DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI 37. seja zbora KS, 11. 7. 1985 KS NA JAMI Vprašanje oz. pobuda v zvezi z ureditvijo križišča Vodnikova — Na Jami. ,. Odgovor: Strokovna služba mestnega komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze je pregledala prometno signalizacijo in potekanje prometa v omenjenem križi-šču in ugotovila, da je križišče opremljeno s potrebno prometno signalizacijo, da pa je motorni promet ob-časno oviran. Zastoji v prometu nastajajo ob čakanju avtobusov MPP na postajališčih prog št. 7, ki so na vo-zišču ceste Na jami. Zaradi neugodne geometrije in ve-likosti križišča je zmanjšana preglednost v območju samega križišča in povečane konfliktne površine. Po podatkih o prometnih nezgodah v Ljubljani, ki jih zbi-ra mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze od Ieta 1980 dalje, omenjenega križišča ni med prometno nevarnimi lokacijami. Vsekakor bi se prometne razmere izboljšale z izgradnjo izogibališč za avtobuse MPP in z gradbenimi posegi v samem križi-šču, zato dajemo pobudo upravljalcu ceste (Komunal-no podjetje Ljubljana), da prouči prometne razmere na območju križišča Vodnikova — Na jami in ukrepa v smislu boljše propustnosti in varnosti prometa. Odgovor pripravil: Mestni komite za promet in zveze 38. seja zbora KS, 26. 9. 1985 '' ¦ • KS LITOSTROJ Vprašanje v zvezi s prometno ureditvijo ceste, ki poteka vzporedno s Celovško cesto (pri postaji milice Siška). Odgovor: Dne 5. 11. 1985 je bil opravljen terenski ogled ome-njene ceste, na katerem je bilo ugotovljeno, da promet na cesti od PM Šiška proti bencinski črpalki poteka v obeh smereh, kar je dovoljeno tudi z vertikalno cestno prometno signalizacijo. Prometni znak II-4 (prepovedan promet v eno smer) pa stoji pri izvozu omenjene ceste na Celovško cesto in prepoveduje iz-voz na Celovško cesto za ves promet. Udeleženci v prometu na cesti od PM Siška proti bencinski črpalki se lahko vključijo v promet na Celovško cesto preko Gorazdove ulice in Djakovičeve ceste. Odgovor pripravil: Mestni komite za promet in zveze KS PODUTIK: Vprašanje v zvezi s pričetkom napeljave PTT omrežja. Odgovor: • Dne 14. 6. 1984 je bil v prostorih ptt podjetja Ljub-ljana sestanek predstavnikov KS Podutik in ptt Ljub-ljana. Ugotovljeno je bilo, da še vedno ni razrešeno vprašanje glede dopolnitve projekta in pridobitve lo-kacijske dokumentacije. O vsem tem je bila krajevna skupnosti obveščena z dopisom. Dogovorjeno je bilo, da gradbeni odbor to zadevo uredi v roku enega me-seca. V našem podjetju je gradnja KKO Podutik uvršče-na v smernice plana za 1986, pri čemer računamo na združevanje sredstev občanov v KS. RATC Dravlje je v celoti izkoriščena. Za tehnično rešitev, ki bo omo-gočala dodatne kapacitete v tej centrali, iščemo vire sredstev. V letu 1984 je bilo na območju Podutika zgrajeno novo telefonsko omrežje. Ob cesti A. Bitenca (Glinice in Dolnice). Na to telefonsko omrežje je bilo priklju-čeno cca. 60 individualnih prosilcev na območju tele-fonske centrale iz Sentvida. V letošnjem letu pa je bilo zgrajenih cca. 25 telefo-nov za individualne prosilce na ulicah, kjer je bilo telefonsko omrežje že zgrajeno in smo z majhnimi pre-ureditvami na telefonskem omrežju pridobili dodatne tehnične možnosti do povezave na telefonsko centralo Dravlje. Tako smo odobrili telefonske priključke na Murko-vi, Elerjevi in Boletovi ulici ter ulici Marije Ahači-čeve. V obeh primerih je komisija pri našem podjetju za odločanje o zahtevah za priključitev telefonov na ptt omrežje upoštevala tehnične možnosti v delu naselja, kjer prosilec stanuje, merila za odločanje in starost vloženih prijav. Odgovor pripravila: . ' Območna SIS za PTT promet 39. seja zbora KS, 30. 