinka. Tpati je, da Ko pod njenim sprčtnim vrvdstvonf to kopališče, j ki se odlikuje po bogatem termalnem vrelcu in ki je imelo že do-' slej vsako leto zaznamovati obilen obisk, privabilo kar največ gostov; iz Jugoslavije in sosednih dežel. Poboj na Jesenicah. Na lesnem skladišču na Jeseni-^ call so fantje s koli potolkli de-jlavea Andreja Demšarja. I*riza-' idejali so mu težke poškodbe na |gla;vi. Nezavestnega so ga prepe-, jljalei v ljubljansko bolnišnico. Cene živini rastejo. j V ptujskem okraju se kmetje1 drže sledečih cen za govejo živi-' no-. 1500 kilogramov in več težki1 ■ voli 20 do 24 kron. na\adna rejena živina 16 do 20. najslabša go-veda 12 do 16 kron žive teže. Kmetje teh cen ne |x>puste. Tudi' na Hrvatskem se kmetje ravnajo j po teh cenah. Saditev tobaka v Sloveniji. Ministrstvo za finance je dovolilo za leto 1921. gojenje tobačne rastline v Sloveniji, in sicer na' Kranjskeui v črnomeljskem, no-j vomeškem en krškem okrajnem gla varstvu, na Štajerskem v konjiškem. celjskem, brežiškem, mariborskem, ptujskem in ljutomerskem okraju ter končno po vsem Prekmurju. i V prejšnjem" letu so se izvršili po spredaj omenjenih okoliših samo poizkusni nasadi tobačne rastline. letos pa se bo tobačno rastlino gojilo v večjem obsegu. ! Pripravljata se ustanovitev urada za tobačno kulturo v Ptuju in 'po potrebi ekspozitura za Prek-lnurje. Ako se bo izkazalo veliko zanimanje za tobačno kulturo na 'Dolenjskem, oziroma v Belokraji-ni. ustanovil se bo tudi v Novem 'mestu enak urad. Vodstvo ljubljanske tobačne to- ---— Peter Zsasa I Karol Ilabsburžan, mož. ki se je 44proslavil" edinole s tem, da •j* bil po svoji jerbščini nekaj časa avstrijski cesar, je hotel zasesti te dni ogrski prestol. * * * Njegovo veselje je pa samo par c!ui trajalo. V spremstvu dveh y^ngleskili' žandarjev se vrača v Švico. » Baje je bil madžarski narod zanj. Zakaj mu torej ni zakralje- val ? Odgovor ua to vprašanje je čisto enostaven: Anglija iu Francija zaenkrat nista še hoteli. V* • Anglija. Francija, Japonska in Amerika so vladarice sveta. V »evropskih zadevah prideta samo i prvi dve vpostev." Oe bi bilo v interesu Anglije in Francije, da bi Karol za vladi*! Madžarski, bi ji zavladal, čeravno bi se postavljali čehoslovaški in jugoslox auskj diploinatje na glavo, f ' » * In če bo nekoč v interesu Anglije in Francije obnovitev nekdanje avstro-ogrske monarhije, bo ta n^narhija enostavno obnovljena. ne oziraje se na deset ali dvajset jugoslovanskih divizij. * * * Pravimo, da smo samostojni, ua smo suvereni nad svojim. Seveda smo, todu le koliko časa. dokler je drugim povšeči. ljubljanske mestne reveže. 1000 kron ljubljanskemu Sokolu. 1000 kron šentpeterski podružnici Cirila in Metoda in 1000 kron pevskemu društvu "Slavce"'. Na 5 dni zapora obsojen je bil Ivan Turk v Šmarju pri Jelšah, ker je, vračajoč se doiuov, streljal z vojaško puško. " Čuvaj svoj trdo zaslužen denar! "Blue Skv Laws (to so zakoni, ki varujejo občinstvo [»red goljufivimi investicijami) ne zadostujejo za to, da bH. dalje družino John Sto-vanja na Pickens. AY. Va.. t»-r Josipa Žnidnršič in Mate\-ža Hribar Iv Slaty Fork. \V. Va. Želim vam. kakor tudi vsem drugim prijateljem obilo uspeha, sebi pa srečno potovanje. — Josip Ptic ^ iz Po-'stojne. Predno se podam v stari kraj, pozdravim moja dva brata na Dodson. Md.. in enega na Adrian, W. Va. nadalje družino Jack Saušek na Henry, \V. Va.. ter vse ostale prijatelje in znance. Z lio-goin do svidenja! — Joseph <'*»-stello. # * * I!red odliodom o staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance po Ameriki, posebno pa Joe Koejančiča in njegovo družino. družino Frbančiča in družino Antona Sluga, Mat. Veharja. Johna Kavčič, Franka Korant iu njegov«, ženo ter Alojzija in Jožefa Bregant in njih družine. V soboto 2. aprila grem na parnik Argentina. — Mihael G rasi č. Okrepite svoj sislem. Zdravstvene oblasti so ravnokar izdale svoj prvi alarm. Nov val influence se bo uajbrže k malo ■jpojavil. Tega pa ne smete brezbrižno čakati, kajti lahko se zgodi. da bo prepozno. Da preprečite bolezen, je vaša dolžnost, da okrepite svoj sistem. Če vam bo črevesje vsak dnu dobro delovalo, se |bo vaša odporna šilu povečala, iu podeljena vam bo najbolj uspeSna pomoč v obrambi proti temu iic-zaželjivemu gostu. Za to S vrh o je Trinerjevo Grenko Vino najbolj uspešno zdravilo. Njegove sestavine govore same zase: eascara sa-grada in druga grenka zelišča na-pravljajo Trinerjevo Grenko Vino za najboljšega čifTtilca Črevesja. Poglavitne stvari pa ne sinete nikdar pozabiti: Trinerjevo Grenko Vino pomaga prebavi, ne