208. številka. Ljubljana, sredo 11. septembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan. isv»«uiii 001 edeitlbj     ffiaevi pu pvat&iodt, io? voijR po po*ti preieuum <>» a v itr o-ogeri ko dotele ta celo leto Iti gid., ia poi leta b gl., sa četrt ieta 4 gld, — Z« L} ttbij a BO bw poiiij&r.jft na dom *a celo loto 18 gld., ra nov   ieta 3 gld. 30 kr., ta en mesec 1 gld. 10 kr.   7a pošiljanjo ra dom bo računa 10 k*-, »a moico, JO sv.     rotrt lefcr. — 2. a tuje doiole toliko 7©4, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na '   ; ki j t j lah in ~i dijake velja znižana cena in sicer   h L in bij a no i% t&S te~» 3 gld. BO kr., po -jošti prejeman ta četrt lota 3 gld. — Za oznanila »o plačuje od fotlristOpnfl petit-vrste 6 kr., če se OMiardlo BOkrat tiika, 6 kr., če bo dvakrat iu 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj 10 izvole frankirati.      Rokopisi bo ne vračajo. — O redni It v o to v Unblianl v Franc Kolmanovej nisi I*. 3 „gledaliSka stolbn". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. ad BfaietretiVM roči, je v „Narodn« tiskarni" v Kolmanovej li;ši.
Renegatova smrt.
Vsak dan skoro slišimo iz Turčije kaj groznega, strašnega, krvavega, in razpad, gnji-lobo oznanjujoćega. Jedno najkrvavejših novic prinašajo novine denes preko Londona, in naravnost iz Carigrada oficijalno. Albanski T urki v Ipeku so ubili in razmesarili Mehe-met-Ali pašo, in dvajset njegovih spremljevalcev. Ubili so tistega Mehemet-Ali pašo, ki se je vlani boril zoper Črnogorce, in potim okolo sunile proti Rusom pod cesarjevičem naslednikom, in ki je Turčijo zastopal na berlinskem kongresu. Ubili so ga Turki, za ka tere je delal, in potem hišo, v katerej se je zgodil grozni Čin, s petrolejem polili in zažgali. Ubili bo ga zarad tega, ki r je b 1 od sultana poslan, da Albance pomiri, in takozvano „albansko ligo", ki se je kot demonstracija zoper berlinski kongres naredila, odpravi in pogovori. — Ob jednem bo Turki ubili že pod-guvernerja Abdul pašo in 10 višjih turških uradnikov, in jih razmesarili.
Ta uboj zopet strašno glasno vpije doka-zovaje, da Turčija nema nobene gospodar stvene veljave več ni pri lastnih ljudeh, da je njena avtoriteta izgiuila, da torej žnjo nij mogoče nobenih Bkonvencij" sklepati, temuč zatreti jo, Turke izgnati iz Evrope v Azijo, kjer naj divjajo mej soboj.
Kar se tiče osobe ubitega Mehe me t-Ali paše, ne obžalujemo ga. On nij bil pravi Turek, on je bil renegat, odpadnik od svojega roda in svoje vere. Mehemet Ali je bil rojen Nemec, iz Magdeburga doma, torej kristjan, rojen 1828. Devetnajst let star je prišel ta Nemec v Carigrad, tatu vstopil v vojno šolo, menil vero in narodnost, ter postal oficir, boril se za Turke in zoper kristjane vstaše,  zoper Ruse, Črnogorce, Srbe, postal
Listek-
Zaklad pomorskega razbojnika.
(Po Pr. Gerstiickerji.) Tretje poglavje. Na sledu.
I Dalje.)
„Ali je bil mej tem časom uže tu, sen-nora?" vpraša mladi mož sti.ro gospo, ko so ravno vsi zagotavljali, da ga od onega jutra nobeden nij videl.
„Ne, sennores !" odgovori stara gospa, „pa mi tu tli ne bo žal, uko teh temnih oiij nikdar, već ne ugledam."
„Uho! tia mia!" smeji so stari kapiteu, nkaj vas je pa naenkrat zadelo V — Nij-li mož dejal, da je še v vašem zapisniku, kamor dolžnike shranjujete, in ali gu nijste tam notri cašh?«
glavni poveljnik vojske, glavni zastopnik porte v Berlinu, — da so ga nazadnje zaklali sami oni, za kattre je delal.
To je res osoda britka, ali taka, kakor jo zasluži renegat, odpadnik od svoje narodnosti, izdajnik svetinj svoje domovine. To je osoda vredna onega, ki posojuje svojo delavno moč, svoj um, svoje srce tujej domovini, tu jemu rodu potem, ko je zatajil lasten rod in lastno vero. Pojte, milujte to renegatovo osodo, — mi je nečemo milovati.
Iz Bosne in Hercegovine.
Nevesela poročila! Padlo je zopet nad 400 naših ranjenih in mrtvih a brez vspeha! — Oficijalni telegram namreč je poročal, da je general Zach 7. sept. imel trdovraten boj, in je vzel dve važni poziciji pred Bihačem, pozicije na njegovem levem krilu pa so ostale še v rokah sovražnikovih. — Telegram 0. sept. dopolnjuje, da je pri tem boji pri Bihači bil ranjen polkovnik Le G«y, oberstlejtenant Ko-tović, 14 oficirjev in 400 mož je ranjenih, dva oficirja mrtva in dva oficirja sta se izgubila. Istega dne telegram pa poroča tudi: Po vestih gm. Zacha moral je on včeraj (8.) popoludne ob treh daljnje napade na močno utrjene pozicije protivnikove pri Hi h a ču opustiti, in se zopet na Zavalje nazaj pomakniti. O nemalih izgubah še manjka podrobnosti.j.