10. 1985 KS NA JAMI: Pobuda za zaporo Vodnikove ceste pred vhodom v VVZ Andersen. Odgovor: • .- V zvezi z ureditvijo prometa v križišču Vodnikove ceste in ceste Na jami vam sporočamo, da mora v skla-du z 92. členom zakona o cestah organizacija za vzdr-ževanje cest pridobiti soglasje upravnega organa, pri-stojnega za promet. Predlog za izdajo soglasja pa mora vsebovati tudi ustrezno projektno dokumentacijo, ki jo lahko izdela le ustrezna strokovna organizacija. V konkretnem primeru predlagamo, da krajevna skupnost naroči izdelavo te dokumentacije, oziroma posreduje naročilo Komunalnemu podjetju »Ljublja-na« TOZD Projektiva, Povšetova 6. Na osnovi izdelane dokumentacije bomo postopek iz-vedli do konca. Odgovor pripravilo: Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje KSMILANMAJCEN: Vprašanje v zvezi z ureditvijo oz. nedokončanjem del na Polakovi cesti. Odgovor: Investitor vseh del na lokaciji ob železniških tirih in ob Polakovi ulici je DO Slovin — Slovenija vino, zato je tudi dolžna urediti investicijo v skladu s pro-jekti, dovoljenji in veljavno zakonsko regulativo. ZG Gradbeno podjetje je izvajalo samo dela na zgor-njem ustroju skladno s projektom, za kar je bilo iz-dano tudi ustrezno uporabno dovoljenje, to pa pome-ni, da so bile odpravljene tudi vse ugotovljene po-manjkljivosti. Dela na spodnjem ustroju in objektih je izvajala zunanja gradbena organizacija, ki ni združena v ZG Ljubljana. Odgovor pripravilo: Železiško gospodarstvo Ljubljana Industrijski tir ob Polakovi ulici je bil zgrajen v ]etu 1982 na osnovi gradbenega dovoljenja in projekt-ne dokumentacije, izdane pri 2G Projektivno podjetje, Celotna investicija (I. in II. faza) je bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo in vsemi potrebnimi soglasji, kar je razvidno iz uporabnega dovoljenja, ki ga je izdal republiški komite za industrijo in gradbe-ništvo. V obrazložitvi te odločbe je posebej poudarje-no, da so dela izvedena zadovoljivo in varno, tako v statičnem pogledu kot v pogledu varnosti. Na osnovi tega uporabnega dovoljenja je bila sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih pri uporabi industrijskega tira. Smatramo, da smo pri izvedbi te investicije storili vse za varnost krajanov, saj je naš tir v celoti ograjen z visoko mrežasto ograjo. Odgovor pripravil: Slovin — Slovenijavino KS EDVARD KARDELJ: Pobuda za omejitev hitrosti po Cesti vstaje v Tacnu na 30 km/h. Odgovor: Sporočamo vam, da je skozi naselje Tacen omejena hitrost na 40 km/h iz smeri Vodice, iz smeri Ljubljana pa na 60 km/h. Križišče pri krajevni skupnosti Edvard Kardelj pa je omejeno na 40 km/h. Omejitev hitrosti na 30 km/h pa je neumestna in nesprejemljiva, saj je po zakonu dovoljeno v naselje-nem kraju voziti od 0—60 km/h. Odgovor pripravilo: Cestno podjetje Ljubljana ' ". 40. seja zbora KS, 26. 11. 1985 KS SENTVID: Vprašanje v zvezi z razlastitvenim postopkom za pri-dobitev nadomestnega zemljišča za izgubljene rekrea-cijske površine TVD Partizan. Odgovor: V zadevi pridobitve zemljišča za rekreacijske povr-šine v zazidalnem otoku šR 9/1 Pržanj so bile pravno-močno pridobljene parc. št. 984/1 v izmeri 6580 m2 in parc. št. 985 v izmeri 1940 m\ torej skupno 8520 m2 zemljišča. Kljub izvedenemu upravnemu postopku za pridobi-tev zemljišča pa niso bile pridobljene parc. št. 988/1 v delni izmeri 11.715 m2, parc. št. 1000/1 v delni izme-ri 2.355 m2 in parc. št. 1002/2 v delni izmeri 2.593 m2, vse ležeče v K. o. Šentvid. Zoper odločbi o izročitvi zadevnega zemljišča, izda-nih dne 14. 