206. JtcvlIRo.
DanainJa itevilka stane 1 Din.
v UtiUm, f toreh iz. septembra »ZL
Leto LU.

Iihafa vsak dan popoldso, fsv*«mil ■•d«ll« ta praiatkfe
litMratl i do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p.večji inseratl petit vrsta 2 D;  notice,  poslano, izjave,  reklame, prektld   petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe t>eseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se  prlloli znamka za odgovo:.
Cpravniitfo „Slov. Naroda" In „Zfarattaa tiskara«** Eamflova ulica At 5, prltllčao. - Telafon tt. 394.
Vntalfttvt „ilov. ■•i**«* Kvaflova altoa It I, k *a4sfrop|i
M*l#n šUt. 14.
••■Im amw|aia !• potpisan« la sadostao fraakavaa* <*F   Rokoa4aow %m nm   vraCa.   fM
W Posamesaa Stevilke: "•■
v JugoslavIH fiavađfia dni 75 par, nedeli« 1 C v inozemstvu navadu a dni io, nadalje 1*29 O
Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja v Ljubljani ta po pottt: ▼ Jugoslaviji;                                      y AnoiAmstviM
eeJoletno naprej plačan   .    D 120*—     celolctno   / ^f ^ %  \L'*   ft 2)6 —
polletno.    .......60'—      polletno     ."'•^V^?*..     ^109'—
3 mesečno.......     30-—     3 mesečao    y*'''?"***;$* •     .    54'—
1        .        .....        .     10-—      1        .       . --p'>rVw- -,*.    1«V-
Pri morebitnem povijanju se ima daljša natocalna dcvpUf&tt.
Novi   naroćniki   naj   pošljejo v prvič  naročnino vedno    :^jgT   po oak&Enid Na samo pismena naroČila brez poslatve denaria se ne  moremo ozlratU
Kongres javnih radnika vZagrebu
(Naše posebno poročilo.)
Zagreb, 10. septembra.
Po Ilidžu — Zagreb! Po skromni Jconferenci odličnih, a maioštevilnih intelektualcev, ki so prvi naglašali nevzdržnost sedanjega režima, veli-kanski zbor tisočero javnih delavcev vseh treh plemen in iz vseh krajcv države, ki so v čudoviti soglasnostt manifestirali za resnično državno in duševno edinstvo, za uveljavljenje svobode in reda v naši skupni domovini!
2e 8. in 9. t. m. se je zbralo v Zagrebu nekaj stotin povabljenih javnih delavcev vseh treh plemen in vseh strank, ki so pod predsedstvom načelnika pripravljalnega odbora nevtralca dr. Jose Smodlaka neobvezno izmenjavali misli, kako naj bi se ozdravile vedno neznosnejše razmere in kako bi bilo mogoče z združenim! močml uveljaviti končno ono prostovoljno, iz duše naroda iz-vira}oče narodno edinstvo, katero se ne da vceplti s prisilnimi naredbami sedanjega režima. Vsestransko se je naglašalo, da je v to svrho treba pobijati koli Pašić'Pribičevićevo vele-srbstvo toli velehrvatstvo Rodićeve-ga bloka. Edini naš spas je jrzoslo-vensko edinstvo in zato je treba um-člti vse plemenske bloke. Na temelj ljubavi, bratstva in absolutne enako-sti vseh treh plemen in vseh" dr?av-JJanov naj se oslanja juzoslovenska kraljevina, ki naj stopi na mesto vsako resnJčno edinstvo ubijajočepa imena »Kraljevine Srbov, Mrvatov in Finvencev«. Kakor omenjeno, so bile predkonference popolnoma neobvezne ter se je izrečno najarbšalo, da ne srne koneres zahtevati od oreani-zovanih strankarjev ničesar drucrega, nego da iskreno izpovedo svoje mne-nje ter potem svojim orerarnzacitem priporočajo vstop v juzoslo^ertsko zajednico, ki naj sloi*a dovesti državo in narod zlasti tttdi z zbob'Sanjem ?ednrfe 7?.rrikrne rprnve na n^t rer-
nične svobode in državljanskcga reda.
Od Slovencev sta prisostvovala predkonferencam kot povabljena gosta dr. R a v n i h a r in dr. T r i 11 e r ter posebna delegacija NSS. Na kongresu samem pa smo opazili tuđi gospode dr. O r e g o r i n a, dr. R o z i-n o iz Maribor, univ. profesorja dr. S e r k a, oba dr. H a c i n a dr. D i m-n i k a iz Krškega in druge. Posebno pozornost pa je vzhudilo, da se je kongresa udeležil skoraj korporativno ves glavni odbor NSS s poslan-cem D e r ži č e m na čelu, kar se je živahno komentiralo v tem smislu, da se je ta stranka že najedla kruha opozicije in da želi aktivno sodelo-vati pri upravi države.
Kongres sam je bil v resnicl ve-ličasten. Ne le po številu, ampak po kvaliteti udeležnikov. ker je bilo vi-deti na njem najodličnejše predstavnike hrvatske inteligence in jugosio-vensko mislečega dela srbskih poli tikov.
Zbor je otvoril v imenu priprav-Lfalnega odbora bivši podDredsednik Narodnega Veća dr. Ante P a v e 1 i ć, poieg tega pa smo opalili na pred-sedn^kl tribini predsednika demokratske stranke Ljubo D a v i d o v i-ć a in ministra n. r. dr. Voja V el j-k o v i ć a in dr. Milrvoja Jovano-v i ć a, nredsednika naredne skiipsči-ne dr. R i b a r j a, ki jih je zbor n& ravnost frenetična pozdravljah nadalje mssrr. B 111 i ć a, bivSeea bana dr. T o m I j e n o v i ć a, bivšeea no-močnika finančnera ministra dr. K o-strenčića itd. Č^^trifma pred^ed-ni1cr>r»a sta nf*a irvnV'era ms^r. B u-1 i ć in prof. T11 ć Cki je nenadoma obolel ter zbor pozdravil s kratkim pism^rn), po^1'Mo?e p^edce^^tvr. na je bilo srfitavJiTio Xr dr. S rn o d 1 a-k e, dr. Bo?e Markovima in dr. ^/Tr^lT^;rH   P>» vn i h ? r ' ?.
Dr. Ante Pavelić je v svojih uvodnih besedah naglašal, da je predvsem treba vrniti narodu oni mentalitet in ono navdušenje, ki je 1. decembra 1918. omogočilo državno in narodno ujedinjenje na podlagi prostovoljnega in svobodnega spo-razumljenja vseh treh plemen in iz-kljnčivši vsako plemensko supremacijo. Šumadinec jo neće. Hrvat in Slovenec se je odločno branita, in zato je ne sme vsiHfi dvanajstinili-jonskemu narodu peščica slučajnih mogotcev, s silo in korupcijo. Bratska ljubav vseh treh enakopravnih plemen. aktivno sodelnvanje vseh najboljHh mož brez ra?\lke plemena na vladi in v širokogrudni samoupravi, to bodi program vsakega iskrenega Jugoslavena. In ker je iz-vrševanje tega proerama mogoce le pod vodstvom naše jugoslovenske naredne dinastije, zato predlaga, da zakliče zbor spominu kralja Petra Osvoboditelja »Slava!« in da s posebno depešo pozdravi jnzosloven-skrra kralja Aleksandra. Zbor se je velikim navdušenjem cdzval pozivu.
Nato Je prevzel predsedstvo in referat dr. Josip Smodlaka, ki je v daljših, temeljitih in z živahnim odobravanjem snrejetih izvajanjih utemeljeval resolucije, katere se imnjo predložiti zbora in ki bi se d?!e osredotočfti na tri davne parole: i.) Jugoslavensko edinstvo na-rr&sto plewenske«a opređeljenja: !?.) Ttrtmrsto prtsflrreza centralizma prostovofjm mtftarizem vseh treh rnakopravr*?h plemen in ///.) svoho-đa na pndlagi lnrodne samouprave in dekoncentracije sedanjega avto-krrt*ke?a režima. V to svrho ie predvsem potrebno, da damo državi iup-oslovensko ime po zeledu Velike Prit?niie. v kateri žive pod tem skupnim imenom svob^dno življenje an-gle*ki, Škofsk' in irski narod. (Opo-zarfamo na članek. katere<ra je pri-o^čil trnvornik v danes i'MŠli Števflki »N™-e Evrope« pod zaglavjem »Naš zadatak«.)
Za referatom dr. Smolake je opozarjal don B u 1 i ć v duhovitern zgodovinskem eseju, kako nas je že srednji vek razcepil na Okcident in Orient ter nam na ta način skozi stoletja branil narodno ujedinjenje. Naša naloga mora biti, da se zgodo-vina ne ponovi. Za njim je univ. prof. dr. A r a n g j e 1 o v i ć v tempera-mentnem govoru naglašal nujno potrebo in mogočnost srbo-hrvatskeira sporazuma ter svaril Hrvate pred pasivno politiko, ki je na kvar ne samo njim. ampak tuđi državi. Kora-kati moramo preko vele^rbske^a stremljenja, istotako pa tuđi preko plemenske za^rizenosti  Radićeve.
Govorili so potem se dr. Ivo Tartap:lia za Dalmatince, doktor Postohar za narodne socijalce, Jovo Jovanović za zemljoradnike, Milji-tin J a k s i ć za Vojvodince, ko so vsi v bist\renih točkah pritrje-vali prneramatičnim izvajanjem dr. Smodlake.
Piece resistance pa je bil veliko-pote^ni govor ministra n. r. dr. Voje Veljkovlća, ki so ga zborovalci n^vdušeno pczdravljali fn mu sledili z napeto pozomostjo:
t>V Sumadiji vlada veliko 2&£u-denje, ako se čuje. da se v no\i državi smatra vefik del Hrvatov ža za-postav!iene in zatirane. To mnenie more biti ukoreninjeno le v nespo-raznmljenju in v zlorabi oblasti po sedamem režimu. Srb ni bil nikdor osvajač: vse krvtn>e boje zadnjih desetletij je bil v mamenju osvobo-jenja, ne na osvajanja. Tuć\ v sve-tovni vojski je vrgel na tehtnico meč* svoje v svobodni državi onranizova-ne sile !e na kor?st ujedinjenja celot-nega srbske^ra, hrvatske^ra in sloven-skesra. t. j. jugoslovenskesra naroda. A v tem boji? srbijanski narod ni M sam, pomagali so mu marveč v tej <*i<Ttmtski borbi rudi Hrvati in 57/7-venci s sistematičnim podiranjem dr-žrve, v katero so bili usužnjevi. Ttidi oni so krvaveli in biti streljani in obešem" ?a našo svobodo in zato je vfiž/r n-f^crr ćrr.iva naše skrrpno delo
in naša skupna last. Želja vseh uvi-devnih Srbljancev je, da naj uživajo v tej državi vsa plemena in vsi d|*T žavljani popolno enakopravnost jij popolno svobodo. Radi tega je govornik zoper vsak prisilni cenrrau-zeni In za širokogrudno decentralizacijo oblasti, tako, da bo vsem trem plemenom mogoč popolnoma svobo-ren razvoj na podlagi najširše samouprave in na podlaci enakomerneflja sodelovanta pri centralni irpravi đr-žnve. Priznavan, da vse ovira dancs ?e prefirano in prisiljeno centrali-stično stremljenje sedanjecra režima in nezadovoljnost lr^dgrvra s slabo upravo, pod katero pa trpi ravnotafco Srbijanec zlasti v južni Srbiji, kakor Hrvat v Banovini in Slovenec oh Savi. Deloma pa leži krivda na shb? upravi tuđi se v splošnih desolatnft povojnih razmerah, kar občtitcvajo ćelo Francozi v AlzaeijL Iskreno ob-žahtje srbsko-lirvatpkl $por fn imino vabi Hrvate, da opuste svojo paslvj-teto ter pošljojo inesto te^ v skjsp* kiino take ijudL ki mJaflio tr^ko k^-kor ini. Srbijanci so po osrromnj ve-Čjni za vsak sporazum. !e cepitf ct^-žare ne pusb. Ta država Jo prirodna lil logična tvorba In nemogOčo Je no-števiti na n|čno mesto kal dn!?e$a Kdravega. Kakor Je trajno nemogo£q vseka hegemonija^ tako bi pomeniia $&rt vseh vsa ka arjaputacija. Kako naj zivl zdravo ^vljenj^ tako^tana vejika a v resoici mala Srbi]avkajio samostojda mala Hrvatska? Nemo-go^e je v prak$l vsaitp plexaen5i|co razgraničenje meid narni- Ka/ti po-mešani smo fakp, fta )t)i rripraja fta vsa*k način v mejah Srbile ostati ria stotlsoče HrvatQvA.iia obratno £a tuđi v mejnh Hrvatsfte ofrromrr* Sfevilo Srbov. Nastala bi ua ta, načfn na cwi strani srbska, na drugi strani hrvar-ska iredenta, SI bi všaka 2ase iskapa zaveznil^ov tttdi onstran dr^avnib jrrarlc, t. i. Hrvatska na^rŽe pn*l Ma^žarih in BolerariK srbska pa pi ItalUanih! Poinibni hratomorni boji in končm razpad t>i bila neizbežaa. posledica tnke cepitve. Zaraditeea ie
Glavna iBffini Droi 11 Orila k ili
DnMiDO delnanle io rpralaije Mi\n 1 s^rilli *w§.
Danes oS đeseM dopoldne je bil v veliki dvorani Narodnega doma redni letni občni zbor CMD. Zborovanje je bilo kratko, stvarno in za narodno šol-stvo ob meji, kjer so začeli razni tuji elementi v zadnjem času s sistematično propagando, zdo zanlmivo. Občnejra zbora so se udeležili Stevilni prijatelji družbe, zastopniki podru?nic, ki so v zadnjem času začele zopet živahno de-lovati, in v ze!o častnem Stevilu je bi!o na zboru zastopsno na§e narodno *en-stvo. Opažati je bi!o na zbora priproste narodne žene, ki Še vedno z vso srčno vnemo in požrrvovalnostjo dehtjejo na narodno - obrambnem polju v korist družbi.
Pred občnim zborom je bilo tnjno zborovanje delejratov, na katerem so raspravljali o vpra?5anju akcije za usta-novitev narodnih 5ol na na2!h zapadnih !n severnih mejah.
POZDRAV PRVOMFSTNIKA SKUPSCINARJEM.
PrvomestnJk AndreJ 5enekovf5 Je ob desetih dopoldne otvoHl redni občn! zbor s kratkim otvorftvenim frovorom, v  katerrm  je  tivodoma  omenjal:
»PovrSen posrird po dvorani k*tt, da se nas je rbrnln dnkaf veCJe 5tev!1o, kakor prcdDfsuJflo dru*bena pravila za pravtino zh^roi'^njc. 7a^o otvnrjam dnna^njo vcifko skun^ino ter Vas kot prifatrlje in zveste sotnrHnfVc na§e Solske družbe srčno pozdravljam.
V Ljubljani. 10. septembra.
V posebno čnst si Stejem p^rđraviti na občnrm zboru dva zastupnika p^krailn^k* vlade za ?lovenijo in to podnamrstn^ka z. dr. V. BnltiČa in načelnika rddrlkn za presveto dvorncjra svetnika dr. Tr. S k a -b e r n e t a. Pokrajinska vlada Je bila doslej zelo nakloniena družbi.
Ćast irrram pozdraviti zastnpnika mesf-ne občine ljubljanske vladncjra knmisana, j?osr>. dr. Bogumila S e n c k o v i ča. ^'^stna rbčlna ljubljanska ie b!'n C. M. dr! '^M naklonjena in je driifbo no mrtf.n«s*i tt'đl srmotno nnđpirala. Vno»fm irm^d V.ts ^e bode v dnbrcm •porr»rnu časten sr«reie?n. kl sra Je C. M. drr?ba b'!a dck'na fb T>*?7nr-vani u svoje prtindvajsctlctnice. Njen b\\M župan fn sedanjV prkrailnskt namestnfk *. Ivan Hrihar je njen ustanovitelj. nje-ffov naslednik na ftipanskem stolu, sr. dr. Tvan T a v ča r pa je podrredsednik v dru?-benem odbor«. Oba sta rbog svojih zaslus za n^'o dnr?bo {estna člana.
Čast ml Je dalje pozdraviti ministra n. r. dr. Vekoslavi Kulcovea.
Dalje mi Je čast pozdravi« lastop-nika nn*e*a bratskesra naroda, feneral-nesra k''n7!Tlii %. dr. O. Bene §a. ki Je orvi-krat p^^astil naS redni obCni zbor. NJtmu veljaj  poseben sr^en pozdrav!
Pri če*kem narodu smo se Slovenci fe marstkaj dobresa naučili In lahko se tndl se v prfhndnjostf aCImo. Vse svoje narodno« obrambno delo smo si ustvarfit po Ce^rein v«orcn. specijefno Je Drnfl^a sv. Clrfla hi Metoda osnovani po Ce*kt Marici. Žalibože Slovenci zbor svole malnfltevilnosti in radf tera. krr smo mani pre*nožni. pa ▼ rbče ttidi manf narodno zavedni. na na-rodno-obrambnem  polju,  nismo  doaecll  ti-
s*ih uspehov. k-'kor br^tie čehi; a ver*dar Tri tndi s svrT'rnf dosedanjimi uspehi sme-mn hfM zadovoljni.
fVsood Hr. Vladimir P a v n i h a r, M Je predspđnflc »Tuffrsl^vpnske Matice« In ♦ Tuf^slnvenskpra Srk^ljtkefa Pavrat, le no svojih pr-slfh iz TJtibifane odsoten. na-mrtf r»a mi je nstmeno. da činjeni skup-r<*im ir.rrftm nle^nve nriiaf^M^ke n^rd^ave. Te ni<■«*■(■»ve pordrave si d^vnlivj»m mu vrnl-tl  7.  *r?!o ra nrocvlt od njeea snrefno vo-
drn'b Vorprra<"li.€
♦•
PMle fe !>rv*m*s*nlk pordravil za^top-niVr^ .T"roslnvrrisVe Matice in se v niiton-IH?ib h*»<:'»^«Th znbvr»U] T^o^rrvovalni r^Tanfci sre. VrT?»virovi iz TrbovelJ. Prvomestnik le nat«i n-H-M-val:
"P?n"xnja redna sfr"**?im Je .^. red-n?. knr r? nt-jrvi. da je C. M. dm*h7i fe nr#*>e1  s*-ra.  /*r«f  ?5. leti sn rr*<>i n*kntwi
*Wn*. Ta >*^*rm ^e je iskazala kot neate-mHlen«. P^l^o vrsto let se le. TVu'ba sv. Cirilu In Mrt^dn od leta do Ma boli raz-vilsia m na ^olskem polju doseeala vedno
Narodno Čute^a srca so je! z raznim! ©odporami In Izredno v»»T?lrlmi voMi omom. Cf1a ?»Jen razvof. —Tnđi 2a časa svetovne vofne fe đrufha vrdrievtrta vs* svoje »«-vođe. dfiktrr fe hflft to sntoh mogoBe; če-ravno le m*r*Ja rabiti ie svofo tfavnico. fhi so ta t>99 sveiovne vofne podrnhdet D*riiv/f# 9woi* delovtmf*. fe fmč umevnn.
Po treobrafn )e med rb&nstvom vobče lavtadalo mnenfe. da C M. drufbe uf več trebn. M d<t b"de vsak Slovmtee /mW svoto sfftveF**"9 ?cf/». Tu p^ se ni vnoStevalo, da je tolUco In totnVo «906 zavednOi Slo-▼eneev ostalo neodre*«Hli Hi miSin pod Ml Jarem. V» se d»lfe TtJoStevalo, da imamo ▼ na* kr^Mevini oh meli krair. Irler m-etf sTov^T»«V^mn ffvfln, bo<fTM od Nem-rer. Tt«IH*nr»v j»H Madlarov vePka n»y^r. «o<rf. Te***" tcff*9rtfer« fpfa te drn*benn vodstvo dobilo   oprtovamo poroiUa,   kako
začenjata  $  svojim  delovanjem  ob mejah ; nemški *Schu!vereirt€ in %Sadmarka* ter fe bilo naravnnat pozvano, da začne 2 intenzivnim protidelov arjem.
Cenjeni skupfčinarji! Zadnje čaše se je pokazalo, da je C. M. drufba v sedanji« časih prav tako potrebna, kakor je bila potrebna v nekdanH Avstriji. Pokazalo pa se ie tuđi, da z istimi dohodkl, kakor jih je dmžha imrla pred vojno, pri današnjih raz-meraH ne more ničesar uspešnega storiti.
Ra carski zakljaček. ki pa imate v ro-kah izkfiznjc. da so lc<a 1921. stroški za tfndske soli* otroške vrtce znaiatt 3.764.11$ kron. dorim so strošhi v isti ncimen leta 1913. znašali le 277.159 kron. Ker so dohodkl zaostajati za stro?kit ie druSbeno j vodstvo bilo prisiljeno več svojih pos.~stev prodati in izkupilo porabiti v kritje tekočih stroPkov.
Da bi se speče podružnice vzbudile, drusre pa začele boli živahno delovati. Je družbeno vodstvo letos k podružnicam poslalo prsebnesa odr<*slanca in propajratorja, da bi pri predavanjih in zasebnih pogovo-rih vzbnjal novo zanimanje na koriš« družbi.
Prvomestnik končno omenja volila^ Iči jih ie Drufba prejela:
1. VoMlo Jankota Koschim, posestnUća v Kamnikti, »mri 14. septembra 1921., 1000 kron; 2. voHlo pofc. dr. Alojzija Frankota, odvetnHca in odbornika C M. družbe, 1000 kron: 3. volflo sre. Ane Levičnllcovc. roj. KoJmelJ, umrla 12. Januarja 1922., 1000 K; 4. voliio Karla Šavnika. lekarnarja v Kra-nju. 2000 K, umri 13. Januari a 1922.
Ob sklepa svojega govora se je prcdseditflc spomntt tuđi vseh tekom leta preminulih podpornikov, Sanov in prijateljev Družbe.
V toplih besedah se je spominjal polkovnika Josipa Mtlavca m dr. Frana 7«panca. Med drugim je omenjaT, da je bil poikovnik Mllavec odličen in ne-ntmđljhr sotrudolk C. M. družbe. On je
5pesnil geslo• ^Mal položi drr, domu na oltar!« V znak sožaija so zlx»roval;i vstali s sedežev.
Dr. Bogumil S e n e k o v i-ć je skttpŠČino pozdravi! v imenu raestne ohčine ljublianeke, nagfla&ajoč med dru-£irn veliko požrtvovalnosf nnrodne^a ženstva, ki se je v tako velikem in Častncrn števflti udeležilo današnje skup9činet obenem želi dmžb! v bo-dočnosti najboljSiri tisp^bov na narod-no-obrambnem polja.
Generalni konsul ^e5kop|ov*8ke fe-pabllke dr. Otokar Bene.^ je slnip-sčino pozdravi! v imenu čcgkoflorariSe Matice Školske1, rekoČ!
Dovohte, da Va$ aafpreje ia^r flpj.-presrčneie po«drevim* % reseljem %&fa slećil ljubeznivemu pavabfln Va5e^a odbora m pritel k Važi današnji glftvfU sknp^činj. S«j se dvttim kot Va5 hi V^ Ja Družba sv. Cirihi in Metoda mi fo ravnotako na. jsreu lel^fifti kot VaiJf. Pred svojtm prlhodoni v Ljubljana $ctž bil dolfiroletni član osrcdniegra odbora, Ustrdetif Maficc Školski v Prajrf k<flf blagajnik, pomeje kot tajnik. Kot tak sem sposnai načeto in stremHenjB UstFfsdni Matice Skobk^ VL 3fl pope* noma krtjcio z Va5!?ri Q«fl.