Torej tudi tu se je bilo treba nazaj pomakniti, kakor se je moral Szapary po 7. avg. na vzhodu Bosne? Torej še zmirom premalo naše vojske v Bosni ? Kaj bo iz tega ? Denes 300 ranjenih tu, jutri 150 tam, po jutranjem 40 0 zopet drugje, — to se bode n abralo.
Pa tudi v Hercegovini ne ide gladko. Oli cijalni telegram poroča 9. septembra:  Po za-
„ Bojim se, boj-m, on je v marsikaterem zapisniku," mrmra stara gospa, je/na zato, ker o tujci nij mogla nič določnega povedati; a sklenila je sama sebi, o človeku ne ugodno govoriti, ki zahteva od nje denarja, kar je gotovo tujec nameraval.
„Cuden kumpan to!" de stari kapiten, — nin ali veste kaj trdi jeden mojih ljuJij, mož, ki je do'ga leta služil na vojnih ladijah, ter se tudi proti Teuaru bojeval? No, on trdi, daje ta obraz na vsak način preje na Ilecouociilu videl, in da je bil ta tujec jeden izmej piratskih vodjev! Jaz pa mislim, da se mož zato moti, ker ni jeden piratov nij več po suhem stopal; kar se tačas uij posekalo, vrg'o se je v morje, ali se je puk najadrniku obesilo."
„Kapiten !u ogle si se mladi mož, kateremu je ta opazka novo mitel prouzročila, — „kaj pa, ko bi vaš mož le prav imel! Ali se še spominjate, kako je ta, navadno hladnokrven
sedenji Trebinja, napadli so turški uporniki našega pol bataljona, ki je bil puščen pri mostu črez Trebinjščico, napad pa je bil po jedno uro trajajočem boji odločno odbit. Pri ttm je padlo G mož in jeden nadlejtenant, 8 mož pa se pogreša. — Tudi ona naša vojska, ki taboruje pred Trebinjem, bila je z vri tankimi streli iz okoličnih kul vznemirjaoa, in je poslala zoper nje dve kompaniji.
Peštanskemu listu se piše: Ko so bili naši pri Stoku uže dva dui od turških vstašev obkoljeni, in jim je začelo pomanjkovati živeža in vode, razglasil je poveljnik, da tisti vojak, ki bi si upal preoblečen priti skozi vrste sovražnikov k našej brigadi, da bi jim povedal, kako strašno se godi hudo obkoljenim vojakom in kako pomoči potrebujejo, dobi veliko zlato medaljo in 300 gold. To se ve, da za to je bil dober samo vojak, ki je znal srbsko. Dva taka sta bila mej obkoljenimi, jeden je bil bolan, drugi se je pa res precej oglasil, oficirski namestnik Mihačić. Oblekel je hercegovsko obleko, dal si lase čisto ostrici, od-spredaj obriti, vzel turško puško, kakoršnih je bilo v stolačkem gradu več, handžar in dve pištoli, in — turški vstaš je bil narejen. Po noči so ga spustili črez zid po vrvi. Precej, ko je bil nekaj korakov od grada, začel je hercegovsko narodno pesen peti in je srečno prešel.
Iz Mostara 3. Eept. [Izv. dop.*J Naš bataljon je uže od 10. m. m. na nekem hribu pred Mostarom; čuvali smo mesto pred napadom vstašev. Hrib je najmenj 3 ure visok, a vode nema nič; dobili smo je ravno toliko, kolikor so nam je na konjih prinesli. S tega hriba Etno tudi videli, kako so se naši
•) Iz pisma slovenskega vojaka. Ur.
in ntuljuden človek probledel, ko smo stopi li na ladijo ? iu morda njegova omotica tt:čas nij s to v kakovtj zvezi?"
„No, iedno se mi čudno Bdi," smeji so kapiten, — „ali še veste, don Edoardo, da je govoril o kosu saudalovine, katera bi bila v sprednjem de'u lailije?"
„Da, v sprednjem delu „ Albatrossa", na katerem se je i/. Tahitija pripeljal.M
„A na „Albatrossu" se nij nič našlo," nadaljuje hitro starec, — „še isti dan peljal sem se tja, a noben človek na ladlji nij vedel za sandalovino; trdili so še celo, da na vsem potu nijso imeli na njej ni jednega kosu tega lesa."
„Ali nijste povpraševali po možu, ki se je z njimi pripeljal, kako mu jo ime, in od kod da pride?" vpraša naglo sennora.
„Da, storil sem to," smeji se starec, nto si uže lehko mislite, tia mia, a brezvspešao.
pri Stolcu s sovražnikom bili. Naši kranjski fantje so se pri Stolcu izvrstno držali j a nevarnost jim je od vseh stranij pretila, in bili bi zajeti, ko bi jim y zadnjem Baatt ne bila prišla pomoč iz Mostara. Pri tej bitki je vstašev mbhamedancev jako veliko palo. Sam sem slišal jednega oficirja, ki je pravil, da se je pri Stolci zakopalo 3G0 Turkov. Vstašev bilo je v tej bitki 3O0O, a naši bili so se ljuto in Turka dobro naklestili ; re-ili so kranjski fantje svoje dobro ime, a padlo jih je izmej njih tudi precej; pri 32. polku ostalo je od jedne kompanije le 45 mož.
