t ИагдшпкпБо^ Uprava Klagenfurt, Postfach lie / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) I Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 49. Krainiburg, 24. junija 1942 Leto 2. Sebaitopol še nadalje napadan Iz Tobruka bežečo britansko ladijsko skupino so nemški brzi čolni popolnoma uničili - število ujetnikov se le zvišalo na 28.000 - Trije angleški brzI čolni pri nočnem napadu pred nizozemsko obalo potopljeni - Zračni napadi povzro-člll znatno škodo v za volno važnih napravah v Southamptonu Oberkomamndo der Wehrmacht je dne 22. junija objavilo: Severni del sebaetopolske trdnjave je bil zavzet po hudih bojih in ozemlje severno od zaliva Severnaja očiščeno sovražnika. Uničenje na najskrajnejšem zemeljskem jeziku še nahajajočega se sovražnikovega ostanka je v teku. Na ostali obkroževalni fronti so nemške in romunske iete, ki so jih podpirale močne skupine zračnega orožja, z naskokom zavzele več utrjenih postojank na vrhovih, ki ao jih žilavo branili. Ponovni sovjetski protinapadi so bili brez uspeha. Nad Sebastopolom in vzhodno od Doneča so nemški letalci včeraj sestrelili 28 sovražnih letal. V južnem delu vzhodne fronte so oddelki zračnih ruSilcev z dobrim uspehom napadli flovijažnikove železniške naprave In kolone novih pošiljk. V srednjem frontnem odseku je bilo odbitih več sovražnih napadov, v ozadju pa uničenih več boljševiških trum in taborov. Na fronti ob Wolchowu je sovraž-rtlk ponovno napadel z močnejšimi, z oklop-njaki podprtimi silami. Ogorčeni boji še tm« jajo. VsevernlAfrlkije flotilja nemških brzih čolnov v jutranjih urah na 21. junij pred tobruško luko napadla bežečo skupino malih britanskih edinic in jo popolnoma uni-čUa. Nek predatražni čoln, Sest obrežnih vozil" in ena transportna ladja s 4000 bit, ki so bile poškodovane že po zračnih napadih, 80 bile potopljene. Zajeli smo tri nadaljnja obrežna vozila in ujeli 175 mož. Neka nemška flotilja za pospravljanje si je izsilila pot skozi zapore min v notranjo luko Tobruka. Število ujetnikov, ki smo jih pripeljali v bojih za Tobrup, se je povišalo na 28.000. Nad sto oklopnjakov je bilo uplenjenih ali uničenih. Ugotovitev plena topov in težkega orožja še ni končana. Na M a 11 i je bilo po nemških silah bojnih letal napadeno letališče Luca. Pred nizozemsko obalo so iskalci min v nočni pomorski bitki potopili tri britanske topniške brze čolne in več edinic težko poškodovali. Sovražnik je nato preki- nil bitko. Zaporni lomilec in pomorsko topništvo so sestrelili dva britanska bombnika. Pristaniško in mestno ozemlje v Southamptonu je bilo v zadnji noči cilj napadov zračnega orožja. Z razstrelnimi in zažigal-nimi bombami so bile povzročene znatne škode v za vojno važnih napravah. Nemške pomorske sile, ki operirajo v Sredozemskem morju in ki jih vodi Viceadmiral W e i C h o 1 d, so se posebno obnesle pri novih pošiljkah v severno Afriko, pri motnjah sovražnikovih zvez in pri napadih na sovražne pomorske sile. Iskalec min, ki ga vodi Oberleutnant O e s e r se je posebno odlikoval v pomorski bitki pred nizozemsko obalo. V bojih pred Sebastopolom sta se s posebno hrabrostjo odlikovala vodja neke iz pehote in pionirjev sestavljene bojne skupine, Hauptmann Walter, in Komman-deur nekega pionirskega bataljona Hauptmann Graumann. Trdnjaia Tobrnk \e padla Doslej 25.000 njetnikov - Rommel |e v naskoku zavzel Tobrnk Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. junija objavilo: Na severnem delu sebastopolske trdnjave je včeraj padla tudi utrdba Lenin. S tem so vse trdnjavice na severni sebastopolski fronti, izjemši onih na obrežju, v nemških rokah, med njimi močne utrdbe Stalin, Maksim Gorki, bastija Molotov, številne stare trdnjavice in več topniških utrdb. Nemške čete so vdrle v obrežno trdnjavico, ki jo sovražnik še žilavo brani, in ae po hudih bojih na nož borijo za bunkarje, ki jih sovražnik še drži. V južnem delu trdnjavske fronte so nemške in romunske čete odbile več napadov in s protinapadom še bolj ulomile sestav sovražnih postojank. Zračno orožje je tudi včeraj z močnimi silami podpiralo boje za Držami pogreb za Hnhnleina FQhrer pri državnem aktu v Armee-Museumu v MUndienn Kot psi П strankinem Miinchen, 23. junija. Z dostojno žalno svečanostjo v Armee-Museumu v MUnche-nu sta v nedeljo popoldne počastila nacionalsocialistični pokret in Velika Nemčija umrlega Reichsleiterja NS-DAP, Korpsftihrerja, Gene-ralmajorja Adolfa HUhn-1 € i n a. Fiihrer se je poleg sorodnikov udeležil svečanega državnega akta, ter je FUhrer umrlemu kot tretjemu Nćmcu podelil najvišje nemško odlikovanje, Oberste Stufe des Deutschen Ordens. Spominski govor je govoril Reichsminister Dr. Gobbels. Vodilni možje nacionalsocia-lističnega pokreta, Reichslei-terji, Gauleiterji, Fiihrerkorpe NSKK, zaslužni zastopniki Wehrmachte in države, avtomobilske industrije in Motorsturm so prisostvovali žalnemu aktu. Opoldne so peljali možje NSKK in Wehrmachte na avtomobilskih kolesih lafeto z zemeljskimi ostanki izpred »Braunen-haus-a« (rjava hiša: strankino poslopje) v Armce-Museum. Reichsminister Dr. Gobbels je medtem sprejel na vratih Armee-Museuma vdovo in hčerke Adolfa Hiihnleina in jih je popeljal na njihova častna mesta. Sedaj vstopi Fiihrer, da izkaže svojemu tovarišu in sobojevniku zadnjo čast. Adolf Hitler stopi pred katafalk in izkaže čaat svojemu staremu tovarišu, izkušenemu stvaritelju in vodji nacionalsocialističnega Kraftfahrkorpsa, pozdravi molče vdovo in ostale sorodmke Adolfa Hiihnleina. 'V , V V_______/ I o J, ^ t f Л ^ ' 7r"''-y-<"5!''f', 4 - hi e T H iihnl e in na mrtvaškem odru v domu »Braunes Haus«. Atlantic, M. Svetostni zvoki so napolnili dvorano: žalna glasba iz »Gotterdammerung« od Ri-charda Wagnerja, izvajana od okestra bayemške Staateopere. Nato je povzel besedo Reichsminister Dr. GSbbels k spominskemu govoru, v katerem je slavil visoke zasluge sobojevnika Adolfa Hitlerja in obenem izrazil Fiihrerjevo žalost, ker je zopet izgubil enega izmed svojih zvestih bojevnikov. Potem, ko je Gobbels sorodnikom sočustvujoč podal roko, stopi Fiihrer naprej. V tihem gonjenju pokloni svojemu staremu, zvestemu sobojevniku čudovito lep lavorjev venec, ki ga položi pod katafalk in nato sorodnikom izreče Se svoje sožalje. Medtem je tiho In pritajeno donela po dvorani s kupole pesem o dobrem tovarišu, nakar slede pesmi nacije. Počaei in umerjenih korakov м nato pa- utrdbe in bombardirajo oskrbovalne naprave v mestu ter sovražne ladje v pristanišču. Nek sovjetski brzi čoln je bil pri sunku proti pristanišču Jalta na Črnem morju po obrežnem topništvu tako težko poškodovan, da se ga mora šteti med izgubljene. Nočni napadi zračnega orožja na Rostov so v mnogih mestnih delih povzročili velike požare. Na ostali vzhodni fronti so se vršila le krajevna bojna dejanja. Kakor bilo javljeno že v posebnem po> topilu, eo nemške in italijanske čete pod poveljstvom Generalobersta R o m m e 1 ж včeraj v naskoku zavzele večji del močno izgrajene trdnjave Tobruk, Nato je danes nek angleški posrednik pri Štabu nekega italijanskega zbora ponudil predajo trdnjave. Mesto in pristanišče sta zasedena. Doslej je bilo privedenih nad 25.000 ujetnikov, med njimi več generalov, in uplenjene so bile nepregledne množine orodja, vojnega materiala in zalog. Po ostrem zasledovanju poraženih Britancev proti vzhodu sta bila zavzeta Bardia in Bir-el-Gobi. Pri sunkih proti obrežju Rokavskega preliva je britansko zračno orožje v zračnem boju včeraj izgubilo devet letaj. Nekega nadaljnjega britanskega lovca so sestrelili čolni neke rečne flotilje. Britanska letala 80 izvršila podnevi neučinkovite motilne napade v severnozapadneci nemškem obrežnem in obmejnem ozemlju. Pri nočnih napadih britanskih bombnikov na mesto Em-den 80 nastale požarne škode, pretežno v stanovanjskih četrtih. Nočni lovci, protiletalsko in pomorsko topništvo so sestrelili deset izmed napadajočih bombnikov. Pred Sebastopolom so se s posebno hrabrostjo odlikovali Kommandeur einer Rad-fahrerabteilung Major Backe, Schwad-ronchef Oberleutnant Kupsch in Chef einer Pionierkompanie Oberleutnant S tier. Oberlautnant Lippe- Weissenfeld je v minuli noči izvojeval tri zračne zmage. Hauptmann Lent je dosegel svoj 35. nočni lovski odstrel. V pomorski in zračni bitki na Sredozemskem morju so se pri razbitju britanskih konvojev posebno odlikovali nek oddelek strmoglavcev, ki ga je vodil Major S i e g e 1, oddelek lovcev Hauptmanna Belserja kakor tudi posadki dveh bojnih letal, ki jima poveljujeta Gruppenkom-mandeur Major L i n k e in Oberleutnant S C h u 11 e. mika žalna parada do severnega pokopališča MUnchena. Ko je žalni sprevod prispel do vhoda severnega pokopališča, so člani NSKK ponesli krsto k grobu. Nacionalne himne in žalni pozdrav materije so zaključili svečanost. Adolf HUhnlein je bil položen k večnemu počitku. Njegovo delo bo pa živelo dalje in bQ nagrajeno t tmg/o nemficega oinžja, Bol|$eviiiranie Balkana F. H. Ko so 22. junija prejšnjega leta nemške in zavezniške čete prestopile sov« jetske meje, je zunanje ministrstvo v noti, ki, jo je tudi nemški veleposlanik predal sovjetski vladi, sporočilo • nemškemu narodu in svetu zahteve, ki jih je sovjetski vlad« ni šef Molotow ob svojem obisku v Beril« nu stavil in ki so pre jasno dokazale, kak;« šne načrte ima Kremelj v bodočnosti za Evropo. FUhrer je vse namere, ki ne pomenijq nič drugega kot boljševiziranje Evrope, gladko odklonil. Rusija je takrat zahtevala, da naj bi Sovjetska unija dala Bolgariji jamstvo in da se Bolgarijo še nadalje s paktom o pomoči po vzgledu paktov z baltskimi državami na Moskvo priklene. Bolgarija take želje nikdar ni izrazila in od nje se n| pričakovalo, da si pridobi »prijateljstvo«, za katero sa sploh ni potegovala, nasprotnq se ga je odločno branila. Nadalje je zahte« vala Sovjetska unija, da sklene s Turčijq dogovor v svrho naprave baze za kopenska in pomorske sovjetske sile na Bosporu in naj Dardanelah, vezano z daljnoročno pogodbo, Molotov je celo zahteval, da naj bi se Nem« čija in Italija, ako Turčija s tem ne bi bila; zadovoljna, priključili ruskim diplomatskin* korakom, da se izsili tak dogovor. Poleg tega je zahteval Stalinov odposlanec, naj Nemčija Finsko popolnoma prepusti usodi, S tem bi bil ta mali in junaški severni narod izročen boljševikom na milost In nemilost. Fiihrer je takrat to zahtevo odklonil. Pokazalo se je vedno jasnejše, da je Rusija vojsko hotela in čakala samo ugodnega tre- Ronimel povBan za Generalleldmarsdialla Iz Fiihrerhauptqoartiera,. 