i
LetO XII. |	TELEFON	25 — 67
Stev.242 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, torek 25. oktobra 1938
NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po poiti 10'- din, dostavljen na dom 12’- din, tujina 25‘- din
Cena 1— din
Hankov ored padcem
Pričaku e se, da bodo laponske čete še danes vkorakale v Hankov — Po Padcu Hankov i se ustanovi noj/a Japoncem prijazna osrednja kitajska vlada " Bosi proti četam maršala Čangkajška se bodo nadaljevali do uničenja
TOKIO, 25. oktobra. Po zadnjih vesteh z osrednje kitajske fronte se pričale padec Hankov a v najkrajšem času. Prve japonske čete, ki napredujejo s posušeno nagiico, zadevajo povsod samo na neznaten odpor. Kitajske čete se dalje “mikajo. Japonski tanki so prodrli že do hankovskih predmestij. Tekom noči se 16 izvršile, koncentracija japonskih motoriziranih čet okoli mesta. Danes so te čete prešle v napad in upajo, da se jim bo še tekom dneva posrečilo vdreti v mesto na enak način, kakor so motorizirane čete vdrle prve tudi v Kanton. Za 'korakanje japonskih čet v Hankov so dokončane že vse priprave. Kitajske če-te se s silno naglico umikajo dalje v notranjost, v glavnem proti Čungkingu.
KITAJCI SE UMIKAJO
, HONGKONG, 25. okt. Reuter: Kakor je jzvedel naš dopisnik, Hankova Kitajci ne ®odo več branili. Pričakujejo, da bo padel v 48 urah. Maršal Čangkajšek in žena 8*a zapustila mesto v neznani smeri. V ttestu je proglašeno obsedno stanje. Od !°'liiona in četrt prebivalcev jih je ostalo ‘e Že 40.000. V Tokiu se že pripravljajo, "a Proslave novo zmago.
TOKIO, 25. oktb. Reuter: Po še nestrjenih vesteh so danes zjutraj japon-fke čete že vkorakale v predmestja Hansova.
USTANOVITEV NOVE VLADE
Šanghaj, 25. oktobra. Kakor se iz Zanesljivega vira izve, se bodo takoj po Jjadeu Hankova pričela pogajanja za so-■ kovanje med samostojnimi kitajskimi Radami v Pekingu, Nankingu, Kantonu 111 novo, ki se bo še ustanovila v Hanko-■'!> namesto sedanje kitajske vlade. Med e,ui vladami se bodo pričela pogajanja a ustanovitev nove kitajske osrednje
vlade, katero bi takoj priznali Japonci. Pričakuje pa se, da bi priznale to novo Japoncem prijazno kitajsko vlado tudi Nemčija, Italija, Poljska in Mandžurija. Te države bi prejele takoj velike trgovske in druge gospodarske koncesije na Kitajskem, in sicer na škodo tistih, ki te nove vlade in novega položaja ne bi priznale.
DO UNIČENJA ČANGKAJŠKA
TOKIO, 25. oktobra. Agencija Domei poroča, da bo sklenjeno med Japonsko in novo osrednjo kitajsko vlado, ki bo ustanovljena takoj po padcu Hankova, najtesnejše sodelovanje. Japonska bo odstranila vsa stara nasprotja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, ki so ovirala prijateljsko sodelovanje med Japonci in Kitajci. Doseženo bo tudi skupno politično in kulturno sodelovanje proti komunizmu. Z vlado maršala Čangkajška se Japonska v nobenem primeru ne bo pogajala za mir. Treba je urediti vse zadeve tako, da se spori ne bodo mogli ni-
koli več obnoviti in da bo v vzhodni Aziji zagotovljen trajni mir in red. Vojaške operacije japonske vojske na Kitajskem se bodo nadaljevale vse dokler ne bo moč maršala Čangkajška popolnoma strta in likvidirana.
ČANGKAJŠEK PA NE ODNEHA
LONDON, 25. oktobra. Tukajšnji kitajski poslanik je izjavil novinarjem, da maršal Čangkajšek tudi po padcu Kantona in Hankova ne bo ponudil Japoncem premirja. Čangkajšek ni odstopil in tudi ne namerava, ampak bo vodil dalje boj proti Japoncem. Hankov je sicer izgubljen in ga bodo morda še danes Japonci zasedli, toda s tem odpor Kitajcev še ne bo strt. Popolnoma zmotno je mnenje v Evropi, da čete čangkajška po padcu Hankova ne bodo imele nobene vrednosti več, ker bodo nagnane v ozemlje brez komunikacij. Poslanik je dejal, da je bilo v zadnjem času v zahodni Kitajski zgrajenih več čisto novih cestnih in železniških zvez, ki bodo omogočile uspešno nadaljevanje boja Kitajcev za osvobojenje svoje domovine.
ČANGKAJŠEK LE ODSTOPIL?
TOKIO, 25. okt. Reuter: Po vesteh, ki jih ni bilo mogoče kontrolirati, je maršal Čangkajšek odstopil, da bi s tem omogočil mir med Japonsko in Kitajsko. V japonskih uradnih krogih pa pravijo, da miru ne bo prej, dokler Kitajska ne pristane na sodelovanje z Japonsko in preneha z vsako vojaško akcijo.
Zapiski
oktobra. Danes dopoldne sestala tu k seji centralna vlada Izpopolnjena s člani slovaške
in rusinske vlade. Na seji razpravljajo o madžarskem odgovoru na češkoslovaško četrto ponudbo glede obnovitve direktnih pogajanj. Seja ob času tega poročila še traja, vendar je že vnaprej gotovo, da vlada madžarskih zahtev pod no-
Nesramne madžarske zahteve
ffcdiari zahtevajo v novi noti še več kakor so v Komarnu — '»ftškosiovaška vlada bo zahteve odklonila in zahtevala inter* vencijo velesil
Budimpešta, 25. oktobra. Madžar-*a vlada je izročila včeraj po svojem fašiiem poslaniku vladi ČSR odgovor na je<i četrti predlog za obnovitev pogajanj
c.eiie Izpolnitve madžarskih zahtev na
0	°yaškem in Rusiuskem. Madžarska vla-Huri,e v 0<*sovoru navedla, da praška po-ip za Madžarsko še vedno ni spre-toljiva. Madžarska zahteva, da ji ČSR y?| °I>i vse tisto ozemlje, ki ga je zahte-^ *a že v Komarnu. Nadalje zahteva ma-gaar.s*ca vlada: 1. takojšnjo izročitev vse-sii i *ega °zemlia, na Slovaškem In Ru-St sjCai» ki ji ga je ČSR že obljubila od-lj, 2. da se izvede plebiscit v osta-°krajih in mestih, ki jih zahteva Ma-ter da se izroči Madžarski ozem-3. d ^	0<* Romunije (Rusinsko);
tfiief Se 2a 0StaI® zahteve Slovakov in itj. no.v izvede plebiscit, preden bi se sD”n.tlrale nove meje ČSR; 4. v vseh liiV . vPf ašanjih arbitraža Nemčije, Ita-
-	m Poljske. Nadalje zahteva madžar-sti r. a«’ da ^Škoslovaška vojska zapu-s zemlje, kjer bi se imel vršiti plebiscit, odi'h-tl*>Vf,,!1^r0m’ *’’• novembra pa morajo Siti	i c*v^no °blastl, ki morajo izropa	medlia>‘odni komisiji. Madžar*
•tu a Za*,*evva °d ČSR odgovor v te-tei ,l]r* Madžarska vlada je samo na Onm pripravljena obnoviti v Ko-
Pfrlnginjena direktna pogajanja.
KAGA, 25.	  j___.
CJj ses*a ki je
benim pogojem ne bo sprejela. Predvsem ne more biti nobenega govora o odstopu ozemlja pred sporazumom, o plebiscitu na čistem slovaškem in rusinskem ozemlju iu o kaki arbitraži Italije, Nemčije in Poljske. Za rešitev teh vprašanj so merodajne izključno le štiri velesile, ki so določile monakovske smernice. V Pragi so izzvale nesramne madžarske zahteve silno ogorčenje.
PRAGA, 25. oktobra. Ako bi ČSR sprejela madžarske zahteve, ki izgubila skupno z onim prebivalstvom, ki ga je že odstopila Nemčiji in Poljski, nad 4,400.000 državljanov.
Kolonije in Klajpeda
NEMČIJA BO ZAHTEVALA SEDAJ VRNITEV VSEH KOLONIJ IN REŠITEV
KLAJPEDSKEGA VPRAŠANJA
lonije, Španija, a mogoče tudi gospodarsko zavojevanje na evropskem jugovzhodu in bližnjem vzhodu. Anglija in Francija pa vodita tako politiko, kakor da bi
BERLIN, 25. oktobra. Reuter: V Nemčiji se govori sedaj samo še o dveh vprašanjih: kolonialnem in klajpedskeni. Nemčija stoji slej ko prej na stališču, da se ji morajo vrniti vse kolonije, ki so ji bile z mirovno pogodbo odvzete, in to brez vsake izjeme. Ako mislijo v Londonu in Parizu, da bo Nemčija za to svojo posest barantala s komer koii, se zelo motijo. Prav tako se mora rešiti tudi klajpedsko vprašanje (Memel v Litvi). Hitlerjeva izjava, da nima Nemčija v Evropi nobenih teritorialnih zahtev več, pravijo v Berlinu, se ne sme razumeti napačno. Evropa mora vedeti, da Nemčija ne bo pozabila na nobeno nemško ozemlje In na nobenega Nemca, ki je naseljen kje na svetu.
LONDON, 24. oktobra. »Manchester Guardian« piše, da Hitler ne namerava sedaj počivati na lovorikah in da bodo prihodnje njegove zahteve letalski pakt, ko-
bili dosegli v Monakovem zmago, ne po-
raz.
Prvi češko*nemški razmefitveni sporazum
Praga, 25. oktobra. Pogajanja med češkoslovaško in nemško delegacijo glede podrobne razmejitve v sudetskem ozemlju in rešitve raznih upravnih, prometnih, gospodarskih in drugih vprašanj ugodno potekajo. V nekaterih vprašanjih je bil tudi že dosežen sporazum in so se nemške čete umaknile iz prvih 15 krajev, o katerih so se prepričale, da so res češki in ne nemški. Pričakuje se, da bo dosežen enak sporazum tudi glede ostalih krajev s pretežno češko večino.
Poiožaš v Ssanšji
Angleški konservativni list »Daily Te-legraph« je poslal svojega poročevalca v republikansko Španijo, iz katere prinaša zanimiva poročila. Zadnjih 11 tednov bojev je po mišljenju angleškega novinarja popolnoma restavriralo, samozavest republikancev. Še posebno ugodno so vplivale zadnje tri velike zmage. Madrid, Barcelona in Valencija so še vedno v rokah republikancev in ta tri največja španska mesta imajo skoro neizčrpen človeški rezervoar. General Franco ima sicer dovolj višjih častnikov, manjkajo pa mu nižji in v zadnjih bojih so morali tudi španskim četam poveljevati italijanski častniki. Za republikance predstavlja največjo težavo dovoz živeža. Tudi vplivajo demoralizujoče neprestani nočni letalski napadi na španska mesta. Angleški novinar je opazil, da se v Barceloni na ves glas politizira ter če je potrebno, tudi kritizira delo vlade, dočim vlada pri Francu najstrožji policijski režim. Opažanja »Daily Telegrapha«, ki je vendar strogo konservativen'list, so posebno zanimiva še zaradi tega, ker je dnevnik v ideološkem pogledu naklonjen Francovemu režimu.
Razmerje narodnosti v Poljski
V trezni govorici številk je pri presojanju pravice samoodločanja situacija Poljske taka-le: Poljska je slovanska država s 34 milijoni prebivalcev; od tega je 7 milijonov Ukrajincev, 3 mil. Židov, 1 mil. Belorusov in 1 mil. Nemcev. V sosedstvu 80-milijonske nemške države, ki proglašuje pravico do samoodločevanja za vse Nemce v dobi, ko so pogodbe o vzajemni pomoči slabšemu in ogroženemu krpe papirja, se javlja položaj takole: Poljska je 34-milijonska država z dva-najstmilijonsko drugojezično manjšino. To je hujše razmerje kakor tisto, ki je privedlo do zasedbe nekaterih delov Češkoslovaške. Kajti če se uveljavlja ns-čelo samoodločevanja, tedaj se uveljavlja za vse, za Nemce in za Ukrajinct. Dogodki dozorevajo v takih primerih nenavadno hitro. Mi kot slovanski narod Poljakom kot slovanskemu narodu ne želim naše usode. (»Lidove Noviny«.)
