Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 8. julija 1904. List 27. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Okrožnica Pija X. z dne 4. oktobra 1903 do škofov. (Konec.) Seveda, častiti bratje, mi ne mislimo, da vi ob tem težavnem poslu — ob izpreobračanju narodov do Krista, nimate sotrudnikov. Znano nam je, da je Bog vsakteremu zapovedal skrbeti za bližnjega. Torej ne le oni, ki so se posvetili službi svetišča, nego vsi verniki sploh morajo skrbeti za čast božjo in blagor bližnjega. To seveda ne po svoji volji in dozdevanju, nego vedno ob vodstvu in navodilih škofov; kajti vladati, učiti in velevati je v cerkvi le vam dano: „v kateri vas je sv. Duh škofe postavil vladati cerkev božjo" Že davno, so odobravali naši predniki, da so katoličanje za razne namene, vselej pa le v prilog cerkvi snovali društva, ki so jim potem papeži podelili blagoslov. Mi se ne obotavljamo to izvrstno podjetje pohvaliti in iskreno želimo, da bi se ono razširilo in vspevalo po mestih in na deželi. Želimo pa, naj bi se ob vseh enakih društvih gledalo na to, da bodo vsi sprejeti členi živeli vedno krščansko. Malo dobrega se obeta, ako se mnoga vprašanja razmotrivajo z veliko natančnostjo, ako se veliko govori o pravicah in dolžnostih, če pa temu ne sledi praktična delalnost. Sedanji čas zahteva praktično delalnost, ki se naslanja na zvesto in popolno izpolnjevanje božjih zapovedi in cerkvenih predpisov, na prostovoljno in očitno iz-povedanje religije, na izvrševanje raznih del usmiljenja, ki naj se oskrbuje brez ozira nase in na časni dobiček. Svetli vzgledi toliko bojevalcev za Krista zamorejo bolj nego besede in izborni govori srca vzpodbuditi in navdušiti. Lahko se zgodi, da se mnogi prem igavši svoj strah, svoje predsodke in dvome povrnejo do Krista ter razširijo vsepovsodi njega spoznanje in ljubezen, ker to dovede človeka do pristne in prave sreče. V resnici, ako se bodo v vseli mestih in vaseh zvesto i z p o 1n o v ale božje zapovedi, ako bodo ljudje pogosto m a prejemali sv. z a k r a m e n t e in mislili in v p o š t e v*a lito, k a r t r e b a li krščanskemu življenju; potem, častiti bratje, nič več ne preostaje do tiga, da bode vse prenovljeno v Kristu. Vse t o meri zlasti u a dosego nebeških dobrin, pospešuje pa tudi še posebno zemeljsko blaginjo in b 1 a g o r d r ž a v. Ako se to doseže, bodo imenitni in imoviti revnim na pravičen in obenem ljubezniv način ob roki. Revni bodo pa mirno in potrpežljivo prenašali težave svojega nevgodnega položaji in svoje osode. Verniki meščani se ne bodo strastem, nego postavam se bodo pokorili iu šteli si bodo za versko dolžnost spoštovati in ljubiti vladarje in voditelje držav, „katerih ol>la>t je oJ Boga". Česa je pač še treba? Konečno se bodo vsi prepričali, da cerkev zbog vstanovitve po Kristu potrebuje polne in neomejene prostosti in da ne sme podvržena in pokorna biti tuji oblasti; vvi-deli bodo, da mi zahtevaje to prostost, ne le varujemo najsvetejše verske pravice, nego tudi v skrbi imamo občni blagor, varnost in svobodo narodov. »Pobožnost pa je za vse koristna", iu če ta cvete brez zadržka, „prebivalo bode ljudstvo v lepem miru-. „B o g pa, kateri je bogat v usmiljenju", naj v svoji dobrotljivosti p i» - }> v si ul) n ovil c v 11 a r o d o v. A delo, ne s;oii n : njem, kateri hoče, ne na njem, ka-teče. nego na i i »4:1. kateri se usmili". Mi pa, va-titi biatje, pozivljemo do Boga, „za-radt p« rteuM srca 111 ponižnega duha nas sprejmi". I o :i«»i.cin»» p«» v-akdanji 111 iskreni molitvi od iijc^.i .. j»: *—i s. i ladi zasJnžuija .le/usa Krista. Viiin tega pa potrebujemo priprošnje 1110- . :k i t»•_ >' t »vi;v v. V dosego njene priprošnje smo izdali pisanje ob dnevu, ki je odločen proslavi .v\ ir.j iKuia rožnega venca, ter potrjujemo in odobravamo v-e odiedbe. ki je je 11 is prednik i/dal. uiede na po-vctitvv me>eca oktobra v čast v/v.sene Device in ulede na javno praznovanje rozin v čilske poboža >s?j po cerkvah. Vrhu lega pa odrejujciiM. da naj se indi najčistejši ženin Marcu 1 »o/je. p:ipro>njik katoliške cerkve m >v. apostola I Vkr iu Pavel k.ikor besedniki kličejo na p« »m« »v-. i) 1 se !