22. junija* Fiihrer je vrhovnega poveljnika ok-lopnjaških oddelkov v Severni Afriki Generalobersta B o m m e I a povišal za Generalfeldmarschalla in mu sledečo brzo javil; Gospod G^neralfeldmarschall Rommel! Hvaležno ocenjujoč Vaše vodslvo in Vaš osebni, za bitim odločujoči nastop, kakor tudi priznavajoč junaške uspehe pod Vašim vodstvom vojskujočih se čet na afriškem bojišču. Vas z današnjim dnem povišam za Generalfeldmarschalla. Addf Hitler. nutka, da Reichu skoči v Lrbet, ko bi bile nemške čete drugod zaposlene. Rusija je zato z vsemi močmi netila nemire na Balkanu s tem, da je sklenila pogodbo z izdajalci Simovičem in tovariši, da je v sporazumu z Anglijo otvori angleško-jugoslovan-sko-grško fronto. Ti načrti so pa bili s hitrim posegom nemško-italijanskih čet izjalovljeni. Navzlic temu so se mrzlično pripravljali in napad naj bi se, kot se je kasneje z dokumenti ugotovilo, kmalu po nemškem napadu izvršil. Fiihrer jih je pa zopet prehitel. Vedno smo opozarjali na to, da Anglija v celi svoji zgodovini ni imela interesa na resničnem »ravnotežju močif, ampak, da je vedno v Evropi nasnovala vojne, da se njftj sami ni bilo treba vojskovati ali da v tera času vodi one vojne, ki so ji tekom zadnjih tristoletij prinesle četrtino zemeljsKe površine. Tudi tokrat je ravnala Anglija samo iz angleških interesov ter so ji zahteve malih držav, za katere pravi, da se bori, ravno tako malo pri srcu, kot one njenih zaveznikov. Sramotno гатоалје z bivšim francoskim zaveznikom in s po Nemčiji zasedenimi ozemlji to zadostno dokazujem. Ko je Anglija pred nekaj dnevi sklenila s Sovjetsko unijo zavezništvo, ki je po svojem besedilu naravnost nedolžno, se je takoj domnevalo, da poleg te objavljene pogodbe obstojajo še tajne, ki bi odkrile resnične namene Londona in Moskve. Tudi zanikanje ni moglo nikogar o nasprotnem prepričati. Sedaj je pa London, čeprav ne direktno, vendar pustil n. ,ko pasti. It . (Nadaljevanje na 2. etranlij Mall slovar NSDAP Znaki NSDAP, nJeciHi pododdelkov fai priključenih zvez. Dae Partelabzelchen Dae lloheitszelchen der Nationalsozlall- der Natlonalsozlall-•tlschen Deutschen Btlschen Deutschen Arbelterpartel (iNSDAiP) Arbelterpartel (NSDAP) eturmabtellimg«n der NSDAP (SA) Schutzstaffeln der NSDAP Ш) National-■ozlaJlstlecbes Kraftfahrkorpe (NSKK) V&tionalsozlallatiachee Fllegerkorpe (NSFK) Reichsarbeltsdlenst (RAD) Hltlerjugend (Ш) B9l-7V(uten|a|afr eutrtnes Sroupnip« INS-Frauen-BChaft (NSF) Deutsche* Frauenwerk Natlonaleozlallatlsche '^atdonalec^altetlscher Volkswohlfahrt (NSV) Reichabund ftlr LelbesUbungen (NSRLB) Natlonalsozlalistlsche Krlegsopferver-eorg^jng (NSKOV) Relchsluftschutz-bund CRLB) Die Deutsche Arbeltsfront (DAJ*) Natlonalsozlalistlsche Gemelnschaft »Kraft durch Freude (KdF) Strankin znak je upravičen nositi vsak, ki je v pravilni poeesti članske izkaznice ali članske knjižice NSEAP. Tudi znake oeta-lih organizacij smejo nositi samo njihovi člani. V zakonu »Gesetz gegen heimtUcki-fiche Angriffe au£ Staat und Partei und zum Schutz der Uniform« (zakon zoper zahrbtne napade na državo in stranko in za varstvo uniform). z dne 20. decembra 1934 se med drugim glasi: Kdor poseduje strankine uradniške uniforme in znake, ne da bi bil za to kot član NSDAP, njenih pododdelkov ali njej priključenih zvez ali iz ka-kjega drugega razloga upravičen, se kaznuje z. zaporom do enega leta in, če te predmete Aoei, z zaporom ne izpod enega meseca. Ustanovitev evropske mladinske zveze ■ Berlin, 23. junija. Te dni se sestane tret-jfč Hltlerjugend z mladino nove Evrope. Evropski mladinski sestanki v Garmischu in Breslauu se sedaj nadaljujejo v Weimar-ju, Z ozirom na to kulturno prireditev evropske mladine so se na povabilo mladine osišča obrali tudi vodje evropske mladine. Sprejel jih je Reichsjugendftihrer Artur A X m a n n v prisotnosti italijanskega vod-st O'' '■'latva. ReichsjugendfOhrer jef . ^ . :i :i: :ul, da se bo predlog nemške in italijanske mladine za ustanovitev »evropske mladinske zveze« vseh narodov Evrope uresničil fie to leto. Sov|etska dirizlga uničena. Hanptmann Oollob |e izvoleval svojo 101. zračno zmago, oddelek zračnega lovskega brodovla Trantloft pa je dosegel svof 2000. odstrel Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. junija objavilo: Pred Sebastopolom napreduje uničenje še severno od zaliva Severnaja stoječih sovražnikovih ostankov. Zavzeli smo neko topniško utrdbo in ozemlje na obeh straneh nekega doka na kopnem. Za zadnji obrežni fort v severnem delu trdnjave, kateri se še drži, so v teku ogorčeni boji. V južnem odseku obkoljevalne fronte so nemške in romunske čete, ko so odbile sovražne protinapade, dalje prodrle in v naskoku zavzele več utrjenih vrhov. Zračno orožje je Se naprej razbijalo trdnjavske naprave z bombami težkega in najtežjega kalibra. Nek nemški brzi čoln je v noči na 19. junij pred Sebastopolom potopil prevozno ladjo za čete s 3000 brt. V Cmem morju so italijanski brzi čolni potopili neko sovjetsko podmornico in dva mala vojna vozila. V prostoru sevemovzhodno od Charkowa smo z obsežnim napadom obkolili in večinoma uničili neko sovjetsko divizijo. V srednjem odseku vzhodne fronte so bile nadaljnje pokrajine očiščene razkropljenih boljševiških čet. V severnem odseku smo na raznih mestih z napadom preložili lastne fronte naprej. Na fronti ob Wolchowu je po hudih bojih izpodletel sovjetski predomi poskus, ki so ga podpirali oklopnjaki. V severni Afriki napadajo nemško-italijanske čete in preganjajo sovražnika. Uplenjena so bila važna oskrbovalna taborišča in privedenih je bilo več sto ujetnikov. V Rokavskem prelivu so nemški čolni za iskanje in pospravljanje min v neki nočni bitki potopili nek britanski topniški čoln ter nek brzi čoln, poškodovali več drugih br-zih čolnov težko in v boju na nož privedli večje število ujetnikov. Pri tem je bil težko poškodovan nek lastni iskalec min, ki je vlekel nek po težkem sovražnem ognju poškodovani čoln za pospravljanje. Pred belgijsko in nizozemsko obalo so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili б britanskih letal. Britanski bombniki so v zadnji noči napadli pretežno z zažigalnimi bombami nekaj krajev v sevemozapadni Nemčiji. V Osnabriicku je bilo več poslopij zadetih. Civilno prebivalstvo je imelo male izgube. 9 britanskih bombnikov je bilo sestreljenih. Hauptmann G o 11 o b, kommodore nekega oddelka zračnega lovskega brodovja, je izvojeval svojo 101. zračno zmago. Nek oddelek zračnega lovskega brodovja, ki ga vodi major Trautloft je na vzhodni fronti dosegel svoj 2000. odstrel. Trdnjai/a Tobrnk je obkoljena Severna sebastopolska fronta le predrta. - Odločilni aspebl proti sovjetski trdnlavi Wehrmacht je dne Oberkommando der 19. junija objavilo: Napad na Sebastopol je včeraj imel odločilne uepehe. Na severni odsek utrdbe« ne fronte poslane nemške pehotne divizije ■o aunile skozi zadnje sovražnikove obrambne linije, ki Jih je bil oviral močen topniSlii in letaislii napad, in so na široki fronti dosege zaliv Severnaja nasproti mestu Sebastopol. S tem je po dvanajstdnev-nih hudih bojih izjem&i neko obrežno trdnjavico na jugozapadnem odseku pod«! ves severni del trdnjave v naše roke. Bliža se zavzetje tega zadnjega oporišča^ Obupni sovjetski protinapadi so se zrušili. V južnem delu trdnjavske fronte so romunske čete po hudih bojih vrgle sovražnika iz važnih položajev. Število ujetnikov in plena se je v času od 7. do 17. junija zvišalo na 7.585 ujetnikov, 20 oklopnjakov, 68 topov in eno oklopno baterijo. V teAih posameznih bojih Je bilo zavzetih 1288 ze-meljakih in betonskih bunikarjev in odstranjenih 46.239 min. Na ostalem delu vzhodne fronte napreduje čiščenje ozemlja v ozadju fronte. Več sovjetskih krajevnih napadov je bilo odbitih. Na obrežju Ledenega morja smo z bombami težkega kalibra napadli pristaniške naprave v Murmansku in Jokongi in pri tem potopili neko trgovsko 1- jo s 6000 brt. Neko drugo tovorno ladjo smo poškodovali. V severni Afriki je bil nasprotnik potisnjen dalje proti vzhodu. Nemške in italijanske čete so obkolile trdnjavo T o b r u k. Uničujoč številna odporna gnezda, smo ujeli še 1000 Britancev, sestrelili 10 oklopnjakov in uplenili številno vojno orodje ter neko veliko oskrbovalno skladišče. Na angleški južni obali so lahka bojna letala podnevi zažgala skladišča luke Brix-ham. V zapadnem nemškem obrežnem ozemlju je napad nekega posameznega britanskega bombnika podaevi povzročil nekaj lahkih izgub med civilnim prebivalstvom. _ Boljševiziranje Balkana (Nadaljevanje s 1, strani.) »Baaler Nachrichten« sporoča konkretne posameznosti iz te angleško-sovjetske pogodbe. V središču stoji sovjetizirana Bolgarija, ki naj bi z ozirom na vlogo, ki naj bi jo po željah zaveznikov igrala v bodoči Evropi, obdržala ozemeljske pridobitve, ki jih je v tej vojni na račun Jugoslavije, Romanje in Grške pridobila. To milost seveda zastonj dajajo Bolgariji. Mora se za to podvreči »diktaturi proletariata« In poleg tega garantirati Sovjetski uniji izhod na Sredozemsko morje. Torej zopet stari od MemČlje zavrnjeni načrt. Da pa pride na 3voj račun, bo Anglija zasedla Grčijo, e čimer bi dobila važno oporišče v Sredozemskem morju in na Balkanu. Jugoslavija, ki jo zastopa celo kralj sam v Londonu, je na Pred Sebastopolom se je s posebno hrabrostjo odlikoval bataljon neke pehotne divizije iz Niedersachsena, ki ga je vodil v teh bojih padli Ritterkreuztr&ger Hauptmann Schrader. Hauptmann Sailer, Gruppenkomande-ur v nekem oddelku lovskega zračnega brodovja, je na vzhodni fronti v eni noči sestrelil tri sovjetska prevozna letala in neko lovsko letalo. Z8CA10 FUhrer Je državnemu upravitelju kraljevine Ogrske, Horthy-ju pl. Nagybanya poslal brzojavko, v kateri mu s prisrčnimi besedami čestita k njegovemu rojstnemu dnevu. FUhrer Je podelil Oberleutnantu Marseille, StaffelkaplttLnu v nekem oddelku zračnega lovskega brodovja die Schwerter zum Elchen-laub des Rittefkr&uzes des Elsemen Kreuzes (meče h hrastovemu listu vltežkega krlžrca železnega križa). Prvi lUttorkreuztrager Iz moštva, Unter-offlzler Brlnkforth je padel v bojih na Vzhodu. Exchange javlja Iz Moskve, da sebastopolska radlooddajna postaja ne funkcionira več. Domnevajo, da je bila v polno zadeta. Po topniškem obetreljevanju je, tako poroča britansko poročilo dalje, tudi težko trpel en del ka-zemat In rovov. Po odredbi angleškega vojnega ministrstva morajo vse v določenem, nekako 100 km ob-segajočem ozemlju v južni Angliji bivajoča osebe pred 20. julijem zapustiti svoje bivališče, ker bo to ozemlje prevzela armada. Vso lastnino je treba vzeti seboj. Prepovedana so vsa domnevanja o vzroku tega ukrepa. V nekem uradnem poročilu o vojnem prispevku Kanade priznavajo, da so nemške podmornice v teku zadnjih mesecev prizadejale trgovski plovbi zaveznikov v zapadnem Atlan-liku Izredno težke Izgube. Najhujše je prizadeta tonaža tankerjev. 500 občin v provinci Quebec (v Kanadi) je sklenilo resolucijo, v kateri se Izrekajo zoper vojno dolžnost v prekomorskl obrambi Kanade. Nek turški motorni čoln je bil v sredo po sovjetski podmornici potopljen na bolgarskem obrežju. Švicarska zvezna policija je zaprla znane vodje komunistov Ottona Brunnerja, Julesa Humbert-Droza In EMgarja Wooga. Aretlrance obdolžujejo, da so reorganizirali ilegalno komunistično stranko in njene sekcije, jih učili v taktičnem In zarotnlškem delovanju, dajali gesla za komunistične letake In Ilegalne časopise ter jim dobavljali propagandni material Brazilsko glavno mesto Rlo de Janeiro je doživelo preteklo nedeljo največjo senzacijo te vojne: raz nekega nebotičnika so opazili neko sovražno podmornico v pristanišču, na kar je nastala pravcata panika. Takoj so bobnAl k orožju In vojaška letala so vzletela. Na obrežju stoječe hiše eo vrat na nos Izpraemlll. Dve dolgi noči so žarometi Iskali po pristanu. In končno so tudi odkrili »sovražno podmornico« — le da je bila to konjska mrhovina, ki jo je morje premetavalo. Od izbruha vzhodnoazijske vojne do 6. Junija so japonske bojne sile uničile 5000 sovražnih letal. IVova honferenca o porazili v Washingiomi Churcbillova prošnja procesija k Rooseveltu - Libija in sovjetski opomini so prisilile britanskega ministrskega predsednika k naglemu obisku Stockholm, 23. junija. Churchill je dospel v Washington, da z Rooseveltom vnovič konferira. Da gre zlasti za vojaške skrbi in za novo britansko prošnjo procesijo, kaže posebno jasno okolnost, da ga spremljajo njegđv šef imperijskega generalnega štaba Sir Allan Brocke, tajnik odbora generalnega štaba, generalmajor Ismay in brigadni general Steward. Prihod se je izvršil presenetljivo in so ga na vsak način tako krčevito prikrivali, da so uradniki Bele hiše še do Churchillovega prihoda, de-naantirali vse topogledne govorice. Se ponoči se je potem vršila konferenca med Churchillom in Roseveltom in nato so smatrali, da je obvestilo sveta tako nujno, da eo o polnoči zbobnali konferenco tiska. Tukaj je Roosevelt prodajal svojo globoko modrost, da se hočeta Churchill in Roosevelt posvetovati »o vojskovanju in kako bi se vojna dobila«. Na vprašanje, ali bodo razpravljali o »drugi fronti«, je seveda odgovoril potrdilno; vsekakor pa doslej niti poskušali niso, da bi pokazali kakšno verjetno prireditev v to svrho. V tem tednu baje ni več pričakovati Churchillovih In presenečenje zelo slabo odrezala. Celo od prave domovine Srbije pripade en del povečani Bolgariji. Bivšega kralja v toliko kraljevsko odpravijo, da ga zaroče z grško princesinjo Aleksandro. Ker pa stoji Grčija pod angleško oblastjo, bi s to dinastično vezjo tudi Srbija stala pod angleško oblastjo. Romuniji, kot verolonu ni prisojena prijetna vloga, čeprav se v pogodbi samo omenja, da mora Besarabijo vrniti. Poročanje tega švicarskega časopisa je posebno važno, ker vprvič poroča podrobnosti tajnega dogovora, ki fe bil poleg javno razglašene pogodbe sklenjen med Londonom in Moskvo. Ne bomo se motili, če trdimo, da to razkritje Izhzja iz angleških krogov, ker očitno polagajo važnost na to, kakšen odziv bo v nevtralni javnosti Evrope izzval ta zadnji dogovor omejen samo na mali prostor, nam.Balkan. Umevno pa je — po izkušnjah zadnjih let nih(e več o tem ne dvomi, — da se ne bi boljSeviki ustavili ne na meji Finske in ne na mejah »zaščitenih držav«. Rooseveltovih pogovorov, dokaz kako jih tarejo skrbi, o katerih imata razpravljatL Churchillovo potovanje je postalo brea dvoma potrebno tudi zaradi poraza v Libiji s spremnimi prikaznimi na morju in Traku. Po angleških lastnih priznanjih je a tem uničeno vsako upanje na »drugo fronto 1942.« Ne glede na težko izgubo angleškega prestiža in nato, da so razbiti načrti, po katerih bi se morda sploh od severne Afrike sem razvila »druga fronta«, je angleški poraz izzval težko reakcijo pri sovje-tih, ki so izrecno vzporejali Tobruk s Sebastopolom, stavili angleški uspeh na Bližnjem vzhodu kot pogoj svojega lastnega vztrajanja in nujnejše kakor kdaj koli zahtevali razbremenilno akcijo. 2e sedaj so se 8 tem izkazale kot varljive Stalinu dane, % grožnjami izsiljene obljube intenzivirane pomoči. Ostale so le formalnosti. V četrtek zvečer je v Kremlju takozvani vrhovni svet sovjetske unije v Stalinovi prisotnosti odobril ta pakt in Molotovo zunanjo politiko, torej poskuse, da bi od plutokracij dobili pospešeno pomoč. Molotov je podal poročilo o svojih obiskih v Londonu in Washing-tonu; v tem je bila »druga fronta« glavnega pomena. Po prekomerni zahvali Churchillu in Rooseveltu, ki jih je očitno hotel posebno opozoriti na njune obljube, je Molotov poudaril, da ima Sovjetska unija nositi najtežje breme vojne. Podčrtal je potem še enkrat izredni pomen, ki jo ima »druga fronta« za Sovjetsko unijo. Le tako je mogoča razbrememba vzhodne fronte. H koncje obravnaval v; ašanje preskrbe. DrugI povod za Washingtonski sestanek je brez dvou.a depresija, ki jo je v Angliji povzročilo celokupno vojno stanje od Ale6^ tov preko Krima do severne Afrike. Švedska poročila iz Londona navajajo narašča« jočo zagrenjenost, zlasti zaradi novih porazov v Libiji, majave borze v Londonu in USA In preteči vihar v spodnji zbornici. Tretji in ne manj važni povod za was-hlngtonsko konferenco tvori kriza zaradi ladijskega prostora. Veri iitid Uruck' NS.'OuuverUv unil Druokerei Karnteii OnibH., Klaxenfurt — . Verl^sleiter: Dr. Emil Heltjan. — Hanptachrlftlelter: Briedri^l Hontmaim. - Zunsit lat Anzelsenllate Nr.l LEPA NEMČIJA оаСфнгд in ć^erđonau TAM JE BIL FOHRER DOMA Gau Oberdonau in Salzburg sta pokrajinsko svojevrstna dela iVelike Nemčije. Imata vse naravne lepote v neobičajni meri, kot se jih komaj kje drugod v Evropi dobi. Njihovo pogorje ima polno razčlenjenosti in se vleče od nizkih gričev Boh-merwalda preko globoko zarezane doline Do-nau, položno, valovito alpsko predgorje do strmih pečin severnih ap-nenskih alp in do poledenelih vrhov Hohen Tauem (Visokih Tur). Ravnotako raznovrstna je jezerska pokrajina Salzkammerguta z raztegnjenimi, nizkoobrežnimi jezeri na severu in f jordom podobnimi pod mogočnimi strminami ležečimi gorskimi jezeri na jugu. K tem najvažnejšim pokrajinskim slikam še kratko dodajamo: BShmerewald in MUhlviertel na severu Donaua prestavljata visoko pokrajino z nadmorsko višino 600, do 1300 m, ki ima veliko na grebenih in vrhovih leže- V oin j a s čolni na Grundlsee Stiritisoč let staro rudniško mesto H al 1st at t na Hallstatter See (Sahkammergut) čih krajev, krasne, na široko raztegnjene gozdove in lepe razgledne točke. Predstavlja idealno, lahko pokrajino za potovanje spomladi in jeseni. D o n a u t a 1 med Passaunom in Linzom, po večini strmo zarezana v granitne izrastke Miihlviertela, ima manjše običajne kraje za odpočitek z bogato gozdnato okolico. Vožnjo po Donau od Passaua preko Linza do Wiena prištevajo med potovanja največjih vti« sov v Južni Nemčiji. Alpenland med Linzom. in Salzburgom je izredno rodovitna pokrajina in središče naselbin obehGauov. Tu stoje poleg obeh glavnih mest Gauov najvažnejši industrijski kraji, velike baročne stavbe samostanov