Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. KI TOVARIŠ Stanovsko poiitiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1"50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Restii casi. Dobro gospodarstvo je temelj lepše bodočnosti. Dosedaj smo posvečali premalo pažnje gospodarskim vprašanjem, bodisi v stanov« ski organizaciji, bodisi pri naših stanovskih gospodarskih podjetjih ali pri občih javnih gospodarskih vprašanjih. In vendar je gospodarsko vprašanje te« melj in predpogoj dobrim socialnim razme« ram, je temelj vsem političnim in national« nim vprašanjem. Dolgovi rušijo in onemogočajo vsak razmah in napredek, pa naj si bo to pri or« ganizaciji, pri stanovskih gospodarskih podjetjih, v narodu ali državi. Časi, ko so se lahko dobili finančni viri, so minili; denar dobiva večjo vrednost, s tem pa nastopajo krize, gospodarske in z njimi v zvezi socialne. Politična in nacionalna vprašanja sto« pajo v ozadje, v ospredju pa se pojavljajo gospodarski in socialni problemi. Ta kriza je obča. Pred to krizo stoji tudi učiteljstvo celo na treh frontah in to v organizaciji, pri stanovskih gospodarskih podjetjih in kot državno uradništvo pred državo, ki ogroža eksistenčna prava in eksi« stenčni minimum državnega uradništva. Časi, da prebijemo kolikor ^mogoče ugodno to krizo, so zelo resni. Grehi iz preteklosti groze potisniti so« cialni razvoj našega stanu nazaj, onemogo« čajo mu času in zahtevam primeren razvoj. Maščuje se premala rigoroznost ter pre« malo širše sodelovanje in udejstvovanje ši« roke javne kontrole pri naših stanovskih gospodarskih vprašanjih. Maščuje se do neke mere prevelik gospodarski absoluti« zem. Politični in socialni boji — često umet« no uprizorjeni —; so nam izčrpavali naše sile in moči, gospodarska vprašanja so pa zastajala in z njimi so se pričeli pojavljati resni socialni problemi, ki groze sedaj posa« mezniku, stanovom, narodu in državi. Slepo strankarstvo in medsebojne stran« karske strasti so onemogočale vsako resno skupno gospodarsko delo; partizanstvo je razdvajalo gospodarske kroge, stanove in državljane; umetno povzročena in gojena nacionalna sporna vprašanja so služila do« litiki za razdvajanje državljanov, da so tek« movali med seboj za čim večjo državotvor« nostjo — v istini so pa isto ubijali, ker so se državljani klali med seboj ter zanemar« jali reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Kamor pogledamo, vidimo gospodarsko krizo, v organizaciji, pri stanovskih gospo« darskih podjetjih in pri državi, ki ogroža naše socialno življenje in nam donaša resne čase. Posledice slabega državnega gospodar« skega položaja se kažejo tudi napram dr« žavnemu uradništvu. Vlada pripravlja s fi« nančnim zakonom za leto 1927./28. sledeči afront proti državnemu uradništvu: Pooblastilo k členu 180. finančnega za« kona se glasi: Ministrski svet se pooblašča, da v spo« razumu s finančnim odborom Narodne skupščine potom uredbe v smislu člena 94. ustave izpremeni in dopolni odredbe zakona o činovnikih in ostalih civilnih državnih uslužbencih, da izpremeni zakon o državnem sa« obračajnem osobju in zakon o ustrojstvu vojske in mornarice, kakor tudi uredbo o razvrstitvi in raz« poredbi činovnikov in ostalih civilnih dr« žavnih uslužbencev in državnega saobračaj« nega osobja. Izpremembe in dopolnitve naj bodo v sledečih mejah: 1. Prejemki državnih činovnikov in uslužbencev naj se regulirajo na temelju današnje razdelitve tako, da se izločijo vse napake in nedostatki, ki so se pokazali pri izvajanju tega zakona, ne da se pri tem prekoračijo proračunsko odobreni krediti za te izdatke. 2. Odredbe o pokojninah naj se izpre« menijo in izpopolnijo tako, da se na eni strani ugodi stvarnim potrebam države, na drugi strani pa podpre one činovnike in uslužbence, ki so postali v državni službi nesposobni za nadaljno delo in zaslužek. V to svrho je treba izpremeniti in dopolniti odredbe, ki govore o pogojih za dosego po« kojnine in o pogojih, pod katerimi more biti činovnik penzijoniran ter o dobi, ki bo služila za podlago določevanja pokojnine. (S posebno novo uredbo bo priznana po« polna pokojnina šele po 35 službenih letih). Te izpremembe in dopolnitve se ne morejo nanašati na one činovnike, ki so bili upoko« jeni pred uveljavljenjem tega zakona. 3. Da se disciplinirani postopek lahko izpremeni in dopolni na ta način, da se pri« stojnost prenese na posebna disciplinarna sodišča v poedinih resortih. Nov člen 180. 1. se glasi: Tekom pro« računskega leta 1927./28. se ukinja spreje« manje novih činovnikov in uslužbencev ci« vilnega reda v državno službo. Izjemoma se lahko povrnejo v službo upokojeni či« novniki ter se smejo sprejeti novi na pod« lagi pismene obrazložitve resortnega mini« stra ministru financ, da je potreba izredna in neodložljiva. Vlada se pooblašča, da potom uredbe prevede kronske upokojence v dinarske prejemke. Z uredbo sme nadalje urediti vprašanje kongrualnih prejemkov župnikov. Člen 180. se glasi: Upokojencem, ki so bili upokojeni pred dopolnitvijo 15. let efektivne službe, razen ako so bili upoko« jeni radi bolezni, se odvzemajo od dne ve« ¡¡javnosti tega zakona osebne in rodbinske doklade. Že dejstvo, da se hoče z navadno uredbo izpreminjati zakone, govori za«se dovolj. Izvzemši določb o upokojencih pa pomenijo vsi predvideni koraki sigurno po« slabšanje in ne izboljšanje položaja držav« nega uradništva. Na račun zavožene gospo« darske politike hoče država hraniti pri uradništvu. Resni časi nastopajo, kakor splošno, posebno za naš stan. Ti časi pa zahtevajo strnjenih vrst in resnih