da bi kaj škodovalo zdravju. Ravno nasprotno, oživi vam ves sistem. Vprašajte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil tudi za Tri-nerjev Antiputrin. Razredčen v gorki vodi e<- za spalnico in polejr svoj dc!ez na stroških živeža ; mati plačuje delež za se in za svojo malo deco s svojim delom kot kuharica. Kljub prevelikemu številu ljudi v enem domu in pomanjkanju pomoči za gospodinjstvo, je bila notranjost hiš vobče 'snažna in ugodna. "Dobra četrtina slovanskih mater, ki so bile porodile, so bile nepismene in čez tri četrtine niso znale govoriti angleški. "»1 ovani v Akron prihajajo večinoma iz vasi in mestec v prej-čuji Avstro-Ogrski. so močnega telesa in primerni za težko neizurje-iio delo ki ga običajno opravljajo v velikih tovarnah. Kažejo veliko nagnjenje za življenje v skupnih, kompaktnih naselbinah blizu tam, kjer delajo; oči vidna pa je tudi želja, imeti lastno hišico. Kakor hitro mogoče si družina kupuje hišo ali zemljišče, da zgradijo hišo na nje. V poslednjem ^lučaju so bile hiše male iu brez modernih ugodnosti, ali navadno obdane od vrta toliko za cvetje kolikor za zelenjavo, obsežnega kot vse zemljišče. "Slovanske družine, ki so bile v Akronu že dalje časa in so do->egle primerno blagostanje, so bile ponosne na to, da jim ni treba jemati v hišo "borderje", in obseg ter vabljivost njihovih hiš kažeta, da nezdravstvent in natlačene razmere v hišah onih, ki so kasneje prišli, so bolj posledica siromašnosti kot lastne izbire'*. ITALIJANI. Povprečno so bik te matere nekoliko dalje v Ameriki kot Slo- j \ainke, ali so znale še manj angleški. Matere od 83 odstotkov, dojen- ; cev niso zuale govorili aigleski. To ni le posledica nagnjenosti med ' italjani, Ma živijo med seboj oddeljeni od drugih, ampak, tudi navade, da dr/ijo svoje ženske doma. Med Italjani je bilo najti tudi visok odstotek nepismenosti, ka jti 9 odstotkov m.itcr ni znalo ni pisati ! ni čitati. j ltaljanski stariši jako ljubijo svojo deco iu so pripravljeni sto-1 riti za njih vse po svoji najboljši vednosti. Dasi so bile hiše čestokrat ; umazane, so otroci le redkokdaj izgledali zanemarjeni. Italjanska j.-rupa je izkazala največje razmerje mater, ki dojijo dete z lastnim mlekom. Splošna navada je zavijati dojenčke pod 6 mesecom v tes- j ne plenice. Starejši otroci, zlasti ko so začeli hoditi, so bili dostikrat le površno oblečeni. Nobena italjanska mati izmed preiskane skupi- | re ni zapustila s%*oje dete, da bi šla na delo, tlasi je nezaposlenost med moškimi povzročala precejšnje težave. Dvo tretini italjanskih mater so drsale * * borderjej' tekom prvega leta otrokovega .življenja, dasi v mnogih -»lučajih so bili ti stanovalci naznačeni kot sorodniki ali rojaki iz istega rojstuejra kraja, poskrbljenih bolj radi usluge. kot radi dobirka. Malokatera teh mater je držala več. kot pet ali4 šest " Inirderjev'* Skoraj polovica italjauskili mezda rje v so bili neizurjeni delavci, zaposleni pri težkih delih na gradnjah, popravljanju cest in enako Kljnli nizkim in iic^tainrm plačam, polovica pregledanih družin je posedovala hišo ali se je pripravljala za to. . " NEMCI. Matere v tej skupini se večinoma same dojile svoje otroke in le r« dkokedaj pustile jih doma. da bi šle nadelo. 91 odstotkov teh mater so znale pisati in čitati. ali le polovica jih je znala angleški, dasi tri četrtine njih so bile v Ameriki preko treh let. Le malo izmed teh družili je jemalo "borderje" ali stanovalce v hišo. IVed ]90tJ je večinoma nemških priseljencev prihajalo iz Nemčije in Švice; bile >o večinoma izurjeni delavci, ki so dobro uspeli t i-i /a * asa te preiskave so bili malone asimilirani. Novejša .nemška j imigracija je bila večinoma iz Ogrske. Ti priseljenci prihajajo iz! kmečkega stanu, so močni, vzdržni in zmožni za težka, lieizurjena de-j le v industriji mesta Njihova štcdljivost in ljubezen do domačega, življenja se je izkazala po velikem odstotku hišnih posestnikov — skoraj .'*) od sto. •o mnocokim« dwmmsIJIt*. Pdkaltjo m v obUki koto. maho-Jer.UtrkUa In kv je najoeprijetnejje — ti saa^i neprenehoma srbe. dniijo lo porzn>£*jo ps-ko&o "»ftih ki priBon bolnik*, da m praska c* prizadetih vesti, kar Je pa t* alabie. N« trpita taca. Posiuiits aa (preje SaTerovo Mazilo ta koio) wMnp tit»c|t urila za »rbsčo in vneto ko£o in k milo bost« dosegli zsleljeno od pomoč. To mazilo Tliva zaupanj« pri tisočih ljudeh. ki so ca poskusili proti srbeč ni kožni bolezni različna vrst«. Ti so iznaltt v«Jem %u?ta* uapeM — teko bost* iznad tudi Ti. Na prodej pri Tsih dobrih- lekarjiX Cena 50Č. * W. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS. IOWA Stric Bolka se je zopet naselil v sosednji sobi... lil tako je šlo dalje življenje muzikantov. Pogajanja v Rigi obetajo uspeha. Dosegel se je sporazum o vprašanju razdelitve zlata in v finančnih vprašanjih, tako. dj §e bodo pogajanja odslej hitreje nadaljevala. Podpis pogodbe pričakujejo v najkrajšem času. Ehr. Koler - SLOV] ,€38 P*»b Are. PittsUrgk, Pa. Dr. Koler J* naj- ■tarcjll slovenski tdravnik ipecja-Uat v Pittsburghu. ki Ima 24-totno prakso t »dravlje-nju vneta mofikih boleanL Zastrupljen]« kr- _M ______Tt ndravl ■ gla- •ovltcm «0«. ki ga je laumel dr. proC ErUch. Ce Imate mozolje ali mehur-Oca po telesu, ▼ grlu. Izpadanje ima, bolečine v komtmt. pridite In lsttstll vam bom krt. Ne tekajte. ker ta bolezen naleze. ' Vm mcSke bolezni adiavlm po o-krajianl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakaj-te. temveč pridite ln Jaz vam ga bom zopet IX-vrnil. Hyrosolo all vodno kilo ozdravim v S6. urah In dcer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu ln včaath tudi pri pufičanju vode. ozdravim r aoto-veetjo. Revmatlzem, trganje, bolečine o-tekllno srbečice, »krofle in druge ko-ž..e bolezni, ki nastanejo valed oečl-■te krvi. ozdravim v kratkem čnsu In ni potrebno letati. Nekateri drugI zdravniki rabJto tolmače. da vas razumejo. Jaz'znam •e is starega kraja, sato vas h*Je zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od I. do I. Ob nedeljah od I do L Kaj pomeni militarizem ? "Beoirradskt dnevnik" je takole razložil pomen te besede: — Unitarizem pomeni samo. da obstoja država, politična teritorijal-na organizacija; toda ta organizacija je lahko zgrajena na federa-ti\*ni osnovi kot Združene .države ali na centralistični osnovi kot je Francija. Katera teli dveli držav je za demokrate bolj simpatično urejena? Unitarist je tudi prospod' Korošec, b rez d v oran o; in unitarist je tudi gospod Pribičevič, brez-j dvomno; todo kakšna grda razi i- j ki je med teina dvema unitaristo-J ma* Prvi je unitarist-avtonomist,• drugi je militarist-centralist. i Kj- JAKOli I'RllAXCt I)ojiie so *voje dete v manjšem obsegu kot slovanske matere, ali — kakor one — so le redkokdaj pustile dete douia. da bi šle ua delo. Matere «o opravljale delo na vrtu dostikrat kar do poroda. Vee kot dve tretini madžarskih mater ni znalo angleški, dati 61 od ato je bilo čer tri leta v tej deželi K od 100 i«ned nj;h je bilo nepismenih. Ženske in moški so močni in krepki; možje so zaposleni pri delih, treba bolj telesne sile in vztrajnosti, kot izurjenosti. Skoraj vsi prihajajo iz vasi. kjer so tili navajeni živeti v eno — ali dvesobniii kočah z primitivno opremo Tu se je izkazalo da rajši živijo v malih stanovanjih in neod-\i-no, kot da bi stanovanje delili z drugimi družinami ali pa jemali * * borderje'. — ODSTOTKE UMRLJIVOSTI DECE. V letu, izbranem za to preiskavo o razmerah v Akron, Ohio, so pojedine skupine izkazale sledeče razmerje umrljivosti drče, to je oil y 1000 ii v »rojenih ^e tekom prvega leU umrlo; Naturalizacija. 25 CLEX VIL Krdaj naj bo uveljavljena ustava. Ratifikacija konvencij devetih držav naj t»o zadostna za ustaitovljeuje t»- ustave iue«l državami. ki so jo na tak uačiu odobrile. Storjeno na konvern-iji, ) Mitom soglasnega privoljcnjim navzoeili držav, due 17. septembra v letu (>os|mm1«i ti.^h" sedemsto tn ijedem in osejuilrstteua in v dvanajstem letu ueori-v i su os t i Združenili držav Amerike. V pričevanje tega smo iiod|»i*ali tukaj svoja imena. , . Ceor^e Washington, predsednik in poslanec iz Virginia. Xew Hampshire: John LmiRlnn. XieholaK <>iltua n: Massachusetts: Xathmdel Gorman. IJufus King : Connecticut: William Samuel Johnson. Kt>»er Sherman: Xew York: Alexander Hamilton: Xew Jersey: William Livingston. I >:i vid Breorle. William Patterson. Jonathan T»ayton: Pennsylvania: Benjamin Franklin. Tlionms M if fin. Roliert Morris. Ci<*orjre Clymer. Thomas Fitzsiinons. .Tared In-jrersoll. James Wilson. f7ouv. Morris: Delaware: ro>i vlado zn ud{H>moč proti kaki krivici. ČLEN II. O milici. Ker je dobro resnliraua milica iM»trel>na zji varnost proste države, se ne sme omejiti pravice naroda, ila ol*«lrži ter nosi orožje. r*LEX III. O uastanjenju vojakov. Xoliencgn vojaka ne sme v času miru ua-slaniti v katerikoli hiši lirez privoljenja last-jdka. Tudi v časih vojne ne, razven na uačiu. predpisu «k1 iHjstave. ČLKX IV. O neprimernih preiskavah in zaplenjen jih. Xe sme ne kršiti i»ravis«-l)no opisati prostor, kateresa^naj se preišče ter oseb«* ali stvari, katere naj se zaseže. (Nadaljevanje sledi.) Xaslednji členi, predlagani od kongresa k ustavi in kot amendment i k ustavi Združenih drŽav, s«) bili odobreni od zakonodaj treh Četrtin držav ter postali del ustave. Prvi kongres, prvo zasedanje.', marca 5. 