^e Oldest Slovene Dally in Ohio ^st Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni JjtoE XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) APRIL 10, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 82 i —_ ____________________ "»stojna jroslava dr. Lahovega spomina peljali roditelji, ko mu je bilo šele pet let. Dejal je, da se sicer pokojnega pisatelja, ki ga je vzel v svoje naročje, ne spominja bogvekaj, spominja pa se njegove črne pisateljske pentlje, ki jo je imel zavezano pod brado. In pa tega se še spominja, da mu je pokojni Lah ob tisti priliki napovedal, da postane iz malega, v naročju mu sedečega "sinčka, še znan pisatelj. Dika in posebnost govora našega slovenskega pesnika Zor-mana, ki se je zaradi važnih o-pravkov nekoliko zakasnil, je bila, ker je v malo besedah mnogo jedrnega povedal. Očrtal je v glavnih potezah življenje pokojnega dr. Ivana Laha kot pisatelja in človeka. Nanizal je vrsto njegovih književnih del, med katerimi smatra "Vodnike in preroke" za najzaslužnejše in največje njegovo delo, saj služi ,ta knjiga danes jugoslovanske-[ mu naraščaju za kažipot našega [ književnega razvoja, ker je bila j uvedena kot šolska čitanka v jugoslovanske šole. G. govornik je naglašal plo-donosno delovanje pokojnega pisatelja kot književnika in človeka, njegovo veliko ljubezen do slovenstva in vseslovanstva in njegove zasluge kot pedagoga našega mladega naraščaja. Pokojni pisatelj Lah se je ves žrtvoval svojemu narodu, kateremu je dal vse, kar je imel najboljšega v sebi. Oba govornika, gg. Adamič in Zorman, sta bila deležna za svoje govore zasluženega priznanja. Na predstavi smo opazili tudi dragega gosta, slovenskega okrajnega sodnika g. Frank J. Lauscheta, ki je očividno imel -velik užitek tako od predstave "kakor od govorov. Po predstavi se je razvila prijetna domača zabava. Celotna prireditev je bila dostojna počastitev spomina pokojnega pisatelja dr. Ivana Laha, ki se mu je v imenu ameriških Slovencev vsaj malce oddolžilo dramsko društvo "Ivan Cankar", ki je napisalo s to prireditvijo novo stran v knjigo svojih dobrih in za slovenski rod zaslužnih del. \ Velike skrbi državnikov Jugoslavije, ki je v nevarnem položaju med dvema ognjema Jugoslavija in Bolgarija se bosta baje pridružili rimsko-berlinskemu osišču. — V živ zgled jima je usoda Češkoslovaške. — Rusko časopisje napoveduje poizkus razkosanja Jugoslavije. Nacisti krcajo Angli-jo in Francijo BERLIN, 8. aprila. — Dočim se nemško vojaštvo pomika proti poljski meji, poroča nacistično časopisje o likvidaciji albanske držjave po Italiji, češ da usoda, ki je zadela albanskega kralja Zoga, "čaka vse politične izdaji-ce." Časopis "Zwoelfuhrblatt" pravi: "Znamenja, da se moralni setri Anglija in Francija pripravljata stopiti na bojni pohod, so razvidna iz načina poročil, ki jih objavlja časopisje teh dežel z dzirom na položaj v Albaniji. Ta poročila so neresnična in pretirana. Mi resno svarimo te a-postole sovraštva (Angleže in Francoze), da prenehajo s svqjo nesramno igro!" Mrs. Hugh B. Wilson, žena a-meriškega poslanika v Berlinu, katerega je predsednik že pred meseci odpoklical iz Nemčije, je odpotovala danes v Pariz, iz česar se sklepa, da se ameriški poslanik sploh ne-bo več vrnil v Berlin. Pozor s cigaretami! Mrs. Florence Stanfel, stara 38 let ter stanujoča v apartment hiši na 1177 East 85th St., je v soboto ponoči okoli polnoči v svojem stanovanju zgorela. Ležeč na zofi je kadila cigareto, pri tem pa zaspala. Tleča cigareta je vnela prevleko in žimo divana in nesrečna ženska je zgorela. Čudno pri tem je, da ni zgorelo ničesar drugega v sobi. Mrtvo žensko je našla njena hči, ko je prišla domov. Obsodba WPA delavca Louis Shimko, star 40 let, ki je bil zaposlen kot WPA stražnik na W. 54. St., in Bridge Ave., je bil v petek razadi pijanosti na delu aretiran. Ko se je Shimko priznal za krivega, ga je sodnik Frey obsodil na 60 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov; 30 dni mu je naknadno odpustil ter ga postavil pod probacijo. To je že sedmi WPA stražnik, ki je bil tekom osmih tednov aretiran zaradi pijanosti. Direktorska seja SND Jutri, v torek zvečer, se vrši sea direktorija Slov. nar. doma, točno ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Prosi se vse direktorje, da so gotovo navzoči. — Tajnik. Umrl za poškodbami V sredo zvečer je poznani J. Habjan, ki je vodil gostilno na 4018 St. Clair Ave., padel in se tako poškodoval, da je v nedeljo preminil. Star je bil 53 let. Tukaj zapušča bratrance Johna in Antona Potokar in sestrično Mrs. Gertrude Razinger in Mrs. Lužar in Frances Nowlan. Doma je bil iz vasi Vrh, Višnja gora, kjer zapušča brata in dve sestri. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda J. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave., v sredo ob 8:15 zjutraj in v cerkev sv. Vida ob 9. uri in na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin. Smrtna kosa V nedeljo je preminil Joseph Mantell, star 60 let in stanujoč na 3818 Superior Ave. Tukaj zapušča brata Antona in sestro Marijo, omož. Taylor v Detroi-tu. Pogreb se vrši v torek ob 8:15 zjutraj iz pogrebnega zavoda J. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. ter v cerkev sv. Petra na 18th in Superior Ave. ob 9. uri in na Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin. ANGLEŽI ZASEDEJO KRF RIM, 10. aprila. — Italija je poklicala danes pod orožje nadaljne rezerve, dočim njene čete prodirajo skozi Albanijo proti grški meji. LONDON. 10. aprila. — na današnji ^eji angleškega kabineta, na kateri se je razpravljalo o pomoči Grški, je bilo javljeno, da je angleška admiraliteta poklicala iz italijanskih pristanišč, kjer so bile na posetu vse svoje bojne ladje. V Malti so bili častniki in mornarji ondotnih angleških bojnih ladij sredomem-ske mornarice nujno pozvani na krov ladij, ki so pripravljene, da odplujejo, čim bo izdan tozadevni ukaz. — Angleški mornariški častniki, ki se nahajajo na velikonočnih počitnicah v Tan-gierju, so bili pozvani nazaj na sv.oje ladje v Gibraltarju. Politični krogi izjavljajo, da se angleški parlament ukvarja z namero, poslati svoje bojne ladje v grško vodovje, kjer bi na otoku Krfu, v bližini albanske meje, izkrcale svoje vojaštvo, kar naj bi bilo Mussoliniju v svarilo, da je Velika Britanija pripravljena, z orožjem v r^ki braniti neodvisnost Grčije. ITALIJANI ZASEDLI TIRANO, GLAVNO MESTO ALBANIJE Z motoriziranimi četami in najmodernejšimi bombniki so Italijani izvojevali "slavno zmago." ITALIJANSKO ČASOPISJE GROZI IN POZIVA "NA KORAJŽO" Žalostna vest Na veliko soboto je dobil Anton Žigman, 111.4 E. 63 St., žalostno vest od sestre iz starega kraja, da je tam preminula njegova mati, v visoki starosti 84 let. Umrla je na Kalu pri št. Petru na Krasu, 20. marca. Zapušča dva sina in eno hčer, Franka, doma, Antona tukaj in Marijo, por. Novak v Mariboru, Jugoslavija. Naj bo ranjki rahla domača gruda, preostalim pa naše sožalje! Seja Zapadnih društev Klub Zapadnih slovenskih društev ima važno izredno sejo V petek, 14. aprila v lastnih prostorih na 6818 Denison Ave., v zadnjem poslopju. Vabi se vse zastopnike, delničarjev in vse zapadne Slovence, da se udeleže, ker sklepalo se bo glede popravljanja poslopij. — Tajnik. Kaj bo storila Jugoslavija SOFIJA, Bolgarija, 9. aprila. — Tukajšnji diplomatski krogi so mnenja, da bo morda Italija zdaj naglo udarila na Grško, in sicer skozi Macedonijo in Solun. Nepotrjena poročila javljajo, da-st& Jugoslavija in Bolgarija pod silnim pritiskom pristali na to, da se pridružita