6. 1984 in 22. 6. 1984, se je namreč lastnik oz. solastnik Magister Andrej iz Ljubljane, Celovška 333, pritožil. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo je pritožbo imenovanega z odločbo z dne 14. 11. 1984 za-vrnil in potrdil citirani odločbi tukajšnjega upravnega organa. Zoper odločbo republiškega sekretariata za pravo-sodje in upravo je imenovani sprožil upravni spor. Vr-hovno sodišče SRS je z odločbo z dne 15. 8. 1985 tožbi imenovanega ugodilo in odločbo republiškega sekre-tariata za pravosodje in upravo z dne 14. 11. 1984 od-pravilo, ta pa je zato z odločbo, izdano dne 19. 9. 1985, odpravil tukajšnji prvostopni odločbi in zadevo vrnil v ponovni postopek. Vrhovno sodišče SRS je v obrazložitvi svoje odločbe navedlo, da bi moralo biti iz prvostopne odločbe raz-vidno ali zazidalni načrt za zazidalni otok ŠR 9/1 Pr-žanj ni v nasprotju s prostorskimi sestavinami sred-njeročnega družbenega plana in ali je prostorski del družbenega plana občine Ljubljana-Siška usklajen ta-ko, kot zahteva zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Znano je, da družbeni plan občine Ljubljana-Siška za obdobje 1981—1985 ob času izdaje prvostopnih od-ločb ni bil usklajen in da je bil sklep o spremembi sklepa o uskladitvi družbenega plana občine Ljublja-na-Siška za obdobje 1981—1985 z dogovorom o teme-jih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem na-membnosti sprejet šele 25. 4. 1985 in objavljen v Ur. listu SRS, št. 18/85. Tukajšnji upravni organ je že ponovno izvedel po-stopek za pridobitev zadevnega zemljišča in izdal od-ločbi o tem z dne 12. 12. 1985 in 25. 12. 1985. Magister Andrej pa se je zopet pravočasno pritožil. Odgovor pripravil: Sekretariat za občo upravo občine Ljubljana-Šiška KS PIRNICE: ' ' Vprašanje: Zakaj avtobus primestnega prometa ne vozi do Zg. Pirnič? Odgovor: Cesta Sp. Pirniče—Zg. Pirniče je bila v obnavljanju in je bil promet zaradi del na cestišču oviran, občas-no pa je bila tudi popolna zapora ceste, zaradi tega so nastajale zamude in pa poškodbe na avtobusih. Po postavitvi prometnega znaka, ki prepoveduje vožnjo z obremenitvijo nad 4 tone, smo prenehali z vožnjami do Zg. Pirnič. Od 28. 11. 1985 dalje je cesta Sp. Pirniče—Zg. Pirni-če zopet odprta za ves promet in linije obratujejo od tega dne dalje po veljavnem voznem redu. Odgovor pripravil: Integral — TOZD Obmestni potroški promet KS NA JAMI: Vprašanje: Ali morajo stanovalci v hišah, kjer so nabavili števce, za obračun plačevati višje cene za ogrevanje? Odgovor: S ceno električne energije plačujemo strošek meseč-nega prispevka, ki je odvisen od priključne moči va-rovalke in strošek za porabljeno energijo. Mesečni pri-spevek moramo plačati tudi, če ne porabimo energije, saj predstavlja del cene, ki naj bi dobavitelju ener-gije pokrival fiksne stroške, ker mora imeti svoje na-prave vedno v pripravljenosti tudi tedaj, ko odjema-lec odjema le delno ali nič. Zaradi tega se povsod do-gaja to, da ta fiksni del, ki ni odvisen od količine po-rabljene energije, bremeni ceno enote porabljene ener-gije tem bolj, čim manj je porabljenih enot energije. Pri toplotni energiji je tarifni sistem določen slično kot pri