delavcev. Doba, ki nastopa je predvsem gospodarska, kajti le dobro gospodarstvo nas lahko reši iz so« cialne krize v kateri se nahajamo. Politični in nacionalni problemi morajo stopiti v ozadje. Ako bo znal naš stan sanirati gospo« darske razmere in premostiti gospodarsko krizo, mu bo dan temelj za razmah, druga« če se bodo pa maščevali nad njim gospo« darski grehi iz preteklosti, ki ga bodo ubili za dolgo dobo tudi socialno in stanovsko. Bližnja bodočnost nam bo pokazala, ako je učiteljstvo zrelo in sposobno tudi glede gospodarstva prelomiti s preteklostjo in je zmožno stanovsko gospodarstvo po« staviti na zdrava tla. Seja glavnega odbora UJU v Beogradu. Nova pravila UJU. — Razprave za skupščino UJU v Skoplju. — Debata o vstopu vsega hrvatskega učiteljstva v UJU. Po sklepu Izvršnega odbora UJU z dne 26. februarja t. 1. se je vršila 12. in 13. mar« ca 1927 seja Glavnega odbora naše orga« nizacije v Beogradu. V prijaznem Učit. domu so se zbrali polnoštevilno člani Izvršnega odbora in za« stopniki iz peterih poverjeništev, da se po« svetujejo o važnih notranjih zadevah Udruženja in potrdijo razne sklepe in pred« loge, ki jih je za sejo pripravil Izvršni odbor. Slovenska delegacija. Naše poverjeništvo so zastopali: po« verjenik Andrej Skulj, strokovni taj« nik Josip Kobal, urednik Ivan Dim« n i k in člana Anton Hren in Josip L a p a j n e. Predsednikovo poročilo. Kmalu po 8. uri otvori predsednik Udruženja Vlada K. Petrovič sejo in pozdravi navzoče člane iz vseh pokrajin širne domovine. V kratkih, jedrnatih bese« dah poda poročilo o delovanju Izvršnega odbora. Omenja proglas, ki je bil povsod simpatično sprejet, sestanke poverjenikov, abstinenco nekaterih učiteljev, ki nočejo sodelovati v Udruženju le iz osebnih in partijskih razlogov. Izraža nado, da mora vse učiteljstvo v kratkem izprevideti seda« njo pravo smer Udruženja, ki naj ščiti vsa naša prava vedno in povsod. Ako bomo solidarni in bomo stali strogo na nepolitič« nem stališču, morajo prenehati vsa prega« njanja in pridobili si bomo v kratkem vse one pravice, ki nam pritičejo. Načrt šolskega zakona. Nadalje navaja načrt zakona o narod« nih šolah. O njem je referiral Izvršnemu odboru dr. Č a j k o v a c. Posebna komisija v ministrstvu, v kateri so bili tudi zastop« niki naše organizacije, ga je predelala, mi« nister prosvete pa ga je izročil kot predlog zakona narodni skupščini. Učni načrti. Sedanji učni načrti ne odgovarjajo niti šoli, niti učiteljstvu. Potrebno je, da deluje pri njihovi sestavi vse učiteljstvo. Posebna komisija bo dovršila nove učne načrte do meseca avgusta 1927. Pravila UJU. Izvršni odbor je izdelal za Udruženjc nova pravila, ki so sestavljena tako, da nu« dijo vsakemu jugoslovenskemu učitelju možnost in priliko, da se lahko včlani. Pra« vila morajo dati kolorit in dušo vsemu učiteljstvu. Dečji dom. Potreben je tudi Dečji dom, kjer naj dobi zavetje ono učiteljstvo, ki dojde v prestolico. Sprejema naj pod svoj krov pa tudi deco iz vseh pokrajin, ki obišče Bco« grad. Mestna občina je že odstopila brez« plačno primerno stavbišče. Izvršni odbor ima že čez 300.000 Din gotovine. Poslovanje Izvršnega odbora. Poslovanje Izvršnega odbora je bilo intenzivno. Vršil je svojo dolžnost po svoji najboljši vesti. Slišal bi rad nasvete članov Glavnega odbora, pa tudi kritiko o po« greških, ki jih je morda napravil. Blagajna in listi so aktivni, materijalna stran dobra in ugodna. Po teh podatkih otvori sejo proseč, da bi bili govorniki v svojih izvajanjih kratki in stvarni, ker je dnevni red obširen in vrlo važen. Nova pravila UJU. Nato so se predvsem pretresala nova pravila UJU, ki jih je sestavil Izvršni od« bor na osnovi referata državne skupščine in na osnovi načel, ki jih je doposlalo sa« rajevsko poverjeništvo. Tu omenja pohval« no ljubljansko poverjeništvo, ki je edino poslalo podrobno izdelana pravila: V od« bor za pravila so bili izvoljeni tovariši: Dimnik in Skulj, M. Popovič in T'omn Kostič, t a z a r eTv i č in Su« čevič, Novak in Kutllača, Milo« jevič in Tunkl. Predsedoval mu je taj« nik Izvršnega odbora M i 1 i j e v i č. Iz poročila tega odbora je razvidno, da pravil Glavni odbor v tej obliki ne more predložiti glavni skupščini. Priporoča, da jih ponovno pregleda poseben odsek. Po dolgotrajni in stvarni debati sklene Glavni odbor predlagati skupščini obvezno člana« rino, ki ne sme presegati letnih 120 Din. Zato bo prejemal vsak član UJU brezplač« no »Narodno Prosveto« in »Učitelja«. Cla« narino bo določala skupščina s proračunom. Ker pa imajo pravila mnogo točk, ki jih je treba še natančno proučiti, se prepu« sti dokončna redakcija seji odbora vseh po« verjenikov, ki se bo vršila v Zagrebu. Do te seje naj predelajo vsa poverjeništva na« črt pravil do podrobnosti. Tako prirejena LISTEK. Kriza naše srednje šole. (Spisal J. Wester, založilo in izdalo »Dru« štvo prijateljev humanistične gimnazije« v Ljubljani 1927). Srednješolski inšpektor g. Wester rad Potuje in hribolazi, a ne sam. Spremlja ga Povsod srednješolsko vprašanje in tako nam razkriva v popotnem zapisniku razvoj aanasnje srednje šole že v drugi brošuri. Kazdehl jo je na štiri poglavja: I. Doseda« nje reforme. II. Zakonski načrt. Klasični in mode™ Jez'ki- III. Učni načrti. IV. Pro« svetna uprava in še drugo. Zaključil pa jo je z epilogom nekako: Roma locuta, storil sem svojo dolžnost, storite jo i vi ostali in glejte, da nasa nepopolna srednja šola po« stane v bodoče cim popolnejša' Bistvo dosedanje reforme je odprava latinščine in nemščine iz učnega načrta nižje gimnazije; manj važna se zdi ^osp' VVestru