»Prager Presse" v novi CSR
V članku »V Prager Presse se čisti« zahteva »Večer«, organ agrarcev, najmočnejše vladne stranke, da bi bili ustavljeni vsi nepotrebni listi, posebno pa tisti, ki so napravili Češkoslovaški v tujini toliko sovražnkov. Za zunanjo politiko
—	pravi omenjeni list — nam more njihovo zloglasno ime samo škoditi. »Prager Presse« so zastonj delili v inozemstvu. Kadar ste obiskali tuje države, sre dobivali k zajtrku brezplačno »Prager Presse«, ki je predpisovala Franciji, An-gliji, Nemčiji, Italiji, Poljski, Romuniji, Jugoslaviji in vsem drugim na svetu, kako morajo delati in misliti, da bi češkoslovaški humanisti bili zadovoljni. »Prager Presse« je svetovala in vzpodbujala k marksizmu in socializmu v vseh drZa-vah. To je list brez vpliva, je samo za delanje neprijateljev. Ustavite ga takoj. Prihranite denar. Republika ne sme razsipati. Pošljite v »Prager Presse« in »Orbis« zaupnika države, ki bi zagotovil, da bo vse ostalo tako, kakor trenutno leži in stoji.« Kakor znano, je imel odstopivši prezident Beneš »Prager Presse« z& glavno glasilo svoje politike.
Besede in stvarnost
Odveč je pa bilo razburjenje lirvatskih nacionalistov, »zapadnoevropcev« in »ti-sočletnikov«, ki so očitali strokovnjaku Rudolfu Bičaniču sramotenje dostojanstva kulturnega »zapadnoevropskega« hrvatskega naroda, ko je v svoji knjigi
Kako živi ljudstvo« ugotovil, da skoraj tri četrtine Hrvatov nima postelje. (L Vrščaj v »Sodobnosti«),
Maribor 25. oktobra.
Razglabljanja o bližajočih se skupščinskih volitvah so pri nas na dnevnem redu. In vendar je pri tem ostalo skoraj neopaženo zanimivo dejstvo, da pri sedanji politični akciji, morda prvič odkar se je začela politična diferenciacija Slovencev, nastopajo vse tako zvane napredne skupine, če ne že popolnoma enotno, vsaj skupno. To dejstvo pa je za bodoči notranjepolitični razvoj Slovenije morda najvažnejše.
Podoba je — in preorientacija JNS, za katero so dali vprav pristaši slovenskega dela JNS pobudo to dokazuje — da smo v Sloveniji na pragu novih političnih pregrupacij, zlasti v tkzv. naprednih vrstah. Potrebno bi bilo postaviti nekaj novega, saj smo te razcepljenosti že vsi siti.
Danes se male stranke razhajajo in formirajo se močne stranke. Poenostavitev in fuzija čeških strank v tri močne skupine, nacionahio-agrarno, katoliško in socialistično, bi morda tudi nam služila za primer, saj smo se doslej v srcu politično vedno formirali po vzoru Cehov. Tudi na Slovaškem — ako je verjeti vestem — prepovedujejo javno prodajanje liberalnih in socialističnih listov in tudi tam se zbirajo zdrobljene majhne stranke, v nove, večje in odpornejše.
Zdi se, da je vse to storjeno iz strahu, da bi vladajoči izrabil svoj položaj. Kajti totalitarizem more vzbuditi skomine vsaki politični formaciji, samo da se čuti dovolj močno v javnem mnenju, da ga lahko izvede. Pri takem obračunu pa je kakor pri obračunu med narodi. Male se potlači in samo prav veliki so ,,neprebavljivi '. Zato tako mrzlično uvrščenje v nove večje skupine!
Toda brez novega duha ni nove politike. Da so potrebni za novo vino tudi novi mehovi, kaže prav tako Češkoslovaška, kjer mlajša politična generacija vedno glasneje zahteva ude-ležbo in vodstvo. Kajti načelo odgovornosti zahteva, da se predajo vajeti, če se je zavozilo v jarek!
Tudi pri naprednih Slovencih je mlajša generacija sita stare prakse in zahteve, da se bori za gospodo na vrhovih, ki jo ločijo le prestižna vprašanja. Saj je gospoda že nacionalizirana in tudi naši „junkerji ", kolikor jih še je, tako, da nam ni treba iskati vzora v Hugenbergovih „Deutschna-tionalih". Treba nam je nacionalizacije narodnih mas. Taka aktivizacija naroda pa je mogoča le s socialnimi gesli in socialnim delom, z opustitvijo politike raznih koterij in z uvedbo najširše ljudske in narodne politike.
Zalo pa ne zadošča napor in še manj dobra volja ene same skupine. Mnogo je že pripravljenega; treba je združitve sil, predvsem pa podpore javnega mnenja, ki naj bi vsako nelojalnost, ntrigo ali zahrbtnost kaznovalo z odtegnitvijo zaupanja. Mi bi hoteli, da bi se storil sedaj načelni zaključek m zgledni primer sloge in enotnosti. To je za bodoče prilike zelo verjetno usodnega pomena. Caveant consules.
—	Slovaška nas uči!
dr. Igor Kosina.
KnmmmmmmrammmmmnnmatammEmmmmmmmmm
Katastrofa avsira skega letala
LONDON, 25. okt. Reuter: Avstralsko letalo, ki se je zaletelo zaradi megle v I« rib, je pokopalo pod seboj 5 znanih avstralskih advokatov, lastnika letala kapetana Wehba in člana londonskega parlamenta Ilawkerja.
Le tri češke stranke
NOVA PREGRUPACIJ A ČEŠKIH STRANK BO OBJAVLJENA NA DAN 20. OBLETNICE REPUBLIKE 28. T. M.
PRAGA, 25. oktobra. Pregrupacija čeških strank se bo, kakor se tu zatrjuje, izvršila še tekom tega tedna. V vseh strankarskih vodstvih se razpravlja o tej pre-grupaciji in vrše se vsa strankarska pogajanja med posameznimi skupinami. Formalna proklamacija o pregrupaciji bo izdana po vsej verjetnosti dne 28. t. m., na dan dvajsete obletnice ustanovitve češkoslovaške. Združitev sorodnih strank ne bo
le mehanična, ampak tudi idejna in orga-nizatorična. Kakor se pričakuje, bodo obstajale poslej na češkem samo še tri stran ke, in sicer narodna meščanska, katoliška in socialistična. Nove stranke bodo lahko z večjim uspehom izvedle obnovitev države po zadnjih usodnih pretresih. Strokovne organizacije so se že grupirale po novih načelih.
Poljaki se treznilo
POLJSKI LISTI ŽE PIŠEJO, DA MADŽARSKA NE BO MOGLa DOSEČ! SVOJIH MAKSIMALNIH ZAHTEV IN DA TUDI S SKUPNIMI MEJAMI NE BO NIČ
VARŠAVA, 25
oktobra. Odkar se je vrnil Beck iz Romunije, se zdi, da se pričenja v poljski javnosti priprava na pre-orientacijo stališča do ,Jodkarpatske Rusije. Doslej je ves poljski tisk zahteval priključitev Rusinskega k Madžarski in ustvaritev skupne poljsko-madžarske meje hi ni tega stališča spremenila niti ustanovitev avtonomne rusinske vlade. Sedaj pa se opaža, da pišejo listi že v tem smislu, da je treba upoštevati dana dej-Zunanjepolitično navadno dobro informirani »Kurjer Warsza\vski« piše, da se maksimalne madžarske zahteve sedaj
ne dajo uresničiti, ker je nova CSR že krenila v nove smeri. Tudi »Czas«, ki ima tesne stike z zunanjim ministrstvom, ne veruje več v priključitev Rusinskega k Madžarski. Tolaži se samo še z upanjem na postopno popolno osamosvojitev Slovaške in tesnejšo naslonitev na Poljsko Tudi v varšavskih političnih krogih prevladuje prepričanje, da ne bo mogoče uspešno zagovarjali načrta o delitvi Rusinskega. ker popolnoma nasprotuie načelom, po katerih se je urejevala doslei nova razmejitev ČSR.
Zarotniški proces v Italiji
ARETIRANI ŽIDOVSKI ZAROTNIKI BODO ŽE V KRATKEM POSTAVLJENI PRED VRHOVNO FAŠISTIČNO SODIŠČE ZA ZAŠČITO DRŽAVE V RIMU.
RIM, 25. oktobra. V Trstu, Florenci in Milanu aretirani Židje, ki so obtoženi protidržavne propagande in zarotniške akcije, bodo prišli že v kratkem pred rimsko sodišče za zaščito fašislične države, ki je sestavljeno iz visokih funkcionarjev fašistične milice. V celoti pride pred to sodišče okoli 20 oseb. „Giornale dTtalia" piše
s Lem v zvezi, da so Colorni, Filippi-ni in tovariši zagrešili najtežje zločine in bodo temu primerno tudi kaznovani. Pričakujejo sc smrtne obsodbe ali vsaj obsodbe na dolgoletno ječo. Odkritje te pretežno židovske zarote bo imelo težke nasledke za vse Žide v Italiji.
Češki Sokoli proti Židom
PRAGA, 25. oktobra. Mladina narodne socialistične stranke zahteva umik starih politikov in zamenjavo z mladimi, krepkimi silami. Češka obec sokolska je pa sprejela v nedeljo sklep, v katerem zahteva razčlščenje židovskega vprašanja. Vsi Židje, ki so se po I. 1914. priselili na ozemlje čSR, naj se izženejo. Dalje zahtevajo v resoluciji, naj se tove državne meje določijo strogo po narodnostih, da se na ta način onemogočijo v bodoče vsi narodnostni spori in vse nove vojne nevarnosti. Praška mestna občina je pa izdala poziv, da se takoj odstranijo vsi tujejezični javni napisi. Ker so bili nemški odstranjeni že prej, se to nanaša glavno na francoske in angleške.
VPADNIKI PRED VOJNIM SODIŠČEM
PRAGA, 25. okt. Reuter: V Podkar-patski Rusiji so novi incidenti z madžarskimi vpadnlki na dnevnem redu. Pred češkoslovaškim vojnim sodiščem stoji 360 madžarskh nacionalnih socialistov, ki so bili ujeti v Podkarpatski Rusiji in so obtoženi terorističnih aktov.
MRAZ IN VIHARJI BERLIN, 25. oktobra. Že nekaj dni divjajo po nekaterih delih Evrope veliki viharji in tudi temperatura je občutno padla. Na Črnem morju je vihar potopil več čolnov in bark. Zahteval je tudi človeške žrtve. V Karpatih močno sneži. Ponekod je sneg visok že 20 cm.
MADŽARSKI DELAVCI ZA »RAZ-ŽIDENJE«.
BUDIMPEŠTA, 25. okt. Madžarsko delavstvo zahteva radikalno rešitev židovskega vprašanja in zahteva odstranitev vseh pripadnikov tuje rase iz javnega življenja. Predvsem se mora »razžiditi« vse madžarsko duhovno življenje, gledališče, film, tisk, literatura in umetnost. (Židje pa kljub temu še molijo za svete madžarske pravice! Op. ur.)
PROPAGANDNI URAD BEOGRAD, 25. oktobra. Vlada je ustanovila poseben propagandni urad pod vodstvom ministra Cvetkoviča. Zdi se, da se bo ta urad po volitvah spremenil v propagandno ministrstvo.
BOLGARIJA SE OBOROŽUJE SOFIJA, 25. oktobra. Finančni minister je predložil sobranju načrt o dodelitvi 425 milijonov levov vojnemu ministrstvu za naknadne izdatke, v prvi vrsti za nakup orožja.
EKSPOZE KJUSEIVANOVA
SOFIJA, 25. oktobra. Avala. Danes dopoldne je podal bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjuseivanov pred sobranjem obširno poročilo o bolgarski zunanji politiki.
BENEŠ V LONDONU LONDON, 25. oktobra. Bivši prezident ČSR dr. Eduard Beneš je včeraj prispe’ v London.
LIPSKI PRI RIBBENTROPU
BERLIN, 25. okt. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je sprejel včeraj v Berchtesgadnu poljskega poslanika Lip-skega in razpravljal z njim o aktualnih vprašanjih.