Tu li na severnej strani pri Mostaru je okolo 2000 turškdi vstašev nastavljenih; vodjo teh vstašev so pa 25. m. ni. ujeli, ker so je sam v mesto priklatil, računajoč na to, da ga Avstrijci ne bodo izpoznali. Zmotil se je mož.
Mesto Stolac se je udalo še le, ko je uvidelo, da vsa njegova perfidija ne more katastrofe odvrniti, in bi sicer naši mesto popolnem razrušili.
Jovanoviča so vstaši na potu od Mostara V Stolac napadli; k Breci se mu nij telesno nič hudega zgodilo. Druga in tretja br gada Sli bosti baje proti Bosni, — vsaj govori se mej nami tako. Vedno se pa povprašujemo, kedaj bode konec temu ljutemu boju, kajti zima se bliža.
V Mostaru, ki ima kakih 25.000 prebivalcev, večinoma mohamedanov, naštel sem 17 turških mošej, katoliki imajo jedno samo cerkev in Grki tudi jedno. Ljudstvo se peča s prodajo ruma; vina nij tu. Tabak je drag; Turki se namreč bojijo davka, zato ga zdaj spravljajo, in vsled tega se je tudi podražil. Ravno zdaj, ko to pišem, razdeljujejo se v našem bataljonu medalije za hrabrost v bojih 4. in G. avgusta, jaz je sicer nijsem dobil, a dobil sem hvalno priznanje. V prihodnjih bojih upam si kaj več prislužiti.
glavar KaiBerfeld ga je primerno ogovoril, na kar je cesar rekel mej drugim: „Mn]a navzočnost pri denašnjej slavnosti bode deželi in deželnemu glavnemu mestu kazala, kako dragi so mi tisti, ki se zvesto drže svojega cesarja in gorko ljubijo svojo domovino." Cesar je bil od velike množice gledalcev povsod navdušeno pozdravljan.
Tuli na t*.se  tako godi,
kakor pri nas. „Moravska Ori." p:Se: Čudno je, da nemški ustavaki povsod, k:er si s ka-cim kandidatom ne upajo prodreti, ali kjer kandidata ne majo, postavijo c. kr. okrajnega glavarja za kandidata. V državnem zboru je bil uze govor o tem, da bi se političnim uradnikom vzela volilni pravica. Ta^ns se je v državnem zboru nanašalo, da okrajni glavar in polit;čni uradnik sploh nikoli ne more imeti koristi ljudstva pred očmi, temuč, da mora le v Hmislu ono stranke delati, ki je ravno na krmilu.
Konzularna poročila poročajo, da Tur-čijn pošilja voiske in municije v Rosno zlasti v Novi Pazar. Kljubu tej dvomljivej politiki pa glas Se nij utihnil, da naš Andrassy ni] še popustil misli o m-kej konvenciji s Turčijo.
Minska vlada je, kakor smo uže včeraj poročali, bila novo posojilo 300 milijonov rubljev razpisala. Bdo je vse podpi sano v Rusiji te dni in Se 4 milijone črez. Samo Moskva in Petorburg sta dala 250 mi lijonov. Rusi imajo še denarja več kot marsikje, ki so Rusiji pred vojsko „krah" prorokovali.
Glasi, da Rusi pod vojuje jo vojsko v I tu meliji in Bolgariji zarad avstrijskega vhoda v Bosno, ne potrjujejo se.
Iz ilištut fo navešča: „Fanfulla" opo reka vest, da bi bila Italija svetovala Turčiji, nobene konvencije ne skleniti z Avstrijo. Italija svetuje Turčiji, naj se uda v berlinski dogovor. — (Italijani se radi lažejo, pravi zgodovina zadnjih let.)
Politični razgled«
ItotriiiiJ«* <l<»k»e.
V Ljubljani 10. Beptembra.
Včeraj je cesar sprejel zagrebško deputacijo, katera je šla na Dunaj prosit ga zi danja železnice Sisek - Novi.
Cesar je tudi l>«/iii»»f»iice s posebnim pismom do namestnika Rodiča pohvalil za njih dejanstveno podporo pri vstopu naše voj Bke v Hercegovino, kakor prej Hrvate.
V je bil  v nedeljo slovesno
odkrit spomenik nadvojvode Jovana. Deželni
Dopisi.
Iz l\jiil»ljieii<k 9. septembra. [Izv ilop.)  (Druga deželna učiteljska konferenca n a Kranj skem.) Včeraj ob 10. uri dopoludne sešli so se učitelji kranjski k dru gej občnej skupščini. Otvoril je skupščino de želni šolski  ogleda Pirker z nemškim nago vorom, kateri je sklenil z nemškim nazdravom na našega cesarja.   Zbrani učitelji odzdravil so temu a slovenskimi „slava" - klici. Potem ko so se volili ravnatelji in reditelji skupščini prešlo se je na dnevni red.   Prečitalo  so je 21 samostalnih predlogov, katere bode imela skupščina rešiti potem, kadar se bode no učni red, katerega je posebni, v to sklican
odsek dovršil, odobril, ali zavrgel. Mej temi jedenindvajsetimi predlogi je bil tudi jeden, ki namerava pravico krajnemu šolskemu svetu imenovanja učiteljev odvzeti, in to pravo jedino le dežel-emu šolskemu svetu dati.
Kakor se čuje, delegiranci deželne učiteljske skupščine nijso dobili za to zborovanje nobedneg* vabila, niti programa tega zborovanja. Sešli so se učitelji na dobro srečo, ker so preje vedeli, da se bode skupščina O. t. m. otvorila. To je znamenito.