rimsko - berlinskemu osišču, ako pričneta državi osišča s svojimi avanturami nadaljnega prodiranja na Balkan. BUDIMPEŠTA, 9. aprila. — Grof Štefan Bethlen, bivši madžarski premier, je izjavil, da se manjše podonavske države, ki i-| majo živo pred očmi usodo češkoslovaške, boje, pridružiti se angleško - francoskemu bloku. One so namreč mnenja, da bodo bolje izhajale, ako dado Nemčiji gotove koncesije. Razkosanje Jugoslavije ' MOSKVA, 9. aprila. — Rusko časopisje predvideva poizkus razkosanja Jugoslavije ter dvomi, da bosta podvzeli Anglija in Francija učinkovite korake, da se postavita po robu italijanski invaziji Albanije. Dalje napoveduje rusko časopisje nadaljno nezaupanje malih narodov v dobro vero demokracij. Socialistični voditelj V soboto večer se je vršil v Schenleyjevem restavrantu na. Prospect Ave. banket na čast Lee Morganu, državnemu tajniku organizacije Workers Alliance, socialističnemu delavcu in poborniku za interese delavstva. Banket so mu priredili njegovi sodelavci, katerih je bilo na večerji okoli sto. Šivalni klub šivalni klub Progresivnih Slovenk, krožek št. 2, se zbere v torek, 11. aprila pri Mrs. Mary Mahnič, 1130 East 68 St., na vogalu Bliss Rd. AMERIKA NE BO ŠLA V DRUGO VOJNO Senator Wheeler izjavlja, da se bo boril z vsemi silami proti temu, da se Amerika zaplete v evropsko vojno. WASHINGTON, 9. aprila. — Senator Burton K. Wheeler, demokrat iz Montane, je imel nocoj po radiju govor, v katerem je izjavil, da se Amerika pod nobenih pogojem ne sme zaplesti v drugo svetovno vojno tqr je zatrdil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se ameriškega. vojaštva ne bo zopet poslalo na evropska bojišča. Svareč, da je glavna nevarnost v propagandi v prid demokracij proti diktaturam, je senator Wheeler dejal: "Ameriški voditelji, ki — bodisi javno ali privatno — goje v Angliji in Franciji vero, da je ljudstvo Zedinjenih držav zopet pripravljeno, dobavljati moštvo in vojne potrebščine za vojno v Evropi, delajo tema državama slabo uslugo, ker ju zavajajo. "Zedinjene države ne bodo šle v drugo vojno, ki se bo bila na tujih tleh. Zedinjene države bodo branile samo svoje lastne o-bali." Seja Nocoj ob 8. zvečer se vrši seja Workers Alliance v 32. var-di, v Slov. Domu na 15810 Holmes Ave, Vsi so vabljeni, da se udeležijo. -- Tajnik. Seja Nocoj se vrši seja direktorija RF društev SNPJ. Seja se vrši v S. N. Domu, v starem poslopju ob 8. zvečer. Poziva se vse direktorje, da so gotovo navzoči — J. F. Terbižan, tajnik. Vstopnice Verovska Naznanja se vsem, ki so imeli vstopnice v predprodaji za i-gro "Na dan sodbe", da jih vrnejo ta teden v pivskih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Road. Konvencija potepuhov V soboto se je pričela v Metal Trades Templu, 1000 Walnut Ave., v Clevelandu, konvencija "hobotov" in "trampov". Jeff Davis, kralj trampov, je izjavil da ni bil povsem gotov, dali se bo mogla konvencija vršiti v aprilu, ker je že kazalo, , da jo bo treba odložiti na mesec maj. "Vreme ni bilo nič kaj ugodno in ne more se pričakovati, da se bodo starejši trampi vozili na strehah vagonov, od katerih vise še ledene sveče," je rekel Jeff Davis. Danes zvečer, v ponedeljek, se bo vršil v Trade templju ples trampov. Redna seja Redna seja Gospodinjskega odseka Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se vrši v torek, 11. aprila 1939 ob 7:30 zvečer. Opozarja se vse članice, da so gotovo navzoče. Imamo več važnih zadev na dnevnem redu. Poglavitno je, da se pripravimo za otvoritev Klubovih prostorov, ki se vrši 16. aprila. — Tajnica. - rajšnja jredstava "Ame-j (f na T^ki gori", ki jo je dramsko društvo "Ivan ^r' v - korist nabave na-spomenika dr. Ivanu j/ pokojnemu pisatelju, je u ^Padla. Poset predstave ^Povoljen, dasi bi bil lahko j eJsi z ozirom na svrho jve. Toda lepa velikonočna n dejstvo, da je mno-1 p videlo že "Cankarjevo''* to1"0 te vse to .ie P°" s^.0' da ni bil odziv še šte- fre'. ^ Sar"e ne bomo ocenjeva-j bila ocenjena po prvi K ,Vl- Reči smemo le toliko, lla- sedanja predstava še J*1 Prve, kar velja zlasti k j1 dveh dejanjih, šteblaj, l g. Milavec, Mrs. Ton-i^ič, so bili izborni. Do-Ukazal Frank Bradač, ^ °-Jer igralec in Š3 boljši iv Jennie Dagarln je pijane France bolj-, 11 !va],prvie, ker ,vloge ni pro-j ^■J-Miss Olga Marn, ki jej gospod župnik" ta-j i seno ddigrala svojo tež-'! '«L° ^hkožive dame iz fran i Polsveta, pa se nam je 1 % včerajšnji vlogi : fer J-rske natakarice mal-|4 v P°zi- Rudolf ! i ^ Ustvaril cerkovnika Ce- ■ ^ °°žji volji, ugajal je A.1 C sta očanca Miha (EPPich in Grill) s svo- 1 il arsk° filozofiJ° udo" 1 »M- 0k&nstvp. Zelo je u- 1 SL® Jos. Birk v vlogi od- ;cf kakor tudi Milan ! ■i; ^ Frank Plut. Petje fan- ; ! !) j (članov samostojne i j je I k'10 dovršeno, obžalo- ji d0 e' da ni imel Bele pri- > i'1 tr)th Sam°stojnega pevskega i jf ______ /■ ,..............j "V i ^ je prisostvoval tu- Ti 1 is a"? ni slovenski rojak, | pisatelj svetov- j 1 Hth6Sa smo čitali o j % ^egovih literarnih del s J1 "i Avstraliji in o zad- 1 * embi njegovega dela 1 Iti (j0^03-" v nacistični Nem- l 6 Prenese resnice). Po- i \D(*er P° Predsednici dru- < ^ Cankar" Mrs. Ton- i 'sij .Cevi> je naš ameriški i ^ "^pregovoril pozdrav in s svojim rojakom i>v0, Clni, nakar je nadalje-\ . Sovor v angleščini, s ^ sJezikom se je tudi v ši- ! j}, etu književno uvelja- 1 ^ P'satelj je poudaril ža- i Vpttere, ki so zavladale : S;. ter pozval rojake, naj -: i^ktjU naj se ne dado | j IkN • ° n°kenih prenaglje- i |Pi|aCl0«alnih dejanj, ki bi « !;'; ^^emu rodu več ško- : JS'jo r koristiti, in naj : m t Svoje življenjske e- 1 JO ^pčnosti, kakor so to 1 llr^v ^kče ne more da-IfA^evati, kaj nam prill Vi bodočnost, morda ^hodjega tedna. Nih- : r i?. ('e ne bodo morali be-Pilti domovine tudi na-^Uhovi, Župančič in l[ ltj j^°jimi literarnimi deli j ^ pj bila sicer v nevarno-li ^»ejo predmet auta I $ij6Se%anja na grmadah, j nacistični Nemčiji že j obsegu godilo. Pri-\\ f^,*oramo biti na vse: || p j 6lno te begunce ž nji- >4 Vred'ki naj dobe hi svobodni Ameriki, 1k ^iŠČe. il^lj /7em pisatelju Lahu je IV^a ^ povedal, da sta || ,v domovini na neki no-4 ' atnor so Adamiča pri- * TIRANA, Albanija, 9. aprila. Italijanske čete so se nocoj uta-borile ob jugoslovenski in grški meji in Albanija je prestala biti vojaški problem. V albanska pristanišča prihaja neprenehoma nadalnje italijansko vojaštvo in Italijani imajo na obeh straneh Jadranskega morja že toliko težkih topov, da ž njimi popolnoma obvladajo morsko ožino med Italijo in Albanijo (in seveda tudi Jugoslavijo), da morejo vsak hip zapreti izhod ali vhod v ožino, ne da bi se jim bilo treba pri tem poslužiti svojih bojnih ladij. BEOGRAD, 9. aprila. — Deset do dvanajst tisoč slabo o-boroženih albanskih gorjencev se junaško upira italijanskim zavojevalcem, toda kaj morejo opraviti proti najmodernejšemu orožju Italijanov, proti njihovim tankom in letalom? Skrbi v »Jugoslaviji Jugoslovanski zv.nanji urad trdi, da z italijansko invazijo v Albanijo niso ogroženi jugoslovanski interesi, toda ljudstvo je drugačnega mnenja. Kljub navideznemu miru, ki vladi na površini, jugoslovansko vlado silno skrbi obstoječi položaj in smatra se, da bodo viaSni krogi sto-rili vse, da pride do sporazuma s Hrvati. j TIRANA, Albanija, 8. aprila.