»ANGRIFF« NAPADA PAPEŽA
BERLIN, 25. okt. Reuter:	»Angriff«
ostro napada papeža zaradi njegovega zadnjega govora ter ironizira njegovo izjavo. da se cerkev ne meša v politiko.
POMIRITEV V JERUZALEMU
JERUZALEM, 25. oktobra. Avala. V starem jeruzalemskem mestu se opaža pomiritev. Slišijo se le še osamljeni streli. V Hebronu je moralo biti za 24 ur znova razglašeno obsedno stanje.
Volfvno ciibanie
»Večernlkovo« stališče pri volitvah. »Jutro« in »Slovenski Narod« bi rada vpletla »Večernih« v aktivno volivno borbo in zato neresnično poročata, da se je v Mariboru zbrala okoli »Večernika« neka volivno-gospodarska grupacija, ki naj bi šla na volitve skupaj z Jugoslovansko narodno stranko. Naš list jo v zadnji sobotni številki čisto jasno izpovedal svoje stališče, ki ga bo tudi pri volitvah zavzemal in je povsem izključeno, da bi se »Večer-nik« v volivni borbi angažiral za katero koli grupacijo. Ostati hoče nestrankarska svobodna tribuna in informator o vollv-nem gibanju vseh skupin. Kot svobodoljuben list dopušča seveda »Večernik« vsem članom redakcije, pa tudi vsem ostalim svojim sotrudnikom popolno svobodo, da se poslužujejo pri volitvah svojih državljanskih pravic, kakor jim je to ljubo. To prakse pri »Jutru« ne poznajo in tam komandira g. dr. Kramer ter ukazuje celo, koga je treba voliti. Pri »Ve-černiku« zato tudi nikomur ni prepovedano, da ima stike s to ali ono grupacijo, da izraža o volivnih skupinah svoje mne-* nje, kakor tudi ni nikomur onemogočeno, da bi se kot svoboden državljan na ta Ml oni način ne udeleževal volivnega gi-1 in to ne glede na nevtralno stališče, ki ga zavzema list.
j Izjava g. Petra ziuovica. Pisarna vodstva JNS je včeraj objavila izjavo predsednika JNS g. Petra Živkoviča, v kateri z ozirom na razne glasove v tisku pravi, da je 011 pristal na sporazum JNS z Blokom opozicije na te-Lemelju popolnega in soglasnega po-oblastila ožjega glavnega odbora JNS, | Tudi v vodstvu in političnem odboru je bil soglasno sprejet komunike o sporazumu, ki so ga sestavljali tudi gg. Juraj Demelrovič, dr. Svelislav Popovič in dr. Lavoslav Haužek, kateri gospodje so sedaj naknadno izstopih-Niti enega glasu ni bilo proti, niti ' ožjem glavnem odboru, niti v predsed-ništvu stranke in tudi ne v političnem odboru, ko je g. Živkovič vsakemu članu posebej postavljal čisto odločno in jasno vprašanje. Na glasove o iz* dajstvu programa in ideologije JNS pravi g. Petar Živkovič, da bi moral po sprejetem volivnem sporazumu vsak državljan jasno videti, da se nista JNS in ne on odrekla niti svojemu programu niti jugoslovanski ideologij1.
Glavni odbor SDS se je sestal v Za* grebu. Prisotni so bili, člani iz vse države. Sklenili so ,da postavi SD-5 kandidature v 70 okrajih, a v 35 okrajih bodo kandidati SDS brez protikandidata. Po sestanku so izjavili, da so zelo zadovoljni z razvojem političnih dogodkov.
Da je L 1935 dobila lista dr. Mačka večino, pravi „Hrvalski dnevnik", danes nihče več ne taji. Nasprotna lista si je naredila večino, vendai je bil rezultat ta, da so tisti, ki s0 se proglasili za zmagovalce, ostali v opoziciji. Dana jim je prilika, da razmišljajo, kakšne posledice nastopi.!0’ če se zakrije pravo razpoloženje naroda.
Resnica o pelomajskih volitvah lcla 1935. „Slovenski Narod'1 in ,,Jutro" sta načela vprašanje pelomajskih volitev*; 1935. Pišeta, „da je g. Ribnikar tedaj vodil v Sloveniji akcijo za kandidatno iisto g. Bože Maksimoviča, ki je dobila potem v Ljubljani 23, v ostali Sloveniji pa 21 glasov". Pisanje „Jutra" 111 „Slovenskega Naroda" je neresnično-Ribnikar ni nikoli vodil akcije za kandidatno listo g. Bože Maksimoviča, kC Le akcije v Sloveniji sploh ni bilo. D'a ali tri dni pred terminom, ko je hil°
1. 1935 treba vložiti državne liste, J° prišlo z veliko naglico v Ljubijo11.0 večje število kandidatov za Maks1 movičevo listo, ki so se obrnili h. g. Ribnikarja, ki je bil v opozicij1 proti Jevtičevem režimu, ter ga prosi za nekaj nasvetov čisto volivno tel nične narave. Da bi ne bila oueniog^ čena državna lista g. Bože Maksim0'1 ča ,jim je v skrajni sili g. Ribnik' nasvetoval in pridobil nekaj slove skih kandidatov, da je bila na ta h;j' čin Maksimovičeva lista kompletna- N ti g. Boža Maksimovič niti kdo dru^ ni računal na možnost kakega vol) nega uspeha za to listo v SlovemD ker je g. Maksimovič štel svoje samo v Srbiji, Bosni in drugih 11 u krajih, kjer jih je navzlic največjej terorju in volivnim sleparijam sko dobil nad 50.000, čeprav jih & ^ zujc volivni rezultat samo okoli *>■ ^ soč. Vsaka akcija za opozicijsko slo g. Maksimoviča v Sloveniji je -e tudi vnaprej izključena zato, ker bivša SLS takrat razglasila abstm0 ^ co, dr. Kramer pa se je angažn* ^ „Julrom" za Jevtičev režim, čeprj1'^ nekaj dni pred pelomajskimi v0 T‘:gc zaprli dr. Kramerjeve naj z ves J ^ oprode gg. dr. Cepudra, dr. . ■) sp in Rudolfa Žitnika. Dr. Kramer -1° iCja cer na le internacije • reagiral 1111 j s lem, da je dva dri! pred vo'h ' izdal letak, v katerem je pozivalm1* žavne uradnike in naniešce
til drL   ---------------------------------- ,
naj ne glasujejo za listo g. Jevtič
ih
N11
naj se volitev sploh ne udeležijo, dan volitev pa je dr. Kramer sani naško oddal svoj glas za g-To je resnica o pelomajskih vo11 ‘ ^
OHMI^
Borza. C u r i h, 25. oktobra. D e vi Beograd 10, Pariz 11.74, London r?'»a New York 440.50, Milano 23.175, d 176.30, Praga 15.125.
Vremenska napoved. Megleno, sk°r n bene bistvene spremembe vremena.
Stran 3.
Nemčiji
laja se oglaša za kolonije
Praški »Nar. listy« pišejo, da najlepše označuje angleško politiko v Monako-vem izrek nekega angleškega lista: »Na* mesto da vrnemo Nemčiji Tanganjiko, žrtvujmo rajši Češkoslovaško!« Mnogi Politiki so pogosto svetovali, naj vzamemo Anglijo tako, kakršna je, ne pa kakršno bi si mi želeli. V primeri s kolonialnim vprašanjem je bil sudetski Problem za Veliko Britanijo — pa tudi za Francijo — vse premajhen, da bi katera od obeh držav žrtvovala zanj tudi e|iega samega vojaka. Ne čudimo se, če ie padel Chamberlainov izrek o neznatni narodu, ko je imel v mislih Češkoslovaško, — povprečen Anglež ve, kaj Prinaša njegovi državi Kamerun, Togo a'i Tanganjika, tuja pa mu je bila in mu 'e še Češkoslovaška. Žal je bila tudi to ^Paka zunanje politike padlega režima, »'.ni hotela ali pa mogla doumeti, da je 'n ostane Anglija tuja kontinentalnemu Oljenju in čutenju, da misli in bo ved-110 mislila le na svojo varnost in nedoumljivost svoje svetovlade in svoje kolonialne države, kakor je to gotovo naravno in utemeljeno. Vzemimo rajši za "aravnost čudežni uspeh prelom v tradiciji angleške politike, ki se izraža v izjavi Chamberlainove vlade, da sprejela Anglija jamstvo za nedotakljivost toeja nove češko-slovaške države.
Seveda: če je Anglija mislila, da je "il z okrnitvijo Češkoslovaške kupljen ne le mir, temveč da se je Nemčija od-re^!a tudi izgubljenim kolonijam, so jo zadnji dnevi že privedli iz te zmote. ^®mčija se je začela oglašati z zahtevo Po svojih nekdanjih kolonijah, če ne tudi ^ po novih kolonijah. Takoj v. prvih ^eh letih svetovne vojne je okupirala ai>tanta vse kolonije, ki si jih je Nemčija Postopoma pridobila od 1. 1880. Nemčija is obvladovala v celoti 2,952.000 kvadratnih kilometrov kolonialnega oženita, n.a katerem živi nad 12 milijonov domorodcev največji del tega ozemlja y4?o) odpade na Afriko. Versailleski mir !e to okupacijo nemških kolonij’ potrdil 1'1 iih razdelil med Anglijo, Francijo, “clgijo in Japonsko. Italiji niso pridelili '''•česar, zato se je čutila naravnost ogo-■'Utano pri delitvi vojnega plena. Angli-ia je dobila okoli 2 milijona kv. km s 7 'M- prebivalcev, Francija 183.000 kv.
V	Belgija 54.800 in Japonska 2.100 kv. *m. Nekateri kritiki versailleske mirov-"e Pogodbe so opozarjali, da nosi ta razdelitev v sebi klice bodočih konfliktov in Svetovali, da bi dobila nekaj tudi Italija, "atnesto da išče nadomestila drugod, in
d.a bi se nekatere kolonije vrnile Nemčiji. Med Čehi je zastopal to stališče tudi dr. Kramar. Seveda je bilo vse zaman, j." tako je prišlo do tega, da je bila Ita-ija prisiljena osvojiti Abesinijo, da je bil
Novice
Ob jubilešu slovenskecta radia
KAKO DOLGO BO SEVERNA MEJA ŠE ZAMAN KLICALA PO SVOJI POSTAJI? - NE DOPUSTITE, DA BI BILA SEVERNA SLOVENIJA ŠE NADALJE BREZ RADIO-OBRAMBE PROTI TUJIM SILAM V ETRU
Le na eno bi ob priliki desetletnega jubileja našega radia opozorili. Severni in severnovzhodni del Slovenije od našega radia v Ljubljani nima skoro nikake
Ta teden mineva deset let, odkar imamo Slovenci svojo radiooddajno postajo. Dne 28. oktobra 1928 je bila slovesna otvoritev, pri kateri je 800 pevcev in pevk prvič pošiljalo slovensko pesem v svet. Uprava ljubljanske radijske oddajne postaje je za ta pomembni jubilej pripravila spored, ki naj da temu važnemu kulturnemu jubileju primeren poudarek.
Jubilej desetletnega delovanja slovenskega radia je pomemben kulturni dogodek za vsakogar, ki se zaveda, kako veliko vlogo igra ta pridobitev moderne tehnike v kulturnem življenju naroda. Radio kot izobraževalno sredstvo naroda si je danes nemogoče odmisliti iz celotnega sistema in prepletenosti delovanja naših prosvetnih in izobraževalnih ustanov. Zlasti za Slovence ima naš radio čisto poseben pomen: naš narod je raztresen po vsem svetu, in radio je eden tistih redkih posredovalcev, ki vsaj de loma združuje narod v celoto in ohranja v njem zavest skupnosti. Tudi za naše domače podeželje je radio neprecenljivega pomena. Radio združuje in posreduje našemu človeku na neposreden način vse pomembno dogajanje doma in po svetu.
koristi. Zlasti večerni programi so za to ozemlje, ki bi mu ravno v tem pogledu morali posvetiti največ pažnje, izgubljeni Davna je že potreba in dolgo se že govori o potrebi zgraditve relejne postaje v Mariboru, ne stori se pa ničesar. Maribor je z vsem Prekmurjem povsem odrezan od Ljubljane. Prebivalstvo teh krajev je izpostavljeno moralni in politični propagandi sosednjih postaj. Današnji položaj jasno kaže, da se odločilni faktorji še niso zavedli dejstva, kako velik n a-r o d n o o b r a m b n i pomen ima, oziroma bi moral imeti zlasti naš slovenski radio. Je več kakor nujno potrebno, da se v tem oziru stori, in to hitro stori, kar nam narekuje naša narodna in kulturna dolžnost. Ni mogoče uvideti razloga, zakaj bi Slovenci ne uporabili vseh sredstev, ki z njimi razpolagamo, v narodno obrambne svrhe, če se drugi, katerih vpliv bi morali paralizirati, tudi poslužujejo vseh mogočih sredstev, med njimi ne nazadnje — radia!