Kaj bode prišlo iz te zdaj zbrane skupščine, pokazal bode tek obravnav. Za denes opozorujemo učitelje, naše narodne učitelje, kateri si morajo predočivati, kaj zahteva korist narodne Šole, na oni samostalni predlog, kateri hoče vsa prava krajnemu šolskemu 8vetu vzeti, ter jih izročiti deželnemu šolskemu svetu. Učitelji naj dobro premislijo, v kaj bodo svoj glas oddali, predočivajo naj si stanje štajerskih učiteljev, kjer seje tudi krajnemu šolskemu svetu vse pravo vzelo. S tem dobi deželni Šolski svet vse orožje v roke, in osobito pri nas bi narodni učitelji čutili, kaj vse more deželni šolski nadzornik, ako nema krajni šolski svet nobedne besede pri imenovanji definitivnih učiteljev. Učitelji kranjski, pokažite svojim kolegom v druzih kronovinah, da ste značajni.
Iz W> III*o vf« na Koroškem 6. sept. Izv. dop.] Pri volitvi v deželni zbor 2. t. m. smo Slovenci s svojima kandidatoma gg E i n-špielerjem in Mora ko m žalibog propadli ; prvi gosp. dobil je 3J> drugi 34, nasprotnika g. Homer pa 44 in g. Ullmann 49 glasov, slednja dva sta torej voljena, razlika glasov je, kakor vidite, jako mala.
Da smo zdaj tudi jedinega slovenskega poslanca izgubili, dosti jo naša malomarnost uzrok. O na rodne j agitaciji nij bilo nikjer nič slišati, n ar od ni h a gi ta tor-jev manjka na Koroškem povsod popolnem.
Drugi uzrok je, da precejšnje število narodnih volilcev k volitvi prišlo nij, ker bilje ravno ta dan semenj v Pliberci. Ali se nij pri razpisavi volitvo tudi to računilo? Najbrž.
Tretji uzrok je n e z n a č a j n o s t mnogih kmetov, posebno iz občin kjer so fužine, rudokopi i. t. d. V dokaz naj bode samo sledeče. Neki lješanski kmet, kateri je pri volitvi volilnih mož se sam izustil da bode za g. K In S p i le r j a glasoval, ker je jedini kandi-
Potoval je z njimi kot pasažir od Papateje do Valparaiso; v pravilnem potnem pismu zaznamovano je njegovo ime: sennor Olvarez iz Manille, plačal je potnino v zlatu, ter se je na celem potu popolnem mirno in pošteno vedel."
„Od kod pa ima ono rano na čelu ?tt vpraša mladi oficir.
„To je jedino, komur so se vsi čudili," odgovori starec; „ta obliž imel je uže na čelu ko je prišel na ladijo, in bili so štiri tedue na morji; vrag vedi, kaj ima pod njim."
„Olvnrez — Olvarez" — ponavlja mej tem stara gospa mrmrajo in z glavo gibajo — „poznam-dva, tri Olvareze, a k tem se no strinja, — če je to le nj"govo pravo ime, — in njegov potni list bil je v rodu ?■
„ Popolnem v redu," zagotovlja kapi ten ; „a odvrnil sem se od tega, kar sem početkom hotel povedati. Torej na Albatrossu n i j bilo sandalovine, a kaj mislite, kje sem takov les našel? — V sprednjem delu na Reconocido !M
„Carambo," mrmra mladi mož, ter strmo in vprašajočo pogleda starca.
„Dobro, a jaz ne urnem," pravi jeden izmej zraven njih sedečih, „kaj je v tem tako čudnega, ako se je na Iteconocidu našel kos sandalovine."
„Vi ne umete tega?" pa zakliče starec in udari ob mizo, „to je, če si stvar še tako nedolžno mislimo, prav čudna reč, kajti vi ne veste —"
Starec preneha, ker so se zdaj vrata odprla, in notri stopi tenak, lepo raščen mož črnih brk v debelej plavej pomorščaskej suknji, zapetej do odzgoraj; izvedno pogleda okolo po sobi, in ko ugleda don Ivloarda, stopi k temu.
Don Edoardo naglo vstane s svojega sedeža in malo zarodi; vstopivši mu pa prijazno pomiga, naj le sedi, ter si sam prineso stol iu se k istej mizi zraven gostov vsede. Mlademu Angležu na tiho potem zasopečo nekaj
na uho. Ta mu ravno tako odgovori, a da ga je tudi zraven sedeči kapiten lehko čul:
„Ne, uže tri večera ne, kakor ravno sli-šim, — čudno, tudi mi smo se zdaj o njem pomenkovali, in posebno izvanredno se nekatere reči strinjajo."
„No, potem se morda lehko k vsem gospodom obrnem," reče gost nekoliko glasneje, a vendar tako, da ga drugi pri druzih mizah nijso mogli čuti. A sennora Koatero skrbela je za se, da nij spadala mej one. „Gospoda, znate, da je neki tujec uže tri dni tukaj, ali bolj prav, da so ga pred tremi dnevi tukaj vi leli, kajti kakor se kaže, so je njegov slod popolnem izbrisal, oni tujec z dolgim crnim obližem na čelu. Ali mi zna kdo izmej vas kaj natančnejega o njem povedati?"