« Italijanske čete, podpirane s tanki in 400,000 letali, so zavzele danes Tirano, albansko glavno mesto. Fašistični krogi v Rimu so naredili iz tega pohoda na to revno albansko gnezdo "ogromno in junaško zmago" i-talijanskega orožja. Značilno pa je, da ni v Rimu in po drugih i-talijanskih mestih, ki tako rekoč žive od proslav, nobenih demonstracij, s katerimi bi ljudje proslavljali Mussolinija in to "veličastno zmago." TIRANA, Albanija, 8. aprila. — Italijanski premier Mussolini bo prispel semkaj z letalom v nedeljo ali ponedeljek, nakar bo • na čelu slavnostne povorke vkorakal v mesto. BEOGRAD, 8. aprila. — Jugoslovanska vlada je nocoj ojačila svoje postojanke ob albanski meji ter poklicala pod zastave manjše število rezervnih častnikov. Kralj vzel s seboj državni zlati zaklad j RIM, S. aprila. — italijanska poročila naznanjajo, da je albanski kralj Zog, ki je zbežal na Grško, vzel s seboj ves albanski državni zlati "zaklad", ki znaša približno $160,000. Pričakuje se, da bo italijanska vlada zahtevala od grške vlade, da zapleni kralju ta denar ter da internira tudi kralja samega. Vse italijansko časopisje, med njim tudi list časnikarja Virginia Gayde, ki služi kot trobilo italijanske vlade, zatrjuje, da nima Italija nobenih načrtov, prodirati globlje na Balkan in zlasti naglaša prijateljstvo Italije napram Jugoslaviji, ki je severna soseda Albanije. Mussolini jo poslal preko svojega poslanika v Beogradu posebno brzojavko jugoslovanski vladi, naglašajoč svoje "dopa-denje nad zadržanjem Jugoslavije v sedanji krizi glede položaja v Albaniji." (Kakor znano, je držala jugoslovanska vlada roke proč od cele zadeve.) Italijani so imeli doslej pri svoji ekspediciji 21 mrtvih in 92 ranjenih. Časopisje poziva na korajžo RIM, 8. aprila. — Tukajšnje fašistično časopisje svari evropske demonstracije, naj se ne vmešavajo v akcijo Nemčije in Italije, zakaj "ti dve državi sta s svojo akcijo šele pričeli." "Rimsko - berlinska os je šele pričela obrat svoje aktivnosti," pravi Camicia Nera v listu "Bologna Resto di Carlina." "Nihče naj se ne drzne razgaliti nas! Na vsako grožnjo bomo odgovorili z napadom. Rimski orli se nahajajo danes na svojem zmagoslavnem poletu. : Njihovi kljuni in kremplji so iz jekla." K--- Kaj nameravata Hitler in Mussolini z Jugoslavijo? Italijanska zasedba Albanije ne velja toliko Albaniji sami, kakor Jugoslaviji. Kakor kažejo danes vsi znaki, bodo Italijani ogrožali Jugoslavijo iz Albanije in na zapadu iz Istre. Vse to se bo seveda vršilo v imenu osišča, a Mussoliniju je pri tem v glavnem za njegove lastne interese. Iz konference v Innsbrucku, ki se je vršila med načelnikom nemškega in italijanskega generalnega štaba, je razvidno, da. bosta Nemčija in Italija na Balkanu složno nastopili. Ako vdro Nemci v Jugoslavijo, bo Italija zahtevala svoj kos dežele, po vsej priliki jadransko obalo, katero so fašisti že davno zahtevali zase. Mussolini si prizadeva, preprečiti Jugoslaviji, da j bi se slednja pridružila proti-Hi-i tlerjevemu bloku, istočasno pa : si ■/. vzorni • možmi- pre- prečiti popolno dominacijo Nemčije nad Jugoslavijo. V tem njunem medsebojnem trenju je'danes gotovo samo toliko, da je u-soda Jugoslavije zapečatena, a-ko ne posežejo vmes velesile, kar bo pa izzvalo svetovno vojno, ki utegne sploh predrugačiti zemljevid Evrope. K u I + u r a SEJA UMETNIŠKE ŠOLE Starši, ki pošiljajo svoje otroke v šolo za slikanje k Mr. G. Perušku, so prošeni, da se udeleže seje dne 11. aprila ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Bodite navzoči vsi, ker bomo razpravljali o prireditvi, katera se vrši 15. aprila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. — Ivan Kapelj, tajnik. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST — 16. aprila, jj^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ^^■»JT«-«?«.-«.K«.**«:««:.:«.«.«.«.«:«:«c«c«i«r^rww, _____^r* »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 53X1-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ho raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 > ea 0 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 1 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 Ea (i mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Zla Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 | ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 ! Za Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; I Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleve- 1 land, Onto. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. «••----—----—- | 104 KDOR NOČE BRATA ZA BRATA... Čehi, Slovaki in Ukrajinci so imeli dvajset let; samostojno državo: To je bila država najvišje kul-1 ture. — Bila je država najvišjega življenjskega standarda v Evropi. Ta je bila država najpopolnej-j šega notranjega miru. Vse to je bilo doseženo zato,1 ker je bilo ustvarjeno v skupni narodni državi Čehov,! Slovakov in Ukrajincev sodelovanje ljudskih vrst: ' kmetov, delavstva, malomeščanstva in svobodnih1 j poklicev izmed inteligence. * * * Prišel je udarec od zunaj. Mala demokratska republika je ostala brez pomoči od svojih zaveznikov. Naravnost primorana je, da se ne sme sama braniti, marveč se mora pokoriti. Prva žrtev te politike velesil je bil demokratični režim; druga žrtev je bila njena državna celina : pravi cilj je bil uničenje te države. Pot, da se to clo-! seže, je bilo polagano uničevanje demokracije in ceplje- J nje Čehov, Slovakov in Ukrajincev med seboj. Ti trije mali slovanski narodi žive v Srednji Evropi v morju tujih velikih'narodov: Ob preseljevanju narodov v četrtem in sedmem stoletju je zapustilo večje število slovanskih plemen ruske stepe in potovalo nekaj v Srednjo Evropo med Germane, druga pa na Balkan. Tako so se formirali v Srednji Evropi Čehi, Poljaki in Ukrajinci, in na Balkanu Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Velike države so tvorevine sile. V sebi imajo nagon za nadaljnje osvajanje, dokler med njimi obstajajo gospodarske in politične neenakosti. Zaraditega je za male države vedno nevarnost, da jih velike^požro. Odtod je izkušnja in staro pravilo za male narode, da jih more rešiti propada samo združevanje, združenje v kakršnikoli i obliki. Najlažje je združevanje med plemensko in jezikovno sorodnimi. Oni se lahko združijo v eno državno celino, skupnost. Ta skupnost je krepka in trajna, če se osnuje na podlagi svobode in enakosti. Toda tudi ob danih notranjih težkočah z ozirom na ureditev države je treba čuvati skupnost. Zakaj, čim odreče ta'skupnost, je propadla svoboda vseh. Po mnogih in dolgotrajnih skušnjah v stoletjih je ljudska modrost skovala pregovor: "Kdor noče brata za brata, hoče tujca za gospodarja." Dokler je obstojal v skupni državi Čehov, Slovakov , in Ukrajincev demokratični režim, je bila država krepka, ker je narodna delovna večina iz vseh treh narodov dobro . euvfeda skupnost. V Slovaški sami je 70 odst. volilcev v svobodnih in tajnih volitvah glasovalo za stranke, ki so delovale v skupni vladi v Pragi. V opoziciji so bili klerikalci, ki v svobodnih volitvah niso nikdar dobili več kakor 30 odst. glasov. Prišel je udarec od zunaj. Z njegovim ultimatom je bila premagana, demokracija. Ta udarec je spravil na vb;do v Češki, Slovaški in Ukrajini nedemokratične stranke. V Slovaški in Ukrajini klerikalno-nacionalisticni str anki iz manjšine, ki sta zahtevali pomoč v inozemstvu, osnovale svoje vojaške oddelke, da zrušijo vse svobodomiselne stranke, uvedejo nasilni enostrankarski režim in izvedejo takozvane volitve z eno samo listo. Vse to proti večini svojega naroda, brez svobode, pod tujim varstvom. In ko so sedli v upravo države, jim je bila prva skrb, da razbijejo državno celino. Minula konservativna češka vlada v Pragi se je skušala upreti razbijanju države. Zamenjala je vlado v Bratislavi. Toda klerofašistični ministri so odleteli s tujim vojaškim letalom na Dunaj in v B',,lin. Tam so po radiju izjavili, da tudi formalno raz-t ca jo 'državno skupnost s Čehi. Prav tisto so storili tudi njihovi politični rojaki v Ukrajini. To je prav za prav bilo ono, kar so neprijatelji češkoslovaške države tudi "■Idi. čim je država plemensko razpadla, je ni bilo več. Razbiti deli niso dobili svobode in samostojnosti nego so •padli v tuje roke. češka in Slovaška sta danes nemška pi\.lektorata, Ukrajino pa so vzeli Madžari. Kdor noče brata za brata, hoče tujca za gospodarja. Treba je, da to staro pravilo vsi dobro razumemo in nanj •t;;.lno mislimo. Da mislimo tudi mi Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Tudi na Češkoslovaškem se je zgodilo na žalost isto v politični oblasti kakor v Avstriji. Demokratični režim ima ninngo svojih nedo^tatkov. Toda on odločno brani državno samostojnost. On ima moč, da jo brani, ker av, .....................