On Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Narodna in univerzitetna knjižnica 63/1-2 ISSN 0023-2424 Ljubljana, avgust 2019 KNjiŽNICNE ZGRADBE iN PROSTOR KNJIŽNICA Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti LIBRARY Journal of Library and Information Science Slovenian Library Association National and University Library VSEBINA CONTENTS ČLANKI - CONTRIBUTIONS Tatjana Aparac-Jelušič, Sanjica Faletar Tanackovič 11 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stoljecu? Kaj so prinesli novi pristopi k arhitekturi knjižnic v21. stoletju? What have the new approaches brought to the library architecture in the 21st century? Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen 41 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju Challenges of planning a public library network in urban environment Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič 79 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje Planning and designing of library buildings towards increased quality of work and improved user experience Lejla Kodrič Zaimovič, Tatjana Aparac-Jelušič 109 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku: prema novoj Univerzitetskoj biblioteci u Sarajevu Izzivi oblikovanja programske zasnove za sodobno univerzitetno knjižnico: na poti k novi Univerzitetni knjižnici Sarajevo Challenges of the program design for the modern university library: towards a new University Library in Sarajevo Teja Koler Povh, Mateja Dovjak 141 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice - primer knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Evaluation of indoor environment's quality in a higher education library - a case study of the library at the Faculty of civil and geodetic engineering, University of Ljubljana 5 163 Boža Janžekovič, Zorica Milinovič Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru Library premises and quality of medical studies at the University of Maribor 191 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor New signage system in the University of Maribor Library 227 Savina Zwitter, Sabina Usenik Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin School library as a place for developing social skills 247 Petra Škrjanc Knjižnica - kulturno in socialno srce šole: praktični primer optimizacije prostora šolske knjižnice Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid Library — the school's cultural and social heart: a practical example of the school library space optimization at the Simon Gregorčič primary school Kobarid 269 Nina Levpušček Melinc Knjižnica - kulturno in socialno srce šole: analiza učinkov optimizacije prostora šolske knjižnice z vidika uporabnikov Library — the school's cultural and social heart: analysis of the effects of the school library space optimization from the users' pointof view 283 Naja Kebe, Neža Podjavoršek Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu With green libraries to the green future: an overview of the situation in Slovenia and worldwide 307 Ana Zdravje, Marijana Korotaj Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas The concept of green libraries and the first two examples of its introduction in Slovenia 6 Valentina Podgornik 345 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot »tretji prostor«: primer Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica The importance and significance of a library as a public space - the library as the "third place": an example of the France Bevk Public Library Nova Gorica Borut Osojnik 367 Saga o NUK 2 A saga about the new National and University Library building (NUK2) Nena Škerlj 377 Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig Walking among books, strolling through the library and Faldbakken's chaotic book nests ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENiJE - SLOVENIAN LIBRARY ASSOCIATION Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - 391 uradno prečiščeno besedilo (Statut ZBDS-UPB2) NAVODILA AVTORJEM - GUIDELINES FOR AUTHORS Navodila za prispevke v slovenščini 417 Guidelines for contributions in English 421 7 ČLANKI CONTRIBUTIONS ■v Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stoljecu? Kaj so prinesli novi pristopi k arhitekturi knjižnic v 21. stoletju? What have the new approaches brought to the library architecture in the 21st century? Tatjana Aparac-Jelušic, Sanjica Faletar Tanackovic Oddano: 12. 3. 2019 - Sprejeto: 3. 7. 2019 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review article UDK 022:727"20" Sažetak Cilj je rada problematizirati osnovna teorijska polazišta knjižnične arhitekture u 21. stoljecu. Naglasak je stavljen na elemente koji su utjecali na promjene i snažnije isko-rake prema novim pristupima oblikovanja knjižničnih zgrada i izdvajanje načela koja opstaju kao temelji knjižnične arhitekture od Faulkner-Browna do danas. U fokusu zanimanja su funkcionalni pristupi i novi koncepti arhitektonskog oblikovanja suvre-menih knjižnica. Ključne riječi: knjižnične zgrade, arhitektura knjižničnih zgrada, funkcionalni pristupi, projektiranje Izvleček Prispevek tematizira osnovna teoretska izhodišča knjižnične arhitekture 21. stoletja. Izpostavljeni so elementi, ki so uvajali spremembe in nove pristope k načrtovanju knjižničnih zgradb. Poleg teh so obravnavana temeljna načela knjižnične arhitekture, ki ostajajo temelji knjižnične arhitekture od dela Faulker-Browna do danes. V središču obravnave so funkcionalni pristopi in novi pojmi arhitekturnega oblikovanja sodobnih knjižnic. Ključne besede: knjižnične zgradbe, arhitektura knjižničnih zgradb, funkcionalni pristopi, projektiranje 11 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic - Abstract The aim of the paper is to discuss theoretical foundations of library architecture in the 21st century. The emphasis is on elements that have introduced changes and a move toward new approaches in designing library buildings, and principles that remain as foundation of library architecture from Faulkner-Brown to today. Special attention is given to functional approaches and new concepts in architectural design of contemporary libraries. Keywords: library buildings, library architecture, functional approach, library design 1 Uvod Knjižnične zgrade planiraju se i oblikuju da bi bile trajne i funkcionalne, ali isto-vremeno i lijepe i privlačne. No, izvanjska ljepota i zadivljujuca unutrašnjost starih knjižnica, koje i danas plijene pažnju znanstvenika i namjernika, nije ujedno odisala privlačnošcu za korisnike koji su se često osjecali neželjenima i teško se snalazili unutar tih zgrada. Medutim, neprocjenjivo bogatstvo koje knjižnice posjeduju u kombinaciji s ljepotom prostora zrači dozom čarolije koju druge gradevine nemaju, kako je to rekao sir Wilson, arhitekt Britanske knjižnice u Londonu. Poput katedrale, oko knjižnice lebdi aureola mita, spiritualan osjecaj znanja. Knjižnica je naprosto 'veličanstvena knjižnica' (usp. Antell i Engel, 2007; Vallely, 1997). U današnje vrijeme planiranju i izgradnji knjižnica i dalje se pristupa iz motrišta važnosti njihova izvanjskog izgleda i utiskivanja pečata sredine kojoj pripadaju, ali se pojačano ističu njihova svrsishodnost i privlačnost. Praksa, medutim, po-kazuje da mnoge novoizgradene ili preuredene knjižnice odišu tradicionalnim i novim vrijednostima. Pred arhitekte se postavljaju novi izazovi, a knjižnične se zgrade u praksi snažno oslanjaju na ideju o omogucivanju 'hibridne' usluge s raz-ličitim omjerom tradicionalnih zbirki, elektroničkih usluga i čitateljskih mjesta, otvorenih i zatvorenih radnih prostora i prostora za ostvarenje susreta, razmje-ne iskustava, podupiranje učenja i poučavanja, istraživačkog rada i slično (usp. Berndtson, 2002; JISC, 2006; McDonald, 2002, 2006; Oldenburg, 2009; Romero, 2003, 2008). Posebno se zanimanje usmjeruje prema projektiranju i upravljanju prostorima za učenje, istraživanje i razonodu u kombinaciji s najnovijim informacijsko-ko-munikacijskim tehnološkim rješenjima. Specifičnosti koje se uočavaju u različi-tim vrstama knjižnica zasnovane su na njihovim ciljevima i posebnim zadacama pa se tako u visokoškolskim i specijalnim knjižnicama ostvaruje 'san' o otvore-nom pristupu bazama znanja i poticajnom istraživačkom okruženju, u školskim 12 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? knjižnicama osmišljavaju se prilagodljivi i privlačni prostori u kojima se potiče zajednički rad učenika, nastavnika i knjižničara, tzv. inovacijski laboratoriji koji omogucuju slobodno istraživanje, razmjenu iskustava i pronalaženje rješenja za izazove obrazovanja u buducnosti (usp. Ballarin, Lamouroux, Poupet i Vin-Da-tishe, 2018; Head, 2016). Narodne knjižnice doista prerastaju u moderne agore koje otvaraju vrata svim gradanima kako bi im ponudile raznovrsne usluge i ostvarivale misiju socijalne i inih inkluzija. Izrastajuce potrebe koje implicitno ukazuju na ulogu knjižnice u zajednici, mogucnosti njezina utjecaja na osjecaj pripadnosti toj zajednici te ishodi kojima ponudene usluge mogu unaprijediti život pojedinaca i zajednice u cjelini, usmjeruju položaj knjižnice i oblikovanje unutarnjeg prostora (Cunningham i Tabur, 2012; Dewe, 2016; Latimer i Niegaard, 2007; McCabe, 2000). Nacionalne knjižnice u arhitektonskom pogledu i nadalje se grade na tragu ideje 'nacionalnog ponosa' te predstavljaju velike izazove za arhitekte koji se upravo natječu čija ce zgrada iskazati važnost tih knjižnica za naciju, s jedne strane, i sve bogatstvo inovativnosti i kreativnosti arhitekata, s druge strane. Uz svoje tradicionalno poznate i opceprihvacene temeljne zadace, moderne nacionalne knjižnice nude niz novih zadaca, često preuzimajuci vodecu ulogu u iskoracima, osobito u upravljanju i ponudi digitalnih usluga, što postavlja velike zahtjeve i pred knjižničare i pred arhitekte (usp., na primjer, Building blocks ..., 2011; Dahl-kild, 2011; Mascolo, 2018; Poole, 1975). Nedvojbeno je da se pojam knjižnice u digitalnom dobu mijenja u konceptual-nom, arhitektonskom i urbanističkom smislu. Strukturalizam druge polovice dva-desetog stoljeca dopunjuju najnovija rješenja suvremene arhitektonske prakse. Nova, tzv. digitalna paradigma, potaknula je duboke društvene, kulturne, ekonomske i tehničke promjene, poglavito u odnosu na komunikacijske procese, te je zahtijevala i nadalje zahtijeva promišljanja o ulozi knjižnice u promijenjenim okolnostima. Jesu li, medutim, konceptualne osnove za arhitekturu knjižničnih zgrada promijenjene i, ako jesu, u kojoj su mjeri utjecale na nove zgrade koje se podižu širom svijeta? Na koje su sve načine knjižničari i arhitekti pristupali planiranju i izgradnji knjižničnih zgrada u umreženom društvu 21. stoljeca? U ovom radu nije nam namjera osvrtati se na posebna obilježja knjižnične arhitekture u različitim vremenskim razdobljima razvoja civilizacije jer je o tome objavljen niz vrijednih radova, nezaobilaznih za svakoga tko se nastoji uputiti u arhitekturu knjižničnih zgrada i razumjeti promjene do kojih dolazi u današnjem, umreženom društvu. Spomenimo na samom početku nezaobilazno Vitruvijevo dekadsko izdanje (Vitruvius Pollio, 1999) u kojemu su istaknuta obilježja kvalitetne zgrade za knjižnicu: čvrstoca, odnosno strukturalna stabilnost, svrho-vitost, odnosno njezina funkcionalnost, i estetska privlačnost (firmitas, utilitas Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 13 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic i venustas). Koliko god su se udobnost i čvrstoca pokazali temeljima pri oblikovanju zgrada, dojam užitka sve više dobiva na važnosti s obzirom na to da su u današnje doba knjižnični izvori dostupni na različite načine (na primjer in situ, online, na zahtjev) i da knjižnice nastoje 'vratiti' korisnike u svoje prostore te pri-vuci nove, osobito one koji pripadaju milenijskoj generaciji naučenoj da vlastite informacijske potrebe sagledava u kontekstu interneta, nesvjesne pritom moguc-nosti koje im nude fizički prostori knjižnica u digitalnom dobu. Na osnovi proučene literature i vlastitih iskustava i zapažanja, u ovome radu nastojimo problematizirati temeljne postulate planiranja i izgradnje knjižničnih zgrada i ukazati na promjene do kojih je došlo na planu teorije i prakse knjižnične arhitekture slijedom promjena u društvenom okruženju. 2 Uvid u dosadašnje spoznaje kroz literaturu Medu mnogobrojnim radovima na prostorima bivše Jugoslavije pisanih na temu knjižnične arhitekture treba svakako izdvojiti još uvijek nezaobilaznu enciklope-dijsku natuknicu V. Neidhardta (1984). Mnogim naraštajima buducih knjižničara u bivšoj Jugoslaviji, a i zainteresiranim arhitektima koji su tijekom protekla dva desetljeca učestalo pozivani da oblikuju nove knjižnične zgrade ili preoblikuju nenamjenske prostore za potrebe knjižnica, ta je opsežna i temeljito priredena natuknica nudila uvid u arhitektonske pristupe knjižničnim zgradama kroz po-vijest. Kad je riječ o enciklopedijskim natuknicama, gotovo bez iznimke, svaka enciklopedija u području knjižnične i informacijske znanosti donosi pregled razvoja knjižničnih zgrada (usp. Cohen i Cohen, 2003; Dahlkild, 2010; Ellsworth, 1968; Harris, 2002; Harrison, 2003; Kaser, 1986; Library buildings, 1980; Library buildings, 1994; Schell, 1970). 0 zastupljenosti tema o arhitekturi, planiranju i izgradnji knjižnica u stručnoj 1 znanstvenoj literaturi iscrpnu raspravu objavila je V. Vitori (2012) i pritom upozorila na nedostatak novije hrvatske literature koja se bavi problematikom planiranja, izgradnje i uredenja knjižnica. Udžbenici i priručnici objavljivani su od 1950-ih (usp., na primjer, Ceranic, 1981; Korže-Strajnar, Mrevlje-Pollak i Skulj, 1984; Novljan, Potokar i Slokar, 2001; Perlic i Oreškovic, 1952; Tadic, 1994). U posljednje je vrijeme organizirano nekoliko stručnih skupova na temu knjižničnih zgrada i predstavljanja novih projekata (usp., na primjer, Ferlež i Legat, 2003; Savjetovanje ..., 2009). U stručnim časopisima nalazimo poneki rad o knjižničnim zgradama (na primjer Dukec Kero, Krpan i Pikic, 2018, Dur-devic-Alidžanovic, 1998; Kalan i Južnič, 2015), zgradama za pojedine vrste knjižnica (usp., na primjer, Grošinic, 2003), specifičnim pitanjima poput adaptiranja 14 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? knjižničnih zgrada (Aparac-Gazivoda, 1978; Vidanec i Faletar Tanackovic, 2016), uloge zgrade u zaštiti knjižnične grade (Mušnjak, 2001), oblikovanja prostora za glazbene odjele (Juričic i Vukasovic-Rogač, 1998) ili knjižnica za mlade (Ka-sap i Aparac-Jelušic, 2017). Na studijima knjižnične i informacijske znanosti obranjeno je nekoliko diplomskih radova o knjižničnoj arhitekturi (na primjer Kasap, 2015; Marijanovic, 2016; Silic, 2012; Vidanec, 2013), a na Arhitektonskom fakultetu u Zagrebu doktorski rad (Ožic-Bašic, 2006). U Hrvatskoj je dostupno u analognom i/ili digitalnom obliku nekoliko programskih osnova novih knjižničnih zgrada, na primjer Filozofskog fakulteta u Zagrebu, Gradske knjižnice u Rijeci i Zagrebu (Aparac-Jelušic i dr., 2004; Programska osnova, 2007; Programska osnova, 2014). S nedostatkom priručnika suočile su se svojevremeno i druge sredine, pa je rad na pripremama medunarodnih priručnika, vodiča i standarda uznapredovao nakon 1990-ih (usp. Dannenbauer i Kissling, 1994; Hauke i Werner, 2016; JICS, 2006). 0 različitim elementima povezanima s knjižničnom arhitekturom na stranim su jezicima stručnjaci sustavno objavljivali poglavlja u temeljnim udžbenicima iz knjižničarstva, godišnje preglede o novim zgradama i posebne knjige o knjiž-ničnoj arhitekturi (usp., na primjer, Brawne, 1970; Kolasa, 2004; Kroller, 1976; Leyh, 1961; Metcalf, Leighton i Weber, 1986; Paščenko, Schwarz i Amlinski, 1986; Uccelli, 2013). Nekoliko je informativnih mrežnih mjesta posveceno knjižničnoj arhitekturi s informacijama o novoizgradenim knjižnicama, pri čemu valja ista-knuti projekt IFLA-ine Sekcije za narodne knjižnice u čijem se okviru izradu-je vodič pod nazivom 1001 libraries to see before you die (B. g.), a u kojem se predstavljaju primjeri dobrih knjižničnih zgrada i prostora iz čitavog svijeta, te nagradu AIA/ALA Library Building Awards (2019) koja se dodjeljuje narodnim knjižnicama za izgradnju nove zgrade ili adaptiranu zgradu koje je prvotno imala drugu namjenu. Naravno, vrlo je važna i uloga IFLA-ine Sekcije za knjižnične zgrade i opremu (IFLA, B. g.) te LIBER-ove Grupe za arhitekturu (LAG), koje sustavno organiziraju savjetovanja, seminare i radionice te objavljuju korisne publikacije (LIBER, B. g.). Važan pokretač aktivnosti oko objave IFLA-inih smjernica za knjižnične zgrade (Latimer i Niegaard, 2007) bila je spoznaja o tome da se vecina voditelja knjižnica 1 knjižničara susrece samo jednom u životu s izgradnjom nove zgrade te da im pritom treba uvid u osnovna načela, pristupe, koncepte, iskustva kolega i popis problema s kojima su se drugi susretali. LAG održava uz to i online bazu podataka o novim knjižničnim zgradama, renoviranju postojecih zgrada ili preoblikovanju drugih prostora za potrebe knjižnica, njihovu opremanju i proširivanju. Teme redovitih godišnjih seminara u organizaciji LAG-a, koji se održavaju od 1971., uključuju raznovrsna pitanja i probleme knjižnične arhitekture u rasponu od Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 15 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic postmoderne knjižnice na raskrižju izmedu funkcionalnosti i estetike, koncepta efektivne knjižnice do pristupa planiranju knjižničnih zgrada u 21. stoljecu. Novija izdanja IFLA-ine Sekcije pokrivaju područja dizajna dječjih knjižnica, zelene knjižnice, pitanja vezana uz redefiniranje javnih prostora, pristupe i metode vrednovanja knjižničnih zgrada nakon useljenja, kvalitetnog dizajna uz malo sredstava na primjeru novih knjižnica te nove načine promišljanja prostora za knjižnične zbirke i dizajn za 21. stoljece (usp., na primjer, Bisbrouck, 2001; Bisb-rouck, Desjardins, Ménil, Poncé i Rouyer-Gayette, 2004; Bon, Cranfield i Latimer, 2011; Hauke, Latimer i Werner, 2013; Library design, 2019). Radovi Faulkner-Browna otvorili su važno poglavlje u knjižničnoj arhitekturi ne samo u odnosu na isticanje osnovnih načela knjižnične arhitekture (vidjeti odje-ljak 3.1.), kojima se jedan ugledni arhitekt založio da u arhitekturu knjižničnih zgrada treba biti ugradena filozofija i promišljanje tih zgrada u odnosu na nji-hovu društvenu svrhu i zadace koje trebaju obavljati te okoliš unutar kojega se smještaju, nego i o tome da je otvoren put suradnji arhitekata i knjižničara kao ravnopravnih partnera (usp. Faulkner-Brown, 1993, 1997, 1997a). Od toga, nazovimo ga prijelomnog trenutka, arhitekti su počeli prihvacati nuž-nost suradnje s knjižničarima, a kako su se slijedom povoljnih ekonomskih okol-nosti u mnogim sredinama počele graditi nove knjižnice ili preuredivati središnji prostori u gradovima ili na sveučilišnim kampusima za potrebe knjižnica, javila se potreba za teorijsko-metodološkim okvirom knjižnične arhitekture. Buduci da se svaka vrsta knjižnice ističe svojim posebnostima i da, u krajnjoj liniji, ne postoje dvije iste knjižnice na koje bi se mogao primijeniti jedinstveni model, zanimanje knjižničnih stručnjaka koji su se upuštali u 'avanturu' postavljanja temeljnih postulata za knjižnične zgrade, uglavnom su se usmjeravala prema vodičima, preporukama i savjetima koji se odnose na pojedine vrste knjižnica ili na tumačenje promjena koje su utjecale na nove usluge. Na tom tragu nailazimo na najveci broj radova posvecenih visokoškolskim i narodnim knjižnicama, što je i razumljivo s obzirom na rastuce potrebe za novim prostorima i novim organizacijskim modelima podržanim najnovijim tehnološkim dostignucima. 3 Utjecaj promjena u društvu na iskorake u knjižničnoj arhitekturi Kao vrstan poznavatelj knjižnica širom svijeta, M. Line (2002) primijetio je da sve do 1960-ih knjižnične zgrade često nisu bile ni planirane ni organizirane s ciljem da postave čovjeka u središte, drugim riječima da budu privlačne, fleksibilne, raznolike i udobne, što su načela koja se temeljno odnose na ljude kojima su 16 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? knjižnične zgrade namijenjene i u kojima ljudi borave. Štoviše, pristupi arhite-kata zahtijevali su u osnovi da se čovjek prilagodi prostoru. Berthoud, Cadogan i DiPasquale (2018) ukazali su, na primjer, na prekrasnu gotičku zgradu koledža Vassar u Sjedinjenim Američkim Državama, koja je izgledom neobično privlačna, ali prema iskustvima korisnika zastrašujuča i nedostupna. Razumljivo je stoga da se u drugoj polovici 20. stolječa knjižničnoj arhitekturi počela posvečivati veča pozornost. Cilj je bio osigurati funkcionalne i privlačne prostore, o čemu najbolje svjedoče načela koja je predstavio Faulkner-Brown i koja ukazuju na svu slože-nost procesa oblikovanja, izgradnje i održavanja moderne knjižnične zgrade. 3.1 Od postmodernističke do interaktivne knjižnice Modeli knjižnične organizacije i poslovanja, a kasnije i upravljanja, razvijali su se tijekom povijesti u skladu s kulturnim i ekonomskim obilježjima društva. Mediji, veličina zbirki, društvena svrha i poslanje knjižnice utjecali su na prostorne potrebe knjižnica i arhitektonsku tipologiju knjižničnih zgrada. Kroz povijest, arhitektura je odgovarala na funkcionalne i simboličke potrebe odredenog vremena i društva i kao materijalna formalizacija takvih potreba u osnovi je nudila odgovore na konceptualne i konstrukcijske zahtjeve. Istovremeno, ponudenim se arhitektonskim rješenjima nastojalo pridonijeti poboljšanju kolektivne slike koja utjelovljuje vrijednosti knjižnice kao društveno važne institucije (usp. Bonet Peitx, 2017). Važno je skrenuti pozornost na jednu konstantu knjižnične arhitekture u drugoj polovici 20. stolječa - dominaciju načela koja je predstavio Faulkner-Brown (1993, 1997a), poznatih kao temeljni 'zakoni' knjižnične arhitekture. Faulkner-Brownovi 'zakoni' ukazuju na to da dobar knjižnični prostor ima deset važnih vrijednosti koje se ostvaruju u prostornom smislu kroz ideju o fleksibilnosti unutarnjeg prostora, kompaktnosti gradevinske konstrukcije, pristupačnosti svim korisnicima i posjetiteljima, proširivosti s obzirom na rastuče zbirke i usluge, raznolikosti aktivnosti koje se odvijaju unutar zgrade, organiziranosti svih temeljnih eleme-nata prostora, udobnosti iz motrišta potreba ljudi koji u njima borave, trajnosti u okruženju s obzirom na prostorne planove, sigurnosti za ljude i gradu i ekonomičnosti izgradnje i održavanja. Rječnikom milenijske generacije moglo bi se još dodati da knjižnični prostori trebaju sadržavati tzv. wow ili ah čimbenik, dakle, da iznenaduju, oduševljavaju i očaravaju svojim izgledom i ponudom (usp. Dickson i Shanks, 2017; Faulkner-Brown, 1993, 1997a, 1997b; McDonald, 2006). U IFLA-inim smjernicama za knjižnične zgrade (Latimer i Niegaard, 2007) McDonald (2007) poziva na promišljanje navedenih deset vrhunskih vrijednost kva-litetnog, privlačnog i svrsishodnog knjižničnog prostora, čime ujedno iskazuje Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 17 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic i potvrduje svoj stav o njihovoj trajnosti te ih suprotstavlja onim stručnjacima koji su 1980-ih i 1990-ih smatrali da posebno oblikovani referentni centri učenja ili pak lokalni kulturni centri trebaju postati nove vrste zgrada s vrijednostima drugačijim od vrijednosti tradicionalnih knjižnica. Načela za koja se McDonald zalaže u osnovi su istovjetna Faulkner-Brownovim načelima uz poneku manju nekonceptualnu modifikaciju - na primjer on umjesto termina dostupnost koristi pristupačnost - te dodavanje načela privlačnosti. H. Lefebvre (1991) ustvrdio je da prostor nije prazan spremnik, nego da se radi o društvenoj formaciji koju oblikuju društveni odnosi. Drugim riječima, prostor materijalizira društvene odnose slijedom vizija, obilježja pojedinih povijesnih razdoblja, hijerarhije moči i predodžbi o dobrom društvu. Medutim, valja nagla-siti da odnos izmedu prostora i onih koji ga koriste nije jednoznačan (usp. Čiupa-ilaite, 2016), što se pokazalo na primjeru knjižničnih zgrada gradenih u prijelo-mnom razdoblju postmodernizma. Pridržavanje temeljnih načela pri oblikovanju knjižnične zgrade nije bilo dostatno s obzirom na rastuče mijene unutar različi-tih društvenih skupina koje koriste knjižnice. Treba, dakle, poznavati korisni-ke, predvidjeti potrebe potencijalnih korisnika i posjetitelja, dovesti u razuman odnos tradiciju i modernost, ukratko, treba imati jasnu viziju što se želi postiči novom zgradom ili preoblikovanjem prostora koji više ne odgovaraju na potrebe korisnika. Drugim riječima, knjižnice su se našle u situaciji propitkivanja svojih temeljnih zadača, uskladivanja usluga za različite korisničke skupine, iznalaže-nja načina na koje je moguče zadržati korisnike i potaknuti priljev novih. Pritom je valjalo voditi računa o tome da ljudi doživljavaju knjižnice različito, ovisno o vlastitim kulturalnim, društvenim, ekonomskim i fizičkim okolnostima te da tradicionalni pristupi oblikovanja zgrada za odredenu populaciju (čitatelji, djeca ili umirovljenici, na primjer) nisu više primjereni. Temeljna promjena odnosila se na potrebu otvaranja inkluzivnih knjižničnih zgrada u kojima bi svaka osoba mogla nači odgovor na svoje potrebe za informacijama, kulturnim ili društvenim programom, inovativnim ili edukativnim radionicama i slično. Oblikovanje novih zgrada znači i prihvačanje ideje o promijenjenim pristupima knjižničnim uslugama. Ono je usmjereno prema svjesnom, pažljivom i svrsishodnom dizajnu koji u fokusu ima mnogo više toga od same zgrade i njezina položaja (usp. Library design, 2019). Ne treba pritom ostaviti po strani ni vrijeme na prijelazu milenija kada cvjeta digitalna paradigma i velikim se koracima kroči prema tzv. društvu znanja. 