električni energiji. Ker nimajo vsi odjemalci toplotnih števcev, je določena tudi pavšalna poraba za posameznega odjemalca. Pavšalna poraba je odvisna od priključne moči oz. instaliranih grelnih teles v po-sameznem objektu in v odvisnosti od povprečnih tem-peratur posameznega kraja (npr. Ljubljana) po podat-kih Hidrometeorološkega zavoda. V nadaljevanju navajamo še primerjalno tabelo, v kateri sta poleg obeh opisanih primerov zajeta še dva ekstremna primera, ki izhajata iz veljavnega tarifne-ga sistema. Prvi primer upošteva zelo zmanjšano upo-rabo po kalorimetru, le 100 MWh, tedaj bi odjemalec plačal le 1,847.600 din in prihranil napram pavšalu kar 5,077.200 din, vendar cena na porabljeno k\Vh pa bi bila precej višja. V nasprotnem primeru večje porabe kWh od pavšala, se energija na enoto poceni, letni strošek pa je višji od tistega določenega po pavšalu. Poraba energije (kWh) Cena na 1 kWh (din/kWh) Letni strošek (din) Prihranek napram pavšalu (din) 952.000 700.000 100.000 1,000.000 7,274 7,780 18,476 7,246 6,924.800 5,446.250 1,847.000 7,245.600 1,478.550 5,077.200 320.800 Odgovor pripravila: Komunalna energetika Ljubljana KS KOMANDANTA STANETA III: Problematika v zvezi s podhodom na Celovški cesti in parklriščem pred Lekom. Odgovor: 1. Podhod pod Celovško cesto je slabo osvetljen, za-radi napačnega tolmačenja kriterijev za omejitev po-rabe električnega toka (Ur. list SRS, št. 30/84, razpre-delnica II.). Omejitev porabe v podhodu namreč ni pri-merna, ker je s tem ogrožena varnost pešcev. Zahtevo o spremembi bo inšpekcija posredovala Komunalnemu podjetju oz. skupnosti glede onesnaženosti sten. 2. Fizična zapora pred prostori »Leka-« na Celovški cesti je bila izvedena s strani tovarne »Lek« Ljublja-na. Zaradi kratkega termina direktor ni inšpekciji predložil potrebne dokumentacije za fizično zaporo. Ce je dovoljenje izdano, bo potrebno uvesti odstra-nitveni postopek s strani upravnega organa, sicer pa parkirišče, ki je nastalo na preurejenih površinah bo-dočih poslovnih objektov ni primerno. Iz pregleda dokumentacije je ugotovljeno, da je zemljišče nacionalizirano ter je v uporabi SLP. Zem-Ijišče je v upravljanju ZIL, ki se je že v letu 1984 za-vezal, da bo omenjene površine uredil. V zvezi s tem je zahtevano, da ZIL da posebno poročilo, ki bo nak-nadno predano naslovu. Odgovor pripravila: Mestna uprava inšpekcijskih služb Odgovor: Podhod upravlja in vzdržuje Komunalno podjetje Ljubljana s TOZD. Sredstva za vzdrževanje pa zago-tavlja komunalna skupnost ljubljanskih občin. Glede osvetlitve bomo predlagali Komunalnemu podjetju Ljubljana, da pregleda stanje in osvetlitev dopolni ta-ko, da bo zagotovljena varnost uporabnikov. Predlagamo, da postaja milice Ljubljana-Siška v okviru svojih pristojnosti posveti temu podhodu več pozornosti. V odgovoru na delegatsko vprašanje, ki se nanaša na večnamensko uporabo parkirnih površin pred po-slovnim objektom Lek — TOZD Trženje predlagamo, da se doseže dogovor med uporabniki poslovnih pro-storov (Lek), skupnostjo stanovalcev in gasilsko briga-do, še posebno, ker gre za uporabo parkirišč, ki spa-dajo funkcionalno k poslovnim objektom. Glede izgradnje poslovnega objekta in dokončanja zunanje ureditve pred Kogojevo 4 in Celovško 189, kjer zaradi neurejenega terena stalno zastaja voda, se de-jansko že dalj časa dogovarjamo, vendar še ni prišlo do realizacije obljubljene rešitve problema. Zunanja ureditev je tesno povezana z izgradnjo po zazidalnem načrtu