—■■■m. .............................................................................. ........-.......... naslanja na široke ljudske množice. Čim pride namesto demokratičnega režima drugi, ki ruši demokracijo in se približuje avtoritarnimi in fašizmu, se pričenja likvidacija držcivne samostojnosti. Režimi, ki s pomočjo iz inozemstva iztrgajo vladanje večini svojega naroda, morajo pO sili razmer postati tuji agenti, če hočejo ali ne, če imajo namen ali ne, pomagajo upropaščati svojo državo in njeno samostojnost. Klerikalizem je tako poskušal tako v Avstriji kakor na češkoslovaškem reševati državo z uničevanjem demokracije in sladkajoč se tujim nedemokratičnim režimom. In kaj je bila posledica? Notranja težka borba, ogromen padec obrambne državne sile, narodni razpad, pripravljanje terena tujemu osvajalcu, da doseže svoj cilj. Klero-tašizem je bil tako v Avstriji kakor v češkoslovaški samo prehodna faza za likvidacijo njiju samostojnosti. Nikdar ne na to pot! Država je čvrsta samo 'takrat, kadar jo velika ljudska množica, po svojem svobodnem prepričanju in volji nosi iursvojiJi plečih. "D. IV UREDNIKOVA POŠTA Važno za državljanstvo | | i I Slovenski demokratski klub' poziva vse rojake in rojakinje,1 j kateri še niso postali državlja-I ni, da se potrudijo za državljan-1 | ske pravice, ker današnji časi se spreminjajo. Postave so ved-j no bolj stroge proti tujezem-1 cem, in mnogo naših rojakov je i prizadetih, kateri se še niso po-! trudili, da si pridobijo pravice' državljanstva. Nekateri ljudje j se ne zmehijo za državljanstvo, dokler so zdravi in ima jo stalne i dohodke, ker mislijo, da druze-! ga človek ne potrebuje za svoj! obstanek. Le potem, ko zgubi svoje udobnosti, začne misliti na državljanske pravice, ali v j i več slučajih je prepozno, ker | nekateri pravijo: "No, zdaj, na | moje stare dni, pa bcm šel v šolo za papir! Kako se bom pa kaj navadil?" Seveda, ako človek zgubi za-! upanje v svoje zmožnosti, potem ' je težko kaj naredit, ako se pa . človek odloči s svojo trdno voljo in prepričanjem, se marsi-katera stvar naredi, ki bi bila drugače nemogoča. Znanih mi je več slučajev, ali j , omenil bom le enega. Rojak je! star okrog 65 let, v Ameriki bi-1 va nad 40 let, državljan še ni postal, tudi še ni državljanske- , ga papirja prosil. Družina ga je zapustila, ostal je sam, star, poškodovan, nesposoben za kako delo, nima nobenih prihrankov ali imetja, relifna podpora mu je bila: ustavljena pred štirimi tedni, ni deležen državne starostne pokojnine, ker ni državljan, torej kam naj se tak Človek obrne za pomoč? Številni slučaji so še tudi pri J mlajših ljudeh, kateri so še sposobni za delo, in vseeno so od-slovljeni cd WPA, ako niso državljani. Kam naj se obrne sedaj, v privatno industrijo? V tovarno? Tam tudi ni dela, da bi si človek zaslužil svoj vsakdanji kruh, in tudi ne bo dolgo, ko bodo v tovarnah Zahtevali videti državljanski papir od vsakega, kateri bo prosil dele, ker slišal sem stare Amerikance govoriti, češ da kdor živi v tej; debeli 25 ali več, in še ni prosil za državljanske pravice, taki o-sebi se ne bi smelo dovoliti, da prosi za papir, ampak bi se jo moralo enostavno izgnati iz ! dežele. j Seveda, enake izraze more-;ino pričakovati le od osebe, ka-| tera ima cmejen razum in ne pc-!: na drugega življenja, kakor sa-jirio svojega. Ne pozna naših azmer in okoliščin, ker naši judje imajo dober namen in do-)fo voljo, potrebujejo le pogu-jraa in dobre nasvete od svojih | prijateljev in znancev. Klub se je odločil, da pomaga lašim rojakom, kjerkoli je mc» fJGČe, da si pridobi jo državljanske pravice, in da bodo tudi oni odločevali pri političnih, družab- nih in gospodarskih vprašanjih. Poznam veliko rojakov, ki še niso državljani, pa se več razumejo na ta vprašanja kakor pa stari Amerikanci. Torej le nekoliko se je treba potruditi, pa boste dobili državljanske pravice. Ako kateri rojak ali rojakinja želi kakih pojasnil v tej svrhi, naj se obrne na državljanski odbor Slov. Dem. Kluba, kateri so sledeči: Frank M. Surtz, RenwOod Ave. Andy Jerman, 795 E. 232 St. jFr. D. Tabor, 1553 E. 221 St. Matt F. Intihar, 21491 Naumann Ave. S tem odborom se tudi lahko govori, na redni mesečni seji Kluba, drugi torek v mesecu v | Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Prihodnja seja je 11. aprila, ob 7:30 zvečer. Vabljeni ste vsi člani, kakor tudi oni, kateri nameravajo dobiti državljanske papirje. Slov. Dem. Klub Matt F. Intihar, zastopnik Janko N. Rogelj: Ne zanima se vec \ -- i _ Kako raznolič- . J.N.Rogelj drago in vzljubljeno dekle, lia brate in" sestre; a kdo bi še verjel, da more pozabiti človek v Ameriki na svojo mater in očeta! In vendar je vse mogoče na tem svetu. Rekel bi, da je to mogoče pri učenemu materialistu, ki hoče zatreti v sebi vse, kar je bilo lepega in srcu svetega v mladostnem doživetju /stare domovine. Morebiti je to mogoče pri človeku, ki si je iz radovednosti in firbca spremenil mišljenje, i da bi bolj imponiral drugim lju-jdem, ki same sebe vprašujejo: "Kaj sem in zakaj sem to postal?" Morebiti! Toda njih srca še niso tako pokvarjena, kakor so pokvarjeni njihovi obrazi in šablonSki izrazi in besede, katere česnajo, kadar stresajo svojo namišljeno filozofijo. Da bi se vsaj enkrat pogledali v ogledalo, da bi vedeli, kdo stoji pred njimi. Toda slučaj, katerega vam hočem orisati, je vse nekaj drugega! Moj prijatelj Frank, ki živi v Ameriki že četrt, stoletja,' jfe ostal prav tak po mišljenju m izražanju, kakor je bil ob njegovem prihodu. Ni spremenil vere-'in ne političnega prepričanja, rii bilo časa in ne volje, ker je nabral preveč delati za vsak- danji kruh. Skrbeti za kruh osmim lačnim otrokom, z bolez-j ni jo v hiši, to ni več šala, — to je boj za Vsakdanji življenjski obstanek. Pred par meseci sem potrkali na vrata njegove hiše. Vrata se odpro. Prijatelj Frank me nj poznal. Tudi jaz bi ga ne, da nisem bil gotov, da on stanuje v tisti hiši. Predstavim se mu, prav po domače, da bi se preje zopet spoznala in udomačila. Sedeva v sprejemno sobo. Po-! nudim mu cigareto. Z nekako! nevoljo jo vzame ter jo drži v roki, kakor da mu ni dosti do kajenja. Nekako sugestivno tudi jaz vrtim cigareto med prsti, kakor da je še dovolj JclScl Zel kajenje. Podzavestno iščeva oba vžigalice, med tem pa se plete pogovor o mojem nenavadnem prihodu in snidenju, kajti videla se nisva, odkar sva odpotovala iz rodne vasi. Moj prijatelj Frank je bil ljubljenec vse vasi, posebno pri ' dekletih. Sin bogatega kmeta in lesnega trgovca, to je štelo v prvi