„Seuuor eapitauo!" — ravno došli je bil kapiten ehilenske fregato „Nuestra Sennora" — pravi stari kapiten, z glavo majajoč, „mislili smo tudi tukaj po svoje o moži, akopram nobeden ne more kaj natančnejega o njem po-
oat, kateri bo nas v iatini zastopal, pri volitvi tukaj pa je po komandi prevaljanskih uradnikov, rekši: „meni bi bilo prav, ako bi gosp. E. voljen bil", vendar za nasprotna kandidata glasoval. Za take, kateri se ne upajo po svojem prepričanji glasovati, bilo bi lepše, ako bi doma ostali, vsaj bi spoštovanja vredni ostali. In takih volilcev je bilo mnogo, kateri so isto željo naravnost izrazili, in vendar za Nemca glasovali. Nasprotno glasoval je tudi bene diktinski redovnik iz Dober le vasi za li beralca, in za ta čin od pričujočih nemčurskih volilcev z rokoploskom in „bravo" pohvaljen bil, drugi duhovniki volilci pa so kar strmeli. — Priporočen bodi ljubljanskemu „dnni-čarju". —
Velika kvar za nas je tudi prisilno združenje mnogih prej neodvisnih kmetskih občin, v katerih zdaj naši nasprotniki prevla dajo. V nekaterih takih občinah se zdaj neodvisni volilci še volitev zavoljo nasprotno sile udeležiti nočejo, kakor na priliki v Preval j a h. In teh verig se napram prošenj do deželnega zbora več rešiti ne morejo.
Iz c«»l)Mkfl» Okolic 8. septembra. [Izviren dopis.] V soboto 7. t. m. smo v Celji prvega vojnika zopet videli od onih mnogih ki so od nas na bojno polje odšli; oni bil je učitelj g. Leber i« Celja, vrl narodnjak, kateri Be je s sanitarnim vlakom tu Bko^i peljal On da si je bil, kakor je rekel, v mnogih bitkah, ter nepoškodovan, ga je končno zimica prisilila, bojišče zapustiti.
Tu skozi Celje se skoro vsak dan ra njeni vozijo, ali vsaj štirikrat na teden; to dni dohajali so od Sarajeva. Mi opazujemo, da je celjsko ljudstvo še dosti radodarno, kajti vrlo mnogo na kolodvor donaša, knkor: tople mesene juhe, starega vina, limonade, sladkih pijač, pekarije, smodek itd. Ali na kar je naše občinstvo opravičeno nejevoljno, je to. da nihče prav ne ve, kedaj in koliko se ranjencev pripelja, še menj pa, od katere brnnže so zraven, ker za naše domače vojake so ljudje veliko bolj navdušeni, nego n. pr. za inagjarske. Od železničnih uradnikov se malo ali celo nič ne izve. Večkrat čakamo po cele pol ure za zmešanim vlakom, to je, Vi 10 do-poludne, v katerem času navadno sanitarni vlak pride, a ko vidimo, da nij nič, poten gremo. Oni vlak pa ima včasih tudi le v ne kojih VOseh ranjene, druga polovica je prazna;
■L__ =^B!^= ' -
vedati. Samo dobro ne tiči v njem, tega sem za tidno preverjen; ravno ko ste vi vstopili, menili smo, da mora se starim Reconocldo v nekej zvezi biti."
„IIa! potem so našo misli strinjajo!" pravi naglo kapiten. „Pravilo se mi je, da so vidoli pred nekoliko dnevi sennor VVilklnBOna, necega druzega gospoda in tujca peljati so na piratsko buli jo; da bi o tej stvari kaj poizvedel od gospodo in ker sem si mislil, da najdem svojega mladega prijatelja tukaj — " so dostavi, ter ga prijazno od strani pogleda, kar je prouzročilo, da je mladi Angbž do ušes zanulel, in je stara gospa pomenno in nezado voljno z glavo zamajala — „zato sem le sem prišel. Pozneje vani bodem odkrito,—seveda za zdaj le z obljub;), da bodete molčali, — povedal, kaj da me je vodilo. — A boljo je, da gremo v drugo sobo, kajti tukaj jo preveč ušes," bolj tiho še pristavi, — nkl bi stvari radi slišali, o katerih je boljše, da se ne izvedo takoj po celem mestu."
(Daljo puh >
včasih pa ima po petdeset polnih vozov, ter občinstvo govori: Skoda da nijsmo vedeli, da jih toliko pride, ker ravno v takih slučajih imamo za razdelitev menj pripravljenega. V navadni sanitarni vlak se smo prosto vse deliti, ali v maltczerni pa ne puste ničesa dati, ker pravijo, da njih pacijenti imajo vsega dovolj ; to pa je dvomljivo, ker vsi brez razločka s hvaležnostjo kako reč sprejemajo. V postrežbi se tukaj posebno ženski spol odlikuje, in ker Rem videl, da ima neka gospo dičina genfski križ pripet, mislim, da se je u že kako društvo ustanovilo.