1780. "-i IS Severa's ^ ' ' " 1 ' J ................. Kaj so Amerikanci poizvedeli o Basih' materah io deci? . j Urad za deco, ki spada pod L". S. Departmeiil of Labor, je ravno | priobčil jako zanimivo brovurit-o pod naslovom "Infant Mortality"* t Otroška umrljivost). Ta brošnriea podaje izid liataiičnega prouče-\auja sotijalnih iu gospodarskih prilik, ki vplivajo lia umrljivost dece. Kot lipitino mesto je bil izbrau za to študijo Akrou, Ohio, iu kar velja za Akrou, velju več ali manj tudi za druga ameriška indu-btrijalna mesta z obširnim tujerodnim prebivalstvom. Nedav bo .sin o doneli i iz te uradne preiskave socijainiii razmer v I -Akrou, Ohio, nekatere podatke, iz katerih je rrzvidiuo, da je umrljivost izuied dece tujerodnih mater znatno večja kot umrljivost iz-i-ied dece turoduih mater. Izmed tujerodnih skupin, izkazujejo največji odstotek umrljivosti žalibog ravno slovanske skupine; za njimi prihajajo Italjani, potem Nemci in slednjič Madžari, katere ua-i-odnosti so zastopane v Akrou v večjem številu. Ameriška preiskovalna komisija je šla od hiše do hiše. kjer se je nahajalo dete, kvečjemu eno leto staro, iu r-idi tega dobila vpo- / •Jed v domače življenje pojediuih skupin. Brošuriea v tem pogledu podaje sledečo sodbo: Popoldne je vselej igrala Zalka - z J oš k o ni in te*a Marička je po- ■ slušala pri vratih. Mrzlo je bilo v "riobi ". da so se obema tresle roke, a vendar sta igrala. Včasih sta pela. Zalka je pela z nežnim, , slabotuini glaskom, a ou s tenor-1 jem. in teta Marieka je vedno hotela pomagati z altom. Vselej, ko sta pela, je prišla v sobo: "Saj ne zna. veste, jaz sama ne vem, da ni za nobeno rabo to de-kle. Njena mati taka pevka, jaz tudi, ta pa nič." s "Saj poje lepo", jo je zagovar-i jal Joško. | "Eh, kaj bo to, saj ni nobeaie-c fra «jlasu. Kak glas je to? Saj se 'komaj sliši. To je treba tako, da x zadoni. Kar odmevalo je po cer- ^ kvi, ko sem..." j1 In začela je peti s starini altom. -| "Le pustite, bova sama*', je re- -kel Joško. in teta Marieka je odšla in bila je užaljena. I "K. vaju še oba vrženem, kakor sem .siaraT". je godrnjala; "kaj j bi sp držala, kaj so t-« kaki glasovi?" — ln cel čas je skimavala /. glavo. J Onadva pa se nista menila za '.leto in sta pela dalje. Kako lepo '.je ziial. Visoko je pel in prepel - celo melodijo Zalki. potem ^ pa - pre igral na gosli, in potem je pela oua. ou pa je spremljal zraven, tiho, nežno, z občutkom... Tako lepi so bili taki večeri, in oil ji je obljuboval. da bo prišla k gledališču, da bo tam pela, da bo vse on (»pravil, ln Zalka se je v mislih veselila na tiste dni. I Ko so podali večeri tople j i, so sedeli vsi pred hi£o na dvorišču, j če niso igrali kje po ulieah. Teta Marička je kuhala kavo. ded Ba-leut ii stric Iiolka sta se pogovarjala o starih časih, Zalka pa je sedela z Joškom. Bil je vselej čudno zamišljen iu govoril nerazumljivo. Pripovedoval ji je, da je j zložil pesem, da jo bosta pela in ,da jo da v tisk. da dobi za to de-j uar in takrat da bo vesel dan za1 vse. da bo vse on plačal, teta Ma-. ■ rieka pa jim bo skuhala vse naj-| (boljše. Pripovedoval ji je o tujih 'mestih, kjer je godel. pripovedo-' ■ val je, kako je tam *vse lepo. veliko. vse drugače, iu vedno je po- 'navijal, da bo šel nazaj. Zalko je (vselej ču^iio zabolelo v sreu. ka--dar je rekel, da bo šel nazaj. Ni j si uvogla misliti, da bi ne bilo več 'njega v oni sobici, in. zazdelo se^ ji je. tla bi ji bilo brezkončno dollčas i n da bi ga povsod iskala, ko bi odšel. Vselej je rekel: "Da, da. treba bo iti uazaj. tu nI življenja za nas"; in nekaj o-tožnega je bilo v teh besedah in na obrazu se mu je *>rala žalost. "Saj «e vam ne bi udi", je rekla, Zalka, "poleti je tu prijetno, ta-j ko lepo, Iioino šli ua kmete, tam , je kot v nebesih." | On pa je molčal in tiho zmignil z rguiami. • • j Vselej so tudi čevljarski poma^j gači počivali zvečer, dokler je bil mrak. Novi čevljarjev poniagač je vselej prišel iprav blizu k sto-J hi. ee sta sedela tam Zalka in Jo-j jško. Žvižgal si je pesem in kadil i |cigareto. Imel je umazan pred-j j pašnik in raztrgane Šlape na no-'gah. Smejal se je neprestano ter] j ju gledal in kimal z glavo. Na- < ■ vadno se je postavil nekaj kora-i kov prednja, razkoračil se in de- < lal obraze z glavo in rokami... Još-ka je vselej ujezil, da je odšel : v sobo ali pa yen na izprehod. Zalka je obsedela nama in poma-gač se je smejal, pokal z