/v:>i ;o na pravi uac.n in da se izpolnijo v vase /clje, i loče UM lila >sj božjo iz-p osir, v o ».lin meri. Kakor dokaz prisrčne Iju-i t. iii, k: ji im.ini » do Vas in do v>e!i vernikov, s;, Vam izročeni p > previdnosti božji. podeljujem » 'I - k i blagoslov V.un. Vašemu daaov-sivu iti Va?eina ija.lsjvu. /upn;k \l«»j/;j Kummer. Vlii. nedelja po Binkoštih. !•:! j iK Ki Imi^.ii človek. 1 i.uk. Iti • „Lo.:e je. da gre velbljud skozi šivan-kino 11:10. nego da bogatin vstopi v nebeško kraljestv4> " (Alaicj 19, 24) s to >.lno podo.) > rise svojim učencem naš Go- nemarnost bogatin »vega stala na zemlji. Kaj hoče ta podoba? I'>;ezdv'ombeno nam hoče pokazati, kako zelo da m-na preiuoznika potegovati njegovo imetje doli do tal saj je iz dna /emlje kov,na. zato tudi zopet teži v zemljo n;i/..ij. iiiezdvombeno to, da je bogatin izpostavljen revloma večini izkušnjavam tu na • • • »'i /:;.v . t . *:,i pro^r jm p :jk-/.i P.j.i \ Zalo I« ' 1- /\ . .vi \p. i Mi.krije s,- p, 1 1 •», in :: . > ..' \ s k.: 5» •■ : --. l ::i ;>i.'j mu vš-.v::je. K o 1»! »•• ni • ki / li -n::.; cokvi, m:ru narodom. nuni i!r.;/ >1 zemlji, nego oni, ki skoraj ničesa svojega ne more imenovati. Da prav razumemo vrednost svetnega blaga, poučimo se to uro 1 vič — kako premoženje tega sveta zapira pot v nebesa in 2gič — kako premoženje tega sveta odpira pot v nebesa. 1 prvič premoženje tega sveta zapira pot v nebesa. Zlato in srebro bi bila prav te iste veljave kakor vsaka druga tvarina iz osrčja naše zemlje, da bi bila teh istih dobrih svojstev in da bi je tako malo bilo, kakor je sosebno še ziata, a tudi srebra. Ker pa temu ni tako, zato je toliko hrepenenja po tem blagu. Prav zato ceni vsakdanji svet tvojo vrednost po tem, koliko da posedaš zlata in srebra. Če si bogat, si učen. akopram malo veš; plemenit si, akopram imaš le bolj kamenito srce; prisoja se ti tudi ponosna postava, akopram je prav skopa narava stala ob tvojem prvem ležišču. Tako se redoma ob bogastvu ljudje slepiti puste in zato gre po denarju stremljenje in hrepenenje vsega sveta. Zato meni po takem naziranju zaslepljeni zemljan: če je dosegel bogastvo, da je dosegel vse. Tako veliko premoženje, da je vsega preveč in tako dolgo živenje na tem svetu, da bi se to moglo vživati najprostranejo dobo časa in prav s slastjo - to je vsa vera nevernega bogatina tu na zemlji. I11 sv. pismo, kaj pa nam to pove o bogastvu ? Pridigar (2, 4—12) nam riše naslednje bogatinovo umnovanje: „Počenjal sem velika dela. zidal si hiše in zasadil vinograde. Naredil sem vrtove in sadovnike ter sem je obsadil z mnogoterimi drevesi. Napravil sem si vodnjake, da bi močil log zelenečih dreves. Posestoval sem hlapce in dekle ter sem imel veliko družino; imel tudi goveda in veliko čredo ovac, več nego vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Nabral sem si bil srebra in zlata in premoženje kraljevin dežel; napravil sem si pevke in pevce in veselice človeških otrok, kozarce in vrče v strežbo za natakanje vina. Presegel sem v premoženju vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu: ostala je bila z menoj tudi modrost. In vsega, kar so poželele moje oči. jim nisem odrekel ničesa — in svojemu srcu nisem branil, da bi ne vživalo vseli sladnosti in se razveseljevalo nad rečmi, ki sem je bil napravil ... In ko sem se obrnil k vsem delom, ki so je bile naredile moje roke in k delom, v katerih sem se potil zastonj — videl sem v vsem nečimrnost in obtežnost duha in da nič ne obstane pod solncem. Prestopil sem na premišljevanje modrosti, zmot in nespameti.44 To torej bogatinovo premišljevanje iz sv. pisma in jasna spričba temu, da je prav le samo zemeljski prah zlato in srebro. 