0<l 4. sept. [Izv. dop.j Kakor
vsako loto,  tako obhajala je tudi letos mladina šole na Zidanem mostu sklep šolskega leta ro sjajno veselico v nedeljo 1. sept. Ob 3 popoludno zbrala  se je  mladina v fiolskej sobi 1. razreda: tu so se jej razdelila šolska nnznan'la, in naj pridne jši bili si pohvaljeni v navzočnosti mnogobrojne odlične gospndo; raz ložil se jim je pomen Sol.  sklepa  in važnost koraka v živen|e razjasni  onim, koji znpust. i uMlnieo za vedno. Za tem pi je šla mladina, z godbo in zastavami  na čelu in spremljevana od občinstva najprvo po obližji, in potem v to opravljeni vrt poleg šole.   Tu se je pričela prava   šolska veselica, o katerej  se zamore reči, da je bila sijajna in vredna tega imenn. Vrstilo se jo telovadba in pogostovanje, petje in deklaiuovanje,  igre   in splošno radovanje. Občinstva iz vseh stanov bila je ogromna množica navzo'na, in ne le iz domačega in bliž njih, prišlo  jo tudi iz daljnih krajev mnogo šolskth prijateljev in učiteljev, (lome iz najt odličttejlh krogov stregle so otrokom z ono ljube/, nji vostjo in spretnostjo, koja je vlastna le miiteram.   Pa bilo je tudi mogoče otroke bogato pogostiti, ko pa jim je preskrbela darežljivost prebivalcev Zidanega mosta zadosta sredstev, bodi si v denarjih, bodi si v naturalnih  stvareh.  Bodi jim izrečena najprisrč-neja zahvala. Posebna pohvala pa gre gospodoma   učiteljema za njihov trud,  da so se otroci tako izborno producirali v vseh točkah, in da so je vršilo vse v najlepšem redu. Z vosoljom sem tu li  opazil,  da se je splošni značaj šole, koja je slovela preje kot gojišče ne niš kuta rs t v a,  to leto mnogo na bolje obrnol, in upati je, da  postane zidanomost ska, po novem načinu opravljena, in z vsemi potrebnimi učnimi in učilnimi sredstvi bogato oskrbljena šola, tujcem tu skozi potujočim in mnogobrojno jo obiskujočim, v resnici vzor pravega odgojevališča materinščine.
L s Btr |m»ii ttabrtl 2. sept. [Izv. dopis.] Končalo se jo šolsko leto 81. avgusta t. I. se is v. mašo, zahvaljonco in javnim ispi tom. Ob 1». uri zjutraj pozval je zvou k molitvi, in mladina spremljana od g. učitelja se jo sveto daritve udeležila, in pri njej ginljivo pela.
Po končanem sv. opravilu se jo pričel izpit predmetov: čitanja,   prirodoslovja, slov niče, verstva, računstva, iu na razvid so bili predstavljeni konecletni spisi, in druga šolska tvarina,
Mladina je izvrstno na zahtevana vprašanja odgovarjala, in uvide! se je sijajen na-predek. Omenja se: da tukajšnja sobica je bila tako natlačena z otroci in poslušalci, da
10 izpriden zrak težavo otrokom promročovnl, da stu morala dva učenca na prezračenje iti. —
11 koncu sta učenca iskreno v vezanem govoru poudarjala: a) pomen šole, in so je navzočim zahvaljeval; b) veseli odhod konec leta,
in potem je mladina navdušeno zapela cesarsko himno. Na to se je krajni šolski predsednik v imenu občinstva zahvaljeval učiteljem za celoletni trud j priporočeval mladini, naj po prejetih naukih žive, da bodo pozneje zdravi udje človeštva in drŽave.
Uže več časa se kreni pot do zidanja tukajšnjega Polskega poslopja, a vendar se nekoliko sliši, da se bode v kratkem pričelo, ker tukajšnja šolska sobica je za učitelja in mladino zelo nezdrava.
I k «-.iv liiiHko «lollii<» 30. avg. [Izv. dop."[ Narodna čitalnica na Vranjskem je za štajerske Slovence, in tudi ne Slovence poleg kranjske meje in v Ravinjskej dolini, pravo središče in zbirališče pri zabavah in veselicah. To društvo ima uže več let lepo patri jotično navado, in priredi vsako leto 18. av-eusta v čast n jstvenega dneva nieg. velič. presv. cesarja veselico, katera se vsako leto izmej vseh drugih najsijajnejše obnese, in je najbolj obiskana.
Tudi letos smo imeli čast, sukati ta dan v vrnmskej čitalnici savinjske in druge kra-sotice, in priznati so mora, da je bila udeležba te veselice tako obilna, da nas je to iznenadilo, in so tega nijsmo nadejali.
Učitelj g. Meglic zahvalil se je v imenu čitalničnega odbora vsem costom za obilni prihod, in jim zdravico napil. Pevci celjske narodne čitalnice, in nekateri iz Laškega trga pa so nas razveseljevali z ntičnimi pesnimi, in tako vrstilo se je jedno za drugim.
Počastil nas jo bil pri tej priliki tudi naš rojak iz dolnje Rusije, profesor Stiftar v Kalugi, kateri jo zdaj tu na počitnicah, in tako imeli smo gostov od vseh vetrov. Veselica ta bila je, kakor smo slišali trditi vranj-ske tržane, in je v občo znano, od početka čitalnice pa do zdaj najsijajnejša in najbolj obiska nit. — Le menj naj bi se — nemški govorilo.