rokami, metal šlape po zraku in vpil: • "Pa sem ga odgnal..." In le- ; tal je po dvorSeu m zopet prišel bliže, dokler ni tudi ona odšla v hišo. Zalki je bilo hudo. da bi »e zjokala; stračno hudoben «e ji je, zdel ta pomagač. Nekoč je prišel prijatelj obiskat Joiika. Bil je lep. mlad* in lase je imel lepo počesane. Joško mu je pokazal Zalko in prijatelj jo je .tako čudno pogledal in potem sta govorila v dru-,gem jeziku, da ni razumela, j Prijatelj ae je Zalki smejal, tu* |di on je bil muxikant; igral je pri gedbi na boben, in Zalki se je 2del tak, kakor je videla nekoč. nekega mladega človeka, o katerem je rekla teta. da je "navihan tie". Odšla sta kmalu in Zalka sr je mislila, kako bi bilo lepo*če bi ostal Joško zmiraj tu in bi prijatelji prihajali, k njemu... Zvečer pa je prišel. Joško vtss čuden domov. ~ "Zalka. jaz grem", je rekel. * Zalka se je ustrašila iu zajokala. da sama ni vedela, zakaj. "Zakaj pa greste?" je vprašala. • "Za kruhom. Grem k neki godbi igrat na neko letovišče." In pospravljal je svoje reči v kov-čeg, note, papirje, obleko, krfš^e. vse skupaj. Ko je hotel spraviti še gosli, je rekel: "Daj, Zalka. bova še enkrat zaigrala za slovo." Zalka je še jokala in se ui mo-«la utolaziti. Sin je po tamburieo. "Da bo šei*" je vprašal ded lialent. ' Saj pravim, godec je —"pa berač: s trebuhom za kruhom", rekel strie Iiolka. Teta Marička pa je kuhala kavo in nekaj godrnjala. .. f ft: j Zalka je sedla na stol in on se je naslonil zadaj kot vselej. 1» sta zaigrala... Zadnjikrat... Zadnjikrat! Zalki. so lile s»olze na tamburieo in nič ni videla, ker so bile oči zalite od solz. In je igral zopet tako lepo. ona pa se je motila in nazadnje odložila tamburieo, naslonila se na mizo in naglas zajokala. On je pa igral dalje... I Ko je končal, jo je prijel za glavo in rekel: "Ne jokaj, Zalka. Iti moramo. to je usoda." Ona pa se ni mogla utolažiti. "Saj ni uie", je ihtela, "samo hudo mi je. da greste, ko sva bila prijatelja, zdaj bom pa tako sama.'' "Pojdimo ven"\ jer rekel Joško. Šla sta ven na klop. Zalka si je i brisala solze. Sedet je zraven nje [na stol in pravil, kako daleč gre, daleč na letovišče, in da se morda jua zimo vrne, če ne pojde v kako 1 drago mesto. Ona je samo poslušala in molčala. Ni vedela, kaj bi rekla. Oklenila bi se ga. prosila, naj ostane, pa bi jo pahnit od sebe — kaj hoče ž njo. Hotel ji je pomagati, obljuboval je, zdaj pa» gre — in vse. kar je sanjala, je zdaj nič. In spet so jo oblile solze; [ čevljarjev pomagač pa se je vstavil pred njo in jo oponašal. Joško se je ujezil iu vstal: te Kaj hočete?" je za vpil nad pomagaeeni. "Pomagam jokati", je rekel m i se smejal. | Zalki je bilo hudo in zajokala je še huje. j Poniagač jo je zopet oponašal. "Poberite se!" je rekel JoškJ srdito, ij "Kajpak, ti se poberi!" je reason to believe tluu auy other person association, or corporation ha^ any interest direct or indirect in the said stock, bonds or other securities than as so stated by him. j That the average number of copies of each issue of this publication sold «t J distributed through the mails or otherwise, to paid, subscriber? during the s ■ months preceding the date shown above Is ........................ .. 10,37*5 iThis Information is required from daily publications only.> Ludwis Benedik. Business Manner. I Sworn to iLnd subscribed before me ihij. 1st day of upril l:i?1. j (Seal) Anton Bursar. Notary PuUI«* . »My commission expires Marcli 3". \ GL.AS NARODA- 2. APR. 1921 ŽENSKA VOJNA. Cffodorimki roman. _ Fnseoiki spisal Alcksaadar D a m a a. Sa "Glas Naroda" priredil G. P. f / / 7-J i Nadaljevanje.) Vsi j«* >o ise«i!i ter smejali. Edinole Kichon, preko koje«ja lica j«- lrjrt-1 oblak, jo olistiil v prirakovanju vojaka Ter iutel t«> voj;ika ]>«i j«* jiriivi nt'ki časti.ik v. jroJo'sabljo ter r«*k<*!: jrover'ier. parlament ar. PurUVimiitut*— je rekel < 'anolles. — In otlkod.' -Od princa. - Odkod prihaja f / — I/. Boidennx. Iz Honleaitx ! - s« ^uiiuvili vsi -rostje. /. izjemo Kicboua. — Tort'j j»- vcyiia v resuici napovedana. ker pošljejo parlamenti, rja ' — je vprašal stari častnik. 4 italicn j«' za trenutek poml&ljal in tokom razmišljanja je poklalo Mjfjrovo preje tako veselo lice resno, kot so pae zahtevale oko-liv-ine. j , g V* -oslaucem pospodov iz Bordeaiixa važna_vpra->.lasii tea a jiienaškejra človeka. Dobro. — je -ekel, -- če se ne bcrva več videla, bo to radite-— «• - ker bo edeiirnajti mrtev... umrl smrt junaka in v tem slučaju I o umiraj«M~-i gotov, da bo živel anprej v spominu prijatelja. Objemi- v i. se. Rielioii.