odprava stare zgodovine iz II. raz« reda, kakor tudi uvedba enega novega, mo« dernega jezika, francoščine, počenši z dru« gim razredom, naposled tudi petja v I. in II. razred, in nič važno mu ni razširjenje matematičnega pouka, ker tega niti ne ome« nja. Strinjam se z inšpektorjem, da je ta prememba v živo zadela našo srednjo šolo glede na to, kako se je izvršila, a ne stri« njam se, da bi nam reforma ne bila prine« Ma "'česar dobrega. form-"0 namreč sigurno, da je bila re« Učen*' jezikov skrajno potrebna, ieme in 'aJiki so skoroda brez iz« tozih, da je naša srednja šola z jeziki preveč natrpana: štiri do pet. Nikakor nc morem pritrditi, da je naša mladina po« vprečno za jezike nad vse nadarjena in vsled tega se jih z lahkoto uči. Ni vse za vse, tudi tu vseznanost ne izobrazuje. Če navadem za uspeh v II. tromesečju le en primer, se je francoščina izkazala na enem zavodu za najtežji predmet, težji kot mate« matika! Torej če se je v učni načrt posta« vil namesto dveh jezikov samo eden, mo« ramo v interesu mladine to le pozdraviti zaradi prevelike jezikovne preobremenitve kakor tudi v interesu zdrave šole, da nc kaže prevelikega jezikovnega obeležja. Pri tej priliki se ne morem izogniti stranpoti, da bi ne zavrnil mnenja v ne« kem našem dnevniku: »S smotreno izbiro snovi bi se gotovo tudi v realnih predme« tih dosegla štednja na času in energiji, kar je neobhodno potrebno za študij tujih je« zikov itd.« Tega bi gotovo sam inšpektor W. ne odobraval. Že pred okroglo 80 leti so ustanovitelji naših gimnazij sloveisno za« pisali: »Matematika in prirodoslovje se ne moreta več ignorirati; tudi nc moreta do« pustiti, da bi njihova življenska sila postala le prazna senca katerekoli druge, od njiju bistveno različne discipline.« Kako bi šele dandanes govorili ti ustanovitelji ob pogle« du na sijajni razvoj realnih znanosti! Tudi ti ustanovitelji niso pozabili na« glasiti, da celo v humanistični gimna« ziji ni v urniku težišče v klasični literaturi, tudi ne v zvezi z domačo literaturo, ampak v m e d s e b o j n o s t i vseh predme« tov, v pravi sintezi jezikovno«zgo« dovinske skupine predmetov z matematič« no«prirodoslovno, ker taka sinteza izhaja iz pojma splošne višje izobrazbe, katera je cilj srednji šoli. Kdor le preveč naglaša učenje jezikov, nalikuje koscu, ki neprestano nabija, popravlja, brusi in pili, a ne pride do košnje. Morda pa je izbira jezika v učnem na« črtu povsem nesrečna: francoščina namesto nemščine. Tu pa moram povdariti, da sred« nja šola ni poklicna ali strokovna, ni nas menjena praktičnim svrham življenja, am« pak je in ostane v prvi vrsti -r- brezinte« resna. Ona le hoče nadarjeno mladino splošno višje izobraziti kakor more to sto« riti osnovna šola ali meščanska. In v čem obstoja ta višja splošna izobrazba? V vse« stranskem in skladnem razvoju duševnih in telesnih sil, kateri se naj v nadaljnji samo« vzgoji izkristalizira v samostojni in odgo« vorni osebnosti, pripravljeni za prevzem kulturne dediščine. Iz tega pa sle« di, da se moramo glede modernih jezikov odločiti za onega, ki bi nas kulturno naj« močneje dvignil, kolikor ne moremo stati na lastnih nogah in kolikor v nas še ni do« zorela slovanska zavest o skupnih etičnih zakladih. Res je, da smo Slovenci kot neposredni mejaši v tesnih gospodarskih stikih z nem« škim narodom ter tudi obilo črpamo od njega i na kulturnem poprišču. Velja pa to za celo državo?! In okrog naše države? Ali ni tu nikjer francoske orientacije? Kdor je pazljivo čital »Jutrovo« anketo, se je moral uveriti, da se večina nagiblje k francoščini iz mnogoterih ozirov, ki mi jih ni treba tu še posebej ponavljati. Res je nadalje, da smo mi Slovenci z nemško kulturo dovelj prepojeni in da bodemo še ostali za dogle« den čas pod vplivom te kulture, prej ko se bo mogla pri nas francoščina enako uvelja« viti, za to ni potreba, še posebej ta vpliv izdatno podpirati. Sicer pa bi naša srednja šola le pridobila, če bi imela glede jezikov bolj prožen značaj, če bi upoštevala pro« stovoljno izbiro jezikov. S tem bi tudi starši dobili nekoliko več vpliva na vzgojo svoje mladine. Sicer pa sem že leta 1925. zapisal: »Če se bo pokazala trdna volja staršev, da se njihova deca učrt nemščine, se bo gotovo nemški jezik kot neobvezen predmet v nižjih razredih zopet uveljavil v doglednem času. Letos so te besede po« stale meso in kri in najbrž bo ta premem« ba postala stalna. Kar zadeva pa Westrovega učnega na« črta samega, ga zadene prav ista napaka, na kateri smo dosedaj trpeli: preveliko je« zikovno obeležje. Ne glede na to, da hoče Wester imeti tri samostojne tipe srednjih šol: 1. gimnazije namreč humanistične, 2. li« ceje sedanje realne gimnazije in 3. realke ter se torej upira poenotenju srednje šole, nam kaže razmerje ur jezikovno«historične skupine ter matematično prirodoslovne sle« deče: na humanistični gimnaziji odmerja skoroda trikrat toliko časa prvi skupini ka« kor drugi. Na realnih gimnazijah ali licejih pa dvakrat pretehtajo ure prve skupine drugo in celo na realkah je 53% ur odmer« jenih prvi skupini. Števila nam dovelj jasno pričajo, da se ne moremo iznebiti te bistve« ne napake vseh dosedanjih načrtov. V dru« ge posameznosti brošure se tu ne morem spu« ščati, pač me je tu in tam neprijetno dir« nilo, če čitam n. pr.: »tu odkriti priznavalci svojega kultunega prepričanja, tam ano« nimni zagovorniki problematične reforme, klanjajoči se geslu modernosti ali celo re« žimskemu vplivu« ter ugotavljam, da vse kar napišem, podpišem. Dr. Simon Dolar. pravila naj se objavijo in po redakciji pred* lože glavni skupščini