NaJo«a na§fli obeh družb Jo usni? reč čisto obrambna, obe družbi ne gtfk sata v tttjo narodno sf^ra marveč s^-mo ščttita dceo svojih prfpadalkov pre4 potujčevanju. Tako je pjrj nas, in ravno-tako tuđi pri Vas.
Dosegli smo narodno samostojnost, vendar pa obe družbi niste postati vsled tega odveč.
SVrbeti je trerja *a narodno vsgr)jo decr. Ni to sovrazno delo naprsm Rate rikoli državi, je to naš sveti cilj in sveta naša pravica, 20 od izvrScvanj^
Stran 2
•SLOVENSKI    NAROD«   dne  12. septembra  ti*22.
5iev. 'zvo.
ta vsako ceno treba ustanoviti, dzl-roma vzdržati narodno jedinstvo in ker so največja ovira takega jedinstva plemenski bloki, zato jih je treba neizprosno pobijati, pa naj se rode kjerkoli. Na njihovo mesto mora stopiti jugoslovenski blok, ukoreni-njen v ljubavi, bratstvu, svobodi in ena kosti. Zato mora biti naše delo borbeno, ki bo nosilo preko vseh za-prek v narod idejo njegovega držav-nega in duševnega jedinstva. Nobeno pleme ne bo pri tem ničesar žrtvovalo. Slavna je zgodovina Srbov, nič manj slavna ona Hrvatov in Sloven-tev, globoko pa vsaka izmed njih johranjena v srcu naroda. Toda od-slej moramo imeti eno samo skupno zgodovino in zato tuđi eno samo skupno državno ime. — jugosloven-ske kraljevine. Govornik je prepričan, da smo danes na tem zboru ukrenili pravo pot in zato želi zbo-rovanju najrealnejših uspehov.
Govor je bil sprejet s soglasnim velikanskim navdušenjem.
Nato je predsednik konstatiral, 'da je priglašenih še šest govornikov, ki so se pa zaradi pozne ure vsi odpovedali na čast predsedniku demokratske stranke Ljube Davi-d o v i ć u. Le-ta je, uprav frenetično pozdravljen, naglašal predvsem, da ni prišel na zbor kot strankar, tem-več kot javni radnik, ki je vsikdar 'delal na integralnem ujedinjenju naroda. Prepričan je tuđi on, da je današnji zbor na pravem potu in da bo izvršil veliko nalogo, katero si je sta-vil. Tuđi on nudi bratsko roko Hrvatom, ker je le z njihovo pomočjo mogoče ustvariti čuveno in moderno JugoslavHo, na čije altarju ne ho nikdar ugasnil plamen svobode, bratstra in enakosti. Če se našemu skupnemu delu posreči ucepiti v srca vseh treh plemen ideje, ki nas da-rtes družijo, potem bo današnji dan dan sreče za naš narod. Zato kliče govornik: Živela in trajala svobod-na In ujedinjena Jugoslavija!
Ko so se polegle viharne ovacije govornikov, je podal predsednik Smodlaka kratek in precizen resu-me, v katerem je s posebnim zado-ščenjen naglašal zbližanje Srbov in Hrvatov na tem zboru z vzklikom: »Ugotovlteno je, da Hrvatska ni kriva, ker Je živa to če se Je te dni na-S?! Srb, kl ie trdi!, da med Hrvati in Srbi »nema sporazuma«, potem lah-fco % mimo dušo konstatiramo, da so danes povzdigniH svoj glas večji Srbi ter ugotovill, da Je ta sporazum ne le mogoč, temveč rudi absofutno potreben. (Viharno sploSno odobravanje.)
Predsedstvu se je poverila naloga, da na zboru započeto akcijo energično nadaljuje.
Končno so bile na posebno slo-vesen način in soglasno sprelete tete
RESOLUCIJE:
Vjerujući, da je samo u nerazdvojivom državnom jedinstvu obez-bjedjena narodna bodućnost i Srba, i Hrvata i Slovenaca, a da snaga i
opstanak naše zajedničke države leži u narodnoj slozi i u zadovoljstvu svih dijelova naroda. Kongres poziv« lje sve otadžbenike koji ovu uvidja-ju, da složno ustanu na obranu države, protiv svakog pokreta, koji neposredno ili posredno ugrožava državno jedinstvo, kao i protiv svakog kvarenja narodne sloge, kojtm se to jedinstvo slabi, naročito protiv ometanja sporazuma izmedju Srba 1 Hrvata, u kojemu će sporazum naša država imati uvijek najčvršći oslonac
Kongres smatra, da Je za sre-djenje političkih prilika kao i za učvršćenje državne misli, kojoj najveću štetu nanosi istovjetovanje povremenih režima sa državom i centralizma sa unitarizmom, u prvom redu potrebno da se poboljša državna uprava, te da se sadanja loša administracija, koja je glavni uzrok općeg nezndovoljstva u narodu zamijeni, s pomoću pristojno nagradje-nog i sposor^nog činovniStva, savjesnom, naprednom upravom, oslobo-djenom o dpartizanstva I samovolje, koja bi, pod neposrednljom kontrolom narodnom, a duhu zakonitosti 1 socialne pravde, imala pribaviti poštovanje zakonima, čuvati mir i red u državi, štitit! gradjanske slobode, unapredjivati prosvijetne I privredne Interese cijelog naroda I radit) da  ublaži poratnu bijedu i skupoću.
Za ovo poboljšanje javne uprave svakako treba da se najprije urede državne financije uravnoteženjem budžeta, štednjom, demokratskom reformom poreznog sustava, osobito progresivnim oporezovanjem ličnog dohodka, i racionalnim utroškom prvenstveno u produktivne, privredne i kulturne svrhe. Samo tako će naša država moći da, sretno pretu-rivšl današnju krizu, steče puno povjerenje našega naroda u rudjlni 1 stranoga svijeta, a tg će joj sa učvršćenjem njenog međunarodnog položaja sitnimo doneti i poboljšanje i stabilizovanie valute.
Za potpuno sredjenje države potrebno je još, po mišljenju Kongresa, da se centralni organi države vlasti rastarete od poslova, koje se tiču specijalno interesa pojedinih mjesta ili pokrajina, da bi svršavanje ovih poslova narodu bilo bliže i pristupnije, a da bi se središnje vlasti mogle sasvim posvetiti većim pitanjima općeg državnog interesa. Za to treba, ne samo da se provede administrativna dekoncentracija, koju danas zahtjeva već cijelo javno mišljenje, već da se i stvarnom sa-držinom proširi narodna samouprava tako, da ona istinski omogući učešće naroda u vodjenju poslova svojega kraja. Za ostvaranje takove samouprave neophodno je potrebna nova podjela zemlje u oblasti veće 1 sposobnije za život, sastavljene prema narodnim potrebama u skladu sa voljom naroda. Zato je u interesu države, da se u ovom pitanju izadje u susret željama velikoga djela naroda, a naročito Hrvata, kolikogod dopušta interes državne cijeline.
Povrh svega ovoga, mora da je osnovna politička misao jedne narodne države jasno izražena I u državnom imenu, pa za to valja da se naša Kraljevina nazove jednim imenom: Jugoslovenskim. Ovo zajedničko ime. kojim se izražava naše narodno jedinstvo i jednostavnost države i ujedno isključuje svaka plemenska supremacija, nema da istisne istorljom posvećena narodna imena Srba, Hrvata 1 Slovenaca, već da s poštovanjem prema tim imeni-na, kao I prema svim drugim sve, tinjama narodne prošlosti — probudi i razvije u narodu, vjekovima razdvojenom svijest državnog jedinstva i nacionalne solidarnosti, koja će nas postepeno dovesti do potpunog nacionalnog i kulturnog sli van ja.
Smatrajući za dužnost svih ispravnih državljana jugoslavenskih da se zauzmu za ostvarenje ovih misli, I osudjnjući, na jednoj strani, metode političkog apstlnlranja u državi I obraćanja na inostranstvo, a na drugoj strani metode terorizma i nasilja kao i širenje korupcije, koje Je najviše krivo padanju javnoga morala. Kongres Izražava želju, da se pokrene i obrazuje Savez narodnih stranaka I gn:pn, koje su voljne u ovom duhu saradjtvatt na osnovu jednog zajedničkog aKcijonog programa koti bi se Imao dogovorno izraditi. Takova Jn^oslovenska Zajednica treba da skupi u jedno kolo sve čestite elemente u zemlji, | da njihovim slovnim nastojanjem po-vrMi mir u narndr i zavede bolji red u Državi, te da tako povrati na Su državnu politiku na staze bratskoj? *T>nra7tima 1 prave demokracife, na kojima se oni nalazila u svijetlim danima  Ujedinjenja.
Tada će biti suvišne I sve Izuzetne mjere koje ograničuju slobodu državljana, osobito radnoga naroda, jer ne će trebati izuzetnih mjera u državi kakovu žele svi dobri Srbi, Hrvati i Slovenci, a to je: Jedna ! nerazdeljtva Kraljevina Jugosloven-ska, osnovana na pravdi bratsko] Jednakosti i slobodi
SPORNA ZADCVA KRALJEVICA GJOROJA.
— Beograd, 9. sept. (Tzv.) Ministr-ski predsednik g. Nikola Pašić še ni po-slal definitivnega odgovora vladi glede ureditve spora s kraljevićem Gjorgjem. Kralievič Giorgje se je sprva zelo upi-ral odredbi da mora oditi v Niš. Razvoj dogodkov pa je zadnje dneve tako vpli-val, da so je kraljević Gjorgje na na-svet njegovih svetovalcev odločil stanovati v Nišu. Notranje- in zunanjepo-litični dogodki pa tuđi vplivajo na to, da kraljević Ojorgje počaka na ureditev spora 10 do 15 dni. V tem času priča-kujejo kraljevega povratka iz Pariza v Beograd in tuđi povratka ministrskega piedsednika Pašiča.
te nas nikdar nobeden ne odvrne. Je torej delovanje obeh naših družb še vedno in vedno v emlnentnem interesu obeh naših držav in narodov.
V dosego svojih ciljev pa potrebu-jeta obe družbi moralno in denarno podporo vse naše javnosti.
Dovoljujem si vsled tega obrniti se do vse slovenske javnosti z vdano prošnjo, da naj se ob vsaki priliki spo-minja visokih ciljev Družbe sv. Cirila to Metoda ter prispeva dejansko v bla-gor in dobro naroda in države. Se-le s tem izpolni vsak posamnik svojo dolž-nost napram svojemu narodu. Kot član Ustfednf Matice Školskć v Pragi želim iz vsega srca, da s pomnočjo svoje Družbe sv. Cirila in Metoda dosežete v kratkem uresničenje vseh svojih sanj in želja" in kličem iz odkritega srca: »Družba sv. Cirila in Metoda vivat, flo-reat, crescat!«
Narodni poslanec đr. V. K u k o v e c Je pozdravit skupSčIno, omenjajoč kratko važnost narodnoobmejnega družbinega delo-vartla. Priznal je, da je glavni cilj družbine-ga delovanja skrbeti za obmejne narodno Sole. Prlmcrjal je položaj obmejncea lolst-va z onim na Češkem, kjer so začela nem-Ika bojna društva zopet % Živahno propagando.
Prvomestnlk Andrel SenckovC \% ob te] prfilkl omenll In preCItal vaien đopls s severne meje, M stvarno oplsu)e poloSa) narodne^a lolstva na severnl meH In v Prekmurjn. NemSka bojni druStv« so v Mdniem času prtCcla s sistematično propi* gtndo v severnlh obmcjnlh krajlh,
TAJNISKO POROCR-O.
Tajnik Inž. J. Mačkovlek le podal xt tem obzirno, od skuplčtne soslasno spre-jeto poroCIlo o družblnem poslovanju. Uvo-doma je omenjal, da se je v preteklem letu oživelo delovanje nekaterlh podrufnlc, da pa mora biti delovanje družbe prilagođeno sedaniim novim razmeram, kl Jlh ic prinesla likvidacija svetovne vojne, Talnlk ugotav-l|IU da je popolnoma napaCno mneaje* ka-
kor da bi bila CMD. seda) brezpotrcbna, ugotavlja dalje, da je postalo družbino delovanje v zadnjem (asu živahnej$e; dočlm je leta 1920. delovalo 94 podružnic. se je leta 1921. število delujočih podružnic dvfg-nflo na 101 In upat! je, da bodo prlhodnje (eto uspehl Se ugodnejšl. Družblnl dohodk! so se podvojili, dvljrnlll so se od 186536 K 54 v leta 1920 na 402.907 K 73 v leta 1921. V svojem poročilu je dalje tajnik omenjal vse one podružnice, kl so v preteklem letu uspešno hi požrtvovalno delovale, med prvim! : Jcntpctersko v Ljubljani. (Po-leg številnlh doneskov za obrambnt sklad je omenltl 43.102 K 25 v prlspevlcov za družbino blazajnn), dalle ženska podružnica v Pt u j u (23911 K), moSko podružnico v Ptuju (23.229 K 60 v), Sentjakobsko podružnico v Ljubljani (21.119 K), žensko podružnico v Mariboru (13.298 K) In Se druge.
Tajnik le dalje ugotovfl, da M]ub lepim dohodkom družba ni mogla zadostitt v$cm stremljenjem na polju narodnoobrambnega dela. Družba %m seda) popolnoma zavoda novih nalog dede obmejnlb ioU posebno na severu. Treba je zastaviti vse sile in prelomiti s komodnim Izgovorom, čes" da je to stvar države. Dolžnost Clrilmctodar-jev je z zavestlo prispevatl k moraJnem« učvršćenju naših mej.
Tajnik je opozarjal na sistematično delovanje »Sudmarke« in Schulverelna«, dveh nemSkih bojnih drultev, kl sta potlednji ča« zopet prlčeii % Intenzivnim detovanjem.
Končno Je tajnik omenjal razmerfe CMD do JucosloTenske Matice IzltvifaJoC: Izvr-lujoč sklep lanske davne skupldne, m !• družbino vodstvo obrnllo na Jusostovensko Matico, da se v favnostt racdstl razmerfe med obema narodnoobrambnlin« hiltltwcl|a-ma. Pormalaclla !• porsen •nostarna: Dn-iba *▼. Clrlfa bi Metoda Ima detofcrog kot svolčas »Schulverelii«. »Jucoilovtiska Mi* Uca« pa oncf« Sfidmarket,
BLAOAJNlSKO POROCILO.
Blaeajnlk Aleksander Hudovcrnik Je podal UCrpno poroćUo o blaiainiikein ■tanju. Med drugim U navaJaJ;
Bilanca zadnjega leta kaže, da je Družba sv. Cirila in Metoda v preteklem letu krepko delovala- Družbini dohodki so se pomnožili, zna Šali so 3,286.482 K proti 855.018 K leta 1920. V Se večji merl pa so se pomnožili Izdatkl, kateri znašajo J 3,476.476 K in prekaSajo tedaj Izdatke za leto 1920 za več nego 2.000.000 K. Samo Izdatkl za ljudske Sole in vrtce so zna Sali 3,164.818 K.
Podružnice so prispevale okroglo 402.908 K, dočlm so prispevale leta 1920. 186.937 K. Napredovala je tud! razprodaja drufbenesa kolka, razglednlc In računskih llstkov. Družbin kolek je nesel 13.455 kron, tedaj prilično 10.000 K več nego I92a leta; razglednice 5093 K, prodaja računskih llstkov je vrgla 9655 K, skoro Itirikrat več kakor leta 1920.
Kako družba deluje, pojasnfl Vam j« na5 odposlanec na raznih zaupnih sbodih In ste tedaj o druJbenem poslovanju točno Informira nL Motlte se pa, častiti skupSčinaril, če mislite, da se Nemct, nali najhujSl politični sovragt od nekdaj, ne brlgajo vefi za nas. Tuđi sadnja vojska |ih ni »pametovala in le ▼©dno raislljo na to, kako bi c^radiH nemlkl most čez naše ozemlle do Adrije, Vrgll so se na obmejno de!o. škfll]o čez na-ie meie bi skuša jo v obrne inih kraćih nada-Ijevatl svoje germanizatorlčno delo ter vplivati na vzgojo In mlšlienje naSih otrok.
Na pređiog revizor ja Ma tka K a n t e j a le skupSčina izrekla dosedaniemu glavnemu odboru absolutorU, na kar so sledflt volit-ve članov, katerlh funkcijska doba jt v smisla druibenth pravfl bila potekla. V odbor so bili leto« per mcclamatf* onem zopet volienl: dr. Crnest Dere a ni. Ini Janko M a C k o v š e k. dr. Pran V o - ' d o p f v e c fn fran V o sr 1 a r.
Pri sluCa'nostlh }€ predlagat blagajnik notar Aleksander Tfuđovemik, da po3-He skupSčfna plamen Iskren pozdrav dr. Ivanu Tavc>rju. Predio^ ]e bfi od 5kup5Cfnc etiođuSno In % Iskrenim odobravanjem spre*et.
PrvomcstnlV Andref SenekovIC le za tem zaki'iičfl davno ^knpSJlno. poudar-JaToč, da bodi glavni deloVro* dmž^e pa-nilefiztratl delovanje tulili efementov oa oefl fird maim —rtom mja bi drngod.                  *
VI. medzaveznBh! konfires inualidsbesa unrašanja
V Ljubljani se vrSi te dni medza-vezniški kongres, posvećen lnvaiichke-mu vprašanju. Po jntmcnitem kongresu »treh cesarjev« let« 1821. je to prva internacionalna prireditev, ki se vrši v Ljubljani.
FrancUa je poslala tele delegate: Mr. dr. Jacques T e u t s c h, Mr. Charles Krug s soprogo, Mr. dr. L i s s on-d e s soprogo, Mr. C h a b r o 11 e, Mr. T h e b a u t, Madaine B c n o t, Mada-me Visine, Mr. Mathure, Mr. C a u e t, Mr. C as sin s snprugo, Mr. Fontenaille, Mr. Oarnaud, Mr. Mr. Se reve, Mr. T r i p e 1 o n, Mr. Chenot. Mr. dr. M a y r a c.
Japonski delegat: Mr. S h i b u y a, polkovnik.
Delegati iz Belgije: Mr. Reis-dorff, Mr. Gaston S t a 1 c u s, Mr. Neus, Mr. L e o n a r d, Mr. De Val-c k e n e e r, Mr. dr. Hondu x, Mr. Ncbrun, Mr. Le C h 1 e r q, Mr. de Paeuw s  sgprogo,  Mr.  dr.  Martin,
Delegati iz Italije: Sisn. Senatcjr I3io F o a, Sign, Dott Mario Gusmitta s ličerko, Stgn. Laghczza s soprogo in hčerko, Si^n. M a d i a, Sign. Bar-Ronl. ?ign. N i c o 1 e 11 i.
Deljgati iz CcškoslovaŠke: Dr. Žiga Fleischmann. ministrskl svet-rlk s soprogo, dr. Pmil P a t o čk a, polkovnik min. nar. obr. s soprogo, Fr. V a v r a, štabnt kapetan min. nar. obr. za legionarje, Anton Novak, poslanec min. socfialnega skrbstva, Josip Skala i.amestnik ravnatelja min. soc. skrbstva, rrantišek Lchr, ravnatelj min. soc. skrbstva, FrantiŠek Neumeister. centralni tajnik udruž. inv.,
Delegat Poljske: de Ziemskl konzul poljske republike, Zagreb.
Po skupnem obedu v »Zvczdi« so se zbrali zastopnikl prijateljskih in za-vezniških držav v slavnostni dvorani ljublianskega vseučiliSča, kjer na vsa-kem sedežu ležala M i n a f e v a Zgo-dovina in tehnika umetne lesene proteze za spodnjo okončnteo« s kratko vsebino v slabi francoščini In angleščini. Gostje so že prinesli s seboj lično ilustrirano brušuro »Visions de Slovčnie«, ki jo je izdal tukajšnji Tourist-Ooffice, Seja je trajala dobro uro. Portugalski član senator dr. De Pontess, nastopi Sele v Zagrebu, romunski in grški zastopniki pa stoprav v Beogradu. Od SHS vlade je bilo 22, od SHS invalidskih udruženj pa 20 zastopnikov. V dvorani je bila prirejena majhna izložba protez in pri-tiklin. Mnogo navzočih je bilo pravih invalidov, večlnoma brez roke (7) drugi drugače pohabljenL
Predsednik kongresa, g. prof. Ra-doslav Agatonović, poslanec v narodni skupščini (demokrat) ie otvoril sejo in v dališem franeoskem govoru pozdravi! udeležence, povdarjajofi do-men te prireditve za jugoslovenstvo. Spomnil se je naših žrtev pri otvarja* nju naše države ter zavezniSkih napo-rov, dostavljaje, da nevarnost še ni odstranjena (Nemčija). Posebno simpatično se Je spominjal junakov ob Marni.
Za njim je pozdravil zborovalce istotako g. pokrajinski namestnik Ivan H r i b a r namesto oJsotnega ministra za soc. politiko, drja Zerjava, ki pa se bo udeležil zborovanja v Beogradu. Francoski delegat enoroki prol. Jaques Teutsch se je v prisrčnih besedah oziral na stare zveze s Srbijo, z Ilirijo, na pok. kralja Petra, ki se je kot Častnik borii za Francijo. Opravičil je nekatere napovedane goste. npr. generala Male-terrea, ki so morali ostati doma radi zdravja. Po njegovi sodbl so slični sho-di prilike za sestanek vojnih prijateljev, seveda pa tuđi torišče za zboljšanje invalidskoga vpraSanja. Končal pa je s par slovenskimi besedami, rekoč: »Naprej«, «naprej»  pour le comitd  int^rallić!
VseučiliSki prof. na medlc. fakulteti v Turimi. senator Pio Foa je v svoji materinščini v imenu italljanske vlade pozdravljal kongres in naSo državo, katero z veseljem spoznava. Bratsko prijateljstvo nai bo temelj medsebojnim od-nošajem. Želi. da se popravijo vse zrno-te preteklosti. Obrnjen proti predsedniku Agatonoviću ie zaključili Evviva voi!
Belgljec g. De Pauw je poveliče-val »la gradne nation ShS« in veličan-stno, srbsko ljudstvo, čigar mučeništvo prekaSa belgijske preisku§nje ob sve-tovnem požaru. Zanimlva podrobnost: belgijska mladina Čita v Soli sestavke o Srbih kot zgled donoljubjt in j.iraSke požrtvovalnosti. Naša deZela mu je »un eharmant pavs«.
Japonski delegat v Parizu, polkov-kovnik S i -b u-j a, Je ? lcpl francoSJI-n' želei uspeha človckoljubni konferenci. obetajoC sodelovanj© svoje daljng domovine,
Poklonlv$i se manom mamskih herojev je v nadaljnem ratvil svoje mnenje, da je med Jujfosloveni In Ja-nonci neka podobnost: espHt d6lW (Rlbčen duh), in ugotavljal medsebolne simpatije.