3.2 promjene u načinima pristupanju planiranju i oblikovanju knjižničnih zgrada Na tragu novih okolnosti knjižničari su usmjerili svoja nastojanja na pažlji-ve pripreme, uključivanje svih zainteresiranih u pripremne i izvedbene faze te 18 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? utvrdivanja misije i vizije pojedine knjižnice kako bi se našlo optimalno arhitektonsko rješenje. Opce je prihvaceno da bi knjižničari trebali pripremati strateški dokument poznat pod nazivom programska osnova. To je konstanta koja je prisutna od 1960-ih do danas. Knjižničari se pritom zasigurno usredotočuju na funkcionalne aspekte zgrade, ali ih pritom saznanja o namjerama i mogucim preprekama videnim iz motrišta investitora kao i iskustvo arhitekata mogu usmje-riti prema kvalitetnijim promišljanjima. S druge strane, za investitore i arhitekte razgovori s knjižničarima mogu otvoriti teme i probleme kojih nisu svjesni te time utjecati i na njihovo sagledavanje potreba knjižnice. Razdoblje do početka 21. stoljeca u znatnoj mjeri obilježava potreba za postavljanjem okvira unutar kojega ce se sagledavati potrebe knjižnica za prostorom i organizacija tog prostora na ranije spomenutim opcim načelima. U tom se kontekstu posebna pažnja pridavala izradi programske osnove i plana priprema složenog projekta izgradnje do useljenja, uključujuci naznake kako pristupiti vrednovanju novog prostora iz motrišta svih koji ga koriste. U literaturi su detaljno predstavljene sve faze pripreme i planiranja knjižničnih zgrada uz navodenje temeljnih koraka. Thompson (1977) postavlja pravilo da svaki pristup planiranju, projektiranju, izgradnji i useljenju nove knjižnične zgrade treba započeti stvaranjem tima knjižničnih stručnjaka koji oblikuju prvi, temeljni zahtjev, vec spomenutu programsku osnovu ili kako sam Thomson na-vodi 'pismo arhitektima'. Programska osnova treba sadržavati ciljeve i mjesto knjižnice u odnosu na postojece stanje, druge knjižnice i srodne ustanove; treba donijeti osnovne i precizne podatke o očekivanim aktivnostima s obzirom na fond, korisnike, službe i usluge, opce fizičke uvjete i odnose medu pojedinim dionicima komunikacijskog procesa u novoj zgradi. Ne manje važno je ukazati na ograničavajuce faktore u prostornom i financijskom pogledu. Raspravljajuci o programskoj osnovi, M-F. Bisbrouck (usp. Bisbrouck i Chauveinc, 1997) ističe da u funkcionalnim okvirima takav program treba slijediti odredeni logički proces: definiranje specifičnih ciljeva te odredivanje funkcija kojima ce se ti ciljevi ostva-rivati; odredivanje aktivnosti koje ce se odnositi na potrebne funkcije; organiziranje navedenih aktivnosti u funkcionalne dijagrame i okupljanje srodnih funkcija u funkcionalne prostorne zone; planiranje smjerova kretanja (grade, osoblja i korisnika/posjetitelja); izražavanje zahtjeva (na primjer kvadratura funkcionalnih zona i pripadajucih prostora te računalna i komunikacijska infrastruktura itd.) povezanih sa svakom aktivnošcu; preciziranje svih razina izvedbe zgrade i opreme kako bi se ostvarili postavljeni zahtjevi. Funkcionalni zahtjevi izrav-no odražavaju promjene u okruženju koje utječu na preoblikovanje knjižničnih službi i usluga. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 19 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic U drugoj se fazi postavljeni ciljevi učvršcuju u odnosu na dogovoren opseg sadr-žaja u novoj zgradi, aktivnosti, trajnost, fleksibilnost i zahtjeve za proširivanjem te posebne fizičke zahtjeve (koji često ovise o drugim vrstama standarda, ne samo knjižničnim), moguca ograničenja zbog dodijeljenog položaja, sredstava i pribav-ljanja dozvola kao i zahtjeve naručitelja i investitora. Studija izvedivosti, prema Thompsonu, sljedeci je važan korak. U njoj se potanko ispituju obilježja položaja, prostorni uvjeti, strukturalne implikacije, financijska izvedivost, a rezultat je de-taljan izvještaj s prikupljenim indikatorima. Tek nakon navedenih koraka pristu-pa se traganju za arhitektonskim rješenjem kroz uobičajene natječajne postupke ili poziv odredenim arhitektima, ovisno o legislativi matične sredine. Arhitekti nude svoje videnje kroz modele koje je poželjno provjeriti uz verifikaciju konač-nih nalaza u svrhu odabira optimalnog rješenja. Izrada detaljnog arhitektonskog plana uključuje suradnju s predstavnikom knjižničara i investitora, ali i niza drugih stručnjaka koji zajedno odlučuju o eventualnim prilagodbama, promjenama i slično, a donosi strukturalne nacrte (na primjer nosivost, fleksibilnost, stupove), nacrte unutarnje organizacije i opreme prostora, uključujuci elemente sigurnosti i zaštite te fizičkih uvjeta (grijanje, hladenje, standardne elemente vlažnosti i slič-no). Detaljan arhitektonski plan donosi i studiju o cijeni sa specifikacijom svih vrsta predvidenih troškova (usp. McDonald, 2006; Thompson, 1977). Iz današnje perspektive gledano, ove se faze uglavnom poštuju uz moguca manja odstupa-nja slijedom prakse u pojedinim sredinama. Potvrdene su i IFLA-inim smjernica-ma (Latimer i Niegaard, 2007), a navode ih i drugi autori (na primjer Dahlgreen, Eigenbrodt, Latimer i Romero, 2009). Tablica 1: Faze planiranja i okvirni rokovi (prema McDonald, 2006, razradile i dopunile T. Aparac-Jelušic i S. Faletar Tanackovic) Faza trajanje* Ukupno trajanje* Mjerilo Napomene Pripremna faza 3-6 mjeseci 6 mjeseci Iščitavanje literature; Dodatna obuka knjižničara; Studijski posjeti drugim knjižnicama; Izdvajanje mogucih problema Dokument o zapažanjima; Fotografije; Stvaranje dokumentacijske baze (literatura, standardi); Odredivanje radnih skupina** Programska osnova 6-12 mjeseci 6-12 mjeseci Pisani dokument s prilozima Nacrt scenarija izvedbe; Skice namještaja i opreme prema početnom programu Arhitektonski natječaj 6-12 mjeseci 12-24 mjeseci Nacrti u omjeru: 1:500 i 1:200 Knjižnica nazočna u tehničkom i ocjenjivačkom povjerenstvu 20 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? Faza Trajanje* Ukupno trajanje* Mjerilo Napomene Idejni projekt Studija sigurnosti Zahtjev za dobivanje lokacijske dozvole 4-6 mjeseci 16-30 mjeseci Nacrti u omjeru: 1:200 i 1:100 Popratni dokumenti Izuzetno pomno uključivanje knjižnice u razvoju idejnog projekta što zapravo odgovara organizaciji prostora knjižnice*** Glavni projekt 4-6 mjeseci 20-36 mjeseci Nacrti 1:100 Razvoj tehničkih rješenja (konstrukcija i funkcioniranje zgrade); Knjižničari često moraju pregledavati tehničku dokumentaciju;**** Daljnji posjeti knjižnicama, specijalizirani sajmovi (oprema za knjižnice itd.); Knjižnica nadopunjuje dokumente o materijalima i opremi; Detaljna organizacija zbirki i osoblja; Stvaranje fotografskih zapisa o napretku radova; Opis pripreme za useljenje Projektni podugovori 4-6 mjeseci 24-42 mjeseci Nacrti 1:50 Nacrti 1:20 Ugovori Raspisivanje natječaja 2-6 mjeseci 26-48 mjeseci Natječajna dokumentacija Odabir izvodača, potpisivanje ugovora 2 mjeseca 28-50 mjeseci Ugovori Radovi na lokaciji 12-24 mjeseca 40-74 mjeseci Dnevnik izvodenja Primopredaja, popravci i čiščenje 2-4 mjeseca 42-78 mjeseci Dokumentacija o primopredaji Promidžba otvorenja nove zgrade Instalacije, namještaj i oprema 2 mjeseca 44-80 mjeseci Elaborat o unutarnjem uredenju i opremanju Useljenje grade i osoblja 1-2 mjeseca 45-82 mjeseca Elaborat o selidbi Dnevnik selidbe Uporabna dozvola ovisno o lokalnim uvjetima ovisno o lokalnim uvjetima Dokument Otvaranje za javnost Medijska popračenost; Hemeroteka Pračenje 'života' nove knjižnice Pračenje, vrednovanje, uskladivanje i ispravljanje * Isključujuci vrijeme potrebno investitoru (nadzorna tijela) i izvodačima za vrednovanje različitih faza nacrta. ** Radne skupine: na primjer za upravljanje zbirkama, za IKT, za zaštitu zbirki, za informacijsko-re-feralne usluge. *** Smjerovi kretanja za korisnike, osoblje i knjižničnu gradu koji su postavljeni u programskoj osnovi. **** Tehničku dokumentaciju knjižničari teško mogu čitati i tumačiti. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 21 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic Planiranje, projektiranje i izgradnja knjižnične zgrade složeni su i često dugotraj-ni procesi. Rasprave, iznošenje ideja i koncepata i donošenje odluka1 osnove za novu zgradu Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu (NSK), na primjer, za-počele su 1960-ih, intenzivirale se 1980-ih, a sama je izgradnja trajala od početka 1990-ih do svečanog otvorenja 1995. Sir Wilson proveo je 30 godina pripremajuci se za ostvarenje svoje vizije, nove zgrade za Britansku knjižnicu, točnije od 1962. do njezina otvaranja. Zgrada je završena nakon 35 godina političkih nesuglasica, prekoračenja budžeta, promijenjenih odluka o lokaciji i problema u arhitekton-skom oblikovanju. Uočljivo je da izgradnju gotovo svake knjižnične zgrade prate financijski problemi i prekoračenje predvidenih rokova. Stoga i je osobito važno slijediti preporučene faze i predvidene rokove. Nedvojbeno je da je kvalitetna programska osnova temeljno polazište arhitektima (usp. Faulkner-Brown, 1993; McDonald, 2006; Thompson, 1977) te da je praksa izgradnje knjižnica koncem 20. stoljeca u nekim sredinama pokazala, medutim, da je upravo taj element često bivao zanemaren, odnosno da se dopuštalo arhi-tektima da pripremaju arhitektonski nacrt bez suradnje s knjižničarima. O tome svjedoče iskustva hrvatskih knjižničara koje su arhitekti naprosto zaobilazili. Po-sljedica toga je da su arhitekti bili nedovoljno upuceni u djelatnost i specifičnosti knjižnice za koju se treba izgraditi/preoblikovati prostor, što je kasnije zahtijeva-lo visok stupanj preoblikovanja i osiguravanja dodatnih sredstava (na primjer, početne faze rada na zgradi Gradske knjižnice u Zadru ili Filozofskog fakulteta u Zagrebu). Postupno, knjižničari su se ipak uspjeli nametnuti kao ravnopravni suradnici (na primjer projekt Gradske knjižnice Rijeka, Sveučilišne knjižnice u Zadru, Gradske knjižnice u Splitu, Gradske knjižnice u Šibeniku), čime su od samog početka planiranja postavljeni temelji kvalitetne suradnje i uspješnog proizvoda. S druge strane, i sami se knjižničari često nisu snalazili u odnosu na očekivanja svojih korisnika i osnivača, nesigurni u odnosu na količinu i brzinu promjena te nepredvidive razvojne trendove. Na tom tragu zanimljiva su i kao iznimno korisna pokazala su se iskustva tzv. par-ticipativnog planiranja - gradane se uključuje u promišljanja buduce knjižnice (na primjer, 2300 prikupljenih 'snova' o novoj središnjoj knjižnici u Helsinkiju; usp. Dukec Kero idr., 2018; Haavisto, 2017). Uz sve navedeno, programska osnova treba istaknuti doprinose nove knjižnice zajednici kojoj je namijenjena i specificirati opce okolnosti izgradnje. 1 Poznato je da je Hrvatski sabor usvojio odluku o gradnji četiri kapitalna objekta hrvatske kulture 2. srpnja 1976. Uz Nacionalnu i sveučilišnu knjižnicu u Zagrebu, radilo se o Arhivu Hrvatske u Zagrebu, Muzeju sakralne umjetnosti u Zadru, te Muzeju hrvatskih starina u Splitu. Do danas nije izgradena jedino nova zgrada za Hrvatski državni arhiv. 22 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? Buduci da se u današnje vrijeme podrazumijeva da su suvremene knjižnice mul-tifunkcionalne, ugodne, da koegzistiraju s okolinom, da su otvorene i demokratske ustanove u kojima se omogucuje duhovno komuniciranje, planiranje takvih zgrada treba biti utemeljeno na načelima fleksibilnosti i jednostavnosti izvedbe, slijedom ranije spomenutih utvrdenih faza (usp. Jakovlevas-Mateckis, Kostinaite i Pupeliene, 2004; Litzenberger, 2016). 4 Novi pristupi oblikovanju knjižničnih zgrada u 21. stolječu Nove pristupe oblikovanju knjižničnih zgrada promatramo iz dvaju motrišta: društvenih uvjeta u kojima se odvija knjižnična djelatnost i s obzirom na tehnič-ke i tehnološke uvjete izgradnje knjižničnih zgrada. Dakako, društveni su uvjeti usmjeravali razvoj same knjižnične djelatnosti i njezina prerastanja u društveno poželjnu i nezamjenjivu, javno dostupnu i neprofitnu djelatnost u čijem su se žarištu zanimanja u povijesnom slijedu izmjenjivale ideje o važnosti knjige i či-tanja, prijenosa informacija, usmjeravanja i poučavanja korisnika sve do ideja o važnoj ulozi knjižnice u procesima socijalne inkluzije i posredovanja u procesima intelektualnog obogacivanja svakog stanovnika. O promjenama koje postavljaju knjižnice kao jezgre društvenosti i središta za-jednice napisan je niz radova, o knjižnicama opcenito ili povezano s pojedinom vrstom knjižnice. Pritom se ističe da slijedom tih ideja knjižnične zgrade pozi-vaju na društvenu inkluziju, susrete i komunikaciju, svrsishodno i zabavno pro-vodenje slobodnog vremena, učenje. U takvim promijenjenim okolnostima od knjižnica se očekuje da budu mjesta koja pridonose napretku zajednice (usp., na primjer, Bryson, Usherwood i Proctor, 2003; Given i Leckie, 2003; Hayes i Morris, 2005; Hull, 2003; Jehlik, 2004; Ranseen, 2002) i postanu 'treci prostori', u smislu kako ga tumači sociolog Oldenburg (1999). Pritom se naglašavaju potencijali javnih ustanova u smjeru olakšavanja i proširivanja kreativnije interakcije gradana na temelju sljedecih obilježja takvih prostora: radi se o neutralnim prostorima koji ne obvezuju na dolazak ili odlazak te uravnotežuju razlike u socijalnom statusu. U odnosu na knjižnicu kao javnosti namijenjenoj ustanovi, jedna od glavnih aktivnosti unutar prostora je omogucivanje konverzacije, pristupačnosti i dobrodošlice, pri čemu često redoviti posjetitelji postavljaju osnovu za raspoloženje. Nadalje, knjižnične zgrade nisu pretenciozne ili razmetljive, po svojoj prirodi pozivaju na zaigranost te stvaraju osjecaj pripadnosti doma u udaljenome domu. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 23 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic 4.1 Konceptualni pristupi knjižničnim zgradama Kao što je opcepoznato, digitalna je paradigma donijela velike društvene, kulturne i ekonomske promjene koje su utjecale na redefiniranje knjižničnih usluga i načine komuniciranja s korisnicima. Medutim, prema Bonet Peitxu (2017) rijetke su knjižnice i arhitektonska rješenja na vrijeme prepoznale potrebu i prigrlile transformaciju kasnog post-industrijskog društva s konca 20. stoljeca u umreženo društvo 21. stoljeca. Nepovezanost (digitalne) informacije i fizičkog prostora u kojem je u središtu pozornosti bila knjižnična grada, u prvo je vrijeme prouzročila nesigurnost s obzirom na takav nagli zaokret i dovodila u pitanje odnos prema važnosti knjižničnih zbirki. Vrijeme je medutim pokazalo da nova tehnologija nije ugrozila tradicionalni koncept knjižnice ako je integracija dvaju 'polova' počivala na ideji katali-zatora koji transformira knjižnicu u još važnije i kritičnije intelektualno središte Još je 1993. Dowlin predstavio svoje videnje 'nove knjižnice': jedinstvena radna stanica, nadzor nad ulazom, prostori za kreativan rad, 'samopomažuci' strojevi i programski alati, strojevi za masovnu digitalizaciju i pohranu, omogucen pri-stup pomoci osoblja, centar zajednice (usp. Dowlin, 1993). Navedeni se elementi odnose na unutarnje uredenje, ali ujedno ukazuju na zaokupljenost tadašnjim novinama u organiziranju i pružanju usluga, i od tada do danas su nezaobilazni za promišljanja oblikovanja unutarnjeg prostora knjižnice na način da se svaka nova, korisna tehnologija može uključiti brzo i jednostavno. Litzenberger (2016) izdvaja glavna obilježja akademske knjižnice 21. stoljeca koja imaju velik utjecaj na knjižnične prostore: zahtijeva se sve manje fizičkog prostora za smještaj grade, zagovaraju se udobnost i prostori za suradnički rad i učenje koji trebaju biti privlačni, fleksibilni i modularni, nezaobilazna je bežična povezanost i pristup uslugama izvana, usluge trebaju biti integrirane i usmjerene da podržavaju akademske ciljeve, a prostori za osvježenje su conditio sine qua non suvremenih korisnika i posjetitelja. Nedvojbeno je, dakle, da rastuca i sveprisutna svijest o važnosti knjižnica u odnosu na planiranje prostora proizlazi iz njihove značajne uloge kao fizičkog mje-sta u vremenu i prostoru, poglavito u odnosu na zajednicu kojoj su namijenjene (usp. Antell i Engel, 2007; Bryson i dr., 2003; Hayes i Morris, 2005; Hull, 2003; Ranseen, 2002). Sociolozi i kulturolozi koji se bave urbanim prostorima ukazuju na važnost javnih zgrada, medu inima i knjižnica, koje aktivno razvijaju mreže unutar zajednice (usp. Clodfelter, 2005; Čiupailaite, 2016; Zlatar Violic, 2008). Još je jedna odrednica modernih knjižničnih zgrada koja se izdvaja posljednja dva desetljeca: one izgraduju mostove kojima se prevladavaju digitalne podje-le i omogucuje snažnija integracija ranjivih društvenih skupina, odnosno jača 24 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? društvena inkluzija (usp. Aab0 i Audunson, 2012; Antell i Engel, 2007; Russell i Huang, 2009). U kvalitetno dizajniranim i opremljenim knjižnicama ostvaruje se ideja več spomenutog 'trečeg prostora' (usp. Bryson i dr., 2003; Lawson, 2004; Oldenburg, 1999), u kojem se ljudi susreču i povezuju te se stvara pozitivan naboj i temelj za jačanje društvenog kapitala (usp. Ferguson, 2012; Hillenbrand, 2005; Johnson, 2010; Várheim, 2009). Knjižnice u 21. stolječu prerastaju u 'sidra' društvenog života unutar urbanog konteksta, a zajednica kojoj se obračaju ima u njih povjerenje (usp. Várheim, 2007, 2009). Novi zahtjevi koji su implicitni novoj knjižničnoj ulozi i koji mogu utjecati na knjižnični prostor i arhitekturu polaze od toga da je knjižnica središte zajednice, mjesto za druženje te okruženje koje stvara osječaj kolektivnog identiteta. Knjižnice su, nadalje, središta za cjeloživotno učenje u kojima su integrirane nove obrazovne paradigme, središta za stvaranje kulturnih i književnih sadržaja, prostori za stvaralaštvo. U takvim se knjižnicama, odnosno njihovim prostorima, osječa rastuči utjecaj prostora za suradnju i interakciju kroz razgovor, korisničku samodostatnost i osviještenost o vlastitoj inicijativi i kreativnosti te samoposluži-vanju uz podršku integriranih tehnoloških rješenja. Na tim pristupima Cranfield i Bjarrum (2004) vide modernu knjižnicu kao kulturni centar, centar znanja, informacijski centar, centar zajednice odnosno društveni centar i virtualno okruženje. Razvidno je da su mnoge knjižnice uspješno integrirale digitalne medije i usluge u knjižnični prostor, nudeči pristupne točke informacijskim tehnologijama i ovladavanje tehničkim vještinama kojima se slabi digitalni jaz. U odnosu na narodne knjižnice, posebno je važna uloga knjižnice kao prostora za gradansku participaciju i kolektivno osnaživanje te sudjelovanje gradana pri oblikovanju usluga i prostora te donošenju odluka. Navedene su promjene izravno utjecale na unutarnje oblikovanje prostora knjižnica, osobito u odnosu na nove načine ponude i marketinškog oglašavanja informacijskih usluga, ponudu prostorija za skupni, samostalni ili laboratorijski rad. Prostori za osvježenje postali su norma, auditoriji postavljaju knjižnicu kao središte kulturnih i znanstvenih programa, dvorane za izložbe privlače namjer-nike koji nisu nužno i korisnici knjižnice, a višenamjenske prostorije i prostorije za proizvodnju i uredivanje audiovizualnih i digitalnih materijala otvaraju nove horizonte za pozicioniranje unutar zajednice. U osnovi, govorimo o korisnički postavljenom univerzumu unutar kojega svatko (mladi, nezaposleni, student, poduzetnici, manjine, osobe s posebnim potrebama i drugi) može nači nešto što ga privlači. Fred Kent, arhitekt i osnivač neprofitne obrazovne organizacije posvečene oblikovanju javnih prostora za snažnije zajednice (Project for public spaces, 2019), Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 25 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic ističe da su javni prostori preduvjeti demokracije te naglašava da, iako korisnici više ne trebaju nužno posjetiti (fizičku) knjižnicu da bi dobili potrebne informacije, u nju i dalje dolaze zato što je „poželjno mjesto" (usp. Kent, 2017). Po njemu, sljedeca četiri obilježja ostvaruju tu poželjnost: pristup i povezanost; koristenje i aktivnosti; društvenost; te udobnost i percepcija (Block, 2003). Kent je potom ta četiri obilježja analizirao i preslikao na Maslovljevu hijerarhiju potreba kako bi prikazao shemu koju mogu koristiti arhitekti i knjižničari kada u svrhu oblikovanja idealnih knjižnica i prostora za učenje promišljaju potrebe današnjih korisni-ka. U članku se nalazi i zanimljiv grafički prikaz (Slika 1) povezanosti navedenih obilježja s Maslovljevom hijerarhijom. Temeljno obilježje pristupa i povezanosti (lokacija i zone, informacije, grada, zbirke, mreža) nalaze se na dnu piramide. Kada se, zahvaljujuci pristupu knjiž-ničnoj gradi i različitim drugim izvorima informacija, zadovolje primarni zahtje-vi korisnika, oni ce utvrditi zadovoljava li knjižnični prostor njihove potrebe za različitim obrazovnim i društvenim aktivnostima (čitanje, pisanje, suradnja), za koje je potrebno osigurati prilagodljiv namještaj i računala te fleksibilan prostor i opremu. Prostor koji zadovolji i taj zahtjev, te posjeduje i četvrtu, najvišu kvali-tetu udobnosti i posebnog osjecaja, idealan je knjižnični prostor. 