Iz OncUii 4. sept. [Izv. dop.j Moj zadnji dopis je bil datiran iz Pečuha na Oger-skem. A včeraj sem došel iz ogerske zemlje, po kojej biva še mnogo Hrvatov, v pravo hrvatsko zemljo, namreč v Osek v Slavoniji. Dežela je tukaj j iko lepa i rodovitna, a premalo obdelana. Pri Oseku teče široka Drava, črez katero držita dva mosta, po jednem od teh pripeljal sem se i jaz v železnici v Osek. To vam jo mesto obstoječo iz četirih delov, namreč iztrvdnjave, koja je na sredini, iz gornjega grnda, doljnjegu, in novega grada. V vseh 4 delih mesta, koji so vsi prilično narazen, nij nad 18.000 ljudij. Najlepši ie gorenji grad, v kojem se mnogo nemški i nekoliko magjar-ski govori, kakor v tvrdnjavi, kjer je veliko vojnikov. V dol j njem gradu govori se največ hrvatski (srbski.) Deli osečkega mesta imajo široke i prašne ulice, v obče je 0<ek podoben ogerskim, ali sploh izhodnim mestom, koji se glede lepote in stnžnosti slabo odlikujejo od mest v zapadnej Kvropi. V Oseku, kjer je sedež velikega Župana, je gimnazij, realka (ravnatelj tej šoli je direktor g. Jelovšek, (Slovenec) i ljudsko šole. Samo ena ljudska šola ima lepo poslopje, gimnazij ima slabe prostore, a realka i ostale šole imajo taka poslopja, da delajo sramoto mestu. —
Tukaj se je včeraj i denes otvorila 3. hrvatska učiteljska skupščina. Došlo je iz Hrvatske, Slavonije, vojaške krajine, Dalmacije, \/. Ogerske, s Slovenskega (1) na 1 600 uči te 1 je v, koji so bili v tem mestu jako radostno i lepo sprejeti.  Včeraj jo bila v županijskoj
hi."i predskupština, a denes 1. javna seja, v katerej se ja vse lepo krasno v hrvatskem jeziku razgovarjalo. Obširno o tem boie poročal dobro znani slovenski učitelj, kateri biva uže jedno leto na Hrvatskem, in mi je oblju bil, o tej skupščini pisati v „Slov. Narod."
Domače stvari«
— (Kranjska trgovinska zbornica) se je obrnila na trgovinsko minister-stvo s peticijo zarad zidanja železnice Sisek-Novi.
— (Volitev župana v spodnjej Žiški) seje vršila v nedeljo popoludne, iu je bil izvoljen g. Anton Kvas, podpredsednik čitalnice, kateri jo volitev in poslovanje uže tudi sprejel.
— (Dar.) Grof Jos. Auersperg je dal 50 gold. za ranjene iu 50 gold. za družine reservistov.
— (Med) se je včeraj na seinnji prodajal po IfiVi gold., tudi po 14 gold., a večji-del ga čebelarji nijso hoteli po tako niskej ceni dati, ker pričakujejo boljšo ceno.
— (Unesrečil) so je včeraj zjutraj v Kiakoveiu nek tesar; padel je se strehe pri „Taksu" na tla in se nevarno pobil. Prenesli bo ga v bolnico.
— (V Ljubij&nskej škofiji) je s podcijenjeni duhovuijo Stopiške g. M. Jerebu izpraznena Sorica in razpisana do 12. avg. — Tako je tudi v novo razpisana duhovnija Spodnji Log na Kočevskem. — Gosp. Ant. Poni-kvarju, ekspozitu v Marijah, je podeljena duhovnija Knežak.
— (Iz Novega mesta) se nam piše 9. t. m., da pride tja 400 ujetih vojakov in jedna kompanija peš - polka velicega kneza Konstantina luškega št. 18. Ljudstvo se pri-jadi na Turke, rekoč: Čemu tako lepo ravnati z njimi, ko tudi oni našim slovenskim bratom, in našim vojakom glave, nosove in ušesa režejo.
— (Tržaški oficijalni listi) prinašajo včeraj pismo namestnika P i no, v kate-terem se sklicuje na cesarjev list minister-skemu predsedniku, in pozivlje Tržačane, naj zbirajo za ranjene in bolno vojake.
— („Donio vinoalovj e za ljudske šole".) Založnik Slovenske knjižice „Domovino-slovje za ljudske šole" nam piše: „ Domovino-slovje za ljudske šole,, je namenjeno učiteljem, učencem in šolarskim knjižnjicam — za domačo in šolsko rabo. Dobiva se pri vseh knjigu rji h v Ljubljani, Mariboru, Gorici, Celovcu, Ptuju in Ljutomeru. Posameznim istisom je cena 12 kr. Kdor vzame več eksemplarov, se mu cena znatno zniža. Neka tiskovna pomota, katera se je v knjižico vrinila, se je odpravila.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 7. septembra. (Hudodelstvo veleizdaji.)
Delegiranej porotnej sodniji predseduje ta dan deželne sodnije predsednik Grčar, votanta sta deželne sodnije svetovalca Kočevar in Božič. Zapisnikar je baron Pius Lazzarini. Državno pravdništvo zastopa grof Gleispach iz Gradca. Zagovornika sta dr. Zar ni k (za študenta Benattija) in dr. Moše (za Quarantotto). Kot priseženi tolmač za italijanski jezik je bil c. k. okrajni komisar vitez Alpi.
Za porotnike so izžrebani gg. Lap a j ne, Trdina, Domladiš,  Novak, Siškar, Ž t u p i c a, L o r e n c i, Košir, Klein, P o r-tuna, 1' a b i j a n i i n Ferdinand S o v a n. 1/uaicJj m urednik Josip Jurčič.