vrsti. Bil pa je tudi čeden fant, male postave, brhkega obraza in svetlo-živih oči, da so dekleta obstajala;pred njegovim pogledom. Klobuk je imel vedno pomaknjen na oči, kakor da je hotel pokriti polovico tistega očesnega ognja, pred katerim so dekleta postala premagljiva in nesposobna za obrambo. Vodil je fante na nočna vasovanja v druge vasi, vasoval pri dekletih, h katerim si drugi niso upali. Kakor je bil majhen po postavi, močan je bil kot trije drugi skupaj. Vse se ga je balo, brez strahu je nosil za klobukom krivce divjega pefelina. Koncem vasi je imel dekle, ki mu je bila zvesto udana. Tja je hodil sam, nobeden ga ni upal motiti. Njegov oče je bil sila ponosen na svojega sina. Dogodilo se je, da je vroča ljubezen imela posledice. Kjer so preje ob oknu, skozi vrhove rožmarina, izmenjavale pot besede dveh zaljubljencev, tam je zajokalo nezakonsko dete. Tu je bil začetek prave vaške tragedije, katera je prignala marsikaterega slovenskega fanta v Ameriko. Tragedija se je pričela v tem, da je biPoče premlad, da bi odstopil kmetijo starejšemu sinu, a ta starejši sin še "premlad," da bi se ženil. Torej vzrok te poznane in vsakdanje tragedije v naši staro-krajski vasi je bil ta, da je bil oče premlad, in tako tudi sin je bil premlad. Tako je pred pet in dvajsetimi leti odšel v Ameriko moj prijatelj Frank, cvet naše vasi, korenjak naših fantov in ideal j naših zaljubljenih deklet. Odšel je v tujino, izgubil se je, kakor, da ga je domača vas zanesla med grobove na vaško pokopališče. "Kaj nimaš ognja?" povprašuje Frank. "Imam v suknji." Stopim do stola, kamor sem j položil mojo suknjo, da si po-j iščem vžigalice. Med tem že Frank ponuja ogenj, s katerim! si je prižgal svojo cigareto. "Frank," pričenjam z zani-i man jem pripovedovati, "vrnil sem se iz Jugoslavije. pred pari meseci. Tudi pri vaš sem se' oglasil, prav v vaš\ hiši sem j bil. Micka mi je naročila, da naj! Le pozdravim, kakor tudi ženbj 1 I in vse otroke... Moj prijatelj ne kaže kaj do-! sti zanimanja za moje pripove- i dovanje. Prestreže mi besedo: "Sam sem doma. Žena in o-i troci so šli v mesto. Ej, sapra-| bolt, da bi ti videl moje otroke, j Taki šo kot risi." Povedal je s takim naglasom,1 da so se zasvetile njegove oči. j "Veš, Frank," nadaljujem, "tudi brat Janez je iz otroka postal tak čvrst fant, da ga mu ni para v celi vasi. Da bi ga ti' videl, kako se smeji s polnimi | usti zdravih zob, samo kremeni-to kmečko zdravje puhti iz njega. . On gleda skozi okno na cesto | tako živo in zamišljeno, da mu tudi jaz sledim z mojim pogledom. Umakne pogled iz ceste in pravi: "Ti, Janko, si že katerikrat videl, kako se naklada žito na parmke. Poglej naš nedeljski j jutranji list. Sakrabolt, prav tis-jto ladjo so fotografirali, na kateri jaz vodim vse stroje za nakladanje. Vidiš, za tem kolesom stojim, moj sodelavec stoji na tem koncu, da pazi na korita, po katerih spolzi žito v ladjo." Kaže mi slike ter pripoveduje in opisuje vse operacije,, ki jih mora napraviti, da spravijo železniški voz žita v ladjo. Tako navdušeno govori, da je kar zanimivo njegovo opisovanje. Toda jaz sem prišel v njegovo hišo, da mu povem novice iz domače vasi. Zato nadaljujem: "Mlajša sestra mi je naročila, da misli priti na svetovno razstavo v New York. Potem bi prišla na obisk tudi k tebi, ker bi te tako rada videla po dolgih letih. Lepo dekle je sedaj, denar ima, da lažje pride tebe pogledat, kakor ti njo . . ." Prijatelj Frank ne posluša dosti, kaj mu pripovedujem. Lista po nedeljskem časopisu; že je našel pravo stran časopisa.' ter kaže: "Ti, tukaj poglej! Sapramiš, če bi ga ti videl, kako teče. Ne zaženeš tako žoge, da bi je on ne udaril. Potem pa leti, kot bi ga ognjena strela nesla. To je moj sin, ki hodi v kolegij. Ves, saj je majhen kot jaz, ampak teče, da se kadi za njim..!" Oba gledava časopis. Pod sliko . čitam imena žogometnih igralčev, med njimi je tudi ime njegovega Sina. Med tem on prikimava z glavo ter grize zobotrebec. — Cigareta mu ni ugajala, še do polovice jo ni pokadil. "Lepega iri korenjaškega fanta imaš," pohvalim sina. "Veš, sedaj bi ga radi tudi pri nogometni igri. Sam profesor me je prišel prosit za dovoljenje. Preveč je nevarna tista igra. Lanško leto s6 dVema kosti polomili. Nak, ne bom ga dal; če se podpišem, potem bom sam plačeval zdravnike," pripoveduje in odmajuje z glavo. Še nekaj išče v časopisu, pa kar ne more najti. Zelo modro se drži, čelo se mu gubanči, z zobmi stiska' zobotrebec. Tiste lepe in živ$ opi, katere so z magnetično silo motile hrepeneče in ljubeznjive vaške mladenke, sedaj s počasnimi utripi iščejo prostor, kjer bi se ustavile. Toda njegove oči so' še . vedno jasne, svetle in žive. "Frank," ga ogovarjam, "prijatelj Kolešček je še vedno enak, J prav to pičice tak, kot sva ga midva zapustila, še vedno vozari konji, poka z bičem in povpra-jšuje po tobaku. Prav tako še J smeje na en zob, ki je bil tako • velik, da daje tisto nepozabljeno karakteristiko njegovemu sme-! hu. Kaj bi bil on, če ne bi imel ' tistega zoba ?" On še vedno lista po časopisu. ! Nagloma stopi v kuhinjo ter i prinese še nekaj prilog nedeljskega časopisa. | Kar sem mu povedal od pri-J jatelja Koleščka, ga prav nič ne I zanima. Zato sem premišljeval, j kaj bi mu povedal, da bi obudil! Iv njem trohico zanimanja na; I rodno vas. i "Ti," mi pravi, "pojdi z menoj i !v klet, ti pokažem mojo zalo-I go. Saprabolt, le pojdi z me-j noj!" I Po stopnicah stopiva v snažno 'klet, kjer je vsaka stvar tako j lično in v redu spravljena. Raz-' j kazuje mi hrastove deske ter! opisuje od kakšne vrste hrasta so bile odžagane. Različne vrste les je tam naložen; Jesen,' ga- ŠKRAT , jfl I Pisatelj kriminalnih Edgar Wallace je bil naj$n ljudeh in navadah. Njega A 5 nima to. Povabi me, f^m ' na vrt, kjer ima nekako J ' nico, v kateri je napravi' .4 ■ vanja za domače zajce. I'1 J ■ duje mi, koliko ima ^ ' pleme, koliko mladičev, Jl' | - ko mladih še pričakuj6 1 - tednih. Nato greva zopet v PQnudim mu cigareto-<(' ji . odkloni. Škoro ne vem v'eJ| c: 1 bi se pogovarjal z moji!^J| | i teljem, ki je postal pravi ^ f ■ Prišel sem k njemu, .1 ; on izpraševal o novosti" > veni je, toda on ne kaže n\. f ) ga zanimanja za vse, kal f ■ pustil v domovini. Iščem ^ ' jih mislih nekaj, kar bi ^ moralo zanimati. Na ■ njegov oče in mati. Zato P Bim takole: .ji? "Frank, ko sem bil v v^,i kjer si bil ti rojen, ^ M pogrešil tvojega očeta. pc,.",|J 1 niš, Ijako vesti in koi'i'J"^/ |bil tvoj oče; za vsako i | imel humoristični od£Ov ^ j smo se smejali brez P1'0" J,/ ! In kako izvrstno je zna^' ^f vor razpletati tvoja ma11',; bili časi našega žAvljenj:l' Tudi to ga ne gane. " j f pa namiren. Zopet išče Qe p časopisu. Z iskanjem ^0 gnati vsak spomin od se ^ "Ja, ja," naglašuje, .^J 'j bo kmalu. Hitler ne bo ' dušil. čeprav jim je vze' noše. Če bo vojska v | {Dalje na 4. str.) • | aPrila, 1939. ENAKOPRAVNOST BTRJJf I Slovenski čebelarji v srednjem veku lovenci so že v zgodnjem r»iem veku daleč nadkrilje-|Llv čebelarstvu druge narode.; »J110 tako si moremo razlagati; K st?.ro sporočilo, da je ba-Lrski vojvoda Tassilo III. od-R®' Slovenije prav mnogo llv slovenskih čebelar- ji Za bavarske cerkve in samo-Sj e' so potrebovali za Bogo-zlasti mnogo voska. To ],rJe zgodilo leta 722. Ti čebe-štiH kili bavarskim tovari-j)j| Ucitelji čebelai-stva, ki je |0.tam še zelo primitivno. Ti !l](j.enci so se na Bavarskem L nar()dnostno dosti dolgo o-Eno tako selišče se ime-j5ie ^indberg (Windperg), to Jj ^ °Venska gorica." V tej va-4 " li slovenski čebelarji 100 ^je stanovsko organizi-iJ.'