predvidenega poslovno trgovskega objekta ob Celovški cesti. Giposs kot nosilec izgradnje te soseske je koncem leta 1984 ugotovil, da nima investitorja za izgradnjo omenjenega objekta. Zaradi tega smo pripravili pro-jekt za začasno ureditev navedenega zemljišča, ki je zajemal ureditev asfaltiranih parkirišč z odvodnjava-njem. V drugi polovici leta 1985 se je za gradnjo objekta na tej lokaciji pojavil resen investitor, zato smo pre-kinili akcijo za začasno ureditev zemljišča. Avtomon-taža bi namreč na tej lokaciji gradila obratno ambu-lanto. V ta namen je bil izdelan zazidalni preizkus in situacijski načrt ureditve okolice, s katerim se pred Kogojevo 4 pridobi 30 parkirnih mest, med Kogoje-vo 4 in Kogojevo 1 pa dodatnih 8 parkirnih mest. Preizkus zazidave in predlog zunanje ureditve je bil obravnavan na koordinacijskem sestanku predstavni-kov vseh treh KS Komandanta Staneta s predstavniki hišnih svetov, Gipossa in ZIL TOZD Urejanje stavb-nih zmeljišč. Vsi prisotni so soglašali s predloženo za-zidavo in zunanjo ureditvijo s tem, da bodo pri izde-lavi projekta zunanje ureditve sodelovali predstavni-ki hišnih svetov in krajevnih skupnosti z namenom zagotovitve čimboljše funkcionalnosti ureditve okolice. Objekt obratne ambulante Avtomontaže je predvi-den v montažni izvedbi, z deli pa bi pričeli v letu 1986. Odgovor pripravil: ZIL — TOZD Urejanje stavbnega zemljišča 41. seja zbora KS ' ; KS PIRNICE: Postajališče za primestni promet. Odgovor: Za uvedbo novega postajališča je potrebno določiti lokacijo, ki jo določi komisija v sestavi, kot je nave-deno v Pravilniku o minimalnih pogojih za projekti-ranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Ur. list SRS, št. 17/82): Lokacijo avtobusnih postajališč pogojujejo: promet-na varnost, trasni elementi ceste, dostopnost pešpro-meta in lokalne potrebe občanov. Oddaljenost med avtobusnimi postajališči se določa v skladu s potrebami in možnostmi. Avtobusna postajališča morajo biti locirana izven vozišča ob desnem robu za vsako prometno smer. Pri večpasovnih cestah se locira postajališče ob robu zu-nanjega voznega pasu. Pri projektiranju in graditvi avtobusnega postajali-šča je potrebno upoštevati razvrstitev ceste, vrsto av-tobusnega prometa, pogostost avtobusnih postankov in število potnikov. Lokacijo avtobusnega postajališča določijo skupno predstavniki krajevne skupnosti, skupščine občine, upravljalca ceste, cestne inšpekcije in uprave za no-tranje zadeve, če ni lokacija določena s potrjenim pro-storskim izvedbenim aktom. Ko bo postajališče dokončano in ga bo upravljalec ceste prevzel in s tem prevzel tudi vzdrževanje le-tega, nas obvestite, da bomo postajališče opremili z veljav-nim voznim redom. Odgovcnr pripravil: Integral — LPP 42. seja zbora KS, 5. 2. 1986 KS MILAN MAJCEN: Obračun osebnih dohodkov zaposlenih v tajništvih KS. Odgovor: Obračun osebnih dohodkov delavcev delovnih skup-nosti upravnih organov in skupne strokovne službe občine in delovne skupnosti krajevnih skupnosti je bil izvršen preko avtomatske obdelave podatkov — raču-nalnika pri Blagovno transportnem centru v Ljublja-ni. Navedena delovna organizacija nam je z 31. 12. 1985 prenehala opravljati računalniško obdelavo osebnih dohodkov. Na podlagi dogovora na mestnem komiteju za finan-ce in z uporabo novega računalnika na mestnem za-vodu za informatiko smo pristopili k uporabi progra-ma obdelave osebnih dohodkov v mestu Ljubljana. V to obdelavo so se vključile še občina Ljubljana-Center in občina Ljubljana Moste-Polje s 1. 