v definitivno odo* brenje. Teme za glavno skupščino. O temah, ki naj bi prišle na dnevni red glavne skupščine, je poročal tov. M i h. Stanojevič. Po njegovem poročilu je določil poseben odsek, sestoječ iz tovari» šev: Dimitrij evič a,i Kobala, V. Petkoviča, S tnskem, murikovskem in bitoljskem srezu n' prejelo učiteljstvo svoje mesečne plače Zi! marec do 15. t. m. Ali je učiteljstvo ome« "Jenih srezov sedaj že prejelo plačo, nam 1 znano, ne moremo si pa misliti, kako si štv ia-V^a naša uPrava življenje uradni« naj živi brez plače, morja v°r' "čitelji in učiteljice iz Pri« štev Šl naš Poziv v »Učit. Tovarišu« nr„„'¡x '.2 "vne 10. marca 1927 se je odzvalo pogrešamo fevil° učiteljstva. Vendar pa pogrešamo Se marsikoga. V Vašem lastnem interesu je, da pošljete nemudoma napro« šene podatke. Čakati hočemo še do 31. mar« ca 1927. UJU — poverj. Ljubljana. — Pokojnina za otroke uradnikov. O tem je vnešeno pooblastilo vladi v prora« čun za leto 1927./28., po katerem bo ista izdelala odredbo o pokojninah vdov in otrok državnih uradnikov. Sem spadajo tudi učiteljske družine. — Društvo Skrb za mladino v Ljubljani priredi dne 3. aprila t. 1. tombolo v korist zgradbi dečjega doma v Aleksandrovem. Ker ima društvo humanitarne cilje in skrbi za bedne in bolehne slovenske otroke, naj bi mladina po svojih močeh pripomogla k ugodnem uspehu tombole, da se čim prej dvigne zgradba, v kateri bi bedni tovariši in tovarišice našli zavetje, bolehni pa zdravja. — V 32. številki »Učit. Tov.« z dne 17. marca 1927, 4. stran pod »Književnost in umetnost« v oceni »Rdeči nageljčki« se je vrinila napaka v ime Strnad«Cizerljeva, ka« kor je pravilno. Delce naše tovarišice toplo priporočamo! — III. književna tombola Jugosloven« ske Matice. Dne 18. t. m. je bila izžrebana številka, in sicer štev. 33 (trideset tri). S številko 24 in 7 so bile izčrpane vse ambe, s številko 43 so bile zadete prve terne, s številko 33 pa bodo zadete še zadnje terne. Tombolske tablice, ki so s temi štirimi šte« vilkami zadele terno (tri številke v eni vr« sti), naj se pošljejo najkasneje do 24. t. m. v zaprti kuverti na naslov Jugoslovenske Matice, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7/II. Za slučaj, da bo do tega dne vposlanih več ta« kih tablic nego je še preostalih dobitkov, se bo vršilo tega dne za dobitke še ožje žrebanje in se pozneje vposlane tablice ne bodo mogle več upoštevati. — Državne šole v Prekmurju še do se« daj, akoravno se bliža proračunsko leto h koncu, niso prejele za vzdrževanje šolskih poslopij niti pare. Kakšne so šole si lahko vsak predstavlja, že šest let je bilo vzdrže« vanje zelo pomanjkljivo, ker je gradbena sekcija dobivala le po eno petino do ene šestine potrebnega denarja. To leto pa po« polnoma nič. 33 državnih poslopij dobesed« no propada. Če pojde tako dalje še par let, bodo ostale državi še samo razvaline. Me« rodajne faktorje se je opozarjalo na velike nedostatke šol, sreska poglavarja in veliki župan so prosili za naknadne kredite. Ob« ljubljalo se je, da se bode dobil denar, a ga ni bilo. Mnogi šolski upravitelji so dali popravljati strehe, plotove, šipe, tla i. dr. v dobri veri, da se bodo dobili naknadni kre« diti, a teh ni. Prihajajo upniki, upravitelji jih ne morejo izplačati, ker ni denarja. — Radio v šolah na Češkem. Češka ho« če slediti Ameriki in Franciji in uvesti radio tudi v šole. Dnevno se bodo pripovedovale povesti, deklamirale pesmi, pele narodne in umetne otroške pesmice, vršila se bodo predavanja iz zgodovine, zemljepisja (poto« vanja) itd. V to svrho se bo ojačala oddaj« na postaja v Pragi tako, da bode oddajala s 60—100 km močjo. Na ta način se omogoči, da se bo slišalo Prago po celi Češki in Mo« ravski z navadnim detektornim aparatom. Aparati na kristal so zelo enostavni za rav« nanje, niso dragi (cena 50—100 Din) in so na daljavo 100—150 km dobro slišni in je motenje oddaljenejših postaj izključno. Učenci si lahko take aparate pod vodstvom učiteljstva z malenkostnimi stroški sestavi« jo sami. — V zadnjem »Učit. Tovarišu« v član« ku »Pohlep, zvijača in krutost pod krinko dvatisoč letne k u 1« ture« je pomotoma pisano »Učitelj prosi milosti« namesto »Učitelj ne prosi milosti«, kar je seveda velika razlika. — Minister prosvete je izjavil Glavne« mu odboru UJU, ko je istega sprejel dne 13. t. m., da bo brez odlašanja podpisal vse odloke za upokojitve in napredovanja, ka« kor hitro mu bodo predloženi in da napravi za vsako odlašanje v teh zadevah odgovor« no svoje uradništvo. — Ravnotako je izja« vil, da ne bo premeščal do konca šolskega leta nobene učne osebe, razen onih, ki ijh mora premestiti iz državnih razlogov. — Zakaj? Čitamo v »Slobodni Misli« iz Nikšiča o karakteristični obletnici sle« deče: »1. marca 1927 je poteklo leto dni, ne da bi učiteljstvo okraja Nikšič prejelo po 12 mesecih svojo zaostalo plačo za mesec marec 1926. O tem se je javljalo oblastim, pisale so se prošnje in pritožbe; moledo« valo se je, javnost je istotako ta škandal pretresala, ali vse zaman. Vesela prosveta je preobložena z delom, da ne more imeti v evidenci neprejetih prinadležnosti učite« ljev tega okraja...