^li so neke vrste čebe-i 1 ''ceh." L. 815 se omenja neki Simon Sclavus. j ^ fiaas iz rodu koroških Slo-$ K.v (ex genere Carantano-^ 'eta 831 zapustil svoje i L °Zenje samostanu v Freis-i f0' Mnogi izmed'teh Sloven-$ ijVoSo Postali svobodnjaki go-svojega čebelarskega i Ja- P Čebelarski cehi toal-•ln sa'm°stam so potre-fc'>*edno veliko voska; za-Jl'i prisiljeni gojiti in po-VaW čebelarstvo, čebelarji) 8|j 'S° Se poprijeli tudi podlož-.jj soi.fv^Va in samostanov, ker | H> , ° 2 medom in voskom od-| % SV0;'e služnosti tlake in ot Voj;ltle' ki so jih bili dolžni i j|. cerkveni gosposki, čebe-®tii ? 110stali tako mnogošte-l^alj 1 So se stanovsko organi-jj ni d ' k?.kor so bili organiziranj ^i, Jf stanovi, namreč v cehe ^ Nastalo je tudi neke J| fe^^elarsko pravo. Nemško j ^Jftienovali Zeidler. Staro-Pomeni Zeidl med. Na-] k Se je imenoval Zeidlmei-0r Je hotel postati če-Pl' Se je moral oglasiti pri mojstru, ki mu, je Nk-!.^ J?ozda in ga mu je pi I* ■^■i To je bilo pasišče te-jt5v/vp-ga čebelarja. Dobil je j 0 nositi posebno unifor-16 tako stopil v položaj !5)t.j uradnica. Nihče ni I'jjjj.v tem njegovem pasišču |jetebel. čebelarski mojster 0(ustle£ soon i will b e-in style for j dames a^i^-; Do you. suppose. tHey'll e'er' j cl c c r c c-the old fool styles for men' Jess j d e r ^ay some. t>, now pacK it think Iv točvrried M^ to V: S^rb of ent days! : Prof. Noodle NOW I ISTI. M j TO Rt.MOM [ 'ij V—L P ' A R J~ pripravljena sprejeti pomoč od kogarkoli, tudi od Hitlerja. Mar gospodje v Zagrebu ne vedo, kakšna je "avtonomija," ki jo je dal Hitler od klerikalnih voditeljev zapeljanim Slovakom? * K * Mi smo daleč od tega, da bi zagovarjali nedemokratično državno uredbo v Jugoslaviji, niti ne zanikamo, da imajo Hrvatje upravičene pritožbe proti centralističnemu režimu v Belgra-du, ampak odločnega obsojanja je vredna vsaka pol itika, ki streže po življenju obstoju Jugoslavije kot državni tvorbi, in taka je gotovo politika avtonomija, ki se je pripravljen na razgovar-janje in sklepanje zavezništev z rujavim terorjem iz Berlina. To se pravi, pohoditi gosenico, da bo za gada prostor. I Kako stopnjema raste nevarnost razkosanja Jugoslavije od strani fašističnih volkov, je razvidno iz poročila, ki je došlo te dni iz Rima v Pariz. To poročilo pove, da se Mussolini pripravlja, da izvede vojaško okupacijo Albanije. Albanija je že več let vazalka Italije, kateri je gospodarsko in politično popolnoipa podrejena, ampak če je Mussoliniju naenkrat prišlo na misel, da ji hoče tudi vojaško zagospodovati, to ne more pomeniti nič drugega kot to, da medtem ko se Hitler pripravlja, da plane na Jugoslaviji spredaj, pa si Mussolini ustvarja postojanko, da jo za- bode v hrbet. :|t :[! # V tej situaciji bi bilo potrebno in na mestu ,da bi vsi Slovenci, Hrvati in Srbi v Ameriki, ki verujejo v edinstvo jugoslovanskega naroda in njegove države, povedali ameriški javnosti in svetu, kje stojimo. Naše mnenje je, da v tako kritični uri kot je današnja, bi morali položiti na stran vse razlike ter kot en mož protestirati proti atentatu, ki ga črni in rujavi fašizefn pripravljata na našo skupno domovino. Urednišvto glasila SSPZ sicer ni poverjeno govoriti v imenu organizacije, dokler njen glavni odbor ne sprejme sklepa v tem smislu ,ampak prepričani smo, da SSPZ bo sodelovala v vsaki razumni akciji, ki bi bila podvzeta, da pomagamo domovini v tej teški uri, prav kakor je sodelovala in pomagala v velikem gibanju za osvoboditev našega naroda izpod habsburškega jarma. | Sledimo zgledu zavednih ame-l riških Čehov in Slovakov, ki so dvigali glas protesta, Čim se je pojavil nacijski kragulj nad njih nekdanjo domovino ter de-lujajo, neumorno naprej sedaj, da se z njih zemlje prežene tujega osvajevalca! "Napredek" Društveni KOLEDAR OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? MEN. because they are men,can 'lover understand a throe-quarter wife—a wifo who is all love and kindness throe weeks in a month and a hell cat the rest of the l iino. Jvo matter how youc,back aches —liow your nerves scream—don't, take it out on your husband. lror tlirec generations one woman his told another how to go "smil-inp through" with Lydia E. Pink-barn's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders wluch women must endure in the three ordeals of life: l. Turning from girlhood to womanhood. •>. Pro-imring for motherhood. 3. Ap-proachbiR "middle age." Don't be a three-quarter wife. taJke LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUN D and Go "Smiling Through.'" 'VTTyTTTTyrTTTT^f^fffTTff^ CAW** g««-*** J, K* 1 i* -55U« ! A A P It 11 14. aprila, petek — 23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 15. aprila, sobota — Spartans, št. 298, SSPZ, veselica v avditoriju Slov. Nar. Doma na ' St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Sloga" v S. N. D. na St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ ples v SDD na Waterloo Rd. 16. aprila, nedelja, — Koncert mlad. pev. zbora Zvončki v 16. aprila, nedelja. — Otvoritev Klubovih prostorov novega doma na Recher Ave. 22. aprila, sobota. — Dr. sv. Vida, št 25, plesna veselica v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. 22. aprila sobota — Ples priredi Dr. Brooklyn, št. 135 SNPJ v JDN domu v West Parku. Klima dvorani, 3241 West 50 Street. 23. aprila, nedelja. — Koncert mladinskega pevskega zbora v S. D. Domu na Waterloo Rd. 23. aprila, nedelja — Mladinski /•zbor SDD koncert'v SDD na Waterloo Rd. 23. aprila, nedelja. — Sam. pev. zbor "Zarja", pomladanski koncert v avditoriju Slov. N. Doma na St. Clair Ave. 28. aprila, petek — White Motor Union local 32 ples v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 2if. aprila — 10-letnica ženskega odseka Slovenske Zadruge z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igra The Melo- dy Club. 29. aprila, sobota. — Slov. Ženska Zveza št. 50, plesna veselica v avditoriju Slov. Nar Doma, na St. Clair Ave. 30. aprila nedelja — Pomladanski koncert društva "Zvon" v • S. N. D. na E. 80 St. 30. aprila, nedelja, — Opereta "Jadrana" v SDD na Waterloo Rd. 30. aprila. — Majska proslava "Zarje" in Kluba št. 27 JSZ v avditoriju SND. M A ¥ 6. maja, sobota — Ples društva Modern Knights v Društvenem Domu na Recher Ave. 6. maja, sobota — Clevelandska federacija SNPJ bowling tournament prireditev v SND na St. Clair Ave. 7. maja, nedelja — Clevelandska feedracija SNPJ ples v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. 7. maja, nedelja — Zbor Adrija koncert v Društvenem domu, na Recher Ave, 13. maja, sobota — Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ ples, v avditoriju SND na St. Clair Ave. 14. maja, nedelja, — Zbor Slovan koncert v Društvenem domu na Recher Ave. 20. maja, sobota — Častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Dorna na St. Clair Av\ 28. maja, needlja. — -Koncert mladinskega zbora "Kraljič-ki" v S. N. Domu v Maple Heights. JUNE 3. in 4. junija — lOletnica Ljubljane; formalna otvoritev novega doma v Euclid; volitev župana in Miss Ljubljane. Pri- redijo Klub Društev, Direkto-rij doma s Klubom Ljubljana na čelu. 4. junija. — Piknik priredi "Jadran" na Močilnikovi farmi 4. junija, nedelja. — Piknik priredi Slov. 2enska Zveza št. 53 pri Zornu na Bradley Rd. 4. junija, nedelja. — Piknik dr. Ilirska Vila št. 173, JSKJ na Stuškovi farmi. 11. junija, nedelja. — Piknik dr. Združeni Bratje št. 26, SSPZ na Stuškovi farmi. 18. junija. — Piknik priredi dr. "Na Jutrovem", št. 477 SNPJ pri Zornu, Bradiey Rd. 25. junija — Piknik aarje in kluba, št. 27 JSZ na Močilni-karjevi farmi. 