Tujsko-prometne zadeve Slovenskih goric
in Prekmurja
M
"ssolini prisiljen, voditi tako medna r°dno politiko, kakoršno je, ki se je s lvojimi posledicami maščevala nad pškoslovaško in vso Srednjo Evropo, er da Nemčija, ki so jo vzpodbuli njeni Zl"ianjepolitični uspehi, danes odločno ^ahteva ne samo svoje stare kolonije, emveč tudi nadaljnjo odškodnino.
Hitler je porušil versaillesko delo. V svojega gesla »več prostora za živ-Jpnje naroda« zahteva danes po uspešni Jkvidaciji sudetskega problema kolonije, ripoiitev od Češkoslovaške odtrga-eja ozemlja pomeni uspeh nedogledne-*a Političnega pomena, toda Hitler nujno Potrebuje taka ozemlja, ki bi mu omogo-1 a rešitev težjih gospodarskih in social-m Problemov. Če je izjavil, da je z ' J,eksijo Sudetov konec nemških teritori-* lih zahtev v Evropi, prihaja pač zdaj a vrsto doba novih zahtev, ki smerijo rešitvi kolonialnega vprašanja. V vranih kolonijah bi mogla Nemčija nase-d‘ vsa' Pol milijona svojih nezaposlenih Pavijanov ter istočasno povišati svoj najmanj za pol milijarde mark. bVi .seveda,ve, da bo treba v kolonije ie Mati kapital> ki «a nima- ^ponska loo ndžukuo investirala samo v letu iu iV ra<^ ^ m'^onov angleških funtov cjh • se finančno izčrpava z investi-iniM V Abesini)i- Iste naloge bo torej Van ,tUdi Nemč'ia’ ^ bo dobila zahte-Pa h- m °n||e- ^rez Prispevkov Anglije 10. 1 yetI,čija težko ugodno rešila te na-bo ’• se	'ako izogiba in se
Anpr08-*3'1' neP°srednemu konfliktu / di t ,° in se 1,0 vedno trudil, da reši tu-T>letl ?~n'a'n0 vpraC;aT!'e brez vojnih za-
Pogled na med Muro in Dravo se razprostirajoče Slovenske gorice in Prlekijo, na pokrajini rujnega vina, :>žmahtnih gibanic in krapcev«, znamenitih gučov, starinskih pesmi, starih narodnih šeg in navad in nad vse veselih in gostoljubnih ljudi! — Divje romantike gorskega sveta ni tukaj. Le povsod se razprostira va-lovje prijetno zaokroženih gričev in brd, povsod prijetni vinogradi z ličnimi belimi viničarskimi in bajtarskimi hišicami. Vmes pa so posejane krasne letoviške vile naše mestne in tuje gospode. Svet še premalo pozna ta del naše zemlje. Mnogokrat tudi med domačini v teh pokrajinah ni dovolj zavednosti in razumevanja za lepoto domačih tal. Jesenski čas, čas slovenjegoriške in prleške trgatve je najpomembnejša posebnost teh pokrajin. Te strani naj zato vzbude med našim svetom več zanimanja za lepe Slovenske gorice in Prlekijo. Seznani ga naj z raznimi kraji, pridelki in kulturnimi posebnostmi ter naj privabi v ta, dosedaj tako pozabljeni kot naše domovine več ljudi, ki si žele v dneh oddiha sonca in zraka ter preprostega razvedrila. Številne va si, trgi. mala mesta in krasne razgledne točke Slovenskih goric nudijo tujcu naj privlačnejše izlete. Na žalost moramo
ugotoviti in priznati, da so ti kraji oji tujcev še vse premalo obiskani. Naše kmečko ljudstvo še ni zmožno, da na kakršni koJi način pritegne tujca. Ne ceni še dovolj, kakšno gospodarsko korist lahko prinese olepševanje naših domov. Za to je poklicana posebno kmečka ženska mladina, ki bi naj posvetila več pažnje olepševanju naših domačij s cvetli cami. Na naš račun uporablja in izkorišča te ugodnosti inozemec-dvolastnik, ki iz pohlepnosti grabi po naši zemlji in nam trga našo narodno posest. Svoja vinogradniška posestva z izdatnimi stroški preureja, gradi na razglednih točkah krasne izletniške vile in vabi svoje prijatelje inozemce na poletne in jesenske izlete in na trgatev. In mi? Ali bi v nas ne bilo toliko zmožnosti, da bi sami urejevali takšna letovišča, ki bi služila v iia*šo gospodarsko korist? V oviro tujskega prometa so še številne druge stvari. Naše ceste ob severni meji so še vedno v nevzdržnem stanju. Enako se ne moremo pohvaliti s cestami po Prlekiji. Potrebno je, da banovina posveti temu problemu večjo pažnjo in skrb. Potreba po pospešitvi tujskega prometa je večja ko kdaj prej.
Socialna pomoč Zbornice za TOI
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1938 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 100 din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra 1938, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, odnosno da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje mora vlagati vsak prosilec zase in se prošenj sestavljenih po skupinah ter prošenj prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kakega obrta ali trgovine, ne more upoštevati.
la je v.
Gotovo ni to ugodna naloga. V kolonialnem vprašanju je Anglija zelo občutljiva in bo gotovo s svojo znano trdovratnostjo branila svojo kolonialno držav s tem, da bo glavno težo bodočih žrtev zvalila na druge. Mussolini bo seveda podpiral nemško stališče, toda pod pogojem, da pri novi delitvi kolonij ne bo pozabljena Italija. Tega se Anglija že zaveda, zato nas ne sme presenečati, da veselje Londona nad ohranitvijo miru z i žrtvovanjem Češkoslovaške tako naglo pojema...
Pojasnjen požar pri Teznem
V	Spodnji Dobravi pri Teznem je nedavno izbruhnil požar v trgovini Avgusta Štruklja, ko je bil trgovec z ženo z doma. Ogenj so pravočasno pogasili in je škoda neznatna. Zaradi sumljivih okolščin so tezenski orožniki uvedli pre iskavo in požar pojasnili. Ugotovili so, da je trgovec Štrukelj zavaroval hišo, ki ni njegova, za 30.000 dinarjev in še pohištvo za šest tisočakov. Usodnega dne, ko je izbruhnil požar, je Štrukelj dejal, da je bil s kolesom v Slovenski Bistrici. Orožniki pa so našli njegovo kolo v prtljažnici na hočkem kolodvoru. Tezenski orožniki so pod sumom požiga Štruklja aretirali in izročili v sodne zapore.
Za jugoslovansko bolgarsko zbliianje
V	Splitu je bil kongres Zveze ju goslovansko-bolgarskih lig, ki so mu prisostvovali tudi številni bolgarski delegati. Vsi referati so povdarjali čim tesnejše gospodarsko in kulturno sodelovanje obeh narodov. Sprejeta resolucija daje smernice temu sode-
I	lovanju. ki ga naj pospešujejo univerze, književnost, lisk in radio.
o. Odvetniška zbornica za Slovenijo je
imela v Ljubljani občni zbor, na katerem je podal poslovno poročilo predsednik dr. Žirovnik. Poročila, kakor tudi proračun za prihodnje leto so bila sprejeta, živah-
neje pa se je razgibal občni zbor pri volitvah. Postavljeni sta bili dve listi, in sicer z dosedanjim predsednikom in pa z dr. Fettichom na čelu. Zmagala je lista dr. Žirovnika.
o. Zgraditev doma uslužbencev poštne hranilnice v Ljubljani je dovolila vlada. Stavba bo stala na parceli, kjer je stala svoj čas konjušnica ljubljanskega Jezdnega kluba na Bleiweisovi cesti. Stavba bo imela tri nadstropja, stala pa bo po dosedanjih računih tri in pol milijona dinarjev.
o. Prevoz kosti ruskih ujetnikov s Hrušice. Z zapuščenega ujetniškega pokopališča na Hrušici so slovesno prepeljali kosti devetih ruskih ujetnikov v grobnico kapelice jeseniškega pokopališča. Devet malih belih krst se je bleščalo v jesenskem soncu in cvetje je zagrnilo grobove nad njimi.
o. K poročilu o požaru pri pos. Mariji Fras v Žicah pri Sv. Ani v Slov. goricah smo dobili še naslednje pojasnilo: Ob priliki požara je pogorelo samo gospodarsko s slamo krito posjopje, dočim stanovanjska hiša ni pogorela. Ogenj pa so zakrivili otroci.
o. V ljubljanske zapore so prepeljali iz Kranja 5 aretirancev, ki so zapleteni v velike sleparije na tomboli kranjskega gasilskega društva. To so zasebni uradnik Janko Rotman, piskrovez Edvard Tomažič, delavec Avgust Pa], mizarski pomočnik Albin Širec in delavec France Bobič. Proti njim je uvedena kazenska preiskava zaradi ponarejanja številk na različnih tombolah.
c. Preureditev. Delavske zbornice v Celju. Dopisništvo Del. zbornice bo prestavljeno v pritličje, kjer je urejena čakalnica, knjižnica je prestavljena iz tesne sobe v veliko sobo ob vhodu v poslopje. Knjižnica ima preko 1000 knjig in vzdržujejo jo strokovne organizacije same, delavci pa zdaj opravljajo kuluk v sobi, kjer se bo nahajala tudi čitalnica. Na dvorišču so stojala za kolesa, vsa -hiša pa je okusno prebarvana.
c. Borza dela v Celju je imela 10. t. m. vpisanih 242 brezposelnih (176 moških in 66 žensk), 20. t. m. 219 (153+66). Išče ilapca, krojaškega pom., elektroteh. vajenca, 6 kuharic, 4 služkinje, 3 sobarice, vzgojiteljico, postrežnico.
c. Polomljene roke, noge, ključnica, lobanja... Levo nogo so si zlomili v To-polščici na paši dninarjev sin Plesnik Gregor, v Konjicah posestnikov sin Pod-crajšek Jože, ki ga je brcnila krava, v Jurkloštru posestnik Knez Anton, na katerega se je zvrnil voz sena. Levo roko sta si zlomila: Neža T„ ki jo je mož udaril z grabljami in v komolcu kurjač iz Zg. Hudinje Janušič Anton, ki je padci na cesti v Novi vasi s kolesa. Lobanjo si je prebil pos. sin Menčak Jožef, ki ga je povozil lesni trgovec Franc Prosečnik iz Bočne. Ključnico si je zlomil dninar v kapucinskem samostanu v Celju Štor Ivan.
c. Uboj. Neki kmet je pripeljal z vozom v bolnišnico Kovačiča Martina, ki ga je v Cerovcu pri Šmarcu zabodel z nožem v prsa in trebuh jz ljubosumnosti posestnik Jože Ž. Kovačič je še sam šel v bolniško sobo, včeraj ponoči pa je po nekai urah umrl.
c. Umrla sta v bolnišnici 11 letni Javornik Ludvik, sin žagarja v Oplotnici, in v Zg. Hudinji 711etna vdova po cinkar-ni-škeni delavcu in posestnica Špeglič Neža.
»Mami, prihranil sem ti 1 dinar! Tvoje anonimno pismo sem kar sani nesel k naslovljencu!«
Maribor
Zanimiv soor okoli oos!opia mariborske realne sim oazi je
Vodstvo realne gimnazije v Mariboru se trudi in bori za izboljšanje prilik na tej šoli. Razni kabineti so potrebni novega inventarja, toda vse prošnje so zaman. Najbrže je vsemu temu kriv spor zaradi lastništva šolskega poslopja. Znano je, da je poslopje last mariborske mestne občine. Po posebni pogodbi je država dolžna plačevati za uporabo gimnazijskega poslopja mestni občini letno din 120.000 najemnine. Zvedeli smo, da dolguje država na najemnini mariborski
mestni občini že preko pol milijona dinarjev. Že pred dvema letoma se je banovina pričela pogajati za odkup tega šolskega poslopja, do česar bi prišlo seveda, če bo zaostala najemnina poravnana. Takrat bi se tudi prilike na realni gim-nziji izboljšale. Ne bomo se spuščali v ugotavljanje, kje je krivda, da se pogajanja zavlačujejo, toda v interesu staršev in srednješolskega naraščaja je, da se ta problem čhnprej reši.