Krems miinsterja, St, Floriana, Schierbacha in druga lepa stara mesta. Fiihrergedenk-statte v Braunauu, Lamba-chu, Fischhamu, Hafeldu, Leondignu, Linzu in Steyru z njihovimi preprostimi kraji in preprostimi hišami, v katerih so starši FUhrerja s svojimi otroci stanovali so tesno s to pokrajino zvezane. Salzburško jezersko planoto, veliki gozdovi Hausrucka in Kobemausa kot tudi grbasti svet severne četrti Inna tujci radi obiskujejo. Lepo močvirje Ibmer izpolnjuje to raznovrstnost narave v obeh Gauih. Pokrajina gorskih jezer Salzkammerguta spada med najlepše počitniške dežele vzhodnih Alp. Lega jezer je tako mnogolič-na kot ko. aj kje drugod v velikonemškem Reichu. Od Rim, 23. junija. Ves obseg kataetrofe dvojnega angleškega konvoja v Sredozemlju je pojasnjen z v Rimu objavljenim dejstvom, da sta od mogočnega števila vojnih in transportnih ladij, ki so plule od vzhoda in zahoda, in stremile v sredino sredozemskega morja, pripluli samo dve več ali manj poškodovani enoti dejansko na Malto, Po poročilih iz španskih krajev, ki meje na Gibraltar, so v Gibraltar prispeli poškodovani ostanki, ki so bili v zapadnem delu Sredozemskega morja in pri Panteleriji razbiti. Angleške enote so bile na umiku ponovno napadene. V Gibraltar so priplule z eazlično, vsekakor pa zmanjšano hitrostjo širokih voda za jadranje preko ljubkih srednjegorskih jezer pa do tihih gorskih potokov na vznožju samotnih ledenikov je vse zastopano, kar more lepoto pokrajine povečati. Gorska železnica na Schafberg in žična železnica na Feuerkogel omogočajo, da se brez truda povzpnemo do najlepših razglednih točk tega čudovito lepega alpskega sveta. Gau Salzburg je sko-ro pretežno visoko gorska pokrajina z glavnim deležem Hohen u n d Niederen Tauein (Visokih in nizkih Tur.) 40 tritisoč metrov visokih vrhov moli tukaj iz mogočnega ledeniškega sveta, ki so najvišje točke Velike Nemčije. Svetovno-znana GlocknerstraBe kot najlepši evropski alpski prelaz, pelje sredi med tem čudovito lepim ledenim svetom. Nizke Ture vzhodno od doline Gasteina, posebno R a d s t a d-ter Tauern so idealen prostor za zimski šport; L u n g a u s svojo znamenito sončno klimo nudi brezpri-memo letovišče za vse živčno prenapete prebivalce velikih mest. Na zahodu ima dežela Salzburg še velik del znanih smučarskih gora KitzbUch- Visokogorska cesta — GroBg I ockner proti Sonnenwelecku in Fuscherkarkopfu (3332 m) leralpen in mogočnih pečin Loperer in Leogauger Steinbferge. Južno od Berchtes-gadener Alpen se dviga lepi Hochkonig. Največje ledeniške jstme na svetu v Tan- Pol sterl uckevHinterstađerju s GroBpTielom 2514 m in Spitzimuer, ki je ena izmed naj-lepših dolin v severnih Alpah. nengebirge in Dachsteinstock zaključujejo čudesa gora v Oberdonau in Salzburgu. Svetovno znana zdravilna kopa-liSča, kot Bad Gastein in Hofgastein in zelo obiskovana letovišča kot Ischl, Aussee, Schallerbach, Hali, Gmunden, St. Gilgen, St. Wolfgang in Strabl so cilji mednarodnega tujskega prometa'. S c h n i t-t en h oh eb a L n iz krasno ležečega gorskega mesta Zeli am See je v. centralnih Alpah krasen tekmec z Feuerkogel — in Schafberg-bahn. Kot Bruckner v Linzu in St. Florianu je veliki sin Salzburga Mozart te pokrajine, njene ljudi in dušo prikazal na novo celemu svetu v večnolepih zvokih melodij. Adalbert* Stifterja Hoch-wald — pripovedke spadajo med najbolj čl-tane romane nemške literature. Kot domovina FUhrerja in kot kraji njegove mladosti so ti alpski Gaui za-dobili svojo končno izpolnitev. Samo di/e ladji sla dosegli Malio Poškodovane, z veliko mrivimi in ranjenimi, so se vrnile v (iibrallar in 30 takoj izkrcale številne mrtve in ranjene, Tudi dva letalonosilca »Argus« in >Eagle« sta imela precej mrtvih in ranjenih na krovu. 2e to izpodbija angleško trditev, da sta ti dve ladji ušli napadom. Sicer pa poroča tudi »United Press«, da so ena angleška bojna ladja, omenjena dva letalonosilca in ena križarka pripluli poškodovani v Gibraltar. Radio Boeton javlja, da je bilo mnogo članov posadke obeh letalonosilcev takoj ubitih. Amerikanci se ne morejo izpisati v dramatičnih pripovedovanjih o junaštvu letalcev USA. Bolj trezna je angleška gtodba. • .f:!,'. ' Vzpenjača na Schmittenhohe v smeri Kihsteiahorna (Salzburg) Buden; Laadea Eremdenverkehreverband Oberdonau n SaJsburgj КШоћм ИвнОаш«! Kreislelier dr« Hodisteiners To je preizkusna doba Te dud je Deutsche Arbeltsfront priredila H. apel vseh nameščencev pri kranjski industrijski dru4bl. Med Številnimi doSliml so se med drugim nahajali: Kreisobmana DAP Pg. Selnacker, Ortsgruppenlelter in aBIlnfiki župaa dr. Ernst Klein in vsi BetrietefUhrerjl tovarne. Zbranim Je govoril Krelsleiter Pg. Hochstelner. Povdarll Je zlasti, da bo posvečal v bodočnosti svojo največjo pozornost obratom, ki so za vojno važni. Pozval Je navzoče, naj bodo kot voditelji ljudi, ki težko delajo, v vsakem oziru vzor in pravi tovariši ter naj Imajo vedno pred očmi ogromno odgovornost, ki jo imajo napram tem ljudem. »Ob-lekal sem že,« taJto je rekel, »več obratov In moram reči, da Se nikoli nisem imel prilike, videti tako težko delo, kakrSno se opravlja tukaj. TI ljudje zaslužijo, da se zavzamemo za nje, treba jim je naravnost, da imajo občutek, da cenimo njihovo delo. Le tako Je moči Izgraditi pravilno storitveno skupnost, če je voditelj obrata ravno tako zgled, kakor vsak častnik na fronti, ki se v sprednjih Unijah bojuje skupno s svojimi vojaki kot njihov najbol^i tovariš. Kolo zgodovine bo neusmiljeno zdrdralo preko onih, ki mislijo, da bodo lahko zadržali ta razvoj. Tistim pa, ki so se v tej dobi totalne vojne obnesli, bo po zmagi povrnjena zvestoba za zvestobo. Tukaj se že od vsega začetka ne sme uganjati politika tlCa znoja, ml vsi vemo točno, da je 20-letna vzgoja ljudi tako oblikovala, kakrSni dan danes sto;#jo nam nasproti. Vi, voditelji tega obrata Imate danes možnost, da nastopite z nami, stmejni z vašimi mnogimi delovnimi tovariši, da soustvarjate in doprInaSate prispevke v tej veliki dobi.« Zellen- In Blockfrauen, da postanejo pravi zvezni člani v Deutsches Frauenwerk s posameznimi rodbinami. Po skupnem kosilu se je vršila vesela pevska ura. H koncu je govorila Gauabtellungslelterin Pgn. Irma Eader o snovi »Boj Nemčije proti,boljševizmu«. ABling. (Novi kuharski tečaji.) Tukaj prireja sedaj NS-Frauenschaft ponovne kuharske tečaje. Priljubljena voditeljica Pgn. MUllegger je zopet pokazala, kako se da izmenično in okueno kuhati s sedaj razpoložljivimi sredstvi. Pri mnogih Jedeh se uporabljal samo ržena moka, pa se napravijo jedi, ki skoraj nič ne zaostajajo za onimi Iz mirne dobe. ABUng. (Radodarnost žen.) Zopet eo tukajšnje žene pokazale svojo radodarnost s tem, da so v zbirki oddale 1100 svilenih rut za vojaške svilene šale. Da se je zbirka hitro Izvršila, za to gre hvala GeschttftsfUhrerln gospej Oroszy. Tudi zbirka starih oblek In tkanin je Imela lep uspeh. ABUng. (Delo za DRK.) Pod tem našlo* vom v naši številki 47 našega lista objavljena notica se nanaša pravilno na O s a 111 z In ne na ABUng. Wochelner Felstrltz. (Apel Amtslel-ter je v NSDAP In KVB.) To v naši 47. številki objavljeno poročilo se nanaša pravilno na Wochelner M111 e r d o r f In ne na Wo-chelner-Felstrltz, kar a tem popravljamo. Vojaško loiarišlvo Kamlen - Oberkrain NS-Reldiskrlegerbund v Radmannsdorfn priredi prvi sestanek starib vojakov Radmannsdorf. (Deutsches Frauenwerk pouCuje.) Prlllčno 100 sotrudnlc Iz Ortsgruppon Bresnltz, Bresiach, Vlgaun, Steln-ibUchl, Kropp, Habem in Radmannsdorf je bilo vpoklicanih po Krelsfrauenechaftsleiterin Pgn. Rltschl Gorltschnlg k šolanju v Rad-mannedorf. Tam so doMe pojasnila o delovnem področju Zellen- In Blockfrauen v Deut-schcg Frauenwerk. S praktičnimi primeri je bila ženam pokazana pot, ki jo morajo hoditi v nedeljo ee Je v Radmannsdorfu na Stadt-platzu vršil prvi sestanek starih vojakov Iz Oberkralna In Kla-genfurta, ki so se udeležili svetovne vojne. Na trg so iz vseh občin Krelsa Radmannsdorf prikorakala odposlanstva vojakov iz svetovne vojne od v ognju preskuSenlh polkov In sicer 17. pežpolka In lovskih strelcev Stev. 2 kakor tudi topnlčarjev iz Oberkralna. Poslušali so izvajanja ,ki jih jim je dal Gau-Verblndungsfllhrer KtLmten U Standarten-fUhrer Major M a 1 e r - K a 1 b i t s c h, ki so izzvenela v pozivu, naj se spominjajo prisege na zastavo, ki so jo že enkrat položili, in gesla, ki Je napisano na v bojih razcefranl zastavi 7. KhevenhUllerJevega polka, naj se pogrumno, hrabro In zvesto priznajo za Grofideutschland in se s tem priznanjem v srcu vrnejo v vasi ter naj zastavijo vse sile, da se pomiri domača pokrajina Oberkrain. Stellv. Gauleiter Thimel govori Nato je govoril der Stellv. Gauleiter Thimel, ki Je v prvi vrsti poudaril tesno povezanost oborožene sile Adolfa Hitlerja z vojaki svetovne vojne 1914—1918, in potem dalje izvajal, da bi bila blaznost in zločin misliti, da bo zopet sneta zastava kljukastega križa, ki Je bila razvita v Oberkralnu. Naloga starih vojakov iz let 1914—1918 Je, da se priznavajo za Reich Adolfa Hitlerja, prvega vojaka Grofldeutschlanda In sogradljo veliko in lepšo Nemčijo. S svečano zaobljubo prvemu vojaku je Stellv. Gauleiter zaključil svoj „Eisernes Korps" goji lovarišivo NS-Reiđiskrlegerbund ustanavlja vojna tovarištva za Ereis Stein Pred kratkim se je v sejni dvorani okrožnega doma v Stelnu v prisotnosti Krelslelterja NSDAP Pg. P i 1 z a vršilo prvo delovno zborovanje voditeljev vojnih tovarlSev okrožne zveze bojevnikov v Stelnu; prisoten je bil tudi