26 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? Nadalje, slijedom prepoznatih promjena i potreba da se na njih odgovori, knjižnične zgrade počele su se predstavljati korisnicima kao poseban 'program sen-zualnog iskustva', odnosno kroz utjecaj koji proizvodi sama zgrada i njezina materijalna priroda: knjižnica tako može izazvati osječaj depresije, inspiracije, podsječanja, oblikovanja osječaja kroz taktilnost, mirise ili boju (usp. Čiupailaite, 2016), što u osnovi poziva na istraživanja korisničkih iskustava i zadovoljstva. Ako se vratimo Faulkner-Brownovim načelima i usporedimo ih s prevladavaju-cim načelima participativne knjižnice, mogli bismo ustvrditi da su im pridodana samo dva nova načela, načelo privlačnosti i začudnosti odnosno ooomph ili wow efekt. Tim se načelima ističe da je knjižnica kao atraktivan prostor mjesto inspiracije, da se radi o arhitekturi koja privlači i poziva, komunicira s okolinom te potiče na suradnju, učenje i postizanje intelektualnog užitka. Eigenbrodt (2013) to naziva konceptom 'socijetalnog' prostora. Meunier i Eigenbrodt (2014) predstavljaju koncept prostora koji je u odnosu na procese učenja označen kao poželjan za koncentraciju, suradnju i kontemplaciju, a Brunner (2008) zagovara pristupe koji potiču na kreativnost sudionika kroz primjer knjižnice kao 'trgovine ideja'. Iz motrišta knjižničara, fizička lokacija knjižnične zgrade ima kritičnu ulogu za zajednicu, ali ne mora nužno biti limitirana odredenim geografskim ili administrativnim područjem. Brojni primjeri uspješnih knjižničnih zgrada potvrduju tu tezu jer ih posječuju i stanovnici okolnih mjesta, turisti i znatiželjni profesionalci. Saznanja o osobitostima knjižnične zgrade šire se preko društvenih mreža, a povečani broj posjetitelja utječe na zajednicu (lokalne ugostiteljske usluge, poti-canje tehnološkog razvoja lokalnih tvrtki i slično) i pojačavaju nastojanja da se ne-korisnicima približe usluge i ponudi prostor za različite aktivnosti. Posebno je izazovno oblikovanje tekučih informacija o aktivnostima unutar prostora i preko društvenih mreža uz korištenje velikih zaslona, dakle, naglašavajuci važnost vizualne prezentacije (usp. Houghton, Foth i Miller, 2013). Kako su se dogadanja u društvenom okruženju dramatično mijenjala od konca 20. stolječa, knjižničari su sve više prihvačali ideju o knjižničnoj zgradi kao atraktivnoj, gostoljubivoj i raznolikoj s obzirom na usluge i unutarnju organiza-ciju prostora. Na to su utjecali i novi naraštaji pa su knjižničari svjesni toga da milenijska generacija očekuje višestruke mogučnosti, uključujuči pravo na oda-bir i personaliziranu uslugu, sustavnu ponudu novih usluga, brzo i neposredno odgovaranje na iskazane potrebe te daleko više mogučnosti no što im je to nudila postmoderna knjižnica (usp. Sweeney, 2005). Moguče je govoriti o tri glavna izazova knjižnične arhitekture u drugoj dekadi 21. stolječa: integrirati knjižnične usluge u svakodnevni život gradana, predstaviti Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 27 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic nove inspirativne i korisne usluge u samoj knjižnici i na webu te doči do korisnika uslugama koje su relevantne za svekoliku populaciju. Najnoviji trendovi s kojima se knjižnice suočavaju uključuju skrb nad podacima koji brzo zastarijevaju, alternativno financiranje, crowdsourcing i kreativno ponovno koristenje znanja, pametne sustave i robotiku, otvorene i javno dostupne informacijske izvore, uključujuci legislativu o autorskim pravima, zasicenost informacijama, univerzalan, nepristran i siguran pristup znanju, kulturna i uslužna središta, angažiranost u zajednici, osobna iskustva korisnika, modele učenja i poučavanja, životni stil u stalnom pokretu (usp. ARUP, 2017). Fleksibilnost zgra-da jedna je od temeljnih pretpostavki koja osigurava da se sustavno i brzo reagira na promjene i zahtjeve iz okruženja koji su u osnovi često nepredvidivi. U odnosu na funkcionalne pristupe važno je pratiti 'život' knjižnične zgrade. Zanimljivo istraživanje koje je provedeno radi utvrdivanja utjecaja novih knjižničnih zgrada na zajednicu, ukazalo je na to da se priroda i snaga utjecaja nove zgrade knjižnice na zajednicu postižu kroz: a) uključivanje zajednice u planiranje i izradu programske osnove; b) partnerstvo sa srodnim organizacijama radi smanjenja radnog opterečenja i postizanja višestrukog učinka knjižničnih službi; c) dobar dizajn koji povečava koristenje tradicionalnih i novih medija i oblikuje društveni prostor koji nedostaje u drugim zgradama u zajednici; d) marketinške pristupe koji su strateški i održivi kroz duže vrijeme; e) razumijevanje društvenog konteksta unutar kojega knjižnica djeluje osiguravajuči pristup socijalno isklju-čenim članovima zajednice i osnažujuči socijalni kapital; f) primjenu kvalitet-nog upravljanja i vodenja svekolikog poslovanja, uključujuči upravljanje samom zgradom (Bryson i dr., 2003). 4.2 Arhitektonski pristupi U prvoj dekadi 21. stoljeca pojavio se znatan broj publikacija o knjižničnim pro-storima, njihovoj kvaliteti, društvenim obilježjima i dizajnu. Le Corbusier, Mies van der Rohe, Frank Lloyd Wright, Norman Foster, Alvar Aalto, Renzo Piano, da izdvojimo neke medu najutjecajnijim arhitektima u 20. stoljecu, bili su inovativni i slijedili su dosljedno vlastita videnja i načela projektirajuci raznovrsne objekte, medu kojima su knjižnične zgrade predstavljale velik izazov njihovu razumijeva-nju uloge knjižnica u društvu. Kad je riječ o knjižničnoj arhitekturi, uz vec spomenuta Faulkner-Brownova načela, posebno su zanimljiva stajališta novije generacije arhitekata, osobito Kool-hasa, Prince-Ramusa, Romera, Itoa i Kenta, koji su jasno isticali svoja stajališta o temeljnim premisama urbane arhitekture, odnosno nastojali su proniknuti u 28 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? tajnu jednostavne pretvorbe odredenog prostora u okruženje koje znatno mijenja i utječe na uvjete u kojima ljudi žive (usp. Fox, 2008). Razdoblje tzv. renesanse knjižnične arhitekture obilježeno je i radovima arhite-kata koji su ponudili spektakularne zgrade, poput Gradske knjižnice u Seattleu (Rem Kolhaas/OMA), Medijateke u Sendai (Toyo Ito), Knjižnice Filološkog fakulteta u Berlinu (Fosterov 'Brain'), Knjižnice Tehničkog sveučilišta u Delftu (Me-canoo Architects) (usp. Bonet Peitx, 2017; Foster, 2014; Free ..., 2005; Meunier i Eigenbrodt, 2014), čime su izrazili vlastiti pristup u oblikovanju knjižničnog prostora. U tim i takvim knjižnicama prostor za korisničke aktivnosti postaje sre-dišnji element: knjižnični raison d'être je osigurati pristup informacijama kako bi korisnici mogli kultivirati vlastite aktivnosti - učiti, stvarati novi sadržaj, uživati, raditi, čitati, družiti se itd. (Cunningham i Tabur, 2012). Pojedini autori, dakle, predočuju vlastita videnja kojima nastoje izraziti stav prema jednom konceptualnom obilježju knjižnice ili više njih. Dakako, takva videnja usmjeravaju i arhitekturu zgrada, od ishodišta koja temelje nalaze u videnju knjižnice kao znaka, njezinu ostvarenju na ideji arhitekture velikog krova, ili pak arhitekture kontejnera, do arhitekture defragmentiranog pročelja ili, pak, topografije odredenog teritorija (Ožič-Bašič, 2006). Rasprave o arhitekturi knjižničnih zgrada često su usmjerene prema vizualnim vidovima, obliku zgrade, simbolima, originalnosti i jedinstvenosti (usp. Čiupa-ilaité, 2016). Nedvojbeno je da vizualno obilježje pripada području simboličke izražajnosti pa tako knjižnična zgrada može odražavati političku moč, kolektivni društveni identitet, pomodne trendove u arhitekturi, arhitektove namjere, poruke koje se žele prenijeti. Drugim riječima, vizualni identitet otkriva stil, pozivanje na djela drugih arhitekata i sofisticirana rješenja. Za razliku od modela koji su jasno definirali prostore unutar knjižnične zgrade u kojima se korisnici ponašaju na unaprijed zadan način, postupno su se razvijali modeli zgrada bez prepreka, tzv. difuzna ili, prema Itou, 'pretapajuča' arhitektura, čime se nastojalo odgovoriti na potrebu za slobodom kretanja tijekom različitih aktivnosti, odnosno ostvariti ideje filozofije biča bez granica (usp. Toyo Ito, 1999). Odgovori arhitekata u odnosu na funkcionalne zahtjeve kreču se u dva smjera, ovisno radi li se o organizaciji prostora za gradu ili za ljude (korisnike, osoblje, posjetitelje). St. Wilson i R. Kolhaas, na primjer, ponudili su koncept ravnomjerno ili spiralno oblikovanog kontejnera, limitiranog prostora za smještaj knjižnične grade, osobito najvrednije. U odnosu na ljude, korisnike, osoblje i posjetitelje, arhitekti sve više usvajaju ideju o prilagodljivim odjeljcima (engl. compartmentalized flexibility), nasuprot ranije zagovaranoj ideji ravnomjerne prilagodljivosti (engl. uniform flexibility). Na taj je način unutrašnjost knjižnice organizirana kao Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 29 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic niz odjeljaka u prostoru. Svaki od tih prostora posebno je opremljen slijedom predvidenih aktivnosti. U osnovi, napuštena je praksa oblikovanja čitaonica uz gradu iz odredenog područja ili vrste. Prilagodena prilagodljivost (engl. tailored flexibility) omogučena je unutar svakog odjeljka a da pritom nijedan ne ometa ili zadire u drugi. Knjižnične zgrade možda su najznačajniji ishod takvih nastojanja kad izrastaju na temelju jasnog videnja novih sadržaja i usluga postavljenih tako da huma-niziraju prostore. Tako, na primjer, Toyo Ito (Speidl, Sakama i Schneider, 1999) kroz več spomenuti koncept 'pretapajuče' arhitekture (engl. blurring architecture) ističe tri bitna obilježja svog pristupa: nasuprot arhitekturi čvrstih zidova, promatrani prostor treba tako oblikovati da ima prilagodljive i mekane mede koje omogučuju prirodan odnos prema svjetlu, vodi i vjetru, odnosno stapanje čovjeka s prirodom; algoritmi kojima se odreduju korisničke aktivnosti u prostoru trebaju dopuštati razdiobu i pretvaranje prostora u skladu s promjenama koje se dogada-ju, nasuprot medusobno odvojenih cjelina; naposljetku, za njega koncepti 'proto-ka unutar praznine' izazivaju neželjene posljedice za ljude i treba ih izbjegavati. Razumljivo je da nesigurnost s obzirom na tehnološke promjene i nove načine komuniciranja zahtijeva visok stupanj prilagodljivosti knjižničnih zgrada, što uključuje koncepte otvorene, 'pejsažne' arhitekture, s područjima unutar zgra-de koja su opremljena prijenosnim namještajem, uz istovremeno postavljene odjeljke unutar kojih se smještaju specifičnije aktivnosti (prostorije za skupni rad, manje prostorije za različita dogadanja, laboratorije za rad s digitalnim tehnologijama i slično) za koje treba predvidjeti sofisticiranu opremu i odgovoriti na ekološke zahtjeve (osvjetljenje, akustiku, audiovizualnu i digitalnu opremu itd.). Prostor se u arhitektonskom smislu doživljava kao sistem niza konfiguracija koje se temelje na odgovarajučim proporcijama i odnosima unutar prostora, na pri-mjer s obzirom na nadzor, privatnost, dubinu pojedinih odnosa ljudske komunikacije i slično (usp. Čiupailaite, 2016). S druge strane, Freeman (2018) nudi primjere opčih načela dizajna u britanskim knjižnicama koje su uspjele ostvariti fleksibilne prostore za obitelji s djecom s posebnim potrebama, ili prostore koji su središta zajednice s naglaskom na zdravlje i blagostanje. Tradicionalni pristup dizajnu bio je usmjeren na funkcionalnost za večinu korisnika te posebna uredenja za one koji imaju posebne potrebe. Radi se o tzv. dostupnom dizajnu koji osigurava dostupnost kao dodatnu funkciju i svojstvo za korisnike s posebnim potrebama, čime se u osnovi postiže tek djelo-mična inkluzivnost. Korak dalje ide tzv. univerzalni dizajn usmjeren na dostup-nost i upotrebljivost za što je moguče veči broj korisnika i posjetitelja knjižnice, radi postizanja posvemašnje uključenosti. Bostick i Eigenbrodt (2017) izdvajaju 30 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? sedam načela univerzalnog dizajna: nepristranost, fleksibilnost, jednostavnost, intuitivnost, perceptivnost, toleranciju na greške, neznatnost fizičkog napora, veličinu i prostor. U odnosu, dakle, na opea načela knjižnične arhitekture i dizajna, mogli bismo zaključiti da su prisutni koncepti temeljeni na načelima ostvarenja prostora sa značenjem, unutarnje protočnosti, digitalnih pragova, 'pretapajuče' arhitekture i dizajna koji odražava nastojanja oko 'nove demokracije' i uloge knjižnice kao jednog od temeljnih javnih prostora koji je otvoren svima i svima na dobrobit. 5 zaključna razmatranja U ovom radu naglasak je stavljen na funkcionalne i konceptualne elemente koji su utjecali na snažnije iskorake prema novim pristupima oblikovanja knjižničnih zgrada. Zanimala su nas temeljna načela oblikovanja knjižničnih zgrada i njihov odnos prema promjenama izazvanim pojavom digitalne paradigme. Nema idealne knjižnične zgrade. Različite klime, lokacije, korisničke potrebe i način ponude i korištenja knjižničnih usluga, nacionalna kultura, financijsko okruženje itd., utječu na složen proces planiranja i izgradnje kao i na načine upravljanja knjižničnim zgradama. Umjesto teorijskih ideala, bolje je stoga govoriti o poželjnim kvalitetama i obilježjima u odnosu na eksterijer (lokaciju, okoliš, instalacije, pristupačnost, orijentaciju itd.) i u odnosu na interijer (organizaciju prostora, udobnost, sigurnost itd.). Pritom su se prilagodljivost i privlačnost na-metnule kao ključni čimbenici oblikovanja i izgleda knjižnične zgrade. Nesumnji-vo, arhitektonski prostor knjižnice treba stalno promišljati kako bi se neprestano osnaživala njezina glavna prednost pred izazovima interneta: njezina stvarna fizička prisutnost kao javnosti namijenjene zgrade, nasuprot otudujučeg učinka virtualnog koji potiče rastakanje društvenosti kao jedne od važnih odrednica ljudskosti. Iako se čini da knjižnice više ili manje uspješno savladavaju prepreke povezane s rastučim aktivnostima oblikovanja i izgradnje novih knjižničnih zgrada, preoblikovanja postoječih ili pak preoblikovanja drugih zgrada, prije svega zgrada koje stječu status arhitektonske ili industrijske baštine, dizajn tih zgrada suočen je s nizom izazova. Ubrzani razvoj novih tehnologija, promjene kulture poučavanja i učenja, suradnički projekti, mogučnosti za rekreaciju, socijalizaciju i novi načini komuniciranja, čine budučnost neizvjesnom a time i načine opstanka knjižnica u takvim promjenjivim društvenim uvjetima. Pa ipak, u posljednjih se tridesetak godina pojavio niz knjižničnih zgrada, zadivljujučih izgledom i zadovoljavajučih Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 31 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic unutarnjom organizacijom prostora, pa se čini da su odgovori u najvecoj mjeri bili uspješni. Uz to, pojedini su autori objavili djela bez kojih je nezamislivo bavljenje knjiž-ničnom arhitekturom, bilo da se radi o knjižničarima, sociolozima, urbanistima ili arhitektima. Tome treba pridodati brojne studije pojedinih knjižničnih zgra-da i sustavne preglede o novim knjižničnim zgradama na posebno oblikovanim mrežnim portalima. Važnu ulogu imaju upute, vodiči i standardi čiji su sadržaji ponudeni široj stručnoj javnosti kao iskustvo koje pomaže u promišljanju vlasti-tih potreba i pristupa. Vlada konsenzus o tome da su knjižnice od ustanova zaduženih za posredovanje izmedu autora i čitatelja postupno prerastale u aktivne čimbenike procesa pri-kupljanja i diseminacije dokumenata, ali i njihove proizvodnje i stvaranja, pa su se te promjene odrazile na funkcionalne i arhitektonske pristupe oblikovanju. Nedvojbeno je, dakle, da je svaka vrsta knjižnica suočena s nužnošcu promišlja-nja izazova iz okruženja, kako iz vlastitog tako i na globalnoj društvenoj razini, kako bi se prevladale, odnosno usuglasile suprotnosti izazvane temeljnim za-dacama knjižnica - prikupljanjem i skrbi za knjižničnu gradu te korištenjem te grade i sustavnim poticanjem njezina korištenja. U teorijskom smislu ti se izazovi sagledavaju kroz suprotstavljanje teze/antiteze i u konačnosti njihove sinteze koja ce moci izraziti svu složenost odnosa izmedu korisnika, posjetitelja, grade i knjižničnog osoblja unutar primjerenog i izazovnog prostora. Arhitektura takoder osjeca izazov odgovornosti prema promijenjenim i promjenji-vim okolnostima u društvu prije svega oblikujuci gostoljubive unutarnje prostore knjižnica uz ponudu raznovrsnih prostora i nastojanjem da ugradi odgovarajuce simboličke oblike vanjskog izgleda zgrade i fasade. Ipak, prema Baridonovu mišljenju čini se da arhitekti nisu uspjeli utvrditi formalna obilježja svojih programa u odnosu na rastuce složene, kontradiktorne i razvijajuce zahtjeve knjižnica (usp. Baridon, 2016). U osnovi to ne treba čuditi jer se radi o iznimno složenim procesima pri čijem ostvarenju važnu ulogu imaju kreativnosti, osjecaj za kori-sno i lijepo, potreba za originalnošcu i prestižem. Ne treba zaboraviti da su neki arhitekti u financijskom smislu ukupnog projekta imali carte blanche, što je u konačnici dovelo do knjižničnih zgrada koje se smatraju novim svjetskim ču-dima. Jedan od razloga leži u tome što je knjižnica zbog svojih mnogih funkcija paradoksalno mjesto (usp. Bertrand i Kupiec, 1997), razapeto izmedu očuvanja i stvaranja, izmedu prikupljanja i prenošenja znanja, izmedu sjecanja i obecanja; mjesto informacija i tradicije, ali dovoljno lišeno identiteta da ne bi došlo u isku-šenje da se zatvori na bilo kojem završenom stanju znanja, u vječnoj potrazi za novim oblicima živosti, inventivnosti i kreativnosti. 32 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? Sagledamo li pak problematiku knjižnične arhitekture iz perspektive vlastitog iskustva autorica ovog teksta, čini se važnim istaknuti potrebu uvodenja tih sa-držaja u akademsku nastavu kako bi se mlade naraštaje knjižničnih i informacijskih stručnjaka uputilo u svu složenost i privlačnost bavljenja oblikovanjem programske osnove i suradnje s arhitektima i ostalim stručnjacima. Privlačne i funkcionalne knjižnične zgrade pridonose učvršcivanju pozicije knjižničarstva kao neophodne društvene djelatnosti i knjižnica kao temeljnih i nezamjenjivih infrastrukturnih jedinica u zajednici kojoj su namijenjene. Time se nesumnjivo pridonosi profesionalizaciji i mijenjanju predodžbe o knjižnici kao nepotrebnoj ustanovi u digitalnom društvu. Literatura 1001 libraries to see before you die [blog]. (B. g.). The Hague: IFLA Public Libraries Section. Dostupno na 26. 6. 2019. na: https://1001libraries.wordpress.com/ Aab0, S. i Audunson, R. (2012). Use of library space and the library as place. Library and information science research, 34(2), 138-49. doi: 10.1016/j.lisr.2011.06.002 AIA/ALA Library Building Awards [mrežna stranica]. (2019). Chicago: American Library Association. Dostupno 26. 6. 2019. na: http://www.ala.org/awardsgrants/aiaala-library--building-awards Antell, K. i Engel, D. (2007). Stimulating space, serendipitous space: library as place in the life of the scholar. U J. E. Buschman i G. J. Leckie (ur.), Library as place: history, community, and culture (str. 163-176). Westport: Libraries Unlimited. Aparac-Gazivoda, T. (1978). Adaptacija zgrada za potrebe knjižnica. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 24(1-4), 123-129. Aparac-Jelušic, T., Cekovic, B., Cižmic-Horvat, M., Horvat, A., Novakovic, D., Mišetic, M. i Petrak, J. (2004). Programska osnova za zgradu knjižnica Filozofskog fakulteta. Zagreb: Filozofski fakultet. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://knjiznica.ffzg.unizg.hr/uploads/Yd/ ai/YdaiFRXsMBs-ICo3j0KCXA/Programska_osnova_za_knjiznice.pdf ARUP. (2017). Future of libraries. London: Arup. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://inspire-dlibraries.weebly.com/uploads/4/5/3/8/45385327/arup-future-of-libraries-low.pdf Ballarin, A., Lamouroux, M., Poupet, C. i Vin-Datishe, D. (2018). The school library of tomorrow: towards new collaborative resource and creation space that promote „Living, Doing, and Working Together"?. U IFLA WLIC 2018 - Kuala Lumpur, Malaysia - Transform libraries, transform societies. The Hague: IFLA. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://library.ifla. org/id/eprint/2234 Baridon, L. (2016). L'architecture des bibliothèques à l'ère des nouvelles technologies. Perspective: actualité en histoire de l'art, (2), 133-152. Berndtson, M. (2002). A space for the future: library buildings in the 21st century. Scandinavian public library quaterly, 35(4), 24-25. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 33 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic Berthoud, H., Cadogan, S. i DiPasquale, J. (2018). Redisign with inclusion in mind: creating a checklist for inclusive spaces. U IFLA WLIC 2018 - Kuala Lumpur, Malaysia - Transform libraries, transform societies. The Hague: IFLA. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://library. ifla.org/ id/eprint/2231 Bertrand, A.-M. i Kupiec, A. (ur.). (1997). Ouvrages et volumes: architecture et bibliothèques. Paris: Electre. Bisbrouck, M.-F. i Chauveinc, M. (ur.). (1997). Intelligent library buildings: proceedings of the tenth seminar of the IFLA Section on Library Buildings and Equipment. The Hague: IFLA. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://archive.ifla.org/VII/s20/rep/intlib1.pdf Bisbrouck, M.-F. (ur.). (2001). Library buildings in a changing environment: proceedings of the eleventh seminar of the IFLA Section on Library Buildings and Equipment; Shanghai, China, 14-18 August 1999. München: Saur. Bisbrouck, N. - F., Desjardins, J., Ménil, C., Poncé, F. i Rouyer-Gayette, F. (ur.). (2004). Libraries as places: buildings for the 21st century. München: Saur. Block, M. (2003). How to become a great public space: want to attract more users?. American libraries, 34(4), 72-74, 76. Bon, I., Cranfield, A. i Latimer, K. (ur.). (2011). Designing library space for children. Berlin: De Gruyter Saur. Bonet Peitx, I. (2017). Innovative architecture for the contemporary library. BID, 38(June). Dostupno 28. 4. 2019. na: http://bid.ub.edu/en/38/bonet.htm Bostick, S. L. i Eigenbrodt, O. (2017, 13. 10.). Universal design for library buildings [blog]. U IFLA library buildings and equipment section blog. The Hague: IFLA. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://iflalbes.wordpress.com/2017/10/13/universal-design-for-library-buildings/ Brawne, M. (1970). Bibliotheken. Architektur und Einrichtung. Stuttgart: Hatje. Brunner, J. (2008). Idea stores in London Tower Hamlets: ein anderes Konzept für öffentliche Bibliotheken. Potsdamer Beiträge und Reportagen aus den Informationswissenschaften (Ausgabe 1). Dostupno 28. 4. 2019. na: http://brain.fhpotsdam.de/static/ausga-be_002/2008_02_06_ideastores.html Bryson, J., Usherwood, B. i Proctor, R. (2003). Libraries must also be buildings?: new library impact study. London: Resource. Building blocks for planning functional library space (3rd ed.). (2011). Chicago: American Library Association. Ceranic, A. (1981). Uputstvo o unutrasnjem uredenju biblioteka. Beograd: Narodna biblioteka Srbije. Clodfelter, K. (2005). The embedded knowledge manager: a new title for community network 'Champions,' a new role for librarians, and a new community of practice. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.135.4076&rep=rep1& type=pdf Cohen, E. i Cohen, A. (2003). Library architecture and interior design. U M. A. Drake (ur.), Encyclopedia of library and information science (2nd ed.). New York: Marcel Dekker. Cranfield, A. i Bjarrum, C. (2004). The future is now: library re-engeneering in the 21st century. U M.-F. Bisbrouck, J. Desjardins, C. Ménil, F. Poncé i F. Rouyer-Gayette (ur.), Libraries as places: buildings for the 21st century (str. 39-63). München: Saur. 34 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? Cunningham, H. V. i Tabur, S. (2012). Learning space attributes: reflections on academic library design and its use. Journal of learning spaces, 1(2). Čiupailaite, D. (2016, 3. 4.). Architecture as a social space, or a sociologist reflects on architecture [mrežna stranica]. Vilnius: Virtualus architekturos muziejus. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://archmuziejus.lt/en/lietuviu-architektura-kaip-socialine-erdve-arba-sociologe--zvelgia-i-architektura/ Dahlgreen, A. C., Eigenbrodt, O., Latimer, K. i Romero, S. (2009). Key issues in building design: how to get started in planning a project. The Hague: IFLA Library Buildings and Equipment Section. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://www.ifla.org/files/assets/library--buildings-and-equipment/Publications/key-issues-in-building-design-en.pdf Dahlkild, N. C. P. (2010). Library architecture: history. U M. J. Bates i M. N. Maack (ur.), Encyclopedia of library and information sciences (3rd ed.) (str. 3313-3325). Boca Raton: CRC Press. Dahlkild, N. (2011). The emergence and challenge of modern library building: ideal types, model libraries, and guidelines, from the enlightenment to the experience economy. Library trends, 60(1), 11-42. Dannenbauer, I. i Kissling, U. (1994). Bibliotheksbau: Kompendium zum Planungs- und Bauprozess. Berlin: Deutsches Bibliotheksinstitut. Dewe, M. (2016). Planning public library buildings: concepts and issues for the librarian. London: Routledge. Dickson, S. i Shanks, E. (2017). The word: a library for the 21st century, delivering social, cultural and economic objectives. U IFLA WLIC 2017 - Wroclaw, Poland - Libraries. Solidarity. Society. The Hague: IFLA. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://library.ifla.org/id/ eprint/1667 Dowlin, K. E. (1993). Neographic library: a 30-year perspective on public libraries. U F. Lancaster (ur.), Libraries and the future: essays on the libraries in the twenty-first centrury (str. 29-43). New York: Haworth Press. Dukec Kero, I., Krpan, K. i Pikic, A. (2018). Za anketu vam treba približno 3 minute, a novu knjižnicu dobivate zauvijek!. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 61(1), 151-172. doi: 10.30754/ vbh.61.1.613 Durdevič-Alidžanovič, Z. (1998). Bibliotečke zgrade i oprema. Bosniaca, (3), 36-41. Eigenbrodt, O. (2013). The multifaceted place: current approaches to university library space. U G. Matthews i G. Walton (ur.), University libraries and space in the digital world (str. 35-50). London: Ashgate. Ellsworth, R. E. (1968). Architecture. Library building. U A. Kent, H. Lancour, W. Z. Nasri i J. E. Daily (ur.), Encyclopedia of library and information science (str. 491-515). New York: M. Dekker. Faulkner-Brown, H. (1993) The initial brief. The Hague: IFLA Section on Library Buildings and Equipment. Faulkner-Brown, H. (1997a). Design criteria for large library buildings. U Unesco world information report (1997/1998) (str. 257-267). Paris: Unesco. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000106215 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 35 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic Faulkner-Brown, H. (1997b). Some thoughts on the design of major library buildings. U M.-F. Bisbrouck i M. Chauveinc (ur.), Intelligent library buildings: proceedings of the tenth seminar of the IFLA Section on Library Buildings and Equipment (str. 10-21). The Hague: IFLA. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://archive.ifla.org/VII/s20/rep/intlib1.pdf Ferguson, S. (2012). Are public libraries developers of social capital?: a review of their contribution and attempts to demonstrate it. Australian library journal, 61(1), 22-33. doi: 10.1080/00049670.2012.10722299 Ferlež, J. i Legat, D. (ur). (2003). Podobe knjižnic: zbornik mednarodnega posvetovanja ob stoletnici Univerzitetne knjižnice Maribor. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Foster, N. F. (ur.). (2014). Participatory design in academic libraries: new reports and findings. Washington, DC: CLIR. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://www.clir.org/pubs/reports/ pub161 Fox, D. (2008). Rem Koolhaas: an architecture of innovation. Lehigh review, 16(8). Dostupno 28. 4. 2019. na: http://preserve.lehigh.edu/cas-lehighreview-vol-16/8 Free university's philology library [mrežna stranica]. (2005). U Archdaily. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://www.archdaily.com/438400/free-university-of-berlin-foster-partners Freeman, M. (2018). Universal design in UK Libraries: best practice in British public libraries. U IFLA WLIC 2018 - Kuala Lumpur, Malaysia - Transform libraries, transform societies. The Hague: IFLA. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://library.ifla.org/id/eprint/2251 Given, L. M. i Leckie, G. J. (2003). 'Sweeping' the library: mapping the social activity space of the public library. Library and information science research, 25(4), 365-385. Grošinic, A. (2003). Izgradnja i opremanje narodnih knjižnica - hrvatska iskustva. U T. Nebesny (ur.), Narodne knjižnice u novoj Europi 5: utjecaj globalizacije i informatizacije na narodne knjižnice u tranzicijskim zemljama: zbornik radova. Zagreb: Knjižnice grada Zagreba, Gradska knjižnica. Haavisto, T. (2017). A dream come true of citizens - the new Helsinki Central Library. U IFLA WLIC 2017 - Wroclaw, Poland - Libraries. Solidarity. Society. The Hague: IFLA. Do-stupno 28. 4. 2019. na: http://library.ifla.org/1790/1/207-haavisto-en.pdf Harris, M. H. (2002). Libraries, functions and types of. U J. R. Schement (ur.), Encyclopedia of communication and information. New York: Macmillan Reference. Harrison, K. C. (2003). Library buildings. U J. Feather i P. Sturges (ur.), International encyclopedia of information and library science (2nd ed.). London: Routledge. Hauke, P., Latimer, K. in Werner, K. U. (ur.). (2013). The green library: the challenge of environmental sustainability / Die grüne Bibliothek: Ökologische Nachhaltigkeit in der Praxis. Berlin: De Gruyter Saur. Hauke, P. i Werner, K. U. (ur.). (2016). Praxishandbuch Bibliotheksbau: Planung - Gestaltung - Betrieb. Berlin: Walter de Gruyter. Hayes, E. i Morris, A. (2005). Leisure role of public libraries. Journal of librarianship and information science, 37(3), 131-139. doi: 10.1177/0961000605057480 Head, A. J. (2016). Planning and designing academic library learning spaces: expertperspec-tives of architects, librarians, and library consultants. San Francisco: Project Information Literacy. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://www.projectinfolit.org/uploads/2/7/5/4/27541717/ pil_libspace_report_12_6_16.pdf 36 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? Hillenbrand, C. (2005). Public libraries as developers of social capital. Australian public libraries and information services, 18(1), 4-12. Houghton, K., Foth, M. i Miller, E. (2013). The continuing relevance of the library as a third place for users and non-users of IT: the case of Canada Bay. Australian library journal, 62(1), 27-39. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://eprints.qut.edu.au/56428/ Hull, B. (2003). ICT and social exclusion: the role of libraries. Telematics and informatics, 20(2), 131-142. doi: 10.1016/S0736-5853(02)00020-5 IFLA. Library Buildings and Equipment Section [mrežna stranica]. (B. g.). The Hague: IFLA. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://www.ifla.org/library-buildings-and-equipment Jakovlevas-Mateckis, K., Kostinaite, L. i Pupeliene, J. (2004). Conceptual principles of the planning of modern public libraries. Liber quarterly, 14(2). doi: 10.18352/lq.7767 Jehlik, T. (2004). Information literacy in the public library. Nebraska Library Association quarterly, 35(4), 7-23. JISC. (2006). Designing spaces for effective learning: a guide to 21st century learning space design. London: JISC. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://www.webarchive.org.uk/wayback/ archive/20140614151101mp_/http://www.jisc.ac.uk/publications/documents/pub_spaces. aspx Johnson, C. A. (2010). Do public libraries contribute to social capital?: a preliminary investigation into the relationship. Library and information science research, 32(2), 147-155. Juričic, V. i Vukasovic-Rogač, S. (1998). Prostor, smještaj grade i oprema. U V. Juričic, S. Vukasovic-Rogač i I. Vučic (ur.), Glazbene zbirke u narodnim knjižnicama. Rijeka: Naklada Benja. Kalan, T. i Južnič, P. (2015). Novejše knjižnične stavbe v Sloveniji. Knjižnica, 59(1-2), 145161. Kasap, M. (2015). Izazovi arhitekture knjižnica za mlade. Diplomski rad. Zadar: Sveučilište u Zadru, Odjel za informacijske znanosti. Kasap, M. i Aparac-Jelušic, T. (2017). Izazovi knjižnične arhitekture za mlade. Vjesnik bi-bliotekara Hrvatske, 60(2-3), 153-174. Kaser, D. (1986). Library buildings. U R. Wedgeworth (ur.), ALA world encyclopedia of library and information services (2nd ed.) (str. 467-471). Chicago: American Library Association. Kent, F. (2017, 5. 2.). Open letter: this is what democracy looks like [mrežna stranica]. New York: Project for Public Spaces. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://www.pps.org/article/ open-letter-democracy-looks-like Kolasa, I. (2004). Bibliotheksbau. U R. Frankenberger i K. Haller (ur.), Die moderne Bibliothek: ein Kompendium der Bibliotheksverwaltung (str. 61-92). München: Saur Korže-Strajnar, A., Mrevlje-Pollak, D. i Skulj, I. (1984). Prostorsko oblikovanje splošnoizobra-ževalnih knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Kroller, F. (1976). Bibliotheksbauplanung. U W. Kehr (ur.), Zur Theorie und Praxis des modernen Bibliothekswesens. Bd. 2: Technologische Aspekte (str. 454-487). München: Verlag Dokumentation. Latimer, K. i Niegaard, H. (ur.). (2007). IFLA library building guidelines: developments and reflections. München: Saur. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 37 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic Lawson, K. G. (2004). Libraries in the USA as traditional and virtual 'third places'. New library world, 105(3-4), 125-130. doi: 10.1108/03074800410526758 Lefebvre, H. (1991). The production of space. Oxford: Blackwell. Leyh, G. (1961). Das Haus und seine Einrichtung. U Handbuch der Bibliothekswissenschaft Bd. 2. (2. Aufl.) (str. 848-1025). Wiesbaden: Otto Harrasowitz. LIBER. (B. g.). Architecture [mrežna stranica]. The Hague: LIBER. Dostupno 26. 6. 2019. na: https://libereurope.eu/strategy/research-infrastructures/architecture/ Library buildings. (1980). U R. Wedgeworth (ur.), ALA world encyclopedia of library and information services. Chicago: American Library Association. Library buildings. (1994). U W. A. Wiegand i D. G. Davis (ur.), Encyclopedia of library history. New York: Gerland Publishing. Library design. (2019). U D. Koen i T. Engel Lesneski (ur.), Library design for the 21st century: collaborative strategies to ensure success. Berlin: De Gruyter Saur. Line, M. B. (2002). Library buildings: a user's viewpoint. Liber quarterly, 12(1), 73-87. doi: 10.18352/lq.7669 Litzenberger, A. (2016). Characteristics of the 21st-century library [mrežna stranica]. Washington, DC: EAB. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://www.eab.com/research-and-insi-ghts/facilities-forum/expert-insights/2016/characteristics-21st-century-library McCabe, G. B. (2000). Planning for a new generation of public library buildings. Westport: Greenwood Press. McDonald, A. C. (2002). Planning academic library buildings for customers and services. U M. Melling i Y. Little (ur.), Building a successful customer-service culture: a guide for library and information managers (str. 143-165). London: Facet Publishing, McDonald, A. C. (2006). The ten commandments revisited: the qualities of good library space. Liber quaterly, 16(2). doi: 10.18352/lq.7840 McDonald, A. C. (2007). The top ten qualities of good library space. U K. Latimer i H. Niegaard (ur.), IFLA library building guidelines: developments and reflections (str. 13-29). München: Saur. Marijanovic, L. (2016). Fizički prostor knjižnice Filozofskog fakulteta u Osijeku: stanje i oče-kivanja. Diplomski rad. Osijek: Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Filozofski fakultet. Mascolo, O. (2018, 5. 9.). Qatar National Library. Rem Koolhaas: „Libraries produce radical architecture". Domus, (1027). Dostupno 28. 4. 2019. na: https://www.domusweb.it/en/ architecture/2018/09/05/national-library-del-qatar-rem-koolhaas-le-biblioteche-produco-no-architettura-radicale.html Meunier, B. i Eigenbrodt, O. (2014). More than bricks and mortar: building a community of users through library design. Journal of library administration, 54(3), 217-232. Metcalf, K. D., Leighton, P. D. i Weber, D. C. (1986). Planning academic and research library buildings (2nd ed.). Chicago: American Library Association. Mušnjak, T. (2001). Uloga zgrade u preventivnoj zaštiti pisane baštine. Arhivski vjesnik, 44, 183-192. 38 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 Što su donijeli novi pristupi knjižničnoj arhitekturi u 21. stolječu? Neidhardt, V. (1984). Knjižnica. U Tehnička enciklopedija. Sv. 9. Zagreb: Jugoslavenski leksi-kografski zavod. Novljan, S., Potokar, R. i Slokar, R. (2001). Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Oldenburg, R. (1999). The great good place: cafés, coffee shops, bookstores, bars, hair salons and other hangouts at the heart of a community. New York: Marlowe. Oldenburg, R. (2009). Celebrating the third place: inspiring stories about the great good places at the heart of our communities. New York: Da Capo. Ožič-Bašič, D. (2006). Arhitektura suvremenih sveučilišnih knjižnica. Doktorski rad. Zagreb: Arhitektonski fakultet. Paščenko, F. N., Schwarz, W. i Amlinski, L. Z. (ur.). (1986). Grundlagen des Bibliotheksbaus: Bibliotheksgebäude. München: Saur. Perlič, Z. i Oreškovič, M. (1952). Biblioteke i njihovo uredenje. Zagreb: Školska knjiga. Poole, F. G. (1975). Contributory functions of national libraries, and the impact of such functions on building design. U A. Thompson (ur.), National library buildings: proceedings of the Colloquium held in Rome, 3-6 September 1973. Pullach: Verlag Dokumentation. Programska osnova nove Gradske knjižnice u Zagrebu. (2014). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://pogledaj.to/wp-content/uploads/2017/07/Program-ska-osnova-za-novu-Gradsku-knji%C5%BEnicu-u-Zagrebu.pdf Programska osnova za novu zgradu Gradske knjižnice Rijeka na Klobučaričevu trgu: projektni zadatak za idejno rješenje. (2007). Rijeka: Gradska knjižnica Rijeka. Project for public spaces [mrežno mjesto]. (2019). New York: Project for Public Spaces. Dostupno 28. 4. 2019. na: http://www.pps.org Ranseen, E. (2002). The library as place: changing perspectives. Library administration and management, 16(4), 203-207. Romero, S. (2003). La arquitectura de la biblioteca: recomendaciones para un proyecto integral (2a ed). Barcelona: Collegi d'Arquitectes de Catalunya. Romero, S. (2008). Library architecture: recommendations for a comprehensive research project (2nd ed.). Barcelona: Collegi d'Arquitectes de Catalunya. Russell, S. E. i Huang, J. (2009). Libraries' role in equalizing access to information. Library management, 30(1-2), 69-76. Savjetovanje za narodne knjižnice u Republici Hrvatskoj. (2009). Narodne knjižnice za sadašnjost i budučnost: koncepti, arhitektura, tehnologija: zbornik radova. Rijeka: Gradska knjižnica. Schell, H. B. (1970). Buildings, library. U A. Kent, H. Lancour, W. Z. Nasri i J. E. Daily (ur.), Encyclopedia of library and information science, vol. 3 (str. 441-471). New York: M. Dekker. Silič, T. (2012). Arhitektonska i izvedbena rješenja narodnih knjižnica. Diplomski rad. Zadar: Sveučilište u Zadru, Odjel za informacijske znanosti. Speidl, M., Sakama, H. i Schneider, U. (1999). Toyo Ito: blurring architecture 1971-2005: rethinking the relationship between architecture and the media. Milan: Charta. Sweeney, R. T. (2005). Reinventing library building and services for the Millennial generation. Library administration and management, 19(4), 165-175. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 39 Tatjana Aparac-Jelusic, Sanjica Faletar Tanackovic Tadic, K. (1994). Zgrada, prostorije i oprema za knjižnice. U Rad u knjižnici. Opatija: Naklada Benja. Thompson, G. (1977). Planning and design of library buildings (2nd ed.). London: Architectural Press. Uccelli, V. (2013). La Biblioteca Sainte-Geneviève di Henri Labrouste e la questione del ca-rattere degli edifici. Firenze: Aion. Vârheim, A. (2007). Social capital and public libraries: the need for research. Library and information science research, 29(3), 416-428. doi: 10.1016/j.lisr.2007.04.009 Vârheim, A. (2009). Public libraries: places creating social capital?. Library hi tech, 27(3), 372-381. Vidanec, S. (2013). Adaptirane knjižnične zgrade u Osječko-baranjskoj županiji. Diplomski rad. Osijek: Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Filozofski fakultet. Vidanec, S. i Faletar Tanackovic, S. (2016). Adaptirane knjižnične zgrade: s posebnim osvr-tom na pregled stanja u narodnim knjižnicama u Osječko-baranjskoj županiji. U S. Faletar Tanackovic i M. Dragija Ivanovic (ur.), Ogledi o informacijskim znanostima: zbornik u čast Tatjane Aparac-Jelušic (str. 65-92). Osijek: Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Filozofski fakultet. Vitruvius Pollio, M. (1999). Deset knjiga o arhitekturi /De architectura libri decem. Zagreb: Golden marketing. Vitori, V. (2012). Zastupljenost teme o arhitekturi, planiranju i izgradnji knjižnica u literature: nedostaje li nam priručnik?. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 55(3-4), 79-102. Vallely, P. (1997, 3. 11.). Paul Vallely talks to Colin St John Wilson: interview. Independent. Dostupno 28. 4. 2019. na: https://www.independent.co.uk/life-style/interview-read-all--about-it-architect-finishes-great-british-disaster-1291907.html Zlatar Violic, A. (2008). Prostor grada, prostor kulture. Zagreb: Naklada Ljevak. dr. Tatjana Aparac-Jelušic Profesor emerita e-pošta: aparact@gmail.com dr. Sanjica Faletar Tanackovic Odsjek za informacijske znanosti, Filozofski fakultet, Sveučilište u Osijeku, Lorenza Jagera 9, 31 000 Osijek e-pošta: sfaletar@ffos.hr 40 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 11-40 izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju Challenges of planning a public library network in urban environment Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen Oddano: 25. 3. 2019 - Sprejeto: 3. 7. 2019 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review article UDK 021.63:027.022(497.4Ljubljana) Izvleček Namen: Prispevek obravnava doprinos splošne knjižnice k identiteti urbanega okolja, vrednost, ki jo splošna knjižnica prinaša prebivalcem mesta, specifiko umeščanja lokacij in načrtovanja mreže knjižnic v urbanem okolju, ki sta utemeljena na podlagi demografskih in prostorskih podatkov, v kombinaciji s prostorsko analizo knjižnične mreže. Metodologija/pristop: Opravljen je bil pregled strokovne literature in dobrih praks pri analiziranju in načrtovanju mrež splošnih knjižnic s pomočjo orodij geografskih informacijskih sistemov (GIS). Rezultati: Na podlagi pregleda je možno ugotoviti, ali so lokacije v knjižnični mreži ustrezne. Pripravljen je bil pregled nabora orodij, s poudarkom na GIS orodjih, s pomočjo katerih lahko shranjujemo, upravljamo in prikazujemo podatke, ter tako ustvarjamo vizualno povedne zemljevide, ki po eni strani predstavljajo umeščenost knjižnice v lokalna okolja, hkrati pa bodo izhodišče za evalvacijo knjižnične mreže in izvedbo njene optimizacije. Omejitve raziskave: Mreža Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) je zaradi svoje velikosti in zgodovinskih razlogov zelo specifična, tako smo se pri teoretičnih izhodiščih za načrtovanje optimizacije knjižnične mreže lahko opirali le na tujo prakso, ki pa v vseh vidikih ni popolnoma prenosljiva v slovensko knjižnično okolje. Izvirnost/uporabnost raziskave: Prispevek predstavlja teoretična izhodišča za izvedbo analize in načrtovanja optimizacije mreže splošne knjižnice v mestnem okolju. Predstavljena so javna in brezplačno dostopna orodja za pridobivanje potrebnih podatkov za izgradnjo lastnega sistema za podporo pri načrtovanju knjižnic s pomočjo GIS. Ključne besede: knjižnične mreže, splošne knjižnice, Mestna knjižnica Ljubljana, geografski informacijski sistemi 41 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen Abstract Purpose: The paper discusses the contribution of the public library to urban environment identity, the value that the public library brings to the residents of the city and the specifics of positioning and planning of a library network in the urban environment. It is based on demographic and spatial data, which is combined with a spatial analysis of the library network. Methodology/approach: A review of professional literature and good practices on analysing and designing public library networks using the tools of geographic information systems (GIS) was carried out. Results: Based on the review, it is possible to determine whether the locations in the library network are appropriate. An overview of the toolkit was prepared, focusing on the GIS tools, through which we can store, manage and display the data. Thus, we can create visual caution maps that, on the one hand, represent the location of the library in the local environment, and at the same time, this will be the starting point for the evaluation of the library network and the implementation of its optimization. Research limitations: Regarding the size and the historical reasons, the Ljubljana City Library (LCL) network is very specific; therefore, we could only rely on foreign theoretical bases for planning the optimization of the library network, which is not transferable to the Slovenian library environment in all aspects. Originality/practical implications: The paper presents the theoretical starting points for carrying out the analysis and design of public library network optimization in the urban environment. Publicly available and free tools for obtaining the necessary data to build library support system with the help of GIS are presented. Keywords: library networks, public libraries, Ljubljana City Library, Geographic Information Systems 1 Mreža Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je z mrežo knjižnic v Ljubljani v svojih raziskavah ukvarjala predvsem Irena Kernel (1972, 1973, 1980). V publikaciji Osnovni podatki o ljubljanskem območju in razvoj splošnoizobraže-valnega knjižničarstva je zapisala (Kernel, 1972, str. 2), da je za izdelavo načrtnega in postopnega razvoja knjižnične mreže v Ljubljani, skupaj z vsemi dejavniki, odgovorna matična služba,1 ki se pri tem opira na demografske, prostorske in in-frastrukturne podatke, predvsem za področje razvoja mreže javnih institucij. Na 1 Danes seveda naloge bivših matičnih služb za območje delovanja splošnih knjižic prevzemajo oddelki, ki se ukvarjajo z razvojno funkcijo knjižnic, predvsem v osrednjih območnih knjižnicah. 42 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju podlagi tega se pripravijo zemljevidi, ki prikazujejo obstoječe stanje in predviden razvoj mreže knjižnic v mestu in njeni okolici. V dokumentu Prostorske potrebe in oprema ljubljanskih SIK2 kot osnova za naložbe po razvojnem načrtu: osnutek je Irena Kernel v poglavju Nekateri standardi za načrtovanje funkcionalnih lokacij, velikosti prostorov ter opreme ljubljanskih SIK (Kernel, 1980, str. 18) opisala splošna določila, med katerimi je temeljno število prebivalcev na določenem območju, pomembni pa so tudi družbeno okolje in razvoj družbene infrastrukture, prostorske in topografske značilnosti, ter ne nazadnje sistemsko določena dejavnost. Za potrebe načrtovanja mreže velja še (Kernel, 1980, str. 18), da mora imeti knjižnica načrt razvoja mreže knjižnic, ki vključuje vse oblike izvajanja knjižnične dejavnosti, s katerimi zagotavlja enakost dostopnosti knjižničnega gradiva ter storitev. Načrt mora temeljiti na podlagi analize prostorske dostopnosti in potreb prebivalcev. Knjižnice morajo biti umeščene v centrih družbenega življenja, blizu prometnih poti pešcev, dostopne tako z javnimi kot tudi z osebnimi prevoznimi sredstvi in zagotavljati dovoljšnje število parkirnih mest za obiskovalce z osebnimi vozili. 1.1 Obstoječa mreža MKL Mreža MKL danes obsega v Ljubljani 20 knjižnic (pet večjih, prej samostojnih osrednjih knjižnic, in 15 krajevnih knjižnic) in 13 postajališč potujoče knjižnice. V mreži MKL delujeta v Ljubljani še Slovanska knjižnica - Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke in Trubarjeva hiša literature (THL). MKL v Ljubljani izvaja knjižnično dejavnost za 289.5183 prebivalcev. Danes so v Ljubljani knjižnice mreže MKL umeščene predvsem v lokalne centre (kulturni, izobraževalni in poslovno-upravni centri, domovi občanov), stanovanjske komplekse, v delujoče ali opuščene trgovske centre.4 Edina namensko zgrajena knjižnična stavba v Ljubljani je Knjižnica Prežihov Voranc iz leta 1988. 2 Splošnoizobraževalna knjižnica, danes se uporablja termin splošna knjižnica. 3 Podatki o številu prebivalcev se nanašajo na leto 2017 (vir: SURS, 1. 1. 2018). 4 Na območju MOL deluje v lokalnih centrih 6 knjižnic, v stanovanjskih in poslovno stanovanjskih kompleksih 7 knjižnic, v poslovno upravnem centru 1 knjižnica, v opuščeni stavbi vzgojno izobraževalnega zavoda 1 knjižnica, v delujočih ali opuščenih trgovskih centrih 2 knjižnici, v športnem objektu 1 knjižnica in v opuščenem gospodarskem objektu 1 knjižnica. Pozitivno korelacijo med komercialnim in javnim interesom sta v svoji študiji izpostavili tudi Morris in Brown (2004). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 43 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen MKL izvaja knjižnično dejavnost tudi za sedem občin izven MOL: Brezovica, Do-brova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica, Vodice in Velike Lašče (50.492 prebivalcev), s 13 krajevnimi knjižnicami in 34 postajališči potujoče knjižnice in je osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko knjižnično regijo (574.377 prebivalcev), v kateri deluje poleg MKL še osem osrednjih knjižnic: Knjižnica Domžale, Knjižnica Litija, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Knjižnica Logatec, Mestna knjižnica Grosuplje, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Knjižnica Medvode. Mrežo knjižnic MKL načrtujemo in razvijamo tako, da vsaka knjižnica zadovoljuje splošne potrebe svoje lokalne skupnosti, hkrati pa je s posebnimi zbirkami gradiva ali storitvami namenjena ožjim ciljnim skupinam uporabnikov.5 1.2 Načrtovanje mreže MKL Irena Kernel je v svojih prispevkih (1972, 1973, 1980) izhajala iz prostorske zasnove Ljubljane in potreb prebivalcev v novo nastalih območjih mesta. To je izhodišče, ki ga lahko MKL uporablja za načrtovanje mreže šele od združitve petih splošnih knjižnic in ene specialne knjižnice v enovit zavod. Šele z združitvijo so bili ustvarjeni pogoji za načrtovanje mreže na celotnem območju MOL in s tem zagotovitev enotnega načrtovanja mreže na celotnem območju MOL.6 2 Knjižnica v mestu Dobro organizirana, vodena in strateško načrtovana knjižnična mreža organizacijskih enot je temelj za uspešnost vsake splošne knjižnice v njenem lokalnem okolju. Njen osnovni gradnik, krajevna knjižnica, pa je javni prostor. Javni prostor je prostor, kamor lahko vstopa javnost in splošna knjižnica je šolski primer notranjega javnega prostora, ki deluje na treh ravneh: kot fizični javni prostor, kot socialni javni prostor in kot simbolni javni prostor. Načrtovanje prostorskega razvoja mesta izhaja iz vrednot, ki ustvarjajo kulturno identiteto mesta in potenciale za njegov kakovosten razvoj in so pogoj za uspešen 5 To velja predvsem za nove lokacije in obnovljene knjižnice na obstoječih lokacijah. Od združitve leta 2008 smo uresničili tovrstno načrtovanje v petih knjižnicah: Knjižnica Zadvor, Knjižnica Šentvid, Knjižnica Savsko naselje, Knjižnica Zalog in Knjižnica Polje (dokončana leta 2019). 