Pred izpremembo kolektivne pogodbe tekstilnega delavstva
Včeraj je bila v Delavski zbornici v Mariboru konferenca zaupnikov tekstilnih delavcev. Razpravljali so o kolektivni pogodbi tekstilnega delavstva, ki je bila podpisana že pred 2 letoma. Ker so pa nastopile popolnoma nove razmere ,se je pokazala potreba izboljšanja te pogodbe. Tarifni odbor je dobil pooblastilo, da skuša doseči spremembo kolektivne pogodbe, ki
bo veljala za vsa tekstilna podjetja v dravski banovini. Želja delavstva je, da je pogodba odpovedljiva konec leta, v tarifnih postavkah pa vsake tri mesece, tako da je mezde mogoče prilagoditi vsakokratnim razmeram. O teh zahtevah se bo razpravljalo pri pogajanjih med delavstvom in delodajalci.
Maribor v temi
Ko so snoči zazvonili zvonovi in so sirene zatulile, je mesto utonilo v temo. Tudi okolica je bila nerazsvetljena. Po ulicah je završalo in kriki razposajenih mladeničev so zdaj pa zdaj odjeknili v črno noč. Tu in tam je kakšen pobalin na skrivaj posvetil ženskam z elektriško svetilko v obraz in nato pobegnil. Kolesarji in avtomobilisti so z zastrtimi lučmi vozili po ulicah k sreči brez vsake nezgode. Vsa okna so bila zagrnjena in le tri prijave so pri policiji, v katerih je govora o prekršitvi predpisov o zatemnitvi mesta. Na splošno so z disciplino prebivalstva za prvi tak poskus zadovoljni. Proti pričakovanju tudi v kriminalistiki ni bilo važnejših dogodkov. Mesto je bilo mirno in je zgodaj zaspalo.
Slovo od Ignaca Založnika
Včeraj popoldne so se mariborski obrtniki in ostali gospodarski krogi poslovili od pokojnega obrtnozadružnega nadzornika Ignaca Založnika. Pred mrtvaško vežo so se zbrali njegovi številni prijatelji in sodelavci, med katerimi so bili tudi predsednik Zveze obrtniških društev Dravske banovine g. Rebek iz Ljubljane, zastopnika industrijalcev ravnatelj Krej-či iz Ruš in inž. Dračar, zastopnik Zbornice za TOI g. Pinter, zastopnika Sokolstva župni starosta Kranjc in dr. Fornazarič in veliko število mariborskih ter okoliških obrtnikov. Po pogrebnih obredih, ki jih je opravil starokatoliški župnik g. Jošt iz Celja, so pekovski mojstri zapeli turobno žalostmko, nakar se je v imenu Zveze obrtniških združenj poslovil od zaslužnega pokojnika g. Rebek iz Ljubljane. V imenu mariborskih obrtnikov je ob krsti spregovoril g. Miho Vah-tar, ki je povdaril velike zasluge umrlega obrtnega inšpektorja, Nato je častna četa mariborskega pešpolka počastila spomin rezervnega kapetana s častno salvo. Ob sviranju žalostink vojaške godbe je avtofurgon prepeljal truplo v gra-Ski krematorij k upepeljitvi.
ce, Ribnice na Dolenjskem, Ptuja, Brežic, Trbovelj, Celja, Velenja in Maribora. Maribor sta zastopala primarij dr. Ratschel in dr. Varl. Zborovanje je vodil dr. Neubauer, šef-zdravnik na Golniku. Dispanzerski zdravniki so razpravljali o čim uspešnejšem skupnem delovanju proti tuberkulozi. Dr. Peček iz Brežic je razpravljal o znanstveni temi »Vprašanje zaprte tuberkuloze«, dočim je podal dr.
Bogata radvanjska teta in njena nečakinja
Studenški orožniki so te dni odkrili veliko tatvino denarja, ki je zelo za nimiva. V Radvanju živi stara in precej bogata teta, ki je vdova in brez otrok. Njeni svojci so vedeli, da je ženica zelo petična. To je zlasti dobro vedela njena 16-letna nečakinja, ki je stalno obiskovala svojo teto, Pri vsakem takem obisku pa se je dobro založila s tetinimi stotaki. Nekega dne je ženica ugotovila, da ji je mlada nečakinja odnesla 13.000 dinarjev. O tem je obvestila orožnike in studen-
aferi, v katero jo zapletenih več so-	f.,™	ie	»<*'
brivskemu mojstru Viadirmru Severu iz Studencev poln nahrbtnik s prošnjo, naj ji ga nekaj minut čuva. Ker ženske ni bilo nazaj, je Sever izročil nahrbtnik strazm* oi. V nahrbtniku je bilo več starega in novega perila in nekaj obleke. Policija bo skušala zadevo pojasniti.
m. Vreča kostanja je bila ukradena Vincencu Repolusku iz Ruš, ko je čaka na koroškem kolodvoru na vlak.
m. Nezgoda v tovarni. Pri nakladan!« zabojev se je ponesrečil na dvorišču neke tovarne 581etni delavec Franc Kozun-Padel mu je zaboj na nogo in mu jo zlo-mil.
m. Prometna nesreča. Na vogalu Ma&' dalenske in Poljske ulice je neki nepre-vidni kolesar povozil zasebnico Katarino Rusovo. Žena je dobila več poškodb na rokah.
m. Vlom v Smetanovi ulic!. Sredi no& je gostilničar Josip Nekrep zapazil v svoji gostilni v Smetanovi ulici luč. Tako) je poklical svojo ženo, ki je pazila oknom, sam pa je vdrl v gostilno. Vlomilec se je prestrašil in skočil skozi okn°' kjer ga je zgrabila gostilničarka. V vlomilcu so spoznali svojega bivšegae hlape 421etnega Gabrijela Zamudo.
m. Ker mu je odpeljal ženo, je gozdu1 delavec Ferdo L. iz Prevalj napadel Luko K. in mu dal več udarcev po ž'aV1' tako da ga je težko poškodoval. Hudo J zdelal tudi cigana Ferdinanda Ro5a l7' Črne.
Napad zaradi cigarete. Na Franko-ulici je preteklo noč neznane1'
m.
rodnikov bogate radvanjske tete.
m. Industrljalec Josip Hutter je bil odlikovan z redom sv. Save 4. stopnje, m. Napad v Jadranski ulici. Pri ba-
Neubauer strokovno poročilo o dispan- rakah v Jadranski ulici je skupina
zerskem vprašanju, kar je ponazoril z zanimivo statistiko. Poročal je tudi o nedavnem sestanku dispanzerskih zdrav nikov v Beogradu. Sledila je živahna debata o raznih problemih in stanovskih vprašanjih. V obširni resoluciji utemeljujejo potrebo po uveljavljenju novega pravilnika, o skupni borbi proti tuberkulozi	in končno	zahtevo	o	regulaciji	pre-,	_ _ .
jemkov	dispanzerskega	zdravniškega	in	je	stražnik v Frankopanovi ulici are-
tiral sumljivega možakarja, v katerem so	spoznali 34-letnega Franca Muhiča.
Povedal je, da je iz Prekmurja prišel v Maribor v kino...
m. Nesreča na Koroškem kolodvoru Včeraj je na Koroškem kolodvoru pa-z vagonskega odbijača delavec
neznancev napadla trgovskega pomočnika Franca Jabahera in ga nevarno zdelala.
m. Prometna nesreča. Na križišču Tomšičeve in Cankarjeve ulice sta trčila dva kolesarja. Pri padcu se je uradniški pripravnik Srečko Pukl lažje poškodoval, m. Tema ga je privabila. Sredi noči
strežnega osobja.
Konferenca dispanzerskih zdravnikov v Mariboru
V nedeljo dopoldne je bila v hotelu »Orel« konferenca dispanzerskih zdravnikov Slovenije. Zbrali so se razen ljubljanskega vsi šefi dispanzerjev iz Slovenije, in sicer iz Kranja, Jesenic, Cerkni-
studenike
Svengall za revne otroke
Občinski odbor Rdečega križa v Studencih je naprosil g. Svengalija, da del priredi dobrodelen večer svojih zani-jUrban Konežaj m dobil hude notra-mivih poskusov. Svengalijev večer bo nje poškodbe.
v soboto, 29 .t. m. zvečer V Grmekovi j m. Kolesarske tatvine se pojasnjnje-dvorani v Studencih. Cisti dobiček te jo. Nedavno aretirana Pinter in Gajšek sta izvršila tudi celo vrsto kole sarskih tatvin. Na policiji imajo celo skladišče razdejanih koles in sestavnih delov.
Skrivnosten nahrbtnik. Na Kralja
prireditve jc namenjen revnim studenškim otrokom za božično obdarovanje. G. Svengali ostane še nekaj časa pri „Zamorcu‘\ V nedeljo dopoldne bo njegova matineja ,nato pa bo odpoto-j
četa in zahteval cigareto. Čerče je nemu gostu ponudil dozo, ki jo je nezna' nec zgrabil in hotel izginiti. Ker se mu ni posrečilo, ga je napadel in čerrf . brcnil v nogo, da mu jo je zlomil. Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico. ^
M*
* Budilke 39 din samo v trgovini Iigerjev sin, Maribor. Gosposka 15.
* Jadran! Jutri ob 20. uri v Narodne^ domu članski sestanek radi razgovora z proslavo društvene 20-letnice. Člaflstv vabljeno. Odbor.
»Jadran«! Danes važna vaja!
Nočna lekarniška služba: Lekarna Pn Zamorcu, Gosposka ulica, telefon ’ Lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandr va 33, telefon 22-13.	_
Kino
* Grajski kino. Danes poslednjič ”* nale«. Od srede dalje »Domovina«*
m.
val na daljšo turnejo v tujino.
'uffura
Ančica Mitrovičeva
Drevi slavi v zagrebškem gledališču z naslovno vlogo v operi »Carmen« 25-let-tjlco svojega gledališkega delovanja operna pevka Ančica Mitrovičeva, katere umetniški razvoj in dvig je tesno povezan z Mariborom. Maribor ji dolguje mnogo, a tudi ona Mariboru
Svojo umetniško pot je nastopila ga. Ančica Mitrovičeva pred 25 leti v Osje« ku, kjer je bil tedaj ravnatelj opere njen poznejši mož, dirigent g. Andro Mitrovič. Simpatična, talentirana in ambiciozna pevka je pela že v prvi sezoni naslovno ulogo v Goldmarkovi operi »Cvrček za pečjo«. Toda pozneje se je morala dolga leta zadovoljevati z nastopi v opereti in drami, zlasti v Varaždinu, kamor je prišla s svojim možem kot ravnateljem. Tedaj je bila v glavnem operetna subreta, v Maribor pe je prišla kot operna primadona. Bilo je to včasu, ko nam je g. Mitrovič ustvaril opero, kakršne pozneje nismo več mogli imeti. Tvarne in druge težkoče so prizadevanja g. dr. Brenčiča zavrle in opera je morala za več let likvidirati.
Toda v tisti zmagoslavni dobi mariborske opere se je dvignila in razvila ga. Ančica Mitrovičeva do moči* ki ji je na
mah odprla pot v širši svet. Margareta v »Faustu«, Mignon, Tosca itd., a predvsem Carmen, to so bile njene sijajne vloge, ki se jih gotovo spominjajo še vsi, ki so jo poslušali in gledali. Tudi gledali, kajti ga. Mitrovičeva je — ena med redkimi opernimi pevkami — bila v resnici dobra igralka. Njena pot je vodila potem iz Maribora v Ljubljano, Lip-sko, Zagreb, zopet v Ljubljano, Berlin in od tam dokončno v Zagreb, kjer slavi nocoj svojo petindvajsetletnico.
Bratski Zagreb se je za ta njen jubilej slovesno pripravil. Ustanovil se je poseben odbor iz najuglednejših zagrebških osebnosti, da da proslavi potrebno ozadje in širši značaj. Tej proslavi se pridružuje nocoj tudi Maribor, ki želi, da bi mogla nastopiti ga. Ančica Mitrovičeva čimprej kot gostinja v našem gledališču in ustvari priložnost, da ji ob njenem pomembnem jubileju izkaže svoje simpatije vse tisto občinstvo, ki se njenih uspehov v naši operi še vedno tako dobro spominja.	-r.