2gič premoženje tega sveta odpira pot v nebesa. Res da je velika nevarnost za bogatina njegovo premoženje; res da navezovati vtegne svoje srce na zlato in srebro, na pohištva in polja, na svoje vsakovrstne pridobitve na zemlji. A res je pa tudi, da se oglasi v boga-tinovem srcu mnogokrat sv. besede glas, ki ga bodri govoreč: ,,Nikar se ne zanašaj na blago in ne rekaj: Zadosti imam za svoje živenje. Zakaj to ti ne bo nič pomagalo ob času maščevanja in nadloge.4' (Sir. 5, 1.) In res je zato, da odpre tako poučen do potrebnega svojo radodarno roko ter ravna po svetih Jezusa, Sirahovega sinu, ki se glase: ,,Kedor izkazuje milost, posojuje svojemu bližnjemu in kedor daje obilno, ta izpolnuje zapovedi. Posodi svojemu bližnjemu ob času njegove potrebe . . . Vredi svoj zaklad po zapovedih Najvišega — in ti bolj pomore, kakor zlato.44 (Sir, 29.1 — 14.) Nad vse res je pa tudi to, da je le premožnik v stanu včiniti za bedno človeštvo dejanj, ki prežive njega in mnogo časov ter so še v nedogledni prihodnosti ponos in tolažba rodu. — Na misel mi prihaja tu veliki slovenski škof Anton Alojzij Wolf, ki je bil 1. 1847. postavil v prestolnici Slovenskega, v glavnem mestu Ljubljani in potem za prihodnost preskrbel ob velikanskih troških po sebi imenovano deško se- menišče. Koliko sposobnih ml i .lih ljuJi se je izučilo in izgojilo tam. K >!iko d ah n-nikov, ki so vneto besed ) in izgled mi lepega živenja razširj ili vero in o:n:k > po domači deželi; hiteli sem ter tje tudi črez njene meje ter se trudili biti p >vs o 1. kam >r so prišli, oztianovalci in razširjalci teh namenov. koje je imel ta nep >zab:ii dobrotnik za svoj narod. Koliko drugih, ki niso postali duhovniki, koji pa so po izrečni želji darovitega vstanovnika na trdni podlagi vere stoječ v svojem neduhovskein pokl cu trudili se živeti in delovati po naukih, ki so se jih navzeli v tej duhovski hiši. Toliko in nič več ni v svojih vstanovnih pismih pričakoval od teh zadnjih. To pa premoženje v dobrih rokah. Dragi! Vodil sem vas te trenutke skozi bogatina nezaželeno in skozi njega zaželeno živenje. Ki imate premoženje v svoji oblasti, ne navezujte na-nje preslepo srca. Trudite se pa brisati z njim solze trpečega človeštva. Ce hočete — več nego vi le malokateri za človeštvo stori. Amen. Sv. Mohor in Fortunat, pomočnika ljubljanski škoiiji. (Z.: 1_\ Ill.lU ^.i M|> IM.l l Oglej ali A k v i 1 c j a. kakor ><> ga /vali Rimljani in ga še zoveio Italijani, je sedaj skromno mestece podčiujcno avstrijski gmtoviui (iradiski, oddaljeno dve milji od jadranskega morja. A za starih Rimljanov je bil Oglej Ijndnato, bogato trgovsko mesto ponašajoče s priimkom: „ d r u g i R i ur. V tem mc-tu >ta po starodavnem poročilu založila prvo krščanski* občino apostol sv. P eter in tovariš njegov vi»jo ognjevito besedo je širil sv. vero po Ogleju in po sosednjih pokrajinah. Neumorno je oznanoval rju. Kranjskem, Koroškem in Šta-jarskem. Ted ij je vladal kruti preg nijalee krščanov cc-ar Neron |~>l r.Si. Pogini so založili škofa Moli »ri i oglejskemu p »glavarju Sebastu. češ da je sovražaik bogovom in oznanjevalee Kristovih naukov. Sebast ga je pozval na sodb > in ga ukaz il najprej tol i s k ji. Mučemk je potrpež-lj.v»» panisil tepenje preziraje sodnikovo be<-no-t. Zal » s i) g t i-,:/ potem nategnili 111 škripec, zbadah z oMrim žele/jem, 111 prvli in 111 bokih p ilili z razbeljenimi pl isčami iu z gorečimi pla-uieuiciuii. Toda č rn krut je so gi miieili. tem v: je le je je hvali junaški škof Gospoda Krista. Po mestu je jelo vreli tako. tla se je poglavar bil upora. Prekinil je torej mučenje in ukaz il vreči M »horj 1 v gna^no ječo. Sredi 11 >či se z J ljci r /-v*. 