« Zakaj? — 60«letnica dr. Josipa Čerina. Dne 19. marca 1927 je obhajal višji kapelnik dr. Jo« sip Čerin 60«letnico svojega rojstva. Kdo je dr. Čerin, ne bomo opisovali. Zbog svoje uslužnosti in ljubeznivosti je postal zelo priljubljen tudi pri prostem narodu. Nad« vse popularen pa je pri svojih godbenikih, ki ga nihče drugače ne imenuje kot »naš ata«. Velike so njegove zasluge na kultur« nem polju. Delo, ki ga je opravil tu, je ogromno. Kdo izmed učiteljstva ne pozna »Čerinove pesmarice«, ki je izšla že leta 1897.? V Trubarjevih pesmaricah je izšla leta 1910. v izdaji Slovenske Matice njego« va muzikalna študija. Za godbo na pihala je izdal leta 1923. prvo zbirko srbskih »Kol«. Leta 1925. pa je izšla zbirka slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih pesmi. Ne« šteto slovenskih, hrvatskih in srbskih pe« smi pa je priredil za vojaško in druge god« be na pihala. Smelo trdimo, da njegovo ime v glasbeni kulturi slovenski ne bo tako hitro pozabljeno. Rodil se je v Komendi. Za glasbo se je izredno zanimal že v svoji zgodnji mladosti. V 5. gimnazijskem raz« redu je bil že pevovodja in organist. Glas« beni pouk je obiskoval v nekdanjem Fil« harmoničnem društvu. Kot violinist je so« deloval v dijaških letih pri raznih velikih simfoničnih koncertih. Po končanih gimna« zijskih študijah je odšel na Dunaj študirat pravo. Istočasno se je vpisal na Cecilijino šolo, kjer je izpopolnjeval svoje glasbeno znanje. Po končanem konservatoriju leta 1896. jc prišel v Ljubljano kot koncertni vodja Glasbene Matice in učitelj. Leta 1905. je prevzel mesto vojaškega kapelnika na Dunaju. Isto službo je vršil od leta 1908. do 1916. v Pragi. Po prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je sestavil vojaško godbo, ki jo vodi še danes z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo ter jo dvignil na eno naj« uglednejših mest v naši državi. Vsem od« kritim čestilcem se pridružujemo ob nje« govi 60«letnici tudi mi. — Šolska omladina v telovadnih in športnih organizacijah. Radi telesne vzgoje je dovoljeno šolski mladini, da se vadi v telovadnih in športnih organizacijah, a v odborih istih ne sme sodelovati. Zabranje« no ji je tudi vsako aktivno sodelovanje pri reševanju športnih zadev, ker se ustvarjajo s tem med mladino diference, ki niso v skla« du s pedagoškimi načeli. — Občni zbor Vodnikove družbe v Ljubljani se vrši dne 2. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Zveze kulturnih dru« štev, Ljubljana, Kazino, II. najlstr. — Nadaljnji trije učni tečaji na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki so bili radi škrlatinke v zavodu preloženi na poznejši čas, se vrše zaporedoma pet dni, t. j. od 28. marca do 1. aprila t. 1., in sicer: I. dne 28. marca (ponedeljek) o vzgoji trte in o grozdnem sukaču; II. dne 29. marca (torek) o cepljenju in trsničarstvu; III. od 30. marca do 1. aprila (sreda, četrtek in pe« tek) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja in razkazovanja z vajami. Začetek vsak dan ob 9. uri. Vinarji in njih odrasli otroci obojega spola se naj tečajev udeleže v obilnem številu. Pismene prijave sprejema direkcija navedene šole. Siromašni udele« ženci tridnevnega kletarskega tečaja dobe denarne podpore, ako predlože uradna po« trdila svoje občine, da so podpore potreb« ni, ali pa ako jih kmetijski referent dotič« nega sreza za to posebej predlaga. — Di« rektor Andrej Žmavc. — Modni salon za izdelavo špecialne damske garderobe otvori s 1. aprilom go« spod F. POTOČNIK, lastnik krojnega uči« lišča, Stari trg, Ljubljana. Gotovo bode omenjeni damam postregel z fnajnovej« šimi kroji in modeli ter zato opozarjamo na oglas. — Če je Vaš soprog nervozen, ne ku« hajtc mu prave kave! Postrezite mu z 2IKO. Imeli boste zadoščenje in veselje, da ste ga ozdravili. — Nove tiskovine za šolske nadzornike, upravitelje(ice) in učiteljstva in sicer: 1. spisek učiteljstva ki ima napredovati v osnovni plači in 2. prošnja za bolezenski dopust v zmislu najnovejših predpisov, je izdala Učiteljska tiskarna. Učiteljski pravnik. —§ Odsotnost ob priliki učiteljskih zborovanj, bolovanj pred zaprositvijo do« pusta — vpis v Uslužbenski list. Glede vpisa enodnevnih odsotrtpsti ijn sedem« dnevnega bolovanja ni nobene odločbe, pač pa smo izvedeli, da je prosvetni oddelek zaprosil ministra prosvete za tozadevno pojasnilo in navodilo. Torej počakati! —§ Zdravljenje v splošni bolnici. V 10. številki z dne 14. oktobra pr. 1. je poro« čal »Učiteljski Tovariš«, da imajo uradniki v bolnici pravico do uporabe II. razreda proti plačilu dnevno 10 Din. To pa sedaj več ne velja. Pisec teh vrstic je plačal 18. t. m. za štirinajstdnevno zdravljenje 714 Din ali 51 Din na dan, kar za kronskega upokojenca niso baš mačkine solze. Toliko v splošno vednost in ravnanje. —k. —§ Zdravljenje državnih uslužbencev v bolnicah. Gospod minister narodnega zdravja je izdal dne 24. januarja 1927 pod Ad. Br. 2270 rešenje nastopne vsebine. Na osnovi čl. 1. in 3. uredbe o ustroju ministr« stva narodnega zdravja, čl. 112. urad. zak., čl. 49. zak. o drž. računovodstvu in v zvezi z obstoječimi rešenji o zdravljenju držav« nih uslužbencev v državnih bolnicah, ki prejemajo državne podpore, od ločju« jem, da se državni uslužbenci morejo zdraviti brezplačno le v najnižjem razredu. — Uslužbenci glavnih skupin se lahko zdravijo tudi v I. in II. oskrbnem razredu, a so dolžni plačati sami bolniškim upravam za stroške zdravljenja v II. razredu dopla« čilo dnevno 25 Din in v I. razredu 50 Din. Razpisi služb. —r Razpis službe za učiteljico na šest« razredni osnovni šoli v ¡Cifkovcih, srez Ptuj, in ene službe za učiteljico na štirirazredni osnovni šoli z eno začasno vzporednico pri Sv. Križu pri Roga« š k i Slatini, srez Šmarje pr Jel« šah, ki se je objavil v razpisu učiteljskih služb v mariborski oblasti pod P. br. 403/16«27 v »Uradnem listu« štev. 20 z dne 22. februarja 1927 pod točko č) na strani 108. s tem razveljavljam. Prosveta. —p Trnjeva pot učiteljskega prosvetne« ga dela. Neki tovariš je poučeval šoli od« rasle mladeniče tamburanje po notah. Žrt« voval je v to svrho tedensko povprečno 12 prostih ur v svesti, da je prosvetno delo njegova moralna dolžnost. Vsled pomanj« kanja primernega prostora je uporabljal brez vsake škode in z dovoljenjem šolskega upravitelja šolsko sobo za vaje. Po petih mesecih se je načelnik krajnega šolskega sveta, naščuvan od drugih, pritožil pri šol« ski oblasti, ki je takoj izdala sledeči odlok: »Sreski poglavar P. br.