dOT kommlsarlsche KrelskriegerfUhrer Land-gdrichtsrat dr. RUhl. Propagandni načelnik od Gauverbindungs-fUhrung Kftmten dea NS-Reichskriegerbundes je govoril o vojaškem tovarištvu Kttmtna In Oberkralna, ki se je tisočkrat obneslo v ognju svetovne vojne od 1914 do 1918. Saj so vendar stari vojaki iz KAmtna in Oberkralna bili v skupnem 3. zboru In so se povsod na teh bojiščih prve svetovne vojne izkazali. Nato je daj pregled o sedanjem vojaškem položaju in predočil, kakšno moč predstavljajo v sedanjem boju Nemčija In njeni zavezniki. FUhrer ima v svojih rokah ne le usodo in bodočnost vellko-neimškega Reicha, ampak tudi Evrope. Govornik je pozval stare vojake in tovariše iz usodne dobe 1. svetovne vojne, naj v svojih rodbinah In izven njih v svojih vaseh in na svojih delovnih mestih sodelujejo na tem, da se Ipo-mlri lepa pokrajina. To je naloga zasluženih je GaukrlegerfUhrer >Alpenland« jf^ Reicha govor. Nato OberfUhrer Generalmajor Ho r nun g, ko Je sporočil pozdrave osebno zadržanega Relchs-kriegerftlhrerja U ObergruppenfUhrerJa Generala der Infantene Reinharda, vršil zaobljubo pred fronto naetopivšlh članov Krelsstaba od Krelskriegerbunda Radmannsdorf in voditeljev tovarišev bojevnikov v Kreisu. Krelslelter dr. Hochstelner Je na koncu vnovič pozval k povezanemu sodelovanju med NSDAP in zvezo starih vojakov ter zaključil s trikratnim Sieg Hell na državnika In vojskovodjo Adolfa Hitlerja^ voditelja GroB-deutschlanda. Z mimohodom pred Stellv. Gau-lelterjem in častnimi gosti Je končal ta prvi sestanek, ki je bistveno pripomogel, da se je razširil oz. obnovil frontni duh med možmi In s tem v njihovih rodbinah. Popoldan se Je vršil tovariškl seetanek. Planinske koče v RarawankaK so oskrbovane Koče na Vreulabergu In na Koschntti. . Zweig Klagenfurt des DA V (podružnice nemškega planinskega društva v Klagenfur* tu) je lahko vnovič stavil v obrat dve planinski koči, namreč po šefu civilne uprave izročeno kočo na Ursulabergu, ki jo je v letu 1912. dovršil svoječasno Gau Karawanken dea Zwelgea In ki je po senžermemskl mirovni pogodbi pripadla Jugoslaviji, nadalje svoječaanl dom »Ljubiteljev narave« na Koechutti, ki ga je sedaj »Deutscher Herbergsverband« prode! Zwelgu Klagenfurt. Obe koči sta za hrlbo-lazce posebnega pomena; koča tik pod vrhom 1696 m visokega Ursulaberga nudi neizčrpen razgled na okrog in v globino od Tauem do Karawanken, Steiner Alpen In Bachemgeblr-ge do širokih ravnin pri Klagenfurtu, SchOn-stelnu, Cilllju in na v vznožju ležeči MleBtal. Pristop je najboljši od železniške postaje Gu-tenstein (ZVt ure) dalje pa tudi iz PrKvalllja, Mlesaa ali Wlndlschgraza povsod po 5 ur. 2o Itak slabo oskrbovano kočo so žal o binkoAtlh tega leta neki divjaki, ki jih nI več moči imenovati hribolazce, spravili v takšno stanje nekulturnega opustošenja, da bo za odpravo treba veliko časa In denarja. Prostorna koča je začasno oskrbovana le ob koncu tedna. — Splošno znani dom na Koschutti (1350 m) je odlično izhodišče tako za plezalne ture v Koschutti, kakor tudi za prečna potovanja v smeri Terkel — Lolbl — Deutsch-Peter, in kadar bo prost prehod na oberkradnsko ozemlje, tudi za potovanja preko Koschutte h koči na Kofci, ki Jo ima sedaj Zwelg Silesia (Тгор-pau). Koča na Koschutti Je v brezhibnem stanju, razpolaga s precejšnim prostorom in se lahko udobno pride do nje v eni uxi od Zell-Pfarre (kamor vozi ob delavnikih Iz Fer-lacha In nazaj avtobus). Dom je sedaj vedno oskrbovan. Dr. Max Abuja. , Košnja T Oberkrainu vojakov, ki Jih združuje NS-Reichskrlegerbund. Tovarišem je poklical v spomin prisego, ki so jo svoj čas položili na zastave in ki je bila preizkušena v ognju bojev In bitk iz leta 1914. do 1918., kar je veljalo tudi za Relch, v čigar obsegu tovariši sedaj živijo. Propagandni nar čelnlk Je nato govoril o nalogah, ki jih ima NS-RelchskrieSerbund kot največja organizacija sveta, in pozval vse navzoče, naj sodelujejo, da se bodo tovarištva te zveze, v Kreisu Stein ravno tako razvila kakor Je to slučaj v radmannsdorfskem Kreisu. Krelslelter NSDAP. Pg. KuQ Je nato govt^ ril o povezanosti mladih In starih vojakov in o nalogah, ki Jih imajo ravno sedaj stari vojaki v Oberkralnu. Proglasil Je v tej zvezi, da Je ustanovljen NS-Relchekriegerbund za Kreis Stein. Nato sta sledila razgovor o organlzato-ričnih vprašanjih in podelitev pojasnil o doki adah za kolajne, o plači veteranov In o preskrbi vojaških papirjev, ki so se izgubili. Vodja Aussenstelle Oberkrain des NS-Reichskriegerbundes ing. Hans Koch je propagandnega načelnika podpiral pri vršitvi tega zasedanja. >Ковс1 vatanite, S'm вШи tri bit' — Rožiđke nalijte P«L gremo koeit!« (Narodna) Ko mine cvetoči majnlk začnejo naši marljivi gospodarji pripravljati koee za prvo ee-neno кобпјо. To je pri nas največje veselje za nafle fante In dekleta. Tako težko zaželeni Cam pride, to je običajno okrog sv. Vida. Zgodaj v jutro te preden vzide sonce, ae zberejo fantje na dvorišču, gospodar pride do njih s ateklemlco domačega sadnega žganja; vsak ga dobi mal kozarec, kos kruha In prigrizek. Po tem okrepčilu fantje kosci odidejo na travnik in mimogrede zapoje jo; »Moja koea je rjava In ne reže trav'ce več — MoJa ljub'ca ni ta prava — Ker ne ljubi me ШД več...« Fantje pridejo na travnik; vsak le paArat krepko zavrleka, da dajo znamenje Se aoeed-nim koscem, ki ae Jim tudi oglasijo. Nato pa se razvrstijo — pa začne »travlca padati«. Okrog sedme ure pa pride brhko dekle z jer-bajsom na glavi in prinese koscem zajtrk. Fantje ae vsedejo okrog Jerbasa, ki Jim alužl za mizo; nanj postavi dekle zabeljene žgance, ko jih pojedo dobro polovico, pa vUJe nanje mleka. Po tem zajtrku pokadijo kosci Se vsak svojo cigareto, nato pa gredo spet koeit; kosijo tako do deeete ure. Dekleta pa že v tem času razstiljajo seno. Fantje nehajo ■ koSnjo; gredo v senco in epet sklepljejo koee. V tem čaau Imajo tudi »malico« — predjužnlk, žejo pa al gaaljo z Izbomlm domačim sadjevcem — mostom. V prvem dnevu к<Лпје denejo seno v »-kopice«; to je bilo veselje v poprejSnjlh čaelh; fantje kosci so delali kopice, dekleta pa so za njimi grabile, vmes pri delu pa so popevall peeml. Drugi dan pa okrog deeete ure kopice raz-ateljejo; to seno Se enkrat ali dvakrat preobrnejo, popoldne pa ga vozijo domov. Ko ga zmetavajo nad hlev, je tudi pri vseh veselo razpoloženje. Ko je gospodar gotov s koSnjo Imajo običajni veseli »likof«. Anton Straschar, Krainburg. Prvi Fllhrerappell HJ v Kralnbnrga Krelslelter Kuae o priučltvl nemškega Jezika V Kralnburgu ae je pred kratkim vrtll apel HJ FUhrerschaft Bann Krainburg. V osnovnih Izvajanjih je BannfUhrer Hermann Ebner prikazal zgodovino in nalogo Hitlerjugend In pojaanjeval službeno oblikovanje. Med zasedanjem je prlSel Kreialeiter Pg. Leo Kuae, ki ga je apremljal Stalbeamtalelter Pg. H. Koch. Krelslelter je govoril o aedanjem položaju in živo pozval mladino, naj ee z vso ello poetavi v alužbo FUhrerja. Poeebno je opominjal HJ FUhrerje v Oberitralnu, naj marljivo delujejo na priučltvl nemSkega jezika, da bodo kmalu lahko tesneje deležni nemSke narodne ricupnoatl fotem sta govorila Se Standort-fUhrer Krainburg Pg. dr. Reues o zgodJ o b s t« organiziral Se godbo na plhalai, pri kateri se udeležuje sedaj 28 oeeb z instrumenti. Za bližnjo bodočnost so nameravane prireditve. — Hitlerjugend je Imela svoj drugI veliki apel, ki je bil zelo slovesno zaklji&en. — Požarna bramba dokončuje gradbo svoječaano pričetega poslopja za orodje. Tudi je bil popravljen v kraju nahajajoči se transformator.— Dospelo je nad 50 prašičkov za rejo, ki so bill razdelejin na posamezne vael občine. — Vedno prihajajo novi predlogi glede poroke. Poročili 80 se mizarski mojster Jobann Zanker z gospodično Stefanie Kosmatsch, kmečki sin Alois Orechek s kleltljarko Astonle Clgale. Pdlland. (Kuharski tečaj.) Dam deutsche Frauenwerk je poslalo tudi k nam svojo umetnico v kuhanju, znano voditeljico tečajev, gospo A b t o v o, da Je tukajšnje gospodinje in take, ki še hočejo postati gospodinje, v treh tečajih podučevala, kako ee zaradi po vojni povzročenega radonlranja pripravljajo Jedi na nov način. Tečaj je obiskovalo 42 udeleženk, PoUand bel Laak. (Gradbeno delo napreduje.) Kamenite škarpe za vldemsklm hlevom in desnim bregom potoka Ločlvnlce do poŠte BO zgotovljene. Kadar ^ Se leva stran zgotovljena, bomo lahko rekli, da je bilo storjeno eno največjih, pomenljivih in monumen-talnlh del zadnjih 22 let v občini, ker s tem ni le vas, temveč cela občina pridobila na prostoru, lepoti In tudi v hlgieničnem ozlru, na kar komo lahko ponosni. Erelsleiter Kafi v Falkendorfa Oi'iftjjruiifXJnlelter Huber ee je poelovil Te dni so se v zborovalnlcl Ortsgruppe Pal-kjndorf zbrali vsi sot rudniki, da se poslov« od svojega Ortsgruppenleiterja Pg. Huber-ja, ki je postal LandesbauemfUhrer v K&mtnu. Ko sta despela Kreislelter Pg. KuBln Orts-gruppenlelter Pg. Huber, je Jugendgruppe der KS-Frauenschalt zapela nekaj pesmi. Nato se je Orts^ruppenlelter zahvalili vsem Amtelel-terjcm za njihovo krepko sodelovanje, ker se Je le tako — po besedah Ortagruppenlelterja — dosegel uspeh v Ortsgruppe Falkendorf. Pg. Huber je zavzel tudi stališče k političnemu zadržanju prebivalstva in povdarll, da mora vspk rojaJt na tem ozemlju zavzeti jasno stališče, ali drži z nami in to javno priznava, ali pa drži z nasprotniki, tako da se mora smatrati za sovražnika. Frauenschaft In Block-lelter 30 potem odhajajočemu Ortsgruppenlel-terju v znak hvaležnosti Izročili nekaj pomenljivih daril. Krelslelter