25. junija, nedelja — Piknik dr. sv. Antona na Stuškovi farmi. JULY 2. julija, nedelja. — Piknik Gospodinjskega Kluba na Jutrovem pri Zornu na Bradley Road. 2. julija, needlja, — Zbor "Slovan" priredi piknik na Močil« nikarjevi farmi. 9. julija, nedelja. — Slovenska Zadružna Zveza bo imela veliki letni piknik na Močilnikar jevi farmi. 9. julija, nedelja — Moška Zveza št. 3 piknik na Stuškovi farmi. 16. julija, nedeja — Zbor "Sloga" priredi piknik na .Stuškovi farmi. 23. julija. — Piknik priredi Brooklynski Slovenci, št. 48, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Rd. 30. julija nedelja — Piknik Soc. Kluba Delavec, št. 28, JSZ pri J. Zornu na Bradley. Rd. AUGUŠT 13. avgusta, nedelja. — Piknik dr. "Danica", št. 34, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Road. « 27. avgusta, nedelja. — Piknik Workmen's Sick and Benefit na Stuškovi farmi. OCTOBE K 21. oktobra, sobota. — Dr. Lun- der-Adamič, št. 20, SSPZ obhaja 30 letnico s programom v SND na St. Clair Ave. 29. oktobra* nedelja — Koncertna proslava 25-letnice društva "Zvon" v DND na E. 80tb St. 29. oktobra, nedelja — Pevski zbor "Sloga" priredi opereto v S. N. Domu na St. Clair. NOVEMBER 11. novembra, sobota — Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave. 30. novembra. (Zahvalni dan), Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND. DECEMBER 3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave. 31. decembra. — Silvestrovska zabava pevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave. SINMniHBIHIlaHniBffiHimVfflHHHHnHBfflHinBlIHHHMmian ' 1 »v w X Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently retains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer and safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value,of this beautifut cooking ware. ' \ » \ \ SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. | J----------g S I SEZNANITE JAVNOST i £ | C Z VAŠO TRGOVINO tf|| J S S I POTOM... W 1 S ■■HnBnffiBfPli«miHBBSnn»QHHBMBRHia«Htt«ira»nBHBflHU .. .. ENAKOPRAVNOST la v duši pri tej besedi. "Pozabiti ne smem tudi krasne okolice pri trgu Zapolje, ki..." ; "Zapolje," ga prekine naen-; krat Milanovič in plane kvišku, ! kakor bi mu kdo nož zasadil v I srce; hipoma je postal smrtno j bled, trepetal je po vsem životu ! in si z rokami zakril oči. I Njegov sosed ga je gledal ves začuden. "Poznate morda Zapolje?" ga je vprašal z glasom, kakor bi dvomil, je-li ta tujec popolnoma pri zdravi pameti ali ne. "Ime se mi zdi zelo znano," je odvrnil Milanovič, zrl zamišljeno predse in skušal prikriti svojo veliko razburjenost. "Zapolje sem imenoval zato," je govoril dalje mož, "ker teče mimo njega bister, precej velik potok, ob katerem se nahajajo krasni izprehodi, sploh ljubka pokrajina, kakoršne še nikjer nisem videl. Ce ste ljubitelj naravnih krasot, tedaj se ne strašite pota tja. V gostilni "pri ' Kvezdi," kjer se tudi jaz navadno oglašam, kadar me opravki privedejo v one kraje, najdete naj-izvrstnejšo postrežbo in — po-trpite, prosim, nekoliko" — segel je v žep svojega telovnika in prinesel na dan vizitko s svojim naslovom, — "to Vam bo najboljše priporočilo. To poset-nico izročite gospodinji in videli bodete, da Vam postreže kakor grofu." Na karti je bilo z velikimi črkami natisnjeno ime Milano-J vičevega tovariša, spodaj v ko-I tu pa majhno in komaj vidno beseda: trgovski potnik. Toda Milanovič vsega tega ni prav nič opazil; jDopolnoma ga je bilo omamilo ime, ki je sedaj z vso silo trkalo na njegov speči spornih, da bi ga poklicalo k novemu življenju. In to ni bilo nič čudnega, kajti mrtev bi bil mo-j ral biti njegov duh, da bi ga' ime Zapolje in ime znane go-i stilne ne bilo zdramilo; saj je ravno tam preživel najsrečnejše i dni svojega življenja, preživel prve tri mesece zakona s svojo' Vido. Ko sta se Milanovič in nje-1 gov tovariš tako razgovarjala,1 se je družba zabavala dalje, j Ravnokar je nekdo predaval komično pesem, ki je pri pozornih poslušalcih vzbudila veselost! Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schadfe Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 PROFESSOR NOODLE husband has weak eyes X rT^T^I Professor:-' ^Ht My husband's ' Jk ^C^v ^T® are weak> and Ajk c/'~' k rj: \ the doctor s^ jfefflP v. jThere'll be • imuch less' 'incentive there' strain his failing eyes■ _—- ' Prof.Noodle'; I (««'l UNPI!RSTANI>\\ VVMV YOU P(tAC,f.EP L TO tH« PESOLMt ——)PLACE_ r- sTYojr rlf>. r Your STRHIMEP ■■...iiaji ifijfig&I .Mm-ii iomasmi Aissim BffTfHI j 10. aprila:. 25 KRMAR MILANOVIČ POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA Ko je torej tako hodil po mestu, obstoji proti večeru pred vrati neke stare gostilne. Bilo mu je vseeno, kje prenoči nocoj, ker je bil še brez načrta, kako naj prične svoje popraše-vanje in iskanje. Stopil je v gostilniško sobo in si naročil preT nočišče. Ko je šel po stopnicah navzgor, ga sreča natakar in ga z uljudnostjo in prijaznostjo, ki je lastna takim ljudem, vpraša, če želi kaj za večerjo. Gostilna je bila znana in mnogo obiskana, zato je natakar z nekim ponosom priponjvnil, da človek lahko prepotuje celo cesarstvo, pa ne bo naletel na tako izvrstno kuhinjo in tako pristna vina. Ker je Milanovič res občutil nekoliko lakote, si je ukazal prinesti večerjo. Obednica, v katero je stopil, je bila prazna. Da bi si pregnal dolgčas, je začel ogledovati par starih slik, ki so krasile golo steno. Poleg slik je visel tudi načrt tržaškega mesta, na katerem so pa mnogoštevilni rodovi nadležnih muh začrtali že nešteto prostorov in ulic, ki bi jih bili v mestu zaman iskali. Ko je povečerjal, se je naslonil nazaj na stol in preudarjal, če bi ne kazalo, pogledati še nekoliko po mestu; kar stopi zopet v sobo natakar, se nasloni prav podomače čez mizo in razodene Milanoviču. da se zbere nocojšnji večer v stranski gostilniški sobi večja zabavna družba. | "Ce vas veseli, se jim lahko pridružite." "Kakšna družba je to?" vpraša Milanovič. "O, to so razni gospodje iz bližine, ki se vsako sredo snidejo pri nas, da nekoliko pokram-ljajo in se razvedre. Moj gospodar je predsednik in vsak pošten gost, ki pride v hišo, jim je dobrodošel. Mislim, da bo tudi vam ugajalo med njimi." "Res, tu je vsekakor dolgočasno," odvrne Milanovič, in ker je bilo še prezgodaj, da bi šel spat, in je bil za nameravani izprehod preveč utrujen, je vstal in šel za natakarjem. Ko sta stopila v sobo, je bilo ravnokar končano kako petje ali končan govor, kajti gostje so ploskali in udarjali ob mizo na vse pretege, da je Milanovič skoraj boječe obstal pri vratih. Ko ga gostilničar zagleda, takoj stopi k njemu in ga povede k mizi, kjer ga predstavi zbrani družbi in ga posadi na stol, ki še ni bil zaseden. Družba je bila vesela. Govor je sledil govoru, zabavljica j« prekašala zabavljico. Milanovič, se je pri vsem tem tudi zabaval in smejal, vendar je bilo opaziti, da mu vse to ne prihaja prav iz srca. Zaželel si je zopet samote in kupico nervozno vrteč med prsi je željno čakal, kedaj se mu ponudi ugodna prilika, da neopažen zapusti sobo. Zato ni bil nič kaj vesel, ko ga nepričakovano nagovori njegov sosed na levici: "Oprostite, gospod, kakor se mi zdi na prvi pogled, niste domačin v mestu?" "Da, uganili ste," odvrne Milanovič. "No, saj sem> si takoj mislil, da mora biti tako. Ali ste doma tu kje v bližini ? — če smen; biti tako drzen." "Mislim, da." "Skoraj Vas ne razumem, tako skrivnostno govorite. Kje i-mate sedaj svoje stalno bivališče?" "Pravzaprav