---Zadeva: Kraj; uporaba šol. prostorov. Šolskemu vod« stvu pri I. Načelnik kr. šol. sveta pri I. je podal izjavo, da uporabljajo v izvenšolskem času šol. prostore tamburaši, ki pa od krajn. šol. sveta nimajo uporabnega dovoljenja, ker zanj niso prosili. Po do zdaj veljavnih določilih uporabe šol. prostorov v izven« šolske namene dovoljuje po obstoječih predpisih kr. šol. svet, ki je zakoniti za« stopnik šol. občine kot lastnice poslopja. Ker tamburaši takega dovoljenja nimajo, naj naslov prepove uporabo šol. prostorov tamburašem tako dolgo, dokler si ne pre« skrbe potrebnega dovoljenja od krajnega šol. sveta. — Sreski poglavar: I. I. — Ker je izključeno, da bi dovoljenje dobil, se je prenehalo z vajami in učitelj je rešen brez lastne krivde velike moralne dolžnosti. Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI DOM V MARIBORU je imel dne 6. marca 1927 svoj občni zbor. Po predsednikovem pozdravu in odobre« nju zapisnika poslednjega občnega zbora je tajnik poročal o delovanju društvenega vodstva v preteklem letu. Največ dela sta opravila blagajnik in upravnik založenega blaga. Samo slednji je imel 1949 poštnih enot, med temi 360 tirja« tev, kar ni posebno lepa slika naše stanov« ske zavednosti. Upravni odbor in nadzor« stvo sta imela dve skupni seji. V poročilnem letu je U. D. izdal zem« ljevid slovenskih krajin in državni grb. Z založbo grba je dosegel lep gmoten in velik moralen uspeh. Ker ga je ministrstvo pro« svete priporočilo šolam in je vodstvo vrhu tega prosilo predstojništva raznih državnih upravnih panog, da priporočijo svojim pod« rejenim uradom, da ga nabavijo za pisarne, roma sedaj po celi širni domovini in so« znanja brate Srbe in Hrvate z našim dru« štvom. Slab uspeh pa je rodila izdaja Zolnir« jeve mladinske igre »Šola v nebesih«. Na« tisnilo se je 3000 brošuric in razposlalo 1091 izvodov, toda za nje dolgujejo prejemniki še nad 1000 Din. Dalje je samo ena zaved« na tovarišica iz Prekmurja poslala za upri« zoritev igre 50 Din tantijeme, med tem ko se številni drugi uprizoritelji svoje zako« nite dolžnosti najbrž niti zavedali niso. Letos izda U. D. za lepopisni pouk la= tinske in cirilske črke v genetičnem redu. Nasprotno pa ne more ustreči želji, da bi izdal slike za nazorni pouk, zgodovino in zemljepisje. Ne priporoča se namreč vtak« niti preveč gotovine v gospodarska pod« jetja, ker se ne more pričakovati, da bi se založeno blago v doglednem času razpečalo. Glede spremembe društva v zadrugo je večina članov mnenja, da je treba po» čakati na nov zadružni zakon. Nato je predsednik podal izčrpno po» ročilo o gospodarski akciji društva. Za nje» gov trud mu je občni zbor izrekel zahvalo. Iz obširnega blagajnikovega poročila je razvidno, da je U. D. prejel 1400 Din zaostale članarine, 31.616 Din pa za 1. 1926. Društveno premoženje je narastlo na 314.340 Din 26 p. Tovariš J. Klemenčič je kot predsednik nadzorstva izjavil, da sta z odbornikom A. Farčnikom pregledala vse blagajniške knji» ge in našla račun v redu. Namesto odsotnega predsednika »Od» seka za učiteljski naraščaj« je poročal to« variš A. Hren o najetih prostorih. Izkušnja je pokazala, da malenkostna žrtev, katero povzročajo, ni zaman; kajti dnevno se zbi» ra v lepi solnčni sobani 15—20 učiteljiščni» kov, a ob nedeljah se v nji vrše predavanja. Zato predlaga, da se najeti prostori še na» dalje obdrže. Radi članarine se je po daljši debati sklenilo prositi vsa učiteljska društva Ma» riborske oblasti, da za tekoče leto določijo za U. D. vsaj 20 Din udnine in da je ob* vezna za vse člane. Volitve so se izvršile z vzklikom. V upravni odbor so bili izvoljeni: za predsed» nika A. Hren, za podpredsednika J. Rajšp, za tajnika Š. Vodenik, za blagajnika M. Ko» žuh ter za odbornike F. Karbaš, M. Lešnik, Lj. Muzek in F. Planer. Eno odborniško mesto se prepusti prekmurskim tovarišem in se prosita Murskosobotsko in Dolnje» lendavsko učiteljsko društvo, da imenujeta sporazumno enega zastopnika. — Nadzor» stvo je ostalo staro, in sicer: A. Farčnik, J. Gorup, J. Klemenčič, gospa A. Šijančeva in I. Tomažič. Občni zbor je sprejel sledeče predloge: 1. Ministrskemu referentu g. Pavlu F 1 e r e t u se izreka zahvala za njegova po» sredovanja povodom aprobacij založenih zemljevidov in državnega grba. 2. Šolski upravitelji se prosijo, da vr» nejo blagajniku izkaze o vplačani članarini, ker je brez njih kontrola nemogoča. 