«Vi ste rekli: — lk>sti sreče! — i:i jaz rečeni:__1)0- sto poguma! Oba moža sin m- vrgla drug drugemu na pisa ter se dolgo časa ctržala objeta. * Ko sia "»»• lomila, j«- obrisal Rielion solzo, mogoče edino, ki jej 1 edaj zatemnila njegt.v ponosni pogled. Nato p« je plairil iz sobe,j l.ot da s«- boji. tla bo ('anolles zapazil l«» solzo, kajti brez dvoma se j«' sramoval pokazati možu, kojega pogum je poznal, tako zname-i je slabosti. __Petindvajseto poglavje. — Nisem ga videla, a čnla njegov glas. Breveč nežen je za-glas parlamentarja. . — Nanon. pustite, da izvršim svojo službo. Vi ste me napravili za jrovernerja... — Da me ščitite, prijatelj moj. ' — Ali me smatrate, za tako strahopetnega, da bi vas mogel izdati? V resnici, vi me žalite, ko dvomite o meni. — Torej ste trdni v sklepu, da vidite tega mladega moža ? — Moram in prav malo bi vam bil hvaležen, če bi me še nadalje ovirali v izvrševanju dolžnosti. — Lahko delate, kar hočete, prijatelj moj. — je rekla Nanon žalostno. — Le še eno besedo ... — Govorite. — Kje ga boste sprejeli ? —A' mojem kabinetu. ^ — ('anolles izpolnite mi eno prošnjo. " — Katero? ✓ — Mesto v kabinetu ga sprejmite v tsvoji spalnici. ■— Kakšna misel! — Ali ne razumete? — Ne. — Moja sol)a se stika z vašim alkovom. 1 — In tam boste prisluškovala ? — Y.& zaveso, če dovolite, — Nanon! * — Pustite me v svoji hližin\ prijatelj moj. Jaz imam zaupanje v svojo zvezdo in ta mi prinaša srečo. — Nanon. če bi prišel ta parlamenta....' —In kaj? ^ _ — Da mi zaupa kako državno skrivnost. — Ali ne morete zaupati oni. ki vam je izročila svoje življenje in svojo srečo, majhne državne skrivnosti? — Dobro, če hočete na vsak način. — Nanon. a pustite me sedaj, kajti parlamentar m o pričakuje. — Pojdite, ('anolles. a preje bodite blagoslovljeni za dobro,^katero mi doprinašate vedno. Mlada ženska je hotela poljubiti roko svojega ljubimea. — Ti sl bedasta, — je rekel Canolleš, dvignil ljubico k sebi ter jo poljubil na čelo. -- Vi boste torej . >. — Prisluškovala bom za zavesami vaše postelje. Od tam lahko vidim in eujem vsako stvar. (Dalje prihodnji?.) 3 Balkanske metode pri li orožniški intendanci v Jugoslaviji. p. '*Slovenec*' piše: Neverjetno, a vendar, resnično. t S j»olževo hitrostjo urad nje jo o-1 rožaiiške iutendature. Evo slučaja: Orožniku, ki je bil premeščen, pripadajo dnevnice. Glede zaraču-' navanja potnih stroškov in dnevnic obstoji naredim brigade, po kateri se je strogo držati, rtrož-nik sestavi račun ter ga službenim potom predloži na pristojno mesto, kjer obtiči celili 5 mesecev, ,dokler nekega lepega dne počasi J nazaj ptiroma z motivacijo: "Ni j pravilno sestavljen. ' Izšla je j namreč med tem časom, ko je r*t-[čuu ležal v kakšnem zaprašenem | predalu orožniškega poveljstva, je'nova naredba. Obrazec se je sicer izpremenU. a bistvo je ostalo eno in isto. Račun se v smislu novega povelja spet nanovo sestavi in predloži. # Orožnik, ki je že tako ■e izmed vseli državnih nastavljen-cev za svojo težko, nevarno in od-. govonio službo najslabše plačan.1 * čaka željno na pripadajoče mu dnevnice. Pa glej ga spaka! Pre-teče eelo leto, kar se je potovanje izvršilo, pa od zaželjenih par di-narčkov ni duha ne sluha, pač pa priroina dotični spisek spet nazaj, češ. da oibstoji novo povelje glede ;o zaračunavanja dnevnic. Brez godrnjanja se tretjič sestavi račun in odpošlje s trdn'im prepriea-_ njem, da se daj gotovo priromajo t že dolgo pričakovani dinarji. "Ne hvali dneva pred večerom!" Cez 14 dni se ti računi vrnejo s pripombo, da je tozadevni spisek brezpomemben, ker se je potovanje izvršilo že januarja 1920 in ker je že tozadevni kredit zaključen ter.se potni stroški vsled tega ne morejo zaračuniti. S svojim "Ima vremena" so odtrgali orož-~~ niku težko zaslužene vinarje. Komu bi pri tem ne pošla potrpežljivost ? Dan na dan dežujejo na-redbe. v katerih se orožništvo spodbuja k vztrajnemu delu, a da s svojim polovičarstvom sami Sirijo nezadovoljnost med orožnike.' tega se gospodje ne zavedajo. Za-j torej v bodoče več hitrosti in od-j kritosrčnosti: če orožniku res ne pripadajo dnevnice, potem pa z J resnico na dan, I vor na terorizem »nacijonalistov-fašistov prosto zažgali ladjedelnico sv. Marka, ki je tako temeljito pogorela, da sploh ne bo mogla več delati. Zdaj glasilo fašistov "Era Nuo-va" na vos glas kliče: "Mir! Do-movina zahteva red! Naj bo za vedno konec sovraštvu in nasi-!»ju !" Pa še celo vlado napada, ker h i že izpočetka nastopala zoper državljansko vojno in hujskanje 1: nemirom. Fašisti so torej zlezli pod klop tu jadiknjejo nad terorjem, ki so sa s pomočjo vlado sami začeli, ker se je stvar končala čisto Mru-gsiče nego so si jo zamislili v k\o-jih puh lili šo v ini st ič n ik 4^.va h. ^ Jugoslovanska armada okupirala otok Pag. "Politika"' javlja.