se Je zahvalil Ortsgrup-psnleltcrju Pg. Huberju za njegovo vzorno delovanja in z veseljem ugotovil, da Je pod njegovira IzkuiSenlm vodstvom Ortsgruppe Falkendorf postala ena izmed najboljših v Krelau. Posebno Je povdarll, da je Ortsgruppe lahko ponosna nato, da Je njen prvi Ortagrup-penlelter dobil tako visoko nalogo in je postal LandesbauemfUhrer. Vodstvo poslov Ortsgruppe Falkendorf Je bilo poverjeno Pg. Adolfu Koflerju. Dojmljivi apel je bil zaključen z obljubo zvestobe FUhrerju. Hreh stein Mor&utsch. (Nevarni ugriz gada.) V naših hribovitih krajih Je leto: mnogo strupene golazni. Stari izkušeni ljudje vidijo v tem znake za dobro letino, kar pa menda nI še povsem dognano. Bolj gotova Je nevarnost, kakršno Je doživel nedavno 10-letnl Anton Peterka iz Ober-Hosses ob njivi nedaleč od doma. Na skali, razgreti od sonca, Je našel nekaj povitega v svltek in opozoril mater, zaposleno pri plečvl na »lepo žlvallcoc, s katero se Je hotel Igrati. Nenadoma pa Je deček obupno zakričal. Prihitela je mati, prav ko BO je gad ovijal okrog otrokove roke, kamor ga je tudi večkrat ugriznil. Dečka so brž odpeljali k zdravniku, nato pa v bolnišnico, kjer so mu v zadnjem hipu rešili mlado življenje. VVodltz. (Gozdni sadeži.) Kakor vse kaže, bo tudi letos dobra letina Jagod in borovnic. Lansko leto se je tega Izvozilo nekaj tisoč kilogramov, za kar so nabiralci prejeli lepe vsote denarja. Tem bolj bi bilo letos umestno, da bi zlasti otroci in starejši ljudje nabrali čim več teh sadežev, ker bi bila velika škoda za ljudsko prehrano, če bi se tega ne izkoristilo v splošno dobrobit. ]\eka| o gobah in glivah 8. Rjava maslenka, ban. Nem. ButterpUz, Ringpilz. Klobuk je v sredi izbočen (grbast) umazanorjave barve, včasih rdečkast ali bledoruraen, vedno pa bolj svetlikaat. Plodovnica je nežnoble-dormnena, v mladosti prepredena z mreno. Najzanesljivejši znak je ostanek te mrene na kocenu v obliki vijoličastega obročka. Kocen je nad obročkom posut z rjavkastimi, kosmičastimi pikami. Meso je nežno ru-menkastobelo, podobno surovemu maslu in nespremenljivo. Vonj je prijeten, po sadju, okus nekoliko kislast. Raste v množinah od avgusta do oktobra, posebno rad pod borovci in smrekami, po pašnikih in gozdnih travnikih. Dasi je izvrstna goba posebno za juhe in prikuhe (za sušenje ni), jo pri nas le malo kje nabirajo in uživajo. Ljudem se nekako studi, ker ima sluzasto kožico, ki pa se da prav lahko sleči s klobuka. Ker je mehkega, nežnega mesa, jo je treba previdno nabirati (ne tlačiti), ter kmalu pripraviti za jed. 9. Laška g I o L a n j a, lepi goban, — Zierlicher R3hrling, SchSner RBhrenpilz. Klobuk zlatorumene barve, kožica v mokrem vremenu močno sluzasta. Plodovnica je najprej umazanprumena, pozneje pa rjavkasta. Kocen je zlatonmen, malo rdečkast. Med klobukom b- kocenom je pri mladih gobah mrena, ki pozneje izgine, pa zapusti na kocenu rumenkast obroček, a ko (Nadaljevanje) masleni go- tudi ta izgine, o zbiranjn samoraslih rastlin Bolj kot kdaj se morajo v tem letu izvleči zadnje rezerve iz nemške zemlje, da zagotovimo prehrano našega naroda. Naše vrtove in njive moramo tako skrbno obdelati in gojiti, da bomo kasneje ob žetvi tudi v resnici kolikor mogoče veliko pridelali. Poleg tega je treba v večji meri naše samorasle rastline zunaj v gozdu in na polju pritegniti k ljudski prehrani. Samorasla zelenjava, samorasli sadeži, samorasla zelišča in nemške čajne rastline, dajejo toliko uporabnih možnosti, da je med njimi gotovo nekaj za vsakogar okusnih. Uporaba samoraslih rastlin pa ima samo takrat narodnogospodarski pomen, če pri nabiranju varujemo gozd in polja in previdno ter strokovnjaško nabiramo. Hitrica pri nabiranju ne sme biti vzrok poteptanju travnikov, poškodbi grmovja ali izruvanju kakih rastlin. Nabira naj se samo na krajih, kjer se blago za nabiranje najde tako pogosto, da se ni bati iztrebljenja rastline. Ce vzamemo kaki rastlini preveč listov, ne more več dalje živeti. Kasnejša žetev In uporaba drugih rastlinskih delov, n. pr. sadežev maline in robide, se uniči ali pa ne more dozoreti. Nesmiselno je, da izrujemo celo rastlino, če hočemo nabirati liste, cvetje ali sadeže. Nabirajmo tudi samo čisto zdrave rastline. Bolne in po polžih ali mrčesu napadene liste ne obirajmo. Nabiranje ob prašnih cestah in na sveže pognojenih njivah ni priporočljivo. Ce nabrano blago ni namenjeno za uporabo v svežem stanju, ga moramo posušenega nabrati. Medtem ko nabiramo liste samoraslih ze-lenjadi, dokler so mladi in nežni, najboljše pozno popoldne, ker so vsled sonca najbolj redilni, nabiramo nasprotno liste za domači čaj v splošno kratko pred cvetenjem, torej ko 30 najbolj razviti. Jagode, sadeže in semena nabiramo po večini malo preden so popolnoma zrela. Rajši jih pustimo nekoliko pozoreti in se s tem izognemo nevarnosti, da odpadejo in se pokončajo. To so temeljni pojmi, ki jih mora vsak nabiralec vedeti, da ne bo razočaran In da pri nabiranju zamujeni čas in trud ne bo zastonj. Ce se v tem letu pridno pripravljamo, da množico zakladov gozda in polja pospravimo, upoštevajmo še to: narava naj to za nas vse veselje in odpočitek. Zaradi ostane še vedno vijugasta brazgotina. Nad obročkom je kocen pikast, kakor pri maalenki. Meso je lepo rumeno, nespremenljivo, sočno, sladkega okusa. Raste bolj redko kakor naslenka in sicer po iglastih gozdovih, ob gozdnih poteh, obronkih celo leto. Je prav dobra goba, kakor maslenka. 10. Peščenka, pesnati goban. Nem. Sandpilz. Klobuk je zlatorumene ali rdečkaste barve, po vrhu kosmičast, kakor da bi bil s peskom posut. Plodovnica je uma-zanorumena, pri starih gobah umazanorja-va, ali olivnozelenkasta. Kocen je enake barve kakor klobuk, vendar vedno bledej-ši. Meso je svetlorumeno, pretrgano ali prerezano nalahko pomodri. Raste v senčnih, peščenih smrekovih in borovih gozdovih po- tega je ne onečastite s tem, da na svojih počivališčih pustite odpadke, n. pr. papir, pločevinaste doze, cigaretne ovoje ali razbito steklo. Ne kurite v gozdu ali njegovi bližini ognja. Ne kadite v gozdu ali gozdnih potih, ker sicer zna vaše nabiranje prinesti več škode, kot ste sploh kdaj koristili. Pridno na delo! Sprememb poln jedilni list, polna shramba in s tem zadovoljna družina bodo naš trud stokratno poplačali. P St. Gob se ne sme predolgo kubatl s tem izgube svoj olius. Bolj kot v prejšnjih poletjih, nam bo v tem poletju služila goba kot hranilo in nam močna na beljakovini dajala krepko kosilo. Samo gobe morajo biti prav pripravljene. Mnoge gospodinje puste gobe kuhati, da postanejo mehke, in velikokrat tožijo, da je posebno zelence treba dalj časa kuhati. To je popolnoma napačno, ker z razkuhanjem izgube gobe svoj dober okus in veliko hranilnih snovi, voda sama pa zadobi močan okus. Na ta način pač dobimo dobro gobjo juho, ne pa okusne gobje jedi. Naravno je, da se najboljše in najokus-nejše pripravijo gobe v masti, kjer jih je le nekaj minut treba pražiti. Toda ker moramo z mastjo štediti, je popolnoma enakovredno dušenje v kostni juhi, v preostali mesni omaki ali v vodi, ki je še ostala na gobah od pranja. Tudi tu st sme samo minute dolgo gobe pražiti, da so mehke, okusne in zavžitne. Gobe je treba pripraviti tik pred Jedjo in jih ne smemo pustiti v vodi. Zelenca (Pfifferling), prvo poletno gobo, po očiščenju operemo v mrzli vodi in pražimo v razbeljeni masti ali v malenkosti juhe ali mestne omake. Cez nje potresemo moke in končno pridenemo gobji jedi nekaj sesekljanega peteršilja. Kukmake, gobane in zelence v mrzli vodi, pomešani z malo kisa, okrtačimo in operemo in jih na isti način hitro dušimo z dišavami za omake. Tudi za gobjo juho, omako, puding ali kotlet gobe na tati način pripravimo, preden jih dobro sesekljane pridenemo juhi ali umetni juhi, kot vse druge pridatke. K. W. Amanita phalloides — Griiner Knollen-blatterpilz (strupeni kukmak ali krompir-jevka, glej pod 21. razprave.) leti in jeseni v velikih množinah. Okusa ni najboljšega, vendar je goba uporabna sveža, suha in v kia vložena. 11. Kostanjevka, nem. Maronenpilz, Tannenpilz. Klobuk je svetlokostanjeve barve, kocen enako, meso belkasto; meso prerezano pordeči ali pomodri. Raste celo leto, najraje v iglavcih, le bolj redko posamezno. Izvrstna goba za vsestransko uporabo. 12. Slinavka, ovčarka, nem. Schmer-ling. Podoben maslenki, toda brez obročka na kocenu. Klobuk rjavkast, plodovnica je rumena in stisnjena h kocenu, stisnjena izločuje belkast sok. Kocen je posejan s finimi rjavkastimi zmci, tudi na plodovnici eo videti ta zmca. Meso je rumenkasto, diii po sadju, raste rad na apnenih tleh v svetlih logih, in je prav dobra goba, ki pa se mora kmalu pripraviti. 13. M a v e 1, mavelček, nem.: Ziegenlip-pe. Klobuk je olivne, sivorjave- rdečkaste, ali sivorumene barve, a vedno olivno navdahnjen. Kožica suha in žametasto mehka. Cevke Sircke, rumenkaste ali zelenkaste, pozneje umazanorjave pegaste. Kocen tenek, rumen, brazdast. Meso belo ali rumeno in prerezano pomodri. Pod klobu-kovo kožico je meso češnjevordeče. Diši po sadju, okus prijeten. Raste celo leto v množinah. Jako okusna goba, ki ne zaostaja za pravim jurčkom. 