Med burnim pioskanjem k nastopU češkoslovaikl   delegat     min.   svetnfle
Flelschmnnn In  v  Češkem  govoru poleg drugegra obrazložil nujnost in ob-3toj     odkritega     čcsko-jugoslovenskega prijateljstva. Nato je še tehnični §e! pri Družbi narodov Bureau international du travail,  Tixier   med drugim   podcrtavaj, da je delo tega trajnoga odbora potrebno, neizogibno. Predvodnik se je za-hvalil vsem udoležencem za prihod in trud. Končno    se    je    usotovil    sledeči dnevni red:  Polovica razporeda se ob-ravnava v Zagrebu, polovica v Beogradu, in sicer 1) osebne odškodni-ne   i n v al i d o m , prcdscdoval bo raz-pravi g. Šl-bu-ja, glavni poročevalec pa bo z. AgatonoviČ; 2) o j e t i č n 1 h, predsednik prof. De Pauw, referent Pio Foa 3; splinom  zastrupljeni (gazes) preds. Fleischmann, rcf. direktor Mathv-re; 4) o p o k oj n i n a h, preds. Turnlir, ref.  Teutsch:   5)   o   stanju    invalidov   v   odrešenih   krajih,   preds. Denič   (predscJnik   osrerinjesa     odhora vojnih   invalidov),   izvestilec   Le   Clercq (odvetnik v Bruslju. preds. bclglj. inval. zveze; 6) o protezah, predsednik dr. Galleazzi ^prof. na medic.    fakulteti    v Milanu), izvcstitclj dr. Martin (ravnatelj uhničnega instituta v    Bruslju).    Eden franeoskih  gostov   ie  predlagal.  naj  se posije  kraljevski  dvojici pozdravna brzojavka, kateri predio?: je bil  spreiet z navdušenim odobravanjem.    V ponede-ljek razgled po mestu, velesemenj, skuD* ni obed* popoldne izlet na Bled.
Zvečer se Je vrSfl v vtađn! palači na Bleiweisovi cesti v vseh namestni-štvenih prostorih na čast odličnim gostom svečanosten rout v sijajno raz-svetljenl veliki dvorani, ki je bila okrašena z zustavicami vseh aliiranih in pridruženih držav. Ooste je pozdravil g. namestnik Ivan H r i b a r naj-preje v slovenskem in srbohrvatskem, rato pa v franeoskem jeziku. V svojem govoru je izrazil svojo radost da se medzavezniški kongres, posvečen ln-validskemu problemu, vrši v Jugoslaviji m to baš v Ljubljani, ki je ponosna, da more prvič v svoji sredi pozdraviti službeno zastopnike onih držav, kl so Iz-vojevale Evropi mir in svobodo. Ome-njajoč delo, ki ga Je naša država že izvršila v prilog invalidom, in spominja-joč se junaške borbe svobodnega dela našega naroda skupno z veliklrni za-vezniki za zajedniško stvar svobode in civilizacije, je pozdravil v imenu pokrajinske vlade delegate vseh na kongresu zastopanih vlad, kličoč jlm Iskreno dobrodošlico in želeč popolnega uspeha kongresnemu delu. G. ministru so se zahvalili: francoski delegat dr. Teutsch. ki je v svojem govoru po-udarjal simpatije Francije napram našemu narodu in naši državi, italijanski delegat sanator Pio Foa, kl je naglašal potrebo prijateljskega sporazuma med državami in skupnega dela za civilizacijo, ter češkoslovaški delegat dr. Fleischmann, ki je v svojem govoru podčrtaval zvesto zavezništvo, ki druži Češkoslovaško in Jugoslavljo v moČno nerazdružno zvezo. V gladkl francoš^ini je nato pozdravila v izbranih besedah odlične goste Še gospa Marija Hribarjeva.
V nato sledečem odmoru so se gost-ja razšli po sijaino razsvetlienih dvora-nah, kjer so vzbujale največjo pozornost ondi razobeŠene originalne slike naših umetnikov. Posebno zanimanje ie vzbujala krasna slika kralja Aleksandra izpod čoplča mojstra Vlaha Bukovca, kl je takorekoč labodia pesem tega velikega našega umetnika.
Po bogati pogostitvi se je v veliki dvorani pričel koncert, ki je gostom nu-dil izreden duševni užitek. Kot prvi je r.astopil operni pevec g. Julij B e t e t -to, kl je umetniško dovršeno zapcl škrjančevo »Počitek pod goro«, Lajo-\ičevo »Mesec v izbi« in Adamičevo *Nocoj pa je lep večer«. Izkazal se je kot pravi mojster, kl lahko z uspehora tekmuje z marsikaterim pevcem sve-tovnega slovesa. Primadona ga. Lov-Setova je zapela Lajovičevo >Bajni veter v polju« in arijo Marjetice iz »Fausta«. Njen zvonki ljubki glas je prišel do popolne veljave in ie očaral vse poslušalce. Mosročen. dejali bi, ne-popisen utis je napravil na goste zbor »01. Mat«, obstoječ iz 26 izbr. pevcev in pevk. Izvajal je te-le kompozicije: Adamič: »Mlad junak«, »Qor čez izaro«, »Škrjanček«; Binički: »Divna noči« in Andel: »Igra kolo«. Gosti se nlso mogli dovolj načuditi lepoti naših pesmi, pred vsem pa eksaktnostl in dovrseno-sti v izvajanju. Z navdušenim ploska-njem so dajall duška svojemu občudo-vanju ter glasno izjavljali, da so krasne r.aše pesmi izvajane s tako umetniško nopolnostio. docela osvo'ila njih srca ter jlm izslllle nalvečje spoštovanje.
V animiranom razpnlo?enju so gost-Je ostali pri g. uamestniku do 23.
štev. 206
»SLOVENSKI    NAROD,   dne  1? .septembra  1922.
Stran 3
malenkosti, kl nišo malenkosti.
IL
V nečem prednjačimo Slovenci ne-dvomno vsem narodom: nikjer na šir-nem svetu, mislim, da ni toliko in ta-kega kričanja, toliko in takega roban-tanja in razgrajanja kot pri nas! Ljubi Đo ffnas je obdari] z grli, da smo mu res lahko hvaležni zanja! Prepričan sem, če bi prišlo kdaj do kakega tek-movanja, kdo zna hujše kričati — kaj vemo, morda če priđe kdaj! — da je prvenstvo Slovencu zagotovljeno. Žal pa, da te vrste sport za enkrat med izobraženci še ni posebno v Čislih! Na-sprotno! Tuđi to je ena izmed onih malenkosti, ki smo jih mi tako navajem, da jih komaj opazimo, doči se jim tujec ne more načuditi. Večkrat sem se že hotel dotakniti te stvari, a vedno sem opustil to namero. Nehvaležen poseF! In vendar, če pomislim, koliko nam v očeh olikanlh ljudi rudi to Skoduje, če pomislim, kake sodbe sem Že čul in kako so me v srce bolele te sodbe, si res ne morem kaj, da ne bi tuđi o tem bpregovoril!... V znamenju velikega sejma smo, in ob tej priliki se ponavlja nekaj, kar ne izostane pri nas nfkdar, kadar imamo kako slovesnejšo priredi-lev In pa — ruje goste med sabo: celo-nočno razgrajanje po ulicah notri do ranega jutra! Vsaj prvo noč po otvorit-vi velesejma je bilo v tem pojrledu grozno! Prav je, da je bila za gotova podjetja na sejmišču podafjSana policijska ura. Spričo ogromnih stroSkov, jri Jih fmajo dotična podjetja, rudi ne more !>!tt drujrače. Toda oblastvo. ki je prfmerno vpoSfevajoč te okolnosti pristalo na lof da sme biti vesetičnl pro-jsfor na sejmiSču ođprt do dveh po nočl. bi b!To moralo poskrbeti rudi za to, da se nočni mir po mesru ne kali v raki fneri. kot se to v Istini godf — ne irtorda po tujclH, lei se nahajajo ba$ rad! sejma med naml, temveč, kakor Sff lahko prepričamo, po domačinfK NcVdo je nedavno trdit, da fiče falee In podobne stvari naSfm Iju'dem v krvi. Pri lem menđa ni misli! na kako heredl-tarno obVemenitev, ampak' je hotel samo reci, da srno SMvenc! oaČ taki. Torta zaVal smo taki? In če bi nam to res tnd\ t??a!o v krv! — Ha bi se ne dafo fetrebl«? Zć\ se ml, *da fe*a le še nik-oar nfsmo dovolj resno noskusiH! Oinv-nf vrrok bo nepoučenost In pomanjkanje čuta za dostojnost! Kdaj pa nam Je Se kđo poveđa!, <?a se sme Izražanje nodfsf ?e kateresrakoH čusrva — veselja alf Sfafostf — gibati vedno v gotovih mejah, ako nočemo. da postane zo-prno ali pa smeSno? V tem pogledu se jrrešf pri nas česfo tud! v primerih, Vo ne Igra vinjenost nikake uloge. Pri nas n. pr. ne vemo, da se prava navđu-šenost ne razodeva s fem, da kdo či~ bolj kriči In da moram, ako dajem duška svoj! oduševljenosti, misliti vedno na to, da ne greSim zoper ono spoštljl-vost, Jd sem jo dolžan osebi, ki ji prire-jam ovacije. Zoper to greSim pa veđno, ako se đerem brez vsakega preudarka tja v en dan In si ne prizadevam svojega glasu omiliti v toliko, da ne postane vsfljiv. Vsiljivost, naj se kaže \ katerikoli oblild, je vedno zoprna! Na Bledu je bilo treba baje precej prvi dan po prihodu naše ljubljene kraljevske dvojice intervenirati pri županstvu, da naj poskrbi — za nočni mir! Take stvari nam nišo v Čast, take opomine si treba vzeti k srcu in zapomniti si jih sa bođoče čaše!
Merodajni krogl naj bi ne zarmidili nlkdar ob takih prillkah pravočasno in na primeren način opozoriti prebival-stvo, kako se mu je vesti! Navdušenje in ljubezen se dasta na prav prisrčen način manifestirati brez ti stega huron-skega kričanja, ki ga je bilo, žal, tudl o priliki, ko je nas sedanji kralj prvi-krat poseti! Ljubljano, le preveČ. Čudil sem se tfstikrat, da nišo reditelji tud! na to pazili nekoliko, kakor sem se Čudi!, da jih ni prav nič motilo, da re nos!! nekdo v sprevođu polomljen In strgan rdeč de?Hk nnd svoio glavo ter vzbuja! s tem smeh in veselost, pa rudi — nejevoljo! Tak Izprevod ni ma^kera-da in vsak dan n! — pustni torrk! Taka nerodnost pokvari dostfkrat efekt na^cnSe priredifve. To je precej isto, V---<*r če se v predali*?!! v najbnlj tra-r^n^m momentti zaVro>nta nerazsod-m galerija! — dovele bi nrjrnje rrol-Čal, *cc?a z rpnlVcm ne pridemo, kakor vide*?, pilprnor!
Nafo^bnejSe pa le tfsto vpi^je In kr??^r»?e. Vi ie t?!<■<"»re!*oc*. «?r»'rmu «rbf n"m*n, in H Vr"^e pnno?! počff^k *n jcnpnfe m'roT«t'*"!";Tn T'i!^^m. V knVi rov-turfi'i vp'i. V^rr-or ?e ni mo<r^ nrndreti fTt^f npfririr^^'vei^a orrtV-a, bi se kaj i^*o<rn  *e potm*^.   A  da  rt dn<rajnfo
n^m mp.<hj «Voro v«?Vo ro?. to mora r*u«*iie*ir«*? h'ći rpipr'^^n^^ii^'ei^ep'fi pct^^oV^. °i '-o^Mo i* f"^":h Vri'T-«iev fn
,^,;;-,*OT,t   T^^f^.   c^   pri  rp'"   T*re   $TVT  7f\
rf' Tn VaH fn tf fri?-nvi! 7^1 ^e t». da prihajajo ćele  menežarije preko  ulic.
Nobene zveri ne pogrešaS! Tišti, ki stanujejo ob Aleksandrovi cesti in v blizini, vedo, da ne pretiravam. Cim bolj se kdo razvlači in pači, tem bolj menda msili, da je »dovtipenc, tembolj je menda prepričan, da se postavlja. Še posebno Čuden vtisk pa napravlja, če se v poznih nočnih urah razlega žensko žgolenje po ulicah. —
»Povsod je tako!« poreče kdo. Ne, ni povsod tako! In če bi bilo! Ali se moramo ba5 vedno v slabem kosati z dru-gimi? Pa ni res, da je povsod tako! Drugod je, če se pojavi kak razgrajač, hitro policija pri rokah. A pri nas? Vi-deti je, kakor bi pri nas ne imeli nikakih določb proti kalenju nočnega miru. Da bi ne bilo na vsi Aleksandrovi cesti ponoći nikdar nobenega redarja, si ne mo-remo misliti. Nedvomno veljajo pri nas v tem pogledu HberalnejSt nazori kot drugod. A to bi ne smelo biti, ker nam škoduje! Saj ni treba, da bi prišlo takoj do uklepanja! Par resnih opominov bi tuđi nekaj zeleglo! Sicer pa bi bilo za-nimivo vedetl, kdo in kaj so tišti Ijudje, ki povročajo, skoro bi rekel profesljo-nelno nočne nemire in izgrede. Ali imamo opraviti vedno % enimi in istimi ose-bami, ali vedno z drugimi? To bi bila res zanimiva statistika, na podlagi ka-tere bi se dalo morda vendar le kaj uspešnega ukreniti.
In ukreniti se mora, ker ne more biti nobenega dvoma o tem, da napravlja na vsakega tujca ponočno tulenje najslabšl vtis. Lahko si mislimo, v kako razpoloženje spravijo človeka, ki je napravil dolgo pot, ki v ruji postelji po navadi itak ne najde primeme udobnosti, ki je Izmučen in počltka potreben in željan, tako vso noč ponavljajoči se nemiri. Clovek se vedno trese, kadar Čuje, da se mudi ta ali ona ugledna ose-ba pri nas. Če je rujec naš prijatelj, ali se mu ne ohladi prijateljstvo do nas, ali si ne ustvari o nas drogačne sodbe, kot jo je doslej imel o naši kulturni stopnji, ako nismo v stanu, preprečiti takih stvari? Tujec nasprornfle kaipada hlast-no pograbi za priliko, da iznova udriha po nas, kakor je morda ft udriha!. Tn nevtralec, ki se doslej ni naprfbM na no-beno stran, ali ne račne razmišljati o tem, nlso II morda vendar le npraviče-ne to?be med nami nahainjn^ih se tirfe-rodcev, kl dan na dan frobijo v svet, kaj jlm je pretrpett pod na*o neMfiiro? Saj vemo, da nas danes ćelo že JaponcI smatrajo za barbare!
Končno ni nikomur nič mar, kdaj in kod hod! kdo domov. Toda mirno in tiho naj hod i! Izobražen človek niti ne govori na glas na ulici ne po dnevi, ne ponoČi, kaj še da bi kričal. Nam Jugo-slovenom ni treba obupavati. Prej ali slej dosežemo oni višek, za katerim stremijo vsi dobri pri nas. A obžalovatl je, da nam naš ugled, ki so nam ga morda priborili z velikim trudom naj-boljši možje, na drugi strani tako ne-moteno izpodkopujejo gotovi nerazsod-ni, ali morda rudi zlovoljni krosri. Tega ne smemo veČ podcenjevati! Temu se treba vpreti. Malenkosti res! Tnda nikdar ne smemo pozabiti, kako ogromno Škodo napravi lahko — mrčes!...
—nik.
=at Pred razkolom v demokratski
stranki? Pod naslovom „Davidović ili Pribičević* piJe beoirradsko „Vre-me": „Z ozirom na odhod Ljube Da-vidovića na zngrebSki kongres se zdi, da bo v demokratskem parlamentar-nem kluba znova oživela razprava o vprašanju udeležbe na zagrebSkem se-stanku, čim se klub sestane. Poslana, ki so bili proti udeležbi na zagreb-škem kongresu, bodo pred plenumom kluba zahtevali, da izvajajo konse-kvence vsi tišti člani pariamentarnega kluba, ki so se sestanka udeležili. Preuranjeno bi bilo že sedaj govoriti o klubovi odi očit vi, toda že danes mo-remo trdlti, da lahko iz te razprave nastane razkol v demokratski stranki. Ako bi bil plenum kluba po svoji ve-čini še vedno protiven udeležbi na z«grebškem kongresu, bi moral Davidović odstopiti kot predsednik kluba, ako pa bi klub odobril DavidoviĆevo udeležbo, bi moral Pribičević podati demisijo kot minister, ker je mesto ministra zavzel po soglasnem sklepu parlamentarneea klub*. Iz krogov, ki so blizu demokratskem u klubu, se čuje, da je spor radi udeležbe na kongresu v Zagrebu samo predigra za velik konflikt, ki bo Sele nastal. Splo-šno se sodi, da je postala neprirodnost zajednice nairaznorodnejSih elementov v demokratskem klubu nevzdržljiva in da se bodo iz kaosa, ki je nastal vsled odnošajev med posameznimi strujami, formirale nove stranke. Kot prva se omenja samostalna radikalna stranka". = SrbsM poIlNki In pvni delavcl, ki so se udeležfH zagrebš\e konfe-rence. Po poroćilih iz Beograda so oUŠli v soboto  na  zagrebški  kongres
iz Beograda ti-le politiki in javni de-iavci: Ljuba Davidović, dr. Veljković, Pavle Angjelić, Ćubrović, dr. Milivoj Jovanović, Voja Vulović, vsi ti člani demokratskega parlamentarnega kluba, Milan Grol, Živojin Spaso;ević, L.e-merkić, Živojin Tadić, Boza Vlajić, dr. Arangjelović, dr. Miloš Popović, Djura Paunković, Drago Mirković, Pavle Gre-benac, urednik revije „Misao" Mlade-nović in urednik „Srpskega Književne-ga Glasnika*4 Petrović.
= Madžarska žaro ta. Listi javljajo iz BukarcŠte, da je odkrita velika zaro-ta, organizirana od strani Madžarske. Aretirani zarotniki so baje priznali, da je aJmiral fiorthy orsaniziral veliko za-roto, ki ima za cilj umoriti kralja Ro-munske, kralja Jugoslavije in različne državnike male antante, posebno ttidi predsednika češkoslovaške republike Masarvka 1" ministrskega predsednika dr. BeneSa.
= »A quel dl Luhiana- ali »onim v Ljubljani« se glasi naslov uvodnika, ki ga Je priobčtl vspričo tržnSkega In Ijublanske-ga sejma znani fašiMovski general Trance-seo Glunta v svojem bofnem tržnSkem glasilu »II po|K>lo dl Trle<te- z dne 7. t. m. Ml bi najrajše v celotl prestavHi In priobčIH ta krvavi članek, ki kar mrgoll sramotenja, grožnje In pretnjc proti nam Slovencem v obče. V kollkor on vnovlč zagovarja večinl poStenih Italljanov že davno zoperni fašfzom Haj piše .kar in koHkor hoče. V kolikor pov-zdiguje Italljo In povellčuje svojo domovino
in njčae sinove, prosto mu. Ne pade nam v glavo motiti, pa tudl ne občudovati teh slavospevov. Ce so v Strasburiju zmagalc italijanski avtomobili, te razkazuje Trst na svoji razstavi vso moderno produkcijsko zmožnost slavne Italije, naj se veseli Gluma, ta tržaški mesija. Kedo iznied nas mu hoče jemati to faSistovsko veselje? Toda kaj, ko ta zagrizeni Giunta ne more odpreti svojih od nepr&stanega bujskaoja že gotovo nevarno raztegnjenih ust, ne da bi — plu-nfl na nas Jtigoslovene! Tako pL8c sedaj: Italija Badaljaje svoje doto, svojo trgovino In produkcijo brez vsega ozlra na trlvljcJ-oa riganja ljubljanskih faklnov! Toliko za danes. Prihodnjlč prlobčimo še ostanek G}-untove prekipečo elegance, kier pravi med drugim, da so Iralijani že predolso prenašali jugoslovenski politični in vojaiki srd in sovraMvo. Zato ni već daleč čas, da postane potrebno in neizogibno oukomkati v Crnih srejcah nad Ljabljano. Ta poziv velja tedaj znanim »arditom«, ki imajo v Itaiii sami že vse polno drugih imen. Naj si iz tega novega izbruha or.emogle ie7e. k! mori in zvija arditskega Giunto, napravi n.\ša javnost pravično sliko o sedanjih razmerah v JuITski Bencči]!, kjer na sramoto cjijj-jelne Italije kraljuje in psu.ie arditiRsimo £. Glunta. Italljnnska vhda podpira četudi na posredne načine vse te politi Ine črne srnvec. To naj uvažuje na$a država in diplomacija, pa tudl naša javnost. Mi pa vpmšamo: n!i v Trstu res zapovedujefo — Črnc srnjec? Hoteli smo rapisatl prisilne sraice, pa takih besed nimnmo navade rabiti tuđi že v/pri-čo najhujsih in zelo suml'ivih izbruhih politične neverjetnosti in smešnosti.
fiMPOitorsfuo.
CEĐELARSKA RAZSTAVA.
V  »Marjanišču« je bila te dni zanimiva čebelarska razstava.
Prvi objekt, ki se nudi ocem, Je nava-den kmetski vozlček, natovorjen z dvema vrstama »kranjičev«. Čebellce Se dokaj 21-vahno obletavajo svoje, v tule kraie pre-meSčeno domovanie. Potem stoji v tem In onem kollčku kak poseben, eksotičen panj z družino, včasfh pa tudl brez nje. Tuintam zadeneš ob različne vzorne panje, kl gotovo vzbujajo pozornost vsakega rudi samo napol Cebelarja. Na vseh krlžl5člh in križpotlh pa so zapeljivl napisi: »Medica in medeni štruklji« s prlmerno puSČico, kl oznanja smer do teh dobrot
NI spak, si mislim, da ne bi prišel do njih. No, pa Se ni bilo nič! Kajti za viti moramo na desno, kjer je center razstave. Dolgo, okusno opremlieno razstavfšče: Stari in novi. rekel bi, navadnl in eksotični panjl vseh vrst In oblik so tu razvrščenl. Potem različne končnlce Iz nalstarejše dobe pa do najnovejSega časa naSega čebe-larstva. Tuintam prav lično, da, celo umet-nisko dovrSene slike na končnicah.
Lepo izdelani Žnidaršičevi panif, potem sodčki in čebri-e za med itd. Nato pa-nji druge, man!$e mere, baje zelo praktični, toda Se brez potrebne »svetovne« slave.
Na dolgih policah so bili v na;raz?tč-nejših oblikah razstavTfenl raznovrstni če-belarski predmeti. Predvsem vosek In med.
Kakor povsod, tako je rudi v tej stroki način obratovanja — torej čebelarstva — povsem odvisen od čebe!aria. odnosno od njegovega pojrnovanja te gospodarske pa-noge.
Tako stane n. pr. kilogram voska pri nekem razstavijalcu 10 dinarjev, torej 4*1 kron, pri sosedu pa 275 kron. Seveda je razlika v kakovosti na prvi pogled dovolj jasna, vendar pa ne tolika, da bi bila utemeljena ta silna razlika v ceni.
Zastopanl so do malega vsi pomemb-nejši čebelarjl Sirom Slovenije. Posebno strokovnjaSko-pregledno je razstavil pri-znanl čebelar Martin Humek svoje medene Specijalitete, kl kulminiralo v ćeli obširnl skupini nazorno-preglednlh vrst, od čistega cvetličnega pa do aldovega medu. Slično Je z Ambrožlčem, ki je tndl posebno bogato gas topa iL
Razatavijenega k obilo međa le vseh, tuđi iz skrajno oddaljenih krajev Slovenije. Blago je vobče zelo fino In vredno slove-sa, kl sa spremiia po svetu.
Posebno zanimanje vzbujajo »rrčalnlce«, v ka te r ih se prazni z medom napolnjeno sa-tovje. Zattopanlh je gotovo kak ih deset vrst. Kot najboljSa se omenja neka trčal-nlca, ki stane 6000 K, s pripravo, da se sa-tovje prav nič ne pokvari. Tudl ostale so bile predmet občega občudovanja.
Med razstavljalct je obilo starih znan-cev, primanih strokovnjakov - čebelarjev. Vsakdo Ima kaj posebnega, kar sa odHkuje pred drusimi.