1. 1986. Zaradi izvajanja enotnega programa je bila podana odločitev, da bo izplačilo osebnih dohodkov vsak mesec osmi de-lovni dan, tako v upravnih organih občine, delovnih skupnostih upravnih organov, v vseh navedenih obči-nah in v delovni skupnosti krajevnih skupnosti. Zelimo opozoriti, da imamo v delovni skupnosti upravnih organov občine že do sedaj dan izplačila v zgoraj navedenem roku in da je v večini primerov de-Iovnih organizacij iz gosopdarstva občine izplačilni dan okoli 10. v mesecu za pretekli mesec. Ta rok iz-plačila pa nima nič skupnega z zagotavljanjem višine osebnih dohodkov na delavca. Mnenja smo, da bi mo-ralo vodstvo delovne skupnosti krajevnih skupnosti opozoriti vse krajevne skupnosti na spremembo na-čina in časa obdelave osebnih dohodkov. Pojasnilo v navedeni vsebini je bilo podano na za-sedanju skupščine dne 5. februarja 1986. Sekretariat za finance in proračun 42. seja zbora KS, 5. 2. 1986 > ¦ KS STANEZlCE-MEDNO: Pobuda, da se sredstva, namenjena za štafeto, na-menijo za izgradnjo industrijskega objekta, kjer naj bi se zaposlila mladina. Odgovor: Javne razprave o praznovanju Dneva mladosti in s tem o poteku štafete mladosti smo v Ljubljani vodili predvsem v letu 1983, do zaključne prireditve 25. maja v Beogradu pa do novembra meseca, ko smo na seji predsedstva MK SZMS sprejeli zaključke. Ugotovitve iz razprav v zvezi s štafeto mladosti so naslednje: — štafeta mladosti naj ostane, ker še vedno pred-stavlja simbol mladih v Jugoslaviji, — štafeta mladosti mora več časa preživeti med mladimi (naj se ne vozi, ampak nosi), — vse prireditve ob štafeti bi morale biti manj praz-ničnega in bolj delovnega značaja (razni dolgi govori in svečane proslave so nepotrebne), — celotna prireditev mora biti izpeljana čim ceneje, — štafeti ni potrebno tolikšno spremstvo (organiza-cijsko in varnostno), ker je tudi to vzrok za odtuje-nost štafete od mladih, — predaja štafetne mladosti predsedniku ZSMJ (ali kakšnemu drugemu zaslužnemu mladincu), naj ne po-teka na svečani loži, ampak med mladimi. Med drugimi predlogi, ki so bili vsebovani v zaključ-ku, je tudi predlog, da bi se centralna prireditev 25. maja v Beogradu ukinila, upoštevajoč težak ekonom-ski položaj in program gospodarske stabilizacije. Al-ternativna oblika praznovanja 25. maja bi lahko bila t. i. Jugoslovanska srečanja mladih, ki bi potekala predvsem v temeljnih življenjskih in delovnih okoljih, centralna prireditev pa bi morala biti delovnega zna-čaja in organizirana tako, da bi imeli mladi iz cele Jugoslavije priložnost prikazati svojo ustvarjalnost na najrazličnejših področjih delovanja in ustvarjanja. V razpravah je bilo poudarjeno, da je potrebno spre-meniti tudi koncepte praznovanja v občinah in mestu, s tem, da bi morali imeti mladi pri tem glavno be-sedo. Iz navedenega je razvidno, da v mladinski organiza-ciji razmišljamo o spremembi načina praznovanja dneva mladosti in vseh spremljajočih prireditev vključno s štafeto mladosti. Nekatere spremembe smo že uspeli uveljaviti, vendar pa se moramo zavedati, da gre v navedenem primeru za prireditve jugoslovan-skega pomena in smo se dolžni z našimi predlogi so-očiti tudi z drugačnimi mnenji in pogledi, ki so pri-sotni v večini drugih republik. Nekaterih stvari pač ni mogoče spremeniti čez noč. Ker štafeta mladosti v Jugoslaviji torej bo, jo pri-čakujemo tudi v Ljubljani in ker bo tudi praznovanje dneva mladosti v