14. M o ž e k ali kozji parkeljc. Nem. Ziegenfuli. Klobuk nepravilne oblike, podoben obistim. Včasih porazdeljen in ve-gast. Na vrhu kosmičast, temnorjav. Plodovnica bela, pozneje rumena in sega globoko po kocenu. Kocen rumen, rjavoru-men, trebušast, neenak, izdolben. Meso belo, krhko. Raste v iglavcih od avgusta do oktobra. Užitna goba le v mladosti. B. Luknjičaste gobe 15. Plodovnica sestoji iz fino luknjičaste X^laeti, je trdo prirastla h kocenu, da ee od I Pismo iz fronte; I Nobeni hiši niso prizanesli I Tako vidij« naši hrabri vojaki sovjetekl taj I Iz pisma, doSlega iz vojne poŠte v Virgen, i posnamemo sledeče vrstice: v... sedaj sem I v sedmi tuji ifeleli in imam priliko spozna-= vati ljudi teh dežel in njih socialne napra-I ve. Nihče mi še ni rekel, da je v tujih dt' I iavah lepše ko v Reichu. Ce si dam to, kar i sem videl odvijati pred mojimi očmi kot i na filmskem traku, stoji domovina jasna in I lepa pred menoj. To tembolj, ko tem sedaj I tudi imet priliko spoznavati »raj kmetov in I delavcev«. I Sedaj sem skoro nekaj tisoč kilometrov = napredoval v sovjetski taj. Veliko sem do-I živel. Popisati pa teh dogodkov ne morem, I ker bi bila vsaka beseda tu preslaba. I Te dolge brezkončne površine bi mogle, I da so jih poljedelsko pravilno izkoristili, i prehranjevati pol sveta. Toda kaj se vidi 5 tukaj? Divjino, pustinjo! Cestne in promet^-I ne razmere se ne dajo jopisati, te so ka-I tastrofalne. Le oboroževalno delo je v tej I državi teklo na visokih turah. S Dalje Časa sem bil v nekem mestu, kjer so I pred vojno našteli 100.000 prebivalcev. To-I da tukaj ni nobene hiše, kjer si GPU ne bi I bila poiskala svojih žrtev. Ti banditi so I »delali«, temeljito in gorje nam, ako bi bilo I tem trumam, mrzlim ko led, uspelo vdreti I v Nemčijo, I Sedaj je ta grozna zima srečno za nami. I Nihče v domovini ne more presoditi tega, I kar se je v tem času opravilo. Po jaravi je H bila zima sovražnikov prijatelj, in sovraž-i nik je upal, da bo z njeno pomočjo v zadnji S uri spremenil usodo. Toda mi smo obvladali I tudi ta čas. i Od zbirke volnenih reči smo dobili 400 i toplih volnenih reči najrazličnejše vrste. I Domovina je mnogo storila in smo ji iz I srca hvaležni za to. Toda žrtve fronte in I domovirfb vodijo vedno k istemu cilju. I Cefr. Florian Warscher S n)iimmmiitiitiiiiiiiimiiiiMimiiiiiimimiimiiiiiimiiimiiimiiimmimi nJega težk^. loči. Vse plodovnice so neenake oblike, kakor podkev. Te gobe včasih ko« cena sploh nimajo. Nobena teh gob pa ni strupena, vendar pa tudi užitne niso vse, ker so pretrde, lesene. Sem spada tudi kresilna goba. 16. 2 e m 1 j e v e C, nem. Semmelpilz. Klobuk je sestavljen iz nerednih skupin. Barve je take, kakor zapečena žemlja. Stara je malo temnejša. Plodovnica je bela in sega globoko po kocenu. Meso belo, krlvko, je pri« jetnega vonja in nekoliko grenkega okusa. Raste v iglastih gozdovih poleti in v jeseni v velikih skupinah. Ta goba je vsestransko uporabna, le vrhnjo kožico je treba odstraniti, ker je grenka. 17. Ovčje vime, nem. Schafporling, Schafeuter. Je nekoliko svetlejše barve kot žemljevec in je ravno tako uporaben brez vrhnje kožice. Splošno pravilo za cevaate in luknjičaste gobe. Užitni so vsi g o b a n i,k i so pod Psalliota c^mpestris = Feld- oder echter Champignon (navadni kukmak glej pod 18. razprave). klobukom beli, rumeni ali sivo-beli, nadalje vsi, ki imajo na kocenu obroček. Strupeni ali vsaj sumljivi pa so goban 1, k 1 so r" Oipi.optiker "^V €. Мшоп/иР 1 ж#тт»#шгм«» brez ob ročka ter pod klobukom ali po kocenu rdeči ali rdečkasti. ^ C. Platničarkt ali lističaste gobe, splošno imenovane — glive, Blatterpilze, Namesto iz cevk in luknjic je plodnica sestavljena iz platnic in lističev, kateri so napeti od kocena do roba klobuka. V tej skupini je največ strupenih gob, zato si je treba zapomniti sledeče pravilo: užitne so vse platničar-ke z modrimi, vijoličastimi, rumenimi in rdečimi listi. Nadaljnji znak za užitnost teh gob je vonj po sveži moki ali svežem testu, po janežu ali česnu. Izogibati pa se moramo vseh platničark, ki imajo bele lističe ter so razen tega zoprnega, gnusnega, rezkega vonja in diše po žveplu. Mnogo platničark je v mladosti v kožnati lupini ali mehurju, ali so vsaj med klobukom in kocenom prepredene s kožico ali mreno. Ta kožica navadno pusti dorasli glivi obroček na kocenu, ki je večkrat podoben manšeti. Platničarke delimo v več skupin: a) k u k-maki ali pečenke, b) golobice, c) kolobarnice, d) štorovke, e) m 1 e č n i c e. Kukmaki ali pečenke. Nemško — Champignon. Med kukmaki, torej v tej skupini sta dve zelo strupeni gobi, namreč strupeni kulcmak ajl krompirjevka in rdeča mušnica, pri tem Ito je siva mušnica vsaj sumljiva. Najboljše glive pa so med šampijoni sledeče: 18. Navadni ali pristni kukmak. Nem. Feld- oder echter Champignon. Klobuk mladih gobic je okrogel. Vrhnja kožica je bela, umazanobela, včasih tudi nekoliko rjavkasta, gladka in suha, svileno kosmi-časta ali fino luskinasta ter se da lahko • ločiti od klobuka. Lističi so najprej beli, kmalu pa bledorožnati, pri starejših rdeč-kasto-rujavi, končno pa črnorujavi kakor frokolada. Najboljši so kukmaki, dokler imajo še rožnato plodovnico. Kocen je 1)el, n i nikdar votel, gladek ali nežno luski-nast ter nosi rožnatobelkast, nacefran ko-lobarček, t. j. ostanek kožnate lupine, ki je v mladosti zapredala gouo. M e s o je nežno-belo, včasih lahno rdečkasto. Vonj prijeten po janežu ali tudi po orehih. Raste po njivah, pa tudi po vrtovih (ki so gnojeni s konjskimi odpadki) od junija do oktobra. V mokrotnem poletju je redek. Ta kukmak slovi za najboljšo gobo, poraben je na vse načine. — Ponekod ga goje v posebnih gnojnih gredah, največ na Francoskem, kjer spravljajo milijonske dobičke. 19. Travniški kukmak, tudi — ovčar, nem. Schafchampignon. Ta kukmak je prejšnjemu zelo podoben, raste po travnikih ii. v vrednosti ne zaostaja za pristnim kukmakom. Kocen je pozneje votel. 20. Gozdni kukmak, gozdna pečenka, nem. Waldchampignon. Klobuk ima v mladosti zvončasto obliko, pozneje je raztegnjen — grbast in na robeh nacefran. Je rumenkastobele barve, klobuk je kmalu, ko odraste pokrit z rjavimi luskami. Lističi rjavkasti, kocen votel in belkast, včasih na spodnjem koncu debelejši in nosi enoten obroček. Meso belo in rjavkaatordeče. Raste po gozdnih travnikih, drevoredih, vrtnih traviščih, od avgusta do konec oktobra. Je zelo dobra in za vse uporabna goba. 21. Strupeni kukmak, krompirjevka, nem. Knollenbiatterschwamm, Gruner Knollenblatterpilz. — Teh zelo hudo strupenih gob je več vrst. Klobuk je raznih barv, bel, rumenkast, zelenkast, olivnat, ci-tronastorumen. Navadno so te gobe po vrhu posejane z belimi ali rumenkastimi krpicami, ki izgledajo kot ostanki kožnate lupine, ki v mladosti zavija gobo. Ker pa je mogoče, da te krpice dež izpere, si je treba zapomniti druge znake, ki nas varujejo pred zastrupljen jem. Zelo /ai.esljivi znaki po katerih ločimo te strupene kukmake od užitnih 80 sledeči; Lističi so vedno beli (pri užitnih kukmakih pa so rožnati ali rdečkastorjavi. Kocen je pri tleh v obliki hruške odebelel ter tiči vedno v ''ožnati lupini. Užitni kukmaki nimajo nikoli pri tleh take lupine. Meso je belo in diši каУог surov krompir. Okusa ni ravno neprijetnega, kar je že marsikoga zapeljalo. Raste v vseh gozdovih in grmovju od rane spomladi do pozne jeseni. To je najbolj strupena goba, ki zahteva največ smrtnih žrtev. Zastrup-Ijenje je posebno nevarno zato, ker začne strup delovati šele 12 do 20 ur po zaužitju, ko se je razlezel že po krvi ter je pomoč v takem oziru navadno že prepozna. Kdor pazi na tu navedene znake in razlike, ne more zamenjati r i*upene krompirjevke z užitnimi kukmaki. V to skupino spada tudi pledeča strupenjača: 22. Mušnica, nem. Fliegenpilz, ki jo gotovo vsakdo pozna. Ima živordeč ali rdečerumenkast klobuk, ki je pokrit z belimi krpicami. Lističi so beli, redkokdaj rumenkasti, koden bel in votel. Kocen pri tleh jajčastogomoljast, zavit v hrapavo kožico. Meso belo, pod vrhnjo kožico ima rdečeru-men rob. Mušnica je strupena goba, uporabljamo jo za uničevanje muh, odtod tudi ime. 23. K a r ž e 1 j, knez, oglavka. Nem. Kai-serling, Kaiserpilz. V mladosti je prav tako razvit v kožnat mehur kakor mušnica. Ko prodre iz kože je klobuk zlatorumen, pozneje pomarančastordeč in gladek. Lističi 80 rumeni, ravno tako kocen in ni nikoli votel. Meso je lepo rumeno, vonj in okus sta prijetna. Raste od junija do septembra, v Oberkrainu je bolj redek. Karželj je ena najboljših gob za praženje in pečenje. 24. Pegasta mušnica, krastavka, bradavičarka, nemško Panterschwamm. Je podobna prvoimenovani mušnici in je ne priporočam za uživanje, ker se jako lahko zamenja s strupeno mušnico. Klobuk je sivorjavkast ali siv ter je pokrit z mokasti-mi bradavicami. 