1; temnica, .le ar Pomijan se zgrudi svetemu sk iu p*e I n «ge da bi ga poučil v k:šč.;!:sk.h resnicah in krst i. Njegov zgled je dei »v i blag »d«, j:« » ivii i!u se je zbrali um »žica oglejskih niv.s.an v krog Moii »rja \ ječi. Prepričevalna beseda svetega o » ozn mujočvga, da je K»»st edina p. -t. ki vede k Bogu iu v nebesa, iskrena beseda njegova je prodrla v njihova srca in iz nj.li je prdiaj.d.t želji, ua bi bili sprejeti v s\. cerkev. Med ;/p: voh. njenimi je bil tudi imeniten pkuuuiias G.egor. čegar sj;j je bil že tri leta ob-eden. Sveli sk-i je ozdravil legi mladeniča m st ,pi\>j izjeie krst.i Greg »"ja in vso rodbino njvg »vo. Nato -e jv vrnil v vozo. Temnico je p »vviical Moh«»r z mnogimi čudeži, ki jih je s1,o i b >liiik »m v imenu Gospod »vem. Poleg drugih čudežev je ozdravil s\cti škof oslepelo \do\o Aleksandri] *. Njegov d j.ikon Fortunat jo je kisid p »tem. Yi le. d i M »'nor iirepvni po muceniški smrti, so g 1 vprasdi dasovniki in verniki: .Kij naj storili«, k u!ar b-s vzet od nas?" , Izvolite si /1 s\ 1 :u.;jgi d;j.ik ).i 1 F ».laa naročil jim je s\eli \lad:k . Po iiov.h s?ra20. Pozneje so se nahajali med vojaki, ki so stražili ječo, tudi katoličani. Tedaj so dobivali jetniki od vernikov hrane, perila in drugih potrebščin. Spinola je mogel skoro vsak dan brati sv. mašo v ječi. V temnici se je razvijalo bujno versko življenje. Cerkvene dnevnice so se menjale z rožnim vencem in z drugimi molitvami in pobožnim petjem prav kakor v ječah svetih mučenikov v prvih stoletjih krščanstva. Tudi nekaj stražnikov se je dalo krstiti in Spinola je sprejel sedem japonskih krščanskih jetnikov v tovarištvo Jezusovo. Spinola je že prej poslal v Evropo obširno poročilo o preganjanju kristijanov na Japonskem. V ječi pa je napisal svojim sorodnikom dve gin-Ijivi pismi in razodel v njima svojo srečo, ker nosi okove za Jezusa; izrazil je željo po mučeniški smrti, hvalil Gospoda za vse, kar ga je doletelo. končal z opomnjo, kako zanicljiv je svet, in dodal: .,Z Bogom, na svidenje v nebesih!" 31. N o v i m u č e n i k i. Napo>led je ukazal cesar, da naj nekaj vjetih kristijanov ob glavo denejo. nekaj pa sežgo. Po novico je naznanil Spinola svojemu provincijalu z listom dne 28. velikega srpana 1622. ..Kakor omamljen strmim nad radodarnostjo dobrotnega Boga piše - - ker me je bornega človeka štel za vrednega te slavne časti in milosti, da bi iz ljubezni do njega in radi njegovega imena daroval svoje življenje z mucenisko smrtjo". Konec pisma se je podpisal: »Karol radi imena Jezusovega na smrt obsojen". Listu je priložil ustrižek las umrlega tovariša Pernandeza, kosec spokorne obleke sv. Ignacija in dva ostanka sv. Alojzija, ki ju je bil nekoč dobil v dar in vedno nosil pri sebi. V petek dne kimavca 1622 so gnali Spi-nolo in triindvajset tovarišev njegovih iz omurske ječe v čoln. Poslali so jih v mestece Nangaj. Od tam so potovali na tovorivcih drug za drugim. Spremljalo jih je 500 oboroženih vojakov. Poleg vsakega jetnika je stopal rabelj držeči konec vrvi, ki je bil zadrgnjen ž njo vrat obsojenčev. Spinola je jezdil prvi. Potoma so prenočili v zapuščeni planšarski koči. Drugega dne so privrele ogromne množice