6 MOL je bila ustanovljena leta 1995, do združitve petih splošnih in ene specialne knjižnice v enovit zavod MKL pa je prišlo šele leta 2008. 44 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju gospodarski razvoj in konkurenčnost ter zdravje in dobro počutje prebivalcev. Pri prostorskem načrtovanju imajo prednost predvsem javna korist, javno dobro in blaginja prebivalcev mesta. Premoženje mesta predstavljajo družbeni, človeški, kulturni, finančni, politični, okoljski in fizični kapital. Knjižnica z mrežo krajevnih knjižnic in postajališč potujoče knjižnice, zbirko gradiva in različnimi storitvami posega prav v vsakega od njih (Edwards, Robinson in Unger, 2013): - Knjižnica gradi družbeni kapital, ko s svojimi storitvami krepi vezi med ljudmi s podobnimi interesi in ustvarja povezave med ljudmi, ki imajo povsem različne poglede, interese in potrebe. Za uresničitev poslanstva knjižnice s stališča družbenega kapitala so potrebne nove strategije: integracija storitev knjižnice v vsakodnevno življenje prebivalcev mesta; oblikovanje novih storitev tako v fizičnem kot virtualnem okolju knjižnice, ki bodo služile uporabnikom kot navdih za lastno ustvarjalnost; oblikovanje takšne ponudbe knjižnice, ki bo relevantna za celotno populacijo v mestu. - Z izvajanjem izobraževanj in ustvarjalnih delavnic knjižnica soustvarja človeški kapital, ki ga sestavljajo posameznikova raven izobrazbe, splošno razumevanje, izkušnje in umetniški razvoj. Ko knjižnica služi kot središče skupnosti za raznoliko populacijo, zagotavlja človeški kapital za vse člane lokalne skupnosti. - Kultura določa identiteto skupnosti in gradi kulturni kapital skupnosti. Kulturno življenje v skupnosti sestavljajo tako visoka umetnost kot popularna umetnost, kulturna dediščina, kulturne ustanove, sejmi starin, festivali. Knjižnica podpira kulturo in umetnost prek tečajev, delavnic, digitalnih medijev in kreativnic (angl. makerspace), še posebej pa s spodbujanjem branja in bralnih projektov za vse ciljne skupine prebivalcev. S krepitvijo kulturnega kapitala knjižnica prek novih znanj in spretnosti prispeva k rasti človeškega kapitala, prek edinstvene zmožnosti kulture, da vključuje prebivalce v javno življenje krepi politični kapital in s podporo kreativnim industrijam tudi finančni kapital. - Finančni kapital je najbolj tradicionalna vrsta kapitala, ki ga posedujejo posamezniki v lokalni skupnosti, da si zagotovijo materialno varnost. Vendar v vsaki skupnosti ljudje nimajo zagotovljene materialne varnosti in knjižnica lahko prispeva k finančni pismenosti vseh članov skupnosti. - Politični kapital obsega udejstvovanje posameznika v javnem življenju, vendar se je spretnosti, potrebne za aktivno in učinkovito udeležbo v demokraciji, potrebno naučiti in knjižnica ima odlično priložnost, da prek zbirke gradiva in različnih aktivnosti krepi politični kapital. - Knjižnica uveljavlja koncept zelene knjižnice ter prek programov in storitev okoljskega opismenjevanja prebivalcev, še posebej otrok, mladih in družin, prispeva k ohranjanju okoljskega kapitala lokalne skupnosti. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 45 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen - Fizični kapital skupnosti so stavbe in infrastruktura in že sama prisotnost knjižnične stavbe je vitalnega pomena za skupnost. Zaradi raznolikosti ponudbe mestna knjižnica neposredno vpliva na razvoj urbanih okolij in je sou-stvarjalka javnega prostora. Knjižnica prinaša mestu številne dodatne vrednosti (Resman, 2011): - Dostop do kulture in informacij je zagotovljen vsem prebivalcem mesta. - Knjižnica zmanjšuje možnost intelektualne in socialne marginalizacije in izključenosti. - Knjižnica s široko uporabo storitev na daljavo zagotavlja enakost med prebivalci mesta. - Podpora tradicionalnemu, medijskemu in informacijskemu opismenjevanju, predvsem otrok, ima velik učinek na bodoče generacije. - Če se udeležba prebivalcev v knjižnici poveča, se poveča kvaliteta življenja v mestu. - Knjižnica je aktiven tretji prostor, dnevna soba mesta. - Uporabniki vidijo knjižnično mrežo kot enotno ponudnico storitev, kjer lahko posameznik zelo enostavno uporablja storitve, ki jih potrebuje. - Knjižnica in drugi ponudniki znanja in informacij sodelujejo v mreži, ki je pomembna za vse prebivalce mesta. - Knjižnica ima priložnost povečati podporo izobraževanju ljudi, nacionalni identiteti in večkulturnosti. - Knjižnica je zasnovana kot medgeneracijski center mesta. - Kvalitetne knjižnične storitve prihranijo čas in denar ter imajo dolgoročen vpliv na družbo. Knjižnica s svojimi organizacijskimi enotami sega v vse predele mesta in vsaka krajevna knjižnica in vsako postajališče potujoče knjižnice so vhodna vrata v celotni knjižnični sistem. Ko prebivalec mesta vstopi v eno samo knjižnico, je s tem že vstopil v celotno mrežo knjižnice. In ko vstopi v svojo knjižnico, pravzaprav vstopi v svoje mesto. 3 Načrtovanje knjižnične mreže v mestu Ko knjižnica načrtuje spremembe v mreži, izhaja iz predpostavke, da bo nova mreža kot celota delovala bolje od obstoječe mreže. Knjižnica mora imeti jasno sliko o posegih in spremembah v mreži, ki pogojujejo odločitev o alternativni lokaciji knjižnice, o novi knjižnici v na novo zgrajenih okoljih in o zaprtju knjižnice na določeni lokaciji. 46 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju Načrt mreže temelji na prostorski analizi, ki vključuje opis območja in njegovo analizo. Opis območja pridobimo prek raziskave okolja (geografsko okolje, demografsko okolje, gospodarsko okolje, družbeno - kulturno okolje, tehnološko okolje in naravno okolje). V segmentiranje na demografskih osnovah je zajeto vse prebivalstvo obravnavanega območja s primerjavo deležev med prebivalstvom in aktivnimi člani, v segmentiranje na osnovi uporabe knjižničnih storitev pa dejanski uporabniki knjižnice (članstvo, obisk, izposoja). Za učinkovito analizo območja ima knjižnica že nekaj časa na voljo programsko orodje GIS. Orodje omogoča pripravljavcem analiz predstavitev podatkov v vizualni obliki na kartografskih podlagah. Opis območja, segmentiranje in prostorska analiza bodo bolj podrobno predstavljeni v nadaljevanju prispevka. Načrtovanje lokacije za knjižnico vedno terja premislek glede identifikacije potencialne lokacije, dostopnosti lokacije, povezljivosti in soodvisnosti organizacijskih enot v mreži ter prepoznavnosti lokacije. 3.1 identifikacija potencialne lokacije Za identifikacijo potencialne lokacije sta v uporabi dve osnovni metodi (Dewe, 2006; Siting ..., 2011), prva metoda cilja na specifične lastnosti lokacije (velikost razpoložljivega zemljišča, konfiguracija terena, geografske ovire - reke in ceste, poseljenost), druga metoda pa gradi na širokem izključevanju lokacij, ki ne pridejo v poštev glede na postavljene kriterije za specifično rabo lokacije. Metoda izključevanja je bolj uspešna za tiste javne stavbe, ki so prepoznavne v lokalnem okolju (šole, knjižnice). Osnovne lokacijske zahteve so: velikost lokacije, konfiguracija lokacije, infrastrukturne potrebe, okoljske zahteve, transport. Knjižnice so lahko samostojne stavbe, lahko delujejo v sožitju z različnimi kulturnimi, vzgojno izobraževalnimi ali drugimi javnimi servisi ali pa so vključene v trgovske in transportne centre (npr. železniške postaje)7 ter stanovanjske komplekse. Od tega, kako je knjižnica umeščena, ali je samostojna ali pa sestavni del neke širše zgodbe, je odvisna vloga knjižnice pri izbiri lokacije. Ampak prav vsaka potencialna lokacija knjižnice mora v celoti podpirati poslanstvo knjižnice, torej da služi svoji lokalni skupnosti. 7 Že leta 2000 je Knjižnica Otona Župančiča odprla na železniški postaji enoto Kolodvor. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 47 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen 3.2 Dostopnost lokacije Pri umeščanju nove knjižnice v mrežo je potrebno že od vsega začetka načrtovati njeno dostopnost v času in prostoru. Knjižnice v mestu so locirane v razumni bližini kraja bivanja prebivalcev, ki pa je za različne skupine prebivalcev različna zaradi različne stopnje mobilnosti (manj mobilni so otroci do konca osnovne šole, starejši, revnejši, manj izobraženi). Pomembno je upoštevati tudi ustreznost in frekventnost javnega prevoza ter potovalne vzorce prebivalcev (vožnja po nakupih, na delo itn.). Čas, napor in stroški, ki jih porabi uporabnik, ko dostopa do svoje knjižnice, se odražajo v njegovem zadovoljstvu, predvsem v številu obiskov. Vendar je fizična dostopnost le eden od pogojev za uporabo knjižnice, vedno bolj stopa v ospredje odprtost knjižnice in razpoložljivost knjižničnih storitev v času, ki najbolj ustreza največjemu številu prebivalcev. Knjižnica naj sledi 24-ur-nem ritmu uporabe (Model ..., 2013), kar bi zares omogočilo dostop do gradiva in storitev knjižnice vsem prebivalcem. Tako bi se povečala njena uporaba in vzpostavitev knjižnice kot skupnostnega centra v lokalnem okolju. Knjižnice v mestu se lahko približajo temu idealu tudi z načrtovanjem »samopostrežne« knjižnice (angl. open library), ki temelji na samostojni, z RFID tehnologijo podprti uporabi knjižnice, ko ni prisotnega knjižničnega osebja. 3.3 Povezljivost in soodvisnost organizacijskih enot v mreži Nobena lokacija knjižnice v mreži ni osamljen otok in sprememba na eni lokaciji vpliva na razmerja v celotni mreži. Z odprtjem velike centralne knjižnice se spremeni uporaba drugih knjižnic v sosedstvu, lahko se kakšna tudi zapre. V mestu je oddaljenost krajevnih knjižnic od centralne knjižnice osnovni kriterij za oblikovanje vzdržne in učinkovite mreže. Uporaba centralne in večjih krajevnih knjižnic z obširno ponudbo ni tako odločujoče vezana na razdaljo med njimi (za uporabo specialnih servisov so uporabniki pripravljeni za pot porabiti več časa), uporaba manjših krajevnih knjižnic z zoženo ponudbo ter večjo oddaljenostjo od centralne in večje krajevne knjižnice in z manjšo odprtostjo, pa se postopoma zmanjšuje. Manjše krajevne knjižnice so najšibkejši člen v mreži, saj so večinoma locirane na obrobju mesta, pogosto že v ruralnih okoljih, z manjšim številom prebivalcev in slabšim dostopom z javnim prevozom. 48 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju V mestu uporabniki, ki niso dobili ustreznega gradiva, informacije ali storitve v eni od knjižnic v mreži, zaradi naštetih razlogov obiščejo drugo knjižnico v mreži, kar pomeni, da knjižnico uporabljajo tudi prebivalci izven območja tiste krajevne knjižnice (Navade ..., 2017).8 3.4 Prepoznavnost lokacije Knjižnice v mreži MKL v lokalnem okolju vzbujajo zaupanje, skupaj z drugimi pomembnimi ustanovami v lokalni skupnosti tvorijo javni prostor, gradijo skupnost in poudarjajo njeno identiteto, stimulirajo razvoj in promovirajo socialno vključenost. Skrbno načrtovane in izbrane lokacije za knjižnice v mreži postavljajo stavbo knjižnice kot oblikovalko nekega okolja (angl. placemaker) in hkrati kot ustvarjalko (angl. catalyst) javnega prostora, ki prispeva k ekonomski in socialni oživitvi mesta, oziroma območja. Posledica nove knjižnice (samostojne ali v sklopu drugih stavbnih kompleksov) je aktiviranje lokalnega okolja - v novo knjižnico bo zahajalo veliko ljudi, od njihove koncentracije bodo imele korist druge ustanove, trgovine, lokali. Nova atraktivna arhitekturna zasnova knjižnice (predvsem centralne knjižnice) prispeva k prepoznavnosti in podobi mesta ter ponuja dodatno priložnost v ponudbi kulturnega turizma. 4 izhodišča za razvoj knjižnične mreže v Ljubljani Zavedanje, da sta nova lokacija obstoječe knjižnice oziroma lokacija nove knjižnice odvisni predvsem od politične volje in razpoložljivih sredstev, sicer omejuje strukturirano in načrtovano izbiro lokacij z vso potrebno zunanjo in notranjo infrastrukturo, pa vendar to ne preprečuje MKL, da oblikuje v Ljubljani učinkovito in vzdržno mrežo. 8 Oktobra 2017 je bila v MKL izvedena anketa (izpolnjenih je bilo 544 vprašalnikov) Navade uporabnikov MKL. Na vprašanje »Kako pogosto obiskujete druge knjižnice MKL?« so uporabniki odgovorili: 13 % redno, 15 % pogosto in 57 % občasno. Na vprašanje »Če obiskujete druge knjižnice v mreži MKL, je to zaradi:« so uporabniki odgovorili: 80 % zaradi gradiva, ki ga v svoji knjižnici uporabnik ne dobi, 22 % zaradi obiska kulturnega ali izobraževalnega dogodka in 16 % zaradi boljših čitalnic in pogojev za branje in učenje. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 49 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen - 4.1 zakonodaja in strokovna priporočila Pri načrtovanju knjižnične mreže MKL upošteva področno zakonodajo ter strokovna priporočila in standarde (Pravilnik ..., 2003; Zakon o knjižničarstvu, 2001; Zakon o lokalni samoupravi, 2007). Izpostavljamo nova Strokovna priporočila in standarde za splošne knjižnice za obdobje 2018-2028 (Brenčič idr., 2018, str. 13), ki za načrtovanje mreže v mestih priporočajo, da naj bi bilo vsaj 80% prebivalcev večjih mest (tj. z vsaj 30.000 prebivalci) od najbližje knjižnice oddaljenih največ 1.500 m. Ustrezne knjižnične storitve in vsebine zagotavlja centralna knjižnica za potrebe širšega gravitacijskega območja mesta. Krajevna knjižnica mora biti umeščena v središče naselja, z ustrezno navezavo na prometno infrastrukturo in vidna v okolju. Vendar so za načrtovanje smiselne knjižnične mreže v Ljubljani najbolj pomembni prostorski dokumenti na občinski ravni, saj so prav knjižnice v urbanističnih načrtih najbolj pogosto umeščen javni servis (kot družbena in kulturna infrastruktura). Na osnovi izhodišč obstoječega Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (OPN MOL)9 lahko MKL smiselno načrtuje umeščanje organizacijskih enot v svojo mrežo: centralne knjižnice, krajevnih knjižnic, knjižnic za ciljne vsebine, knjižnic za ciljne skupine prebivalcev, postajališč bibliobusa in premičnih zbirk. Na podlagi strokovnih izhodišč in analize lokalnih okolij pa lahko MKL tudi tvorno sodeluje pri oblikovanju sprememb OPN MOL v prihodnje. 4.2 orodja za analizo in načrtovanje knjižnične mreže Oblikovanje vzdržne in usklajene knjižnične mreže zahteva tehten premislek in strukturiran pristop k pripravi in analizi stanja aktualne mreže. Pridobiti in med seboj primerjati je treba vse razpoložljive podatke, ki lahko pomenijo bolj ali manj pomemben dejavnik pri odločitvah glede določitve lokacij knjižnične mreže. Pri pregledu stanja in predvidevanjih glede nadaljnjih morebitnih trendov sprememb mikro okolij posameznih delov knjižnične mreže smo uporabili in med seboj primerjali podatke javno dostopnih podatkovnih portalov, geografskih 9 OPN je temeljni občinski prostorski dokument, s katerim se ob upoštevanju državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih potreb določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov in posegov v prostor. OPN vsebuje strateški (izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, okvirna območja naselij) in izvedbeni del (območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt - OPPN). 50 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju informacijskih sistemov (GIS), zbirnikov podatkov in namenskih prostorskih aplikacij. Sistem GIS je informacijski sistem, s katerim shranjujemo in obdelujemo podatke, pri čemer se od ostalih informacijskih sistemov razlikuje v tem, da ima vsak podatek še geografski položaj (Vidiček in Novljan, 2010). Prednosti uporabe GIS za načrtovanje knjižničnih storitev sta v slovenskem knjižničnem prostoru predstavila že Vidiček in Novljanova (2010), ki sta opozorila, da je že veliko geografskih in demografskih podatkov za želene analize javno dostopnih, potrebno jih je samo zbrati in ustrezno uporabiti. Vendar v svojem prispevku opozarjata, da le-ti niso dovolj za popolno analizo stanja, saj je pri načrtovanju knjižničnih storitev potrebno vključevati in predstavljati tudi značilnosti okolja, bodisi v knjižnični zbirki ali na področju storitev knjižnice. Podrobnejše analize stanja dostopnosti knjižničnih storitev na obalno-kraškem območju se je lotila Luana Malec (2012), a se pri svojem delu ni posluževala storitev GIS orodij, pač pa je s pomočjo grafičnega programa pripravila nekaj vizualnih predstavitev geoprostorskih podatkov, organiziranih po tematskih podatkovnih slojih. Uporaba GIS orodji za načrtovanje umeščanja in evalvacije knjižnične mreže je zelo razširjena v knjižničnem okolju (Bishop in Mandel, 2010), najpogosteje so tovrstne študije podkrepljene z analizo prebivalstva okolja knjižnice, identificiranjem potencialnih ustreznih lokacij za umeščanje knjižnic in analizami storitev v knjižničnih prostorih. Christine M. Koontz je v svojem priročniku, namenjenem umeščanju knjižnic (1997), zbrala temeljne vidike presojanja obstoječega stanja, iskanja najprimernejših lokacij za obstoječe knjižnice, ter določanja novih, hkrati pa ponuja praktične nasvete o tem, kako najti najprimernejše prostore za najbolj učinkovito služenje lokalnemu okolju. Preučila je statistične modele za izbiro lokacije, posebno pozornost pa namenila uporabi GIS, priročnik vsebuje tudi več študij primerov. Kasnejši prispevki (Koontz in Jue, 2001; Koontz, Jue in Bishop, 2008) so ta strokovna izhodišča še nadgradili z novimi vidiki, ki jih je možno vključevati pri načrtovanju knjižnične mreže, predvsem kako se spopasti s problematiko zapiranja knjižnic zaradi spremenjenih gospodarskih, ekonomskih in demografskih pogojev. Z vprašanjem umeščanja lokacij knjižnične dejavnosti tako ni povezan le prostorski vidik, torej kje v knjižnični mreži so še sive lise, ki jih je potrebno zapolniti z umeščanjem takšne ali drugačne knjižnične dejavnosti, pač pa v veliki meri tudi socialni vidik. Posledično je poznavanje posameznih okolij iz gospodarskega, družbeno-kulturnega, tehnološkega in politično-pravne-ga vidika (Adkins, Haggerty in Haggerty, 2014; Adkins in Sturges, 2004; Bishop, 2008; Hertel in Sprague, 2007; Higgs, Langford in Fry, 2013) ključnega pomena, če želimo vsem skupinam potencialnih uporabnikov zagotoviti tudi storitve, ki bodo imele namen odprave tehnološkega razkoraka in vključevanja ranljivih skupin Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 51 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen uporabnikov v družbi. Za preverjanje ustreznosti evalvacije knjižnične mreže z metodami GIS se lahko uporabi tudi matematične modele za analizo potrebnih podatkov (Guo, Chan in Yip, 2017), ter tako dodatno zagotovi kontrolo veljavnosti in zanesljivosti dobljenih rezultatov. S pomočjo GIS orodij lahko preverjamo vpliv oddaljenosti uporabnikov do najbližje knjižnice (Allen, 2019; Donnelly, 2013, 2015; Park, 2012a, 2012b). Pri načrtovanju knjižnične mreže je treba analizirati tudi, kakšen je medsebojni vpliv centralne oziroma osrednje knjižnice in njenih krajevnih knjižnic, ki so del skupne mreže (Kinikin, 2004). Pri tem je treba upoštevati še specifike posameznih mikro okolij, izražene in izkazane potrebe po novih krajevnih knjižnicah in pa upoštevanje transportnih poti ter oddaljenosti glede na strokovna priporočila in izhodišča. 4.2.1 Prostorska analiza mreže slovenskih splošnih knjižnic S problematiko mreže lokacij, kjer slovenske splošne knjižnice izvajajo svojo dejavnost, se na nacionalni ravni s projektom prostorske analize knjižnične mreže slovenskih splošnih knjižnic (PAM) od leta 2011 ukvarja Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic (CeZaR). Metodološko sta projekt, skupaj s poudarki temeljnih posebnosti slovenskega knjižničnega okolja, širši strokovni javnosti v svojem prispevku predstavila Vodeb in Vodeb (2015). V pregledni obliki je glavne namene in dosežke projekta v svojem članku predstavil Vodeb (2017), ter v njem izpostavil njegov pomemben doprinos k strateškemu načrtovanju in vrednotenju knjižničnih mrež slovenskih splošnih knjižnic z uporabo tehnologije GIS sistemov ter javno dostopnimi prostorskimi, sociodemografskimi in statističnimi podatki. V okviru projekta je bila tako pripravljena študija Zasnova prostorske analize dostopnosti dejavnosti splošnih knjižnic za prebivalstvo (Vodeb, 2013), ki jo je za potrebe CeZaR-jevega projekta pripravil Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Glavni namen študije je bil pripraviti analizo dostopnosti knjižničnih storitev na podlagi podatkov o oddaljenosti prebivalstva do najbližje lokacije izvajanja knjižnične dejavnosti, ki naj bi bila v pomoč pri načrtovanju mreže splošnih knjižnic v Sloveniji. Pripravljena je bila metodologija pregleda dostopnosti do knjižnic, analizirali so prostorske podatke (na ravni Podatkovni sloj prebivalci, mreža 100 m, vir je bil Statistični urad Republike Slovenije (SURS)) in izvedli izračune dostopnosti na podlagi podatkov o lokacijah posameznih knjižnic, premičnih zbirk in postajališč bibliobusov (vir je bila Narodna in univerzitetna knjižnica). Analiza, ki je bila pripravljena tudi na ravni območij desetih osrednjih območnih knjižnic, je pokazala, da je dostopnost do knjižničnih storitev v Sloveniji na splošno dobra, vendar so njeni avtorji predvideli, da bi bilo treba študijo nadgraditi z analizo oddaljenosti konkretnih uporabnikov 52 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju knjižnične storitve s transakcijami izposoje, če bi želeli dobiti podatke o dejanskih potrebah in storitvah. Na tej podlagi je bila pripravljena še študija prostorske simulacije mreže splošnih knjižnic (Študija ..., 2015), ki jo je za potrebe CeZaR pripravil Urbanistični inštitut Republike Slovenije ob koncu projekta PAM. Pripravljen je bil izračun stanja obstoječe mreže splošnih knjižnic in pripravljena projekcija optimalne mreže glede na veljavna zakonska in strokovna izhodišča, hkrati pa so pripravili še analizo in evalvacijo obstoječih prostorskih kriterijev ter podali predloge prostorskih elementov za nove kriterije. Ne glede na končne ugotovitve študije je bil najpomembnejši rezultat celotnega projekta priprava GIS orodja za prostorsko analizo oziroma spletna aplikacija za prostorsko analizo knjižnične mreže.10 Orodje za prostorsko analizo, tako kot vse vizualizacije, ki temeljijo na prikazovanju prostorskih podatkov s tehnologijo GIS, omogoča podrobno analizo umeščenosti lokacij knjižničnih mrež splošnih knjižnic, tako krajevnih knjižnic, premičnih zbirk, kakor tudi postajališč potujočih knjižnic (Slika 1). Dopolnjeno je z osnovnimi demografskimi podatki o številu prebivalstva glede na prostorsko mrežo 100 m. Glavni pomen orodju daje možnost vizualne predstavitve oddaljenosti prebivalcev do najbližje splošne knjižnice, z upoštevanjem geografskih lastnosti terena in posledično realne oddaljenosti prebivalcev. Omogoča tudi iskanje oddaljenosti do najbližje lokacije knjižnične mreže ali večje enote splošne knjižnice. S pomočjo poligona, izbranega radija kroga ali radija linije poti, je možno ugotavljati število potencialnih uporabnikov na analiziranem območju ter pridobivanje statističnih in drugih osnovnih podatkov o najbližji krajevni knjižnici. Vključen je tudi sloj podatkov s simulacijo mreže potencialno manjkajočih knjižnic, ki izhaja iz ugotovitev študije prostorske simulacije mreže splošnih knjižnic. Žal ima orodje tudi kar nekaj omejitev, prvenstveno so to zastareli statistični podatki (npr. iz meritev razvitosti za stanje 31. 12. 2011, kar sicer predstavlja podatke za zadnje meritve, demografski podatki iz leta 2016) ter upoštevanje oddaljenosti prebivalcev do najbližje lokacije knjižnične dejavnosti, ne glede na to ali je to osrednja knjižnica, krajevna knjižnica, premična zbirka ali pa zgolj postajališče potujoče knjižnice. Simulacija mreže potencialno manjkajočih knjižnic ima pomanjkljivost v izhodišču, da je treba knjižnice načrtovati glede na podatek o oddaljenosti prebivalcev do najbližje splošne knjižnice, ne pa tudi ali bi ti prebivalci sploh imeli možnost uporabljati njim lokacijsko bližje knjižnice. Namreč, za 10 Prosto dostopno na spletnem naslovu: http://plns.civitat.com/odk407. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 53 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen potrebe analize knjižnične mreže v mestnem okolju manjka več pomembnih in odločilnih elementov, ki vplivajo na potencialne uporabnike knjižnic. slika 1: Prikaz dostopnosti knjižnične dejavnosti v Mestni občini Ljubljana (vir: Orodje za prostorsko analizo ODK PAM) Prvi je čas odprtosti morebitnih knjižnic. Načeloma bi šlo za manjše krajevne knjižnice, ki bi bile zaradi manjšega števila potencialnih uporabnikov odprte krajši čas, ali v času, ko imajo njihovi potencialni uporabniki druge obveznosti (služba, izobraževanje, drugi vsakodnevni opravki v večjih bližnjih krajih) in s tem povezana demografska struktura potencialnih uporabnikov, ki so bodisi večji del dneva odsotni od doma ali pa brez pomoči druge osebe težko sami obiščejo knjižnico (starejši in gibalno ovirani, slabša kakovost javnega potniškega prometa v ruralnem okolju). Hkrati se za tako majhne krajevne knjižnice postavlja tudi vprašanje izgradnje dovolj obsežne, reprezentativne in privlačne knjižnične zbirke ter raznovrstne storitve, ki bi potencialne uporabnike prepričale k večkratnemu obisku in ne k obisku večje in bolj založene obstoječe krajevne knjižnice. Orodje tudi ne omogoča analize vpliva dostopnosti knjižničnih stavb, kar je ključna težava v mestnem okolju. Nedavna raziskava Allena (2019) je namreč pokazala, da je v urbanih okoljih nujno treba upoštevati način prevoza, saj da je dostop 54 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju - do knjižnic za uporabnike z avtomobili bistveno slabši, kot za posameznike, ki uporabljajo druga prevozna sredstva, upoštevati pa je potrebno tudi uro v dnevu in dneve v tednu. Torej je za družbo, kjer se večina vsakodnevnih poti opravlja z osebnim vozilom,11 število gospodinjstev, ki imajo 2, 3 ali več avtomobilov, pa se povečuje,12 po drugi strani pa je javni prevoz posledično manj učinkovit, zelo pomembno, da se pri načrtovanju dostopnosti javnih storitev, in tako tudi knjižnične dejavnosti, upošteva ustaljene transportne poti in načine mobilnosti posameznikov, kakor tudi prometne strategije lokalnega13 in širšega14 okolja. Ne nazadnje pa je za potrebe vrednotenja mreže MKL v MOL orodje manj uporabno, saj so znotraj orodja PAM statistični podatki pripravljeni na ravni celotne občine, ne pa tudi vsaj na ravni četrtnih skupnosti. Mreža MKL je zelo specifična, z njo povezana vprašanja in izzivi pa pogojeni z zgodovinskimi in razvojnimi izhodišči ter pristopi k oblikovanju knjižničnih mrež petih, do leta 2008 samostojnih splošnih knjižnic. Pri načrtovanju izhodišč za presojo ustreznosti stanja knjižnične mreže MKL smo se tako morali opreti na dodatne vire podatkov iz javno dostopnih podatkovnih portalov, GIS-ov, zbirnikov podatkov in namenskih prostorskih aplikacij. 4.2.2 Podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije Statistični urad Republike Slovenije (SURS) za potrebe raziskovanja stanja demografskega, socialnega, ekonomsko-gospodarskega, družbeno-kulturnega, tehnološkega, naravnega in političnega okolja na nacionalni in lokalni ravni preko spletnega portala Stat.si omogoča uporabo večih zbirnikov podatkov in namenskih programskih orodij. Pri načrtovanju mreže knjižnic MKL in knjižničnih storitev smo se v večji meri uprli na Podatkovno bazo SI-STAT15 in kartografsko aplikacijo za podatke državne statistike v prostoru STAGE.16 11 Vir: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/9417/avtomobilska_industrija.pdf. 12 Vir: https://www.reus.si/zaupajo-nam/dogodki/reus-2017-gospodinjstva/. 13 Mestna občina Ljubljana je zavezana, da do leta 2025 izpolni zaveze celostne prometne strategije (https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/promet-in-mobilnost/celostna-prometna-strategi-ja/), katere poudarek je v omejevanju osebnega motornega prometa in spreminjanju potovalnih navad ljudi v bolj trajnostne načine - peš, s kolesom in z javnim prevozom ter izboljšanju porazdelitve mobilnosti tako, da bo tretjina poti opravljenih z javnim prevozom, tretjina s kolesom in peš ter tretjina z osebnim vozilom. 14 Na nacionalni ravni je bila leta 2004 sprejeta Strategija prostorskega razvoja Slovenije (2004), leta 2016 pa tudi Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030 (2017). 15 Dostopno na: https://pxweb.stat.si. 16 Dostopno na: http://gis.stat.si. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 55 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen Podatkovna baza SI-STAT omogoča dostop do podrobnih statističnih podatkov iz različnih virov in je glavni vir za analiziranje stanja v Sloveniji na različnih tematskih področjih. Znotraj vsakega statističnega področja je moč pridobiti tudi povezave do vseh objavljenih statističnih podatkov. Baza omogoča izbor kategorij za posamezne prikaze, shranjevanje v različne izvozne formate za nadaljnjo statistično uporabo, registriranim uporabnikom pa omogoča tudi naročanje na obvestila o posodobitvi podatkov, ki jih želimo spremljati. Poleg tematskih področij je omogočen dostop do raznovrstnih namenskih popisnih podatkov (npr. popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj po različnih administrativnih enotah za leto 2002, ko se je zadnjič izvajal terenski popis na nacionalni ravni), ter presečni pregledi vsebin po različnih administrativnih enotah (naselja, občine, statistične in kohezijske regije, ravni skladne z Eurostatovimi mejami in poimenovanji teritorija). STAGE združuje statistične in geografske podatke in jih prikazuje po različnih administrativnih enotah (kohezijskih in statističnih regijah, občinah in naseljih - podatki se črpajo iz prej omenjene podatkovne baze SI-STAT), ter na prostorski ravni hierarhične prostorske mreže 10 kilometrov, 5 kilometrov, 2.500 metrov, 1.000 metrov, 500 metrov in 100 metrov enako velikih celic. Omogočeno je označevanje in povezovanje poljubnih prostorskih enot in nato analiziranje statistik za tako oblikovane individualne prostorske ravni v obliki poligonov, ki so tako lahko neodvisne od obstoječih administrativnih enot. Tako kreirane podatkovne nize je z aplikacijo STAGE možno neposredno izvažati in prikazovati v povezavi z drugimi orodji GIS. Kreirane vsebine je možno tudi deliti preko spletne povezave ali pa preko HTML kode vdelati (angl. embed) in prikazovati na drugih spletnih straneh. Posledično lahko te podatke povezujemo z drugimi prostorskimi podatki, denimo iz drugih prostorskih aplikacij in orodij, ter tako izvajamo natančnejše in popolnejše prostorske analize.17 Aplikacijo STAGE je za potrebe čim bolj natančnih podatkov najprimerneje uporabljati na podlagi prostorske mreže 100 m (Slika 2). Primerjalne analize in prostorska poizvedovanja so lahko pripravljeni na ravni podatkov o prebivalstvu, kumulativno ali po spolu, ter rangirani po velikih ali petletnih starostnih skupinah. Prikazovati je možno deleže prebivalcev po starostnih skupinah, indeksih staranja, povprečni starosti, indeksu feminitete (tj. razmerje med številom žensk in številom moških), izobrazbeni strukturi prebivalstva (opravljena osnovna šola ali manj, srednja in pa višja ali visoka izobrazba), omogočeno pa je tudi prikazovanje podatkov o gospodinjstvih glede na število njihovih članov (od enočlanskih do pet- ali veččlanskih). 17 Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5238. 56 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju STAGE Prostorska raven - Vsebina' Oradja - ( Iskanje STAGE2 (beta) si | en Slika 2: Prikaz poligona o številu prebivalcev Četrtne skupnosti Šiška z orodjem STAGE 4.2.3 Prostorska vizualizacija občinskih prostorskih načrtov Pomen MOL določa njena vloga glavnega mesta Republike Slovenije in središča statistične osrednjeslovenske regije in Ljubljanske urbane regije (LUR), ki zajema šestindvajset občin. MOL s svojim četrt milijona prebivalcev in širše območje LUR s preko pol milijona prebivalcev sta po velikosti primerljiva s srednje velikimi središči Evrope. Večletna gibanja števila prebivalstva v MOL kažejo, da bo njihovo število ostalo na približno enaki ravni, zato se razvoj MOL, bolj kot na rast števila prebivalcev, veže na rast v funkcijskem in kakovostnem pogledu. Aktualna temeljna dokumenta, ki opredeljujeta strateški razvoj prostorskega načrtovanja MOL sta bila sprejeta leta 2010 in sicer Občinski prostorski načrt MOL - Strateški del (OPN MOL SD) in Občinski prostorski načrt MOL - Izvedbeni del (OPN MOL ID). Kasneje sta bila dokumenta deloma revidirana, od leta 2018 dalje pa se tudi že vodijo postopki priprave občinskih prostorskih aktov, ki potekajo v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (2007) oziroma Zakonom o urejanju prostora (2017). Izvedbeni del OPN (Odlok ... izvedbeni del, 2010) določa podrobnejše prostorske izvedbene pogoje, območja podrobne namenske rabe prostora in je neposredna Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 57 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen pravna podlaga za vse posege v prostor v občini. Določa tudi območja, za katera bodo izdelani občinski podrobni prostorski načrti (OPPN), ki so namenjeni nepozidanim območjem, območjem celovite prenove in zahtevnejšim infrastruk-turnim objektom, ter vsebuje usmeritve za njihovo pripravo (Občinski ..., 2018). V strateškem delu OPN MOL (Odlok ... strateški del, 2010) so postavljena izhodišča za načrtovanje knjižnične mreže v Ljubljani. Temeljna načela prostorskega razvoja MOL, ki se navezujejo na oblikovanje knjižnične mreže so: - Zagotavljanje smotrne rabe prostora s kakovostno zasnovo organizacije prostora in omrežja naselij, pogojev za krepitev gospodarskega in družbenega razvoja ter aktivno varovanje okoljskih potencialov na območju MOL, LUR in tudi v širšem slovenskem prostoru. - Vzpostavitev omrežja središč (centralnih območij z mešano rabo površin: družbeno, poslovno, oskrbno, stanovanjsko) glede na položaj v hierarhiji poselitvenega sistema ter njegovo povezovanje s sistemom členitve mestnega prostora (programsko in funkcionalno dopolnjevanje). - Na celotnem območju poselitve oblikovanje relativno avtonomnih enot in uveljavljanje enakomernejše razporeditve in pestrosti programov. Strateški del prostorskega načrta tako določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; območja naselij in območja razpršene poselitve. Za lažjo vizualizacijo je strateškemu delu dodan tudi grafični del s preglednimi kartami zasnove prostorskega razvoja, skupaj s podrobnimi predstavitvami tematskih področij, ki zajemajo naravno okolje z zasnovo zelenih površin, namenske rabe zemljišč z usmeritvami za razvoj poselitve ter urbanističnim in arhitekturnim oblikovanjem, kulturno dediščino, družbeno infrastrukturo, mrežo prometne in komunalne infrastrukture (prometna omrežja, oskrba s toploto, plinom in naftnimi derivati, elektroenergetski sistem, vodovodni in komunalni sistem), območji in objekti za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in obrambe ter usmeritvami za razvoj. Za načrtovanje knjižnične mreže je pomembna tipološka razvrstitev središč v MOL s funkcijsko-gravitacijskimi območji in načrtovano infrastrukturo: mestno središče, četrtno središče, oskrbno-storitveno središče in vaško naselje.18 18 Mestno središče je nosilec specifičnih funkcij mestnega, občinskega, regionalnega in državnega značaja. Zanj sta značilna koncentracija in sožitje različnih podjetij in ustanov, osrednjih uradov, bank in zavarovalnic, kulturnih ustanov ter poslovnih hotelov in trgovin. Bistvena sestavina so tudi stanovanja. V mestnem središču sta poudarjena preplet različnih dejavnosti in pretežno 58 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju OPN MOL predvideva tudi, da je potrebno nove kulturne programe umeščati na podlagi izraženega pomanjkanja kulturnih programov ter primernosti lokacije, zgoščevati in krepiti kulturno dejavnost glede na primerno raven v mestnem središču, oskrbno-storitvenih in četrtnih središčih ter ob mestnih vpadnicah ter zagotoviti sredstva in prostorske možnosti za krepitev in nadaljnji razvoj obstoječih omrežij. Javni informacijski sistem prostorskih podatkov MOL - Portal URBinfo19 (Slika 3) je namenjen vizualizaciji vseh elementov strateškega prostorskega akta občine, skupaj s povezavami na polna besedila sprejetih vsebinskih in zakonskih podlag veljavnih in predvidenih prostorskih aktov ter z njimi povezanih javnih evidenc in podatkov. Portal omogoča pregledovanje prostorskih podatkov, prikazanih s hkratnim vključevanjem večih podatkovnih slojev, ki skupno dajejo, kolikor se le da, popolno sliko obstoječega in načrtovanega stanja za posamezna makro- in mikro okolja. Tako lahko pregledujemo prikaz stanja prostora glede na posamezna tematska področja strateškega dela OPN, posebno je izpostavljen izvedbeni del OPN, s prikazom namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, komunalno, prometno in družbeno infrastrukturo. Izpostavljeni so prostorski akti, tako veljavni, skupaj z območji veljavnosti prostorskih aktov in zazidalno oziroma ureditveno situacijo, kakor tudi predvideni prostorski akti. Za podlago so lahko v orientacijo zamejitve četrtnih skupnosti, poimenovanja ulic s hišnimi višja raven oskrbe. Predvideni sta nadaljnja revitalizacija in prenova mestnega središča. Četrtno središče je gravitacijsko in oskrbno jedro četrtnega, včasih tudi občinskega oziroma medobčinskega pomena. V gravitacijskem območju četrtnega središča je več središč nižje ravni. Četrtno središče mora biti oblikovano kot prepoznaven del MOL z lastno podobo in organizirano kot samooskrbna enota, ki je dobro povezana z JPP. Predvidena je vzpostavitev prepoznavnih in vitalnih četrtnih središč oziroma njihova prenova in revitalizacija. V četrtna središča sodijo raznovrstne dejavnosti, od mestoslužnih do mestotvornih, pomembni so tudi kvalitetni javni prostori in nova delovna mesta: družbene dejavnosti (četrtna uprava, zdravstvena oskrba, dom starejših občanov, pošta, knjižnica, šola, vrtec), poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti, stanovanjska območja različnih tipologij, predvsem večjih gostot, prostočasne dejavnosti, zelene površine (parki), oblikovane odprte javne površine, športne in rekreacijske površine. Pomembnejša oskrbno-storitvena središča so sorazmerno samostojna naselja ali deli naselja mesta Ljubljana, ki zagotavljajo oskrbne in storitvene funkcije na lokalni ravni. Dostopna morajo biti z javnim potniškim prometom. Pomembnejša oskrbno-storitvena središča so pretežno stanovanjska območja z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne opreme. V ta območja sodijo: nekatere družbene (osnovna šola, dom starejših občanov, vrtci) in oskrbne dejavnosti, dopolnilne skladne centralne dejavnosti (poslovne, trgovske, storitvene), stanovanjska območja različnih tipologij, predvsem večjih gostot, manjši obrati proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki nimajo škodljivih okoljskih vplivov, športne in rekreacijske površine. Izboljšave bivalnih in delovnih razmer so predvidene tudi v manjših, pretežno vaških naseljih. V teh območjih so primarne rabe (kmetijstvo in gozdarstvo), s katerimi se povezujejo tudi dopolnilne dejavnosti, obrt ter turizem in rekreacija še vedno pomemben dejavnik gospodarske osnove kraja. 19 Dostopno na https://urbinfo.ljubljana.si. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 59 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen številkami ter katastrski načrt. Z uporabniškega vidika pa omogoča tudi iskanje posamezne zemljiške parcele, ulice ali hišne številke in merjenje razdalje ali površine, rezultate iskanja pa lahko uporabnik natisne ali pošlje po internetu. Slika 3: Pregled namenske rabe prostora, predvideni prostorski akti in zazidalna/ureditvena situacija za Četrtno skupnost Šiška (vir: Portal URBinfo) 4.2.4 Vizualizacija z Google Zemljevidi Google zemljevidi (angl. Google Maps)20 je spletna kartografska storitev ameriškega tehnološkega podjetja Google, ki omogoča prosto uporabo zemljevidov, satelitskih in zračnih zemeljskih posnetkov, tudi v obliki trirazsežnostnega pogleda, uličnih posnetkov, prometnih podatkov v realnem času, ter načrtovanje poti z različnimi prevoznimi sredstvi. Lokacijske informacije, vključene v Google Zemljevide, omogočajo povezovanje z Googlovim spletnim iskanjem in iskanje dodatnih informacij o geolokacijah na zemljevidih (povezovanje s spletno enciklopedijo Wikipedia, iskanje in rezervacije letalskih letov, načrtovanje poti, iskanje priljubljenih interesnih točk (angl. kratica POI) na določenem geografskem 20 Dostopno na https://www.google.com/maps. 60 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju področju, pregledovanje zemeljskih posnetkov v različnih časovnih obdobjih, uporaba geoprostorskih podatkov tudi v obogateni resničnosti, ter v povezavi z namenskimi aplikacijami na pametnih prenosnih napravah itn.). Registrirani uporabniki Googlovih storitev lahko z uporabo programskih orodij ustvarjajo karte po meri - spletno kartiranje, torej kreirajo lastne vsebine v obliki prilagojenih zemljevidov z geoprostorskimi podatki21 in podatkovnimi sloji. Uporabniško kreiranim zemljevidom tako lahko dodajamo informacije in jih preko sočasne uporabe večih podatkovnih slojev prikazujemo uporabnikom za boljšo vizualno predstavitev situacije v prostoru. Google Zemljevidi omogočajo tudi vgrajevanje kreiranih zemljevidov s podatkovnimi sloji na spletnih straneh tretjih oseb preko programske knjižice Google Maps API. Pomembna funkcionalnost je tudi možnost vdelave pripravljenega zemljevida s pomočjo HTML kode in prikazovanje na drugih spletnih straneh, za potrebe bolj poglobljenih analiz z namenskimi GIS orodji pa je kreirane podatkovne sloje možno tudi izvoziti v datoteko KML/KMZ.22 Uporaba namenskih licenčnih programskih orodij za vizualizacijo prostorskih podatkov je lahko draga,23 na kar sta v slovenskem knjižničnem prostoru opozarjala že Vidiček in Novljan (2010). Za njihovo uporabo so potrebna posebna znanja, kakor tudi ustrezna zahtevnejša strojna oprema. Nedavna analiza izbranih odprtokodnih in brezplačnih geografskih informacijskih sistemov Urha, Rajkovi-ča, Bitenca in Kofjača (2019) je pokazala, da je na tržišču na voljo tudi precejšnje število zelo uporabnih in funkcionalnih programskih rešitev, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev. V MKL smo se za potrebe rednega spremljanja stanja knjižnične mreže in okolja, v katerem knjižnica s svojimi enotami deluje, odločili za uporabo Google Zemljevidov, s katerim smo na podlagi teoretičnih izhodišč Lima in Parka (2015) kreirali lasten sistem za podporo načrtovanju knjižnic s pomočjo GIS. V segmentu »Vaša mesta«, ki je namenjen registriranim uporabnikov storitve, smo kreirali namenski zemljevid »Mreža knjižnic in gravitacijska območja MKL«. Sestavljen je iz petih temeljnih podatkovnih slojev: 21 Za razliko od podatkov GIS, ki se navadno bolj ozko nanašajo na tradicionalno opredelitev uporabe slojev geografskih podatkov za izdelavo prostorskih analiz in kart derivatov, so geoprostorski podatki širše uporabljani za sklicevanje na vse tehnologije in aplikacije geografskih podatkov. Na primer, spletna mesta za družbena omrežja, kot sta Foursquare (https://foursquare.com) ali Facebook (https://www.facebook.com) uporabljajo t. i. »check-ins«, ki uporabnikom omogočajo geografsko označevanje statusov. Medtem ko se te aplikacije štejejo za geoprostorske, ne sodijo pod strožjo opredelitev GIS (povzeto po Dempsey, 2019). 22 Datoteki se uporabljata za prikaz podatkov GIS. Omogočata vključevanje grafičnih in funkcijskih elementov za oznake položaja, slike, poligone, 3D modele, besedilne opise in drugo. 23 Programsko orodje ArcGIS, eno najbolj znanih in široko uporabljanih, tudi v knjižničarskem okolju, lahko dosega ceno tudi več tisoč evrov (https://www.esri.com/en-us/store). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 61 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen - mreža krajevnih knjižnic po območnih enotah MKL, skupaj z mrežo postajališč Potujoče knjižnice, - gravitacijska območja krajevnih knjižnic MKL v MOL, - meje Četrtnih skupnosti MOL (ČS MOL), - mreža načrtovanih knjižnic v OPN in pobude za nove krajevne knjižnice, - načrtovane novogradnje na območju MOL. Podatkovna sloja mreže obstoječih krajevnih knjižnic in postajališč potujoče knjižnice omogočata v povezavi s slojem meja ČS MOL hiter pregled stanja ume-ščenosti lokacij v območju mesta (Slika 4). Pregled smo funkcionalno nadgradili z določitvijo in zarisom gravitacijskih območij krajevnih knjižnic, saj smo tako hitro prišli do t. i. sivih lis območij mesta, kjer knjižnične dejavnosti še ne izvajamo v skladu z obstoječimi strokovnimi priporočili in Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003). Gravitacijska območja smo določili glede na demografske in statistične podatke, ki jih je pripravil bibliotekar analitik v Službi za razvoj in območnost MKL ter na podlagi pridobljenih demografskih podatkov v okolju orodja STAGE. Obe ČS MKL, kjer ni vzpostavljena stalna lokacija knjižnične dejavnosti, sta grafično izpostavljeni. Pomemben segment so podatki o mreži načrtovanih knjižnic v OPN in pobude za nove krajevne knjižnice, kjer lahko jasno in preprosto preverimo ustreznost načrtovanega umeščanja v obstoječo knjižnično mrežo. Zelo pomemben element orodja so podatki o obstoječih načrtovanih OPN za posamezne mikrolokacije oziroma območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki jih preverjamo z umeščanjem informacij o načrtovanih novogradnjah na območju MOL in ki bodo predvidoma pomembno vplivali na prihodnje potrebe knjižnične mreže, ter zahtevajo pravočasen odziv knjižnice, ne glede na to ali gre za nadgradnjo družbene infrastrukture (npr. izgradnja novega vrtca ali območje urejanja centralnih dejavnosti) ali pa za gradnjo stanovanjskih nepremičnin in posledično povečanje števila potencialnih uporabnikov na posameznih območjih. Tovrstne informacije tudi navzkrižno primerjamo s podatki iz Občinskega prostorskega načrta MOL, kjer nam je v veliko pomoč Javni informacijski sistem prostorskih podatkov MOL - Portal URBinfo. Vsak posamezni element zemljevida je možno nadgrajevati s podrobnejšimi podatki in celo z multimedijskimi elementi, omogočena je tudi skupna raba, vključno z vključevanjem dodatnih urejevalcev in vnašalcev vsebin, ter s pomočjo HTML kode vdelovanje in objavljanje zemljevida (angl. embed) na drugih spletnih straneh in omrežjih. Ključni element pa je preprostost vizualne predstavitve, saj tako lahko ustanoviteljem, političnim odločevalcem in strateškim partnerjem lažje predstavimo našo vizijo ustreznosti knjižnične mreže. 