25. Siva mušnica, bisernica, rokavč-nica, nem. Perlschwamm. Ravnaj se pri tej vrsti ravno tako, kakor pri gornji in jo pusti raje v gozdu, če nisi siguren, da imaš res pravo užitno gobo pred seboj. Okusa in vonja je nekoliko po redkvi. Ponekod to gobo jedo, ko odstranijo vrhnjo kožico. Naš športni kotiček čez 4000 udeležencev iz 33 obratov Izid pomladanskega teka obratov Klagenfurt, 23. junija. Pomladanski tek obratov 1942 je bil v obratih Reichsgaua izveden v času od 15. aprila do 15. junija 1942. Obstojal je iz 800 m teka, 200 m hoje, 10 minut telovadbe in 10 minut iger ali sta-fetnih tekov. Tega tekmovanja se je udeležilo 33 obratov s skupno 4019 udeleženci. To je za 2700 udeležencev več kot v prejšnjem letu. 10 obratov je nastopilo k tekmi s celokupnim uslužbenstvom. Sledeči obrati, ki so z najmanj 75% uslužbencev nastopili, prejmejo za to izvrstno delo delovne diplome: Kreis Klagenfurt: Wiener-Neustadter Werke, Zweigstelle Klagenfurt, Fliegerhorst, Hutter & Schranz, Philip Knoch; Kreis Villach: Verbraucher-genossenschaft, Wiener Mantelhaus Kohl-rausch & Co; Kreis Volkermarkt: Schlossbrau Bleiburg; Kreis St. Veit: Chlorfabrik Briickl, Kreis Lienz: Post-amt Lienz; Kreis Radmansdorf: Schmiedegenossenschaft Plamen, Kropp; Kreis Krainburg: Medič-Miklavc, Textilfabrik, Zwischenwassern, Štora A. G. Obergamling, Textil Intex, Textil Brumen & Thaler, Textil Bruna; Kreis Stein: Pa'^ierfThi" ': "'-natsch & Sohn v Domscha- le. Z diplomo o udeležitvi so bili odlikovani sledeči obrati: Kreis Klagenfurt: Heeresstandortverwaltung und Heeresbau-amt, Philip Knoch; Kreis Vilach: Karntner Majschinenfabrik Egger Fitzek Moschner & Co, Werk Villach, Heraklith-werk Ferndorf; Kreis Radmannsdrf: Novak, Strickerei Radmannsdorf; Kreis Krainurg: Textil Bruna Krainburg; Kreis Stein; Loini^^huliistrie Jarsche. EAG - T. in SG. Afliing Namesto prvenstveno, prijateljska igra Klagenfurt, 23. junija. V nedeljo je bilo, kakor znano, v ABlingu srečanje obeh nogometnih moštev Klagenfurter AC in Turn- in Sportgemeinschaft ABling k prvenstveni tekmi, ki je zapadla. K tej tekmi pa ni prišel imenovani razsodnik iz Krain-burga in tako sta se zedinili obe društvi, da na kraju samem izvršita prijateljsko igro, ki jo je vodil Gaufachwart za boksanje Blachutschek. Igra je kot znano končala s porazom KAC, ker so morali Klagen-furterji postaviti veliko nadomestkov. Tekma se bo vnovič vršila 28. junija ali 5. julija v Afllinsn. Padla v boju za veličino Nemčije Leutnant Stelow, letalski vodnik v nekem oddelku zračnega lovskega biodovja (na desni) in (na levi) prvi Ritterkreuztrager iz moštva Obergefreiter Hubert Bring-iorth. (Presse Hoffmann, 2 M) ]\aše anekdote Kako učinkujejo jajca na utrip žile? Slavnega kirurga profesorja Bergmanna so se splošno bali tako zaradi njegove zanesljive diagnoze kakor tudi zaradi njegove nepodkupljive bistroumnosti. Nekemu bolniku je bil predpisal strogo dieto, toda ta se je kaj malo menil za njo. Ko ga je nekega dne zopet obiskal, mu je preizkusil utrip žile in potem strogo rekel: »Proti moji naredbi ste vendar zopet snedli mehko jajce!« Pacient je kakor brez duha gledal profesorja: »In to ste takoj opazili na podlagi utripa moje žile?« »Seveda«, je menil zdravnik. »Jajca vsebujejo žveplo, fosfor in albuminozne sestavine, ki dražijo želodčne stene — in to takoj učinkuje na utrip žile.« Profesor je kmalu na to zapustil hišo s svojim asistentom, ki ga je nazajgrede vprašal: »Gospod profesor, ali ste v resnici mogli na podlagi utripa žile spoznati, da je mož jedel jajce?« »Nesmisel«, je godrnjal profesor, »toda imel je na ovratniku svež jajčni madež.' Evropska mlad i nase je sestalavWeimaru, Dobili so naplavljeno sovražno m t no kjer so o priliki te kulturne manifestacije evropske mla- Pod vodstvom Sperrwafienoffizierja so takoj pričeli, da jo dine bolgarska dekleta plesala v svoji narodni noši, ki se napravijo neškodljivo. jim zelo poda. (Atlantic, Zander-M.) (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Peter, Atl., M.) Zrelo bombe nemškega strmoglave a, ki je zadela v sredino boljševiške kolone vozil, ki so se skušale preko Doneča rešiti oprijema. Polje razvalin, zgorelih avtomobilov in skritih delov vozil je edino še ostalo. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Langl, Sch. M.)] Preko popolnoma razbitega ozemlja prenašajo municijske rezerve. Bombe strmo-glavcev in topniške granate so storile svoje, da razrvajo zemeljsko površino. Kriegsberichter Muck, Atl., M.), (PK-AufnaJimei Nemško-romunsko sobojevništvo na obkoljevalni fronti pred Sebastopolom. Mesto opazovalca v gorovju Jaila, raz katerega se vodi ogenj nemških in romunskih baterij. (PK-Aufnahme: Kriegsberichter Kurschat, Šest mesecev vojne v vihodni iliiji Velikanski prostori na kopnem In morja - 1,360.000 kvadratnih kilometrov ozemlla zasedenega - Vprvič velike modeme armade v džungli Ce poetavimo na zemljevidu en krak še-stila na Tokio, drugega pa na južno obalo Nove Gvineje in z njim približno 60 stopinj krožimo proti zapadu, dosežemo indijsko-burmeško mejo. Na ta način dobimo izrez kroga, čigar kraki merijo preko 5000 km. To je približno razsežje Japonske po 6 mesecih vojne. Nekaj kilometrov severno od rtiča Yorka v Avstraliji so zavzele v džunglah Nove Gvineje japonske čete svoje postojanke. Mogočen otočni lok nizozemske Indije, ki se nadaljuje na malajskem polotoku, obale in gorovja Burme, označujejo japonsko fronto na vzhodni meji Indijskega Oceana. Na Andamanah stoje japonske predstraže, do Ceylona, Sidneya in Madagaskarja pa je japonska mornarica raztegnila operacijsko ozemlje. Sedaj se nahajamo v prehodnem Stadiju k novi fazi vojne v vzhodni Aziji, o kateri še ne vemo, kje bodo vzplamtela njena žarišča. Ce zasledujemo dosedanji potek bojev od 8. decembra 1941. dalje, lahko ugotovimo dve različni etapi vojne. V prvi je šlo za tem, da se strategične postojanke Anglije in USA v Pacifiku razbijejo. V drugi fazi so morali medtem utrditi pridobljene strategične lastne postojanke v zavojeva-nem ozemlju, zagotoviti si za daljše vojskovanje potrebne surovine in doseči postojanke za nadaljnja podjetja. Kar smo v zadnjih mesecih zmerom mogli občudovati, je bila naglica in uma točnost, s katero so naši japonski zavezniki strate-gično zasedli velikanske prostore, ki so za evropsko predstavljanje težko pojmljivL 8. decembra je Japonska začela vojno z napadom na Pearl Harbour in istočasnimi izkrcanji na Filipinih in malajskem polotoku. Dne 10. decembra so se potopile angleške vojne ladje pred Kvantanom. V istem čaau se je japonska mornarica polastila oporišč USA Guama In Wakea. S tem je l?lla že Btrategična črta Pearl Harbour— Šingapur presekana, Hongkong je padel 25. decembra, Manila začetkom januarja. Medtem ko je japonski napad na malajskem polotoku bliskovito napredoval, so druge japonske sile napadle že nizozemako-indijski arhipel, Borneo in Celebes so zasedli. Važna ozemlja za surovine so se nahajala v japonski posesti. Dne 15. februarja se je vdal Singapur po približno desettedenskem vojskovanju. Angleška armada, obstoječa iz 90.000 mož je bila ujeta, v resnici je takrat obramba Anglije in USA v Pacifiku bila že zlomljena. Pomorska bitka v javajskem morju je prinesla končno odločitev. 2e 3, marca je padlo glavno mesto Burme, Rangun, v japonske roke. Več časa je trajala zasedba goratega zaledja tja do mej Kitajske in Indije. To je zahtevalo od japonskih čet največje napore, uspelo pa je boje dokončati še pred nastopom monsum-ske deževne dobe. Boji za strategično važne točke Nove Gvineje, pred vratmi Avstralije, se nadaljujejo. Težkoče, ki jih postavlja narava, so tukaj izredno velike, saj je veliko delov v notranjosti teh popolnoma v tropični zoni, kjer stalno dežuje, ležečih otokov do danes še tako rekoč neraziskanih. Predpogoj za lesene Нртге, cinaeto pofodo, pristne preproge, stare kovance kupuje vedno A n ti quitatenhan dlung FRITZ PRAISE, Klagenfnri BRGDER ОкшШ« Lederwaren-E rzeu g u n g Domschafe lalbadier Slrslje 55 Oberkiein SENF Fabrik C.W«nger Klagenfurt Inserirajle v našem lisin! Elnlge lOOKublkmeter Flchten- echnittholz, trockene Ware, 0.—IV. Klaese oder B&gef&llend kauft gegen sofortlge Каме. ErwUnscht ware Versandmttgllchkeit mehrerer Waggons von timer Verladestatlon. Bezugschelsp vorhanden. HAJfS TRANINGER • Klagenfurt, V6Ikermarkter St' BalmUbersetzung ШШШшШШ Ш r'■ 1 J < m Službo dobi šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Hans Tra« ninger, Klagenfurt VolkermarkterStr. Bahniiberstzung. 1799—7 I'tcnca 7Л mlinsko stroko, zdravega, močnega, ukaželj-nega, s srednješolsko izobrazbo, sprejme mlinska industrija Franz Maiditsch, Wir p. Domsdiale I820-1 Krojaški šiv. stroj kupim ali zamenjam po dogovoru z moškim kolesom Dopise na Karaw. Bote, Krainburg, pod značko; Kolo. 1826—7 Prodam JjilolRk.Karbulinpj dobite pri |МП1 Vapolnik, Eisen-u. Farbenhandlung Katk- u. Zement-niederlage,Klagen-furt, Krefelderstr. Nr. 9 - Ruf 3009 ženltve Mlada uradnica, želi poznanstva z značajnim gospodom do 35 let. Ponudbe s sliko, na ogl. oddelek Karawanken-Bote Klagenfurt, Bismarckring iy pod šifro: ,Bodoca sreča'. 1880—11 ИоПјо, leiilvenire ter sani, vse v dobrem stanju -prodam. Ponudbe na Bohinz, Lees 30 18:6—8 Kupim Peline znamke Kupim vsak čas vse jugoslovanske serije, dobrodelne nerabljene in rab-Ijene.Poštninepro-, ste znamke *amo rabljene. Ponudbe na Korenjak Brief-marken - Versand Briidkl - Karnten, Postfach. Poročim dekle do 30 let staro, ki ima obrt in zna nemško govoriti in pisati. - Ponudbe s sliko na Karaw.-Bote, Krainburg, pod značko; „Onrlnlk" 1824—SI Izgubljeno N ekaj sto kubičnih metrov rezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage se kupi proti takojšnemu plačilu. Zaželena je odpo- PlaSt izgubila, na eni strani rdeč, na drugi siv, petek, 29. maja na cesti od Kamnika do Cerkelj. Proti nagradi dr. Pidsel -Veldes, Parkhotel. 182»—28 ESSIG Fabrik C.Wanger Kligenfurt KAFFEEebsatz Fabrik C.Wenger Klagenfurl JCudwvi^ Jtlawx AKTIENGESELLSCHAR DOMSCHALE Gro^handel in Text!!, Bekleidung, Kurzwaren und Gaianferie M. u. R. SCHAUTZER C Klagenfurt Adol'-Hitltr-Plalx Kadar hočete kaj kupili, dali y najem ah v zakup, ako hočete kaj menjati ali se celo poročiti, povsod je »MALI OCLAS« NAJHITREJŠI POSREDOVALEC pri vsem fem je pa fako poceni. Viafca beseda sfane 6 Rpf In debelo tiskana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpf. Oglasi te sprejemajo do ponedeljka in srede in sicer prii NS."Gauverlag Karnfen, Klagenfurf, Bismarcicring 13 NS-Gauverlag KSrnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr. 6