kristijanov gledat mučenike in se poslovit od njih. Dne 10. kimavca 1622 so dospeli naposled obsojenci na morišče v Nangasake. Tam je ležal na planoti velik kup drv. pred njim pa je bilo zapičenih v zemljo petindvajset kolov. Nedaleč od tam se je nahajal ograjen prostor za tiste, ki so imeli biti ob glavo dejani. Morišče so obdajali vojaki. Ko so prišli obsojenci, se je hipoma raztegnil jok in krik 30.000 kristijanov stoječih naokrog. Uro pozneje je došla v Nangasake druga četa obsojencev prepevajočih psaltne. Bilo je dvanajst mož, trinajsi žen in petero otrok. Te kri stijane je bil pozval vladar, da naj zataje Krista; toda ostali so mu zvesti in sli so radostno na smrt. Na čelu jim je korakala oseindesetletna vdova Lucija Freitas nesoča zastavo ^ križem in pevajoča litanije. Obe četi sta se srčno pozdravili. (Dalji- priluHlnjic). I' IV Iz domovine. Popotni spominji na Dolensko. .Ia-jvi naša ilonmvMia.' Mrvatsk.i nar. |h-m iii (Daljo.) Na „Pljuski" se odcepi od državne ce>te manjša, menda deželna in vodi proti severu črez „Wagensberg- na Litijo; državna pa zavije proti zapadu, ter se spušča polagoma zopet v klanec skozi Padohovo vas. Na desni ne daleč od ceste stoji grad »Grundlhoi*, o katerem Val-vazor pravi, da ima v obeli je/ikili. nemškem iu slovenskem, enako ime. Valvazor opira inu na ribice ..Grundlein", katerih je b ije mnogo v bližnjem potoku in imajo jako okusno meso. ki je posebno izbirčnim ljudem priljubljena jed. Lk.il sem v dveh slovenskih iu tudi v hrvatskem besednjaku domačega imena tej ribi. a zaman. Valvazor pravi, da grad stoji na kraju, ki mora biti očesu prijeten ne le zaradi naravske lepote in mičnosti, nego tudi zbog rodovitnih poljan in senčnih gozdičev. Kdo je zidal tirundellnu, naš slavni zgodovinar ne navaja. Pise pa. da ga ie 1. 1412. kupil Sebastijan Turjaški. Do 1. I-VW. je ostal lastnina Turjačanom. Imenovanega leta ga je kupil Ivan Semenič, po njegovi ^mrti pa I. H»01. Jeronim pl. Sara. Ko je umrl tudi ta, dobila je (irundlhol v last njegova vdova, rojena baronica Dornberg. Poročila se ie drugič z Andrejem Se-meničem, in ker je bil zakon brez otrok, podedovala sta posestvo bližnja sorodnika Ivan Žiga. in Jurij Viljem Semenič. Poznejši lastnik tega posestva je bil baron Oton Henrik Ravbar; za ni i m pa baron Marks An;« m Tauierer. Poslednji j grad prenovil iti pri/Id d tik njega lepo kapelo. 1.v -1. pa na Valva/ »rjevi sl-ki ne vidiš, in je /daj, ž i!, tudi več ni. S; da je baje neke.! ij tam. kjer je /daj ko\aenica Signum temp »ri-znak ča-a. Da na -vetu rc- vt-nik. akad* micn: slikar Ivan Vesel. I)o^j>evse:T:u skozi Pad.»hovo \ a- vrh klanca se «»d;ve p »tn:ku razgled na s\. Poka. ki lezi ob državni ce--:;. in na Zup«io \a- Si Vid. ki je oddaljena od nje na desni morebiti za kak streljaj. Pri »v. Poku sta . b ce>li. ki -e spn>ča m zopet v klanec dve g«.stilni, ena p«»d. ena nad cesto. S\ je lini -v::: imel navad«» o-tajati pri /gornji, r.er -i in bi / domačimi dobro spnja/ujen. Vpra--.a u;ii o,a tu Ma:t;nu m njegovi gospodinji, a «»d>ia st j ,>}».; /c \ vecn »st. Le sin Martin -e mi je p.edsi :i kakor »ed.uiji mladi gospodar m p >- s;n,k. Osoda na>a na /eiuiji! I'«gled oč - .Poka tj t na šentviško župn«» ^as ,n cerkev ji lep. sbkovit; jako znamenit pa /i.i-ti za one. kateiun je znana starodavno^ te du; »\niji. .\Ud najst irejsimi je v>e nase di/ele. Njen začetek je i/ leta ! I \2 L. jo je • »giti-ki patrii.nh Ivan. kakor je zapisal Valvazor, p e»l l z.tii>ke!iiu -.m;« -lanu. Človek se ne more /avi. s j precuditi verski gorv\nosti. vnemi in darežljiv osti nike' inega iuk'j>njega prebivalstva, ce polili;, tla s,, v ti ii kr.ijih. ki so m kedaj \s!v 1 mn.