3. Učiteljska društva prosimo, da po» birajo od članov, ki se brez tehtnega vzro» ka ne udeležijo kakšnega zborovanja ali pogreba tovariša(ice), za U. D. prispevek v najmanjšem znesku 10 Din. 4. Uprizoritelje igre »Šola v nebesih« pozivamo, da pošljejo U. D. ali zakonito tantijemo ali pa vsaj primeren dar. 5. Ker so priložnostni darovi skoraj popolnoma izostali, prosimo tovariše(ice), da pri vsaki primerni priložnosti nabirajo darove za U. D. 6. Tudi se prosijo člani, da vsako dobro idejo, ki bi mogla U. D. gmotno ali moral» no koristiti, naznanijo vodstvu, da jo re= alizira. „ 7. Predsedniku A. Hrenu se naroča, da zahteva od osrednjega odbora UJU, da s prispevki, katere namerava glasom novih pravil pobirati za zgradbo učiteljskih do» mov v centrih in zdravstvenih domov ob Adriji, v prvi vrsti podpira akcije, ki so že pričete, t. j. zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani in učiteljskega doma v Mari» boru. Ob zaključku občnega zbora je pred» sednik prosil delegate, da vzbujajo v svojih društvih zanimanje za U. D. Š. V. Pevski zbor UJU učiteljstva. —pev. Poziv. V smislu sklepa občnega zbora, mora odbor javno pozvati vse pev» ce, ki se ne udeleže tečajev, da se opravi» čijo. Kdor je podpisal zadnjo častno izjavo in se tečaja v dneh 18., 19. in 20. marca ni udeležil, ga odbor poživlja, da ugodi gornji zahtevi tekom 8 dni. —pev. Novi ustanovniki in podporniki. Kot ustanovnika sta pristopili k zboru okr. učit. društvi Kranj in Kočevje. Vsi člani teh dveh društev pa so postali pod» pomiki z 12 Din letne podpornine, kar so sklenili na svojih zborovanjih 18. marca 1927. — Tovarišica Malči Povšetova je prijavila iz meščanske in osnovne šole na Jesenicah 17 podpornikov in izročila bla» gajniku 204 Din njihove podpornine. Pod» pomiki so tov.: Demšar, Gospodaric, Kla» vora, Perko, Sever, Šega I., Černut, Dacar, Ferjan, Hude, Pibrovec, Premrov, Simčič. Šega N., Vidmar, Zavodnik in Schrot. Tov. T e r p i n Josip je prijavil par novih pod» pomikov kamniškega okr. društva, in si» cer tov.: Andrejkova, Fajdigova, Hiti, Iglič, Rupnikova M., Rupnikova A., Albrechto» va, Gradišarjeva, Smole, Dežman, Arrigler. Poleg tega so dali nekateri, kakor morav» ško učiteijstvo in člani pevskega zbora, ne» kaj prostovoljnih prispevkov. Nabrani zne* sek 105 Din je izročil našemu blagajniku. Čast zavednim tovarišem in tovarišicam! Drugi se zavedajte, da moramo pri vseh podporah gledati najprej na svoje vrste. Stopite v naš krog! Odbor. Društvena zborovanja UJU. Vabila Učiteljsko društvo UJU za Šmarskos rogaški okraj bo zborovalo v soboto, dne 2. aprila 1927 ob 10. uri v Rogatcu. Spo» red: 1. Zapisnik ustanovnega občnega zbo» ra. 2. Dopisi. 3. Poročilo o seji širjega so» sveta UJU, poverjeništvo Ljubljana v Ce» lju dne 2. februarja 1927. 4. Učenčevo vpra» šanje — predava tov. Eliza Kukovčeva. 5. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi predsednik. — Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj zboruje dne 2. aprila v Ptuju v »Mladiki« ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega izrednega občnega zbora. 2. Došli dopisi. 3. Srbohrvaščina na osnovni šoli. (Tov. Šestan). 4. Žensko giba» nje. (Tov. Kanclerjeva). 5. Slučajnosti. Ob 9. uri ima odbor istotam sejo po običajnem dnevnem redu. Brez druzega vabila! — V. Kaukler, tajnica. == Učiteljsko društvo za srez Dolnja Lendava bo zborovalo v soboto, dne 2. apri» la t. 1. v risalnici meščanske šole v Dolnji Lendavi s sledečim dnevnim redom: 1. Ho» spitacija. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Referat: »Manjšinske šole v Prekmurju«. Iz. Hor» vat. 5. Slučajnosti. — Pred zborovanjem bo imel sejo društveni odbor. Vsi tov. odbor» niki bodite sigurno že ob 9. uri na kraju zborovanja! — Za odbor: tajnik. = Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v soboto, dne 2. aprila t. 1. pri Kapeli ob 10"30 z naslednjim dnev» nim redom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Ro» kotvorni pouk na osnovni šoli. Poroča L. Ivanjšič. 4. Poročilo iz »Narodne Prosvete« in »Učitelju«. 5. Stanovske in šolske zadeve. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Poročila: + Učiteljsko društvo za srez Murska Sobota je zborovalo 12. februarja 1927 v Murski Soboti. Zborovanju je prisostvova» lo 58 članov(ic). Društveni predsednik tov. P o ž e g a r je otvoril zborovanje s prisrčnim pozdra» vom novih članov, ki jih je pozval, da se po svojih najboljših močeh udejstvujejo v organizaciji. Zapisnik zadnjega zborovanja je bil soglasno odobren. Dopisi: 1. Glede na dopis uprave »Slo» venske Krajine« _,e članstvu toplo pripo» roča, da zastavi svoje sile, da se list čim» bolj razširi, zlasti med šolsko mladino. To» variš predsednik pa poziva članstvo še po» sebej, da podpira uredništvo lista z dopisi. 2. Glede akcije, ki jo s posebnim dopisom društvu priporoča učiteljski zbor v Mar» kovcih, se sporoča članstvu, da bi kakršna» koli akcija v smislu dopisa bila brezuspeš» na in bi imela za nas prav gotovo le kvarne posledice. Po tozadevnih informacijah, ki jih je dobil član odbora na tukajšnjem okrajnem sodišču, se sklene, da se dopis vrne šoli v Markovcih s točnimi pojasnili. 3. Na pismeni poziv društva državnih upo» kojencev(jenk) za Slovenijo se je med pri* šotnim članstvom nabralo za blagajno dru» štva znesek 108 Din. 4. Soglasno se skle» ne, da pristopi društvo k Zvezi državnih nameščencev in se obenem zaveže prispe» vati predpisano članarino po 1*2 Din me» sečno. 5. Dopisu društva učiteljev glasbe se naše" društvo za enkrat še ne more od» zvati in pristopiti kot ustanovnik, ker je društvena blagajna na slabih nogah. Pri» poroča pa se posameznikom, da po svojih močeh podpirajo učiteljski pevski zbor kot najvažnejšo institucijo slovenskega učitelj» stva. Poročilo o seji širjega sosveta UJU z dne 2. pr. m. poda tov. Hočevar. Očrtal je zgodovino slučaja tov. Moderndor» f e r j a ter nam podal jasno sliko, kakšnim šikanam je izpostavljeno naše članstvo. Pridružujemo se sklepu ostalih učiteljskih društev in zahtevamo, da se i proti tova» rišu Moderndorferju uvede redovito disciplinarno postopanje. Nato je govoril o reviziji. Delo naših tovarišev v sedanjem vodstvu poverjeništva pa bomo znali ceniti, zlasti izrekamo naše popolno zaupanje uredniku tov. Dimniku. — Zborovanju so prisostvovali nekateri člani, ki so še ko» lebali med UJU in »Edinstvom«. Po poro» čilu tov. Hočevarja so podpisali pristopne izjave za UJU. Predavanje: O razvoju slovenske pro» ze v 19. stoletju je predaval gimnazijski profesor T e p 1 y. Njegovo zanimivo, skrb» no sestavljeno predavanje, ki je trajalo nad eno uro, je poslušalo članstvo z naj» večjo pozornostjo. Prisrčen, dolgotrajen aplavz naj bo g. predavatelju dokaz hva» ležnosti poslušalcev. Upamo, da bomo imeli priliko ponovno poslušati izvrstnega predavatelja g. prof. T e p 1 y j a. Članarina: Soglasno se sklene, da pri» speva vsak član našega društva za »Učit. dom« v Mariboru letno 20 Din, plačljive v obrokih po 2 Din. Celoletna članarina zna» ša tedaj: za UJU (članarina, »Učit. Tova» riš«, »Popotnik«) 110 Din, za društvo 25 Din, za »U. D.