Zatožena sta dva univerzna dijaka Felice iienatti 29 let star u Piranu, in Luigo i^uaian-totto '25 let star iz Rovinja. Zatožba se glasi:
V noči od 1. do 2. junija t. 1. ko se pra-znjuje na Italijanskem slovesnost pode ljenja laško ustavo (statuto), nabijali so se v ra/uih mestih Istre in tudi v Kopru lati po oglih, ua katerih je bilo zapisano: nl*°br živi našega kralja lluniberta hl* i „Ven s tujci!" 2. julija se je raztrosilo po ulicah Kopra uiuogo turžčenih cevi, v katerih bo bili enaki listki veleizdajskega zadržanju skriti. V noći 1. na 2. junija dobil je žandarm povelje naj na sprehajališči „belvedere" skrit pazi, kaj se bode zgodilo. Stal je za nek mi zidom; kar prideta, pravi, od stolnega trga skozi ulice via Fordi uandea dve osobi, sedeta v njegovoj bljižiui na klop, in prvi reče drugemu: Kje pa jih bova nalepila V a drugi odgovori: „Nalepiva jih na Monte Grizoneu. Na to odideti obe osobi proti hiši Monte Grizoni, in žandarm pravi, da je videl, ko je ena teh osob ua vrata zastav-DiCd neki listek prilepila. Zuudarm Docolle zdaj zapusti svoje stajališče in gre k Moute Grizoni, kjer najde šest nalepljenih listkov, na katerih so bih tiskani prej omenjeni veleizdaja ki stavki.
Žandarm Decolle hiti za omenjenima osobama, katerih pa v temoti nij mogel izpoznati. Neznani osobi g res ti po cesti mimo hiše dr. Dellbelo in ko zagledati žandarja, obe vstopiti v kavarno ali Loggia, kamor je šel tudi žandarm in tam poizvedel, da sta te dve osobi študenta Benatti in Quarantotto.
Z a toženca pravita da sta šla omenjeni večer ob 11. uri domov kjer stanujeta v eaej hiši, da pa sta šla še enkrat ven, ker je bilo Quarantottu slabo v želodcu, torej sta hotela poiskati v kavarni za njega leka. Quarantotta je spremil iz prijaznosti Iienatti. Kakor zato-ženca pravita šla sta skozi ulice Bosediaga na na „belveder", tam bo nekoliko časa mudila, potem pa, ko je Quarantottu nekoliko odleglo, skozi Via Ferdinande v kavarno aH Loggia, kjer je ijuurautotto pil glažek rozolije. Videla sta, da je njima sledil od „ bel vede ra" do trga žandarm. ZatoŽba državnega pravdnika pa misli, da nij opravičevanje zatožencev nič verjetno, kajti nijsta šla ravno pot v lekarno, nego v obče ne v lekarno. Mnogo njih izpo-vedanj se vjenia popolnem s tem, kar izpoveduje priča žandarm Decolle, tedaj podpirajo njega izpovedanje. Na podlogi tega toži nja državno pravdništvo zaradi hudodelstva veleizdaje po g 58 c. k. z. kažnjivo po § 5t> c, k. z. (Dalje pri h.)
Tujci.
9. soptiiubra : Evropa: Zeidlor, Caroli iz Trsta. — Braunei
iz Zid. mosta.
Pri Nlonu s Soltn kovic iz Dunaja. — Rus i/. Smiliti.a       KobrtchlU /. ia Dolenjskega.
Tri Vini •«■!■ : Kiuubold iz irbovlja. —■ Arko iz B tka — Kn<iiier iz Kočevja. — Maver iz Trata. — Trtmp u Dunaja.
Dtiaijaka borza 10 septembra
dsvirno tbtogratičuo poroodo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   61 gld. 30 kr.
Enotni drž. dolg v srebru  ...   73    n    10 „
Ziata renta.........71    „   90 ,
18liO drž. posojilo......111    „50 „
Akcijo narodne banko   .... £05   B   — ,
Kreditne akoiji;.......2i8    „   75 „
Londou..........                                       liti    „   20 „
Napol..........9   „  89 n
C kr. cokini........5    „   61 „
Srebro..........100    „    — „
Državno marko.......67    „   25 „
w Inštruktor. ~w
Dijak ljubljanske viSjt« gimnazije, popolnem zmožen .shrenskegu, i,fi„iikt1f„ loTtitsk;t-«rb*k-rf/a jezika, išče službo domačega učitelja; isti podiu'uj'e v vseh predmetih gimnaziju in glavne šolo, ttr je pripravm
tudi poefbqj v a»t«/.r&«. srbskem JtmilfM in njt'fitt Ht4'V4utuM>i Mtoriučevnti. Honorar zmeren.
'J'ttifi ztt hrano in ■st<in/>vnnje.
Več pove iz prijaznosti uredništvo -Slovenskega Naroda".
Občinski tajnik.
Razpisuje so služba občinskega tajnika z lotno plačo 5UU gld. — Prošnjo naj se vlože pri podpisanem glavarstvu
«1» 1. oktobra t. 1.
Dokazati jo: popolno znaujo slovenskega (ali hrvatskega) jezika v besedi in pismu, in spretnega poslovanja; znaujo nemščine, italijanščine, in posten značaj.
Tudi jo postranskega zaslužka (pri cestnem' odboru itd.).
Natančneja izvestija v občinskej pisarni.
Občinsko glavarstvo Podgradom (lllirisch Castelnuovo),
3. septembra 187*.
*Iaku>b Valcučlc,
(i H 7—3) župan.
V Hladčarulcl ltinlolt' Kirbittchit, na kongresnem trgu v L j u b 1 j a n i, v zorne se
smr jeden deček -»e
v poduk. (291—3)
»Urfct Wir ampfehlenSS^ gnsehutu. _ als BeslP^und Preiswiirt)iti8tes
Die Regenmantel,
Wagendeoken (PUiehen), Bplleinlmtn, ZelisionV
B von IVI. J. Elsinger & Sohne O
\   in Wicn, Noubau, Zollerpnsse 2, ;
Lieferantrn d" k. und k. Kricgsminlsteriums, Sr. Maj. 1 KricRamarine, vieler HumanitUtsanstalten etc. etc. |
(159—65)
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne .
*43