^da je jugo- ' slovanska armada okupirala otok ^_, ! . Važno za polnike! -- j i Jugoslovanski konzulat nam je'i poslal naznanilo, v katerem pravi J ! 1 " 1 ., . i I da se bo pristojbina za potne liste nekoliko zvišala. j] Tozadevno naznanilo slove v ' slovenskem prevodu: Tem potom se obvešča vse pri- : zadrte, tla bo od 9. marca naprej i taksa za legaliziranje dokumetov , ameriških državljanov kot tudi državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ne dokažejo svojega državljanstva s potnim listom. $2.40 za vsak dokument. Ta izprememba se je izvršila na temelju zakona o taksah in prav h-e odnosa je v med nač-o kraljevino in Združenimi državami. ' Naši državljani, ki se žele izkoristiti s postavno takso enega do-1 larja za legaliziran je dokumeeu-1 tov, naj Vedno dostavijo tudi šte-' (vilko svojega potnega lista in da-' turn zadnjega vizeja, če jim ni že rok potekel. 7 St. Mark's Place. New York, X. Y. (1-4—1) NOVO! NOVOIj ZNIŽANJE .CENE ! veljavne od 15. marca naprej. Cene za pristne glasne Columbia gra-nofone so padle od 15 do tO odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri nas gramofon za nizko reno. i Pišite nam takoj p« novi renik z , novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev. ; Ivan Pajk /i 24 Main St., Conemaugh, Pa, ooo<^r>o(>o KAKO SE UČI-TI ANGLEŠKO Vzvmlt« v rok* angtolko knJI«o all čaaopli, b«letnico (n«t*-book> In anfll«4ko.*lo* ;ntkl boMdnjak, ki ga J« sestav)! dr. K srn. Vsako neznano anfllaiko bessdo poalajt« v bMcdnjaku. kske se Izgovori In kak pomen Ima; zaplilte neznane besede v beležnlco In Jih večkrat ponovita. V nekaj mesecih boole Imeli lop zaklad besed, katarlh M no dali za stotino denarja. Jesenkl in zimski večeri eo kot nalitt za učenje. Vsaks slovenska hlia bi morala Imeti ta bo. sodnjak. Naročite pa na Bledeti na-slov: Dr. F.'J. Kern 0202 St. Clair Avenu* CLEVELAND, OHXQ. Cona besednjaku Je C8. — Istotam lahko naročite za |1JS Zormino-vs pesmi, ki vam bodo ugajale. ^floSoS I KRETANJE PARNIKOV KKOAJ» približno ODPLWJKia D Niw YORK A. LEOF'JLDINA • aorlla — Havre ADRIATIC e aorlia — C^erbouro HRES. WILSON 6 aprila — Trst MAURETANIA f aprila — Cherbourg LA TOURAINE 7 aoma — Havre bELVEDERE 9 aDrila — Trst KROONLAND 9 aprila — Boulogne ) ROTTERDAM f 9 aprila — Cherbourg JAQUITANIA 12 aorlla — Cherbourg ITALIA "12 aprila — Trst ROCHAMBEAU 12, apriia — Havro PESARO 14 aorlla — Genoa ?EELAND 16 aoiNla — Cherbvura JLYMPIC (20 aorila — Cherboura "RANČE 20 aorila — Havre JANOPIC 20 aorlla — Genoa 5AXONIA j 21 aprila — Cherboura 1YNOAM m aprila — Bouloone >AXONIA | S6 aprila — Cherboura *OUSILLON i 28 aorlla — navre JERENCARlA 2R aorlla — Cherboura N. AMSTERDAM 3u aprila — Boulogne CHICAGO 30 aorlta — Hrvre LA LORRAINE M aprila — Havre FINLAND 30 ao-Ua Cherboura AQL'*TAN IA 3 m«-ia — Cherbourg NOCIOAM ' 7 mala — Bouloan« wAFAYETTE 7 maja — Havre LAPLAND 7 r.iala — Cherbourg CRETIC 11 ma i — Genoa MAURITANIA *2 mala — Chertv>uro Olympic 14 maia — ct.crbou--.! KROONLAND '4 mala — Cherboura ZDELANO jn mala — Cherbourg AQUITANIA • M maia — Cherboura FRANK SAKSER STATE BANK 82 CoHlandt St.. New York ZASTAVE tss Muh vaš njak VICTOR NAYINSEK, 331 6reew St., C0NEMAU6H, Pi Itii/\fii ( in rastnika, k L jo oznanil parlamentarja ter >• al >oiiaj v nekem kotit pri vratih, ni bilo nobenega eloyeka v obednici. — Kaj ukazuje gospod jroverner? — je vprašal častnik po kratkem iiiclku. ( anwit's, ki je bil zatopljen v svojo misli, m? ^e stresel vsprieo tega glasu, ihigitil glavo ter vprašal: — Kje je parlamentar — V orožarni. •— Kdo ga spremlja ? -— Dva stražnik« meščanske milice iz Bordeanx. — Mlad rlovek, v kolikor je mogoče soditi, kajti nosi široko-kraj klobuk ter je zavit .v širok plašč. — In kako se je naznanil.' — Kot priuaaalei pisem gospe prineoteinjc ter-parlamenta iz Bordeaux. Prosite ga, naj počaka za trenutek, — je rekel CanoII^s. — Takoj bom na uslugo. i .,. l astnik se je (»dstranil. da izvrši povelje in Canolleš se je ravno pripravljal, da mu sledi, ko se pojavila Nanon, bleda-in tresoča se, m kljub temu smehljajočega liea, prijela mladega moža za roko ter n u rekla : — Parlamentar. prijatelj moj. kaj naj to pomeni! — To pomeni, moja draga Nanon, da ,we hočejo gospodje iz I>ordeauxa prestrašiti jJi zavesti. . — 1 si kaj sle sklenili.' — Sprejeti ga. — Ali se ne morete iznebiti tega posla? —• Nemogoče. To je običaj, katerega so ne more kršiti. — Moj Bog! — Kaj p a vam je? -— .Strašno me je strah. ^ — Pred čem ? — Ali niste reki s da je prišel ta parlamentar. da vas prestraši t li pa zavede? - Seveda. Parlamentar je dober le za eno ali drugo stvar. Ali se bojite, tla nte bo prestrašil.' — t), ne, a mogoče vas bo zapeljal. — Vi me žalite, Nanon. Ah. prijatelj moj. jaz le rečem, česar so bojim. Vi dvomite mem v tem oziru in za kaj me smatrate pravzaprav ? — Za to, kar ste, plemenito, a občutljiva sree. -— Ali«. j»» rekel <'anolles ter se smejal, — kakšnega parla-»•titarja pa mi pošiljajo? Ali je mogoče K up i d o v lastiti osebi? — Moi»oč»» ■■ t T " ( * * — Torej sie ga videli? 