Skoro vsi rasstavDenJ predmeti so na prodaj, v prvi vrsti ševe med m vosek. Posebno skupino tvori tudl med Iz Marija-niSča, kl pa Ima prav kar svoje čebele ▼ paši v Vodicah. No, s pašo smo letos končall.
Občlnstvo sledi z zanimanjem tej vela-poučnl razstavi. Bilo Je napravljenih nekaj kupčii tako glede raznih čebelarsklh pred-metov, kakor rudi glede voska In medu.
V  svoji zaverovanosti za Čebelorejo tn vse to, kar je s tem v zvezi, bi bil skoro pozabil  na  medico in Itruklje, da  me nišo spomnlll znani napisi:    »Medica in medeni ItrukTJl«, na prozaičnoat tega sveta.      Med cvetličnlmi gradicamt jo konfino prisekam s svojiml tovarl&i v hranu kler se cedi mleko In med — ne, hočem rečJ, kler se toči neka iclcnkastoslva pilaCa ▼ malih kozarčkih po — dva dlnarla za pristao medico. Ob se-manjih dn«h — tega Je Že dolgo — te spominjani, da je točtl »lectar« iz Novaga me-sta  medico  po 2 in 3 krajcar je  koxarček. Pa to je bilo vte ka] đrugega, kakor ta ze-lenosiva brozga.     Izgovarjali so se, da j« medice   zman'kalo,  da   pa   točljo   to   zrnas rzllc   temu   po   določeni   ceni.   No,   pokusfl
' sem   Sr   koS'ek   mrdene   —   poti:e,   pravih
Strukilev ni bilo, ki pa ;c  bil Mi' o pndr.ben
res prarl rrc'cnl polici,    kakor ▼•iaJ krah
' Mjboljii poga«.
Razstava je pokazala resno in sinotreno stremljenje   našega   čebelarstva,   da   se   čim
. najbolj spopolni in doseže na'bo!"še uspehe. In  to  je  vse  hvale  vredno.  Upajmo,  da   se
■ bo to stremljenje še podkrepilo in povzd!^-nllo, samo več pažnje se bo moralo posve-čati: medici in medenim Strukijem.
L K. Podgorlanskl.
KONFERENCA  MARIBORSKIH BANK O GRADBENI AKCIJI.
Maribor, 5. sept. 1922.
Na vabilo »Oradbene akcije Maribor« so se danes popoldne v posvetovalnici okr. glavarstva sestali k važni konferenci za-stopnikl mariborskih bančnfh in denarnih zavodov. Zastopane so bile: Ljubljanska kreditna banka po g. Klobučarjiu An^Io-av-stro banka po ?. PoKsčnlk:!, Slovenska bnn-ka po z. Lovšinu, Slavenska banka po 7.. Pišeku, Trgovska banka po g. Tornju, Prva lirvatska Štedionica po g. Keuflju, Ja-drr.nska banka po g. Pl?skr;, Zadružna Gospodarska banka po z. dr. Kovačecu, Poso-iinica po z. dr. PipuSu, Vabilu se nišo od-zvali: Narodna banka, Mestna hranilnica. Sp. štajerska ljudska psojilnica. Konference ce se ;e rde'ežii^ tuđi tvrdka Roscr.berg in fin. svetnfk dr. Valjavec.
Razpravlalo se je o vprašanjih: 1.) KrJ so marfborski denarni zavod! dosedcj stori-H ali ksi posameznl Se letos nameravzio iz lastne inicijative storitl v ol?.jšanje stane-vanlske bede v Mariboru: 2.) pristopa denarnih zavodov k frradbeni akciji; 3.) poso-ilia denarrih zavodov poseninim Interesentom; A.) prispevek Gradbene akcije; voliiev zastopnikov v odbor.
Prvi del prvega vpraSanja je ostal ne-reSen ozir. sam po sebi rešcti v dsisivu, da nobeden denarnih zavodov dosedaj k omi-mil'enju stanovanjske bede ni ničesar pri-speval, pač pa je še otežkočflf s §tev:lom svojega uradniStva in prcjroditviio svojih lokalov Iz bivših stanovani. Na drugi d:l tesra vpr?S^nja so odgovorni: Za kreditno banko g. Klobučar: Sindikat je bil /e pripravljen ugoditi zahtevi mestnec:a majn'stra" ta za zsradbo skupne hiše ra baneno urad-nlStvo; toda ves projekt je padel v vodo vsled pretlranih zahtev rrestne občine. Naš zavod sam ne more zidati, ker gr^id! v Ljubljani veTIkansko pnlačo in ima fili}a^e v Celju. Sara'evu ftd. tu v Mariboru pa svo'O lastno hl§o (hotel Unfon) kamor nastanimo tud! uradnlštvo. — Centralna bnn-ka: Mi že gradimo v svoji hiši novo nnd-stropje In podstrcSje za več stanovnn'. — Prva Hrv. štedionica: Mi Kladimo lastuo hišo in oddamo poleg: stanovanj za naše uradništvo le dvoje stanovanj Še drugim na rarpola^o — Zadružna Gospodarska banka: Kakor obče znano že grndfmo svoio palačo, 4 nadstropij, spodaj trgovino, zsdai za bftnčne prostore, 1. nastr. za pisarne v najem, drujca nadstropja za stanovanje od teh 3 na razpolago ( v palačo se preseli tu-dl »Spod. štajer. posoh'lnica) — Anglo-av-strobanka: Zavod se nahaia pod sekve-straclso. Dokler ni to vprašanie razrešeno m ne dobtmo konceslie enakopravne z dru-jtimi bankaml, ne moremo nič zidati. — Jadranska banka: Oledo lastne jrraJbe isto kot LjublJ. kreditna banka. Zidamo vse povsod. ves kapital ie izčrpan, sicer ne glede na Maribor nlmamo Se pravega po-oblastila od Ljubljane. — Zidamo drugod. tu imamo hl5o, stanovanje za 15 strank. Imamo pa U objektov vojašnice, vojna uprava nas noče razreSiti pogodbe sklenjene svoi čas z avstrijskim erarjem. čim se to iRodi. adaptiramo takoi vse objekte ter pridobi-mo nad 30 stanorani. G. ravnatelj PiŠek apelira na sopomoč Oradbene akcije pri razreSitvt ttga vpraSanja pa apelira tuđi na aavzoče novinarie, da se speci je! no v tem nevzdržitem razmerhi s trdovratnostjo vojne nprave Od raje pus« npropast 11 ob-jektor) Javnost pravflno obvestl. — Slovenska banka: Ne moremo nič zidati, ali pod-piraH borao Oradbeno akcijo, -r Trgjovska baakar Kupili smo hotel »Sradt Wlen«, po-slopje se adaptira, v naikrafSein iasn spra-rimo STOie uradnfStvo pod  svojo streho.
Predsednik Gradbenc akcije c KrižniČ reaicira na posamezne izjave pozdravlja ■rađbeno šibanje ia pripravllenost nekale-
jih bajoćnlb zavodov, zivtača pa r -pnčnti stallscc tistih, ki misli'lt?, da je s te».i dovolj storieno, ako druKod zidsjo velikan-ke pn-lače (a tu v Maribora Drtnrejajo za svoie lokale to uradnišrvo stanovoniske hiše. (op. poroč.
GJtde reSitve ogulili vpr^ani 5C »e sklenilo, da se konSnovefi3vno rcsJJo po kofiferene* sindikata.
Storfl se je torej prvf važen tofak tudl pri najvažnejfilh činitcljili denarnih za\^odij^ ki prihajaio pri srradbeni akciji v prvi vr^i v poštrv. V medsebojnem sporazum^ p> prltakovati večjeffa uspella V^cr doslca pod uridnimi prittski.
•    ♦   *
Dne 8. in 9. t. nv se J« vrSO V Beogradu v dvorani Narodne sikupSČlne kongres $U* mara pod pr^dsedstvom Ttleposds^nikn H^* Miiaim T u r k o vica. Po prečK^nJU poj^* čila upravneja in nadEonwgn odborcv j| razpravlp.1 šunrarakl nadzansiK MajeT V Zagrebu o našem občnem sospodarsk&m D*)lo^a:u. Pmidarjn] )e, da Je $o**potL2T%lfd svofcof^a naivažnejSI del đrSavttonske svo* bfxle. Omcnil )c. da prekapa v na5i nvf>*ni in izvozni bilanci uvoz \zvrrz za tedno cčk \o mlliiardo. To znano derstvo jo glaVui vzrok ntšo sedanje valutne ${ti>aj«>e lit gi>» spodar^keja zr^hranesra po^otaja. Šuntaj-srvo n.;5e države ima glavno nal^^rv, da f&* ravna to bilanco. Radi tc^a ic šumsrsko rf1-spodar^tvo tako velike važnosti in riđi &-sa je treba urodiš to jrlevn"* jvvilajio ttn-šerra boKatstvii. Z vso rrainnstjo mora pro-nehati dosedanja ne racijonalna ixm-ba pozda in lesa. kl pač ne prlnaSata V5^fc koristi i, ki bi iih lahko imeli mi Jujoslovani od tega dragocenega ploda naše rodovimp zeml'c. Od^ovariala sta nm rb5Lrncic <lx. Petrović iz Zagreba in Ojok:i .Tovhtov^, Kongres je končno pozdr?rvfl twdi mfrrtsifc* šum in rud z Iskrerimi hessdamJ ter pa-udar:aJ nujno potrebo, da s:e ^fmrr^lir ustvari novi gozdni zakon, s črmiTr se mctfa preprečiti pokončnvanje in uničen:e cozđTV. Minister ie imenil tuđi mno?ošte\iine ©o-zdne poiare, kl so se lađrvte čzsc vrstffi v orjpno Rostein str vilu po v?h nc$V\ kra.-fli. Tuđi v tem oziru %e je ukrcn?} ^ vs^ potreft*-no, da se te gospodarske nc^reče v rrihn<t-njosti kolikor mosroče prepreci^ in ali vsaj v njihovih jrroznih tioirkih omajijo. OVrr>£ 3H0 olanov se je udelečilo te. do «<edsi rutj-Icdšc in nj.:impozartne'T?c j:.?daTiike sk»;p-Sčinc. h kateri se le Dovrnejno*
—k Nas lesr.3 ir.vOz v pr;wu ^»rr ?^i» t. 1. ic isto d bo pretckiega leti »rk> pfeiiA^ sil p > količini kakor tudt po vredno«!!.  EJH ic  skoro  trikrat vcč;i  n$£Q  lanski iinj?  e?o-bo  iti   ;e  zlasti  poskoči!   izvor  lesa  z6  kr*r-javo in stavbent materijal. Le«it NeM ao v izvozu nizadtn';1.!!. Škrbini  *2S i-*. Cr. ft po?cg blac^Tv^c "furm'ine In poJs^n^svina 1#-čne   v   v.ni-l  drž.ivi  s  v.i\*\ii!#o    orti-an?*ftcftO in   uvedbo   1 f s n e   i n C  i s i t i-j r.   L^-   i   ^e mora   razširi i   na  ta   nli  c  \   n.^1  ,  V. r   bi bih naravnost £C?p 'dr.rska ,sOLT""ia i     ^ Juposlovane, če se ne bi znali v pravJlrrrTi. j svetovnemi!     trr:\     od cvar-■■» C -ni   .«■ j i-: i j trirn   najobsežTiCj^^   in   iia/rfori^ii^išo     ins^u-) strialir^.-ijo   našega   o.ironuiejra   jn   d  b;cs;i I  iesa. Zlasti v ?!"v.ni.'i >e ni«"»m  n;1   tjjp.-po-Iju  pričeti  s prenov\'?m«ni    močmi    in    sistemi.
—X Dobava sooa ia slame. Dne 1?. *-cv-tembra t. 1. ob li?, dopc'dnc <;«? bodo ^\j-nile v T"*endant'iri 1-TorTS.n^'? S^vs\e divi-z:>ke oblasti v Zagrebu dirakme nosovine elede dobava se na \n sbme z\ tvvqc %r>f-nizije. PrediiKini ostias z natančno^Siiai a>-datki je v pisami tr.-ovsKc \n ot>»rtu!V.e zbornice v UubLi^ni iuterseftkna ast vposbd.
—g Cddaja vojaš^osa raamacina it. " r:a jažnem koi><1vrrj v .Mrritcm v najair. ^^ manda mesta V.-.rib^r bo od-.1r.la voja^d ma^acln Št 5 na jiižnem kolodvom v Mariboru za več let v najem. Pi^mrnc prnnd-be ie vlo^iti naikajtnele do 20. »ejr.e^i.ra t. 1. do 10. ure dopoldne pri komarfteiuu mesta Maribor. Predmetni rsiiR in per»ii so v pisarni tr«ovske tn obrtnii-c ibornfcc v Ljubliani imsrescniom na vposled.
— S Prodaja barak. Dae 30. L m. cb 13. se proda potom javne dražbe treve barak invalidskoga doma v D*Men;*idfa topli-cah, in sicer: dva stanovanja ka ob:ehu\, 32.50 m dolsa in 11-30 široka, in rospudar-ski objekt, 25.30 m dole in 6.40 ni flzok. Barake so agrajena na zidani podstavi na tujem svetu. Stcne so lr lesenega predalJja. le-to pa izzidano z opeko. Za streini krtfV ie uporabljen etrnit V vse tri ob^kte ?tEl napeljana vodovod in električna razsvetfca-va. ?tarbno stanje vseh trah objoklcr? Je dobro. Stavbna irvršitev ic solidna. UltH^ nt c«na je 50.000 dinarjev. Udeložco^ m^ rajo pred pričetkom dr^.f.bc poloiit« vff^ gčlno 6000 dinar>ev. Potrebna poJAsniki fo* be interesenti po II. uri cof? OTn^nJdff?^ dne pri dražbeni konrtsiii na lteK tZeM £%., bnrsvrK>____________            |                 ^
Popili*
— Cosie v škoti©10b*cin okrSTd so ^l'uo aanemsrjcne. Baje so dobtK čestiti oiSbvtS namesto 300.000 kron samo >0.OO0 K na f0*» polago. S takim zneskom se sev*dt fle (&> , tejo Ctidefl. Sklenilo se je tottL a^ftikaft na posesrnike in voznike, da VMK prttJii'Va gotov znesek y po^ritt« ««*tnft ftrolj>vi Kdor se protiri temo, mi se o^«ftL Kni^ izmed priaadetih ni trtorari«! hl We»n1«i je radoTolje obljubila, da bo fe$«o irtadtf-
prisp«vkov.  Lokalni  falrtoifl   so  sj   OorniSi
tozadevno na pokrajinsko vtodks oa SHTei9
pobirati tak prispevek za v^<lrf*vanj« ce#.
Merodajni  taktorji  pa  so   te   prolafrfc   Mr
noćno sklep odbilt ie« da }e — ^rotlkoo-
nit Ceste bodo ostal« tor«J < wwdrap«U|ia
stani«,  kakor so, U»rdsirvo    *abavUa    v|c-
; vprek na krhr«e rn nekrhre©, Mib<flpa se-
• veda »a vlado.     Ne ra^ucjajte *enQ*fc$wi
Stran 4.
»SLOVENSKI    NAROD-   dr»^ »2. septembra 1922.
Stev. 206
II. ljubljanski velesejem.
Uspehi II. Ijobljanskega velesejma.
(Situadjsko poročllo.)
NEDELJ5KI OĐISK 80.000 LJUDL —SKLENJENIH ZA    PRIBLIŽNO    DVE IULUARDI   KUPCU.   —   LASKAVO   PRIZNANJE TUJCEV  O  SEJMU.
VčcrajŠnfi dan je bfl pravi   triumf ka ljubljanski velesejem. Ugodno in le-po vreme je prlvabilo   takorekoč   vso Ljubljano na    sejmišče.    2e    na    vse-zgoda.} so se valile goste množice proti sejmišču. Avtomobili so švigali sem in lja, kakor na boulevardih kakega vele-mesta. Irvožčki so Imeli težko delo, da nišo koga povozili. Pred blagajnami je bll mestoma hud naval   za   vsfopnice, vendar je §lo vse brez vsakega nereda. Se hujše pa je bilo na sejmiSČu samem. Goste vrste občinstva so pasirale   paviljon za paviljonom in včasih je nastala taka gnječa, da človek ni mogel skozi. Naravno je, da paviljoni z jestvinami in pijačami nišo bili izvzeti in so bili zadnji mestoma formalno oblegani. Vrvenje in življenje je bilo tako, kakor za časa vse-sokolskega zleta. Na sejmišču je skoraj ,yes dan igrala godba dravske    divizije pod vodstvom kapelnika kapetana    dr. Čerina in ob njenih zvokih se je razvil po drevoredu velikanski korzo.
Vellkanskl obisk in laskavo priznanje tujcev. Do včeraj je prispelo samo iz južne Srbije in Banata do 10.000 go-stov, večinoma samih obrtnikov, polje-delcev in trgovcev. Vsi so se divili okus-nl prireditvi sejmišča in odkrito so priznavali, da nišo verovali, da je mala Slovenija tako industrijalizirana. Srbi -so zaključili velikanska naročila z raz-stavljalcL Prireditev je posetil včeraj neoficijelno tuđi finančni minister dr. Košta Kumanudi v spremstvu po-slanca prof. Reisnerja. Nadalje je prispelo včeraj dopoldne okoli 100 trgovcev zastopnlkov »Donau-Lloyda« iz Budimpešte. Madžari so naročili velike množine usnja in kemičnih izdelkov. Tuđi so naročili pri Italijanih več vagonov žve-pla. Značilna je izjava franeoskih in madžarskih trgovcev, ki so izjavili, da tako reelnlh trgovcev in industrijcev kakor so Slovenci, do zdaj še nišo imeli prilike spoznati. To je izjava, ki bo Slovencem več koristila, kakor pa je, recimo, Italijanom vsa njihova umet-na reklama. Prireditev si je včeraj ogledal tuđi franeoski konzul v Ljubljani Paul Joseph Flache in se ie jako zadovoljivo izrazil o njej.
Dopoldne so si ogledali sejm tuđi Stevilni narodni poslane! iz Srbije, Dalmacije in Hrvatske.
Ogromne kupčije. Včeraj so bile sklenjene zopet nove ogromne kupčije, tako da presega vsota dosedaj sklenje-nih kupčij že 1 miljardo in pol. Sklepa-!o pa se še vedno nove in je pričako-vati, da bo vsota danes dosegla 2 mi-Uardi. Nekatere tvrdke so napravile naravnost briljantne kupčije. Največje zanimanje pa vlada za bosanske slive. Do sedaj so dobile tvrdke naročila za slive v Nemčijo, Francijo, Anglijo, Itali-jo, Madžarsko in ćelo za Aleksandrijo 100 vagonov. To Je znamenje, da uži-vajo bosanske slive res svetoven slo-.ves. Veliko povpraševanje je bilo tuđi za les. Žalibog pa je bila ta stroka industrije letos najslabše oziroma sploh ni bila zastopana. Da to ni v korist lesni industriji, to razvidi vsakdo. Sijajne kupčije so izvršile tuđi razne strojne in elektrotehnične tvrdke in družbe. Strojne tovarae in livarne so prodale yse razstavljeno blago ln dobile tuđi uaročil za okoli 5 mllijonov.
L Nadvse je zadovoljna inozemska tvrdka »Welker Werke« z Dunaja, ki je napravila za okrog 15 milljonov prodaje in naročil. Seveda igra pri tem tuđi i.vlogo njihova nizka valuta, zaradi kate-re so v stanu nižje nuditi kupovalcem, kakor pa domači producenti. Dobre kupčije so sklenile tuđi eiektrotehnične tvrdke Stebi in Tuječ, Vojnovič hi Cie., »Orbis« Dunaj - Zagreb ln Kremenitzky iz Zagreba, ki je prodala za približno 5 milijonov.
Kranjska industrijska družba je prodala povečini vse razstavljeno blago in dobila številna nova naročila. Tvrdka Lanz je pa imela že takoi prve dni vse razprodano. številne so bile tuđi prodaje in naročbe poljedelskih stro-iev.
PovpraSevanje po usnju je bilo veliko, vendar cena ni konvenirala. Veliko zanimanje je vladalo za manufakturo in so se tud! v tem pogledu sklenile Stevllne naročbe. Naše domače čipke pa so v splošnem pokupili Franco-zi. Tako tuđi prekrasne pirotske pre-proge, ki so prodane vse. NezadovoUl-ve kupčije pa je napravil Cehojug. Medtem ko je v manufakturi precei na-ročb, je ostala keramika, porcelan in btžuterija brez kupčev. Kakor omogo-čuje Avstrijcem nizka valuta dobre kupčije, tako onemogočuje Cehom visoka valuta vsakrSno prodajo. To so valutni križl, ki pa se za letos ne dajo spremeniti. Upamo, da bo drugo leto bolKc
Veliko je povpraSevanje in pokuSa-vanje vina in so se tuđi v tem pogledu izvršile oziroma se bodo ogromne naročbe. Zlasti uspešno konkuriralo štajerska vina. Clotar Bouvier in Čuček sta zadovoljna. Manj zadovoljni so kemičar ji, zlasti izdelovalci čistil in krem za Čevlje. V tem oziru prevladujejo domači izdelki, ker so kvalitativno veliko boljši od ostalih. V splošnem ie končal velesejm z uspehom. Zadovoljni so Hrva tje, deloma tuđi Cehi in popolnoma Avstrijci, zadovoljni ltalijani, zadovoljni sploh vsi tujci in domaćini.
Popularnost našega sejm«. Kako popularnost uživa ljubljanski velesejem, dokazuje dejstvo, da je sejmsko vodstvo bilo sedaj že naprošeno od 50 ino-zemskih tvrdk, da se jim rezervirajo prostori za drugo leto. To je zopet dokaz, da ljubljanski sejem ni navadna domača prireditev, temveč velik tuđi s strani inozemstva upoštevan medna-rodni sejem, ki mu tuđi vse spletke naših nasprotnikov ne bodo škodovale.
Enako včeraj je tuđi danes sejmi-šče kltub slabe mu vremenu dobro ob-iskano. Zlasti je prispelo mnogo kmetov z dežele. Dopoldne so si ogledali sejmsko prireditev za časa mednarod-nega invalidskega kongresa tukaj na-vzoči delegati raznih svetovnih držav. Izrazili so svoje zadovoljstvo nad uspe-lim sejmom. Okoli 10. dopoldne se je prlpeljal v avtomobilu general Mai-s t e r s soprogo. General je z velikim zanimanjem in pozornostjo ogledoval vse paviljone. Dopoldne je sejm pose-tilo že nad 5000 obiskovalcev in skle-njenih je bilo tuđi danes več kupčij. Do včeraj je znaŠalo število vseh obiskovalcev nad 200.000 ljudi.
Fedor Švlgelj:
NASA STROJNA IN ELEKTROTEHNIČNA
INDUSTRIJA TER NJE INOZEMSKA KON-
KURENCA NA  LETOSNJEM  VELE*
SEJMU.