MONUMENTA ARTIS SLOVENICAE.
Akademska založba v Ljubljani je poslala te dni v svet 8. snopič drugega de-
I Petra trgu je nepoznana ženska izročila
la »Monumenta artis slovenicae«. S tem je zaključena druga knjiga, ki obsega skupaj s prvo celotno gradivo slikarstva na slovenskem ozemlju do modernega realizma, kolikor ga je bilo določeno za izdajo. Od napovedanih 36 snopičev jih je izšlo doslej že 21. S prihodnjim snopičem se prične stavbarstvo na slovenskem ozemlju. Obsegalo bo tudi osem snopičev. Končno pa pride na vrsto še kiparstvo, ki je preračunano na 7 snopičev. Izdaja te monumentalne edicije se je nekoliko zakasnila, kar so bile krive tehnične ovire, pa tudi zaostale naročnine. Ko bo delo univ. prof. dr. Steleta dovršeno v celoti, se bo moglo uvrstiti med najpomembnejše knjige evropske literature o umetnosti srednjega in novega veka.
Mariborsko gledalliie
Torek, 25. okt., ob 20. uri: „Kar čete“. Red D.
Sreda, 26. okt.: Zaprto.
Četrtek, 27. okt., ob 20. uri nik“. Red C.
Petek, 28. okt.: Zaprto.
Sobota, 29. okt., ob 20. uri: « ccio“. Premiera.
hP'
. pokoj'
Bocc;1'
k Dejanje. Izšel je letošnji 8, zvezek revije »Dejanje«, ki ga izdajajo bivši sodelavci »Doma in sveta«. Številka je posvečena pretežno aktualnim vprašanjem: ob 20-letnici Jugoslavije, moderni Poljski, razkosanju Češkoslovaške, vojni na Daljnem vzhodu itd. Eseje in poročila so napisali: Bogo Grafenauer, Edvard Kocbek. Viktor Smolej, Jože Zemljak in dr. Tine Debeljak je objavil prevod Josefa Hore pesmi »Spev češke zemlje«, Janez Tominc sonet »September 1938«, Jože Brejc pa še »Pesem v jeseni«. Ob koncu
je nekaj ocen.	,Krišni*
k Razstava »Brazde«. Ker je iex v0_
mariborski Umetnostni teden za[a^1 pri-litev preložen na prihodnjo Pom ^r;1 v redi UK Brazda meseca decem^,, Mariboru samostojno razstavo članov.	,	/na-
k Jelušičeva drama »CronlW orekl3 ni nemški pisatelj hrvatskega pCr0I1i-Mirko Jelušič je napisal dramo » enl-\vell«, ki bo uprizorjena prvič 10. » pe, bra v dunajskem Burgteatru v re 0gicili tra Stanchine. V drami je samo ulog 39.	v a|ožbi
k Dva nova češka romana. v ^efl1 E. Beaufort v Pragi izideta v An-dva nova češka romana, Bohne djel« in Synekova »Touha«. „raS^ k Bistvo slovaške literature, v i gSei založbi Borovy je izdal prof. Pra/;,eSii°' »Duchova podstava slovenske slo ^ sti«, v katerem obravnava °dn°sa;r0ble-češko in slovaško literaturo. K • mom tega dela se še Povrnemo. g ^ k Josip Nikšlč: Dr. Eduard Ben {c Prosvetni odbor v Karlovcu je i ^ g dni 48 strani obsegajočo brošuro ^f, Benešu, ki jo je napisal ravna De)0 lovškega učiteljišča Josip Niks • je prišlo spričo zadnjih dogod ^bjla prepozno. Podobu dr. Benesa , .eVajo s tem čisto nove osvetlitve, k. zalite marsikatero korekturo.
Gospodarstvo
Nov pravilnik o pomočniških izpitih
OBRTNIKI PROTI UVELJAVLJENJU NOVEGA PRAVILNIKA — NOVI PRAVILNIK OVIRA RAZVOJ OBRTNIŠKEGA NARAŠČAJA IN NALAGA MOJSTROM NOVA BREMENA
Izšla so nova pravila o opravljanju
Pomočniških izpitov, ki bodo stopila v veljavo, ko jih bo ban odobril. Nova pravila so v štirih členih spremenjena in Prav te spremembe hudo prizadenejo naše obrtnike. Razvoj obrtniškega naraščaja novi pravilnik katastrofalno zavira, ker se bodo mojstri spričo novih bremen branili vajencev. Dočim je bil doslej Predsednik izpraševalne komisije za po-•nočniške izpite mojster, določajo nova Pravila, da postavlja predsednika in nje-S°vega namestnika na predlog zbornice Pan za tri leta izmed učiteljev strokovne Padaljevalne ali druge šole na sedežu trtnega združenja. Obrtniki-mojstri pa s° samo člani izpraševalne komisije. Po nPvih pravilih mora plačevati predsednika in podpredsednika te komisije Zdru
dajatev ne zmorejo. Zato določa novi pravilnik, da Združenje izterja honorar od kandidatov, ki opravljajo pomočniški izpit. S tem so prizadeti mojstri, še bolj pa je prizadet obrtniški naraščaj. Mojstri se bodo z ozirom na nove dajatve branili vajencev, kar bo obrtništvu gotovo zelo škodovalo. Že iz tega razloga je protest obrtništva proti uveljavljenju novega pravilnika o opravljanju pomočniških izpitov povsem razumljiv in upravičen. Nova pravila predvidevajo tudi stroge ukrepe proti obrtniškim vajencem, ki ne bi obiskoval obrtno nadaljevalne šole in sploh ustrezal vsem predpisanim pogojem. Mariborsko obrtništvo bo na posebnem sestanku zavzelo svoje stališče
o	novem pravilniku in zaprosilo za spremembo nekaterih členov, da se omogoči
2enje. Je pa mnogo združenj, ki takih | razvoj obrtniškega naraščaja.
-ig.
Zmanjšan obtok denarja
V	septembru se je naš obtok bankov-Cev zelo dvignil ter koncem meseca do-^e§el tako višino, kakršne prej nikoli, •a dvig obtoka bankovcev je povzročila sPlošna nervoznost, ki je zavladala tudi 113 denarnem trgu ob mednarodnih za-Pletljajih. V dveh tednih se je obtok po-večal več ko za 1 milijardo din. čim Je jela popuščati napetost, je začel pacati tudi pri nas obtok denarja. Tako se je v prvi polovici oktobra obtok zmanjšal od 7404 milijonov za 339 milijonov na '064 milijonov din. Pričakovati pa je, da 5e bo obtok v nadaljnjih tednih še zni-?-al, ker se je trg pomiril in se dvignjene "aložbe spet vračajo v Narodno banko 0i:- denarne zavode.
Hmeljsko tržišče
Žalec, 25. oktobra. Letošnje zaloge blaga gredo h koncu. Za malenkostno za-°So, ki je še na razpolago in s katero Sa Prodajalci upravičeno nekoliko rezervirani, vlada živahno zanimanje. Cene s° se spričo nezmanjšanega zanimanja Ponovno še bolj učvrstile ter se je prodajalo blago po din 33 za kg. Do konca 2a'og pa se bodo cene gotovo še pognale j^koliko navzgor, če bi ne bila letošnja etina toliko zatajila, bi bila za naše hme-,an'e bilanca še razveseljivejša.
S. Sejmi 26. oktobra: Celje, Ptuj, Vi-®etn ob Savi in Trbovlje.
Kaj bo z nemško klirinško marko?
^e°grajska trgovinska pogajanja med Ptnčijo in našo državo so s posebnim ™ydarkom razpravljala tudi o stabiliza-1,1 tečaja klirinške marke, ki je doslej
prinesla našim izvoznikom že toliko nepredvidenih izgub in nepotrebnega rizi-ka. Tozadevno je bil dosežen pri pogajanjih popolen sporazum ter je bil utrjen tečaj klirinške marke din 14.50. Ta vest je na borzah vplivala zelo ugodno ter so se vsepovsod dvignili tečaji klirinške marke, izvozniki pa so prišli do novega upanja, da se bodo tozadevno razmere le nekoliko poboljšale, kar pa bo pokazala nadaljnja praksa.
g. Za dva odseka železniške proge Črnomelj—Vrbovško je za 12. in 14. novembra razpisana že tretjič licitacija. Iz tega je razvidno, da tudi druga licitacija ni uspela, kljub temu, da je bil ponudek podjetja »Jelšingrad« najnižji. Za tretjo licitacijo velja za oba odseka najnižji ponudek manj ko 66 milijonov.
g. Cene jajc se zaradi večjega povpraševanja in dviga našega izvoza spet dvigajo. Na debelo se plačujejo od 75 do 80 para komad.
Borzna porolila
Devize. L j u b i j a n a. Amsterdam 2387.65—2402.25, Berlin 1756.53—1770.40, Bruselj 742.20—74726, Curih 996.45— 1003.52, London 208.60—210.66, New York 4358.51—4394.82, Pariz 116.60—118.04. Praga 150-69—151.79, Trst 230.19— 233.27.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 467—470, 4% agrarji 59—60, 4% sev. agrarji 57.50—69, 6% begi. ob v. 88.50—90, 6% dalm. agrarji 87.50—88.50, 7% stab. pos. 97.50—98, 7% inv. pos. 98 —98.50, 7% Blair 91—91.50, 8% Blair 97—98.50. Delnice: PAB 215—222, Trbovlje 200 bi., Jadranska 350 d.
Šport
Spored XII. Olimpijskih iger 1940
Prireditveni odbor XII. Olimpiade v Helsinkih je izdal termine za poedine športne panoge. Olimpijski program se bo na povečanem olimpijskem stadionu v Helsinkih razvijal od 20. julija do 4. avgusta. Spored je sledeč: lahka atletika: 21. do 28. VIL, mečevanje 21. VII. ter od 23. VII. do 4. VIII., rokoborbe v klasičnem stilu od 21. do 24. VIL, v svobodnem stilu pa od 27. do 29. VIL, moderni peteroboj od 21. do 25. VIL, nogomet od 21. VII. do 3. VIII., jadranje od 23. do 26. VII. ter od 29. do 30. VIL, streljanje od 24. do 27. VIL, dviganje uteži 25. in 26. VIL, kolesarjenje od 25. do 28. VIL in 30. VIL, kajak, veslanje 25. in 27. VIL, plavanje
od 26. VII. do 3. VIII., gimnastika od 29. do 31. VIL, konjski športi od 29. VIL da 3. VIII., boksanje od 30. VIL do 3. VIII., veslanje od 30. VII. do 2. Vlil. To so discipline, ki bodo na sporedu XII. Olimpiade, od teh pa pridejo za nas doslej v poštev: lahka atletika, mečevanje, rokoborbe v klasičnem stilu, nogomet, jadranje, streljanje, kolesarjenje, kajakaško veslanje, plavanje, gimnastika, jahanje, boksanje in veslanje. V nekaterih športih smo že dosegli prilično olimpijsko zrelost, dočint je pri nekaterih drugih vprašanje, ali ima smisla poslati naše tekmovalce na tako dolgo in drago pot
Spored biljardnega prvenstva
V	kavami »Jadran« se vrši tekmovanje za naslov prvaka Maribora v biljardu. Tekmovalci igrajo v treh skupinah. — Spored za ta teden je sledeč: Prva skupina je igrala včeraj, kakor smo že objavili, ter bo igrala tudi danes v sledečem razporedu: ravn. Klobučar - Potočan, Koser - inž. Najžar, Bender - Lepej, Hobacher - Poš. V drugi skupini bodo tekmovali v sredo Župančič - Pertot, Va-ljak - Tkalec, prof. Sila - Gajšek, Černič-Stmiša, v petek pa Valjak - Pertot, Strniša - prof. Sila, Tkalec - Gajšek, Zupančič - Černič. V tretji skupini bodo nastopili v četrtek Haas-Uhler, Fuchs-Paniko-vič, Vošinek-Batinič, dr. Irgolič-Weisen-steiner, v soboto pa Komauer - dr. Irgolič, Haas r Vošinek, Uhler - Fuchs, Batinič - Panikovič. V prvi skupini vodi sedaj Hobacher, v drugi Gajšek, v tretji pa Haas. Igralci morajo biti točno ob 20. v klubskem lokalu.
