ffsro&nlnii listu: == C«ìo leto . . K 10"— jifW leta . . „ 5-~ '£«trt leta . . „ 2-50 Mesečno , . n j-— lattai A vstrije : =* Celo leto . . K 15- šP^same*ne Številke m to vinarjev. :: Inserat* ati oznanthn se racunijo po 12 vm&rj»r od 6 red ne petitvrste: pm večkratnih nziumdih v-u“-::: popu«. „Straža“ izhaja v j deljek in petek popol: Rokopisi se ae vr» i. HWUwUhro In «tpravnlitvo: Maribor i. = Telrfon it. 113. sm Neodvisan političen list za slovensko ljudstvo. Z uredniitvom s« mor« gov vsak dan od ure d«] X Velikanska borba z Rusi. Teč milijonov vojakov si stoji nasproti. — Naše levo krilo zmaguje. — Središče in desno krilo se držita hrabro. — Bitka traja naprej. Avstrijsko rusko bojišče. Uvodne besede. Na fronti, M je dolga 400 km, se borijo v tem trenutku naše čete z Rusom. To je izmera^ tako velikanska, da ji vojne zgodovine ne poznajo para. In za celo fronto eno vodstvo, en cilj, ena volja! Zdaj, ko izvemo za to gigantsko borbo, nam še je le po-snen naše zmage pri Krasniku prav jasen. Desno krilo ruske bojne črte, ki stoji sedaj z nami v ognju, je imelo očividno nalog, da na severu potisne nazaj riašo fronto in jo porine v strategično jako važno ozemlje med Tarnovom in Rzeszovom. Kdor ima ta prostor, je gospodar vseh prometnih sredstev «led Zapadno in Izhodno Galicijo in Tnrj ni nohonft iežkoče, da prodore preko Karpat potom Dukla-pre-lh(Za na Ogrsko in se prikaže pred Budimpešto. Toda naš Konrad je Rusom prekrižal račune, poskrbel na severu za dovolj močno armado, ki je uničila rusko nakano in sedaj je ta severna armada preteča katastrofa Za Ruse. Tudi nemška fronta je nenavadno velika: ob foelgijsko-franeoski meji 60 km, ob francosko-belgijs-ki-duksemburški meji 45 km, ob ! severno franeosko-nemški meji 15 km. Zraven še pride fronta ob južni Trancosko-nemiškl meji, kjer se borijo nemške čete pod vodstvom bavarskega prestolonaslednika. Nemške čete prodirajo z gibčnostjo in prožnostjo, da se jim človek ne more dovolj načuditi. Mnogi so po danes že došlih poročilih o nemških zmagah nad Francozi in Belgijci in Angleži prepričanja, da je vojska med Nemčijo in Francijo v glavnem že izvojevana. Potem 3bo Nemec udarili z železno pestjo tudi po Rusu, ki mu sedaj sili v Vzhodno Prusijo. Velika bitka med Vislo in Dnj estrom. 1. Maribor, 29. avg. Velikja bitka, kakoršne še svetovna zgodovina ni videla, se bije te dni od srede, dne 26. avgusta, sem ob gališki meji na RuskohPoljkkem med rekama Vislo in Dnjestrom. Cela bojna črta je dolga 4 0 0 km. Na obeh straneh se udeležuje bitke ibojna sila, ki šteje na milijone vojakoto. Levo krilo avstrijske armade, ki je pri Krasniku izvojevalo, veličastno zmago nad Rusi, prodira zmagovito naprej proti Lublinu. Bojne čete, ki stojijo desno od našega levega krila in levo od središča, so prodrle med rekama Bug in Wieprz v Rusijo in so zasedle pokrajino o-krog ruskega mesta Zamosc in ‘ bodo najbrž v kratkem že ogijoževale mesto Cholm. Del teh čet se bije med Sekalom in Kamionko na avstrijsko-ruski meji z ruskimi četami. SrediSče naše armade je razpostavljeno o-krog Lvova, desno krilo pa vzhodno od Lvova okrog gališkega mesta Stanislav. Proti našemu središču in detenermi krilu so Rusi v smeri proti Lvovu navalili z veliko bojno silo. Ruske čete so se razpostavile v polkrogu okoli Lvova. Od mesta Zolkiew (severno od Lvova) pa do Zlozowa (vzhodno od Lvova) ter do reke Dnjestr je bitka že v polnem teku. Naše čete so dozdaj vzdržale svoje postojanke. Rusi so zbrali velike bojne sile na vzhodni meji Galicije. Te čete so prišle večinoma iz Besarabije in Podolije. Vrhovno vodstvo ima ogromno, skoro da naa-človeško nalogo, da premaga vse delo, ki je v zvezi z vodstvom tako raztegnjene armade. Kje se bo vršila glavna in odločilna bitka, se še trenutno ne da razsoditi. Dunaj, 28. avgusta. (Uradno.) Z bojnega polja se poroča: Od dne 20. avgusta naprej Su oc incil »fUSimà tl** J. -O •' sn tami pričeli boji, ki se vršijo na celi črti med Vislo in Dnjestrom. Avstrijsko levo krilo zmagovito prodira naprej. - Dunaj, 28. avgusta. Z bojnega polja se poroča: Že dva dni divja med Vislo in Dnjestrom velika odločilna bit-k a. Glavna ruska armada je udrla v vzhodno Galicijo. Našim Četam se je posrečilo na črti Rawarus-ka—Zloscow ustaviti rusko prodiranje. Levo avstrijsko krilo v črti Zolkliew—Rawaruska zmagovito prodira v Rusijo. Cela bojna črta ! je dolga nad 400 km. Bitka še bo trajala najbrž več dni. Iz Lvova so odpotovali vsi civilni zdravniki na bojišče. Bitka, ki se sedaj bije, bo največja, kar jih pozna svetovna zgodovina. Dunaj, 28. avgusta. (Uradno.) Vrhovno poveljstvo avstrijske armade je danes ob 2. uri popoldne izdalo sledeče poročilo: Na ruskem bojišču se že več dni vršijo odločilni boji. Naše čete, ki so' prti Krasniku izvojevale zmago nad Rusi, zasledujejo sovražnika neprestano proti Lublinu. Sosedjna naša kolona jie istočasno in zmagovito prodrla v prostore med rekama Bug in Wieprz ter je zasedla ozemlje okrog ruskega mesta Zamosc. Ob enem drugi deli naše armade kljub sovražnemu pritisku držijo ozemlje na severni, vshodni in jugozahodni strani Lvova 'do reke Dnjestr. M o -č n e sovražne čete so pro H1 rie v vshodni 'del Galicije. JI. Maribor, 30. avg Velikanska bitka, ki se bije že od srede, dne 26. avgusta, med Avstrijci in Rusi na Rusko-Polj-skem in v Galiciji, se razvija v borbo, kakoršne svet še ni videl. Od naše, kakor tudi ruske strani, prihajajo vedno nove čete v boj. V poročilih od 28, avgusta, katera najdejo eenj. bralci pod „Maribor, dne 29. avgusta“, pišemo, kako se razvijajo bojni dogodki v splošnem pogledu. To poročilo, v toliko spopolnimo, da je po uradnih poročilih položaj naših čet na bojišču ugoden. Z d’es n eg akrila, t. j. iz jugovzhodne Galicija, kjer hočejo Rusi čez reko Zbrucz in južno od Dnjestra v smeri proti Lvovu, čez gališko mejo, ni drugih uradnih poročil, kakor da bitka traja naprej. Tamošnje bojno torišče je za razvoj čet zelo neugodno, radi tega se bojevanje tam počasneje rar""a Z a desno krilo se smatra ona avstrijska kolon razpostavljena od mesta Tiarnopoil do izb Zbrucz v Dmjester. Tudi o bojnih dogodkih naših čet v s č u , t. j. v bojni črti Rava-ruska—Lvov—2 radna poročila molčijo. Tukaj, kakor na le-bojujejo se naše čete z veliko sovražno premu«^,,. . okolici Rava-ruska in Zolkietwja se je posrečilo levemu krilu naše osrednje armade vreči sovražnika nazaj. Z levegakrila, ki se razteza od gališkega mesta Rava-ruska, med rekami Bug, Wieprz in Vislo do mesta Censtohov, prihaja veselo poročilo, da je ta del naše armade priboril zopet lepo zmago nad Rusi. Dne 27. avgusta so naš: — trjenih postojankah na višinah leži med rekama Bug in Wiepr KUlJUjO bUV 1 tli juvvdO, Klili' ■» cele bitke izredno velikega pom' Moč obeh vojskujočih se ruskem bojišču se še trenotno niti. Skoro gotovo pa imajo RLò* pimi nasi armadi postavljenih čez dva milijona vojakov. Sovražna armada sili z veliko močjo na treh 'črtah proti naši bojni sili. Na. vzhodu iz Podolije ob mejni reki Zbrucz in južno od reke Dniester, to je rusko levo krilo, kateremu nasproti stoji naše desno krilo med Tarnopou lom in Dnjestrom. Največja sovražna armada pa prodira v s r e -d i š č u v smeri od ruskega trdnjavskega trikota Rovno—Lusk—Dubno ob črti Brody—Lvov proti ZIo-zowu, Lvovu in Rava-ruski. Na zahodni strani pa stoji krog Ljubima desno sovražno krilo, katero so naši že natepli pri Krasniku in med rekama Bug in Wieprz. V naslednjem podamo danes, dne 30. avgusta, došla nam uradna in poročila časnikarskih poročevalcev na bojiščih: Dunaj, dne 29. avgusta, (Uradno.) Velika bitka, ki se je pričela, dne 26. avgusta, divja naprej. Položaj naših čet je izboren. Vreme je zelo toplo in solnčno. Diunaj, dne 29. avgusta, (Uradno.) V kolikor se borba naše armade z glavno silo ruske armade do sedaj (v soboto, dne 29. avgusta opoldne) da presoditi, še ni prišlo do odločitve. Razviden je sedaj le uspeh našega levega krila, ki je pod poveijstycm ge n er aliai karvalierije, Viktorja Danki'- a, v bitki pri Krasniku premagalo sovražnika. (O bitki pri Krasniku smo že poročali v četrtkovem „Slovenskem Gospodarju“ in v petkovi „Straži“.) V četrtek, dne 27. avgusta, se je onemu deh®, našega levega krila, ki je razpostavljeno med rekama Bug in Vieprz, posrečilo na višinah Niedrzwica— Du z a zopet premagati sovražnika in ga po zelo krvavem boju vreči iz njegovih utrjenih postojank. Tukaj so bile tepene zopet one čete, ki so jih naši pri Krasniku zapodili v beg. Te čete so dobile pomoč in so štele skupno kakih deset divizij, ki so bile sestavljene od različnih korov. Eden naših zmagujočih korov je v tej drugi bilki vjel enega ruskega generala, enega polkovnika, 3 štabne nadčastnike, 40 drugih častnikov in 2000 mož. Poleg tega je odvzel bežečim Rusom mnogo vojnega gradiva. Kje so razvrščeni naši domaci polki. Graški list „Tagespost“ poroča dne 29. avgusta, da je grahki (III.) armadni kor, v katerem se nahajajo naši štajerski polki, razpostavljen v središču med Lvovom in Zloczowom in sicer tvori del desnega krila našega središča. Ker se ravno na tem torišču mora naša armada boriti proti trikrat močnejšemu sovražniku, bodo naši mladeniči in možje gotovo nastopali s staroznano slovensko hrabrostjo, da premagajo sovražnika. Kakor se pordča, je graški kor že svojo nalogo izborno začel 'ter je napad sovražnih čet odbil z izrednim junaštvom in prizadjal sovražnikom velike izgube. Grof Tisza o bitki pri Lvovu. Budimpešta, dne 30. avgusta. Ministrski predsednik grof Tisza je o bitki med Vislo in Dnjestrom izjavil: „Poročila, ki so došla zadnje ure, so polne upa in zatrjujejo, da so naše postojanke močne. Toda mogoče je, da še bomo na končno odločitev čakali nekaj dni.“ Navdušenje naših čet. Naše Čete so polne navdušenja in so prepričane, da bo zmaga na naši strani, 'ajkoravno pritiskja sovražnik z veliko bojno silo, Vreme je na bojnem polju izredno lepo; toplo solnce pripeka na bojišče, le v jutranjih urah se pojavi po 'dolinah lahka megla. Nesrečne so vasi in trgi, kamor pridrvijo Rusi. Žareče nebo naznanja, da ruske Čete,1 požigajo kraje, kamor so pridrle. Avstrijci obstrelili ruski zrakoplov. Lvov, 26. avgusta. Dne 24. avgusta je neka ’avstrijska vojaška patrulja streljala pri mestecu Jezierzany na ruski zrakoplov. Po nekaterih strelih je bil aeroplan zadet in je padel polagoma na tla. Ruska častriiika, jd sta, bila v zrakoplovu, polkovnik Martinow in nek kapitan, sta pri padcu ostala nepoškodovana. Oba ujetnika so z poškodovanim zrakoplovom. vred prepeljali v Lvov. Bojni plen pri Krasniku. Naše čete so v bitmi pri Krasniku odvzele Rusom tri zastave, 20. topov in 7 strojnih pušk. Poljaki v boju proti Busom. „Information“ piše: Proti osrednji organizaciji Poljakov gojimo resne pomisleke. Mnogo boljše bi bilo, če bi se bila izročila najvišja organizacija in najyišje poveljstvo poljskega narodnega odpora proti Rusiji kakemu maloštevilnemu odboru, ki bi obstojal le iz mož, ki ne pripadajo nobeni stranki, nego da se je izročila ista skrajno zamotani tak°zvhhi „iOsrednji organizaciji."* Toda žalibog, napaka je že storjena. Merodajni činitelji si pa naj sedaj prizadevajo, 'da se izločijo vse strankarske strasti in da posvetijo • vse svoje moči za dobro, skupno poljsko stvar! Pred vsem bi bilo veliko bolje, če bi se bili poslužili politiki vsepoljske stranke mirnejše in pametnejše taktike! To velja Še zlasti vsepoljskim zaupnikpm iz Rusko-Poljskega, ki še sedaj nočejo uvideti, da ne gre tako in da delajo v prilog Rusbe, če zahtevajo sedaj od velesil, ki se bojujejo sedaj proti Rusiji, da se izjavijo, komu bo v bodoče pripadlo Rusko- Poljsko! Jasno je, kaj tiči za to zahtevo, To ni nič drugega, nego v sedanjem trenutku malenkostna politika odpora proti pruskemu razlastilnemu in izseljeivalnemu zakonu. Vsepoljaki hočejo enostavno sedanji položaj izkoristiti v ta namen, da se izvrši upor Rusko-Poljske proti Rusiji le tedaj, če bi se Rusko-Poljska priklopila k Avstriji, Pri tem p'a pozabijo, da bi bil način za sedaj popolnoma neprimeren 1 in bi ravno sedaj Nemčijo posebno hudo zadel. Nemčija se ne bojuje z Rusijo za Rusko-Poljsko, ampak za čisto drugačne težnje. Vsepoljakom bi svetovali: Te gos- a, generalu Konrad pl. Hecendorfu, pa podeljuje cesar Viljem železni križ za zasluge IT. in J. vrste. Naš cesar se je v svojem in v imenu . generala Konrada nemškemu cesarju za izredno odlikpvanje brzojavno prisrčno zahvalil. NemšMrancosko bojišče Francozi, Belgijci in Angleži tepeni na celi črti. I. Vedno hujši so udarci, ki padajo po glavah — Francozov, Belgijcev in Angležejv. Na celi črti od severne francoskd-belgijske meje notri 'do južne fran-cosko-nemške so bili Francozi, Belgijci in Angleži tepeni, Ob severni francosko-belgijski meji je porazila nemška armada Francoze pri Cambrai, druga nemška armadhf je pa premagala' ob zahodno-južni francosko-belgijski meji pri Maubeuge in pri Saint Quentin Angleže, ki so prišli Francozom na pomoč; ob francoskot-luksemburški meji so bili pri Longwy Francozi tako silno tepeni, da se je morala francoski^ armada umakniti do trdnjave Verdun, Ob severni francosko-nemški meji je napadla francoska armada v smeri Nancy proti Lotaringiji Nemce, toda tudi ta napad je bil odbit in Frajncozi so se zopet morali umakniti v Nancy. Iz Alzacije ob južni fran-cosko-nemjški meji1 je pa pregnala nemška armada Francoze iz Alzacije. Na nemških tpLeh se ne nahaja sedaj nobena francoska Četa. Tozadevne uradne brzojavke se glase: Berolin, 27, avgusta. (Uradno.) Nemška zahodna armada je udrla po neprestanih zmagovitih bojih na francoska tla. Od Cambrai do južnih Vogez je bil sovražnik premagan. Francoska armada se umika. Nemška armada pod poveljstvom generala pl. Kluck je premagala angleško armado pri Maubeuge, Angleži se umikajo proti St. • Quentinu. Berolin, 28. avgusta. (Uradno.) Angleška armada, kateri so se pridružile tri francoske divizije, je bila severno od St. Quentina popolnoma poražena., Premagana angleš-ko-francoska armada triži proti in cm Uietih i® bilo več tisoč Angležev in Francozov, zaplenjenih sedem poljskih baterij in ena težka baterija. Nemški armadi generalov pl. • Bülow, in barona Hausen sta porazili 8 francoskorfoelgijskih armadnih zborov ob črti Sambre—Namur—Maaš. Bitka jje trajala več dni. Poražena francoska armada se umika proti vshodu Maubeuge. Nemška armada se pripravlja na napad na Maubeuge. Bežeče Francoze zasleduje armada vojvode Alberta virtenberškega. Prekoračila je že reko Maas. Armada nemškega prestolonaslednika je zavzela francosko trdnjavo Longwy ob francosko-belgij-sko-luksemburški meji. Proti armadi bavarskega prestolonasljednika je navalila močna francoska armada, ki je prodirala v smeri Verdun proti Lotaringiji, Tudi ta napad je bil odbit. V Lotaringiji in v Alzaciji ni nobenih francoskih čet. Iz belgijske trdnjave Antwerpen so izpadle 4 belgijske divizije v smeri proti Bruselju,. Napad je bil odbit. Ujetih je bilo veliko število belgijskih vojakov in zaplenjenih mnogo topov. II Sedem armad proti Parizu. Nevzdržljivo, kakor grozen vihar po planoti, vihra in prodira nemška armada od' belgijske meje čez hrib in dol po severni Francoski proli Parizu ! Nobena sila jo ne ustavi. Pred seboj podere in poseka vse, kar se ji ustavi v brau. Tudi angieško armado, ki je prihitela Francozom na pomoč, podi pred seboj, kakor lovski psi zbegane zajce. Kaj takega še Francija ni nikoli doživela, niti ne pred sto leti v Napoleonovih vojskah, niti ne leta 1870 v vojski z Nemčijo. Leta 1870 sta pretekla od napovedi vojske (dne 19. julija) do pričetka oblegovanja Pariza fdne 19. septembra) 'dVa cela meseca. In sedaj! Komaj so pretekli štiri tedni, ko je bila1 napovedana] vojska med Francijo in Nemčijo, in že se nahajajo nemške čete samo 100 km proč od Pariza ! Samo 100 km! To bi bila razdalja, približno kakor oid Maribora do Hrastnika, ali od Celja do. Ljubljane. Niti misliti si ne moremo, kakšen strah mora vladati v Parizu. Ob misli, da bo Pariz v nekaterih dneh živa priča vseh grozot, B so posledica oblegovanja kakega mesta, mora zona spreletavati slehernega Parižana. 100 km proč od Parila— nemška armada, to pove vse. In Belgija je tako rekoč izginila iz zemljevida. V njenem mestu, v Bruselju, vlada nemški general, njene trdnjave, izvzemši Antwerpen, ki pa utegne pasti že v nekaterih dneh, so v nemški oblasti. In angleška armada, v katero so stavili Francozi : toliko upanj, koje vodja, angleški general French, je bil v Parizu sprejet kakor kak zmagovalec ali rešitelj, je bila« poražena, komaj ko je stopila na francoska tla pri Maubeuge. Ko se je pa zopet zbrala in dobila novih ojačenj, je bila vnofvič pri St. Quentinu ob mali reki Somme tako silno tepena, da se je razškropila na vse strani. Toda ne samo od te strani prodira nemška armada proti Parizu, ampak še tudii od šestih drugih strani. Od belgijske trdnjave Namur prodirate dve nemški armadi pod poveljem pl. Bülow in pl. Hausen ob reki Meusse in sta porazili Francoze že pri Mezieres. Armada vojvode virtemberškega,. ki ie že pred tednom porazila Francoze ob francosko-belgijski meji pri Newchateau ob reki Semois, je že prodrla v bližino Sedana, kjer je že prelkoračila veliko reko Maas, in koraka istotako proti Parizu. Središče nemške armade pod poveljem nemškega prestolonaslednika prodira proti francoski trdnjavi Verdun.. Ko pade Verdun, bo istotako korakala — proti Parizu. Lotarinška armada bavarskega prestolonaslednika prodira proti Nancy. Po padcu Nancy bo tudi njen smoter Pariz. In končno bo tudi peta nemška armada pod poveljem pl. Heerlingen, ki je pognala Francoze iz Vor gez notri do francoske trdnjave Epinal, korakala — proti Parizu. Skupni cilj yseh pet nemških armad je srce Francije — Pariz. * * * Uradno poročilo o najnovejšem porazu angleš* kcnfraneoske armade pri St. Quentinu, 100 km blizu Pariza, se glasi: Berolin, 28. avgusta-. (Uradno.) Angleška armada, kateri so se pridružile še tudi tri francoske divizije, je bila ob severu St. ; Quentina popolnoma poražena. Umika se proti St. 'Quentinu. Ujetih je bilo vieč tisoč angleških in francoskih vojakov, zaplenjenih 7 poljskih bar lenj ih T težka baterija. Južno-vzhodno od Mezieres so nemške čete že prekoračile reko Maas. Nemško levo krilo je po devetdnevnih bojih porihilo Francoze do Epinala. Francoska trdnjava vzeta. 'Manonviller, vzhodno od Luneville, prva francoska utrdba, ki bi naj zapirala pot nemški armadi, je padla v roke Nemcev. Huda kazen za izdajstvo. Strassburg, 27. avgusta.. (Uradno.) V vasi Dahlheim v Lotaringiji, ki šteje 286 prebivalcev, so vaščani dne 20, avgusta iz hiš streljali na nemške čete. Na povelje 1 nemškega vojaškega poveljnika so vojaki vas zažgali in jo popolnoma razdejali. Mesto Loewen porušeno. Ko so nemške čete zasedle belgijsko mesto Loewen, so začeli Belgijci iz oken, kleti in streh, streljati na nemške vojake. Vsled tega je nemško vojno poveljstvo mesto kaznovalo in ga| dalo s streli porušiti. Loewen šteje 42.000 prebivalcev. Zeppelinov zrakoplov nad Antwerpnom. V noči dne 28. avgusta se je prikazal en Zeppelinov zrakoplov nad belgijsko trdnjavo Antwerpen — kamor se je zatekla belgijska kraljeva družina in vlada — ter vrgpl v mesto veliko število bomb. Te bombe so uničile plinarno in polovico mesta je bila hipoma brez luči. Ena bomba je padla v skupino hiš in sprednji del ene hiše se je tajkoj porušil. Kosci bomb so prileteli celo v kraljevo spalnico. Na Francoskem revolucija? Dunaj, 29i- avgusta. Nemškim listom se poroča iz Pariza, da je tam izbruhnil strašen upor. Da so ga potlačili, so morali ostro streljati, ■ Nek italijanski časnikar je v Parizu govoril z novim zunanjim ministrom Delcassejem. iTia mu je rekel, da je položaj Francije resen, tako resen,; kakor še nikdar. Bilo bi nemodro, ato bj se prikrivale nemške zmage, ki so za francos!7# državnike veliko, a tudi neprijetno presenečenje. Vendar Delcasse ne more verjeti, da bi končno res Nemčija zmagala,. Alko bi se to zgodilo, bi tega ne mogel preživeti. Iz Kopenhajgna pa prihaja vest, da: med francoskim vojnim ministrom in sedanjim vojskovodjo Jo-ffre ni večj)Bgy$ga sporazumljenja. Vojni minister o-Čita Joffru, da je bil vpad v Belgijo nepotreben. Mir sli se, da bo Joflru odvzeto poveljstvo^TO^položen-je v Parizu je zelo potrto radi neugodnih poročil. Posebno žalosten utis je naredilo, ko se je izvedelo, da je padla trdnjiava Namur, da so Nemci že v severni Franciji in da so tudi Angleži tepeni. Ljudstvo ne verjame več uradnim poročilom o kakih francoskih zmagah. Mnogi že računijo s tem, da pridejo Nemci v Pariz, in se pripravljajo na beg. Francija prosi za mir. Diunaj, dne 30. avgusta. V dobro poučenih dunajskih veletrgovskih krogih se pripoveduje, da je Francija prosila za premirje. Nemčija je nato odgovorila: Premirje ne, mir d a proti vojni odškodnini. Ako je to res, potem se gotovo sedaj že vršijo med Francijo in Nemčijo nadaljna pogajanja. Francija bi menda rada odvrnila za francoski narod hud u-darec, da pridejo Nemci v Pariz. Francosko poročilo. Pariz, 27. avgusta. 'Zanimivo je, kako Francozi sami poročajo o bitkah nasproti Nemcem, Preko Rima je došlo iz Pariza to le poročilo, ki ga objavlja naš poročelvalni u-rad: Francosko vojno ministrstvo je izdalo dne 27. t. m. ob' 11» uri po noči to le poročilo: V Vogezah so so morali Francozi umakniti do St. Die. Nemci so obstreljevali St. Die in plenili po mestu. St. Die ni utrjeno mesto. Ob Vogezah pri Nancy se je moralo pred petimi dnevi ustaviti prodiranje Francozov. Nemške izgube so velike. Na jugovzhodu Nancy so imeli Nemci v daljavi 3 kim 2500 mrličev, v okolici Vitrimont pa 4500 mrtvih. Nemci so že od ■3. avgusta obstreljevali Longwy. Longwy je zelo stara trdnjava, njena posadka znaša komaj 1 bataljon. Po 24urnem odporu se je trdnjava danes Vdala, Polovica posadke je bila ubita ali ranjena. Hrabri branitelj Longwy, podpolkovnik Dl’Arche, je bil imenovan za častnika častne legije. Ob reki Maas so francoske čete najkrepkejše odbile več nemških napadov in zaplenile eno nemško zastavo. Belgijske čete, ki so se naihajale v okolici Namur in tudi nekiaj francoskih polkov, ki so jim prihiteli na pomoč, so se u m ai k n i 1 e na francosko o-zemlje. Na severu se je morala angleška armada po junaškem odporu nekoliko umakniti, ker jo je napadla mnogošitevilnejša nemška armada. Antwerpenska armada s svojim prodiranjem je vezala in zaposlila več nemških divizij. Belgija se priklopi Nemčiji. Berolin, 26. avgusta. Berolinski list Lokalanzeiger“ zahteva, da se vsa Belgija priklopi Nemčiji. ! Nemški vrhovni upravitelj za Belgijo. Berolin, 26. avgusta, (Uradno.) Nemški cesar Viljem je imenoval ge-neral-maršala barona Goltz za vrhovnega vojaškega upravitelja,, pl,. Sandta pa ža civilnega upravitelja za zasedene dele Belgije. Baron Goltz je že odpotoval v Belgijo, da prevzame tam vrhovno upravo v Belgiji. Nemško*rusko bojišče. Položaj v vzhodni Prusiji. Že zadnjič smo poročali, da so udrle močne ruske čete na_ severno-vzhodno prusko-ruski meji ob črti Gumbinnen—Angerburg na pruska tla. V krvavi bi|tki pri Gumbinnen so bili sicer Rusi poraženi, a vendar je nemško armadno poveljstvo odredilo, da so se nemške čete umaknile. Ker so pa dobili Rusi od južne strani ojačen j, so vkljub porazu pri Gumbinnen prodrli do Insterburga. V okolici Insterburga se pričakuje velika bitka med Nemci in Rusi, kakor hitro dobe Nemci potrebnih ojačen j. Poznanjska nemška, armada, ki je prodirala ob poznanjsko-ruski meji mimo ruskega mesta Kališ, se nahaja v smeri Lodz—Varšava. Slezijska nemška armada, ki je korakala črez prusko-šlezijsko-rusko mejo mimo ruskega mesta Cen>-stohovo, prodira skupno z avstrijskim levim armad, nim krilom istotako proti Varšavi. V,sled prodiranja Rusov v severnorvzhodno Prusijo je izdal nemški cesar oklic na vse vzhodno-pru-sko prebivalstvo, v katerem ga tolaži in obljub uje izdatne denarne pomoči za tiste prebivalce, ki sedaj trpe vsied prodiranja Rusov na n eniška tla. Zajedno ga zagotavljal, da se bo zmagujoči nemški armadi v najkrajšem času posrečilo, da bo pregnala .Ruse iz Nemčije. " k V bd 9j nb . Zopetni poraz Rusov v vzhodni Prusiji. Zdi se in vsa znamenja kažejo, da preti Rusiji ista usoda, katera je zadela njeno zaveznico — Francijo. GigantSkji boj med Nemčijo in Francijo je v bistvu že dovojevanh Francijo se že sedaj lahko smatra brez vsakega najmanjšega dvoma za premagano. Ce bodo Nemci nekaj dni preje ali pozneie ko-rakteji v Pariz, ne spremeni na stvari nič. A prav boljše se ne godi Rusom. Od Avstrijcev tepeni pri Krasniku, od Nemcev, tepeni pri Gumbinnen-Ander-burg in sedaj od Nemcev zopet poraženi v tridnevni bitki pri Ortelsburgu in Neidenburgu v vzhodni Prusiji, se smelo tjrdi, da bodo tudi v Galiciji tepeni od Avstrijcev in mogočna Rusija bo nehala biti strah in trepet Evrope. Berolijn, 29. avgust-,;. Tozadevno uradno poročilo o najnovejšem porazu Rusov se glasi: (Uradno.) Nemška armada v vzhodni Prusiji pod poveljem generalnega polkovnika pL Hindenburg je v tridnevni bitki porazila pri Ortlesburgu .rusko armado, ki je štela pet acmadfnih zborov in tri ka-valerijskè divizije. Nemška armada zasleduje črez mejo bežeče Ruse. * * * O-rtelsburg je okrožno mesto pruskjega vladnega okrožja Königsberg in leži1 ob železniški progi Allensteijn—Insterburg v severno-vzhodni Prusiji. — Mesto šteje 5000 prebiralcev. Kakor že znano, so udrle ruske Čete v 2 smereh v vzhodno Prusijo. Ruska skupina, ki se je nahajala okrog ruske trdnjave Wilna, je udrla v smeri Gumbinnen-ilnsiterburg do Angerburg, močnejša skupina, takozvana Narew-skjhpina, je pa udrla v južno-vzhodni strani Mazurskih jezerov ob črti Diala—Neidenburg. Prvi ruski skupini, ki je bila rnno-goštevilnejša, kakor nemška, so se nemške čete še umaknile, kar je bilo v bojnem načrtu Nemčije že poprej določeno, ker je ta pokrajina za uspešno o-brambo neugodna. Drugo, Narewrskupino je pa zadela usoda popolnega poraza. Vsied te zmage bode tudi Nemčifa od ,te strani prodirala v Rusijo. Bitka pri Neidenburgu. Med nemško in rusko armado je prišlo do bitke tudi pri Neidenburg, ki je oddaljen od Ortelsburg 50 kjm proti jugozahodu. V tej krvavi bitki sta bila dva velika ruska arma4na zbora — popolnoma u-ničena. Na Balkanu. Crnogorci obstreljujejo Kotor. Iz Sarajeva se poroča: Crnogorci še vedno iz Lovčena obstreljujejo Kotor. Prizadevajo si veliko, a mesto in pristanišče je dosedaj, še-le malo škode trpelo. Splošna sodba je, da črnogorska artilerija slabo strelja. Ogenj naših težkih baterij in mornariških topov je tako uničevalen, da so po nekaterih strelih črnogorski topovi utihnili. ' V Belgradu vlada mir. „(Südslawische Korrespondenz“ poroča iz Zemuna : Odkar so se vršili zadnji artilerijski boji med našimi postojankami tostran Belgrada in srbskimi baterijami pri Banjici in Topčiderju, je pred Belgra-dom razmeroma mirno. Le ted|aj„ če Srbi napadejo naše postojanke, odgovarjajo težke zemunske baterije z obstreljevanjem belgrajskih utrdb. To pa se vrši le v velikih presledkih. Ttudi podonavski monitorji imajo le redkokroit priložnost, obstreljevati bel-grajske postojanke,. Nedavno so podonavski monitorji imeli priliko, da so močno odgovarjali na srbski napad. Glavna pozornost avstrijskih čet obstoji pa v tem, da. se pazi zelo skrbno, da Srbi ne morejo popolnoma razstreliti most čez Savo. Do sedaj se vsied naše paznosti Srbom njih nakana nj posrečilat, Po noči se radi obrambe mostu obsevajo srbske postojanke z metalci luči. Ko sč nedavno hoteli Srbi po noči razdreti most, se jim je ravtao visled metalcev luči ta nakana preprečila. Zadnje dni je več naših zrakoplovcev napravilo poizvedovalne polete čez Belgrad. Zrakoplovci so prišli celo daleč v Srbijo in so se vrnili z važnimi poročili o gibtynju važnih čet. Kakor je iz Zemuna razvidno, je sedaj Belgrajd brez razsvetljave; električna luč je žc davno ugasnila. Elektrarno v bližini Belgrada so naši topovi pri obstreljevanju trdnjave uničili. Prihajajo tudi poročila, da vodovod v Belgradu ne deluje več. Srhi priznavajo, da so bili tepeni. „Grazer Volksblatt“ je dobil iz Sofije brzojavko, v kateri se poroča iz srbskega glavnega slana v Nišu sledeče : V Srbiji vlada po zadnjih porazih srbske armade velika pobitost. Vlada sama prizna-va srbske neuspehe. Za vsem so Avstrijci odvzeli Srbom že 30 topov. Izboren strele c-topničar. Iz Budimpešte se poroča nekemu nemškemu listu ’dne 24. avgusta: Nek nad.topničar, ki je včeraj došel z ranjenci v IWdimpe^ta je bil od svojega stotnika pohvaljen kot izboren strelec. Ko je nek češii polk prodiral proti vasi Varna, so naši z daljnogle»-dom opazili, tfcu so v cerkvenem zyoniku skriti Srbi, ki opazujejo naše prodiranje. Za cerkvijo pa je bila postavljena srbska baterija, ki je z velikim uspehom obstreljevala naše postojanke., Z dovoljenjem svojega stotnika je vrli nadtopničar oddal dva topova strela proti Srbom. Prvi stjrel je zadel streho sumljivega zvonika, v katerem so se skjrivialr Srbi, z drugim strelom pa je porušil vrli Avstrijec cel cerkveni stolp. Ko so naši zavzeli [Varno, se je videlo, kako uničevalno sta zadela oba avstrijska strela. Podirajoči se zvonik je padel na srbska topova, za zvonikom, ki sta bila popolnoma uničena. Vseh 12 mož, ki so bili pri topih, je bilo ubitih. Kralj Nikita zbežal. Budimpešta!, 25. avgusta, Te dni so pripeljali 38 črnogorskih ujetnikov skozi Budimpešto v Ostrogon. Prosili so, da bi še smeli ostati v Budimpešti 24 ur, kar se jim je tudi dovolilo. Med drugim so ujetniki pripovedovali, da je kralj Nikita zbežal iz Cetinja v Srbijo. Mobilizacija Turčije. Turška vlada je vpoklicala pod orožje vse v inozemstvu živeče Turke, kojih starost znaša 20 do 45 let. Kaj se godi na Balkanu. Turčija se trudi, da bi tudi Albance pridobila za vpade v Srbijo. Dosedaj se ji to ni posrečilo. Bolgarska javnost se Še vedno ustavlja ruskemu vabilu, naj se postavi ob stran trojnega sporazuma. Ako bo le bolgarska diplomacija ostala trdna, bo dobro. Skader ima le posadko 200 oboroženih mož. — Bati se je, da bodo Črnogorci zopet dobili poželjenje za Skader, Albanski Kralj še vstraja v Albaniji, a otroke je odposlal. Iz Bitolja v Novi Srbiji prihajajo glasovi, da prihaja tje mnogo prostovoljcev, ’ kj niso nič drugega nego preoblečeni grški vojaki. ! Seveda se to dogaja z vednostjo Grčije. V Bolgariji so vsied teh-le glasov zelo vznemirjeni. Anglija hoče naš Trst. „Grazer Volksblatt“ objavlja: Iz Malte se poroča o oklicu angleškega admirala naj TržačancV Sestavljen je v italijanskem jeziku in se glasi: Tržačani! Anglija, stoletna prijateljica in občudovalka vsega, kar • je italijanskega, po svoji mogočni in slar vni mornarici srčno pozdravlja to plemenito in delavno mesto. Vas ne bo zadela vojna strogost, ne nasilne odredbe, usmrčenja, ampak z nami pride k vam red, blagohotnost in spoštovanje pred tisočletno omiko vaše dežele. Obnovite svoje zveze na svojem morju, nadaljujte svoje trgovanje, ki je vir vaše slave in vašega bogastva, dokler vas ne bo domoljubnega in plemenitega Trsta za vselej rešila< svobodna, od vas upostavljena vlada, kakor ste viedno želeli. - Ta oklic, ako ni potvarjen, izgleda kakor da bi ga angleški admiral, sestavil z laškimi iredentisti. Angleški admiral je dvoje pozabil, prvič da Trst ni italijanski, ampak da v njem prebiva tudi cesarju in Avstriji zvesto slovensko ter hrvatsko ljudstvo, in drugič, da Kdor hoče v Trst, mora prej mimo Pulja iti! Napad na ruskega carja. Prihajajo še uradno nepotrjena poročila, da jev. soboto, dne 29. avgusta, visokošolec Aksakov v Petrogradu ustrelil iz revolverja na carja, ko se je peljal nadzorovat vojne čete.. Krogla je zadela enega kozaka, a car je ostal nedotaknjen. Prekucija v Odesi. Dunaj, 28., avgusta. Iz Bukarešte poročajo, da neka ruska križarka bombardira Odeso, kjer je izbruhnila velika prekucija. Obstreljujejo se v prvi vrsti vojašnice, v, katerih je nastanjeno vojaštvo, ki je prepojeno z pre-kucuškim duhom. Prekueuhi so se polastili mesta, in so pri naskoku ha mesto pobili policijskega lavna-ielja, poveljnika žandarmerije in vse policijske komisarje. Severna Amerika. Severoameriške Združene države so izjavile, da ostanejo v vojski med Nemčijo in Japonsko ter med Avstrijo in Japonsko nepristranske. Rumeni Japonci napadajo. Posebna izdaja Japonskega lista „Jamota v, Tokiu poroča z dne 28. avgusta, da je japonska vojna mornarica zaèèìaGbómbardirati Tsingtau, glavno mesto nemško-azijatske naselbine RiauČau. japonski poveljniki armade in mornarice računajo, da ■ bo treba Tsingtau napadati skozi tri mesece. V mestu pa imajo Nemci živil in streliva za osem mesecev. Nemška posadka v Tsingtau, čeprav ne Štern niti 8000 vojaštva,, se ne bo udala. Nemški cesar jo je brzojavno pozval, naj se brani do skrajnosti. — Nemci so vse, kar bi lahko služilo japonskim topovom za cilj, razstrelili. Japonske se nam ni treba bati. Popolnoma je izključeno, da bi poslala daljna Japonska svöje čete skozi Suešln prekop ter posegla v boj na evropsKa tla. Na to menda Japonska sama niti ne misli. Pred vsem zasleduje Japonska svode strogo vskoclno-azijske interese. Dvomljiv položaj na Kitajskem še pa vrhu tega zahteva vso njeno pozor-*, nost na vshodu. Ne glede na to, da nima Japonska v Evropi prav nobenih interesov in tudi ne glede na-velikanske težkoče pri prevažanju japonskih vojaških čet v Evropo, bi Angleži nikakor ne pripustili, da bi Japonska prodirala izven vzhodne Azije. Angleži so zasledovali vselej politiko, da ne sme Japonska ne politično in tudi ne gospodarsko prodirati čez vzhodno Azijo. V Perziji vre. Po vsej Perziji je najstalo močno gibanje proti Rusiji in Angliji. Namen gibanja,, ki je od dne do dne hujše, je, da se Perzija otrese jerobstva Rusije in Anglije. Povsod, osobito v severni Perziji, se že zbirajo prostovoljci. Govori se že tudi, da bode v kratkem razglašena po celi Perziji sveta vojska. — Prebivalstvo zahteva, da se Perzija tesno zveže s Turčijo. Ce se pomisli, da so obstojala %do sedaj med Perzijci in Turki nepremostljiva verska naspnotstva, je to gibanje ravno, sedaj posebno značilno. Pomorska bitka pri Helgolandu. Berolin, dne 29J. avgusta. V bližini nemškega otoka Helgolanda, severno-zahodno od otoka v Severnem morju, je v soboto, dne 29. avgusta, zadelo nekaj majhnih nemških ladij nenadoma na veliko število angleških ladij. Radi megle, ki je v teh vodah posebno pogosta, nemške ladje sovražnika niso prej zapazile. Angleži so imeli več modernih majhnih križark in kakih 40 rušilcev torpedov. Sovražnika sta se spoprijela in nemške ladje so skraja krepko pot skale sovražno brodovje proti zahodu, a pri tem so trčile skupaj z močnimi oklopnimi kriAngležev,. Nemško ladjo „.Ariadne“ sta 2 bojni angleški ladji obstreljevali iz bližine s težkimi topovi. Po častnem odporu se je „Ariadne“ potopila. Tudi nemška torpedovka „V. 187“, katero so napadli 1 križarka in 10 rušilcev, je izginila v valovih. Pogrešata se tudi majhni nemški križarki „Köln“ in „Mainz“. Po angleških poročilih sta tudi utonili. Ang-ležke ladje so dobile močne poškodbe. O vzrokih svetovne vojske. V JOesterreiehisehe Rundschau“ piše znani baron Chlumecky o vzrokih svetovne vojne. Baron Chlumecky je mnenja, da se je trojni sporazum Anglije, Rusije, Francije, pripravljali diplomatično in vojaško, da b'i ali leta 1916 ali leta 19*17 napadel Avstrijo in Nemčijo in vodil proti, njima vojno na uničenje. Rusija naj bi dotlej izpopolnila mrežo svojih železnic, pomnožila svojo armado z ustanovitvijo novih korov in čini najbolj možno pomnožila sivojo vojno mornarico. Upalo se je, da bo dotlej obnovljena balkanska zveza in da se bo Srbija tako ojačila, da bo mogla napasti Avstrijo. Baron Chlumecky pravi, da je velika zasluga avstrijske armade, da je ta-le načrt pravočasno razkrila. Od tega. trenutka, piše b'aron Chlumecky, je imela Avstrija samo eno dolžnost, ohraniti sebe in onemogočiti načrte sovražnika. Zato so bile tudi zahteve avstlrpjske spomenice na Srbijo tako odločne. Odgovor. Srbije je, po zatrdilu barona Chlumeckega, pokazal avstrijski diplomaciji, da hoče Rusija izpolniti svoje sovražne načrte proti Avstriji in začeti boj na življenje in na smrt. Razkrilo in potrdilo je to postopanje Rusije v trenutku, ko je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Dovolj vojaških duhovnikov. Dunaj, 26. avgusta. (Uradno.) Ker ima vojaška uprava dovolj vojaških duhovnikov in se jih je še mnogo zglasilo za prostovoljno dušnopastirsko službo) katerih 1 pa no more sprejeti, se vojno ministrstvo zahvaljuje vsem onim duhovnikom, ki so se prostovoljno ponudili v službo vojaške uprave. Vojno ministrstvo je prepričano, da bodo vsi tisti duhovniki, ki so se prostovoljno zglasili1 in katerih vojna uprava, ni mogla spre-jeti, vršili na_ župnijah, kjer so nastalvljeni, svojo patrijotično dolžnost. V slučaju potrebe so ti duhovniki na razpolago vojaškim krajevnim oblastem, da jih u-orabijo zaj^ vojaško pomožno dušnopastirsko službo. Nameščajo se ra/vno tako, lcot v mirovnem času. Raznoterosti. Izjava lavantinske duhovščine. Poročali smo že, da je imela lavantinska duhovščina v Mariboru zborovanje, na katerem je tudi sklenila, obrniti se s posebnimi izjavami na višja mesta. Izjava, izročena c. kr. namestniku, se glasi: Vaša prevzvišenost! Onega dn,e, ko jih je hitelo na tisoče iz lavantinske škofije z vsem navdušenjem pod orožje, ko j,e zapustilo veliko število lavantinskih duhovnikov s^voja službena mesta, da se žrtvujejo v službi najvišjega vojnega poveljnika1 za tolažbo in dušno zveličanje braniteljev domovine, so se zbrali duhovniki lavantinske škofije, da slovesno izrazijo svoje domoljubno mišljenje in prepričanje. Njihovo domoljubje, utrjeno po vznositem vzgledu njihovega nadpastirja, pomnoženo po številnih pastirskih listih,, na sinodah in po krasni knjigi „Dajte cesarju, kar je cesarjevega!“, je nad vse dvome vzvišeuo. Vkoreninjeno je v neo-majeni versici udanosti do Boga, ki vodi z neskončno previdnosjo usodo avstrijskih narodov. V tem zaupanju v Boga zaobljubljajo nespremenjeno ljubezen in zvestobo do preljube vladarske hiše in prosijo pri vsaki sv. maši, da podeli avstrijskemu orožju slave-polno zmago. Tega duha ljubezni in požrtvovalnosti za dobrobit avstrijske očetnjave vzbujajo tudi v srcih njim’ izročenih vernikov in ga hočejo tudi za zmiraj ohraniti, tako da bodo njih srca, kakor srca bojevnikov v vojski, samo eno željo čutila in gojila: Bog ohrani, Bog obvaiy nam cesarja, Avstrijo! Prosimo, da vzame Vaša prevzvišenost ta globoko v srcih lavantinske duhovščine ukoreninjena čustva blagovoljno na znanje. Maribor, dne 11. avgusta 1914. O, Severin Korošec, gvardjan; Prane Moravec, stoini in mestni župnik; dr. Jožef SomrekJ, bogoslovni profesor, kot zastopniki zbrane lavantinske duhovščine. Volitev novega papeža. Računa se, da se bode od 65 kardinalov, ki tvorijo sv. zbor, udeležilo volitve novega papeža približno 60 kardinalov. Izmed avstrijskih kardinalov bodo vsi navzoči, razven olo-muškega dr. Bauerja, Vpokojeni nadškof ostrogonsid, dr. Vaszary, je prispel vendor le v Rim, čeprav se je o njem pisalo, da je bolan. Papežev testament. Testament umrlega papeža Pija X. je spisan na belem papirju in obseaa 3 strani. Pisan je z jasna in Jepo pisavo. V začetku priporoča sv. Oče sebe Togu in ,v varstvo Dev. Mar. Nato našteva nekaj legaitov, ki so pa vsi navezani na dovoljenje prihodnjega glavarja katoliške cerkve. Testament bo priobčen v celoti in bo čfe^tno pričal, kako je bil umrli sv. Oče v zemeljskih stvareh nesebičen. Gonja traja naprej. Ker je „Tagespost“ parkrat — zraven grdih napadov — prinesla tudi pametne objave o lavantinski duhovščini, se je 'razjezil od katoliške vere odpadli mariborski odvetnik dr. Mravlag ter, ne da bi navedel le en dokaz, očital spodnještajerski duhovščini, osobito mlajši, približno vse, kar se v teh časih govori o njej brez -vsake razsodnosti po ulicah, cestah in krčmah. Dr. Mravlag plava v veseli nadi, da je sedaj slovensko ljudstvo obrnilo hrbet svoji duhovščini. Vemo, kako zdaj vetrovi pihajo. Začetek šolskega leta na ljudskih in srednjih šolah. Uradna „Wiener Zeitung“ piše: Oa merodajne strani se poroča, da šolski pouk v Avstriji ne bo vsled vojske prekinjen. Na ljudskih in meščanskih šolali se bo pouk začel ob pravem času. V mestih, kjer okoliščine ne, dopuščajo, da bi se vršil pouk na vseh ljudskih šolah, se bo vpeljal v posameznih poslopjih dopoldanski in popoldanski pouk. Tudi srednje Šole se bodo pričele ob naivadnem času, kjer pa okolnosti tega ne bodo dopustile, se bo pouk za nekaj časa odložil. — Naučni minister je ukazal, da se otvorijo ljudske in meščanske šole kakor vsako leto tudi letos dne 15. septembra. Slovenci čestitajo k avstrijskim zmagam. Deželni odbor kranjski je pod vtisom velike zmage naše armade nad Rusi pri Krasniku sklenil odposlati nadvojvodi Frideriku naslednjo brzojavko: Kranjski deželni odbor čestita, ustrezaje vzvišenim čutom vse dežele, Vaši cesarski in kraljevi Visokosti in presi, cesarski armadi rja sijajni zmagi v Krasniku, prvem velikem uspehu na ruskem bojišču. Ponosno in zaupno zremo na svojo vojsko vseh narodov, najtrd-neie prepričani, da ji bodo naklonjene z božjo pomočjo pod modrim in krepkim vodsfvom Vaše cesarske in kraljeve Visokosti nadaljne» odločilne zmage do srečnega jconca. — Šušteršič, deželni glajvar. Najmlajši vojak je gotovo lSletni Herman Bra-ha. Kot sin nekega avstrijskega mornarja se je hotel na vsak način tudi on udeležiti sedanje vojne in ni odnehal popreje, nego da je bil uvrščen med vojne mornarje. Ne bo zmanjkalo Junaških Varaždince v. Ne samo možje, temveč cel ValMdin skrbi za slavo svojega imena. Na bojnem polju se ne strašijo smrti, naj j(ih pade kolikor hoče, to jih ne briga, samo da je zmaga. Da pa ne bo izumrl ta junaški rod, pa skrbe n.ili vrle ženice. V enem tednu so povile njih žene B8 \antov in le eno deklico. Vsi otroci so zdravi, le deklica je bila mrtvorojena. Vojakom za zimo! Iz Svanberga nam piše g. polkovnik A Lebar te-le času primerne vrstice: Že splošno je znano, da naši vojaki, kateri se zdaj, bo-ju-ejo na Ruskem in Srbskem za dom in cesarja, še niso preskrbljeni z opravo, katera bi jih varovala mraiza. Vojska, kjatera se je komaj pričela, ne bode hitro končana; noči so že mrzle, posebno v deževju in kako bo, če se bodo našli morali bojevati še črez zimo! ? Veliko bodo trpeli pred mrazom in marsikateri, ne zadet od sovražne krogle», bo zbolel in tudi umrl vsled mraza,. Neizmerno dobrote bi izkazale pa Slovenske našim bojevnikom, ako bi jim darovale toplih volnatih nogavic, rokavic, avbic ali pa druge volnate oprave, kakor telovnikov, spodnjih hlač itd. Ako bi vsaka slovenska žena in vsaka deklica napletla aji kupila le eden omenjeni komad, bi bilo to jako velüko število in izvanredno hvale- in Častivredno delo. Podružnica Rudečega križa v Mariboru bo gotovo rada sprejela taka darila, ako bi jih darovalke ne odposlale naravnost. Prosim Vas. g. urednik, delajte propagando za to patrijotično stvar v Vašem cenjenem listu. — Opomba uredništva: Želo radi! Že zadnja .„Straža“ je prinesla oklic S. K Z., kjer se je ravno ta stvar toplo priporočala slovenskim ženam in dekletom. Naš list je za dopise enake vsebine radevolje vsakemu na razpolago! 14 vojnih napovedi. Avstrijska vojna napoved Belgiji je 14. vojna: napoved v vrsti vojnih napovedi, ki so se začele s tem, da je Avstrija napovedala Srbiji vojno. Toda bržkone še bo jih prišlo več. Bivši finančni minister umrl. Z Dunaja prihaja poročilo, da je na svojem poletnem bivališču v Kransach-Achenreim umrl bivši finančni minister Böhm-Bawerk. Grof Tisa — hrvatski minister. Hrvalskosla-vonski minister grof Teodor Pejačevič se je ob izbruhu vojske nahajal v nekem francoskem kopališču in se sedaj ne sme in ne more vrniti v domovino. — Cesar je poveril začasno vodstvo hrvatskq-slavonsk(e-ga ministrstva ogrskemu ministrskemu predsedniku, grofu Tisi. Veselje devetletnega princa nad zmago. Ko je zvedel devetletni princ Alfred bavarska, sin bavarskega prestolonaslednika Ruperta, o veliki zmagi svojega očeta pri Metzu, je vsMiknil: „(Sedaj se pa moram takoj parkirat prekopicniti!“ Od samega veselja se je na to začel kar zaporedoma, prekopicevati. Županom! Župani se opozarjajo na zakon o podporah družinskih očetov in drugih na vojsko odpoklicanih. Župani morajo samo poročati na c, kr. glavarstva., ali je prosilec potreben podpore ali ne Drugega ni treba, ničesar poročati. Žuran ni upravičen povedati in predlagati, kakšna in kako velika podpora naj še prosilcem da. To je stvar okrajne in pa deželne komisije Te se pa morajo ’držfaji seveda zakona» Cene otrobom. C. kr. naonesLi^a Je z razglasom z dne 12. avgusta 1914 preklicala objavljeni najvišji tarif glede v tem tarifu navedenih cen za otrobe. Vsled tega stopijo določbe odstavka maksimalnega tarifa z dne 16. avgusta 1914: Pšenični otrobi, fini za 1Ö0 kg 13 K, pšenični otrobi debelo zmleti za 100 kg 14 K, rženi otrobi za 100 kg 11 kron za enkrat iz veljave. * Sprememba voznega reda na južni železnici. S 1. septembrom vozijo na južni železnici sledeči bo-sebni vlaki : Iz Maribora proli Celju: Ob 5. uri 40 minut zjutraj, ob 8. uri 13 minut dopoldne, ob 7. uri 30 minut zvečer in ob 12. uri opolnoči! — Iz Maribora proti Gradcu: Ob 5. uri 23 minut zjutraj, ob 9. uri 47 minut dopoldne, ob 1. uri 2 minuti popoldne in ob 4. uri 14 minut popoldne ter ob 8. uri 5 minut ponoči, — Iz Maribora na Koroško: Ob 10. uri 14 minut predpoldne, ob 7. uri 5|5: minut zvečer in ob 3. uri ]52 minut popoldne. — Maribor — Ptuj. Iz Maribora ob 7. uri 45 minut predpoldne, prihod v Ptuj ob 8. uri 41 minut dopoldne. Iz Maribora oh 1. uri 30 minul popoldne!, prihod v Ptuj ob 2. uri 30 minut popoldne. — Ptuj — Maribor. Iz Ptuja ob 5, uri 41 minut zjutraj, prihod v Maribor ob 6, uri 57 minut predpoldne. Iz Ptuja ob 11. uri 7 minut predpoldne, prihod v Maribor ob 12. uri 10 minut popoldne. Novim naročnikom! Kdor hoče izvedeti novice in poročila p vojski, naj si naroči naše liste. Naznanjamo še ponovno, da dobi list le tisti, ki obenem pošlje denar. Kdor list naroči le po dopisnici in nič denarja ne pošlje, lista ne dobi. Vsak, ki si želi naš list nanovo naročiti, naj, torej kupi poštno nakaznico in nam po nji pošlje oakaznino. Ob robu nakaznice naj napiše svoje ime in obenem pristavi : nOV ItaPOŽniki Stem nam olajša delo Slov .Gospodar stane celo leto 4 K, četrt leta 1 K, od zdaj do novega leta 1 K Straža stane celo leto 10 K, za četrt leta 2 K 50 v,, za 1 mesec 1 K. Na vprašanja glede naročnine upravništvo radi ogromnega dela ne bo odgovarjalo.