Bivša Avstro - Ogrska je tvorila dokaj enotno gospodarsko celoto, kajti južnejU kraii z Ogrsko vred so tvorili žitnico, do-čim je bila v severnih in alpskih pokrajinah visoko razvita industrija. Ob razpadu Av-strije in osamostvojitvi njenih narodov so se zato storile doka) enostrar.sko razvlte države in med njim! Ie ta usoda zadela tuđi našo kraljevino. V pretežnem delu ie ta poljedelsko visoko razvita, a Se daleko ne stoji na višku. Akoravno pa Ima tuđi velik del goratega alpskega sveta, je Industrija v teh delih zelo slabo razvita in to vsled že omenjenega avstro - ogrskega gospodar-skega sistema,
NajglavnejSa naloga nasledstvenlli držav, ki vse bolehajo na enakih, oziroma obratnih slučajih enostranskega gospodar-skega razvoja, je zato, da z vso vnemo po-spešujejo povzdigo zaostale panoge narod-nega gospodarstva. Z veseljem lahko ugo-tovimo, da je na Sa mlada država dokaj uspešno začela reševatt ta problem. Dočim se vzhodne pokrajine razvijajo In izpopol-njujejo v poljedelstvu, si je industrija !z-brala za centrum našo Slovenije
Vsa Jugoslavija, zlasti Srbija, ki je v vojni največ trpela, potrebuje strojev za različne obrate In nove tvornice. Polje-delcl potrebujejo moderne poljcdelske stro-je, kakor mlatflnice, slamoreznice, motorne pluge itd. Visoko razvita lesna industrija rabi žage, skobelne stroie in stružnke. Velika množina nelzrabljenlh vodnih sil obljub-lja velik konzum turbin ln električnih stro-jev, transformatorjev In tokovodnfli na-prav. Enako bo tudl dogradltev železniSke mreže, ki ]e v nacrtu zahtevala lepo Število lokomotiv, mostov Itd.
Nenavaden razvoj naše strojne hutastrl-Je je tako Ie naravna posledica vsega tega. Naši tvorničarji pa imajo sila težko stall-šče, bas" danes, ko ie nadprodukclja strojev v Nemčiji, Ceškoslovnškl in NemSkl Avstrl-II tako velika. Ncmčija niti po nesrečnl vojni ni opustila svojega »Drang nach Osten«. Poleg nje skuša tudl Ćeškoslovaška pridobiti odjemalce na vzhodu, saj Čitamo na lepakih praSkega velesejma 1921: »Vrata na Balkan In Orient, zalagatel] vzhodnlh zemell.« Vse to je naravna posledica visoko razvitc civilizacije v zapadni Evropi, kamor omenjene države ne morejo Izvoziti vseh svojih nadproduktov.
Na letošnjern velesejmu Ie zato naša mlada strojna in elektrotehnlčna industrija občutlia oštro inozemsko konkurenco, kl Ima lažle stalISče zlasti vsled tega, ker ie razstavlla tuđi take stroje, za katere pri nas še nlmamo tvornic. Kijub temu ie nait industrija častno zastopana.
NalobsežnefSe pod)et!e, »Strofne tovar-ne fn Uvarne d. d. Llubljana«, so letos pokazale znaten napredek, ne mosoe> v ve-llčnl razstavlial. prostora ln množini pređ-metov, temveč v Izpopoinlenh) posmnetnlh strojev. tako pri lltlnl, kot pr\ obdelavi. RazstaviTent sta dve spiralni tnrbtnf fn ena vodoravna Trancfs - turbina, ter precizno Izđelan ventil, kar nam vse prICa, da bomo naše vodoelektrlCne naprave opremili % lastniml turbtnaml. Pofeg teh so razstavije-ne razllčne transmisije ter specfiaHteta »StP-*a, stroil za obdelovanje lesa, razllčne stružnice, skobelniki, tare ltd„ kl zakliuču-^ejo   s   TtUklm polnolarmeatkom.     Upftti
vnemo, da bo tvornica nali* pri mnogošte-vttnlh lasnih Industrijalcih In drugih tvorni-čariih svoj« stalne odjemalce« zlasti tedai, ko bo dograjena moderno opremljena livar-na, največ ja v državi.
Drugo, zagrebško podjetje »Tebnlkac, }• tudl razstavllo stružntee, žage in papirne stroje, ki pa so Ie kot majhni precizni stro« za fina dela boljSi od onih »Stfl-«a.
Edino naSe elektrotehnično podjetje »Transformator d, d, Ljubljana« nam je Ie pokazalo svoje prve fzdelke: transformatori©, spojne naprave itd. Sicer pa ima v svoji »alogi razUčnc električne stroje firme »Bergmann, Elektrizitats-NVerke« Berlin, Vse ostale naše tvrdke tvorijo po većini Ie zastopstvo inozemskih tovarn. Prva med n5hni Je tvrdka Stebi ln Tuječ (inž. Tnrn-sek). kl Je razstavila ? parate Oesterreichi-sehe Brown Bowerie VVerke, različne trans-formatorje, dinamo stroje, Izolatorje, spojne naprave itd. Tvrdka je naSla mnogo odje-malcev, ker se seveda v na5i državi orno-njeni stroii še ne izdelujeio v Izdatni množini. Pnake predmete v maniSi količini je razstavil tuđi Jugoslovenski Kremenezkv-zavod.                                      (Dalje prih.)
NASA  DOMAĆA  INDUSTRIJA.
Vsak Izmed nas Ima svojo zanj Speci-flCno domačo obrt, katere lzdclkl prlhsinfo na trg potom posredovanja trgovine. Pov-sod In vselej Je domnča Industrija tvorila prvi temelj nadalinemu razmahu industrije. Pri vseh narodih tvori ta domača obrt prohodno fazo. Juroslovenl so glede domače Industrije med prvimi, kar Je umijivo in nn-ravno. Moderna Industrija se je razvliala v zadnjih stoletiih Ie na severu v germanskih pokrajmah. Teritorijalne rarmere gotovo nišo nikdar ovirale Jugoslovcnov zaleti s podelavanjem surovln, kl so jlh sami pro-hrvajati. V vseh krafih Imamo močne vodne sile, na rudnh bognte gore, agilno ljudstvo In dani so vsi predpojrojl za razm?.h naSe velike Industrije. Po nekaterih kraiih pa je domača obrt doživela razmah In viši-no. DomaCo fndustrilo lahko dellmo po po-samnih krajih, pokraiinah in deželah.
V  Sloveniji je na primer razvito na!bolj čipkarstvo in to ob naši jugozapadni   meii. Od Rakeka pa do Žirov in Se je dalje prav malo krajev, koder se lludje ne bi bavili s člpkarstvom. Čipke tega Izvora so znane po vsem svetu.
Na Dolenjskem imamo vrle Ffbnicane, kl so povsod znani po suhi robi Tuđi ta del Slovenije se že skozi stoletia bavi z izdelova-njem »suhe robe«. Deloma prehaja pri njih domača industrija  že v tovarnlSko.
Na Oorenjskem tudl še tupatam naletimo na kako »tvornico« suknenih ali slamnatih copat v priprosti  kmetski hiSt
Platnarstvo tuđi še danes, če prav v manjšem,   nspeva pri    naših    kmetovalclh.
Neposredno pred vojno ie že precei pojenjalo. Pomanjkanje tekstilnih izdelkov za časa vojne Ia pa nešega kmeta prisililo k samopomoči. In zopet Je oživelo platnarstvo. Na Hrvatskem, v Bosni in Srbiji je v tem oziru drugače. Tam Se danes nosijo kmetle za delovnik in praznik r a rodno nošo Iz domačega platna. V Kamniški okolici Že od nekdaj Izdelujejo glmasto posodo, kar pa velja danes tuđi že za tovarniSko industrijo. (Domžale).
Na jugu na§e države *e posebno razvito izdelovanje preprog kot domača obrt (Pirot.)
V   Bosni,  Hercegovini  In Dalmaciji  ali Srbiji skoro ne na:deS seljaške hiše, kjer bi ne stala v kotu priprava za Izdelovanje preprog in zaves. Tudl na letosnjem ljublj. ve-leseimu so zastopane vse omenjene domače obrti, ki jasno kažejo, kaj vse hrani naš narod.
Vse te panoge pa so temeljni kamni naše bodoče industrije, kateri je odprta pot napredka.
Nallepši primer, da se je Iz domače h!5-ne obrti razvil mogočen industrijski kraj naj nam bo Kropa.                              R. G.
ANDREJ JAfOL, tvornica koi ta čotUcv, Karlovce.
Omenill smo ie kratko, da Je v Indn-Strljskem pavlllonu I, v oddelku 386, razstavila tvornica kož In čevljev, AndreJ Ja-kfl, prvovrstne usnjarske Izdelke. Tvrdka je razstavila podplate, rjave kravje kože. Crno in rjavo box In chevreau-usnje in čev-ije raznih modernih oblik. Za izdetavo modernih eevljev Je tvrdka pred dveml leti zgradfla pod najtežjlmi razmerami veliko in najmodernejSe urejeno tovarno Čevljev, ki Ima kapaclteto 500 do 600 pa rov dnevne produkcije. Zaposleni so pri tcj tvrdkl prvo-vrstnl strokovnl delavcl in mojstri. Raz-stava tvrdke je tudl na zajn"cb5kem vcle-sejmu vzbudUa veliko pozornost.
— Antofl Rad. Legat prva specijalna trgtnrtna % ptoatniini »troji ln plsanri8klml potreb&Člnaml, Maribor, Slorenska allca 7. Paviljon H, St. 291. Ssmoprođaja plsatnega stroja »Continental« (med 40 raznim! sistemi na trgovskih Solah Legat v Mariboru hi dr. Fmk v Gradcu najboljSi tn naj-prikladneisi sistem) razmnoževalnega stroja »Ra pase«, luknjača (Lochapparat) »V • I o m a« dela luknje in lepi ter jači kopije, urejevalca pišem sistem »Indus«, nov Izum, brzospona iJanus« Ui »Sine« ter plsalnega stroja »Mercedes« % Izmenje-valnim košem sa ćirilico ro latinico. Lastna delavnlca sa popravila plsalnlh strojev vseh slstemov.
PAVILJON UČITELJSKE    TTSKARNE  NA LJUBLJANSKEM    VELESEJMa
Paviljon E, oddelek 3.)
UCIte^ska tlskama )t rastopana s okvs-no opremljenim oddelkom na vetcsc'mu. V ozadjn je pregled vseh prostorov podietia po fotograflčnlh posnetkih. NnlmoeoČneje se ¥zpen)a v sredini zaloga lastne »Tvornice lolsklh Evcikovi, ki je letos znatno StevIlnejSa po proizvod ih. Posebno novost tvorijo v tem oddelku letos zvez-kI sa okrogio plsavoodF. Juvan-
ea, v treh stopnjah. V ospredlu paviljona so sastopani vsi 1 i s t i I n č a s o p I s I. kl Jih tiska tiskarna, od ilustriranih mesečnikov do dnevnikov, s čemer je razvidno, da se zavoda posebno uveljavlja kot llstovna tlskama. Umeten tisk, barvotisk, nam poleg lasrnih lepakov predstavljajo tud! Šantljevi lesorezi slovenskih skladatel:ev in Ribičevi >Palčki«, kl jih ie založila Jugoslo-venska Matica. Posebno fin tisk nam pa kaže lepal; pariške firme parfumov Drluy-NI-količ. Zastopana je I a st n a založha, katere sistematičnost nam kažejo berl!:t ra osnovne Sole. Poleg V/idrovega »Prvt?a berila« in Ganglovega »Drugega berila« Je letos nova Čcrnejeva »Tretia Čitanka« in R^pctova vCetrta Čitanka«. PodkrajSkcva dela reprezntirajo kniKe ea slrokovno-obrtnn Solstvo v založbi Učiteljske tfskarnc V z-Jožbi tiskarne so izSle tuđi učne kn;!ge za srbohrvaščino in francoščino. Tiskarna je oskrbela lepo založbo mlndin^ke literature. Poleg že znanega Sllihovega spi^a »Ne!-:oč je bilo Jezero« vzbuja letos posebno pozornost Kunaueriev »Kraški svet In njtga poiavi., Jelenčevo delo: 1914—1918, Kravec »Srbske narodne pripovedke«, Flere-Eria-vec: »Levs-lk. Prjavec«. Znano Kunauer:e-vo delo »Na planine« prekaša nrnnoveiše niegovo delo »Kr.iSKi svet*, kateresa bogato in zanhnivo ilustraci'o kazeta v ozndjn dve tabli. Notni stave k, s katerim je opremljena tlskarna nam kažejo Ribičevi »Pslčki« In Adamićevo delo (na'novese) »Mbdtnske pesmi*. Zaloga šolsklh tlskovln je šreci-nlncst Učitel ske tlskr.rne. Za priliko velesejma }e Izdrila tiskarna efekten !e-pak, ki nam predstavlja njeno deTovno pole. Polrg »Vzorčne knjige« je letos izdala ob-sežen nov »Cenik«.
•    •    m
— Na sefm?šča s» !e n2s1r> rekni de-n&rin In se ga dobi pri E. Sraerkol, Rožna uli:a štev. 7.
VcI.ESCJEM NA LIPSKEM. — Lipsko, 10. septembra. (KB.) Celo-kupni obisk letošniefca jcsen5;kes?a vele^ej-ma fe znašal do včeraj 155.00^ trgovskih obifkovalcev, med temi 26^00 inozemcev. Dosejel je rekord.
PoHraiinska oMa razstava
y Usni.
Maribor, 10. septembra,
Razstava je razdeljena na dva ozir. ćelo tri večje objekte: A v GOtzovi dvorani, B na vrtu Dijaskega doma, C na dvorišču, v telovadnid in pro-storih deške Ijadske sole, in le-ti zo* pet na več oddelkov. V razstavi se kaže velik napredek od lani ne Ie po veličini, nego tuđi vsebinski vrednosti. Mnogo prijavljenih razstavijalcev Še danes ni na svojem mestu ozir. so se dotična mesta izpopolnila z naknad-nimi priglašenci. Vsled prometnih in carinskih težkoč je izostala vsa grad-bena razstava modelov iz inozemstva, deloma jo nadomeščajo Ie nacrti, med katerimi vzbujajo novi hitro-sistemni nacrti dunajskega arhitekta Pflrstingerja posebno pozornost. Kras in pravcati biser ćele razstave pa je brezdvomno vrtnarska razstava v objektu B. Če kdo, je vrtnarsko društvo lahko popolnoma upravičeno ponosno na svoje delo in svoje izdelke. Zelo posrečeni v izvedbi so paviljoni. Največjo privlačnost pa vzbuja narodna (kmetska) niša, katero je na željo „Slov. žen-skega druStva" zgradilo »Slov. obrtno društvo" in katero so naše narodne dame napolnile z narodnimi starinami, ki med obiskovalci Žanjejo vsesplošno zanimanje. Za obisk te izrednosti se pobira mala vstopnina, namenjena zgradbi otroške bolnice. Da je vinska razstava najbolj obiskana, to je ob sebi umevno, saj štajersko vino slovi širom našega sveta. Umetniški klub „Grohar" si je izbral srečno mise], svoje umetnine priklopiti tej razstavi, škoda Ie, da se je originalni g. Pistor s svojo posebno staro solo izločil ter svoje slike raje izpostavil dalečločeno v objektu A, blizu tam, kjer stari dravski most na izreden način dovr-šuje svojo zgodovino v pretvorjenosti ozir. prerojenju v okusne mizarske izdelke. Pri kiparju Sojiču vzbuja pozornost osnutek Slomškovega spomenika. Med izredne posebnosti spadajo še: Vahtarjevi (knjigovez) umetniški izdelki iz usnja, Rogličeva „Iro" pa-tentovana kurjava, kartonaŽa tvrdke Benčina in Tomec, gačitelj živali Pajter, Schellove blagajne, Tscharrejev promet komproniranih plinov ter več predme-tov težje industrije in umetnostni izdelki ročnih del, katere omenjamo ob drugi priliki.
Še bolj bi bila razstava uspela, da U se bilo pravočasno uvaževalo, kar smo že glede celjske razstave omenili. Predvsem gre tu za malo srečno izbrani čas, v katerem se vrši tuđi ljubljanski velesejm in pred katerem se je melo prej končala celjska razstava. Vse, kar je preveč, Skoduje vsem. Za vbodoče bo treba vnaprej najti med našimi mesti prijateljskega sporazuma. Le tako bi bilo na naši razstavi v tehnični izvršitvi marsikaj še bolje, kakor je.   Nedeljski obisk zelo Živahen.
t Dr. Fran Župane.
Umri je mož! K'e tak ie še med nami? Jaz ga ne po2iiam. inoža, tako plemenitega, idealnega in skromnega. Ni hlepel po časti, ne po imetju; preprosti tihi dom z zadovoljno družinico, je bil n;e^ov vzor. Le tam je iskal razvedrila in utehe po težkem Ln odgovornem delu.
Dr. Pranc Župane je bll mož milosrdnih delanj v najlepSem pomsnu besede. ZjutraJ navsezgodaj si ga srečava! hirečega po opravkrh. Klicali *o ga bolniki, klicali urad-ni posiL Irnel ie dcla čez Klavo. zato pa premalo čas^ za oddiii. Svoje dolinosti je Izpolnjeval nenavadno natančno In z veliko vnemo. Pri tem pa ni bil n!knli nc!evo1:eii in zadfrćen, marveč kavalirsko vljuden in postrežen. Nikdar nisi sliŠ.il žal besede Iz njegovih ust. Izobražen je bil, da ni mccel biti boi;e. lJilile so ga izrednt duSne in te-lcsne   vrline.
Na tukajSnJI gluhoncmnid je deleval kct zdravnik od vse^a početka pa do svoje smrti, V) je 22 let. Po prevratu je b:l imenovan prvomestnikom zav^dnega kuratori-ja, nekoliko knsnejc pa tuđi članem irpra-sevalne komisije za učitelje gluhoncmcev. Bil je torej na časmih mestih, ki nišo nič nesla. Vsem zavndrTm uslužbencem Je bil pravi očq. Razveselili smo se, kridarkoli smo jja ugledali. Svcje zdravniške posle je opravljal ve^tno in vz^lcdno. Večkrat na tedtn, že cclo vsak dan Če ie bilo potrebno. Je poseč3l zavod in to za malenkosten honorar. Ni se straSil ne dclge poti, ne noči, ne drugih neprilik. »Ne samo kar veleva mu stan. kar mere, to mnZ je sto ti ti dolžan!* je bilo njegovo jreslo. Presedcl je Često ćele ure ob gojenčevi bolnički postelji, tolažeč ma!cc;a bolnika, ki mu ni moRcl že dopo-vedati, kaj ^a bcll. Hladiti bolečine in laj-Šati gorje je zna! ko nihčc drugi. Bil ni samo telesni. marveč tuđi du?nl zdravnik. Zavodnih se), kjer smo rtzpravljali o higijeni, prehrani, cofprdarstvu. vzeroji ln ro-uku, se Je točro in redno udeleževal. Njegovi nasveti so bili vedno premiSlienl ln zato vselej uva'/evania vredni. njegove opazke mile in dobrohotne. Vsi smo vedell, da je v naSi sredi mož izredne intelicrence in velike ter blage du^e. Bil je ideal do-brotnesa čl^veka. Oojcnci in vsi uslužbend smo ?a ljubili. Vračali smo mu s tem le njegovo čisto, odkritosrčno in nesebično Ijubezen. Umevno je. da ta plemeniti člo-vek ni s'dil v darn5njo družbo, katero er-, č€ svojstva, ki ne morejo biti pov?eči ple^ menitim Ijudem. Bil ]e prepo^ten in pre--skromen zanjo. Nikoli se ni $\V\\ v ospredje in nikoli ni obešal svojih dobrih del na veliki zvon.
Njceoveca vsestrnnskega človekol]ub-nega dela nišo pravično uvaževali, ^c manj pa poznali njega kot člnveka. Več kot 40-letno nad vse plodno delovanje v korist lhibljenemu narodu, kateremu Je ostal zve^t sin do f»dnjej:a srčnetra utripa. mu ni moglo priboriti vsaj za jesen livljenja malo odpočitka. Treba Je bilo 5e delat! za ob-stanek. OkuSal Je na sebi briđko resnico Župančičevega veria:
Telka brate> i« življenje, in ni vredno, ća ga nosiš, trdi nieza so darovi, ne velia, da žanje prosiS.« Kot rnož, ki ie dal narodu vse svoje điuSevne in telesne sile, ki ie stal ob strani tolikim in tolikim obupancem v najhujših urah. znal tolažiti, dvi^ati, reševati, mož, ki je dobrih 40 let sluSH zdravstvu in ga dolgo časa vodil, Je bil preponosen, da bi prošli za zasluženo plačilo. Ni čuda, da se je naselila bol v njegovo duSo in mu uco-nabljala življenisko moC. Ni je razodeval drusrim, 5e ćelo svojcem ne, da lih ne bi bil ražhurjal. Možato Jo je prcnaSal ln delal, delal dalje na obsežncm toriSCu mi-losrčja. Toda vsaka stvar ima svoje meie. Tuđi on ni bil iz železa. Moči so mu Jele pe5ati. Končal je tam, kjer Je začel — ▼ delu. Ob njepovi gomili plakamo vsi, ki smo poznali njegov bta<ri značai. njegovo Ciste da5o ln njegovo plemenito srce.            G.
Kultura.
— Dr, Botldar Slrola: Pregled povUe-tti hrTAUke muzike. V založbi •Edltion Ri-rop«, Zagreb 1922, Je Iz51a te dnj precej ob-llrna knjiga dr. Božldarja Slrole o zgodo-vlni hrvatske glasbe. Profesor Slrola poro-Sa v niej zelo izCrpno In temeljito o rarvo-}u hrvatske narodne, kakor tudl umetne glasbe. Na drobno oplsuie delo hrvatskih glasbenlh kulturnih delavcev, navaja ni Si Življenske podatke in zelo natančno tuđi njih dela. Knjiga vsebuje zgodovinske podatke o hrvatskih pevsklh društvih, glas-benem zavodu in drugih glasbenih ustano-vah. Knjlg* obsega sledeče delo: Po krat-kem predgovoru rarpravlja plsatelj o razvoju glasbe pri drugih evropskih narodlh. Za tem pa deli svojo raspravo o hrvatski glasbl v sledeče dele: 1. Muzika u predilirsko doba. 2.) Muzika pučka. 3.) Muzika ta ilirskog preporoda. 4.) Muzika pollirskog doba. 5.) Savremena muzika. — Knjigo naj-toplejc prlporočamo, dobiti pa io Je pri tvrdkl Rikard Rosskamp v Zagrebu. K temu pripomlnjamo le Se. da Je prof. Slrola predavat letoSnjo spomlad na povabllo odbora Olasbeno Matice, odnosno g. ravnatelja Hubada na tukajSnjem konservatoriia Olasbene Matice 12 ur o hrvatski iilasbl ta v katerem času nam Je podal v ekscerptv vso to. kar omenja v omenjeni knjigi.
Zbiraite znamke
sa
JuioilovensKo Matico!
štev. 206.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne  12   septembra  1S22.
5. stran.
Dnevne vesti.
V UubLiani, dne
— Za nameščenje mariborske oblast! je ,Jutro" prcskrbelo že dve '■■■SI v Gosposki  ulici  (48 in 50 ozir.
Crekova ul. 8.) in našlo ob enem tuđi :e kredit za 1 in pol milijona din. Po naših informacijah ne ve na mero-dajnem mestu živa duša o kakšni taki lupčiji, ki bi bila v tem smislu sama ob sebi iluzorna, zakaj nad 6 milijo-nov bi stali samo niši, a preureditev za oblast najmanje toliko, pa bi bilo še le do polovice potrebi ugodeno. Kam pa s tolikimi strankami iz obeh hiš in to zdaj pred zimo? Vest se zdi špekulacija nemškega lastnika obeh hiš Kokoschinegga. Povzročila pa je ta vest veliko, in če smo prav poučeni popolnoma neupravičeno razburjenje tuđi izven strank v obeh omenjenih hišah.
—  Arheolog don Bnllć v RogaškI Slatini. PiSejo nam Iz Rogaške Slatfne: Te dnf se je nahajal v Rogaški Slatini    najstarejši jn najrednejši  kopallški  gost, ki je prihajal tja  že 25  let.  To je starina, učenjak, arheolog,   čuvar   hrvatskih   zgodovinskih   starin g. dr. don Fran Bulić iz Dalmacije. V nede-jjo Je odhajal. Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, v čegar imenu se je   s prisrčnfm govorom poslovil od njega    osvetnik dr. Št. Ortner iz Zagreba.