62 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju slika 4: Prikaz mreže krajevnih knjižnic v Četrtni skupnosti Šiška, skupaj z mejami četrtnih skupnosti MOL, gravitacijskimi območji krajevnih knjižnic v MOL, načrtovanimi knjižnicami v OPN, pobudami za nove krajevne knjižnice in relevantnimi načrtovanimi novogradnjami (vir: Mreža knjižnic in gravitacijska območja MKL) 4.3 segmentiranje podatkov Raziskava zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov MKL zagotavljata knjižnici proaktivno delovanje in ustvarjanje ustreznih modelov aktivnosti v lokalnih skupnostih. Slednje so lahko v urbanih okoljih raznolike, kar pomeni izziv knjižnici, da predvidi prednosti, slabosti, možnosti in nevarnosti strateških odločitev. Na ta način lahko knjižnica pravočasno odgovori na nepredvidene spremembe, se prilagaja novim zahtevam in izbira pravilne strategije lastnega razvoja. Za učinkovito izvajanje storitev knjižnica redno izvaja raziskave lokalnega okolja, v katerem deluje, in analize uporabnikov. Knjižnica ima za uspešno delovanje postavljen strateški načrt; MKL je kot knjižnica v urbanem okolju usmerjena k izvajanju treh strategij: - integraciji storitev knjižnice v vsakodnevno življenje prebivalcev mesta, - oblikovanju novih storitev tako v fizičnem kot virtualnem okolju knjižnice, ki bodo služile uporabnikom kot navdih za lastno ustvarjalnost in - oblikovanju takšne ponudbe knjižnice, ki bo relevantna za celotno populacijo v mestu. Knjižnica pripravi z raziskavo zunanjega okolja in segmentiranjem uporabnikov osnovo za načrtovanje razvoja mreže in prenove knjižnic, oblikovanje knjižnične zbirke in uvajanje novih storitev za uporabnike v fizičnem in virtualnem okolju, ter uvedbo informacijsko-komunikacijske opreme. Celostni pregled okolja in Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 63 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen razčlenjena primerjava notranjih podatkov, ki jih skupaj s podatki iz zunanjega okolja zbira knjižnica o svojem delovanju, pomenita večjo možnost ustrezne umeščenosti v lokalna okolja. Heterogenost prebivalstva narekuje knjižnici raznolike storitve. Knjižnica, ki deluje v urbanem okolju podobno kot MKL, mora vseskozi upoštevati uravnoteženost med naseljenostjo in mobilnostjo, med prebivalci (primarni potencialni člani) in dnevnimi migranti (sekundarni potencialni člani). Podatki o prebivalcih urbane lokalne skupnosti so sicer osnova, ki se uporablja za različne standardizirane izračune (denimo število enot gradiva na prebivalca in podobno), in jih knjižnica lahko enostavno pridobi iz uradnih evidenc (kot vir uporabljamo podatke, ki jih SURS objavlja na podatkovni bazi SI-STAT). Splošna knjižnica v urbanem okolju na ta način tudi odgovarja svojemu ustanovitelju. Izziv se kaže v dejanski rabi mesta, ki predstavlja možnost zaposlitve in izobraževanja tudi za prebivalce drugih občin, ki so lahko dnevni migranti in uporabljajo knjižnično mrežo v nekem urbanem okolju. Enostavno dostopne podatke SURS-a lahko najdemo v tabelah: - Delovne migracije - Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po občinah prebivališča in občinah delovnega mesta;24 - Srednješolsko izobraževanje mladine - Dijaki po občini stalnega prebivališča in občini šole;25 - Vpisani v terciarno izobraževanje - splošni pregled - Študenti terciarnega izobraževanja po statistični regiji stalnega prebivališča, statistični regiji zavoda, v katerega so vpisani, in vrsti izobraževanja.26 Gravitacijsko območje MKL (območje, katerega prebivalci pretežno obiskujejo knjižnico) obsega poleg MOL še Ljubljansko urbano regijo,27 saj mora MKL upoštevati uravnoteženost med naseljenostjo in mobilnostjo, med stalnimi in novo priseljenimi prebivalci ter dnevnimi migranti. Vsi ti so potencialni uporabniki knjižnice. Vendar ti podatki kažejo sliko na celotnem območju, denimo MOL, ne morejo pa je kazati ne po četrtnih skupnostih MOL (17) in ne po dejanskih gravitacijskih območjih krajevnih knjižnic v knjižnični mreži MKL (20 krajevnih knjižnic na 24 Dostopno na: https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_ regis_virih/ 10_07234_delovne_migracije/10_07234_delovne_migracije.asp. 25 Dostopno na: https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/07_srednje-sol_izobraz/ 01_09532_zac_sol_leta/01_09532_zac_sol_leta.asp. 26 Dostopno na: https://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/08_terciar-no_izobraz/ 01_09550_vpisani_splosno/01_09550_vpisani_splosno.asp. 27 Podatki o obisku MKL za 2017: MOL - 69%, osrednjeslovenska regija, ki vključuje tudi LUR -17%, ostale slovenske občine 14%. 64 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju območju MOL). V tem smislu ne moremo nedvoumno enačiti števila prebivalcev s številom tako imenovanih potencialnih članov knjižnice, med katere bi lahko šteli tako prebivalce, kakor tudi dnevne migrante, ki prav tako uporabljajo krajevne knjižnice, in o katerih imamo podatke le na ravni celotne občine. Podatek o potencialnih članih je kot seštevek prebivalcev in dnevnih migrantov uporaben le na makro ravni knjižnične mreže, medtem ko na ravni krajevnih knjižnic v urbanem okolju ni dovolj natančen. Segmentiranje podatkov, ki kažejo stvarno podobo delovanja knjižnice v njenem strukturnem ekosistemu, so vezani na podatke, ki jih knjižnica določi v ta namen (notranji podatki) za primerjavo z demografskimi podatki - tako celotnega okolja knjižnične mreže, kakor tudi s podatki, ki obravnavajo lokalna okolja krajevnih knjižnic v knjižnični mreži (zunanji podatki), če so le-ti na voljo. Preprosto segmentiranje članov lahko izvedemo z analizo deležev po petletnih starostnih skupinah aktivnih članov in obiskovalcev v primerjavi z zastopanostjo istih starostnih skupin v populaciji, ki jo razumemo kot prebivalstvo lokalnega okolja (denimo četrtne skupnosti) in ne v smislu tako imenovanih »potencialnih članov«, ki so vezani na gravitacijsko območje, za katerega nimamo nedvoumno strukturiranih podatkov, ki bi jih lahko primerjali. Gravitacijska okolja so lahko dinamična in niso nujno vezana na meje uradnih območij, za katere SURS redno objavlja podatke v obliki tabel (denimo prebivalstvo po občinah in starostne skupine v razponih po pet let). V primerih, ko gre za starostno strukturo (deleže skupin petletnih starostnih razponov) v dinamičnem gravitacijskem okolju knjižnice, ki jo primerjamo na treh ravneh: prebivalstvo (zunanji podatki), aktivni člani in obiskovalci knjižnice (notranji podatki), lahko v ta namen uporabimo in povežemo podatke iz sistema COBISS ter orodja STAGE, ki ga nudi SURS. Z orodjem STAGE lahko z izbiro poligonov na prostorski ravni (mreža 100 m) in ustrezno izbiro vsebine (Prebivalstvo - število prebivalcev po starostnih razponih po pet let) pridobimo podatke za podrobnejšo analizo. Večja odstopanja deležev aktivnih članov in obiskovalcev glede na starostno strukturo prebivalstva nam kažejo segmente, ki jih je potrebno obravnavati v nadaljnjem načrtovanju aktivnosti krajevne knjižnice, če želimo promovirati uporabo knjižnice med njimi. Večja pozitivna odstopanja deležev lahko pomenijo neuravnotežene aktivnosti in nam dajejo namig za strateško usmerjene dejavnosti, ki so namenjene različnim starostnim skupinam. Za ilustracijo vzemimo lokalno okolje, kjer je med populacijo 15 % starih 10 - 14 let, v krajevni knjižnici pa je delež te starostne skupine med aktivnimi člani 5% in med obiskovalci 3%; medtem ko je delež starostne skupine 5 - 9 let med prebivalci 13 %, med aktivnimi člani krajevne knjižnice pa je zastopanost te starostne skupine med aktivnimi člani 15% in med obiskovalci 20%. Iz podatkov lahko sklepamo, da krajevna knjižnica namenja veliko pozornost starim od 5 do 9 let, medtem ko za stare od 10 Knjižnica, 2019, 65(1-2), 41-77 63 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen do 14 let knjižnica nima učinkovitih vzvodov, ki bi jih uporabila za aktiviranje te starostne skupne. Ob ustreznem strateškem načrtovanju lahko krajevna knjižnica uravnoteži dejavnosti in nato spremlja njihovo izvajanje ter zagotovi enakovredno programsko usmeritev za različne starostne skupine. Postopek zahteva predvsem dobro poznavanje gravitacijskega okolja knjižnice in izdelave poizvedb v orodju STAGE. Poenostavljena metoda je vezana na, denimo, četrtno skupnost ali mestno četrt, in jo knjižnica lahko uporabi kot alternativo gravitacijskemu okolju, oziroma kot predpostavko, da sta lokalna skupnost v upravnem smislu in gravitacijsko okolje krajevne knjižnice enaki. V tem primeru lahko knjižnica uporabi podatke, ki ji jih na zahtevo posreduje SURS (denimo: Prebivalci MOL po četrtnih skupnostih glede na spol in starostne skupine v razponih). Še preprostejša rešitev je uporaba podatkov iz tabele SURS za občine; v tem primeru predpostavljamo, da so meje občine in gravitacijskega območja knjižnice enake. Nadaljnji postopek segmen-tiranja podatkov po starostnih skupinah je enak kot v že prej opisanem primeru. Obe enostavnejši metodi imata v urbanem okolju knjižnice prednost predvsem v hitrem in preprostem pridobivanju podatkov, vendar lahko to pomeni manjšo natančnost in več možnosti za napačno sklepanje na podlagi segmentiranja. Knjižnica naj bi pri svojem načrtovanju kritično ocenila tveganje in se šele nato odločila za metodologijo, ki bo dala ustrezne podatke in bo s segmentiranjem pokazala pravo sliko potreb lokalne skupnosti ter namig knjižnici za uvajanje storitev za posamezne starostne skupine uporabnikov. Usklajevanje strategije razvoja mreže glede na prebivalstvo, ki predstavlja primarne potencialne člane ter dnevne migrante (sekundarni potencialni člani), ki prihajajo v gravitacijsko okolje posamezne knjižnice, je pomembna naloga knjižnice v urbanem okolju. Gravitacijska območja krajevnih knjižnic so večinoma dinamična in vezana tako na dnevne migracije (zaposleni, dijaki, študenti), kakor tudi na spremembe lokalne infrastrukture (denimo prenova lokalne ceste, mostu in podobno), ki lahko v urbanem okolju pomeni za krajevno knjižnico ključne spremembe, ki lahko imajo dolgoročne posledice na uporabo krajevnih knjižnic. Na podlagi primerjav med dogajanjem v okolju (zunanji podatki) in dinamiko uporabe knjižnice (notranji podatki) lahko s segmentiranjem podatkov za področje knjižnične mreže zaznamo stanje in trende razvoja v okolju in na ta način proaktivno sklepamo na spremembe v uporabi knjižnic ter ponudimo podporo, ki lahko vpliva na lokalno okolje. Knjižnica želi zaznavati spremembe, preden le-te nastanejo, s predvidevanjem, kaj bo neka zunanja okoliščina kot strukturna sprememba prinesla v evolucijo knjižnice, ki jo pojmujemo kot organsko organizacijsko entiteto v nekem okolju. 66 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju Pri pridobivanju podatkov lahko nastanejo težave na različnih ravneh. Knjižnica nekaterih podatkov morda ne zbira, vendar jih lahko pridobi z raziskavo, ko je to potrebno. Pri načrtovanju različnih storitev, ki jih bo knjižnica nato tudi vrednotila, je potrebno že ob implementaciji določiti enotno metodologijo v krajevnih knjižnicah in merljive kazalnike; tako pozneje ne bo težav z zbiranjem in interpretacijo notranjih podatkov. Večjo težavo predstavlja pridobivanje podatkov iz zunanjih virov. V sklopu demografskega okolja ni vedno ustreznih podatkov, denimo o različnih etničnih skupinah na ravni občin ter na ravni četrtnih skupnosti/mestnih četrti v urbanem okolju. Podobna težava se pojavlja pri podatkih o gospodinjstvih v občinah (četrtnih skupnostih/mestnih četrtih) po številu članov, kjer imamo podatke po večletnih obdobjih. Posodobljeni podatki, ki bi jih potrebovali za potrebe analiz zunanjega okolja posameznih krajevnih knjižnic, niso vedno na voljo za manjše enote, kot so če-trtne skupnosti in mestne četrti ter za gravitacijska okolja, ki jih kaže uporaba krajevnih knjižnic. Takšni podatki so, denimo: - število oziroma delež brezposelnih po četrtnih skupnostih, - dnevne migracije med četrtnimi skupnostmi, - socialni status prebivalcev po četrtnih skupnostih, - število tujcev v četrtnih skupnostih, - struktura gospodinjstev v četrtnih skupnostih. Iz gibanja kazalnikov lahko prepoznamo trend, na podlagi katerega lahko nato sklepamo na potrebe določenih ciljnih skupin uporabnikov (mlade družine, brezposelni, tujci...) ter določimo strateške prioritete v mreži krajevnih knjižnic. Knjižnica naredi pregled zunanjega okolja posamezne krajevne knjižnice za ugotavljanje potreb v knjižnični mreži ter za uvajanje primernih dejavnosti v izbranem urbanem okolju. V ta namen spremlja dogajanje po različnih okoljih, ki so pomembna za delovanje krajevnih knjižnic. MKL je v internem dokumentu Raziskava zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov MKL (2010) izdelala metodologijo poenotenega raziskovanja zunanjega okolja, ki je pomembno za prepoznavanje značilnosti, na katere mora biti knjižnica pozorna ob načrtovanju knjižnične mreže in dejavnosti v njej. Raziskava zunanjega okolja zajema sedem različnih področij z značilnimi podatki:28 28 Posamezna področja predstavljamo podrobneje, saj so lahko v pomembno oporo morebitnim drugim pripravljavcem podobnih raziskav, ki jim interni dokument ni dostopen. Knjižnica, 2019, 67(1-2), 41-77 63 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen - Geografsko: površina, število in gostota prebivalcev po občinah oziroma četrt-nih skupnostih - knjižnica pridobiva te podatke na letni ravni, vir podatkov je SURS ter podatki na ravni občin (površina). Z razvojem orodij GIS (Google Zemljevidi, iObčina, STAGE) lahko knjižnica naredi lastno analizo tudi po gravitacijskih območjih, ki niso nujno enaka upravnim geografskim enotam. - Demografsko: starost in delež starostnih skupin, delež po spolih, etnične skupine; podatke o starostnih skupinah in spolu lahko zbiramo na letni ravni za občine in naselja ter na zahtevo tudi za četrtne skupnosti, vir je SURS. Podatke o tujih državljanih po kohezijskih regijah objavlja SURS. - Gospodarsko: socialni status prebivalcev (povprečne plače), število brezposelnih, migracije in dnevne migracije po občinah ter struktura gospodarskih dejavnosti po občinah in četrtnih skupnostih; podatke o socialnem statusu prebivalcev, migracijah in strukturi gospodarskih dejavnosti po občinah objavlja SURS. - Družbeno-kulturno: vzgojno-izobraževalne, kulturne, športne, socialne organizacije in kulturna dediščina po občinah in četrtnih skupnostih; podatki so dostopni v okviru izvedbenega dela občinskega OPN (družbena infrastruktura), prikaza stanja prostora (kulturna dediščina) ter vsebin, ki jih objavljajo občine na svojih spletni straneh; nekatere podatke lahko najdemo tudi na spletnem mestu Geopedia.si (www.geopedia.si). - Tehnološko: telekomunikacijska infrastruktura, način in hitrost povezav, raba IKT itn. Podatke o telekomunikacijski infrastrukturi objavljajo občine na svojih spletnih straneh, podatke na državni ravni objavlja SURS na podatkovnem portalu SI-STAT. - Naravno: naravne značilnosti in znamenitosti ter naravna dediščina po občinah. Knjižnice predstavljajo naravne znamenitosti in naravno dediščino, ki vpliva na podobo in delovanje celotnega lokalnega okolja, torej tudi na knjižnico. Podatki so dostopni v okviru občinskih OPN: prikaz stanja prostora (varovana območja narave). - Politično-pravno okolje: ureditev na državnem nivoju in razmere v lokalnem okolju. Na poslovanje knjižnice vpliva tudi dogajanje v političnem in pravnem okolju, ki obsega zakone, podzakonske akte ter vladne ukrepe. V lokalnih skupnostih in na nivoju države vpliva višina finančnih sredstev, namenjenih knjižnici tudi na zaposlovanje in na samostojnost knjižnice. Segmentiranje uporabnikov zajema vse prebivalce, ki živijo na področju, kjer knjižnica deluje. Uporabnike lahko segmentiramo na treh različnih osnovah: - Demografskih osnovah (starost, spol). - Vedenjskih osnovah (navade uporabnikov, življenjski slog, ciljne skupine, aktivnosti skupin uporabnikov, interesi in mnenja uporabnikov, izobrazba). Knjižnica pridobiva podatke z rednim izvajanjem ankete o navadah uporabnikov. - Na osnovi uporabe knjižničnih storitev (članstvo, obisk). 68 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju - Knjižnica proaktivno načrtuje svoj vpliv v lokalni skupnosti s sodelovanjem in partnerstvi z drugimi organizacijami. V ta namen naredi pregled udeležencev, ki predstavljajo zunanje okolje knjižnice: - udeleženci, ki dajejo sredstva (denarna, materialna, delo, znanje itn.), - uporabniki, ki uživajo koristi storitev, - partnerji, - konkurenti. 4.3.1 Eko-karta Knjižnica lahko naredi shematični pregled deležnikov v lokalni skupnosti z izdelavo eko-karte, vrsto diagrama, ki kaže odnose med posameznimi subjekti. Prikaz služi pregledu vplivov med deležniki v okolju delovanja ali poslovanja. Iz imena (eko-karta), ki izhaja iz grške besede oikos (gospodinjstvo, družina, hiša), lahko razumemo, da gre za prikaz okolja delovanja. Eko-karta služi v različne namene, od že omenjenega pregleda vplivov poslovanja, do družinskih in osebnih povezav ter odnosov med pomembnimi akterji. V primeru knjižnice z eko-karto prikazujemo pregled pomembnosti, intenzivnosti in vsebine odnosov z organizacijami, s katerimi knjižnica sodeluje v svojem okolju (Špoljar, 2014). Načrtovanje in preverjanje mreže krajevnih knjižnic v urbanem okolju, ki vključuje tudi analizo zunanjega okolja knjižnice, dobi z eko-karto grafični prikaz povezav knjižnice in ustanov, s katerimi sodeluje v različnih dejavnostih oziroma prepoznava možnosti za potencialno sodelovanje ali partnerstvo. Prikaz je uporaben za vse vrste knjižnic, saj daje hiter in neposreden vpogled v odnose in vplive med deležniki. Poleg dejavnosti/vsebin, lahko knjižnica izdela svoj sistem, s katerim bo učinkovito prikazala svoje sodelovanje z drugimi ustanovami. Shematski prikaz, ki ga uporabljamo, je razdeljen na tri elemente: pomembnost za knjižnico, intenzivnost povezave in vsebina dejavnosti. Krajevno knjižnico, ki je osrednji subjekt eko-karte, postavimo v sredino, okrog nje nato razvrstimo sodelujoče ustanove glede na pomembnost, ki jo predstavlja sodelovanje za knjižnico. To ponazarjajo koncentrični krogi, kar pomeni, da z »oddaljenostjo« od knjižnice pomembnost upada. Včasih je lahko katera od ravni bolj zasedena od drugih, zato lahko v ta namen kroge dinamično spreminjamo ali jih celo ukinemo, tako da dosežemo učinek raznolikega stanja. Za potrebe načrtovanja dejavnosti v prihodnosti lahko hkrati izdelamo eko-karto trenutnega stanja in eko-karto želenega stanja, kar nam pozneje pomaga pri preverjanju vzrokov za razkorak med obema. Na podoben način nato določimo intenzivnost povezave med knjižnico in drugimi organizacijami na območju njenega delovanja (Slika 5). Knjižnica, 2019, 69(1-2), 41-77 63 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen INTENZIVNOST ^ ^ Slika 5: Primer oznak za intenzivnost povezave V ta namen uporabljamo različne črte, ki predstavljajo povezave in smo jim prej dodelili stopnjo intenzivnosti in smer. Obliko črt lahko poljubno določamo, vendar je smiselno vedno uporabljati enako metodologijo označevanja, saj je na ta način lažje in bolj pregledno slediti dogajanju v krajevnih knjižnicah. Legendo vključimo v celoten shematski prikaz. Smer povezave uporabljamo za prikaz smeri vpliva, kar pomeni, da lahko uporabimo tri vrste usmerjenosti (v eno ali drugo smer ter v obe smeri). Določitev vsebine sodelovanja je lahko raznolika glede na potrebe shematskega prikaza. Ob črti povezave lahko zapišemo tudi naslov projekta, v katerem sodelujemo v partnerstvu z drugo organizacijo. VSEBINA ■ Bibliopedagoško delo ■ Objave o naših dogodkih Razstave ■ Projekti ■ Učenje ■ Posredovanje publikacij Slika 6: Primer oznak za vsebino povezave Postavke na Sliki 6 so primer dejavnosti, ki jih knjižnica izvaja v okviru prireditev in izobraževanj in jih lahko po potrebi zamenjamo z drugimi. V primeru eko--karte pridobivanja gradiva bi morali opredeliti postavke, kot denimo financerje, založnike, distributerje in druge ključne deležnike ter tudi njihove medsebojne povezave. 70 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju Slika 7 kaže predlogo dokumenta, ki jo uporabljamo kot osnovo za shematski prikaz sodelovanja in/ali vplivanja ter izdelan dokument, ki predstavlja povezave med posameznimi subjekti. POMEMBNOST 1 Zelo pomembno 2 Pomembno 3 »Pomenljivo« 4 Manj pomembno Slika 7: Predloga eko-karte knjižnice Knjižnico lahko umestimo tudi v širše okolje med pomembne subjekte delovanja: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ali druga resorska ministrstva, občino ali druge ustanovitelje, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, IZUM, Narodno in univerzitetno knjižnico - CeZaR, knjižnice osrednjeslovenskega območja in podobno. Eko-karta knjižnice v njenem okolju je preprosto in pregledno orodje za vpogled v sodelovanje in vpliv organizacije, ki ga oblikujemo po lastnih potrebah. Za uporabo ni potrebno imeti posebnega predznanja, ampak le pravilno zastavljena vprašanja. Pregled odnosov med posameznimi ustanovami nam pokaže tudi možnosti, ki jih ima knjižnica pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti ter izzive, ki so pomembni za razvoj ustanove. Knjižnica lahko izdela eko-karte svojih krajevnih knjižnic glede na potrebe: strateški načrt, partnerstva v knjižnični mreži, evalvacija odnosov s partnerji v nekem časovnem obdobju in podobno. MKL ima izdelane eko-karte za krajevne knjižnice (primer izdelane eko-karte Knjižnice Knjižnica, 2019, 71(1-2), 41-77 63 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen Zalog prikazuje Slika 8), za katere so bili izdelani idejni načrti za prenove in/ali selitve. Eko-karta se je izkazala kot pregleden in učinkovit pripomoček tako pri načrtovanju kakor tudi pri analizi lokalnih okolij krajevnih knjižnic. POMEMBNOST 1 Zelo pomembno 2 Pomembno 3 »Pomenljivo« 4 Manj pomembno Slika 8: Primer sheme izdelane eko-karte Knjižnice Zalog 5 Zaključek Čim večjemu številu prebivalcev streže knjižnica, tem številnejše in pestrejše so njene storitve; to še posebej velja za mestno okolje, kjer so zahteve in pričakovanja potencialnih uporabnikov zelo velika. V mreži urbane knjižnice so organizacijske enote, ki so namenjene vsem prebivalcem nekega lokalnega okolja in tiste, ki so namenjene ciljni skupini prebivalstva na celotnem urbanem območju. Mrežo MKL bodo v bodoče sestavljale vse bolj raznolike organizacijske enote: poleg centralne 72 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju knjižnice, krajevnih knjižnic, postajališč potujoče knjižnice in lokacij premične zbirke še knjižnice in prostori za ciljne vsebine (Slovanska knjižnica, THL) ter knjižnice za ciljne skupine prebivalcev (knjižnica za mlade v Palači Cukrarna). Na podlagi celovite raziskave okolja in prostorske analize bo MKL oblikovala dokument Načrtovanje knjižnične mreže, ki bo služil kot podlaga strateškemu načrtovanju knjižnice in kot pomoč mestni upravi pri umeščanju novih lokacij za krajevne knjižnice v občinski prostorski načrt.29 Učinkovita mreža MKL bo upoštevala umeščanje lokacij knjižnic tako v izrazito urbana okolja kot v pretežno ruralna primestna okolja in bo dopuščala tudi zaprtje določenih krajevnih knjižnic, predvsem z gledišča poenotene mreže (po združitvi samostojnih knjižnic leta 2008), uvedbo bolj razvejane mreže postajališč bibliobusa v mestu in lokacij premične zbirke v posebnih okoljih ter samopostrežnih knjižnic. MKL povečuje dostopnost knjižnic v mreži tudi s storitvami, kot so vračanje in izposoja gradiva v drugi knjižnici, Knjiga na dom, Halo knjiga itn. Pri načrtovanju izhodišč za presojo ustreznosti stanja knjižnične mreže moramo preveriti obstoječo mrežo, analizirati trenutno stanje na ravni potreb izvajanja knjižnične dejavnosti v okolju, presoditi notranje in zunanje dejavnike, ter ugotoviti morebitne izzive, s katerimi se bomo morali soočiti ob pripravi optimizacije in/ali nadgradnje obstoječe knjižnične mreže. Tovrstni pregledi so v oporo pri ključnih vprašanjih umeščanja novih lokacij knjižnične mreže, saj je denimo od strukture okoliškega prebivalstva odvisno, kako bomo prostor knjižnice arhitekturno zasnovali in povezali z javno infrastrukturo, kakšne vsebine bomo v knjižnici ponudili itn. Za načrtovalce knjižnične mreže je pomembno, da se aktivno vključujejo v postopke sprejemanja OPN ter pri tem sodelujejo s strokovnimi službami in pristojnimi občinskimi delovnimi telesi. Hkrati se mora knjižnica, po potrebi, odzvati na javne razgrnitve in javne obravnave osnutkov odlokov občinskih lokacijskih načrtov in podrobnih prostorskih načrtov, ki služijo kot podlaga za pripravo posameznih OPPN. V postopku vključevanja javnosti se z različnimi metodami zbere predloge, priporočila, usmeritve, mnenja in pobude javnosti, z odzivom in povratnimi informacijami pa lahko kot deležniki v procesu govorimo o naši proaktivnosti načrtovanja mreže in vključevanja v nastajanje strateških dokumentov lokalne skupnosti, namesto zgolj o sledenju načrtom odločevalcev. 29 Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice za obdobje 2018-2028 navajajo (Bren-čič idr., 2018, str. 12): »Knjižnica ima načrt razvoja mreže organizacijskih enot in drugih oblik zagotavljanja enake dostopnosti knjižničnega gradiva ter storitev na podlagi analize prostorske dostopnosti in potreb prebivalcev.