-gih gi.tMin tak«»;ekoč s-,,kali pi»d jai-m«»m " alu in de-e!:ne. vender v okrožju malih ur p / ! .li p«»Itg /npne cerkve se podružnic, '"iiko jj!j jv ii.imru stei i o Valvazorjevitn času. 1. sV ,Hj njc odcepila podružnica Prim- s k o v«» .v povala sam »;.»ina duhov nija. Dan dane* sVk šentviška župa dvajset podružnic, kar je si' \ t.I:i. i lep«» število. Poleg tega je ob po-druzm cei k v i sV. Urina \ Velikem Gabru, ki ima tudi s\»>jv p«»kopali>če in dvorazredno ljudsko s<»lo. do malega vedli«» nastanjen kak umir«»v-lieii. ali v s ij za u i dulio\^ka «>prav!la nezmožen duhovnik, ki prebivalstvu oiidutiie okolice opravlja ob nedeljah in praznikih službo božjo, da jim ni potreba zlasti po zimi in o slabem vremenu hoditi v poldrugo uro oddaljeni Št. Vid. Take žalne zgodovine pa. kakor jo ima šentviška podružnica Matere Božje na Muljavi, ima komaj kak kraj naše slovenske domovine. Človek kar s trepetajočim srcem bere o strahovitih zgodovinskih dogodkih, ki so se godili tamkaj, in se nehote vpraša: ..Bog! Kaj je zagrešilo naše ubogo ljudstvo teh krajev, da si pustil priti tiadnje tako strahovito šibo?" »Dalje prihodnjič.> X;uhu\telj .los Levičnik t Župnik Martin Molek. Savska župa je v četrtek dne 30. rožnika nenadoma izgubila svojega dobrega duhovnega pastirja. Kislega dne popoldne je šel župnik Molek spremi\si prijatelja ohi«kalca pogledat za kosci na travnik nemoči jim malo pijače. Grede preko brvi se je spotaknil in pal v potok. Omamljen izza padca si ni mogel pomagati in se je zadušil. Prejšnji dan o prazniku sv. Petra je še molil sredi svojih ovčic: Nagle in neprevidene smrti resi nas. o Gospod ! a drugi dan ga je drzno zale/la zavratna koščena morilka. Dne 2. t. m. so ihte slovo jemali savski župljani od svojega ljubljenega župnika, ki jim je bil ves čas svojega sedemnajstletnega bivanja na Savi resničen prijatelj \ dušnih in časnih rečeh. Na prižnici ga je proslavljal in se poslavljal od rajnika z iskreno besedo preč. g. dekan sniartinski Anton Ž logar, ki je izvršil nato pogreb, spremljati od šestnajstih duhovnikov. Kdor je poznal pokojnega Molka, moral mu je bili prijatelj. Bil je preprosta, ljubezniva duša cehelica brez žela. Svoje duhovsko zvanje je vestno izvrševal. Savsko župo je našel precej zanemarjeno. Cerkev je bila v slabem stanu. Molek jo je popravil vso od tlaka, ki ga ji je dal novega položiti, pa do strehe, ki se je temeljito prenovila. Vsa njena notranja oprava priča, kako je bil pokojnik vnet za lepoto veže bo/je. Njeno bližnjo okolico je očistil in prestavil gospodarsko poslopje izpred nje na primernejši pro>tor. Martin Molek je bil častit duhovnik stare šole, ki ni skrunil prižnice s politiko. rmstveno stanje savskih župljanov je bilo o Molkovcm prihodu pod ničlo. Bili so brez šole in pouka. On jim je ustanovil šolo za silo. Izprva je sam poučeval tlečo; pozneje pa je najemal vsekdar take orgljavce, ki so bili vsaj za silo kos poučevanju. Neznansko je koristil Zuj Ijanom s t i m vzglednim gospoda rstvom. Najrajši seje bavil s čebelarstvom in sadjarstvom. Odkar je župnikoval na Savi, pocepil je preko iO.O(H) divjakov in jili razdal kmetom. Kjerkoli je v kaki meji zagledal slučajno necepljenca, takoj se ga je usmilil, izvadil nožič, zasadil mu za hib plemenitejšo kal, obvezal in zalepil z voskom, ki ga je v to svrho \edno nt)sil s seboj. Po pra-vici je zaklical njegov pogrebni govornik, gori imenovani prečastiti gospod dekan Savljauom: .Opazoval sem vase vrte, ki se od sadja šibe. To je delo vašega rajnega gospoda. On je bil res vas oče." Pokojnik je bil vešč h o m eo p a t. Kadar je potrla bolezen kakega človeka ali ziviuče, vselej so se zatekali savski