—  V spo min  dr. Franu Zupancn. Prcđ-sednik   Sentpeterske   podružnice   v  Ljubljani z.  Viktor   Rohrmann   je   izročfl1   uredništvu  »Slovenskoga Naroda«   znesek  150 D (600  K).  trt  kamne  v  počaSčenje  spomina preminulega dvornega  svetnika    dr. Frana Z u p a n c a, ki je bil skozi tri leta domaći zdravnlk rodbine V. Rohrmannove. Znesek ie bil takoj po skupSčini izročen CMD.
—  Za »Jugoslovensko Matico« Da po-iasti uspomenu  nezaboravnega blagopokoj-nega g. dr. Fr. Zupanca Je darovala obitelj N. Novakovlć na dan pogreba  100 D    za Jugoslavensku  Maticu.
t Dr. 2?ga Vodušek. Po đolgem, nelzrečnem trpljenju je danes umri g. dr. Žiga Vodušek, sin profesorja Ma-teja Voduška in brat ođvetnikov dr. Božidarja in dr. Konrada Voduška. Gim-razijske studije je dovršil v Ljubljani, juridične pa na Dunaju. Vzgojen v strofo narodnem duhu, je bil vsikdar med prvimi. kadar je bilo treba braniti naše narodne svetinje. Ko so leta 1908. krvavi septemberski dogodki razburkali vso našo javnost !n izzvali ćelo v mehki duši pohlevnega Slovenca tak vihar ogorčenja, da se je spontano pojavila krepka, za naše razmere nenavadna reakcija, je bi! pokojni Žiga na čelu onega malega kroga oduševljenih naSih mladeničev. ki so sklenili izvojevati 2a-ljenemu našemu narodnemu ponosu za-doščenje ter odgovoriti na nasilje nem-ške soldateske s tem, da se da" Ljubljani docela slovensko lice. Kdo se ne spominja takrat Žige, ko je nosil na svojih ramah težko lestev ter s svojimi to-variši po Mestnem in Starem trgu sne-mal nemške napise! Takrat je Ljub-l;ana kar preko noči spremenila svoje lice in postala tuđi na zunaj slovenska. Posledica te akcije je bila, da je Ljubljana per tot discrimina rerum dobila tuđi samoslovenske ulične napise. Zasluga one male peščice! Žiga s tovariši je prišel takrat na zatožno klop in se težko pokoril za to svoje, iz čistega na-rodnega navdušenja izvirajoče dejanje. Nemcl so se maščevali in ga zasledovali na vsakem koraku. Hoteli so preprečiti, da bi končal svoje Studije. Ta sklep se jim ni posrečil. Žiga je postal vkljub vsem intrigam doktor m se je posvetil odvetniškemu pokliču. Deloval je Trstu, kier si je zasnoval tuđi svoje rodbinsko ognjišče. Poročil je nečakinjo pokojne-ga barona Schwegla. Po prevratu se je preselil v LjubHano. kjer pa ga je skoro priklenila neozdravljiva bolezen na bolničko postelj. Danes je neizprosna smrt prestrigla nit njegovega življenja, in ob njegovem preranem grobu stoji poleg njegove rodbine ćela vrsta ožaloSčenih njegovih prijateljev in znancev, kate-rim ostane tovariS Žiga v nelzbrisnem spominu kot mož plemenitega srca, kot požrtvovalen drug, kot kremenit značaj, kot prepričan naprednjak in neomahljiv, za vse, tuđi najtežje žrtve vedno pripravljen narodnjak. Pogreb bo v torek ob pol 17. iz mrtvačnice v javni bolnici. Bodi mu ohranjen trajen spomin, njegovi spoStovani rodbini naSe Iskreno sožalje!
—  Umri je v Ljubljani, Sodna ulica St. 4, g. Andrej Tavčar, nadpo-štar v pok. Blag mu spomin!
—   Prvotni Imenik ljubljanskih po-rotnikov za leto 1923. je bil os em dol javno razgmjen. Ugovora proti njega sestavi ni bilo nobenega.
— Sirote vojalklh gaflstor — preskrte. Po le vellavnem avstrljskem preskrbntn-skem zakonu Imajo sirote po vojnih gažl-stih (častnikih. vojnih nradnflclh, eaitetlh brez čina)) pravico do vzgojevalnlne do izpoln'encsra 24. leta starosti ali do preRnJe preskrbe. Kot preskrbljene ie smatrati sirote, kl nastopijo javno ali privatno službo s Pbčo, mezdo. adjutom ali dnevnico, kl vstopijo v vojsko, v voiaSkl ali Javni cfvfl-nl zavod z brezplačno skrbo, ▼ semenlSČ« ali samostan, ki se učljo pri trgovca, obrtniku ali umetnlku, ki ith popoinoma otkrbu-% Vi icvriuJeio trgovino ali obrt, dal* Uc-
11* septembra 1922.
ske sirote, ki se oroožUo ttđ. Nakazujoča oblast je dognala, da mnoge stranke nišo prijavile takih izprememb. Zato odre ja pokrajinska uprava, da imajo vposlati vse vdove voiaiklh gažistov. ki prejemajo za svoje otroke vzgojevalnino (enako varuhi za obojestranske sirote po gažlstlh) naj-kasnejc do 2. septembra 1922 računskemu oddelku delegacije minlstrstva flnanc (voja-Ike mirovnine) v Ljubljani nekolekovano prljavo s sledečimi podatkl: 1.) Imena hi rojstoi datumi otrok; 2.) s čem se peča sirota (poklič) in od kdaj; 3.) dohodki iz tega pokliča; 4.) kje biva in v Čegavi oskrbl je sirota; 5.) knjižni izpisek glasom zadnje čekovne nakaznice. Podatki naj bodo točni in strogo zanesljivi, ker bo Izvršena kontrola. Strankam, kl te prijave ne bi vpo-slale, bi se eventualno uklnilo izplačevanje vzgojevalnine za sirote, starejže več nego 16 let.
—     Mezdoo gibanje trsovsklh sastav* Uencsv. Novo  se  snujoče   »Društvo  trgov-skih    nameSčencev   Slovenije«  v  Ljubljani, ki bo imelo prihednje   dni   svoj ustanovnl občni zbor in je po svojem pripravljalnem odboru soudeleženo pri sedanjem mezdnem gibanju trgovskfh nastavljencev v Ljubljani, pozfvlja vse  tovarlše  In  tovariilce v  Ljubljani In izven nje. da prijavljo svoi pristop. Prlstopnice  se dobe    pri    tevarišu  Otonu RaSki, tvrdka J. C. Maver, Ljubljana, ka-mor naj se tuđi izpolnjone vračajo. — P r i-pravljalni    odbor.
—   Založite se z   medom za  prihođnjo zimo! Na čebelarski razstavl v Marijanišču, kl se zaključi v nedelto 10. t. m. popoldne, ima vsaicdo priliko oskrbeti se s tem pre-prostim žlvllom. Vrhutega  pa nudi razsta-va toliko zanmlvega, da nikom u r ne bo Žal za malo vstopnfno in urlco časa.
—  Podplrajrao domaćine. KroJaŠkf moj-ster Iz Spodnie Siške, g. Martin M a h k o -t a, imel je razstavljcno v pavilljomi L na velesejmu več zgotovljenih oblek, ki priča-jo o izrednem okusu, točni izvršitvi  In fi-nem rezu mojstrovem. Te obleke so bile na mah prodane tn je dobil g. Mahkota že tuđi več naročiL
— Kako pomagat] gladujočim v Rusiji* Prejeli smo to-le pismo: Čitala sem članek »Strahote v Rusiji« v Vašem cenj. listu ter si dovoljujem pripomniti to-le; Imam v Rusiji naj-bližje sorođnike: Živi tam mol stric. Bil je profesor. Takoj po končanih študijah na Dunaju se je preselil tja, se oženil in živi tam že nad 40 let. Pred par dnevi smo dobili pismo od njega s prošnjo, naj resimo njedra in njegovo družino pred smrtjo fakote. Toda kako pomagati? Niti pisma ne moremo poslati direktno iz Jugoslavije tja. kaj Sele kake druge nosiHat-ve! In kako temu odpomoči? Toliko se pi§e o Rusiji in strašnih razmerah, da se človeku trga srce in marsflca-teri izmed nas bi rad pomagal, a kako? Nemci, Trancozi in drujd narodi, da ćelo Italijani, so z Ru«ijo v direktnih stikih. a nam je onemotročeno vsako občevanje z Pusi.io. Med vojno se je poSttjalo v fronto razna da-rila in vsak je prlspeval z veseljem. Tuđi danes bi se marsikdo odzval, ako bi smeli pošiljatl taka darila v Rtjsijo. Tako pa smo odrezani od nje. da niti direktno korespondirati ne moremo, kaj sele pošiljati kako pomoč. Tako nam grinevajo naši bra-tje, ne da bi jim mogli pomoći, ker se nam ne dovoli nobenih stikov. To sem si dovolila pripomniti, ker moram ravnodušno zreti, kako mi umi-ra lastna kri od dadu in mraza, ne da bi ji mogla pomagati. Dopisovati si morem edino potom svojega brata, ki je Župnik v Julijski Krajini. Zelo umestno bi bilo, ako bi priobčili naši časopisi, kako bi mogli stopiti z ubo-gimi gladujočimi v zvezo, da se jim vsaj malo pomore. Verujte mi, da bi bil za to marsikdo odkritosrčno hva-ležen. Moglo bi se tja poslati staro obleko in živila, ki se ne pokvarljo, kakor sladkor, riž in podobno. Koliko bi onim siromakom koristilo in pri nas bi se niti ne poznalo, ako bi se žrtvovalo to, kar vsak lahko utr-pi. — Minka K. (Kolikor nam znano, se lahko živila, obleka in tuđi denar pošiljajo gladujočim v Rusijo potom N a n s e no v e m Is Ij e. Natančnejša navodila v tem vpraŠanju pa lahko da vladika D o s 111 j e v Nišu. Uredništvo.)
—  Ne prosJaSttlt PiSejo nar«: No-tteo »Ne prosj ačiti« v 202. številki »Slo-venskega Naroda« z dne 6. tm. pod pišem t obema rokama in mislim, da r menoj večina javnih nameščencev. Nismo prosjačill !n prodajaJl svojeg* ponosa v mačehovski Avstrljl, tem mani bomo sedaj to storill v svobodnl Jugoslaviji! Vsak polten delavec je vređen tuđi poŠtenega plaCUa in ne bo ie po-sebej za to placilo berači!. Ako te pla-Sllo ravna po delti, šakaj bi se pa en-krat tndl narobe ne »delo po plačilu!« Ako nas nočete plaCati nalemu đelu pri-merno, pa nas odpustlte. ToIOro, kolikor dobivamo plače, si bomo zaslužili po-vsodl In s manjšim trudom ter z manj-Šo ođgovomostjo. Nai služi temu samo en primer: Dobil sem dva voza bukovih đebel za drva. Da sem sam zdrav in mlad, sežagal ta razcepfl bi jih saia
kakor so to storili vsi tuktjšnji državni nameščenci, ker pa sam te*a ni^em mo-eel storiti, sem najel dva soli odrasla deCka, da mi ta drva razžagata in rax-cepita. Razžagala sta jih, a niti vseh ne razccpila v enem dnevu. In kaj menite, koliko sta za to delo zahtevala? Vsak 200 K, reci: dvesto kron, poleg tega sta dobila še dopoldne in popoldne skodeli-co Čaja z rumom in vsak za 10 K kruha. Torej 15!eten fantič zahteva dnevno 200 kron in maleo, jaz pa, ki sem 20 let trgal po bolskih klopeh hlače !n službujem že 31 let, imam pa dnevno 145 K, reci: »eden sto štirideset pet kron!« Komentarja k temu menda ni potreba! Zato pravim: Prosjačili ne bomo, tem manj svojega ponosa prodajnli! Skliči-mo vsi državni nameščenci javen protestni sliod v Ljubijano, namesto da beračimo za polovično seimsko vsfop-nino, od kateresra pač nimamo ničesar, ker nimamo niti toliko, da bi si kupili vsrtk dan četrtinko kiflegra vina, ne pa, da bi tnm po!oj?5ali fina buteljsk?! vina. Povedati moramo, da ne Proučimo, temveČ zahtevamo! Svaka sila do vremena!
— Vefosejem ia državne žel-rnic«. Inspektorat državnih železnic v Ljubljani Je z ekrožnico od dne 21. avgusta t. 1. oi>vefitil podrejene postaje v Sloveniji, đa imajo po-sctnikl II. Ijubljanskega vclcscjma pravico do polovične vožnje na progah d< ?avnih žc-lernic. Odprnva teh udelcžencev nai se Izvrši pri napotu s celimi voznim! kartami, ki veljajo v zvezi s sejmsko legitimacijo tuđi za povratno vožnjo. Omenjena okrožnica je bila postajam državnih železnic v Sloveniji uposlana dne 23. avgusta t. 1. Inspektorat državnih železnic ie rarun tega telefonićno obvestil upravo velesejma, da opozori potom Ča5opisov posetnike tega sejma na okolnost, da veljajo pri na potu kupljene ćele vozovnice ti:di za povratek in da iste pri izhodu na železniSkih postaiah v Ljubljani službujočim vratari'?'" ni potreba odđati. Ako so se dosrodili slučajl, da so posetnild velesejma morali Izročiti pri izhodu na ljubljanskih postajati ćele vozne karte vratar-Jem, je iskati vzrok tega postopania brez-dvomno v dejstvu, da se ti potniki nišo mos:Ii Izkazati z lecitrmacijo ?a vstop v II. Ijfubljanski velesejem. Kakor ie iz predsto-ječepa razvidno, je inspektorat državnih železnic v Ljubljani okrenil in cdredil vse potrebno, da se vrsi odprava in prevoz po-setnikov velesejma brczhibno, niknknr pa ne more odfcovarjati za posamne nedostatke, ki so nastali v tem pogledu, bodisi po krivdi posamnih posetnikov ali nezadostni informaciji uprave II. ijubljanskega velesejma.
— Zdravstveno stanje nesta LIt»M]ane v času od 27. avgiista do 2. set?t. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljr.ne izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 23. os^b, 14 domačinov in 9 tuicev. Smrtni vzroki: »etika 5, pljučni-ca 1, mcžganska kap 1, druge nalezljive bolezni 1, srčna hfba 2, drugi naravni smrtni vzroki 10. Med tem časom se je rodilo 23 otrok, med temi dva mrtvorojena. 14 otrok je moškeg:*, 7 ženskega spola. Nsznn-njene tialezljive botezni: griza 7 slučajev, trebušni lejcar 3 slučaji-
—  Jubilej  grafičnfh delavcev  v Mariboru.   V soboto  se je zvečer v prenapoinjeni Gambrinovi dvorani vršila  izredna   slavnost,  jubilej   petero grafičnih   delavcev,   izmeđ  katerih  so štirje gr?.:   Korrel, Brože, Ferk, Eigel slavili 50 letnico in peti g. Fanedl 30 letnico svojega dela. Slavnost je otvo-ril g. Eržen s svečanostnirn naj^ovorom. V   imenu    mariborskih   novinarjev   je slavljence pozdravil urednik g. Borko, za ljubljanske grafične kolege g. Košem.   Jubilarji so bili tuđi obdarovani z  darili  tiskani  (Mariborske,  Cirilove in Ljudske)  ter  od   strani  kolegov in novinarskep;a kluba. Slavljencem je do-spelo več brzojavnih in  pismenih   če-stitk iz Zagreba, Gradca,  Celja,  Rad-gone itd. Tuđi od naše strani: Še na mnoga leta!
—   Sreća  v  nesreći.  Posestnik  Stroj!« iz Oštroga  se  je  peljal  nedavno v  mraku s praznim vozom domov. Konja sta bila žei-na pa jo zavijeta h koritu pri prvem  ob-cestnem vodnjaku.   Ker pa   je bilo    korito prazno stopi gospodar z voza, da bi navle-kel vode. Tišti hip pa se ukrhne strohnela deska pred vodnjakom, zmanjka mu tal in precej obilni mož telebne z vso silo v glo-bočino. V vodnjaku, ki je 12 m globok je bilo dober    meter vode. Ponesrečenec    Je doljro  kllcal   na  pomoč.  čez  poldrugo  uro £a   je   začul   neki  mimoidoči   človek.   ki   je sklical UuUi, da so za spravili na svetio in *uho   žtvega   In   brez   posebnih   vidnih  po* Škodb. Naravnost čudetno se vidi dt se ni pobil do smrti. Strah In pa sflen pretres sta ma preče] ohromela obe nozi, da danes to-iX o silnih bolcCinah v nllh.
—  Kap 1» udda v petek popoldne zna-nera Izdelovalca sladoleda Pran PeneU iz Opekarske ceste. NesreČnik Jt umri po preteku kratke ga časa N. v m. p.
—  Teika ■esreftu Na smahkem mostu i« zaiel deček Kobile«,  ki prodaja na trgu cvetllce. med dva    topnllka voza.   ReHlni voz ie težko   poškodovaneza   prepeljal   v bolnico.
—  DarOoL   Gospod Jotfp Koslet,   po* sestafk v Uubljanl z gospo soproio   Izro* Čila sta magistrata   mesto renca na krsto ranfkanra   dr. Tranv Župane« K 1000,— sa uboge slepco.
* Tatvfaie. Na veleselnra !• bila krojaču Clriln IglIČu ukradena listnlca iz kroko-dliovega nsnfa % 3000 K. — Posettnfira Jakoba Vldmariu Iz Ižanske ceste Je bfla ukradena velika plahta vredna 3000 K. — HiSnici Rozaliji Kraljič iz Opekarske oeate |c bfla ukradena 100 K rredna odeja,
Telefonska in brzojavna porocila.
Poraz Grkou u Hl^ll Bzifi.
Pađec Smirne. — Grki prosijo za premirje. — Težiti turSki pogoji*
C«ri<rad. 9. septembra. (HavasJ Pre-vladuje mnenje, da bo angorska vlada najbrže zahtevala, da griki poveljnlki direktno zaprosio keinalističnega gencralisima za premirje. Turki bodo brezdvomno stavili zelo težke pogoje, med drusiml Izprazni-tev Trakcije In takojšnjo odstranitev v Carigradu stadjoniranih grških čet.
—  Carigrad, 9, sektembra.  (Havas.) Po poročilih  iz  Adanc  so  Grki  zasedli  žclerni-5ko progo Panderma - Manisa.
—  Rim. 9. septembra. (KB.) Pariški dopisnik »Corrire d   Jtalia« je imel dalši razgovor z zastopnileom ansors'-e    vlade    Fe-rid   Rejem,  kl  je   izjavi!:     Mirovni     p^oji Turčije  bodo,     ć:i  ostane  oriranska   država ncrazdeljena, da se priredi  v Kartu, Eriva-nu Ia Batuma. kakor tudl v Trahlfl ljudsko glasovanje, da bodo dane garnncljc, da Carigrad ln  Marmnrsko morte nikrlar ne pri-deta pod nadvlado kake tuje «ile in da se konćno Dardanelc otvorilo svocoćacmu tr-govinskemu prometu.
—  Pariz, 9. septembra. (Wo!ff.)   Kakor javlja   >Tcinps«  iz  Angore, so  tursko  kava-lerljske kolona  vkorakale v Pergomon.
—  Atene. 10. septembra. (Havas.) Kalo-geropaulos ie odloži sestavo kabineta. Kralj ]e poklical k sc^i Trlnnta Jilako^a,
—  Angora, 10. rertembra. (Hav?i5.) Gr-sKi predio^ za premirje je Ml s posredovanjem   zaverniš'dh   viških   komlsarjev   včeni izrečen  angorski   vladi.       V  parlamentarnih krorih  prevbdtije  mnenje,    da  mora  neposredno sr^kl vrhovni poveIiln''K sara zaprositi za pretnirie pri torSkem vrhovnem po-vel'stvu.   Turki   zahtevajo   p^po'no   izpraz-nitev Male Azije, izpraznitev Trakije, kakor tuđi    odstranitev   sršHh   čet  iz  C?.riirrada, dalje   zahtevaio,  da  mera  rr^ko    brodovje nemudoma zapustiti maloazi^ko rb^Ic. An-r^orska vlada bo zahtevala  tuđi    povrnitev
v^o šJcr.de, ki so fc> Grki  povzroćia z oki* pucijo iNii-.le Azije.
—  Atene, 10. sektembra. (Hav3s.> The-odokis je po povratku  iz Smirnc  iTi^vli, da je izpraznitev  metta od strani Grkor koo-čena.
—   Pariz.  in.  septembra.      Mlnlstrstro mornarica nazna'jj, da je druga turska divizija pod povcljstrora  renerala Zal>kl Be\* zasedla  Srnlruo.     Kenialističnc  četo  so  bror odpora   vkorakale  v   mesto.  Povsod   na&O* pajo korektno.
—  Angora, 1<\ septembra. (Havas.) ¥&* malistićne čete sa včeraj zasedle Smlrno.
—   Carigrad,   10.  septembra.   (Izv.)  Zfr vezni^kl   visoki   komisarii   so   narnanill   CT-Žkemu  miniserstvu  delne  pomole   za  premlrv-ie. Obenem so crSko  vlado obvesilll o ta4 tervenciii pri zastopnlku    an^orske    ▼ladA Gr§ko zunsn-c ministrstvo ie spre'cio rbv©-stilo s hvale:"nost?o. Caricra ski ciplomatifc-ni  krogri   razmotrivaio   pogoje   premirja,  kl jih sta\i ansorska vlada. Pogoii se v blstvn strinjajo  z  onfmi, ki  ii'.i  objavlja londonsko In  pariSko ča.sopisje. TurSka  javnost  propa-cira  z vso žT^vostjo ičc'io cbnove  Isl.imske Turčije.  Odločno  nastop.i   za   vrnirev  Tra-ciie ln posc!)no Odrina.   V vnjašklh krogih oplsujejo, kako ]e angorska vlada znala na brro  organirirati  In opremiti    K-cmallsiUno vojsko.   Tekom   1^  mesecev   je   bila   opremljena   voi^ka,    ki   ^teje   330.0OO   hajonetnv   z artiljerijo   in   konjenico.   Oprema   vojske   ie pa bi!a tuđi flnnnčno zelo otežkočena, a V^e tež^ve  so   zm.'i   keraalisti   prav     previđao premazati   \n  svoje  namene   Grkom   prikrivati
—  Carigrad.  10. septembra. (TzvJ      V Meki, v glavrem  srodišču  mohamed^nsiv^r ^e  ;e začelo živalino  criban!e,  kl stremi za tem, ći se osvobode vsi tur?kl krati in me' sta. Gibanje ima panislamitični značaj.v t
VRHOVNI SVET V ŽENEVL — Rim, 10. septembra. (Izv.) Ženevski dopisnik »Giornale di Roma« naznania, da odpotnje ziinanji minister Scbanzer v ?e-novo za slučaj, če tja dospe rudi Lloyd Gc-orge. V tem momentu bi se skupSčIna Društva narodov takoj pretvorila v skvp-žčino vrhovne^ sveta. Dalje javlja dopf«-n!k, da se švicarska vl^.da v Bernu resno posverute o akciji, kako Avstrtii pomoći ne samo finančno, ampak tuđi gospodarsko. Motta predlasra, da Švica .skieni z Avstri.io posebno definitivno trgovinsko pogodbo na načelu največjih ugodnosti.
KRIZA V ČEŠKOSLOVASKT VLADI.