KONTINENT-NIZOZEMSKA B 2:1 (0:0)
V	Amsterdamu se je v nedeljo odigrala zadnja trening tekma kontinentalne reprezentance pred tekmo z Anglijo, ki se je končala, s tesno zmago kontinentalne reprenzentance. Tekmi je prisostvovalo okoli. 25.000 gledalcev. Kontinentalno moštvo je nastopilo v sledeči postavi: Olivieri, Foni, Rava, Kupfer, Andreolo, Kitzinger, Aston, Braine, Piola, Zsen-geller, Brunstaad. Moštvo je predvedlo v prvem polčasu jako slabo igro ter so bile v drugi polovici izvršene izpre-membe v postavi: Olivieri je nastopil v golu nizozemske reprezentance, na Zsen-gellerjevo mesto je stopil Braine, na Brainovo pa Hahneraann. Od 20. min. drugega polčasa je igral na levem krilu Collaussi. Gole so zabili Hahnemann, Brunstaad in Foni (avtogol). Kontinentalna reprezentanca je včeraj zvečer odpotovala v Anglijo.
ŠE NEDELJSKI REZULTATI: Kodanj: Danska: Holandska 2:2 (0:2). Varšava: Poljska:Norveška 2:2 (1:1). Trbovlje: Amater:Atletiki 2:2 (1:2), — Tekma za podzvez. prvenstvo.
s. Iz OO v Mariboru. Član OO g. Jenko Josip, ki je zastopal PSK »Dravo« iz Ptuja, je podal ostavko na odborniško mesto.
s Mednarodni olimpijski odbor bo sklical kongres, ki se bo vršil od 6. do 9. junija 1939. v Londonu. To bo 36. sestanek najvišjega olimpijskega foruma.
s. K svetovnemu prvenstvu v smučanju, ki se bo vršilo od 12. do 18. febr. 1939 v Zakopanih, bo Finska poslala 15 najboljših zimskih športnikov.
Sah
š. Dvomatch med mariborsko šahovsko sekcijo UJNŽB in Celjskim šahovskim klubom je končal z zmago Celjanov v razmerju 6!4:2Vs.
Filatelija
f. Znamke v spomin posvetitve bolnice v Demir Kapijl. Ob priliki posvetitve bolnice kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Demir Kapiji so bile izročene v promet posebne jubilejne znamke z dvojno vrednostjo. Izdelane so štiri serije, in to po 1.50+1.50 (rožnata) s. sliko bolnišnice, 2+2 (violet) s sliko tekača z baklo, 3+3 (modra) z zadnjo sliko pokojnega kralja,
1	+ 1 (zelena) s sliko reke Vardarja pri Demir Kapiji.
f. Nove albanske znamke. Poštna u-prava je izdala nove znamke s podobo mlade kraljice, albanskega orla in kralja, Te znamke bodo veljavne samo do 1. decembra.
f Švicarska federalna uprava je uporabljala do sedaj križ, s katerim je perfo-rirala znamke. Od sedaj bodo imele švicarske znamke križ v pretisku.
Daljica marija romunska:	58
fyoeWa	nojepaživijekja
Nenavadna in smešna prikazen je bil v tem cere-°hielnem oblačilu Jon Calindaru. Bil je prvi dosto-I'nstvenik na dvoru kralja Karola in vrhovni oskrbnik '-•nunskih kraljevskih posestev. V tega mogočnega n sPoda, ki je igral v poznejšem našem življenju važ-vlogo, je imel kralj Karol popolno zaupanje. Služil . za plačilo, zato ga je njegov gospod visoko cenil
stric
Up°števal. Ker je ljubi! kraljevske časti, je lo^° Ur.edd- da je bil Calindaru ob vsaki slovesni pridnosti vedno ob njegovi strani. Čeprav je bi! ovojem
po
značaju dostojanstven, je moral vendarle vzbu-
t '. s svojo malo, okroglo postavo v vsakem karika-obr,stu željo, da bi ga narisal. Njegov smehljajoči se Drjraz } izrazito židovskim nosom je bil obrobljen s nj’striženo brado. Nando se je ponašal tedaj nasproti , 'tiu skrajno lojalno in z rešpektom, kajti bil je »kra-'Jevo uho«.
In Cahndaru ie bil v kratkih hlačah zares nenavadna j *"^na prikazen. V tistem fevdalnem oblačilu je je eclal Se manjši kakor je bil v resnici, ohranil pa dabn P°ln0ma svojo dostojanstveno držo. Nikoli ni po-sorii, "a Zavest /ojega Pomena, zato je tudi v Wind-ko u nastopal domače. Bilo je zabavno opazovati, ka-lisičfi samozadovoljni mali mož s svojimi vse vidnimi, skorv °čini vse 'iudi in stvari meril in tehtal ter •0ra). Prijemal.
ko ie '1 ,/e velik dogodek v življenju Jona Calindara, Vidim i predstavljen legendarni mali dami. Še danes kraiie’ L s.e Priklonil, da poljubi roko njenemu vskemu in cesarskemu veličanstvu. Toda celo v
tem vtisov polnem trenutku so njegove oči nemirno švigale sem ter tja, kakor da bi morale pregledati prav vsak kot in da se jim gotovo nič ne bi skrilo.
Nikakor si ni mogoče zamišljati večjega kontrasta, kakor je bil med Calindarom in služabniki njenega veličanstva angleške kraljice. Ti so bili visoki, vitki in nekoliko koščeni ljudje najpopolnejšega dostojanstva. Toda Calindaru je ohranil svoj položaj. Njegova samozavest se ni dala z ničemer porušiti. Ako je nataknil očala, da bi si ogledal stoletja stare zaklade Windsorja, je storil to z gracijo poznavalca, ki vse ve; ali pa ni ustanovil tudi on sam muzeja, ki je po njegovi smrti postal last vsega naroda in ohranil še potomcem njegovo ime? Nihče ga ni mogel prevariti.
Takšen je bil Jon Calindaru.
CARMEN SYLVA.
Po obisku v Windsorju je ostal kralj Carol še nekaj dni v Londonu. Ta čas je porabil za stike z osebnostmi javnega življenja, obiske zanimivih in važnih ustanov, kakor na primer Angleške banke, kovnice denarja, londonskega doka itd. Vztrajno je silil tudi svojega nečaka, naj stori isto, toda mladi, v svojo nevesto zaljubljeni mož ni hotel o tem ničesar slišati. Moja mama ga je zaradi tega mučila z naravnost »inkvizitorskimi« vprašanji, kaj ga prav za prav zanima. Nikakor si še ni bila na jasnem, komu naj posveti bolj svoje simpatije, staremu, trdemu državniku, ali njegovemu tihemu nečaku. Sovražila je brezdelje, toda ta mladi mož je ljubil njeno hčer, in to je odločalo v njegov prid. Vendar pa ni smela njegova ljubezen zanemariti njegovega zanimanja za javne ustanove. »On nikoli ni ljubil«, je dejal Nando o svojem stricu, »zato me tudi ne more razumeti. Prišel sem zato, da bi bil srečen, ne da bi si ogledoval javne ustanove.« Meni
se je zdelo samo po sebi razumljivo, da moram imeti prednost pred kovnico in dokom.
Pri vzgoji svojih otrok se nisem nikoli trudila, da bi uporabila te metode. Okolje in primeri, podnebje in dogodki tega niso priporočali. Zaradi tega niso bili nikoli deležni krasnih iluzij, ki napolnjujejo življenje res z lažjo, a so naše duše težko brez njih. Njihov mladostni raj ni bil nikoli tako sončen in tako brez kač, kakor nekoč naš...
Mama mi je pripravila prekrasno balo, v resnici kraljevsko in popolnoma v skladu s tistimi časi preobilja. Razen tega sem dobila polno darov. Ogromno število oblek, plaščev, klobukov, nogavic, čevljev, rjuh in drugih reči, ki naj bi jih vse rabila, me je naravnost začudilo. Vsi ti zakladi so viseli in ležali v veliki sobi. Bilo je kar prijetno, hoditi s sestrami in prijateljicami po njej in vse to občudovati.
Toda najgloblji moj doživljaj pred odpotovanjeni k poroki v Sigmaringen je bilo neko srečanje z očetom. Oče, ki ni imel nikoli intenzivnejšega kontakta * nami, je bil tih, molčeč mož, ki je le redkokdaj odkril svoje srce. Enega zadnjih dni bivanja v Sigma-ringenu me je poklical v neko sobo. Objel me je in v moje največje presenečenje izbruhnil v jok Zaupal mi je, da si je zamišljal mojo usodo drugače in izbral za mene drugačen cilj. Tožil je, da mu je misel, da pošilja svojo najstarejšo in najljubšo hčer v daljno in čisto neznano deželo, čisto neznosna. Deja! je, da mn bo ločitev od mene nemogoča, in ko je omenil še doto, ki sta mi jo on in mama namenila, me je rotil, naj nikoli ne pozabim, da sem britanska princesa in hči pomorščaka. Ta srčni izbruh ljubljenega očeta, ki je do tistikrat spremljal našo mladostno pot samo od daleč, me je ganil do dna duše. Vsa iz sebe sem stekla v mamino sobo, kjer sem se bridko zjokala
S sodišča
Pohorska deložacija
S im e k je bil še pred kakim letom
za hlapca v Klančnikovem Gozdnem uradu v Rušah. Drugače pa je stanoval z družino v eni razpadajočih hiš na Stari Glažuti. Živel je tako bolj za silo, kajti, družina je bila precejšnja. Pet ali šest močnih fantov, od katerih je najmlajši komaj shodil, ga jc čakalo vsak večer ko orglice na
pragu, eden malo večji od drugega. Znenada pa so Simeku pri Gozdnem uradu službo odpovedali. Nekaj zatem še stanovanje. Stvar je bila za Sime-ka, ki je malce grbast, še bolj težavna. Kam naj gre, kje ga bodo vzeli z družino. Hodil je v ruško občino, kjer so bili navsezadnje le toliko uvidevni, da so mu dali delo na Lobniški cesti. Šimek je vozil kamenje iz Lobnice in ga razbijal. Tudi ta zaslužek je bil bolj za silo. Nikakor pa ni Simek dovolj zaslužil za svoje lačne kljune, ki so bili vkljub temu kakor zanalašč močni in rdečelični. „Šegre“, si je dejal včasih Simek in sc spopri-jaznjeval s položajem. Na deložacijo je počasi pozabljal. Niso pa pozabili na njo pri Gozdnem uradu. Zadeva je tekla in lepega dne, ko je Simek zalival žalost in obup nad svojim težkim življenjem v Smidhoferjevi gostilni, so se oglasili na Stari Glažuti pred tistimi bednimi stanovanjskimi kasarnami izvršilni organ srezkega sodišča v Mariboru in potrebni delavci, da bi izvršili deložacijo. Ko je Simek zvedel, kaj se bo zgodilo, je obrnil zadnji kozarec pri Smidhoferju in odhitel po Lobniški grabi. Bil je prepričan, da se mu godi krivica. Na Stari Glažuti je baje grozil izvršilnemu organu, da ga bo ubil; delavce, ki so mu hoteli izprazniti stanovanje, pa je opozarjal, naj se dajo prej življenjsko zavarovati, preden se bo kateri dotaknil njegove „kložje“. Zena in otroci so ga plašno gledali. In res, Klančnikovi uslužbenci so nazadnje obrnili voz in odšli praznih rok.
Vse to pa seveda ni Simeku prav nič pomagalo; drugič so prišli zraven voza žandarji. Naložili so Šimekovo premičnino na voz, posadili na voz otroke in vse skupaj zapeljali na občino.
Simek pa se je moral zaradi deložacije zagovarjati na sodišču. Zanikal je, da bi bilo vse res, kar je izpovedal občinski tajnik ild. „Piše se lahko marsikaj!“ je izjavil pred sodnikom. Nazadnje je pa le priznal, da je nekaj resnice na vsem. Resignirano je dejal: „Kaj je meni zakon. Vseeno mi je četudi me zaprete! V zaporu bom imel vsaj hrano.“ In še: „Pa me kaznujte, ali tako, da pridemo vsi nolri. Jaz, žena in otroci. Pri občini lako ni nikakega življenja. Občina slabo plača. “
Nato mu je senatni predsednik dr. Čemer dejal, da sodišče ne more nič zato, če občina slabo plača in je obsodil Simcka na 14 dni zapora. Sodišče je upoštevalo Simckov težak položaj ter mu odložilo kazen za kaka dva meseca; ni mu pa moglo izreči pogojne kazni, ker je bil Simek težje predkaznovan. Tako bo morda v 2 mesecih družino toliko oskrbel, da jim | ne bo treb.-i stradati, ko bo sedel. Si-, mek je omenjal otroke in se prav za; prav 'ežka spoprijazni! z izrečeno kazr.Mo.