župljani k svojemu župniku, ki jim je rad pomagal. Martin Molek je bil sin S u i: e Kraji u e rojen dne 17. kimavca 1845. v Iliujaii. (lim-nazijo je študiral v Novem mestu. Bogoslovje je dov ršil v Ljubljani leta 187o; mašnistvo pa je prejel že leto poprej. Ljubil je svoj rojstveni zavičaj. Z donta je prinesel šaljivost i a dovtipnost, ki ga n nikdar ustavila. Zlasti je rad povedal kako smes-nico iz Stihe Krajine. Cez dve leti je uar.ierjal stopiti zaradi bolehnosti v pokoj i u se naseliti v svojem rojstveneni kraju. Tamkaj je želel počivati poleg ljubljenih starišev. Svojcem je bil zelo vdan. Starejšega brata .ložeia je imel pri sebi. Njemu je (»stavil svoje skromno imetje, rojstveni župi pa svoje knjige. Siariši so mu dosegi; visoko starost. Ko je i»il M . knjižico: ..General Lavdon, t če vojakov imenovan Prosto priredil po V. H Martin Molek, kapiau." \' ..Dom iu Svetu" je leta 1891. opisal „>:a j' nik in kratek čas" osebo iz prostega naroda „Florijana Skoiiiljana". Spis svedoči, kako krepka je bila Molkova hu- moristiška žila. V nj.g< vi oMalini se nahaja rokopisna knjig;!, ki je zapisoval vanjo /za sedemnajst let dnevne vremenski opazke. Spomin župnika M artiu t Moika ne zamre nekaj rodov na S ivi. Odšel ji uagloma. a oMavil za sel); j neizbrisni -kd--ve. Počivaj v lili!li, zlata duša! Y i' Iz sveta. Papež Pij X. na grobu sv. Petra. Dne _'>'. rožnika t. i. ob -S. uri zveeer je dospel v la i-uo razsvetljeno u-ivev sv. Petra v Runu ;/\a.ikana majhen izprevod. I'ij X. je sel za procesijo po-ea-ti: ostanke sv. i etra. h počivajo v eei:ij: cerkveni Lidij i. Marmornata ograda oklepa globel. kjer je rak;.. Noe iu d.ui gori tamkaj tlcvclin-osemdeset dragocen.h svetilk i'o krasu.ii s-;!p-n.j i ii; >e gre v globei. kjer klen podoba Pija vi. Ji jo -lavnega Kanove. Sveti ostanki se shra-ujtijejo v ziati ladijict dobro zavarovan;. Nad grobom »e dviga prostoren oltar. ki nuna na -e!>i d i ugega nego kriz in sest svečnikov. Xa tem oltarju oprivija le papež sj.,vesiio n ij-ve-lejso daritev m sicer tr.ura na leto: » božiču, u : veliko nedeljo ,a n. >v. Petra ti. n. X.ul oltarjem nosijo Štirje vitki stebri /. /kuoiii o/aijsauo nebo. ki je tako visoko, da >eza malom do cerkvenega oboka. Sv. oce je najprej pokleknil v kapeli psv. Rešnjega Tele s.i, kjer je zmoiii petkrat ocena? * 11 .nuiiu „Pange lingua." ♦'•'kionivsi -e /veiic.rju v najsvetejšem z;,k;.unuitu je -'"{>1! !: grobu s\ Petra, (iinijiv prizor' ioglava! krščanstva moli na giobu onega v vijaka. i-a je prvi za Kristom naceloval sv. cerkvi in zapečatil požrtvovalno življenje z junaško stiirijo. Kiog prstov se ovija papežu molek on moli glasilo sv. ro/ui venec iu peščica vernikov, ki jun je bilo dovoljeno vde-ležiti se te slavnosti. mu st'IztiI!? oei odgovarja. Odmolivši >v. rozin venec se j-, priporočil sv. oče zaščitniku božjega kraljestva na zemlji m. Petru iu zmoiii se psalm ,.iz globociae- za pokoj prednika Leona X!il.; poleni pa je odsel poljubit nogo kipu sv. Pena. ki sCdi na prestolu. I a potk.»ba je bronasta in lita i/ l ipa poganskega m 1-lika Jupitra, ki so ga nek e častili Rimljan; na bližnjem kapitolskem holmu. O velikiii praznikih jo njiju j.» v > papesko opravo. Romarji ji poljubljajo Je>no nogo. I«, je «-ii ukIi I ij X., preiiuo j^ o-i.ivil \ naveccije -v. i Vira sodnico \ e -t »Ijiiega kr>ian>tva. i ^ Zrnje. Sveta načela, ti/ -pi>o\ kaidinala Man-\-i n-ti. katvi imajo ja-no luč, da morejo -poznati, kaj jc postava božja. pa jo vender prestopajo, vUrivicijo. kakor -e je Peter zadolžil. k«» zatajii svojega ucenika iu kakor -e je Juda juegresil - -voj;m izdajstvom: oba sta grešila v -ora/merju s ^v«»jim -p.»