—  Pra^a, 10. scptcmbra._(T7V.) Razpravljajnč o deini krizi v Ceško-slovaški vladi omenfa ^Tribuna«, da nameravajo narodni socialisti zahteva ti pri rekonstrukciji kabineta zase tri mesta.    Doslej imajo samo dve. PriČakujejo. da vstopi v kabinet tud! senator  Klofač,  kl  baje    prevzame ministrstvo prosvete.
TFGOVINSKA POGODBA  MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN    MADŽARSKO.
—  Praga, 10. septembra. CFzv.) Kakor javljajo listi, se prične 10. oktobra pokajanja med zastopnlki Ce-škoslovaške republike in Madžarske za    sklenitev    trgovinske    pogodbe. Nacrt je skoro že dogotovljen in je upati,  da priđe    do definitivne pogodbe.
ČEŠKI KOMUNISTI ZA PREMČ
STITEV  PRAŠKE   NEMŠKE
UMVERZE.
—  Praga,  10. septembra. (fzV.) Kakor javlja »Rude Pravo« je vodstvo komunistične stranke v Češko-slovaski  repunliki  sklcnilo podpiratf. akcijo Ncinccv za premestitev nemške univerze iz Prage v kako sever-no mesto z r.emško veČino.
POVRATEK  ZVEZNEGA  KANCELARJA DR. SErPLA.
—  Dtinaj, 10. septembra. (Trv.) Zvezttl kancelar dr. Seipel se je Uanes  zjutraj po-vrnil iz Zeneve.
VELIKANSKT PO?A1? T^SNIH SKLADIŠC V TRSTU.
—   Trst     10.  septembra,   tlzvj Na    velikem    lesnem    skladišču    r. Škednju je snoči okoli 11. nastal velik požar, ki je uničil znatne zaloge raznegra lesa. Požar je nastal v skla-diščih lesne importne tvrdke »Fajd-nea«. Skladisče je popolnoma zgore-lo. Celokupno škodo cenijo na 10 mi' lijonov lir. -------------------------^.------------------^>
Borzna poročila.
—  Zagreb,  11. septembra.  (Izv.)      Za-ključek.      Devize:  Curiti   14.55, Pariz  5.9& 6.10, London 345.—, ,^50.—, Berlin 5.50, 6.—, Dunaj 0.1025, 0.1075, FVaga   2.65. 2.70, Trst 3.35, 3.39, NeuTork 77.—, 78.50. Budimpešte 3.40, 3.90. Valute: dolar 74.—k 75.-^    .', .;
GIzslieiil ossln^.
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. Pcvska vaja za moSki zbor se vrši jutri, v torek, dne 11. t, m. ob 6V«. v dvorani pev-skeca zbora. — Odbor.
Solstvo.
-* Na novousttnovljeni srednji kmetti* siri ioll t Mariboru se prične po naroCilu g. ministra poljoprivrede prvo šotsko leto 1922/23 meseca novembra. Prvi tečaj srednje kmetske Sole se otvori le v tem slučaja, ako se priglasi zadostno število kvalificiranih učencev. Dan otvorltve se objavi čim bodo vse predpriprave za to dovršene. Novo srednjo kmetiisko solo Je raEločevari od sedaj že petdeset iet stare vinarske in sadjarske sole v Mariboru, ki obstoja dalje fn začne 51. Šolsko leto 16. septembra t 1. Namen srednje Innetijske sole !e. da se nje učencf Izobrazijo teoretično in praktično v kmetijsld stroki rako, da morejo pozneje t uspehom voditi manjša tn srednja privatna ln državna posestva ter dobro obavljati dr-lavno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji kmetijsk! Solt traja tri leta, a četrto leto je posvećeno izključno praktlčncmu Iz-popolnjevanju (n specijaltzovanju. Sol. leto traja do konea julija naslednjesa leta. Vsi ačend so eksternistl (izven zavoda stanujo-Ci in oskrbovani). Za uCence ni predviđenih nobenih Stipendi). Pogoji za sprejem so: a) starost najma nj 16 let; b) naj manj z dobrim uspehom dovršena popolna meSčanska Sola ali nižja realka ali gimnazija; ako so dotič-^Jld nacun taca absolvlrali kako drugo kmetiisko Solo tll kako kmetijsko prakso aH $o predvsem kmetfSkl sinovi imafo prednost; c) lepo vedenje; č) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno In duševno zdravje, kar utanači tuđi Selski rdravrtlk pred končnim spreie-mom v Solo. ProSnje zm sprelem, pisane lastnoročno na ćelo polo tn kolkovane s 13 dinar.fi, Je poslati do 1. oktobra t I. rarna* telistva sredale kaefljske iole ▼ Maribora (vtaarsJta lola). Proton se moralo prflotttl:
1.) krstni list; 2.) domovnica; 3.) zadnje Solsko iipričevalo: 4.) zdravniSko Izprlče-valo; 5.) spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, kl ne vstopi?o v solo neposredap \z kake druge §ole; 6.) kratek popis dose-' danjega življenja. Obvestilo o rešitvl prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Učencf, ki ne bodo zadovolMvo napredovali ali so neprimerneKa vedenia, se pđsiraniio iz Sole med šolskim letom.    ^'"■'"'~ C''^:*$£
— Državna đvorarređna trgovika lola; v  Mariboru.  Ponavljalni   ln   naknadni   Izpiti4 se prično v prmedeliek  \\t sept.  ob 8. urij V sredo  (13,)  se  vrši  vpisovanje  v druglj letnik od 8. do 10 ure. V prvi letnlk p| veiS! možno sprejetl nobenegrn učenca ozn\ učen-' ke V četrtek (14.) je cb osmi uri otvoritve-na služba božja. Redni pouk se prične v pc-tek dne 15. septembra ob 8. uri Imena nčen-cev  oziroma učenk, sprejetlh v prvi letnilr bodo   objavljena v ponedciiek  11. septera.-bra na rnzcrlaani dosjcJ y Soiskem po*k)DjaJ (Cafova ul. 9j                                  ■    '    <*
Drnifoene oestl.
—   Akademski  kolegi] v Ljubila ni. To-' varrSe akademike. Kl nameruvajo prositi cn 1 sprejem y akad. kolegij ra prlhcdnia Solsko' leto. opozaiiamo da se debe tozadevni for*' mularji pri vratariu akad. Kolegija. Prošnje' je vložiti  čimprej  ravnateljstvu  akad  kole-»j jrlja zadnii rok 11. oktobra 1922. TovarlSi, \X žele informacfj In formulnrje naj se obrnejo: na organizacijo stanovalcev akad. kolegija* Kolodvorska uL 22. Pnložit! je kuverto In 2 Dinar ja, — Odbor orgao. stanoT. akad. KolesUa.
—  Zatim* nesarjer ta prefrajeralcev
daje naznanje svojim Članom, da se va]en5ka preskušnja za vajence, ki se bode vršila 29. t. m. v mestnl klavnlcl ljubljanski, začetek točno ob 8. uri zjutraj. Vsak vajenec se mora prlglasltl z vsemi gospodarskim! in lol-skiml spričevali najkasneje do 20. sept. t 1. pri predsedniku komisije    gospodu    Josipu' Prfmcu, predsedniku   zadruge,   Đelavnlikaj ulica it a, ki |k> dal oadajjna pojainfla^ '
St*« 6.
SLOVENSKI    HAEOD«   *!«*'• septetrtr«  W2%
Ste*. 206.
Iz fljjeia Mtmm sveta.
(Sej* dne 7. t. m.) Slovenska    in    nemška    osnovna stila v Kočevju se združtta v mešano osnovno solo in bo štela 6 slovenskih
Eiov s 4 vsporednicami in 4 ntm-•arrcdov i 2 vsporednicama (za-). Ravnateljici in učiteijskemn it>orti na I. m. dekliški meSčanski soli jfe izreče na predlog rnestnega šol-Jkega sveta aa odlične vzgojne in učne Vfpehe pohvalno priznanje. NareJba, po kateri ništa smela oče in sin ozi-roma h* okupaj službovati, se je ras-^cljavila. Na predlog zdravstvenega Odseka za Slovenijo se je sklenilo, da V »ačetkti lolskega leta posebna komisija pregleda dijaška stanovanja, Če $o neoportčna v z&ravstvenem in mo-falnem osiru. Glede ponavlanja razjeda na meščanjkih Solah se je sprejel )a.-Je predlog: Ce je učenec ponavljal ftftređ, pa je na koncu Uta dobil v mavittn prtdmatib neiadostni red, srne 'uateljska konferenca njegov zopetni j šjn^jem odkloniti. O!ede sprejema '$jidnj*$olcev v me§?ansko Solo se je pa sklenilo, da sme di?ak, ki je dobfl lfa srednji ioli na koncu leta v tistih pred meti^, ki se uče na meičanski $oli, prvi red, prestopiti v isti razred, tf katerem je bil na zadnje na srednji Spli. Neradostm red v predrnetih, ki na meleanski soli nišo obligatni, ne orjhaja v poštev. V I. razred meščanske lole se sprejemajo le tišti učenci, ki }f) dovršili 5. Šolsko leto osnovne 5ol«. (Jlede obmejnih Sol se je sklenilo, pri-Horočati ministrstvu naredbo, da bi na Obrnejnih Šolah 2 službeni leti šleli za 3. Uciteljstvo na ten šolah naj se še posebej honorira.
RaiširittT Sol.
Sprtjmejo le predlogi za raftirittv
siede&h iol: v Žtlimljih v dvorazred*
nico; v Murskl Soboti v Itatrairadnico;
v Caakovi v itirirazređiico, ? Srednji
Bistrici v atirirazrednico; v Kopnvniku
y Itirirazrednico; v Kočeju (sloveniki
osnovna Sola) v Šest razred nico; v Te-
harjih ▼ pttraartdnico; aa Trati v JW~
rirazrednico;   ▼ Laike rn  v  itstrazrad-
nico;   v   Žtor«*h   v  itiriraivednic«;    v
Mačkovcik  v  dvortz red nico.    Pri  $v.
Đolfanku  se ukino ekskurendna lola;
na Fari (Prevalje) se okine ek«pozitura
* in preosnujc ekspozitura na Lctah. —
i          Ustanovijo   se   nove   šale:
! v št. Ožbaltu, v Senovera ori Rajheti-
j burgu,  v Kostelti,  v Čoinjicah,   v Pi-
j javi gorici.
I         PreŠolajose:it. 11, Jc!ce, ob-
| Čina Dobje, v Jolsko občino Žusem. Ssdem hii iz šolskega okoliša Videm se prelola v šolsko občino Rajhenburg. Za stalno vpoko j i tev se predlagajo: Stavka Cobal iz Ve-lenja; Jernej Crnko iz Šmarjete ob Ptsnifli; Albina Lasbacher iz Selnice ob Dravi (začasno); Matija *mid iz Podmorja; Ivan Stibltr od Sv. Antona na Pohorju; Matija Ptčaver it Svitlega potoka (do vpokojitve dopnst); Ana Vidmar-Matko iz Zibike (do vpokojitve dopust). Prošnja Karla Kasove iz Rad-možancer   za  vp oko je« je   sm •dklonL
Interpelacijo i ft samostalni
p r e d 1 o g i.                       i
Interpelaciji ravnatelja Onusa, ki se Uče prof. Vesenjaka, je bila sprev jeta in te sklenilo, da oskrbi pred-sednfk   v. i. sveta   preiskavo,   oziroma
disciplinarno    postopanje    proti   prof. i Vesenjaku. Samostalni prediogi kano- i
afita Vrabra rn kanonika Nadraha nišo prišli v raipravo, kor je postal zbor nesklepčen. NI <uda, 9*j jm traJaU Mja 10 ur in poL         _________________
MziKStraii
PROGRAM CCiKOtLOVASKl! VLADE ZA ODSTKAN1TEV DRAOINJC
—  Pr«sm, 8. septembra. (Izv.) Č©-ttodovaška    vlada    Udeluje    obs«ien program za odstranltev draginje. Ved-no   bolj   naraičaioča   hreepo»e!nost   in Ufka   cnspodarska   kriaa   v   industriji sili vlade, da tačie rtsno razmotrivati, kak»   ?tpoiliti   delavitvo   In   odstraniti drazinjo. Vlada je v glavntm odloćena ie nadalje iiplačevati brtfposeln« pod-poro, v drugem oziru pa namerava vlada započeti razna javna dela.
ODHOO MINISTRA PRAVDf! V PARIZ.
—   Beograd,   9.   septemhra.   (Izv.) Mitoister pravde dr. Lfi'a ivlarkovid od-W^ tfirom priVtodnjih Ani v Par^. d* po-rofa kralja o situaciji. Mžnister pravde pt se  ranima  H\6\ «a  delo naše  delc-»acije  v   gUvni  rcparacijskl   komisiji. Zad«va voine odSkodnine spada nawire5 i
i soda i pod kompetenco ministra pravde. Radi fesa Je ministor dr. Marković rbral glavne podatke o d«lu r«paraci|-ake tffmio^ij^ t Pariau.
PRfCrTfTK  PAR! AMENTARN1OA
DCLA-
^ Đ^osrađ. 9. sept. Ozv.) Predstd-nilc zakone (iajnega odbora Ni?a Tiifu-KoviĆ je napovedal odborovo sejo za 15. t. tn. Zakonodajiri odbor začne takcl z razprsvo o račrtu zakona g!edo službeno pragmatike favnlh nameiooncev.
MINISTRSK1 SVET.
*- Btograd, 9. septembra (Izv.) Pod prtđsMtatvom namestnika ministrskega pre4t«dnika Kost« Timotijevića Je bila včeraj ttjt m!Hl9tnkc^a sveta, ki jo trajala od 16—19. Miniiter pravd« dr. I aza Marković Je poročal o svojem po-tovanju ▼ Pariz o delu reparacijske ko-mUUe. Mmiattr pravdo je obenem omc-Bfl, 4* v Parizu poroča kralju o situaciji. Namtttntk mlnUtrskeca predsad-nika notranji mtnister Košta TimotijeviĆ j« dalja poročal o gibanju bolgarskih komitaik* Čet. Za ojačenle obmejnih straž je bilo odposlano vo^aštvo. Voja-Itvu so določene poiebne dnevnice in sicer nfidnem 40 dinarjev, podnficirjem .?0 dinarjev in redo\om 20 dinarjev. No-tranji minister Košta TimotijeviĆ je dalje poročal o stanju spora s kraljevićem Ojorgjcm. Omcnil je, da ga je kralicvič Ojorgje danes obiskal ter mu je nazna-nil, da odide v Nis.
Ministrski svet je dalie razpravlial ' 0 drazifvi.    Definitivni    sklepi nišo bili storieni. Ministrski rvet je hidi razprav-Ijal n vpralanju gradnje novih železnic. novik te$t In montov. N^ ta način sku-fa vU«a dati priliko sarodit do zaslu- i ika. Knnčno fo bilo podpisanih več u- ; kazov ministra vojne in mornarice glede vpokojitve aekatenh oficir.iev.    ka-kor tuđi ukazi ministra za Šume in rude.
Za pontdeljek 11. 1 m. je napove-dana seja ministrskega sveta.
DEMARŠA MALE ANTANTE V
BUDIMPEŠTI.
— Dnkareita, 9. septembra.  (Izv.)
R©!!Hin«ki listi poročajo, da nameravajo
i zastopniki male antante pri vseh vele-
silah predložiti kolektivno noto, v ka-teri zahtevajo Izvedbo trianonske pogodbe od strani Madžarske. V Budimpešti namoravajo zastopniki male antante storitl demaršo ter protestirati proti rovarenju in delovanju gotovih iredentistićnih  madžarskih  organizacij.
POVRATEK AVSTRIJSKEGA KANCE-LARJA NA DUNAJ.
— Žencva, 8. septemra. (Izv.) Av-strljski kancelar dr. Seipcl je odpotoval v Bern, kjcr obiSče predsednika švicarske zvezne republike dr. Haaba in zvez-nega svetovalca Schultcsa.. Po obisku ?e zvezni kancelar dr. Seipcl povrne na Dunaj.
I                         Glavni urednik:
RASTO  PUSTOSLČMSER.
Odgovorni urednik: Valrntin   Kopitar.
SjSESđfr'£^2Zi2BEai&i3E&^^BBH^^BE^HB9I^I^^EV»¥-^v' T^
Poiori
.V.arila Bole in iMariia RoslT5 sta od-HCfil. brtf, moe vednosti. Iz mojejta m?.-i novanja več perila, stanovaniskih in ku-'•  hinjskfh st\*ari.
Pozivam vs^kogar, kl Je te stvari spravil ali kupil, da to nu'no javi meni ali pa kr. polkfski direkciji (kriminalni oddc-Jek), sicer bom postopa! proti njemu kot sokrlvai  tatvine.
Izjavljam, da nteem plačr.Tk zn dolgo-ve, katere bi naredila na moj račun Mari 'i Bole ali pa kdo drusi-                              742S
V Ljubljani, dne   11. septembra  1022.
J. BOLE.
Krsnikova ulica Stev. 5.
SJftisMiifli teioll
v pokoj* **Če primerpega dda afi sto-žbe. VM itil. in netn. jesika. Ponudbe »od -Četnik/7441*' na upr. Slov. Nar. .                             V                               7441
viJiftjjn dri. nradnlka, bivia tfttttlfiea, spfejtne v oskrbo mlajlega pri4nt«« dijaka. Naslov pove upcava &Ioveasktxa Naroda.                                               7<6l
Naii!an;amo tužno vest, da Je naS iskrenoljablj^ni soptog, oče, sin in brat, gospod
dr. Žina Voduisk
đanes nmrl.
Pogreb se bo vršil v torek dtie  12. t, rn. d\>  V25 lui popoldne iz mrtvasnice deželne bolnice k Sv. Kriče.
tfitblieaa, H. septembra 1922.                            !
ŽaSr oCe rodbine VođnSekove.
., • »* -^ii .•____________                                  *                                     -----------------------------------
ytI**ftr:čTTn' 2&f08$t  naznarrjtth   v   svojem   in   v
iift^iJT svojih sorodnikov žalostno vest,  da mi je  pre-
mfiial moj predobri  ljubljeni oče, brat,   sin«  io «vat gospe d                           -
eađpnlf» v pokofv
iffte  10. t I- ob 7. uri zvečer.
Pogrtb predragega rajne^a ie ^rfii, tr iorek 12. £ rn. ob 3. uvi pop. iz hlše žalosti, Sodna ulica št 4, na pokopali&če k Sv. Križu.
▼ LJnb   an!, dne 11. septembra 1922.
B§3fB!a!!ji!l Kflll hl RE^l.
Zahvala.
Vssm, ki š9 izkazali nafcinu drageuni pekc^iukit,
r^mdfrtb (tol in 2 nami delili tdfko bol,   se  uajtop-leje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni: uradnJštvu socijatao-jfeirerovalnih zavodov, ki je pokojnika ob njegovih 2&đh}lh irdihljajih obdajalo % ginljivo ljubemijo, pev-skemu zboru ^Olasbene Matice* za mile žalostinke, darovalcem erttja in darov v dobrodelne lantne in V&tm, ki so spremili pokojnika na zadnji potf.
T ftjafcifcaal, dne 11. sep tem hi a 1922.
Isllii Zintim i ianšni
v«x fcr«k na ol;«atrr oteh, dlro na per««ih in vozno plahto. NaMov pove uprava Slov. Narods».             7465
gospeoicm
8« sprcJTnt na sttnoT«nj> ^ hren«, «mi tuđi ?amo nm krasa. Naslov pove upr. Slov. Naroda.                                     74q8
po »rodni eeni oprtva za spalno vobo iz trđega lesa In oprema za kuhinjo iz mefckega Icam, oboje ic popolnoma nore. Naslov pove n^r. Slov.                    7479
Sprejmejo se
3 đ raki nlžfih gfirr.rutr.ijckih t«2redov ne stanovanje '« hrano k boljSi dru $ ni, v sredini wm&p. ^ ^lor p*v npnva ?>lov. Naroda.                                               74$8
kl 2na ^in?tt, «c rsmme ni gttpoŠiu}- \ stro m sa« nekolf^o kuhati, žth prt-metiiti f!uibo, gre k«t »boih g99podin)i v merta a'1 na k*k* večjr pt>$«?vo nn dežett Poaudbe po4 „Prid««^744fl" na uprav« Slov. Naroda.                         7446
H£eta za tskoj mcb3ov»rio s«%« z irc^K. pottH'«mt ali 2posam«cni sobi. P»mudb< pod .Nujao 74«j- oa npr, SA. Nar.   74^0
kavi na ili ka'utoc^, ili f#»*ln4i mu t»ra rnjeti^om mjestu,   na potzakup   uztu Hi eventualna z» ktpiit. r»Wii« bmi 9?q** lista pod „13čeV7445"                        7445
3. ktnika učittljitča, i dobrirai sprier-vtli. Uče instruVd]«; rroti lirani in fttn-r ovan ju. Doplača 1200 K mesečno Na-?lov pore uprava S\t*w. Nareda.     7455
TRSOVSill SOTRUDNtK
77  iU «^t, 'eur ew   aianufak ume,  f a-knt, tel«i  in fpcet^-j^e  ttr»ke, 4<*°-vel do s«4i   kot poslovodja   v vttH trgovini na 4*lcV,   2cl1  primcr*e  »1 (fbt ▼ b«<tfei koji forenjl tlrokl   (m   d«he1* ali na drobn«) v  nestat   ali   na   deicli. PrtvMme iadi aittto  sklaalliiftiti  a, ! -otntka ali   vodstvo   trnke    po4minice. < Obvrstila p*4 „SUrejia m*t 7457"   na ! »pravo Slov. Narod«.                       74>7
0 V«! 4 OSKrDO
ft sprelme ■»laji'i dJjak te deort nd-hine. Naslov pove uprava Slovenskog« N*mia.                                              74A2
•rednje Sofe s« spreimota v sredini me-sta v e«lo oslnboV Naslov fovt irpra^i Slov. Narod«.                                     7459
Ml MW
% 80 do 75 Hsvl sllnarj! za obfiojcfe »odjet'e, ki se povtča. Jako dob fltano-sbo. S sodelovanlem ali b^e« nj«£n. Ponudb« ma urr. Slovensk. Narod« pod „Dobcr B*peh/f44O"                         744d
in fozdni manipulant z ćalj$o prskao, z znanjem Jesnih ir.dustr. podjetnikov in trgovcev la !» inozemstvu, t govoru in nisavt slov., hnr.t ital- In nem. jezika, želi presnenlti iresto. — Ponudbe pod .Jugoslovan 7473* n« upravo Sioven Naroda.                                               74"«
Ittfttii iiio iipkaJoas
i *• rši  dastnilc  58 »ct star.  samte imo-{ žen sam^stojme   stenogiaflje,   l$če  pri-^erne slažbe v banki ali večfem   inda-str?J»kem p«djctia. Ponudbe pod .Jako m* l)iv 74"4*   mi upravo Slov. Nareda.
nraimo, n porabo kuhinje, f&!€ta mat; n hCi d'vilj«). Ponudb« pod .Hvale?-nost 7453" na upravo Slov. Nar.    7453
Ifm m rmlrto fime? fa £rn?is
«*!??! 7 ftm bW. Mi! ratft?
ilstn ii !ih a tntfiite. afliri?
i. t. i. iifegnft m^a
HEP ^BokffRiiP   liaMftu
H.O U. QmmVnl Btttii tri ie
Senilna ponudba.