Zanimivosti
Problem nadvlade v zraku
KOLIKO CASA JE TREBA ZA IZDELOVANJE LETAL V SERIJAH? SENZACIONALNE TRDITVE AMERIŠKEGA VRHOVNEGA POVELJNIKA ZRAČNIH SIL. — ZDAJ GRADIJO LETALA, ZA KATERA SO NAČRTE ODOBRILI ŽE
L. 1933...
O problemih oboroževanja, ki so ravno zdaj najaktualnejši, imajo mnogi ljudje zelo napačno mnenje. Navadno prevladuje mišljenje, da se načrt za neko novo orožje ali za kako izpopolnitev danes izdela, že tudi preloži v odobritev, n£to pa da to novo orožje že najkasneje v enem mesecu prihaja iz tovarn in da je v prihodnjem mesecu že vsa vojska tiste države opremljena s tem orožjem. Taka domneva je zgrešena. Doba, ki mine od izdelave vzorca in odobritve pa do časa, ko pride orožje iz tovarn in dokler ga ni dosti za celo vojsko, je mnogo daljša, kakor si ljudje običajno predstavljajo. Ne potekajo pri tem samo meseci, ampak kar cela leta.
Če se sestavi načrt za nov tank na temeljih izkustev, ki so si jih vojaški strokovnjaki nabrali z drugimi tipi tankov pri kakili velikih manevrih ali pa »manevrih* recimo v Abesiniji, Španiji ali na Kitajskem — potem je treba pred vsem drugim pregledati konstruktivne podatke za izdelavo, nato se je treba obrniti na tovarne z vprašanjem, če lahko izdelujejo sestavne dele. Ko tovarne odgovorijo, pride na vrsto proračun, potem se morebiti izda dovoljenje za izdelavo vzorca, ki ga nato preizkušajo; če to preizkušnjo dobro prestane, gre pred posebno komisijo, ki na podlagi podatkov finančnih, gospodarskih in vojaških strokovnjakov vso tvar prouči. Šele potem odobrijo izdelovanje novega tanka. Zdaj pa pride na vrsto tovarna, ki naj ta tank izdela. Tovarna potrebuje za izdelovanje mogoče novih strojev, novega gradiva in novih surovin, radi tega sledijo vprašanja in naročila pri drugih tovarnah; ko prispejo vsi odgovori, ko se vse izračuna, ko nabavijo stroje in surovine ali kakšno posebno gradivo, začnejo šele z gradnjo prototipa, vzorca. Naj ta vzorec uspe ali pa naj ne uspe, vedno je potrebno, da ga natančno preizkusi posebna strokovna komisija, ki lahko v zadnjem trenutku marsikaj spremeni; za izvršitev teh sprememb potrebuje in zahteva tovarna seveda zopet časa. Ko je vse to urejeno, šele začnejo izdelovati tanke v večjih količinah. Doba, ki mine od izdelave vzorca pa do takrat, ko začnejo iz tovarne prihajati prvi kosi v serijah, je zelo dolga...
PRIMER LETALSTVA.
Tu je postopek še daljši, predvsem
Tako pravijo priče in pričam je treba verjeti, čeprav pravi obtoženka, da je postajenačelnik s pričami dober in čeprav glasno joče — brez solz. Boj za priče pa je bil hud. Obtoženka in neki Dolinšek sta se potegovala za pričo rudarja Vrečka in mu večkrat pisala, da mu bosta plačala izgubljeni „Siht“ z 200 dinarji. Naj pove vse po nravici in sicer tako in tako, da bo šlo v,se kot očenaš gladko. In še cel kup zanimivih zadevic se je razkrilo, predno jc sodnik razglasil obsodbo: 15 dni strogega zapora in 700 dinarjev kazni. G. Marija je seveda Sc jokala, toda zdaj že čisto zaman.
zaradi tega, ker gre za zelo drage stroje, pri katerih je potrebna največja natančnost, ki morajo ustrezati najnovejšim pridobitvam sodobne tehnike, o kateri je znano, da vsako leto znatno menjuje osnove svojega dela. Ali se zračno bro-dovje lahko obnavlja v kratkem roku po izkustvih, ki prihajajo in se nabirajo iz meseca v mesec, od leta do leta? Z drugimi besedami: koliko časa je potrebno, da dobi ta ali ona vojska najnovejši tip letala, počenši od dneva, ko je bil zasnovan ustroj tega letala?
Od odgovora na to vprašanje je odvisen ne samo
PROBLEM NADVLADE V ZRAKU,
ampak še mnogo važnejši problem: vprašanje obnove zračnega brodovja v vojni dobi. Ne zadostuje namreč, da ima vojska v začetku veliko število letal, ki se več ne obnavlja, saj se to število letal z uporabo naglo manjša, s čimer pada moč z naravnost progresivno brzino.
Če gledamo v mirni dobi letala v zraku, se nam vsa zadeva zdi prilično enostavna. Vedeti pa je treba, da so vsak tip letala, ki ga vidimo leteti, prej nekoliko let »kuhali« v inženirskem kotlu. Koliko časa poteče od trenutka, ko je sklenjeno naročilo za izdelavo prototipa, pa do dneva, ko začnejo taka nova letala v večjih množinah predajati zračni vojski? General Oscar W e s t h o v e r, vrhovni poveljnik ameriškega letalstva, odgovarja na to vprašanje: pet let! Ta rok se zdi mogoče neverjeten, še posebno neverjeten v industrijsko tako razviti državi kakor so Zedinjene države. Vrhovni poveljnik ameriškega letalstva odločno zavrača mnenje, da ameriška industrija v vojni lahko v treh mesecih izdela deset tisoč letal
»To je prav taka neumnost (za ameriške pojme) kakor mobilizacija poldrugega milijona vojakov v eni sami noči,« pravi ta general. »Število zračnega brodovja v vojni dobi se odreja s številom letal, pripravljenih v mirnem času.«
Pri tem ne gre samo za število, ampak tudi za kakovost. Na podlagi izkustev med poleti obstoječih tipov letal dobivajo inženirji nalog za izdelavo novega
prototipa. Inženirji sestavljajo osnutke in jih nato pošiljajo konstruktorjem zaradi sestavljanja proračunov in natančnih načrtov. Crteže vračajo po šestih mesecih.
Inženirji jih proučujejo, izvršujejo potrebne popravke in potem naročijo poskusni stroj, ki je leto ali dve pozneje gotov. Taka dolga doba je povsem opra-, vičena, saj tovarna ne more začeti t iz-\| delavo takoj, ker je treba prej vse v re-1 du preračunati, nabaviti potrebne stroje in novo gradivo, določeno za nov tip.
Ko je novo, poskusno letalo dovršeno* začnejo s preizkušanjem. Na podlagi iz* kustev pri poletih izvršijo potrebne iz* popolnitve, nato pa dobi tovarna naročilo za izdelavo nekoliko takih prototipov, ki so zopet namenjeni za poskuse. Za vse to je potrebno leto dni. ker je treba delati vse silno natančno; vsak kos večkrat preizkusijo, preden ga vdelajo v letalo-Ko tudi to končajo, razpišejo natečaj za izdelovanje teh letal v serijah. Posamezne tovarne izdelujejo na podlagi poskusnih prototipov svoje aparate, ki pridejo nato v preizkušnjo. Posebna komsiija sestavi na temelju uspeha teli poskusov svoje poročilo ministru. Ta podpiše pogodbo in šele tedaj se tovarna loti izdelovanja letal v večjem številu. Od preizkušanja do pogodbe za izdelavo in do dneva, ko dobi država nova letala, poteče zopet celo leto. Povprečno traja rok od prvega osnutka pa do predaje letal v masah okoli pet let.
»Ta rok je za vse letalske tipe enak,« trdi dalje Westhover, »in so bili dozdai zaman vsi poskusi, da bi ga zmanjšali-Skoraj vedno se dogaja, da istočasno, ko dobi tovarna naročila za izdelavo določenih letal, preizkušajo že
POPOLNOMA DRUGI TIP LETALA,
ki bolje ustreza zahtevam vojne taktike. Traja pa seveda vedno najmanje dve leti, preden se ta tip preda tovarni za izdelavo. V vojni je torej mogoče sestavljati zračno brodovje samo iz onih letal ki so bili v delu že pred vojno ali vsaj v začetku vojne. Taka letala je treba dalje časa graditi, saj poteče več let, preden pridejo nova letala na vrsto.
Računi generala Westhoverja so za laika zelo presenetljivi ter vodijo do prilično neobičajnih zaključkov. Prototip' novih letal, zasnovanih v septembru leta 1928, pridejo v sestav letalstva šele v septembru 1934. Danes v 1. 1938 — izdelujejo samo ona letala, katerih tip so na podlagi »zadnjih uspehov tehnike« odobrili leta — 1933.
Ramo
MADRACE
žične vložke, žimo. volno, vo-to, afrik Kradi za madncc, kupite najceneje pri »Obnova«. Jurčičeva 6.	2212
Lepo 3- ali 4-sobno STANOVANJE
zaprta veranda, kopalnica in drugo se odda v vili, Tomšičev drevored 8.	2217
mi
Oddani
OPREMLJENO
Aleksandrova 44.
SOBO
2223
SPOMNITE SE CMD!
Službo cfobs
SLUŽKINJA.
katera zna kuhati in oprav-; ljati vsa hišna dela. se sprel' me. Naslov v upravi lista.
2201
FRIZERSKO UČENKO
sprejme frizer Banič. Caf’Yi ulica 3.
222'
zadeve uredi, devizne kontrolnike vodi
Aleksandrova 12-Tel. 25 34
Zatekel se je
PES VOLČJAK
Vprašati Novak, Meliska 86. 2225
Poslužite se vložkov za čevlje
Izpred celjskega sodišča
G. Marija je žena poštnega uradnika in je im la nekoč priliko odpreti neko pismo, radi česar je bila že kaznovana. Pobril je imela celo vrsto tožb radi žulcnja časti in takih zadev, ki so posledica prevelike radovednosti in zgovornosti. In spet je
gadjo
Sreda, 26. oktobra. Ljubljana: 12 Mojstri lahke glasbe; 13.20 Velike godbe na pihala; 18 Mladinska ura; 18.40 Zasavsko Zagorje nekoč; 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. — Beograd 12 Popularne melodije; 17.20 Popoldanski radio koncert; 20 Večer humorja 21. Narodne pesmi; 22.20 Violinski koncert. — Sofija: 19 Lahka glas
prišla pred sodnike. Ko se je vršila ba 19.30 Čajkovskega opera »Evgenij v Laškem razprava proti nekemu po-.Ognjegin«. — Bukarešta: 20.05 Ope-stnjenafielniku, je na hodniku govori-'retne melodije in arije; 21.45 Plesni kon-Ia: „Tu not zadeva še ne bo končana,1 cert iz kavarne. — T oulouse: 21.30. bomo šli še v Celje, kor gre zn velike > Prenos opere iz Pariza. — Varšava: stvari. Postajenačelnik je goljufal dr-121 Chopinov večer. — Firenc a: 20.30 žavo, ker je jemal nazaj karte.. .“jLeharjeva opereta »Ples Libele«.________________________
PROSPEKTE
cenike itd.
PREVOJ j
jezikovno in stvarno pravilno v v»e poslovne jezike !On Aleksandrova 12.   	Tel.	25-34
PREMOG. DRVA Filipančič, Kopailika 10. 2218
Prodam
Temeljito n pocem negujete svoje noge s higienskimi
SETA.”
vložki*
ii
MOŠKI PLAŠČ
črn. nov, za večjo postavo, na prodaj. Wildenrainerjeva 8-11, vrata 10.	2226
RAZNO POHIŠTVO
proda skladiščnik. Meljska ce sta 29.	2228
Stanovanje
ODDA SE STANOVANJE
2 sob in kuhinje. Praprotnike j
Publicist
o-
z znanjem angleškega in I r a n c s k e g a jezika dobi stalno zaposlit*-Ponudbe pod šifro »Takojšen nastop - 11 upravo »Večemika«.
Pia.’ po.ož dar damu n
29, Krčevina.
2216
jr*'
hi urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn« d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Uhaja razen	uredništvu	in	upr***
Velja no mcscc nrcjemau v upravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po cc.uku Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Ideion
št, 2j-67. 1’oiUii čekovni račun št. 11.409.