/n.mjeni. listi, ki po/najo naravno j».»>ia\o (kai veleva razum in .a veinler delajo /oper njo, so krivi, ker je poplava zapi>ana v ujlii vesli. listi, ki delajo /•■per Kistaiisko postavo, s,, i»«»Tj knvi po pa najoojj krivi tisti, kater.m sveti polna i ii v k.iioiiMvevere, ako prestopajo post.ivo Jezusa Kri^ia. I»ii je vas, ko je cvetela ena vera po iej »k zeli i Angleški), liii je čas, ko >e je v Vsak; ceikvi izvrševala ^\eta darite«, ko je bilo povsod isi«> uuii«»vnistvo. i>u obredi. i~t » -luzba božja, liii je m«, ko je \-ak nio/ ai v vik otrok ne ie p«'ii.i'.ijai \en»i/poved. leinvee jo tudi spoznaval in iiiiieval KaKor pismo. ki je imelo za vsakega i-ti pomen . . . i.oveni v vseh drugih re^eii s,, t»i;i \tnder edini v reeeii. ki s(> božje, lar.r.it sC kazalo božje edinsivo telesa Jezusa K.ista a: vli* a ai besede Kristove -redi med sicer ued«»stalni» .n nevgiajeiio toca>no omiko in nasprotuj ,e:un o,ari. iPisaklj UiKaj govori o svoji angksiM iJoinovuii pred velikim odpadom od ka-i«'lisne celkve v t . >toieljii. Opomnja prelagate-ijeva«. l >j I ljubi bratje, ah je sedaj tako i Aii smo zapuščeni biez ucenika? Ah s,> p«»izgubile obljube -p?»d«.\e.J Obljubil je: .Poslati vam iioccm diugcg.i tolaznika, k; o>tane pri vas na veke" al: m to za nas? Da »Duha ic-Hac" ; .on nas ;>o ne i I v sC- resnice". Ali naj nn-.oii ne -iis.m njegovega glasu, ki mi p »reče: . !o je prava pot, l:odi po njej.-'" Ker je Bog :vsnu\n. ne varaj-« nas njegove obljube. Kozji učeni k je nekje (v katoliški cerkvi), in tega u Cenika i i »ceni najti; ko ga najdem, hočem mu biti uivuec. \erov iii hočem, .-.ar me oči t» učen; k; izpolnjevati 'nočem. kar mi ukazuje. Nikdar ni bil >vci zapuščen brez pnčujocnosti božjega uče-nika od tiste ure. ko je pnsel b >žj: Sm doli; in jaz vem. da ga nikdar u<_ bo zapustil, dokler ne pride drugič d<>li v slavi, llvazm sijev..nje resnice o delov, aijii s v. Diiiia v cerkva m p.s molitev je bila vzrok, <.ia je Maunnig. p.ej arhidijakou angli-čan-ki, prestopil leta i So i. v katoliško cerkev. Op. prelag.) I Dalje prihodnjič i. Filaret. Novodobni protestantski kristijanje. Pro-testantje s<, imeli v Visbadenu zborovanje, na katerem st) >kieiiiii nekaj, kar jim daje veliko ubožno spričevalo. Določili so, d i veljajo za kristijane tudi vsi oni. ki niso prejeli sv. krsta. Teh je pa sila veliko. V Kcriinu samem je bilo namreč 1. iS1.)?, o ' od zakonskih iu o3'<» od nezakonskih otrok nekršceniii, torej nekristij uiov. Danes je pa tam še veliko slabeje v tem oziru. V mestu Hamburg je preostalo i. Itt).;. nič manj nego (MM) otrok brez krsta. \' .Združenih državah" ameriških je 40 milijonov ljudi popolnoma brez v^ake vere, JO milijonov pa nekrščenih. -10'.» vseli mrliče v se pokoplje v Berlinu brez cerkvenih obredov. V ocigled tem strašnostini ne tar-najmo Slovenci čez meri) — tako namreč, da sauii sebi ne verjamemo Kakošno jč tam in kakošno je se pri nas. Hvalo za to Bogu! A kedo nam jamči, da ne bode sčasoma tudi j):i nas tako; posebno se v tem slučaji, da se bomo vedli k a k > r k r u li a pij a n i. Najhujša vseh pijanosti, rojaki, je ona pa preobilici zavžitega kruha. o M. Popravek. V .Danici" 1. Jt». str. 203. stoj v naslovu: Sedeli is t« »letnica posvetničenja - ne: posvečenja; sir. J04. drugi razpredelek 1. vrsta spodaj: pobožnosti — ne: pobosti. .Duma* :/l:aj.i vv.* j.»-uk :i.i i\ii p.»l: in velja /..: vse leto »'» kron, za poi leta ) krone, za četrt leta 1 krono 1 VISI. / maj A.«!.'.j . *.:., /.. v >e 1. to 7 kioa. z.i Ameriko y krou Ak.» hi hi i ;». u\ praznik, izide .Danica* dan poprej v l.jiihij^ri s- '!<•;• tv povjiiu/iu- s.ovjlk- po lo vinarjev v tahakarm: .Makso Hrusovi, pred škoiijo 12.