Gospodičn« zelo pdkupljivr zunanjostl, \?. ftwc TodbiTte, zdrava, močne postave, zelo firikurlfiva, oko^l 40 let stara, 2t!* znanja v ^vrho res^e ženitne pnnudbc Tmi veselje za velefrjjov!tro «i{ velc-ros^stvo. Vdovci Hire izključenlt Po-nudbo pod „Tiha sredi 7464" na ttpr«vo Siov. Naroda.                                     7464
lito se is t^kof
dcibra kuharica
!                b fpspc-df na dei«li ia
d m k I i ca
k n*«jnneiti otrokti, kater« kim ts^ii ne-kaj šivati. Ponudbe aa Nikola p». Kies^ch, veltpoMtalk Balafjovf dvori »ri Samoboru, HnraSk*.                                   7477
PMHH NA OfteetOt          TVORNllKII ZALOOA f
„UPA MILL"
Ho^@lK€iJaM papir, amTtrt# ia w vrato *t*an* papiriafl »M** m pateTam|a) IM.
•Igsrotefi ?ap3r:
Abadle, CInb, 8amniaf Oolab
A. LAMPRET,  paviljon E 30
i                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               ______________________,____________________
Jurist
ilče zaftisne pr msene s'»2be. Pomidbc nod  .Jurist 7456" na upi  Siov. Nftrrd?.
Wm stonoutmle
v novi grudni1.   Posredovalec   dob? ra jjrado.   Ponudbe  pod   nova st?.vba.7447 na npr. Slov. Naroda.                        7447
čre^njeva s?alna oprava, nova, ličro Irdefana. Naslov pove uprava Sloven. Naro«a.                                              7440
dve d'Jakinji na stanovanje In hrano Naslov pove uprava Slov. Naroda.   743-
Dami MaF
*?tfmlan«r\ rocTcžen s kožuuov r>o in o&iit s kjnk-«wi se proda. Naslov pri upravi Slov. Naroda.                          7448
Priđcn ia pc^ten ^elavec
^jtt kaki>re:;oli sluibo, zinožen vsa^ega deli. Event. ludi kot konjski hiap-e. — Ponudbe pod .Dober ražunar 7475" na upravo Slov. Naroda.                        7475
?rav Icpih xim«Mh Jabolk. slfv, flžola. Preda se samo na debelo. Oglasiti se je na upravo Slov. Naroda.              7458
Državni nradnik
sprejme na stanovanje In hrano dijaka iz rodbine, ki reflektira aa strofo n.v> zorstvd in inst/ukejo. Punuabe pod . Strogo nadrorstvo 7438*' ni upravo Slov   Naroda.                                     7436
in lelteue hlode
od 3—S tn detge   kakor   tadi   ćele 70-
zJcve   kjpi    lesna   dru'ba    »ILIRIJA -,
LjubljaDa,   Kralja   Pr'ra trg «» Uh 220.
7437
Zeniina ponudim!
Tehnlčni uiadnir. 35 let star, s? 2cH seznaniti s pciteno gospodično čedne rnnajr.ost', dohnh stnr;cv, ki bi p. se dovala kak lokal za izvrtevAii|e obrti (icicrne »z?r. lest e skoke ali trgovino) nt promttncin kraju a'i pa fntti.i pri-merno premotane. Posredulto lahf o tud! sttri1. Rc^nr iz]nc ponudbo s s!I-ko po4 .Sreina 7474" oa upravo S'ov. Naroda.                                              7474
vdfMni sklarfilfem tu đvoriičem v Ljubljani, pripravno im vsako podjetie (tu<1i vinsko klet fn vinot«*?) se odda. Ittotam s« proda par koir, ta«A» ^et in brek. Naslov pov« apr. Slov. Nar.             7442
žak t r.a prodaj. Prave se ari npr*vi Slov. Naioda-                                     7444
s«? sprejrneta na hrano In stanovantf. Naslov pove upr. Slcv. Naroda.      7433
ZiBii se stanovanje
v Sp. SiSkI, obstoiečo !z 1 sob In kuhinje ter s pritikUnamf, t e na kim a!i večjim stanovanjem v Ljubljani. Na-iov pove uprava Slov. Naroda.               7434
liilrBT
išče meblirano sobo v mestu ali blllnii okolic;. Ponudbe pod .Stalno 7496" na upravo Slov. Naroda.                        7476
&3ve mesečni sobi s hrano
e'e^trično lučjo \n poscbnfm vhodom se oddasta na raje 3 dijakom. Nas Hipove uprava S!ov. Naroda.             743S
Amerikanska
kontrolna Magoina
na prodil. Prt^ralatl prf oivetnlku dr VALLENTSCHAGU, Šubiceva ulica 10 nasproli  .MladJkiV                           7172
Uradnik
strojni tehnlk, tud! komercialno dobro naobražen, vešč slovenskega, nemJk'gn in Itslijanskegn jezika, z dobrimi spn-Čevall, Išče primerno službo. Ponudbe pod .Agllen 7372- na upravo Sloven. Naroda.                                              7372
gospodična
srrdnje starost4, samostojna kaharlca, išče službe gospodinje. Ponudbe poj .Spretna /410" na upravo Siovenskegi Naroda.                                              7410
iaii
lepo. prostorno, 33 m dolgj, 9 m Hrok^, na Selu žt. 2 , se da v najem ali s-e tuđi prod<i, Reflektanti naj se oglasijo v Ljubjani, Ambrolev trg 7.           7452
gospa aii gospodična, katera ima pravici za Specctijsko trgovino. Lokal Je n* Tazpolago, da bi abe skupaj imeli trp> vino. Konudbe pod .Skupno vodsto 7451" na upravo Slov. Naroda.        7451
Traži se
liječnik (Ijehr)
doktor cjelokupne medicine za lunu jednog ve! kog poduzeća u Kraljevini Srba, Hrvata 1 Slovenaca. DollCni rc-Drkt.int ra ^ra biti državljanin Kra'Jcviae SHS, imat! dozvo!u za izvrgenje liječničke prakse u nsloj Kraljevini, Imati neki Ulco godina liječničke prakse te biti vjeit §rp»k*>-hrvatskom jesiku. Ponude sa naznakom rlaće (az besplatan stan. o^riiev i rasvietu) te roka, kada b\ mogao dužnost nastupiti rcka, se uprave na uprav ti S'ov. Naroda p< d humski liječnik 7466".                   7466
Stev. 206.
>StOVENSKI   NAROD«  dne 12' septembra 1922.
Stran 7
THE REX CO.
PavilionK. prottor it»48S
Ljubljana
GradiUe št 10
TetofM itav. 268
OPALOGRAPH SffiKK UNDERWOODr,r8lnaTuok
NOVOST:
Potovalni UNDERWOOD
samo 3 kg težak in pis. pohištvo
Lspa soba
v sredi mesta, xa samca, se takoj odda. Naslov pove upr. Slov. Nar.            7443
Klaoir
poučuie privatno b. profesorica Glasbea« Mrtice. Pouk se vrši po najnovejši metodi. — Ponudbe pod .Eie 7472« na uprgvo Slov. Naroda.                       7472
Sprepaeta se
dva »ti trije dijakl at hrano tn ftano-vanje. Naitov pov* ipvtva Stovcaftktf a Naroda.                                          7406
Prodaja.
Bl&a s reatavracijo in gostilnilkim inventarjem na prometnem kraju v Ljubljani se zaradi bolezni ugodno proda. Naaknr pove uprava Slov. Nar.       7370
Na^nanjam siavn. občfnstvu, <?a izvršujem samostojoo
SST   krojačko obrt. "■*
Delam po najnovejšem kroju  in ztnernih  cenah.   ZataAO   *tt  DaBalakl cesil 1T (dvorišče levo). K meri pfidem tuđi na dom. Viju dno se alavn. občinstvn priporočam
________________KARL VALENČtČ, fcroj«6.
Kupimo
vseh   vrst   prazno  staklenice
od konjaka.
•iALKO" veletrgovina Iganla
drufba z o. z. Ljubljana, Kollzej.
„VESNA" Brata Pohlin ft drag,
tvornice vlasnio, kljnklc In rindift sa čevlje ter drugih novosti,
jffp PAVILJON E St 50 *m*
Vsl dopisi na naslov Lisbljaaa I, poftad predal 126.
Naznanilo.
Iz hvaležnosti dosedanjim obiskovalcem moje vinantc na-znanjam, da se bode danes 11. sept po znižanih cenah točil, pristni dolenjec in sicer liter po 15 in 12 V2 Din.
Se priporočam za obilni obisk
VINKO BON,
Dalanjtka vlasna*
Šolske knjige in §sof rebščine za vse sole
priporoča
narodna  WMnjigarrca
POZOR!                           POZC^!
KiiHiiii m ni moji        uvo* - voZ
Osnovni kapital 1,000.000 dinara
Beograd — Cvetni trg
*tu«laniika ni. br. M
Zastupa najveće svetske firme. Prima blago u komision i daje bankovne garancije. Kupuje i prodaje za svoj i tudji račun. Posreduje kod kupo-prodaje. Prima tvornička zastupstva iz cclog sveta. Kolektiramo veresiju 2a račun. Tvornica razpolafe svojim lokalom i magazinima.   Ima svoje putnike  za  ceo  Balkan.   Nudi
svoje usluge celorn trgovačkom svetu.
Direktor 9. Tumltt na sajmu
Upltetl portiru Hotal Slon, L)«H»t|awa
70 0
hipotei posoiilo
na prvo mesto proti prvovrstnemu, selo visokemu jamstvu, se liče za takoj.
Pojasnila daje F. MEDIČ, Ljubljana.
Dalmatinova 7, H nadstropje, desno.                 7470
Kupim
•far« koftlja, ko!eseljne, konjske oprema.
OseMlI AUTO
znamke ,Minerva\ na prodaj. Nadaljna pojasnila pri tvrdki JOS. STUPICA, jermenar, Ljubljana.                          7358
3 dijakl
boljSiii rodbin se sprejmejo na hrano In stanovanje pod strogim nddzorttvom Naslov pove uprava Slov. Nar.       7463
Delauce
ta cementno itrelno ootko, nezaraiano, sprcjme JOS. C1HLAR, cementna tvornica. Ljubljana.                                 737i
■V*   AJouml   "^2
šivahu stro]
>e po ceni proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                    7106
Nagrada.
IŠče >e velika ali dve majhni prazni •obi v sredini mesta. — Ponudbe pod .Takoj 7388' na upravo SI. Nar.    7388
Hehlovano soho
Ciitot s posebnim vhodom, v sredini mesta, iSče mlad samostojen obrtnik 2a stalno, event- z dobro hrano. N.i željo se plača za ne kaj mcsecev naprej. Ponudbe pod .Pcseben vhod 7387 • na upravo Slof. Naroda.                        7387
z dvema ali s tremi sobami s pritikl!-nami za takoj Plačam dotro. Ponudbe pod „Inženir 7369" na upravo Sloven. Naroda.                                              7369
Dliakinla
se sprejme pii boljši rodbini v cb!i.?ja 1 ceja v popolno cskrbo« Klavir na raz-polago. Plata po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Nareda.                  6680
Jtala« 18 24, „Landauief in ,OpeU 12/14, v dobrćm stanja, se ceno pro-dasta. Poizve se v Sp. Slški pri g. LAH, C«lovš:a cesta 13.                            737G
Prodam
H9V0 lllŠO
in 200 ti* d^bro o'r,ranjene vinske po-sode cd 100--800 litrov, 6 hramnili so-dov od 18—22 i'J. Niis ov pove uprava Slov. Naroda.                                     7365
prasni sobi
iSCe ves dan ođstoten mircn zakonski par brez otrok. Najemnina rostransUa = tvar. Ponudbe pod Šifro .MJren par 7216" na upravo Slov. Narodn.       7216
.°0 let stara, z mol na slovenskerra, nem-Ske^a in itaiijanske^a jezika, želi sltižoe v Sloveniji kot b!agajni<*aii a v hotelu ali v trgovini ali pa v pisarni. Dopisi r>od Šifro „A'Mna*, Općina 473 pri Trstu, Italija.                                                 7390
Starrša gospodinja
izborna kuharica z večlefnimi, pivovrst-n!ml sprtčevali, želi sedanjo službo tpremenit!. Zelo sposobna kot vodite-jlca večjega gospodinjstva ali kot za-ncstjlva pomoć gospodinji. Gre tuđi k samskemu gospodu. — Ponudbe pod »Serenitaa 7377" na upravo Slovenskega Naroda.                                               7377
Dr. Bogdan Hovak
zdravnk-bakteriolog in specijalist ta infekcij^ka bolezni ord. od 11. do 12. dopnldne in od 1. do 4. popoldne. — Kersnlkova (Nova) ulica 5, I.   7048
„Icarus"
tvornica mthanlfalh IfraC,  letečih ptić,
mehiljev, aeropUnov IM.  Izdelujejo  te
tuđi railicnt   kotedarjf  1«  reklamni re-
Hefi. — y«yW|^w M* *t- »•.
Bollio oseba
iSČe 1 do 2 p i azni  sobi pH boljši rod bini. P\*U pottranska »tvar*  Naalov pri upravi Slov. Naroda.                         7414
Spreime se čevljarsKi prlre3ovalec
(Zuschneider) Ant#rt Markuny Kolodvorska ulica 42, Ljubljana.          7381
""Tim ii dilafc
iŠćeta sobo v Ljubljani ali na periferiji mesta za takoj. Ponudbe pod .Brat in sestra 7330* na upr. Slov. Naroda.
nSlnaliilar
kl bi vodIH kuhinjo aa približno 200 ljudi, se išče za takof. Plača in nog«!* po dogovoru. Naslov pove uprava SI. Naroda.                                             7 44
prazno sobo
večjo zračno, s posebnim vhodom. ISčeta zakonska bicz otrok. — Ponudbe ""od ,Mirna stianka 73.8* na upravo Siov. Naroda.                                              7378
ročni fi&silnl aparat.
Generalno zastonstvo za S'ovenijo: BeEuiič, Ljubljana, Resljeva cesta 3.                                 7043
Proda ae
niosko kolo
s šttrim) prestavami, skoraj novo ?a Din. H>00— Jenkova ulica 9.         7413
iDijhna struinica (LeitsriacJer, -za fino mehaniko. NasJov pove upiava Si. Naroda.                                              73*0
¥aT  aC*^T4™
sa o^lja In b«noinmotor 5—8 HP se kupi. Srebotnjak, Kolodvorska ni. 81«                    7335
friiatdii glaski
urodam pianolo (samoigralni stroj) np. klavir in sto kosov not od naibolj$ih skladaleijev, samo za 20.000 din. Li re>nim kupcem v poc^-ed \sak dnn r ' 10.—15. uri pri tvrdki G. F. Jurase?- ' v Ljubljani, Wolfova ul. 12.            72^
Na neobremertjero nosestvo (liiSr* ~.:\ gospodarsko poslopje) v jako prorr. n-m kra'u Slovence v vredn^iti ?V ■ 1 000.000*— se iššče posojilo v zne->k'i 400 000 Din proti vknjtfcbi na prvi prostor ter 14 od sto fiftih o^f^sti. Pouud-he pod .Posolilo 14—7427# na upravo S'ovcn. Naroda.                                74.-7
Ui \Miby UbJULu ga hrasta
Mm lepeskt. l«ni cement
dobavljnm v   \ saki   množini   najceneje.
L Jugosiovanski tvornica Bakula
los. R. Puh, Ljubi'ans,
Oradalka uBJca 22.    Taleff. 313.
Sprejme se
MirifliBji
veSča atroitpisja, knjigovodstva in nem-škega Jenka. Vojnavlo A Cl«, Vič-Olmce it 6.                                     7341
I. SANDRIN,
UUBUANA.
Veletrgovina usnja in sirovih kož
_____________________________HilTMl TRG 6
LE0P0LĐ B0&2L & SiE
8TAV£EN0 KLE?ABSTT0 IH VODOVODNA 2NŠTAI&CIJA LJUBLJANA, OOSPOSVETSKa CBSTA 18.
_        ^«.      — _. .»—   ^^        v
VeEIMa izislra raBznoursžaiSi S^igLkoss
tousrnz
naiboišši in naicenelši
a           ■__a         (i           a
Zastopstvo in zaloga: Ivan OaJ&ek, papirna trgovina v LJnb-liaai, 8». Petra ceata 1._____________________________
b^t^5       Oglas dražbe.       742°
Dne 25. septembra 1922. prodavati će se putem javne os-mene dražbe ovogodišnji prirod krumpira sa 14 jutara.^ Dražba počinje  u 3 sata   posliie   podne u uredu   vlastelinstva u Čakovcu.
Dostalac preuzimlje krumpir odmah iza vadjenja, postavno kolodvor Čakovec.
U slučaju nepolučenja odgovarajuće cijene priđržaje si uprava pravo odgode dražbe.
Žaobina 80.000 K
Državni komesar nad imovinoin vlastelinstva E. Festetića u Čakovca.'
Čakovec, dne 6. septembra 1922.
Telefon 527.
mestni stavbenik LJUSLJAISA
SlomSkova ulica 19    .
IZVBŠU3E NOVE ZG^AD&f IN POPRAVJLA VSEH VRST NACRTE   IN   PRORAČUNE
ajap-   Dalo   nalaolldnajel
StrojnOf   cilindrskOf  plinovo olje9   bencinf
peirolejf  parafin,  tovorno  masi ter teh«
niiko«industi*ijske potrebščine
A. LAMPRET
4
Reprezentanca Standard    Oil   Com-« pany off New Yopk                  ,
Ljubljanay Ki*ekov irg IO                     Telefon 247;
—   Paviljon E 30   —              '
Manufaktura na debelo
H HRIBCRHIK, UuHljDna, jodna oilca li 6.:
Velika zaloga in izbira. PHVILJON „H4* it. 329.
Tovorns Pletenln in ffionin JOSIP KllNC IH KOMP.. LluNlnno, PollonsKi nasip Sfev. 10
Izdeluje berlinske rute, volnene rašel-rute, fantazijske rute in šale, angleške športne šale in čepiće, svilene modne šale, pletene svilnate samoveznice in naglavne rute (Cachenez).
Stran 8.
SLOVENSKI    NA POD«   dne 12   septembra 1922.
stev. 20 .
Najf inejše čajne mešanice
v palcetih. znamke ..Buddha". so prlznano naj-———boljie. dobilo se povsod. ———
„Tea Import" Hitna i hl. Llife. Jodna ulica l!n. 2.
Francosko-Balkanska trsovska družba z o. z.
Vgi trgovski posti z Balkanom.
i^jVvni najsiov: 3l6 Telefon 15-19.
1, Rue dc la pitrre iarga,
LAVRIC & CIE.
Strassbours
(France).
1, Rue de I« pierre larse.
rfiTrr-'iiiiTimum-----------..........----..........-~...
Vsl trgovski posH z Balkanom.
Brzojavni" 'nasiovV'T.SLbVBMiA"! Telefon 15-19.
tesermute v ^Slov^nsiism Burodu".
TOVA£NA<FUŽiNE PB1 UUBUANI.
NchanKna plcttlnk« ta tfcalaic« trpkov.
%%Č«9n£ B g^A-rJLt^ m        Titfif OW 111.

51 af ssE"*aS^?^ 3®
irgovsk^^a paviljona ih razstavižća. Vs« najpraktičnf]§<?, iwj-lepše in najboijSe, kar je svetovna tebaik* v »tcold
'^^f!??^*^Mi                       dosedaj iznašla at preUkoiiia,
v svojih paviljonih. Na ogled postavljene najmođernejse
iivcioi stre* no gwi!fa elekfirlSaa sila
kar prihrani Ča* in denar
To jii življeasko vprašanje samo   tvornic marveč velja dan-dante prihraniteT eaaa in denar ja posebno u rodbine.
tato pay3}onev Vam   bo   donesel vec  koHMi   ia  nabave  ko* vse senzacionalne klno-predstave!
Ma BBvfliM r. feu 112
9€ op^zarfa tUivne dbHn«t/o Rautav-if«ni so razni sovi mo<UU, oUoftld vo-illUi, dvokolftca, Motorji, M^atni ttroji, vtakovistni dell In pncumr.i ka. |C«nc : nizke. Ccniki fraako. nTri&una«, to-ra-na dvekot«« ta •trofi^^i v»^tfltov' I jublUaa, Katlovska cea u 4, Zvonar-s*a utka 1.                                       6059
Oset Andrei
filarlk«r
Aleksandrova eerta 57, telefon ift. Va>* i a trgovi na   tona,   slanic,  drvf
korute, ovt», saelj« itd   Bf^o|avi OSET AND^EJ, Mar>b«r.              «W2
' biik©r,  medenino iid. kupnje po najvttft  eeni Utet. ?&ttfeelmr,
Liubljana, Praiakova uiica.    7283
n Miiil teo^l ni:
£. ŠIH5617ES   BSBL
i!
■   preda \rmko mo^žlao ^o }aio nrsk« cen. .   ,SLOC3f:ADr. tovaiaa Kertrt          V38--
Muka tura i,   alabaftrski  in  lom-f}eni taavtc
Hayeya! libilo!
fSij^aiiS^   a   H Julii
Cdlie
mestnl tesarsbl mo ster v LJnbl]anl, Prule St. 8
otvori dne 9. septembra 1922
parno žago na Skofljid
Sftrolni ođdelok le oproaljon z vseml nm)mođome|šlml stio|i za obdelova-
m\e lesa. tagalo ae bode tuđi straafcam. katorlm so  na razpolago polno-
iaraaioaiki. Isdolavali  ae bodo  lailjakt  pođi   (SohlDbođeo) railičnih  vrat
gm   ihj            Snpttfem lea vaaks vrate ka*            ^-m
^LJm           kor tndl oole ooidno paroele«            ^»-jaw
ProTmamo&i vs«  ioasiraka ln v   to   atroko apadaloda dala: vile, raostOTOf atolpo, kupolo, Toranđe, vrtno bls'ce 1. t« d« —   —   po laatnik ali tujih načrtih.   —   —
Csne noeree!  ^BS        0     fr       MF*   Izorfiffsii solidna! I
Up^s in pradcii.i raznaurstnega ino-zeinskeia   manufaiktiirnega   blaga*
DT ^Bt                     fnft Sb        d                           ¥^a    aaHBaaT     aaa^aaaaa   aaav aaV BB |B ^H     aaai LaV a^S aaV
V  Ljubljana, Mesini trg
Ps2.T^n! odđsleh za plete-nf^fi, trlkonaio in perilo.
Prva odlikovana daSriiatinska parna destilerija
= SPLIT =
i                                   Vtemet&na leta 1879. od Vida Morpurgo.    .   ■        -               »
PRVOSAZSEDME SPECIJALITETE:
Haraschino wSBJau. Maraschrno ..AL5A". Cognac V.DALMATIA". I. Medldnal-Cognac
„DALMAT1A VSCUX", CBČMES DOUBLES.
Zraven tega vsakovrstnl NADFINE3I LIKERI.
Žaanlc: DROPOVICA, JUIVOVKA. BOROVICA. RUM, MASTIKA Kd: Ekstrakt od ma-
raike (dalmat višnje) za tovarne likera, prellneea, bonbona. za slastICarnc — (sve-
tovnl Izvoz).   Ekstrakt od CKERRY-BRANDYV PUNCH-A itd.
Velesejem psvilloti a tt. 241.                                  Cenik nm zahtev.
Zastopnik Adotf Kordin9  Ljubljana, Detovnova ulica St. 9.
i W    ■ "'                '    *    )i^2^aBubLJflB^pftvb3Baw^SlBKaBk^BBa£3HECSBaBkaaMBB7a^B^^B^B
T#l«fon *tev. 8                               mMpi-^11 ekivaisaa kotodvora.                               Telofon štew. 3.
kupiif«  in  proda|a  deviza  In  valuta  po na;ugodnojš.Si dnevnih canah.
Ima pd&&£ien bopaKsi edđaleGc«                       Prevzema vsa ban£ne posle.
} ^•#nSna ju   n^   »Narodno   tiskarne««