nikjer." "Kaj mi pravite! Nikjer? Morda ste pravkar na potu iz daljnih tujih krajev?" "Iz Avstralije sem dospel danes." "Oho, iz Avstralije! To je pa že nekaj! se začudi radovedni Milanovičev sosed in pomakne svoj stol tik njegovega. "Mnogo sem že potoval okrog, a pred Vami se moram vendar skriti v tem oziru. Povejte mi, kakšna je vendar ta čudovita dežela, ki rastejo v njej črešnje s košči-cami odzunaj in papige naiča-robnejših barv letajo okrog'kakor pri nas vrabci." Milanovič se je nasmehnil. "Seveda," je nadaljeval oni, "kdor je videl take čudovite stvari, ve tudi marsikaj pripo-j vedovati. Jaz v svojem življenju sicer še nisem prišel onstran Jadranskega morja, pač pa poznam v Primorju in v njegovih sosednjih deželah vsak najmanjši kotiček tako dobro kakor svoj žep; in to Vam lahko rečem, da lepih krajev pri nas ne manjka. Ce ste res tu kje blizu Primorskega doma, brezdvomno poznate solnčno Goriško in sosednjo Kranjsko z njenimi čudesi in krasotami." j "Imena se mi zde znana, a.1 drugega nič," odgovori Milanovič. "O, ljubi moj, kakor vidim, skoraj nič ali prav malo poznate naše kraje. Svetujem Vam, da si ogledate te kose zemlje, in prepričan sem, da Vam ne bo žal. Kadar se naveličate Trsta in okolice, krenite najprej ob morju v južno Goriško; tam nikar ne pozabite obiskati Ogleja, zakaj po mojem mnenju je težko dobiti kaj zanimivejšega kakor so ravno ti zgodovinski kraji." Pri besedi Oglej se je Milanovič naenkrat zdrznil; obšlo ga je neko posebno čuvstvo, katerega si v naglici ni^mogel razložiti. Napeto je poslušal, kaj mu bo še povedal zgovorni tovariš. "Morda Vam ta pokrajina ne bo tako ugajala, kakor ugaja meni, kajti vsakdo ima svoj o-kus in svoje nazore, a vedite, da i je tam moja domovina, in domače kraje hvali vsak." "To me izredno zanima," pripomni Milanovič; "povejte mi, iz katerega kraja ste doma?" "Prav iz Ogleja. Cujte, že oglejska bazilika je sama vredna, da si jo človek ogleda." "Oglejska bazilika?" je ponovil Milanovič kakor v sanjah in videlo se mu je na obrazu, kako se trudi, da bi obdržal megleno sliko, ki mu je vstaja- | (1) TA KUPON H z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo j S osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate ! SE lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil i g ne sprejemamo po pošti. j IME__________________________________________________j H Mesto ----------------------------------------------------------------------i ?;illlllllll!lliililliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin: | Lično delo in odobravanje; Milanovič je pa med tem našel priliko, da se je zamislil. Rad bi bil izvedel vzrok, zakaj ga je bilo ono ime tako silno vznemirilo, dočim ga imena drugih krajev v Primorju niso tako razburjala. Želja, da bi poiskal Zapolje, ta zagonetni kraj, je postajala vedno silnejša. Rad bi bil izvedel še kaj določnejšega, a burna zabava družbe mu je to onemogočila; zato je gledal, kako bi se jim mogel umakniti in v miru premisliti vso stvar. To se mu je kmalu posrečilo. Neopažen se je izmuznil iz sobe in stopil na hodnik, kjer sta mu sveži zrak in tihota prav dobro dela. Nato je odšel v svojo sobico, a predno je legel k počitku, je minula še cela ura. ime Zapolje ga ni pustilo pri miru, da je nestrpno stopal po sobi gorindoli in premišljeval. Bil je nesrečnejši .kakor slepec, ki vsaj ve, kaj išče, po čem hrepeni. On tega ni vedel, le neka tesna slutnja mu je govorila, da je nekaj izgubil, kar mora sedaj1 poiskati, a kaj je, to mu je ostalo neznano. Ves izmučen in potrt se je končno vrgel ob postelji na kolena in prisrčno zaprosil Boga, naj se ga usmili in ga reši groznega trpljenja in mu zopet vrne u.begli spomin. ŠESTNAJSTO POGLAVJE Vedno bližje cilju. Solnce je stalo že precej visoko, ko se je Milanovič prebudil. Odšel je v obednico, kjer je že našel napol zaspanega natakarja. Naročil si je -zajtrk, po zajtrku pa odšel po mestu, da si najme voz, ki bi ga popeljal v Zapolje. Ko je bila ura devet, je že po rr«-—rr-tr-ti—o-^ cesti proti Barkovljam drdrala kočija, v kateri je sedel Milanovič in molče zrl preko morja, ki se je valovilo na njegovi levici. Tudi kočijaž je molčal, švrknil semintja z bičem po konjih ali se ozrl radovedno nazaj na zamišljenega tujca. Že je bil Trst daleč zadaj, ko se okorajži kočijaž in vpraša Milanoviča, da bi prekinil dolgočasno molčanje in začel kak pogovor: "Nameravate, gospod, v Zapolje gotovo po kakih opravkih, kajne? Tamkajšnji domačin niste, kakor bi smel sklepati, zakaj kraji, kjer se voziva, Vam niso bogvekako znani." "Dd, važne opravke imam tam," odvrne malomarno Milanovič, kakor bi ne bil pri volji, da ga je kočijaž zmotil v njegovem premišljevanju. Vendar vpraša čez nekaj trenutkov: "Koliko imava še do Zapolja? Zdi se mi, da se vozim že celo večnost." "V dveh urah in pol sva na 'mestu. Od tu do Podgrada je približno še dve uri, iz Podgrada sva pa v pol uri v Zapolju." "Podgrad?! Ali sem prav čul ali ne? Imenovali ste Podgrad. Kaj je to?" "Podgrad je vendar vas, zadnja pred Zapoljem." (Dalje prihodn jič) NE ZANIMA SE VEČ (Dalje z S. strani) dosti dela v Ameriki. Takrat bo manjkalo delavcev na WPA v Ameriki. Saprabolt, še bo prilika, da napravimo denar za slabe čase." , Domov pride žena, za njo o-troci. Predstavi me kot svojega ' prijatelja, ki je prišel v njegovo mesto po opravkih. Ne omeni prav nič, da sem bil v Sloveniji ....................I I II— MU 1 .-. 7 II «1 I ter da. mu prinašam novice od njegovih sorodnikov. Predstavi mi sina, katerega slika je v nedeljskem časopisu. Z zavestjo in ponosom ga gleda. Pokliče ostale otroke, ki so prišli domov. O vsakemu pove, kam hodi v šolo in kako se uči. Sedaj govori samo on, kako je delal po pivovarnah, kako sedaj naklada žito na ladje na michiganskem jezeru. Govori s hitrico, da bi jaz ne imel priliko govoriti o domači vasi in Sloveniji, žena poseže v besedo ter mu pomaga reševati pripovedovanje, kjer se on ne more spomniti kakšnih imen ali pravega časa, kdaj se je zgodilo. Jaz samo poslušam in prihajam do spoznanja, da je najboljše, ako se poslovim. Iz prijateljevega obraza spoznavam, da bi bil tudi on menda zelo zadovoljen, ako bi kaj kmalu odšel iz hiše. Vstanem, sežem po suknji, da se poslovim. Sin mi pomaga obleči suknjo, žena me prigovarja, da naj še ostanem. Prijatelj Frank menda nevede odpre usta, pa mu pade zobotrebec na tla. Njegov obraz je sedaj vse drugačen, ker nima v ustih zobotrebca. Njegova brada je zelo nemirna. Čuden vtis napravlja njegov obraz. Njego- 1 ve oči so zasti i e, kar slfki'1 i se mi zdijo, vsaj za hip, joda1'1 / to stekleno površino njeg0 ) oči priteče — solza. 1 IV Poslovili smo se skoro m"11 Spremil me je do obcestni hodnika ter gledal za n>elll! ' dokler nisem zavil v strani ) ulico. L ANGLEŠČINA j 5 za tujezemce-odrasle za Pr'cf ■ nike ali napredujoče učence.> 1 Privatni pouki } FRANCES ZVERINA 310 Citizens Bldg. Tel.: CHerry 4050 j VSE KARKOLI .j. - potrebuje se od zobozdravn"1 - bodi izvlečenje zob, polnjef , zob in enako lahko dobite v ' ) še polno zadovoljstvo pri ' i Župniku, ne da bi zgubili pri* dosti časa. Vse delo je narejeI1 t kadar vam čas pripušča. Uf ni naslov: t 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti g . K n a u s o v n p o s L o p J ' OGLAŠAJTE V — J "ENAKOPRAVNOSTI Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 t Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno pa urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnin3 kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio