42. Mko.
V IMul. v ponedeUen. II imam 1909
XLII. leto.
.Slovenski Narod* »zelja: l Ljubljani na|iom dostavljen: v upravnlštvu prejeman:
,.10 leto.........K 24-—
pil leta.......... 12--
Iptrt leta.........,   6 —
mesec........9 2r-
celo leto.........K22-—
pol leta.........B \V—
četrt leta.........„ 550
na mesec......... 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice st 5, (I. nadstropje le?o), telefon št 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin,, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd to je administrativne stvari
- Posamezna Številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tlakama" telefon it. 86.
„Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25*—
gol leta ........„ 13*—
etrt leta.......... 6*50
na mesec........., 230
za Nemčijo:
celo leto.........K 28—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnlitvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo>, telefon ftt. 85. ;
% Juri - u tolarju in zmaj  u ministrskem
fraku.
Ko se je proti koncu lanskega )eta izvedelo, da sta se »Zveza južnih Slovanov« in »Slovenski klub na Dunaju« sjedinila v eno parlamentarno organizacijo, zavladale so naj nade p<> vseh krajih naše do-
movine. Zlasti opravičene zdele so se tr nade, ko se je ofieijalno naznanilo, da so se poslanci, združeni v »Narodni zvezi«, dogovorili postopati skupna v vseh narodnih in važnih političnih vprašanjih.
Toda površna sodba je navadno prenagljena; tako je bilo tudi tu. Si-eer je načelnik »Slovenskega kluba takoj spočetka odločno postavil se v hran splošno razširjeni misli, da je združitev državnih poslancev sledila vsled lanskih septemberskih dogodkov v Ljubljani; toda oni čitatelji >Sloveneevi«, ki ne mislijo globljeje
in teh je vendar velika večina niso opazili, kakšna izpoved   tiči v teh besedah. Politiki,   ki s svojimi irlavami mislijo, so si seveda   bili o tem takoj na jasnem.
Le-te poslednje torej tudi ni bogve kako iznenadilo, ko je dr. Ben-kovič vložil v državnem zboru nuje.i predlog:, naj se odpravi institucija ministrov - rojakov. Zanimivo je zanje biti moralo samo to, da so ta nujni predlog podpisali samo slovenski in češki klerikalni poslanci, kajti le ta okoliščina jim je mogla in morala takoj odpreti <><n, da se združitev »Zveze južnih Slovanov« in »Slovenskega kluba« z gotove strani ae smatra za bogve kako važno in v narodnem oziru potrebno stvar, temveč, da Ima ta združitev služiti povsem drugim, postranskim namenom. Saj je jasno, da je dr. Benkovičev nujni predlog tako važna politična zadeva, da bi bil moral vsekakor podpisan biti od vseh članov »Narodne zveze«. Vsak trezen politik moral se je torej vprašati,kako je to, da ta nujni predlog ne nosi tudi podpisov slovenskih in hrvaških poslancev iz »Zveze južnih Slava no v r. Senzacijo je torej vzbudilo, ko se je izvedelo, da se je ta nujni predlog za hrbtom »Zveze južnih Slovanovc — brez nje vednosti in brez nje volje —
vložil; še več, da je izzval v »Zvezi južnih Slovanov« soglasno nezadovoljnost in obsodbo.
In res, mi naj se borimo proti instituciji ministrov - krajanov. To bi bila Don (Juitotijada najgorše vrste; saj le predobro čutimo, kako slabotni smo v državnem zboru vsled neznatnega števila svojih zastopnikov v primeri z delegacijami drugih narodov in strank. Kako si more torej resen politik le misliti, da se »Narodni zvezi« posreči podreti pozicije v ministrstvu, katere so krepke jši m in močnejšim narodom, češkemu, poljskemu in nemškemu, zde nedotakljive? In po vsej pravici ne-dottikljive; saj le-ti narodi dobro vedo, kako ogromnih koristi v narodnem, narodno - gospodarskem in političnem oziru so jim donesla roja-ška ministrstva. Pač je res, da so dr. Benkovičev predlog poleg slovenskih klerikalcev podpisali tudi češki; toda če se pomisli, da je voditelj čeških klerikalcev dr. Hruban bil sam kandidat za ministra - rojaka proti drju. Žačku, jasna bode vsa farsa, ki Uči v tej akciji.
Kakor se nam pripoveduje — in pravice nimamo dvomiti, da bi naše poročilo ne bilo zanesljivo — je iz teh razlogov dr. Benkovičev nujni predlog v »Zvezi južnih Slovanov« izzval tudi veliko nevoljo in se je načelniku »Zveze južnih Slovanov« naročilo povedati to načelniku »Slovenskega kluba« na povsem ne-dvoumen način. »Zveza južnih Slovanov« je torej od lojalnosti »Slovenskega kluba« smela pričakovati, da se le-ta v zadevi, ki je bila predmet dr. Benkovičevemu nujnemu predlogo, toliko časa na nobeno stran več ne angažuje, dokler se stvar tako ali tako ne reši definitivno v »Narodni zvezi«. To se pa ni zgodilo. Nasprotno. Meglenemu namigavanju »Slovenčevemu« sledila je jasna in odločna izjava načelnika »Slovenskega kluba«, d rja. Susteršiča samega, ki je na javnem shodu na Črnučah proglasil, da Jugoslovani zahtevamo resortnega ministra ter je pri tem skušal nekako zaničljivo govoriti o ministrih • rojakih.
Razprave, ki so se o tej stvari vnele najprej v slovenski]] in kadite je tndi v hrvaških časnikih, nam jasno pričajo, da je »Slovenski klub« tukaj osamljen in da »Zveza južnih Slovanov« tedaj močnejša sestavina »Narodne zveze« — slej ko prej sto-
ji na svojem stališču, da morajo južni Slovani izbojevati si ministra-ro» jaka. »Slovenec«, videč, da je v tej kampanji osamljen, in da mu kvečjemu pritrjujo še oni časniki, ki stoje poti komando dr. Koroščevo, zatekel se je zatorej k dr. Kreku, ki naj Sv. Jurju enako z ostro sulico logičnih dokazov prebode zmaja rojaške-ga ministrstva. In dr. Krek zavihtel je to sulico v sobotni številki »Slovencev!«. Reči pa moramo, da je ta sulica že zelo od rje izjedena. Nam se je namreč pripovedovalo, da je dr. Krek v »Narodni zvezi«, predno se je še dobro ustanovila, posegel v razpravo o tem, kakšno zastopstvo naj bi jugoslovanski poslanci skušali priboriti si v vladi, tako, da so vsi navzoči člani »Zveze južnih Slovanov« dobili vtisk, da pritrjuje od članov »Zveze južnih Slovanov« izrečenemu mnenju, da imamo prizadevati si, da se nam konceduje rojaško ministrstvo.
Ne vetrn*, če se dr. Kreku tako gabijo \ išje stopnje v hierarhiji, kakor se nam zdi, da se mu gabijo v birokraciji. Vsa čast mu, ako je ljut sovražnik enih in drugih! A v ue-kem nasprotstvu je vendar sam s seboj, ako gutuje slovenskega resortnega ministra in pobija le ministra-ro-jaka. Dr. Krek je prijatelj parlamenta. Prav. Pomisliti pa je potreba, da parlament sestavlja 516 poslancev in da jih imamo izmed teh Slovenci in Hrvatje samo 37. Njegova konkluzija torej, da naša jugoslovanska stvar doseže v parlamentu brez dvojbe svojemu pomenu primernih uspehov, je jako smela. Saj vemo, kako tamkaj močnejši pritiska slabe j šega. Po našem mnenju je torej zelo naivno, pričakovati, da bi mi Slovenci — o dalmatinskih Hrvatih'zaradi ekscepcijonalnega položaja kraljevine Dalmacije tu nećemo govoriti — dosegli v parlamentu in s samim parlamentom količkaj svojih pravic. Ako jih hočemo doseči, moramo imeti tudi nekaj zaslombe v vladi sami.
S kampanilizmom primerja »Slovencev« Sv. .Jurij krajansko ministrstvo. A la bone heur! Zvonik, s katerega se morejo pregledati vse obširne dežele svetovaelavske krone, ali zvonik, s katerega je mogoč razgled po vsej prostranej Galiciji, končno zvonik, s katerega bi se žaru ogli odpirati očem vsi kraji Avstrije, po katerih stanujejo Slovenci
in Hrvatje, je po našem mnenju vendarle nekaj drugega, kakor zvonik v romantično ležeči Soriei.
Misel, da  Nemci   nimajo zato moči nad nami, ker imajo dr. Schrei-nerja, marveč zato, ker   žalibog nimamo parlamenta, je morebiti originalna, a po našem mnenju ne drži. Saj smo imeli parlament   in parlamentarno vlado; a pove naj nam dr. Krek, kdaj se nam je od Auersperga sem slabše godilo,   kakor   ravno za parlamenta in parlamentarne vlade. Ali dr.Krek ne vidi,kako so se uradniška mesta širom naše domovine v vseh strokah uprave,   dasi   so bila mnoga izmed njih preje   v slovenskih rokah, v zadnjih treh letih zasedala se s samimi Nemci? In zakaj? Zato ker je nemški  minister - rojak kljubu temu, da   smo   imeli parlament, imel pri vseh dotičnih imenovanjih svoje prste vmes. Bi se li bito to zgoditi zamoglo,   ko bi bili imeli mi svojega   ministra - rojakaf Mi trdimo, da ne, kakor se to v deželah, ki so v območju   češkega miiiistra-rojaka,   to ne   godi.   Ako dr. Krek kljubu vsej svojej eneržiji proti "ministrom sploh. vendar   izjavlja, da vidi za ministra rajše Cincinata nego Kleona, moramo mi naglasiti, da imamo Cincinatov   žalibog   v }\n<\ vladi že preveč in da nam tudi Kleona — vide dr. Schreiner —   v njej ne manjka. Mi Slovenci žalibog Cincinatov v ministrstvo sploh pošiljati ne moremo, saj vendar ve dr. Krek. da nimamo nikakih predpravic braniti; Kleonov pa se po   našem prepričanju nikjer laglje ne   dobi, ko ravno v »Slovenski ljudski strankin. Ako že imamo dobiti   zastopstvo v vladi — in tako zastopstvo moramo z vsemi silami zahtevati,   dokler se naša zahteva ne uresniči,   — tedaj pošiljajmo tjekaj  Gaje Terentilje Arse ali pa Marke Duilije. Dr. Krek sam se prepriča, da nam   bodo bolj koristni, kakor bi se njemu v sanjah zdeti zamoglo.
Sicer pa o stvari sami še par resnih besedi. Z nt in istrom - krajanom ustvari se nam posestno stanje neprecenljive vrednosti. Če edenkrat svojega ministra - krajana dosežemo, bodemo ga stalno obdržali. Drug;ioe pa je z resortnim ministrstvom. Danes utegnejo kakemu Slovencu izročiti resortno listnico; jutri utegne z ministrstvom vred pasti. Kje je zagotovilo, da pride potem na njegovo mesto zopet   Slovenec    ali Hrvat?
Bržkone ostane nam samo spomin, dotičuiku pa — kar je seveda prijet-ueje — lepa pokojnina.
A ne glede na to je delokrog resortnega ministra omejen. Preko granic svojega resortnega delokroga bi mu bilo mogoče bore malo storiti, dočim si minister - rojak lahko ustvari delokrog, kakršnega sam hoče, delokrog, ki je odvisen samo od njegove agilnosti, od njegovega ro-doljubja. Ce bi že ničesar drugega storiti ne mogel, je v njegovih rokah že intercesija — inštrument neprecenljive vrednosti.
Kdor torej intrignje na kakršenkoli  način  proti    ustanovitvi jugoslovanskega rojaškega ministrstva, ta je po našem trdnem prepričanju ali nepraktičen doktrinar ali pa zasleduje postranske cilje. Da se v tem ne varamo, pouči nas interview poslanca dr. Korošca z   nekim dunajskim časnikarjem. Temu časnikarju je namreč imenovani poslanec izjavil, da bi se trgovsko ministrstvo, iz katerega se je itak že izluščilo svoje dni železuično in lansko leto ministrstvo za javna dela, razdelilo lahko še na dve ministrstvi in sicer na ministrstvo za i>ošte in brzojave   ter na pomorsko ministrstvo. Torej kampa-nilizem in optima forma!   Ne vemo kaj k temu poreče dr. Krek;   to pa vemo, da iz te izjave gleda neznansko hrepenenje po ministrskih listnicah in — last   not least —   po ministrskih penzijah.
Socialnem u teoriji In prahsl.
1.
Tri kraljestva so, pravi Maksi -»nov v veliki Ibsenovi drami Cesar in Galilejee; tri kraljestva so: prvo, ki se opira na drevo spoznanja, drugo, ki je oprto na drevo križa tu tretje je kraljestvo velike tajnosti, ki naj se ustanovi na podlagi prvih dveh.
Borbo Jnliana Apostata za Ga-lilejcem imenuje Pavel Sehlenther najbolj velikansko, kar se jih kdaj vprizarjalo v umetnosti, bolj gigantsko, kot borbo Wallensteinovo. ki se je uprl nemškemu cesarju, bolj gigantsko nego Macbethovo, ki je 11 moril kralja, ker ni hotel biti drugi v državi;      slično je le borenje, ka-
LISTEK
Pepel na glavo! V prah, in kes naj se poloti duše p<> dnevih vživanja kot se spodobi po stari navadi' Iti vendar še ne! Še se nam obeta nekaj, kar nas vabi in kliče: Pustni torek, zadnji dan vražje zabave vsedo-mmski ples. Kurent se poslovi kot domino od svojih mnogoštevilnih cenilcev. Domino 1 Beliš si glavo v kakšni zvezi more biti suhoparni kadeti s karnevalom, baletom, Sokolom, bradlo, Tvršem in francoskim predsednikom Falliereseni. Beliš si in ne veš odgovora. Jaz tudi ne! Hes,
^reč je stvarij na zemlji in nebesih ^(,t šolska vaša si modrost jih sanja!«
Pravi Shakespeare in on je priznana avtoriteta na polju neumljivih pojavov človeške duše
Sicer pa pojdi k profesorju dr. %u in ga vprašaj! Obrisal si bo imenike, pogledal te presunljivo in ti Njaelj razlagati z dostojanstvenim tetozom:
Dragi mi. Domino pomeni prvot-n° neko duhovniško obleko (sic!) in
igra se imenuje ix>   njenem duševnem očetu, abeju Dominu    in pred pustni domino je
z bežiš iz groze pred to učenostjo in ostaneš rajše neveden in vesel.
In res je prisrčna ta naivnost! Naivnost.'
Poznam te tička po ghisu! Nisi tako preprost kot se vidi. Fallien s ' Francoski gimnastiki t
Avdijenca? Zarota? Koketiranje z marselezol »Olet«, bi rekla gotova (d)iast- Ne, ne, predpust jo gospoda, zadnji dnevi sladkega norenja in neskaljenega veselja. Brez politike in kritike!
Pridi in videl bodeš. Dvigne se zastor in podoba saniškase ti pokaže, seveda brez nevarnosti za tvoje življenje, mogoče za tvoj žep. Odpro se ti oči, razjasnjene bodo vso zagonetke in gledal boš resnici v obraz in užival. —
Potem pa pepel na glavo in s skesanim srcem na slanikovo pojedino! — Tableau!
g »ntOvjRiii
Ljubljanska povest.
(Dalje.)
X.
Helena se je pripravljala, da pelje Ftaneka na zrak. Odkar je bil oče Knific iz ozirov na grofico Attems kupil nov voziček svojemu otroku, čeden voziček na   treh kole-
sih, je Hoh na rajše vozila, brata na zrak, kakor poprej.
»Ti, Helena kaj ko bi me enkrat peljala kam drugam, nt1 vedno za Strelišče.«
K/anek je s to željo svojo sestro lesu ično presenetil.
»Ali si se naveličal tega kraja.' je vprašala Helena,
»Ne,« je odgovoril Franek toda raj«' bi šel kam drugam.«
V vsem vedenju in v glasu malega bolnika je bilo nekaj, kar je Heleno osupnilo. Slutila je, da je pose1 beti nagib pripravil Franeka.  da je izrekel to željo.
»Zakaj bi pa rad Šel kam drugam l Tako mirnih krajev, kjer bi lahko gledal dečke, kako so igrajo, je malo.«
»Pa bi vendar rad šel kam drugam . . . veš . . . zaradi tistega gospoda . . .«
»Zaradi barona Spinettija \« se je začudila Helena. »Saj je vendar jako prijazen s teboj. Mislila sem, da ga imaš prav rad.«
»No, da . . . saj rad ga imam in rad ga poslušani ... pa vendar.«
Helena je stopila k bratu iti so sklonila nad njega.
»Pa vendar... ali bi rajo imel, da bi več s teboj ne govoril?«
»O ne ... z menoj naj le govori , . . ampak veš . . . rad bi imel, da bi tebe zraven ne bilo.«
»Zakaj ne?«
»Ah veš . . . jaz tega ne morem
natančno povedati . . . veš, kadar gledaš ti tia svoje šivanje, takrat dela baron vedno tako velike oči, vedno te gleda in v očeh se rnu sveti nekaj posebnega. Gleda te veš, tako te gleda, kakor bi te hotel zgrabiti in proč nesti . .  .daleč od mene.«
»Ali . . . Franck . . . kaj vendar misliš.. .«
»Pa je le tako, kakor sem ti rekel. Zmerom se bojim, da ti kaj zle ga stori. Zakaj neki te ne mara?«
Nagnila je obraz in poljubila Franeka na lice, da bi dečko ne videl rdečice, ki ji je zalila obraz. Tiste poglede barona Spinettija, o katerih je govoril Franek, je tudi ona zapazila, a kakor je bila še neizkušena, to j«« vendar vedela, da ti pogledi nikakor ne razodevajo sovraštva nego vse kaj drugega. Znala si je to tolmačiti šele zadnje dni in oči so se ji odprle v družbi, ki se je zbirala pri grofici Lici. Ta družba se ni nikdar ozirala na Heleno. Vedla se je nežen hrano in Helena jo slišala mar sikaj dvomljivega, marsikaj zasoljenega in marsikaj dvomnega. Prej je vedno mislila, da je premalo izobražena, da bi mogla to razumeti. Odkar pa ji je baron Plass pri nekih takih pogovorih zašepetal: »Nikar tega ne poslušajte,« pa je začela umevati in ker je morala marsikaj slišati, tudi če bi ne bila hotela, ji je mnogo prej temnega |>ostalo jasno. Od tedaj je tudi slutila in končno spoznala, kaj pomenijo i>ogledi barona Spinettija.
Nezaupnost, ki jo je časih navdajala proti temu možu, se je novic vzbudila v njenem srcu, to pot z vso silo; nič si ni prikrivala, kake namene more imeti baron Spinetti in zavedala se je tudi, da jHunenijo njeno pogubljenje.
Franek se je vznemirjal, ker je Helena molče slonela čez njega.
»Ti so ga tudi bojiš, Helena, kaj
ne ?«
Začutil je v tem trenutku solzo, ki je kanila iz oči sestri na njegovo lice in se prestrašil.
»Zakaj jokaš, Helena? Jaz ne boni nikoli več govoril z baronom Spinettijem in če hočeš, bom vedno doma, samo da ga več ne vidiva.
Helena je naglo otrla solze in je pomirila brata.
»Saj ni tako, kakor misliš«, je rekla. »Jaz se barona nič ne bojim; samo hudo mi je, da me ne mara.
»Čisto drugačen je kakor baron Plass,« je govoril Franck, med tem ko se je oblačila Helena. »Vidiš, baron Plass nikdar ne govori z menoj, komaj me pogleda, a jaz vendar vem, da me ima rad, zato ker tako nate pazi. Ali si videla oni dan, ko se je psiček grofa Emila v tebe za podil in te je hotel vgrizniti. Z nogo ga je sunil, da je odletel prav v kot in tako jezno ga je pogledal, da m psiček ni več upal k tebi.«
(Dalje prihodnjič.)
1
tero je vprizoril Goethe v svojem Faustu.
Dr. Janez Ev. Krek velja v stranki, v kateri je glavni činitelj, za oznanjevalea tretjega kraljestva.
Razun tega je seveda socijalist od nog do glave, sovijaleu po svojem klobuku, in po svojih škornjih. Po svojem stanu mora biti sicer sovražnik socijalnih demokratov. Odkar so opešale stare liberalne stranke, oz. se razcepile v razne struje, nimajo stranke, ki opirajo svojo moč na cerkveno avtoriteto, hujših in bolj nevarnih nasprotnikov od socijalnih demokratov. Dr. Krek jih moia sovražiti že kot katoliški duhovnik. Ali njegov socijalizem je tako razvit, da pride večkrat na sum, da ima pod odejo zveze s temi političnimi in verskimi antipodi. In nam se je večkrat dozdevalo, če je imel neprijetno nalogo polemizirati s socijalnimi demokrati, da so bili vsi udarci poviti v bato. Mi torej ne dvomimo, da je dr. Krekov socijalizem pristen, kolikor dopušča stan iu razmere, vendar z eno omejitvijo namreč, da je ta socijalizem samo teoretičen.
Samo teorija je kar -»Slovenec« poudarja že kakih deset let, da je njegova stranka demokratska, za ljudstvo, za ljudske koristi.
Ta stranka je imela dosedaj navado, da se je levila vsaj na vsaki dve leti glede svojega imena in glede svojega programa.
Najprej bila je katoliško-uarod-ua, in v tem stadiju je reševala v prvi vrsti vero našega kmeta, potem je bila krščansko soeijalna, in ta program je posebno ugajal delavstvu, sedaj je slovenska ljudska stranka to se pra\ i: ona je edina in vse in razen nje je — nirvana.
V dobi ko je imela stranka na sebi že najbolj kričeče soeijalne barve, delala je skozi G let obstrukeijo v deželnem zboru. Glavni posel deželnega zbora je skrb za deželne kulturne naprave, za vodovode, ceste: pota. osuševanje močvirij. Za vse te in enake naprave prispeva država z velikimi svotami včasih do polovice proračuna ni h stroškov.
To se pravi država prispeva, če deželni zbor deluje, če pa ne deluje, država ne prispeva nič in milijone, katere izdaja vsako leto poljedeljsko ministrstvo, poberejo druge dežele. In tako je odšlo kranjski deželi vsled obstrukcije slovenske ljudske stranke.na sto in sto tisoče državnih podpor, ki bi se bile sicer investirale v tem času v naši deželi.
Zaradi tega imamo popolnoma prav. če trdimo, da je socijalizem te stranke popolnoma le teoretičen, v praksi pa da je njeno delo nesooijal-uo. Pod devizp >mi smo za ljudske koristi« od jedlo se je našemu kmetu mnogo vodovodov, mnogo regulacij, cest in voda, preprečila dopolnitev in razširjenje velike množice ljudskih šol in odvzelo ravno toliko predpogojev blagostanju in razvoju.
Deželni zbor ni mogel delovati, ker <e je slovenska ljudska stranka borila za preosnovo volilne reforme, tako nekako je opravičeval dičen član te stranke obstrukeijo v deželnem zboru. »Slovenec« je v eni sapi zatrjeval, da se ta boj vrši za kmeta, kmet naj gospodari v deželi.
Kancelar Oksenstierna ni imel prav. ki je trdil, da ni umetnost vladati ijadi. Mi trdimo nasprotno, da je to največja umetnost, in sicer taka, da se ne da priučit L
Zgodovina uči. da najhujši kri-čači, ki so v mladih letih jiodirali trone in oltarje, prišli v konflikt s kazenskim zakonom, postajajo na stara leta, ko so dihali nekaj časa v dvornem zraku, najkrotkejše ovce, ki nimajo drugih želja nego hrepenenje po redih in odlikovanjih.
Med našim kmetom živi prislo-vica, ki pravi: Gorje kmetu, če bo ga bo vladal kmet.« — To stremljenje slovenske ljudske stranke, izročiti v.-e gospodarstvo kmetu, ne ustreza torej željam ljudske duše. naš kmet ne čuti potrebe vladati vso deželo, njegova želja je, da plačuje kolikor mogoče malo davka.
Sicer je pa tudi to načelo ljudske stranke napraviti kmeta za neomejenega gospodarja ni odkritosrčno, ampak le na papirju.
Ko je prodrlo načelo splošne volilne pravice za državni zbor, bilo je oči vidno, da je neizogibno demokratiziranje volilnih redov za deželne zbore. Smoter tega demokratiziranja je omogočiti delavstvu, ki v kurijah ne pride do glasu, zastopstvo in udeležite v pri deželnem gospodarstvu. Načrt volilnega reda za kranjsko določil je 10 mandatov za splošno kuriji, to je več kot četrtina vseh dosedanjih deželnih poslancev. To število presega v primeri glede pomnoži t ve mandatov vse druge deželne volilne rede.
Ali kaj je imelo delavstvo od tega? Kakšen je bil socijalizem slovenske ljudske stranke v dejanju? Tak, da delavstvo, ni dobilo nobenega mandata.
Volilni okraji pri vseh 10 inan- j datih sestavili so se tako, da delav-
j stvo ne more prodreti v nobenem in da obvladajo vse kurijalni volilci. Sestavili so jih tako, da prevladujejo povsod kmetski volilci. Ali pa so prišli s tem kmetje do vlade?
Nič manj kot to. Pri zadnjih volitvah bilo je sicer voljenih nekaj marijouet iz kmetskega stanu, ali v stranki, ki odločuje v klubu, ti kmetje niti v pošte v ne pridejo. Tudi v tem oziru socijalizem dr. Kreka ni pristen, ker se dejansko ne izvršuje. Razlika med socijalizmom v teriji in praksi obstoji v tem, da kmetje -'jejo sedaj, kakor so sejali poprej. Ali kdo žanje? Žanjejo pa: Kmet Šusteršič, kmet Suklje, kmet Lampe, kmet J are, kmet Pegan in še nekaj drugih takih pristnih in v borbah življenja izkušenih kmetov.
Gonjo proti raornfllKalnl stranki,
Praga 21. februarja.
Včeraj je preiskovalci sodnik zasliČal državne poslance KlofaČa, Choca, Buriv&h* in Slamo. Poslanec Chcc je protestiral proti kršenju pioslans^e imunitete ter dal ta protest na zapisnik
Ostali osumljenci, pri katerih so bile hišne preiskave, bodo zaslišani v torek.
Včeraj je bil zas iŠau tudi predsednik zveze čeških uradniških društev Kotzl Tudi proti njemu so u ve dli preiskavo, ker se je dognale, da je bilo društvo v ozki zvezi s desko radikalno stranko.
O aretaciji po dčastnikov v Slaneh neČe vojaška oblast dati nobenih po jasnil.
„B^hema* javlja, da jih ni bilo aretiranih 30. marveč s^mo nekaj okoli 20.
„Obrana lidu* javlja, da je državno pravdnistvo uvedio preiskavo proti voditeljem č>ško-radikaine stranke v M'adi Boiesiavi Očatu, B^uman ru ia Hojsasu iu sicer po § 222 k. z radi zločina pozivanja vojakov k deserta o ji.
Osumljeni s \ da so povzročili izgrede vojakov pri odhodu iz Mlade Boiesava v Bosno.
BNarcdci Listiyu javljajo da sta bila tudi v LuUueh aretovana dva vojaka, ker sta se udeležila shoda češko radikalne stranke.
Mir ali vojna?
Belgrad 21. februarja. Glasilo srbske   vlade    „Samouprava" piše: „Mala vazalna kneževina Srbija ia še manjša   Črna  gora sta   prt d 33 leti s kmebsko  voj>£o z orožjem, veliko manj dovršenim, kakor ga imajo sedaj, pnčeli krvavo vojno s silno otoman-sko carevino za svobodo svojih bratov v Bosni in Hercegovini. Oojektiv te b~rbe takrat ni bil dosežen, k»rr sta Bosna in Hercegovina po voiji Evrope   prišli  pod  začasno upravo Avstro Ogrske    Danes, ko se za na-rodBosne in Hercegovine priprav!;* na definitivno robstvo, se Srbija in Čcl& gora ne moreta ozirati na druga nevarnosti  in  morata   staviti  vse ca kooko,   da   bi   preprečili strahovito zlo, ki ga hoče Avstro Ogrska zadati srbskemu  plemenu.  Pri  tem za nje ne more biti govora o kakšuih malenkostnih transakcijah,  marveč sta pripravljeni risk rati vse,   da preprečita  srbskemu  naroda pretečo katastre fo. Srbija in črna gora z zaupanjem pričakujeta pravice od prosvet-ijene  Evrope.  Ako   pa pravjoe s te strani ne dobite, bosta se sami zavzeli za njo odločno in brez kolebanja, dasi se zavedata   vse  teže in nevar nosti  tfga  koraka in dasi poznata silo in moč, proti kateri  se jima bo treba boriti Radi tega se bosta samo veselili, ako jima ne no treba napra viti tega težkega in nevarnega koraka. Toda to pa ni odvisno od njih, marveč od Evrope in Avstro-Ogrsse.-
Dunaj 21 februarja. Pogajanja med velesilami zaradi intervencije v Belgradu se nadaljujejo. Nemčija deluje na to, da bi velesile z vso eneržijo nastopile v Belgradu ter prisilile srbsko vlado, da preneha z obo roževanjem.
D a naj 21. febr. Po vesteh iz Srbije je pričakovati, da se ža v nekaj dneh prične sroska armada grupirati ob Drini. Ako se to zgodi, bo Avstro Ogrska brez odlaganja odredila mobilizacijo ter tekom 48 ur pos al a na mejo vse razpoložljive v oje, s katerimi bo lahko provocirala odločitev.
Pariz 21. febr. Minister zunanjih del Piohon je imel dolgotrajna posvetovanja s poslaniki Rusije, Anglije, Italije in Nemčije. Posvetovali so se o korakih, kako bi bilo mogoče poravnati avstrijsko- srbski koflikt.
Dunaj 21. febr. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da vse kaže na to, da se mirnim potom poravna med Avstro-Ogrsko in Srbijo obstoječi konflikt.
Dunaj 21. febr. Vplivni srbski državnik je odgovoril na vprašanje, če bo bodoča  srbska  vlada ustregla
želji Avstro Ogrske ter sklenila prenehati z oboroževanjem tako le: Za razore ženje nimamo nobenega povoda, ker naše priprave niso agresivne. Naša armada dosedaj aa vojuo ni bila pripravljena. Za to je po vsem umljivo, ako skušamo sedaj popraviti to, kar smo preje zamud li. Da se hitimo oboroževati, to zahteva položaj. Nihče nas ne more zavirati, da bi ne skrbeli, da je naša armada pripravljena aa vse slučaje Vsak nasprotni sklep bi bil veleisdajstvo. Ministrstvo, ki bi sklenilo prenehati s oboroževanjem, bi v tistem trenotka strmoglavila narodna nejevolja
Združrev vseh slovanskih poslancev v parlamentu.
Dunaj 21 febr. Ustanovitev nSlovanske združitve" v parlamentu je ogromne političae važnosti. To odkrito priznavalo N-inoi sami, ki naglašajo, da je to prvi korak k zdru žitvi vseh slovanskih poslancev v parkmantu, Ustanovitev ^Slovanske združitve" pa je napravil silen vtisk tudi na Malorose takozvane Ukrajince ia Poljake. „Maloruski klub* je že pričel p gajauja s faktorji, ki odločujejo v ^Slovanski združitvi4 in ni izkjučeno, da bi sa tudi on ne pridružili ostali slovanski opoziciji. Tudi v ^Poljskem klubu* živahno razpravljajo o ujedinjenja Črko v, Jugoslovanov iu Starorasinov ia že v prihodnjih dneh se bo parlamentarna komisija posvetovala o položaju, ki je nastal vsled ustanovitve nSlovan-ske združitve." D. slej kaže vse na to, da se bodo tudi Po?jaki približali čehom in Jugoslovanom Ako se to zgodi bo to epohalnega pomeaa za nadalje i politični razvoj avstro-ogrske monarhije
Priznanje bolgarskega kraljestva.
Sofija 21 februarja. Mrnistrstvo zunanjih d*l je dobilo iz Petrograda obvesiiia, da je car Nikolaj sklenil priznati neodvisno bolgarsko kraljevino ter sprejel kralja F-rdinauda s kraljevskimi častmi. Ooenem bo ruska vlada posredovala pri ostalih velesilah, da pripozn&jo neodvisnost Bolgarske.
Triov jkn in obrtnlsKn zbornica.
Zavrnitev kler kalnih natolcevanj.
Župan Hribi r obžaluje pred vsem, da se spravljajo stvari v zbor nioo. ki ne spadajo vanio, temveč v strankine orgaaizacije To je naravnost nedostojno. Kratko pa hoče reagirati na razpravljanja o zborničnih uradnikih, ki se ne morejo sami bra niti, ker ne morejo posegati v debato. Svetnik Kregar je pač podoben svetopisemskemu Bileamovemu oslu, ker ja končno blagoslavljal, kar je hotel preklinjati. Priznal pa je tudi, da S. L S ni postopala korektno, kar si je treba zapomniti za vse bodoče časa. Ta izjava je velepomembna, ' e.fzaniiii;a ter kakor z bengalično iačjo osvetljuje delovaaje te stranke pri volitvah Pr znal nam je sam, da ni ravnal pravilno, dočim nasprotno odločno zavračam obdolžitev, da ne bi bila narodno napredoa stranka rav naia pravilno. Ziato ni navedel nika-kih dokazov. Oui gostilniški pogovor ni ni kak dokaz, in je trditev, da bi narodno-napredna stranka ne držala kompromisa, drzno natolcevanje! Pripisovanje takih hudobnih lastnosti moram odločno zavračati. Morebiti ravno S. L S gleda na kompromis ne bo brez krivde zato pa hoče krivdo naprt ti narodno napredni stranki
G-iVoroik prečita nato pismo dež poslauca Kobija,  ki  je  imel nalog voditi pogajanja z narodac-napredno stranko, z  g. Lenarčičem, ki pa je dobil vtisk, da se Kobi ne briga za stvar.   Dasiravno so se prva poga-janjanja vršila začetkom jaruarja, je Kobi pisal ono pismo šeie 17. januarja in v pismu izjavil, da so pogoji narodno napredne   stranke nesprejem Ijivi. (Klic: „Kaj pa policaji?") Ea sam policaj je, pa ne v uniformi, po navodilu nekega trgovca pobiral gla sovnice pri mesarjih, ko sem pa iz vedel za to, sem ga takoj pozval k sebi ter ga strogo posvaril. („Dobro !u) Kaj ste pa vi, g Kregar, delali že en teden prej v Radovljioi? Menda nista šli za zabavo tja gor ?
Odločno zavračam natolcevanje volilne komisije, komisija je poslovala popolnoma pravilno. Ravno tako pa za vračam očitanja proti dr. *Wi ndisoherju, ki je imel kot član vodstva narodno napredne stranke vso pravico voditi kompromisna pogajanja.
Če se nam očita, da smo nelojalno postopali napram stranki veleposestnikov, poudarjam, da smo se tistih pogojev vestno in natanko držali. Ker neki list večkrat izjavlja, da sem tudi jas podpisan pod to pogodbo, izjavljam tu, da mojega pod pisa ni na tisti pogodbi iu kdor mi dokaže nasprotno, mu rad dam posebno nagrado. Ea izvod pogodbe je v rokah barona Schwegla, eden pa v
naših. Dasi nisem podp'sal pogodba, sem se je vendar strogo držal, a Šlo je edino le za vzdržavanje sloven skega gledališča, sioer smo pa imeli popolnoma proste roke. To sem ia-javil, da se nas ne bo nadalje tu na toloevalo.
Nadalje zavrača očitanje, češ, da je sboruični predsednik dobival glasovnice od voliloev v zbornični urad. Pošta mu jih je dostavljala tja, k »kor tudi druga neuradaa pisma.
Očitanje uradnikom, da so oni zakrivili, da več voliloev ni dobilo glasovmo, je neupravičeno. Ob državno-aborskih volitvah ni mogel magistrat dostaviti glasovnic 1200 voliloem, ko pa jih je pozneje razpošiljala vlada po pošti, jih je pošta vrnila 1400 kot nedos^avljivih Da bi se tadi za zbornične volitve dostavljale glasovn ca s povratnico, je pač lepa, pobožna želja, kajti pismouoše na deželi so večinoma pristaši S. L. S. in bi obenem dostavljali in tudi pobirali glasovnica, s Čimer bi bila S7oboda volitev ona mogočena! /
Predsednik trgovska zboruioe je imel gotovo enako pravico agitirati, kakor Kregar, ki je veliko agitral iu pri tem še nekoliko nepošVao, tPi biti je namreč treba, da je volilu! komisar vladni svetnik Kulavicz iz javil, da nič ne ve o kaki Kregarjevi opozoritvi v zadevi LivranĆ>če*e glasovnica. To je res karakteristično in jasno osvetljuje postopanje SLS. Kregar, kot član S L S, ki je skrnjuo verska stranka, bi pač moral vedeti, in toliko perfrigau )e tadi, da umrii član ne more voliti, zato je Lavren Čičevo glasovnico rekako furtim spravil pred kcmis'jo, in po mojem mnenju tudi mala fide.
Očital je tudi dr. Marniku, da je preskrbel narodoo-naprtdui str&nki imenik volloev S L S, da se jih bojkotira. Kregar je s tem sam sebe udaril po ustih, ker bojkota ni. Izjav ijam, da dr. Murnik ni napravil ta kega izkaza, ker ga naredao napredna stranka nikdar ni želeia, ker izvrše-valni odbor ni nikdar govonl o tem. Sioer so pa to samo govorice, a na govorioe brez dokazov resni ljudje na dajo nič
G-iede očitanja, da uradniŠtvo ni nepristransko, naj se le vpraša vsa kogar, ki je imel opravil v uradu, ali se ni čutil na nevtralnih tleh UradniŠtvo postopa proti vsem utraukam enako ljubeznivo, enako postrežjivo. To se pravi biti nad strankami. Da bi pa zbornični uradnik ne smel imeti svojega političnega prepričanja, bi bilo vendar preveč, če ga pa ima. sme tudi delovati zanje. To ia nič drugega sta st >rila zbornična tajnika, ia da bi se ju zato moralo disciplini rati, se mi zdi vendar nekoliko ne-umljivo.
Ložarju privoščim veselje, ki ga ima s tem, da bo S. L S prišla do večine v tej zbtruici, morda pa ven dar ne bo šlo to tako hitro, kakor si želi on, morda sa zgodi ravno nasprotno. „La p Čakajte, vam bomo že pckazali\u Tako so gospodje pri S L. S. vedno govorili in deloma sedaj že izvajajo to maščevalno politiko. To, kar se godi pri deželnem odboru, je je ža izzvalo odločen odpor in njihovi lastai pristaši so se že začeli odvračati od njih To je pravi bojkot, ki pa nikdar ne vodi do uspeha.
Končno konstatiram z zadovoljstvom, da je s o pil Ložar v ostro opozicjo s Kregarjem, dasiravno sta bila prej gotovo dogovorjena, kako bodeta nastupila Želim, da se zopet lepo poravnata in ostaneta enakega mnenja! (Odobravanje!)
Ostro je zavrnil oba govornika klerikalne stranke predseduik Lenarčiči izjavljajoč, da ima pravico, s svojo pisarno razpolagati, dokler je na svojem predsedniškem mestu, ne da bi se to moglo imenovati zlorabljanje. Pisarna trgovske zbornice se ni rabila kot volilni lokal, uradniki tudi niso agitirali v teh lokalih. Če so pa to storili privatno iz7en urad nih ur, so sa posluždi le svoje državljanske pravice. Uradne ure določevati ima pravico predsedstvo. Malo čudno je, da se predrzne najm ajši Član zbornice očitati zborničnim urad nikom, da ne bi bili kos svoji nalogi, še predno je poduhal zbornico! (Ložar ugovarja.) Ložarjevo nezaupnico sprejme
Ko je še svet. Kregar poprav-1 al, da ni vedel, da oni obrtnik, ki je dobil ustanovo, ni imel obrtnega Ista. da ima priče, da je res oddal Lavrenčičevo glasovnico komisarju, da je bil v Radovljioi za delom, da je komisija delala pravično, da se klerikalne voliloe res bojkotira — imen ni hotel povedati — in je svet. Ložar reklamiral zase enakopravnost v zbornici, je pojasnil dr. Murnik, da so se glasovnice odposlale po poŠti s potrdilom, kakor navadno. Tajništvo ima potrdilo o številu razposlanih glasovnic, a razpošiljale so se glasovnice po katastru, kakor ga dobi zbornica od pristojnih oblasti V tem je storilo tajništvo svojo polno dolžnost. Ako poŠta ni dostavila glasovnic, ni odgovorno za to tajništvo. Odločno zanika, da bi bil on sestavil '
in komu izročil imenik volcev v avr bojkota.
Nato je prešla zbornica k
volitvam
Kot skrutinaterja fungirata -v. nika Fiirsager in Kregar.
Pri voli t vi p r e d s e d a i k a je bil oddanih 24 glasovnic Od teh je dob 13 glasov dosedanji predsednik g-,,. Lenarčič, 11 glasovnic je bilo pr&J nih. Izvoljen je torej g. Lenarčj (Odobravanje )
Novoizvoljeni predsednik se kratfe-sahvali za izkazano zaupanje ter ob ljublja, da bo deloval nepristransko * korist vseh slojev, zastopanih v u zbornici, četudi se mu ne zaupa j gotove strani. (Odobravanje)
Za podpredsednika je b„ izvoljen s 13 glasovi gosp Ivan M-jač, 3 glasove je dobil svet. Sohrt? 8 je bdo praznih.
Za p r o v i z o r i č n e g a pre<j. sednika je bil izvoljen svetnik Itc; Sohrev s 14 glasovi, 1 glas je dobii Kregar, 8 je bilo praznih
P r e g i e d o v a 1 c i računov Ivan Knez (13), Viktor Rob rmana (13) in Pavel v el k a vrh (14)
Giede na volitev v odseke po. roča dr. Murnik, da se je pri preu. p08vctovanju izrekla odsekova večim za sestavo C^**fc?T P° različnih strokah, vsled Česar ri*2J bi sa tettirft trgovski, obrtni in prometni odsek Pr?i bi se bavil s trgovsko in obrtno zakonodajo itd., drugi z obrt« nimi zadrugami, pospeševanjem obrt:, knjižnico, tretji pa s carinskimi, z voznimi, prometnimi, ftolskimi zadevami. Vsak odsek naj bi imel pet Članov.
Svetnik Kregar predlaga po 6 Članov v odseke, od katerih naj bi imela napredna stranka 3 kler kalna 2, N^moi pa enega zastopnika.
Župan Hribar je za cdsekov predi g, ker le maloštevilni odseki delujejo uspešno, ker je lažje doseči njih sklepčnost. Sioer je pa tudi kija! za razmerje 13 proti 11 popoln.u.a pravilen: 3 proti 2
Sprejme se odsekov predle g ia izvolijo se v trgovski odsek: Knez, Mejač, Urbano, Pavšler, Gas-sner; v obrtni odsek: Rohr-manu, Schrev, SupančiČ, Ložar, P a miner; v prometni odsek: Hren, Lenarčič, Majdič, Kregar, dr. Ambrositsch
Za zastopnika pri komis jonakih obravnavah radi zsgotovjtve vojaša:h naturalnih potreošćin se izvolita: Vinko Majdič  in Ivan Schrev.
Za zborničnega zastopnika v šolskem odboru obrtne nad ljevalaešue v Toplicah (Zagorju) se izvoli gosp. Tomo Kopriveo, vMetliki gosp. Leopold Gangl, v Šmartnem pri Litiji pa g. Ivan Razboršek.
Privolitvi člana v obrtni svet se je vnela kratka dtbata v kateri je svet. Ložar poudarjal, da je obrt nemu svetu pred vsem namen dati ministrstvu vpogled v resnične razmere obrtnikov in prememba obrtnega zakona, da ta uredba ni za tr govoe, temveč za obrtujke, in zato naj zbornica ne voli v obrtni srtt trgovca, kakor je predlagal poroče-valeo dr. Murnik, temveč obrtniki Kregar j a.
Dr. Murnik poudarja na podlagi statuta obrtnega sveta, da j a ta institucija kakor tudi obrtni red sam, s kater m se bo pečala, jako važna ravnotako za trgovce, kakor za obrtnike. Ker je deželna zveza zadrug izvolila obrtnika Franchettija, naj zbornica izvoli trgovca
Na predlog svet. Rohrmanna se izvoli v obrtni svet svetnik Kiir-sager.
Mojstrska bolniška blagajna i veze kranjskih zadrug.
Deželna vlada kranjska poroča o žalostnem gmotnem stanju te bolniške blagajne, katera ima 1245 K dolga, a Sbmo 184 60 K gotovine Ćianov je komaj 30 in brtz izdatne podpore j* nadaljno poslovanje blagajne nemogoče. Ker se je vendar nadejati, da se z vsestranskimi podporami, vlada da v to svrho 600 K, omogoči obstoj blagajne, predlaga poročevalec doktor Murnik, da naj zbornica dovoli 100 kron podpore, toda pod izrecnim pogojem, če je z zadostnimi garancijami zagotovljen dober razvoj blagajne.
Svet Kregar predlaga 2C0 K, nakar pravi tajnik, da je njegova dolžnost kot poročevalca, zagovarjati odsekov predlog. Proračun zbornični stavlja gotove meje. Zbornica ima prispevati tudi za mnogotere druge maloobrtne namene, kar znaša na leto več, kakor pa dobi zbornioa na do-kladi od vseh kranjskih malih obrtnikov.
Sprejme se odsekov predlog soglasno.
Razstava vajen&kih del v Metliki.
Obrtni zadrugi v Metliki in čr nomlju prosite podpore za prireditev razstave vajenskih del v Metliki. Ka kor poroča tajnik, se je že svoj čas dovolilo, da sme predsedstvo v take namene dovoljevati podpore do največjega zneska 50 K, ne da bi prešla
zadeva v plenarno sejo, ter predlaga, da ostane tako tudi naprej ter dovoli predsedstvo aa to razstavo primerno podporo, ko bodo znani stroški pri reditve. — Sprejeto.
Nuj a i predlo gL
Nato utemeljuj e župan Hribar svoja nujna predloga o telefonskih zadevah. Telefon je postal eno naj-važnejš h prometnih sredstev in občinstvo ga porablja zelo pogosto tudi v interurbanem prometu Uprava telefona bi morala poskrbeti za to, da bi bila naprava občinstvu Čim najlaže pristopna, a v Ljubljani je telefonska govorilnica v glavnem poštnem ursdu nameščena v drugem nadstropju ča dno je res, da uprava sama Še ni mi slila na to, da bi premestila govcril nico v pritličje. Posebno po zimi. ko sneg večkrat potrga telefonsko omrežje, je zelo nerodno hoditi v govorilnico na glavnem poštnem uradu neabo-nenti pa morajo to storiti vselej, kadar hočejo uporabljati telefon.
Ravno isto pa velja tudi za oddajo brzojavk po 7. uri zvečer in ob nedeljah in praznikih popoldne, ko morajo stranke zopet hoditi v drugo nadstropje. Povsod drugod so taki uradi nameščeni v pritličju, samo v Ljubljani ne. Nujno je torej potrebno, da zbornica naprosi poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da pride ^J5» najprej mogoče v okom tem nedostatkom
T diugi vrsti pa je) nnjuP potrebna direktna telefonska /.Veza Lju** Ijane s Prago Dosedaj je Ljubljana zvezana z Dunajem in Trstom in preko Trsta tudi z Budimpešto. V zadnjem času so se pa med Ljubljano in Prago razvile zelo živahne trgovske zveze. V Pragi so tudi veliki de narni zavodi, ki so v tesni zvezi z našimi, a tudi v kulturelnem otiru bi bila taka zveza zelo važcft- Težave tu ni nobene, treba je le nekoliko dobre volje. Vsekako pa je treba pripomniti g^de ia pristojbine, da naj bi ne zna dale več kskor 4 K Naprosi naj se prstno in brzojavno ravnateljstvo v Tistu, da ukrene vse potrebno v tem oziru
Prvi predlog je bil sprejet soglasno, za zvezo s Prago pa Nemci niso glasovali.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zakijuči predsednik javnostjo, nakar se je vršila tajna seja, v kateri se je dovolila nekemu obrtniku, ki pa je med tem umrl, podeljena ustanova, njegovi vdovi
Konec seje ob polu treh popoldne.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 22. februarja.
— Hi&oe preiskave v Ljubljani.
T petek smo javili na podlagi obvestila iz najzanesljivejšega  vira na Dunaju, da je minister notranjih del dr.   Haerdtl   izdal   tajen   ukaz na kranjsko deželno vlado, naj prične 8 hišnimi  preiskavami  pri   vseh onih osebah in listih, ki so na sumu, da so se udeležili ljubljanskih septem-berskih demonstracij.   Ta vest je odgovarjala resnici,  zakaj v petek dopoldne so že državni detektivi poiz vedovali po stanovanju gotovih oseb m skušali dobiti v roke natančen se znamek   ljubljanskih   časnikarjev in takšnih oseb,  o katerih se ve noto riČno, da sodelujejo pri raznih listih. Ko je v petek popoldne naš list prinese! brzojavno vest o hišnih preiska vah v Ljubljani, so bili gospodje na Blt-iweiscvi oesti naravnost konster-nirani. Prvo je bilo, na kar so mislili, da se dotična vest v našem listu zapleni. Toda to pot je ostalo državno pravdniŠtvo trdovratno ter se ni vdalo želji dtželne vlade,  sklicevaje se pri tem na to, da nima nobenega zako nitega povoda (gesetzliche Handhabe), da bi moglo proti listu postopati radi imenovane brzojavne vesti. Na to so gospodje jeli stikati po tistem, ki je izdal uradno tajnost.   No, prepričali so se, da krivca ni v Ljubljani, saj so se lahko uradno uverili, da je naše uredništvo  imelo  v  petek dopoldne ob docela nenavadni uri važen tele-ionski razgovor s svojim dunajskim zaupnikom.   Z ozirom na vse to je baje gospoda v palači na B:eiweisovi Cesti zelo oziovoljena  Naj se potolaži. K ji jamčimo,   da bi bila radi ne Jispelih preiskav prav tako oziovoljena kakor sedaj, ako bi tudi izvršila hišne preiskave,  ne  da  bi se zanje preje 'edelo.
— Sankcionirana volilna re-Uttta za štajerski deželni zbor.
^sar j*e sankcioniral zakon o vollni **£ftBii za štajerski deželni zbor. De-?jlni zbor bo v kratkem razpuščen. plitve bodo najbrže koncem maja *** začetkoma junija.
Med nemškimi In sloven-** »i dijaki v Gradcu je prišlo 30. r>vembra t l* v bhžini vseučilišča do ?7*Vega pretepa, v katerem je bil ^oveneo iur. Vladimir Travnar težko P°8kodovan. O tem pretepu se je v ^°to vršila pred sodiščem v Gradou ^easka obravnava. Na eni strani . ktfa obtožena med Artur Mahr m zbijane in tehnik V. A. da sta
poškodovala Travnarja, na drugi strani pa Travnar, da je s palico udaril nemškega akademika Nageleta. Travnarja je zagovarja dr. Furlan is Ljubljane. Po končanem doka žilnem postopanju je sodnik vse obtožence oprostil V slovenskih dijaških krogih je sodba vzbudila veliko presenečenje, ker je sodnik bolj verjel ispovedbam Mahr ovih tovarišev, kakor ispovedbam nepr-stransk h policijskih stražnikov. — Več triaihih detektivov je
prispelo te dni v Ljubliauo. Opozarjamo na to slovensko občinstvo s pozivom, naj bo previdno v besedah in dejanjih.
Iz gledališke pisarne. Jutri, na pustm torek popoldne ob 5 se igra izven abonnementa (za lože nepar) angleška burka „Charleyeva teta" z go. Borštnikovo in g B^hu slavom v glavnih vlogah
Slovenske gledališče Včeraj popoldne bo peli opero nZrinjskiu, zvečer pa so po več letih zopet uprizorili veselo in zabavno igro „Ugrabljene Sibinke". Občinstvo ima to igro še v najboljšem spominu izza Ine-mannovih Časov. Tudi sinoči se je občinstvo pri tej predstavi jako dobro zabavalo. Ravnatelja Strieseja je z živim humorjem in dramatično ko miko igral gosp. Dragutinović. Tudi ostalemu osebju ni odrekati toplega priznanja.
Gospa Borštnikova, odlična tragedka slovenskega gledališča, je absolvirala mincli teden tournejo po Srbiji in Bolgarski in je gostovala v različnih mestih, povsoo} g uajvečj m uspehom, kakor JC raž videti iz iiavdu* šenih poročil različnih listov.
Knjižnica političnega iu izobraževalnega diustva za Dvorski okraj je odprta vsak torek, na kar se s tem opozarjajo Čast člani in cbisaovaici knjižnice.
Smrtna kosa. Danes zjutraj je umri t g eden ljubljanski meščan gusp. Egidij Bone ar, pekovski mojster in gostilničar na Sv. Petra oesti Pokojnik, ki je dosegel starost 68 iet, je bil izredno delaven in marljiv mož. S pridnostjo in štedljivostjo si je pri dobil precejšnje premoženje. Bd je zvest pristaš naše stranke m je izpolnil, dasi že bolan, še pri zadnjih de-želnozborskih volitvah svojo strankarsko dolžnost. Pogreb bo jutri popoldne ob l/26 Bodi vrlemu narodnjaku blag spomin.
Umrl je včeraj v Begunjah na Gorenjskem tamošnji župan, posestnik, odbornik krajnega cestnega zastopa in svetovalec krajnega šolskega sveta g. Josip Sodja. — V Ljubljani je umrla gospa Marija Tomazin vdova Korenčan. — Umrl je 14 t. m. v Pil^tajnu Anton Belina, csmoŠoleo v Zagrebu za jetiko. Bd je jako marljiv dijak.
Ples narodnega delavstva, prva taka prireditev naše Narodne delavske organizacije, je uspela gotovo nad vse pričakovanje prirediteljev. Sicer se je skušalo z raznih strani škodovati, saj so  socijalni  demokrati  razvili med delavstvom mrzlično  agitacijo proti udeležbi na  te)  prireditvi, in ravno tako se je s klerikalne strani zabavljalo in zasmehovalo, a vsa ta rovanja niso   odvrnila  narodnega delavstva, niti dragega v resnici narodnega občinstva,  da ne bi prišlo v Narodni dom ter se poveselilo v družbi našegr, delavstva. Velika dvorana Narodnega doma se je kmalu napolnila, ravno tako pa tudi stranski prostori, kjer je bila prirejena kavarna in slaščičarna ter gostilna. Ob vhodu dvorane so prodajale gospe Juvanova, Lai-baoherjeva, Parletova in Badovanova cvetlice, v kavarni so sodelovale ga. Feldsteinova in Pjppova ter gospodični Buhkova in Losarjeva, v slaščičarni pa ga. Juvanova ter gdč. Jesenko in Mrak ter g. dr. Gosak.   Gostilno je oskrboval restavrater g. Kržišnik. Ob glasih „Slovenske Filharmonije" se je razvil v dvorani živahen ples, četvorke je vodil g Juvan, v postranskih prostorih pa je bilo smeha in zabave, kakor pri malokateri drugi enaki prireditvi.   Ta ni bilo prav nikake pri-siljenosti,  nihče  se ni   čutil višjega ali nižjega,  bilo je tako domače, no pač tako, kakor tedaj, ko se snidejo prijatelji in znanoi, in nihče ni zameril nikomur, ako ga je ta ali oni posege-tal s pavjim peresom. Zabavo so med drugimi posetili župan Hribar, deželni poslanci Knez, dr. Novak, Supančič, dr. Tavčar, dr. Triller in Turk, videli smo podpredsednika trgovske zbornice Mejača, predsednika odvetniške zbornice dr Majarona, obč. svet. Maver j a, dr. Karlovška iz Celja. Glavno pa je bilo slovensko delavstvo, ki je bilo v pretežni veČini.  Obisk je bil vslic že omenjenemu   zahrbtnemu delovanju sovražnikov Narodne delavske organizacije naravnost sijajen in zabava je potrajala do jutra.   Prodalo se je nad 800 vstopnic in Če se pomisli, da je imelo  delavstvo, včlanjeno v Narodni delavski organizaciji, s svojimi   rodbinami   vred   prost vstop, potem se ne bomo motili, ako trdimo, da je ples posetilo  okrog 1200 oseb, kar je gotovo s ozirom na dejstvo, da je bila to prva taka prireditev organizacije, imenovati res nepriča-
kovano dober uspeh, tudi v gmotnem oziru, na katerem moremo organizaciji le najodkrito8rčne>Še častitati, posebno pa veseliČnemu odboru kateremu je bil na čelu g Danilo Šaplja. Narodna delavska organizacija je pokazala s to prireditvijo, da je v stanu poleg vseh drugih koristi, nuditi slovenskemu delavstvu tudi takega razvedrila in take zabave, da mu druge ni treba iskati drugje. Zato pa le k njej, da se rairaste, razživi po osli naši zemlji, da objame vse naše delavstvo, pa naj dela to s roko ali z umom, da se združi v močno, silno armado, ki bo krepko, nevzdržljivo korakala k svo jemu visokemu oilju Živela Narodna delavska organizacija!
„SvetOvnl karneval11,maškaraia pevskega društva „Slavo a", ki se je vršila snoči v veliki dvorani hotela „Union", je uspela v vsakem oziru nad vse sijajno. Ker nam danes primanjkuje prostora, priobčimo natančnejše poročilo v jutrišnji številki, a že danes častitamo društvu na krasnem uspehu
Vsedominski slet. Na sokolovi maškaradi bodo na galeriji postavljeni numerirani sedeži ter jih je dobiti pri tvrdki Gričar & M^ja^i v Prešernovih ulicah, proti plačilu 2 K. Ker se bo z galerije nudil krasen pogled po dvorani se priporoča, da si rtnektantje Čimpreje zasgirajo pro store, katerih bo prilično 30
Sokolova maftkarada.  Ker je
Čisti dohodek nVsedominskega zleta" namenjen za nabavo  in popravo te lovadnega orodja in odra ter je Sokol v c*?*e emnentni narodni živel j slovenski, se člani in prijatelji S^> kolstva vljudno vabijo na čim mno gobrojnejšo udeležbo.  Kd:r se je ne more udeležiti,  naj si vkljub temu vzame vstopnico Na zdar!
U služben stvo ttrdke I. C ft4ayer je pr redilo v soboto zvečer v dvorani Meščanske pivnice na Sv. Petra ceati vrlo dobro uspel zabavni večer Poudarjamo, da je to bila lepa, domača slovenska zabava, ki dola vso čast prirediteljem Živeli!
Gospodu Francetu Kobalul Ni
bila Ti neznana nobena knjiga, noben kamenček velikega muzejskega pošlo pja. Bil si vrl navdušen * narodnjak zatoraj ponosi v spomin Cirilu in Me todu 10 K I B
Posojilnica v Ribnici je ijudsko-
izobraževalnemu društvu „Akademija" v Ljubljani tudi za letos naklonila podporo v znesku 50 K.
Prsi slovenski pogrebni zavod se je pred kratkim ustanovil v L ubijani. Lastnik tega zahoda je g. J. Tutk. Priporočamo ta zavod narodnemu občinstvu v Ljubljani in po deželi
Narodni preporod v llnbljan-
Ski Okolici. Tudi občina Moste je dala napraviti v vseh podrejenih ji vaseh lične samoslovenske krajevne table.
Državno podporo za gradbo savskega mostu pri Tacnu je mini strstvo zvišalo, pridržuje si iste pravice in pogoje od 50 400 K na polovično svoto projektiranih stroškov 82 000 kron.
Nova sokolska društva. Vlada je pottdila pravila sokolskih društev v Ajdovščini, Trbovljah in v Trebnjem — Snuje se sokolsko društvo na Igu.
Sokol V Žireb je  priredil mi nolo  nedeljo zelo uspelo veselico z igro „Cigani". Po brezprimernem hujskanju na propovednioi se je bilo bati, da  bo veselica slabo obiskana. Pa glej! Kmetsko ljudstvo se ni balo „pe-klenskega   žrela," tako   se« imenuje Sokolski dom v cerkvi (!), in prišlo* na veselico v tako obilnem številu, da je bila prostorna dvorana do zadnjega prostorčka zasedena. Zastopane so bile malone vse vasi v žirovski do lini in hribih,  nekaj  gostov pa je bilo tudi iz Idrije in Spodnje Idrije. DomaČe ljudstvo je  bilo naravnost razočarano — nad lažnjivostjo oer kvenih propovednikov, ko je videlo, kako lepo se vrši veselica v Sokol skem domu in ni tukaj niti sence najmanjšega pohujšanja. Igralo se je najprvo veseloigro „C gani" tako iz borno, da si žirovski Sokol lahko čestita na tolikem številu i z vež bani h diletantov in diletantinj. Po igri je bil ples ob sviranju vrle žirovske na rodne* godbe in prodajale so se srečke za srečolov, katere so marsikomu naklonile lep dobitek. V prijetni domači zabavi so hitro minevale ure in le težko se je bilo 1 čiti z veseličoega prostora. Primerna nagovora sta imela starosta br. LepušČek in br. Novak iz Idrije. Veselica je imela lep gmoten uspeh, zakar se je zahvaliti v prvi vrsti blagim darovateljem in nabira-teljem lepih dobitkov. Sokol v Ž reh le krepko naprej, saj sa tabo je vse zavedno in narodno čuteče žirovsko prebivalstvo! Na zdar!
Sokol na Vrbniki. Dne 7. t. m. se je vršil ob selo živahni udeležbi redni občni zbor vrhniškega Sokola. Iz poročila tajnikovega ter načelni-kovega bilo je uvideti, kako krepko da se razvija to mlado sokolsko društvo. Za tekoče leto bil je izvoljen sledeči odbor: bb. Joa. Lenarčič, sta-
rosta, Gabrijel JelovŠek, podstarosta, Viktor Perne. načelnik, Ig. Kunstelj, tajnik, Fran Jarca, blagajnik, Stanko Krmavnar, orodjar, Vaolav Malavašič, Ivan TomŠiČ, Jos Stržinar, Jos Kotnik in Val. Košmerlj, * dborniki; na dalje delegatom za občni zbor „S?ov. Sokolske Zveze" bb Jos Antoš, Viktor Perne, Stanko Kermavner, pregledoval oem računov brata Fran Reoer in Lovro Rogel. Med drugim se je tudi sklenilo, da otvori Sokol na Vrhniki dne 20. t m. javno ljudsko knjižnico, bar bo društvu gobovo v čast in spodbudo do nadaljnega dela. — Tudi plesni venček, ki ga je priredil vrh niški Sokol dne 14 t. m, se je nad vse dobro obnesei; v zelo obilnem številu so se odzvali bratje iz Logatca, Borovnioe ter Ljubljane.
Poročil SO Je  danes na B'edu restavrater v „Švicariji" g. I. K en d a z gdč. M Petranovo, hčerko hote lirja Petrana na B.edu. Bilo srečno!
Umrl Je v soboto dopoldne v Feldht f iin pri Gradca g Iv. D i tri oh, o. kr. davčni < ii oijal iz Litije, rodom Postojneau. Truplo prepeljejo v Li-tiio. Bajnik je bil predsednik bralnega društva v Litiji, občinski odbornik dober narodujak, izvrsten pevec, svoji ženi Ani roj. ^Koklič, Lit Janki lju-beznjiv mož. Bodi mu lahka zemljica!
Samomor volaka. Danes zjutraj se je v sežanski voiaŠnioi ustrelil z lastno puško vojak 97. pešpolka Anton Zakrajšek rodom iz Gorioe. Vzrok do sedaj še ni znan. To je že drugi slučej, od kar je nastanjeno vojaštvo v Sežani.
Vesela pustna nedelja. Včeraj in v soboto se je po mestu zopet vrtelo staro in mlado, kajti imeli nismo nič manj, kakor 41 manjših in večjih plesnih venČkov.
Ogenj v sobi. Suoči okoli 10 ure se je vnel v I nadstropja strop hiše gospoda Ferdinanda Souvana na Kongresnem trgu št. 15 Na lice me sta došli oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je z že znano spretnostjo ogenj zadušil in s tem preprečil  vsako nadaljnjo nevarnost Ogenj se je bil bržkone raz širil od zakurjene peči.  Gospod Sou-van je bil zavarovan in je škoda dosedaj Še neznana
Poskusen samomor. V soboto ponoči se je v stranišču kavarne „E^ia" ustrelil uslužbenec „Lloydove" družbe v Trstu Anton Antolič rojen 1879 v Brežicah in ravno tjekaj pristojen. Zadal si je v desno sence dva strela in se opasno poškodoval Odpeljali so ga z rešilnim vozom v de želno bolnišnico. Vzrok poskušenega samomora je popolnoma neznan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 48 Macedoncev in 20 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 30 Hrvatov.
11 gubljeno in najdeno Na juž nem koiodvoiu so biti izgubljeni, odnosno najdeni čevlji, denarnica z manjšo vsoto denarja, nahrbtnik in tri rute. — Vdova ga. Marija Grčar je izgubila zlat uhan. — Šolska učenka SerafLa Baragova je izgubila rjav rauf. — Gojenka višje dekliške šole Zdenka Pirčeva je izgubila srebrno zapestnico v obliki verižice — Šolski učeneo Bogomir Wolf je našel denar-nioo z manjšo vsoto denarja. — Po-sestnioa Jera Raparjeva je izgubila rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja. — Dijsk Ivan Jelene je izgubil črno usnjato denarnico, v kateri je imel do 12 K denarja. — Služkinja Katarina Pestotnikova je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela do 24 K denarja. — Zasebnica Katarina Pretnarjev« je izgubila sivo denarnico z manjSo vsoto denarja in dvema loterijskima resi^toma. Služkinja Terezija Begova je izgubila denarnico s 4 K denarja.
Telefonska in brzojavnu poročila.
Kranjska hranilnica odpoveduje posojila !
Dunaj 22 februarja. Kranjska hranilnica je odpovedala posojila skoro vsem tukajšnjim svojim upnikom. Prizadeti so seveda izključno hišni posestniki. Visokost odpovedanih posojil znašaokrog 10 milijon ov kron.
Delegaolje.
Dunaj, 22 februarja. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da se v najkrajSem Času skličejo delegacije na dvadnevno zasedanje, da odobre naknadne kredite. Ministrstvo zunanjih del je namreč mnenja, da z zaključenjem državnozborskega zasedanja delegati niso izgubili svojih mandatov.
Vznemirjajoče vesti.
Dnnai« 22 februarja. Tu se širijo vesti, da izbruhne vojna s Srbijo v par dneh. Na mero daj nem mestu de-m en tuj ej o te vesti. Vlada je dala te vesti demontirati tudi na borzi.
Novi istrski deželni glavar.
Trsti 22 februarja. Z a istrskega deželnega  glavarja je  imenovan dr.
R:zzi, za njegovega namestnika pa dr. Matko Laginja.
Vitez Gomperc umrl. BrnOf 22 februarja. Tu je po kratki bolezni umrl član gosposke zbornice Julij vitez Gomperz, star 85 let Pokojnik je bil dolga leta predsednik tukajšnje trgovske ia obrtniške zbornice.
Srbije in 6'na gora. Bel grad) 22 februarja. Uradno se demeutuje vest avstrijskih listov, da bi bila črnogorska vlada v posebni noti k Angliji izjavila se za pripravljeno ne glede na S/bijo vstopiti v pogajanja z Avstro Ogrsko.
Protestni snod v Belgradu
B e Igra d 22 febr Včeraj se je vršil protestni shod proti „veleizdaj-niškemu" procesu v Zagrebu in proti preganjanju Srbov na Hrvatskem. Shoda se je udeležilo 5000 oseb Vsi govorniki so v plamtečih besedah slikali obu >eu paUžaj, v katerih se nabuja srbski narod v zadnjem Času na Hrvatskem, in preganjanje srbskih rodoljubov s strani R&uobove vlade. „Veleizdajniški" proces proti 53 Srbom v Zagrebu so označevali kot dhj večjo sramoto za oivilizovani svet XX st Govornikom je množica burno pritrjevala in klicala: „Živela Hrvatska, živeli složni Srbi in Hrvatje, živela svobodna kraljevina Hrvatska, proč z Avstrijo!" Shod je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se naglasa, da je „veleizdajniški" proces proti Srbom v Zagrebu naročen iz Pelte ju z Dunaja, da bi se z njimi razbila sloga Hrvatov in Srbov na Hrvatskem. V resoluciji se pretestuje proti temu škandaloznemu procesu ter se poziva civilizovane narode naj posvetijo vso pozornost obravnavi, ki se prične 7. maroa v Zagrebu. Gjvoril je tudi neki ruski časnikar, ki je poudarjal, da je vsa ruska javnost pripravljena pomagati Srbom v njihovem boju zi svobodo in pravice srbskega naroda. Na poziv predsednika Jovanovića so se zborovaloi mirno razšli.
Belgrad, 22. februarja. (Pos. brz. „Slov. Nar."). Na včerajšnjem prote-stovnn shodu radi preganjanja Srbov na Hrvatskem je bilo, četudi je bil strašen mraz, čez 10 000 ljudi, ki so dve uri stali na snegu, poslušali izvajanja govornikov in z burnimi medklici dajali izraza svojemu ogorčenju. Vsi govorniki so nag ašali, da so Srbi na Hrvatskem preganjani zato, ker se kot dobri sinovi Hrvatske hočejo skupno z enokrvnimi brati boriti za pravice skupne domovine, ki jo tujec hoče podjarmiti Srbi so torej preganjani samo zato, da bi se razbila srbsko hrvatska koalicija, ki je najboljša garancija za uspeh narodne borbe Hrvatov in Srbov. Vsi govorniki so bili zelo ostri, ker je ogorčenje radi preganjanja Srbov na Hrvatskem neizrečno. Veselo znamenje, da so vsi prisotni burno klicali bratom Hrvatom in bratski starodavni kraljevini Hrvatski.
Ministrska kriza na Srbskem.
Belgrad, 22. februarja. (Pos. brz. „Slov. Nar.") Kriza še ni rešena ali se reši najdalje v treh dnevih, ker iii posebnih težkoČ. Pri vseh strankah se opaža velika pomirljivost in treznost v pojmovanju resnosti zunanjega položaja, kar omogoči hitro rešenje krize.
Belgrad, 22. februarja. Nikola PaŠić jo bil v avdijenci pri kralju. Sestavil bo koalicijski kabinet, v katerega vstopita tudi voditelja naoio-naloev in liberalcev.
Rusije in Bolgarska. Petrograd 22. februarja. .Ruska vlada je poslala ve^lim oirktilafno n0tC, V kateri pravi da se je Ferdinanda bolgarskega pač sprejelo s kraljevskimi častmi, vendar pa s tem Kcisija ni priznala cficialne neodvisnosti Bolgarske. To se more zgoditi samo v sporazumu z ostalimi velesilami.
Nesreča na morju.
Bnoaos Aires, 22. februarja. Par-nik „Presidente Rooa" se je na potu v Buenos Aires potopil. Utonilo je 200 potnikov in vse moštvo na ladji.
žime cene  • Budimpešti
o a« 22 februarja 1909.
"vv"» i -r-
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K i3-33 Pšenica za oktober 1909 za 60 kg K ll 43 Rž za april , za 50 kg K 10 60 Koruza za maj „      za 5C kg K   7 «8
Oves    za april       „     za 50 kg K  8 9o E Teli t Iv. 10 vin. višje.
neieoroiojicno poročno.
JO
20. 21
22.
Cas opazovanja	Stanj« barometra ▼ mm	Ii	• Vetrovi	Nebo
9. zv. 7.zj. Z pop.	739*5 741*8 740-1	—1-0 —53 4l	brezvetr. oblačno si jj .aa   pol obl si jug > jasno	
9. zv. 7. si. i pop.	7388 7392 7đ97	04 —16' —0*8	[brezvetr. sr ssvzh. al. vzhod	jasno megla del. obl
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja temperatura—32 I in -OS0; norm. —03* in -0*3'. Padavina v 24 urah 0 0 in mm 10 mm.
narodnlokf! Prfspeuojte zo TruborJeu spomenik!
Ana Dlrrich roj. Cogllgi javlja v svojem kakor v imenu vseh sorodnikov pr« žalostno vest, da je nje preljubljeni, nepozabni soprog, gospod
Ivan Oitrich
• c. kr. davčni oficijal
danes ob 12. uri v 39 letu svoje starosti po dolg*, težki bolezni mirn j v Gosp< du zasp; 1.
Truplo predragega rajnika se prepelje iz Gradca v Litiju, kjer bo pogreb v ponedeljek dne 2.. t m. ob 4. uri popoldne cd litijskega kolodvora. 845
Sv maše zadušnice se bodo služile v litijski cerkvi
Litija, dne 20. febr. 9C9 Brez posebnega obvestila.
Spretnega, nala|i«ffa
brivskega pomočnika * * * * in učenca
spre |me tako) Pran Novak, brivec nn J se Diet b, Gorenjsko      839 i
Ii6e se
843 )
Anton Bončar naznanja v svojem in v imenu sorodnikov tužno vest, da je njegov stric, oz. brat, gospod
čgidij gončar
pekovski mojster, gostilničar in posestnik
danes zi t aj ob 3. uri po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 68 letu starosti v Gospodu zaspal
Pogreb dragega rajnika bo v torek, dne 23 t m ob polu 5 uri popoldne iz hiše žalosti. Sv Petra cesta št. 4n, na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi pri Sv. Petru.
V Ljubljani, 22 febr 190i*
pisorniiiio mol!
ta »Glasbeno Malice11. Pisarniškega
posla (vležoi zapisnik, korespondenca itd) je vsak dan povprečno po dve uri in to je popoldne ali zvečer Pismene ponudbe na odbor ,(Glasbene Matico" do konca februarja
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se s svojo
gostilniško obrtjo
preselila iz kt#0 it 15 (last g. Bo-laff.a) v svojo lastno bifto
Kolodvorska cesta št. 165
v Spodnji Šiški
kjer bodem tudi zanaprej cenjenim gostom točno postregla z izborno pijačo kakor tudi z vedno svežimi gorkimi in mrzlimi jedili po najnižjih cenah.
Za blagohotno nadaljno naklonjenost se priporoča
Marila Celarc
838 gostilničarka.
Gostilna
se išče v najem.
8l0 2
Ponudbe  naj  se  pošiljajo pod
it. 111" postno leteće Kamnik.
Še. 4742.
831
Razglas.
Dodatno k tuuradoemu razglasu z dne 17. deoembra 1908 St 89 055 se javno naznanja, da se bodo, dokler traja pasja kontumaoija, tudi oni psi brez dobre, popadanje zabranjnječe torbe, katerih bi konjaČ ne mogel v loviti, pozneje lastnikom odvzemali in takoj pokončevali, proti lastnikom pa se bo upeljalo kazensko postopanje.
Mestni magistrat IJ milanski
dne 16. februarja 1909
Laški kurzi.
Podpisani vljudno naznanjam, da otvorim tako] V postn, oziroma s L marcem t. 1
nove laške kurze
od 9. do 12 nre de poldne in 1. do 10 nre zvečer.
Honorar pri skupnih kurzih znaša mesečno 8 K, za posamezne osebe 7 K mesečno. 837 i
Anton Šibenik
Gosposke ulice stav. 4, parter, desno.
*
L*
Ivan Korenčan* trgovec v Ljubljani javlja v svojem in v imenu svoje soproge in sinka, da je njegova dobra mati, oziroma tašča in stara mati, gospa
Marija Tomazin
vdova Korenčan
po dolgem težkem trpljenja, previđena s tolažili sv. vere v nedelje, dne 21. svečana t. 1. ob V*12. ari dopoldne preminila.
Pogreb nepozabne ljubljene matere bode v torek ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 22. februarja 1909. 814
sakega drugega naznanila.
Za vse izkazano srčno sočute med boleznijo, kakor tudi za častno spremst o ob pogrebu preljube matere, sestre in tete, gospe
josipine Jtanhart
roj, Klandcr
izrekamo vsem udeležencem pre-srčno zahvalo.
V Ljubljani, 22 febr. 19 9, 833 Žalujoči ostali.
Najboljša pristna vina
(vipavska, delen|ska, gorička, Istrski, sploh
iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vtnorejskih zadrug, se
dobe po ugodnih oenah pri
Zvezi slovenskih za&rug v Ijubljani.
2
C
Zahvala.
Vsem, ki so nam med boleznijo in ob smrti našega ljubljenega sina, brata in nečaka, gospoda
- Rofoelo Kavčiča
trgovskega akademika
izrazili svoje sočutje, se najtopleje zahvaljujemo. # Posebno zahvalo pa izrekamo darovalcem prekrasnih šopkov in vencev in udeležnikom pogreba. 829]
V Ljubljani, 20. febr. 1909. Rodbina Bavčič.
V1INO
Vi>()
Potnik
s provizijo za Primorsko, Kranjsko in Kor< Ško (Štajersko ni izključeno), tiče primerno saatopatvo kave, Olja In rita, eveut tudi kaj d ugega Ponudbe pod , potnik" na uprav. •Slov. Naroda**. 787 s
Lepo posestvo
obstoječe iz dveh h Š, hleva in šupe, sadnega vrta in nekaj njive za zelenjavo, ao prostovoljno proda pod
ugodnimi pogoji. 8>5 1
Nas ov v uprav. „Slov. Naroda4*.
■npi 80 VOV atO starih, dobro chra njenih
zabojev
vsake velikosti.        834 1 Ponudbe na prvo U go slovansko skladišče Jesik & drug, Glince.
Moške slamnike
sprejema v popravilo do začetka
sezije 781 8
= G. ČADEŽ =
Prav dobra Idoča
trgovina
z mešanim blsgom 80 proda. Treba je 20.000 K glavnice.
Ponudbe ped „R M." na uprav „Sloveaskega Naroda-. 786 -3
Pozor!
modna trgovina, Mestni trg. ličo 80
pomočnik
ali gospodična
vešča v papirni ikl stroki. — Plača dobra.
Ponudbe na uprav. „81, Naroda," ako je mogoče s sliko. 80i 3
Spretnega
stenografa
veščega slovenske in nemške steno-graf je. sprejme odvetniška pisarna
dr. Mat Protnerja in dr. F Brn čiča v Trstn, Via Nuova it 13 II
Strojepisci imajo prednost        803 2
Kompanjona
s 10 do 15 tisoč kronami išče trgovec na detell. katari ima 130 000 kron prometa na leto Promet bi se s premoženjem glavnice znatno pomnožil.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Narodau pod , Bodočnost".     840 1
Kolodvorsko nlfce it. 22, 3 minute od Južnega kolodvora 825-2
vso noč odprto.
V posebni sobi kavarne je na razpolago
nov moderni električni pianino.
Perllnl dan le seda] ubavo t
Persil
Popolnoma neškodljivo. Ni klor!
Enkratno kuhanje — da bleščeče belo penlo!
Brez drgnjenja In krtačenjal
Brez perilnikal Hrani doto, čas ta dannr!
E krat preizkušeno, vedm rabljeno
Edini izdelovalec na Avstro-Ogrskem: Ootflieb Vottb, Dunaj III L
V Ljubljani se dob va po vseh zadevnih tigovinah. 490 7
a
M
■
3
Kavarna
,Leon'
no Starem trgu št. 30.
je vsaki dan
uso noč odprto.
,98 22
V kavarni je
električni klavir.
Z odličnim »poštovanjem
Leo In Fant Pogačnik
> —
'J
rt' & ženini in neuesi?^
jtajvečja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine.
Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: nre, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje itd.
Cene najnižje.
Se priporoča za obilni oblak ln naročila
s velespoštovanjem 389 u
f T. Cufcn, Ljubljana, Prešernove ulice
urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn nr „UJU0}<
Naslov zadostuje: fr. Čuden » L{abl|
Ceniki s koledarjem tufli po pošti zastonj.
Mi.
i
14—JI
Ljubljanska kreditna banka v Ljnbljani
Podružnica v Spljetu. PodruZnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
»d.   glavnica  H  »,*»00.»«0. Strltarl«V* BllO. ItoV. 2. He«erw«l   fond  K »«
»prejem. *l0|« M ICBjIilCC in M ttkotf r%tum ter jih obrestuje Od da« Vlog« pO Čistih
II Ol
4
IfrHHiio^^ po dntvnom knrzn.
Izdajatelj ln oiforornl nroinlk Kasta PiittliemieL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarno«.
72