Jugoslaviji, ga bomo obeležili tudi v Ljubljani. Poizkusili bomo biti kar se da skromni in delovnega značaja. Na zaključku še mnenje o pobudi. Pred leti (leta 1983) so nekateri mladinci predlagali, da bi denar, na-menjen za centralno prireditev v Beogradu, namenili za nakup stanovanj za mlade družine, na skromni slo-vesnosti 25. maja pa bi izbranim mladim družinam izročili ključe stanovanj. Pobuda je bila zavržena z obrazložitvijo, da gre, v odnosu na denar, ki ga sicer v Jugoslaviji porabimo za proslave, za izredno maj-hen znesek in, da je to ena redkih prireditev, ki uspe združiti mlade vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Tudi štafeta mladosti spada v ta kontekst. Kljub temu, da je delegatska pobuda zanimiva ideja, da je v danih okoliščinah neuresinčljiva, saj se ne mo-remo izogniti stroškom, vezanim na organizacijo šta-fete mladosti v Ljubljani. Odgovor pripravila: MK ZSMS Ljubljana 43. seja zbora KS, 4. 3. 1986 KS NA JAMI: Vprašanje v zvezi s pristopom k SaS o temeljih DP — Komunale Odgovor: Planiranje v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ureja zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugosla-vije (Ur. list SFRJ, št. 46/85). Po določbah 42. in 43. člena tega zakona se plan samoupravne interesne skupnosti sprejme na način, kot je to določeno s sa-moupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti in njenim statutom tako, da se s planom zagotavlja uresničevanje posebnega družbene-ga interesa — v navedenem primeru na področje ko-munalnega gospodarstva. V 44. členu zakona je posebej opredeljeno planira-nje v krajevnih skupnostih. V tem členu je med dru-gim navedeno naslednje: V postopku pripravljanja plana sodeluje organ, odgovoren za pripravo plana krajevne skupnosti, z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi sa-moupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki imajo interes oziroma dolžnost, da sodelujejo pri zadovolje-vanju skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. S statutom krajevne skupnosti se v skladu z zakonom tudi določi način sprejemanja plana kra-jevne skupnosti. Iz navedenega je torej razvidno, da KSLO ne more biti podpisnik vašega samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Dolžnost krajevne skup-nosti kot KSLO pa je, da pri pripravi plana medse-bojno sodelujeta in predhodno uskladita medsebojne interese in materialne možnosti pri zadovoljevanju skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Odgovor pripravila: Delovna skupnost komunalne skupnosti ljubljanskih občin KS dr. PETRA DRŽAJA: Pobuda za obravnavo poročila o vojnih invalidih. Odgovor: Komite za družbene dejavnosti bo navedeno poro-čilo posredoval na sejo skupščine v IV. tromesečju 1986. Odgovor pripravil: Komite za družbene dejavnosti 44. seja zbora KS, 25. marec 1986 KS SENICA: Vprašanje organiziranosti zobozdravstvene službe v zdravstvenem domu Medvode. Odgovor: Zobozdravstvena služba v vseh enotah TOZD Siška, tako tudi v enoti Medvode, nudi zdravstveno pomoč pacientu z zobobolom takoj na dan njegovega prihoda v ambulanto. Čakalne dobe za zdravljenje pa obstajajo tako v enoti Medvode kot v vseh zobozdravstvenih dispanzer-jih ZD Ljubljana zaradi preobremenjenosti in pre-majhnega števila zobozdravstvenih delavcev, glede na masovno patologijo zobnih bolezni. Rešitev vidimo v zvišanju zobozdravstvenih enot, kar pa nam sedanji družbeni dogovor ne dovoljuje. Odgovor pripravil: , Zdravstveni dom Medvode . ¦ ' .