« 20 Din, za »Zvezo držav» nih nameščencev« 12 Din, skupno letno 167 Din, ki naj jih članstvo vplača v 10 me» sečnih obrokih po 16'7 Din. Z učitelji poro» čene učiteljice plačajo za UJU letno 40 Din. Radi pozne ure se sklene, da se nadalj» nje točke dnevnega reda odloži na prihod» nje zborovanje, ki bo v prvih dneh aprila v Puconcih. — M. Dujc, tajnik. Kulturni krožki: + Pedagoški krožek v Prekmurju. Člani črensovskega pedagoškega krožka so zboro» vali dne 27. februarja 1927 v Črensovcih. Predsednik krožka je podal pregled celoletnega dela. Krožek je imel skupno 5 zborovanj. Predavalo se je: na I. zborovanju: 1. Prekmursko slovensko ljudstvo, njegov značaj in iz tega izvirajoča naša šolska po» litika. (Tov. Kreps). 2. O pravilih obče in pra» vilnem postopanju tega pedagoškega krož» ka. (Tov. Petrnel). Na II. Zborovanju: 1. Kako luvedem otroka v stilizacijo iz računstva. (Tovariš Kreps). VA ŠOLSKA TABLA 'jna, na škripcih, se dno proda. Ponudbe na upravo U. T. ZGODOVINSKO UČNO SNOV, i jo predpisuje novi učni ačrt, dobite v J. Nerat: Zgodovinski čitanki", ki i je založila Učit tiskarna Ljubljani. Cena je 15 Din. Na III. zborovanju: 1. Kako si pridobi učitelj naklonjenost svoje okolice. (Tov. Zeleznik). 2. O rokotvornem pouku. (Tov. Peternel). Na IV. zborovanju: 1. Kako mislim uvesti petje na osnovni šoli s sekiricami. (Tov. Kreps). 2. O zgodovinskem pouku naslanjajoč se na tukajšnjo okolico. (Tov. Šneiderjeva). 3. O pedagoških smernicah današnje dobe ter navodila. (Nadzornik Ce» puder). Na V. zborovanju: 1. O šolskem vrtu — kot vzgojno ter nazorno sredstvo mo» dernega pouka. (Tov. Kreps). 2. O higijeni učencev. (Tov. Grubelnikova). Tov. predsednik se zahvali za predsed» stvo, nato so se vršile volitve. Predsedni» kom je izvoljen tov. Železnik, tajnica tov. Mia Grubelnik. Zborovanje se je vršilo že pod vod» stvom novega odbora. Predavala je tov. F. Šneiderjeva. Kako se po metodi ge. Mon» tesovi otroci nauče igraje pisanja in čitanja. Tov. Kontler pove par besed o bistvu fanomimične metode. Sklene se, da se pri» redi enodnevni tečaj, da se vsi tov. natan» čno spoznajo z metodo, ki je najprikladnej« ša za Prekmurje. Rokotvorni pouk. Vse potrebščine za KNJIGOVEŠTVO IN KARTONAŽO dobite najceneje v trgovini „ŠAGRIN" dr. z o. z, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 6. (nasproti Hotela Union.) Pozor moderni svet! Otvoritev špecialnega modnega salona za izdelovanje damske garderobe. Cenjenim učiteljskim krogom naznanjam, da bodem na splošno željo s 1. aprilom t. 1. otvoril Specialni damski salon po francosko-angleškem sistemu za izdelovanje garderobe po meri. Izdelovali se bodo najnovejši kostimi, plašči, francoske toalete po najnovejših svetovnih žurnalih in po mojem preizkušenem kroju Kot član internacionalna krojne akademije London in Pariz imel bodem na razpolago vedno najnovejše evropske modne novosti, da mi bode mogoče ustreči tudi z najbolj luksuznim delom. V zalogi bode vedno najnovejše če5ko in angleško blago kakor tudi svila. V smrtnih ali nujnih slučajih izvršitev v 24 urah. Naročila se sprejemajo že sedaj. Izdelovanje krojev po meri. Cene solidne. Cenjenim učiteljskim krogom se priporoča lastnik krojne šole in modnega salona F. POTOČNIK za svoj kroj in modele imenovan izvedencem rimske razstave, odlikovan z zlato medaljo in naslovom krojnega profesorja. Ljubljana, Stari trg 19. I. nad. o - ^P * -1 i MULI OGLASI 1 dali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene bčinstva. vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5-—. ^H * UPRAVA POPOTNIKA ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 h 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Din kom na razpolago. ! ne a 60,— Din, navadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30,— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. UPRAVA ZVONČKA Ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše veza- Z LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU. ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je izda! Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — IL Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medji-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov, Posavjem, — V. Ljubljanska in Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane. mmm mm M mmm mm Naročajte vsa tiskan m ska dela za društva, šole, uradi ? itd. itd. v Učiteljski tiskarni v L ■ jubljani! ■ ■: ■■ ■■■ m mm mmm p ■■■ BHH g ------ -------i--— —- ^^n gBBHB'---:__-■------------ - —......- - ——=iagBB| _______ Glavni in odgovorni nrednik Ivan Dimnik v Ljubljani. Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, oa Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani. OS Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.