3 - » DOCTOR LORENZ BDI NI aLOVCNaKO OOVOMČI ZDKAVNI* IPKCIJALIIT M04KIK SOLUN I 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka Jo adrarljenjo akntn^ in kmnlhlh tat-H io adravim nad 23 lot tor imam ikninje ▼ raeh bolosnih in k«4 ■nam slovensko, aato v\s morem popolnoma racnmeti in spoana ti vašo bel osen, da vaa ozdravim in vrnem moi in sdravjo. Sko« sl 28 lot sem pridobil posebno sknin>o pri osdr.vljonjn mofldt bolezni Zato we morete popolnoma sanesti na mene, moja ikri pa je, da vas popolnoma ostiraviia. N« odlaihgte, ampak priditi iimpraje. Jss osSravIm nilruHlww krt. mmcII« ta Itas p* MM, —in * ono, Mdanjo las. boMilM v kosteh, atars rana. itvina bolaznl. oaiabaioat. Mam vjmahurju. Hicak. jasrak ta ialaSaM. našita. fwmiMli—. katar, n^ tHo. UrsSns urs sa: V sasSalJafc. afsisk ta sa«klM as a. urm sjutrsl Sa ■. sasaiSsab V torki k, Sstrtklh In sakotak aS t. ura ajutral Sa S. ura cvsCar. Ok nadaljak »a Sa a urs sIpoMna. Pm C*mŠTI NS ZDRAVIM. FRIDETK OSEBNO« NI POZABITE 1MB «M NASLOV. Dr. LORENZ 644 Pg« Ave. Pittsburgh, pa. Nakstar^S^^^awJW^akl^telma^^itojr^ ragumajo. Jam nem ki ukin , ----- French Line COMPAGIIE 6ENERALE TRANSAT1AKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE CHICAGO .................... 5. aorlla ROCHAMBEAU ............................12. aprila BO U R DON NA IS ................19. aprila FRANCE ........................................20. aprla LA LORRAINE ............................30. aorila j NARAVNOST DO HAMBURGA. NIAGARA .................... 7. maja NEW YORK - VI00 - HAVRE. ROUSILLON .................. 7. maja Direktna železniška zveza Iz Pariza v vse alavne točke Juaoslavll* Hitri oamlkl a štirimi In dvems vijakoma. Puteben sastoonlK Juooslovanik« vlade bo pričakal potnike ob prihodu ni-!IH oarnlkov v Havru ter lih toiro oJ-premll kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoske črte so transportlratl tekom volne na tisoče čahoslovaiklh vo-laov brez vse neprlllko Za ilfkarte In cene vorašalte v DRU2BINI PISARNI, 19 StatiSt, M. t. C ali pa pri lokalulh aasntlh. iiiimiiimmmiijiiiiiiiiiiiimiiiiiiittt CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtlandt St. Poučne knjig«. Hitri računar .50 Nemški abcednik -35 Nemško-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .30 Slovensko-anglesjd slovar, trdo v platno vezan - 1.50 Slovensko-nemŠki slovar (Janežič Bartol) 4.00 Blovensko-nemski slovarček 1.00 Zabavne in rasne druga knjiga. Amerika in Amerikanci ' 5.00 Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu^.00 Doli z orožjem ,50 Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako sem se jaz likal. Prvi del 1.25 Drugi del 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti del 1.50 New York Ne v Ameriko. Sesti del 1.25 Gledaliika igra. Revček Andrejček .50 Zemljevidi. Združenih držav .25 Celega sveta .10 Kranjske dežele JO Zemljevid Evropa .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, 111., Kaas., Colo., Mont. Pa., Minn., Wis., Wyo.t W. Va., Alaska vsaki po .29 Molitveniki. Rajski Glasovi, v platn ovezano .90 v usnje vezano 1.80 v kost vezano 1.70 Sveta Ura, v platno vezano 1.00 v—usnje vezano' 2.00 v kost vezano 1.80 Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poitni nakaznici ali poitnih nam. Poitnina ]e pri vseh oenah vradunjena. Cosulieh črta Direktno potovanj« w Dubrovnik (Gravoss) In Trst. ARtJENTIXA ........ 3. aprila PKKS. WILSON ____ «. aprila BELVEDERE ...... 9. aprila Potem listkov. iMtnih sa «oa kraja t JuaoatavlJI In SrhlJI. ItaskaCna uaoineiti aoeaa. «?nj! odplutje iz S T. painlk na 2 viiaka S. S. PESARO 14. aprila. Izdajajo se direktni vozni listki do V nO h (rlavnih m^st v Juposlavljl. Brezulafno vino Dotnlkom S. razreda. PRODAM H ISO štev. 3-5 v Tržiču na Gorenjskem. Iliš;i i o zidaitii, lilizu šolo in cerkve. Pišite na : Z. Jaksho. North Siti" Sta.. I Vox :>G6t X. S. Pittsburgh. Pa. (31-3—2-4) PREDNO SE GDLOOlTE