« Knjižnica, 2019, 73(1-2), 41-77 63 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen V pričujočem prispevku smo se osredotočili na uporabo GIS orodij za preverjanje ustreznosti umeščanja knjižničnih lokacij v lokalna okolja, vendar pa nam sama tehnologija omogoča tudi nadgradnjo analiz knjižnične dejavnosti. GIS-i lahko postanejo tudi orodje za merjenje in analizo storitev v knjižničnih prostorih. Znane so raziskave (Bishop, 2008; Bishop in Mandel, 2010; Mandel, 2010) o uporabi GIS orodij za izdelavo zemljevidov, ki ne omogočajo le prikaza analize demografskih podatkov in vplivnih območji delovanja posameznih lokacij knjižnične dejavnosti, ter njihove morebitne konsolidacije, pač pa tudi podatke o upravljanju in organizaciji knjižničnih prostorov, prostorsko porazdelitev gradiva v knjižničnih prostorih, analiziranje zbranih podatkov o tem, kje se obiskovalci nahajajo v knjižnici in kaj počnejo na teh lokacijah (npr. sedenje in branje, učenje v skupini ali druženje). Predvidevamo, da bodo tovrstne raziskave prišle v poštev pri nadaljnjih analizah storitev tudi v knjižničnih prostorih MKL. Mreža MKL je zelo specifična, z njo povezana vprašanja in izzivi pa pogojeni z zgodovinskimi in razvojnimi izhodišči ter pristopi k oblikovanju knjižničnih mrež petih, do leta 2008, samostojnih splošnih knjižnic. Desetletje po združitvi je čas za bolj poglobljen premislek o nadaljnjih korakih pri načrtovanju mreže. Navedeni viri Adkins, D. C. in Sturges, D. K. (2004). Library service planning with GIS and census data. Public libraries, 43(3), 165-170. Adkins, D. C., Haggerty, K. C. in Haggerty, T. M. (2014). The influence of community demographics on new public library facilities. Proceedings of the American Society for Information Science and Technology Annual Meeting, 51(1), 1-8. doi: 10.1002/meet.2014.14505101050 Allen, J. (2019). Mapping differences in access to public libraries by travel mode and time of day. Library and information science research, 41(1), 11-18. doi: 10.1016/j.lisr.2019.02.001 Bishop, B. W. (2008). Use of geographic information systems in marketing and facility site location: a case study of Douglas County (Colo.) Libraries. Public libraries, 47(4), 65-69. Bishop, W. B. in Mandel, L. H. (2010). Utilizing geographic information systems (GIS) in library research. Library hi tech, 28(4), 536-547. Brenčič, P., Fras Popovič, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G. in Zdravje, A. (2018). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018 do 2028). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 29. 3. 2019 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_kul-turno_dediscino/Knjiznicna_dejavnost/2018/NSKD_PRIP0R0CILA_splosne_knjizni-ce_2018-2028_objava.pdf Dempsey, C. (2019, 25. marec). What is GIS? [spletna stran]. Santa Clara: GIS Lounge. Pridobljeno 29. 4. 2019 s spletne strani: https://www.gislounge.com/what-is-gis 74 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju Dewe, M. (2006). Planning public library buildings: concepts and issues for the librarian. London: Routledge. Donnelly, F. P. (2013). The geographic distribution of United States public libraries: an analysis of locations and service areas. Journal of librarianship and information science, 46(2), 110-129. doi: 10.1177/0961000612470276 Donnelly, F. P. (2015). Regional variations in average distance to public libraries in the United States. Library and information science research, 37(4), 280-289. doi: 10.1016/j. lisr.2015.11.008 Edwards, J. B., Robinson, M. S. in Unger, K. R. (2013). Transforming libraries, building communities: the community-centered library. Lanham: Scarecrow Press. Guo, Y., Chan, C. H. in Yip, P. S. F. (2017). Spatial variation in accessibility of libraries in Hong Kong. Library and information science research, 39(4), 319-329. doi: 10.1016/j. lisr.2017.11.007 Hertel, K. in Sprague, N. (2007). GIS and census data: tools for library planning. Library hi tech, 25(2), 246-259. Higgs, G., Langford, M. in Fry, R. (2013). Investigating variations in the provision of digital services in public libraries using network-based GIS models. Library and information science research, 35(1), 24-32. doi: 10.1016/j.lisr.2012.09.002 Kernel, I. (1972). Osnovni podatki o ljubljanskem območju in razvoj splošnoizobraževalnega knjižničarstva. Ljubljana: Delavska knjižnica. Kernel, I. (1973). Razvoj splošnoizobraževalnega knjižničarstva na ljubljanskem območju. Knjižnica, 17(1-4), 40-49. Kernel, I. (1980). Prostorske potrebe in oprema ljubljanskih SIK kot osnova za naložbe po razvojnem načrtu: osnutek. Ljubljana: Delavska knjižnica. Kinikin, J. (2004). Applying geographic information systems to the Weber county library system. Information technology and libraries, 23(3), 102-107. Koontz, C. M. (1997). Library facility siting and location handbook. Westport: Greenwood Press. Koontz, C. M. in Jue, D. K. (2001). The location of your library building: why it is important, and how to do it, using GIS (geographic information system software). V M.-F. Bisbrouck (ur.), Library buildings in a changing environment (str. 141-153). München: Saur. Koontz, C. M., Jue, D. K. in Bishop, B. W. (2008). Why public libraries close. Tallahassee: Florida State University. Pridobljeno 12. 12. 2018 s spletne strani: https://cdm15003.con-tentdm.oclc.org/digital/collection/p15003coll51/id/106 Lim, H.-K. in Park, S. J. (2015). Designing a GIS-based planning support system for a public library building project. Journal of librarianship and information science, 47(3), 254-264. doi: 10.1177/0961000614532673 Malec, L. (2012). Dostopnost knjižničnih storitev na Obalno-kraškem območju. Knjižnica, 56(4), 109-128. Mandel, L. H. (2010). Geographic information systems: tools for displaying in-library use data. Information technology and libraries, 29(1), 47-52. Knjižnica, 2019, 75(1-2), 41-77 63 Simona Resman, Marijan Špoljar, Aleš Klemen Model programme for public libraries. (2013). Copenhagen: Agency for Culture and Palaces. Pridobljeno 12. 12. 2018 s spletne strani: https://modelprogrammer.slks.dk/en/ Morris, A. in Brown, A. (2004). Siting of public libraries in retail centres: benefit and effects. Library management, 25(3), 127-137. doi: 10.1108/01435120410522343 Navade uporabnikov Mestne knjižnice Ljubljana: analiza anket. (2018). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 1. 2. 2019 s spletne strani: https://www.mklj.si/images/ dokumenti/splosno/ o_nas/informacije_javnega_znacaja/Analiza_anketa_o_navadah_ uporabnikov.pdf Občinski prostorski načrt. (2018). Ljubljana: Mestna občina Ljubljana. Pridobljeno 1. 2. 2019 s spletne strani: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/urbanizem/obcinski-prostor-ski-nacrt Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del. (2010). Uradni list RS, št. 78/2010, 10/2011, 22/2011, 43/2011, 53/2012, 9/2013, 23/2013, 72/2013, 71/2014, 92/2014, 17/2015, 50/2015, 88/2015, 95/2015, 38/2016, 63/2016, 12/2017, 12/2018 in 42/2018. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - strateški del. (2010). Uradni list RS, št. 78/2010, 10/2011, 72/2013, 92/2014, 17/2015, 50/2015, 88/2015, 12/2018 in 42/2018. Park, S. J. (2012a). Measuring public library accessibility: a case study using GIS. Library and information science research, 34(1), 13-21. Park, S. J. (2012b). Measuring travel time and distance in library use. Library hi tech, 30(1), 151-169. doi: 10.1108/07378831211213274 Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73/2003, 70/2008 in 80/2012. Raziskava zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov MKL [interni dokument]. (2010). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Resman, S. (2011). Urbis bibliotheca urbi - mestna knjižnica mestu. V V. Jakac Bizjak (ur.), Sto let razvoja Knjižnice Otona Župančiča: zbornik ob stoletnici splošnega knjižničarstva v Ljubljani (str. 263-271). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo RS. Pridobljeno 29. 4. 2019 s spletne strani: http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DMZ/Strategija_ razvo-ja_prometa_v_RS/Resolucija_o_nacionalnem_programu_razvoja_prometa_do_2030.pdf Siting public facilities: a guide for the City of Minneapolis. (2011). Minneapolis: Department of Community Planning and Economic Development. Pridobljeno 29. 4. 2019 s spletne strani: https://lims.minneapolismn.gov/Download/PriorFileDocument/-62714/WCM-SP-171922.PDF Strategija prostorskega razvoja Slovenije. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj. Pridobljeno 12. 12. 2018 s spletne strani: http://www.mop.gov.si/fileadmin/ mop.gov.si/pageuploads/publikacije/ sprs_slo.pdf Špoljar, M. (2014). Eko-karta knjižnice: shematski pregled sodelovanja knjižnice s partnerji v lokalnem okolju. Knjižničarske novice, 24(5), 2-3. 76 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 41-77 Izzivi pri načrtovanju knjižnične mreže splošnih knjižnic v mestnem okolju Študija prostorske simulacije mreže splošnih knjižnic. (2015). Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Pridobljeno 1. 2. 2019 s spletne strani: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/ studije/studija_prostorske_simulacije_mreze_splosnih_knjiznic.pdf Urh, M., Rajkovič, U., Bitenc, I. in Kofjač, D. (2019). Analiza odprtokodnih in brezplačnih geografskih informacijskih sistemov s poudarkom na spletni dostopnosti in funkcionalnosti. Uporabna informatika, 27(1), 3-15. Vidiček, M. in Novljan, S. (2010). Uporabnost metod GIS pri načrtovanju knjižničnih storitev: nekaj primerov. Knjižnica, 54(1-2), 17-38. Vodeb, G. (2017). Dosežki projekta »Prostorska analiza knjižnične mreže« v Sloveniji. V D. M. Gabriel in F. Bišcan (ur.), Vrednovanje djelatnosti narodnih knjižnica: zbornik radova (str. 63-77). Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica. Vodeb, V. (2013). Zasnova prostorske analize dostopnosti dejavnosti splošnih knjižnic za prebivalstvo. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Pridobljeno 1. 2. 2019 s spletne strani: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/Analiza_Dostopnosti_Knjiznic_2013.pdf Vodeb, V. in Vodeb, G. (2015). Spatial analysis of the public library network in Slovenia. Journal of library administration, 55(3), 202-220. doi: 10.1080/01930826.2015.1034047 Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 in 92/2015. Zakon o lokalni samoupravi (ZLS). (2007). Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012, 14/2015, 11/2018 in 30/2018. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). (2007). Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008, 108/2009, 80/2010, 43/2011, 57/2012, 109/2012, 76/2014, 14/2015 in 61/2017. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). (2017). Uradni list RS, št. 61/2017. simona Resman Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana e-pošta: simona.resman@mklj.si mag. Marijan Špoljar Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana e-pošta: marijan.spoljar@mklj.si mag. Aleš Klemen Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana e-pošta: ales.klemen@mklj.si Knjižnica, 2019, 77(1-2), 41- 77 63 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje Planning and designing of library buildings towards increased quality of work and improved user experience Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, tRoman Kunič Oddano: 14. 4. 2019 - Sprejeto: 5. 7. 2019 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific article UDK 022:727(497.4) Izvleček Namen: Gradnja knjižnic obsega fazo projektiranja, fazo gradbenih dovoljenj in fazo gradnje. Knjižnična stavba mora izpolnjevati osnovne zahteve, ki veljajo za gradbene objekte na splošno in specifične zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti stavbe. Nabor literature o načrtovanju knjižničnih stavb v Sloveniji je skop. Načrtovanje stavb in sistemov ne sledi trenutnemu trendu rabe knjižnic, kar se pogosto odraža v slabi kakovosti notranjega okolja. Namen članka je izdelava morfologije načrtovanja knjižničnih stavb, katerih namen ni le v hramba in izposoja knjižničnega gradiva, temveč tudi omogočanje raznolikih aktivnosti uporabnikov. Metodologija/pristop: Izveden je sistematični pregled literature o načrtovanju knjižničnih stavb, zakonskih zahtev in priporočil za kakovostno notranje okolje knjižnic v slovenskem prostoru. Izdelana je bila nadgradnja metode inženirskega načrtovanja po Morris Asimow, glede na specifike knjižnične stavbe, njenih uporabnikov in gradiva. Rezultati: Izdelani postopek načrtovanja poteka v šestih fazah: 1. Določitev namembnosti; 2. Geomorfološke, klimatske in lokacijske danosti; 3. Geometrija objekta in orientacija; 4. Definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev; 5. Določitev funkcionalnih con, sestave in križanja; 6. Podporni sistemi za delovanje objekta. Cilj predstavljenega postopka načrtovanja je v celovitem pristopu in vključitvi knjižničarjev ter uporabnikov. Omejitve raziskave: Sistematični pregled literature je bil opravljen v slovenskem prostoru in ni vključeval pravnih aktov, ki veljajo v drugih državah članicah. Izdelan postopek načrtovanja ni bil preizkušen na dejanski knjižnici temveč na ostalih javnih objektih. 79 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati imajo uporabno vrednost za gradnjo ali prenovo v smeri stimulativnega okolja za obiskovalce in zaposlene kot tudi za hrambo gradiva. Kompleksnost načrtovanja knjižnične stavbe zahteva multidisciplinaren pristop, ki temelji na sodelovanju strok in uporabnikov. Ključne besede: knjižnične zgradbe, načrtovanje knjižnic Abstract purpose: The library building process involves a design phase, a permission phase and a construction phase. The library as a construction work must meet seven basic requirements for construction products and specific requirements according to the purpose, type, size, performance, predicted impacts and other building characteristics. There is a lack of literature in the field of library design in Slovenia. The planning of library buildings does not follow the current trend of library use and often reflects in poor indoor environmental quality. The purpose of this article is to design the morphology of library, which is intended not only for storing and borrowing of library materials, but also for facilitating diverse user activities. Methodology/approach: In respect to the purpose of the paper, the Slovenian and international literature sources, requirements and recommendations on indoor environmental quality were systematically reviewed. The method of engineering design by Morris Asimow was upgraded, according to the specifics of the building, its' users and materials. Results: The proposed design process was carried out in six phases: 1. determination of purpose; 2. geomorphological, climatic and location conditions; 3. library geometry and orientation; 4. definition of active zones and required conditions; 5. determination of functional zones, composition and crossings; 6. support operation systems. The objective of the planning process is a holistic approach that involves librarians and users. research limitation: A systematic literature review was carried out only in the Slovenian territory without including the legal acts of other European Member States. The design process was not tested on the actual library but only on other public buildings. originality/practical implications: The results are useful for construction or renovation towards the stimulating conditions for visitors and employees, and for the protection of library materials. The design complexity requires a multidisciplinary approach based on collaboration between professionals and users. Keywords: library buildings, planning 1 Uvod Notranje okolje knjižnic mora zadovoljiti potrebe in zahteve za zbiranje, urejanje, hranjenje in nudenje knjižničnega gradiva uporabnikom ter obenem dosegati udobne, varne in stimulativne razmere tako za zaposlene kot uporabnike. 80 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje Do leta 1500 so bili knjižnični prostori namenjeni hrambi in izposoji gradiva, z razvojem univerz in znanosti pa se je pojavila potreba po knjižnici kot javnemu prostoru. V njej so bili prostori ločeni glede na funkcionalnost. Stroga delitev delovnih in skladiščnih prostorov je bila opuščena v stavbah knjižnic, zgrajenih v nekaj zadnjih desetletjih, kjer je uporabnikom omogočen stik s knjižnično zbirko v obliki prostega pristopa do gradiva, predvsem pa je uporabnikom namenjenega več prostora za njihove potrebe in dejavnosti. Literature, v kateri bi bile knjižnice obravnavane kot stavbe, v slovenščini ni v izobilju. Pomanjkanje je predvsem na področju morfologije načrtovanja knjižnic kot stavb, katerih namen ni le v hrambi in izposoji knjižničnega gradiva, temveč tudi v omogočanju raznolikih aktivnosti uporabnikov. Zakonske zahteve, ki pokrivajo posamezna področja kakovosti notranjega okolja (toplotno, svetlobno in zvočno udobje, kakovost zraka, ergonomija in univerzalno načrtovanje), veljajo za stavbe na splošno in ne za specifična okolja knjižnic. Zahtevane in/ali priporočene vrednosti posameznih parametrov kakovosti notranjega okolja so pogosto zadovoljive za uporabnike in ne za hrambo gradiva ter obratno (npr. temperatura zraka tekom ogrevalne ali hladilne sezone v bivalni coni uporabnika). Tako tudi konvencionalni centralni sistemi ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ne sledijo sprejemljivi rabi prostora. Pomanjkljivo načrtovanje knjižnične stavbe in njenih sistemov pogosto rezultira v slabi kakovosti notranjega okolja za gradivo in uporabnike, obenem pa rezultira v veliki rabi energije za delovanje stavbe (Kompatscher, Kramer, Ankersmit in Schellen, 2019). Prav zato se pojavi potreba po celoviti morfologiji načrtovanja knjižnice kot stavbe in njenih sistemov. Načrtovanje knjižnic bi moralo potekati po multidisciplinarnem postopku, ki bi temeljil na sodelovanju in vzajemnem spoštovanju vseh, v ta proces vpetih strok kot tudi uporabnikov. Da bi omogočili čim bolj stimulativne pogoje v notranjih knjižničnih prostorih, moramo z največjo mero pozornosti pristopati k zahtevam in priporočilom po kakovosti notranjega delovnega prostora, namenjenega zbranemu delu z najvišjo mero koncentracije, kamor nedvoumno spadajo knjižnični prostori. Pri načrtovanju teh prostorov moramo nujno zagotavljati vse vidike zdravega notranjega okolja: temperaturo, vlažnost in splošno kakovost zraka, svetlobno udobje, zahteva po preprečevanju bleščanja, zvočno udobje z izredno malo dovoljenega hrupa, ustrezno ergonomijo in univerzalno načrtovanje. Pričujoča študija predstavlja pomoč pri celovitem načrtovanju knjižničnih stavb in prostorov, tako novih kot tudi tistih, ki so predvideni za adaptacijo, obnovo ali spremembo namembnosti iz drugih prostorov. Napotki iz zbranih dokumentov, zakonov, pravilnikov, smernic, standardov in priporočil bodo lahko v oporo in nenadomestljivo pomoč projektantom kot tudi uporabnikom. Slednji lahko v vlogi skrbnih investitorjev pomembno vplivajo na načrtovanje bodočih knjižnic. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 81 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič 2 Metoda Morfologija in postopek načrtovanja knjižnice kot stavbe sledi metodologiji inženirskega načrtovanja po Morris Asimow (Asimow, 1962). Načrtovanje poteka v sedmih fazah, ki so razdeljene na korake. V prispevku se bomo osredotočili na fazo 1 - Študijo možnosti (angl. feasibility study), ki predstavlja osnovo za fazo 2 - Osnovno načrtovanje (angl. preliminary design). Metodologija Asimow (1962) je bila zasnovana za načrtovanje vseh proizvodov, ne glede na njihovo vrsto in namen (npr. gradbeni proizvod, objekt v celoti, živilo, oblačilo), zato smo jo nadgradili za načrtovanje knjižnic kot stavb. Zakonske zahteve in priporočila smo iskali na spletnih straneh: EUR-Lex, European Commission (EC), Uradni list Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, ISO standardi; standardi American Society for Heating, Refrigerating, and Air-Conditioning Engineers (ASHRAE). Proučili smo tudi poročila in ostale dokumente Eurostata ter navodila in priporočila World Health Organization (WHO), ameriškega portala Whole Building Design Guide (WBDG, 2019) in smernice IFLE za gradnjo knjižničnih stavb. Knjižnična zakonodaja opredeljuje prostorske zahteve in pogoje o opremi knjižnice v krovnem Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), kjer navaja pogoje za vsako vrsto knjižnice posebej. Z namenom iskanja ostale literature smo januarja 2019 opravili sistematični pregled po bazi WOS. Ključne besede so bile knjižnic* (izvirno v angl. Librar*) in stavb* (izvirno v angl. Build*). Vključitveni kriterij je graditev knjižnic kot stavb. V analizo smo vzeli recenzirana dela, objavljena v slovenščini in angleščini. Ugotovitve pregleda literature smo vključili v izdelano morfologijo načrtovanja knjižnice kot stavbe. 3 Rezultati 3.1 Morfologija načrtovanja knjižnice kot stavbe Načrtovanje knjižnične stavbe sledi metodologiji inženirskega načrtovanja po Morris Asimow (1962). Cilj metodologije je zadovoljitev človeških potreb s tehnološkimi faktorji naše kulture. Dobro inženirsko načrtovanje približa socio-ekološki krog naravnemu, zaprtemu krogotoku snovi brez odpadka. Metodologija 82 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje Asimow (1962) je bila v preteklosti nadgrajena za načrtovanje gradbenih objektov na splošno (Krainer, 2002; Dovjak in Kukec, 2019) in za potrebe zasnove bolnišničnega okolja (Dovjak, 2012; Dovjak, Shukuya in Krainer, 2018). V prispevku se bomo osredotočili na fazo 1 - Študijo možnosti (angl. feasibility study), ki predstavlja osnovo za fazo 2 - Osnovno načrtovanje (angl. preliminary design). Načrtovanje poteka v sedmih fazah, ki so razdeljene na korake (Slika 1). Slika 1: Metodologija inženirskega načrtovanja po Morris Asimow (Asimow, 1962) Slika 2 prikazuje nadgrajeno metodologijo načrtovanja gradbenih objektov po Krainer (2002). Ta vir smo izbrali, ker poudari pomen vrstnega reda posameznih korakov v procesu gradnje od klimatskih danosti do stavbe in ovoja, do sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja. Postopek inženirskega načrtovanja grajenega objekta poteka od abstraktnega proti konkretnemu, od ideje do končne rešitve. Pri tem natančnost risbe narašča (npr. merila 1:100; 1:50; 1:20, 1:5; 1.1, 10:1). Postopek sestoji iz korakov (1-6): 1. Določitev namembnosti; 2. Geomorfološke, klimatske in lokacijske danosti; 3. Geometrija objekta in orientacija; 4. Definicija aktivnih con (prostori z namembnostjo) in zahtevanih pogojev; 5. Določitev funkcionalnih con (konstrukcijski sklopi, stavbni ovoj), sestave in križanja; 6. Podporni sistemi za delovanje objekta. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 83 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič 1. Določitev želenih prostorov (aktivnih con) na arhitektonski zasnovi knjižnice. M 1:100 2. Določitev zahtevanih pogojev (temperatura zraka, vlažnost zraka, raven osvetljenosti ipd.). 3. Kje nastopijo možne težave (npr. razlika v temperaturah zraka med prostori)? To je osnova za določitev ločilnih elementov med prostori (funkcionalnih con). 4. Merska ureditev objekta. 5. Sestava konstrukcijskih sklopov, analiza odziva. M 1:50 6. Izvedba križanj, analiza. M 1:20 7. Fasadni pas. 8. Detajl. M 1:5, 1:1, 10:1 9. Recept. slika 2: Postopek inženirskega načrtovanja grajenega objekta (Krainer, 2002) V pričujočem prispevku je metodologija (Dovjak in Kukec, 2019; Krainer, 2002) aplicirana in prilagojena specifikam knjižnične stavbe. Izsledki posameznih šestih korakov so podrobno predstavljeni v nadaljevanju. 3.2 Določitev knjižnice po namembnosti Pred vsako gradnjo knjižnične stavbe mora projektna skupina z naročnikom skrbno načrtovati vrsto, zmogljivost in organizacijo dela. Vse informacije definirajo namembnost objekta. Predstavljajo impulze in vodila načrtovanja. Pridobimo jih z odgovori na zastavljena vprašanja, na primer: - Gre za samostojen objekt ali del večjega objekta? - Kdo so potencialni uporabniki? - Je objekt namenjen javni ali zasebni rabi? - Kakšna je zmogljivost (število, vrsta knjižničnega gradiva v času in prostoru)? - Kakšne aktivnosti se bodo v stavbi vršile (izposoja, skladiščenje, zaščita gradiva, računalniško delo, svetovanje, sestanki, učenje, skupinsko učenje, izmenjava mnenj, prireditve, delavnice)? - Kakšen je delovni postopek (izposoja po prostem pristopu ali ne, obdelava gradiva ...)? - Kakšen je proces dela (nabava, priprava, hranjenje, posredovanje gradiva)? Določitev namembnosti je prvi korak načrtovanja objekta. Na splošno se objekti, glede na namen uporabe, razvrščajo glede na Uredbo o razvrščanju objektov (2018), ki jo predpiše vlada. Objekti se razvrščajo v skupine, razrede in podrazre-de glede na značilnosti obravnavane knjižnične stavbe. Primer: 12 Nestanovanjske stavbe, 126 Stavbe splošnega družbenega pomena, 1262 Muzeji, arhivi in knjižnice (klasifikacija), 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (podrobna klasifikacija). 84 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje Pogosto je knjižnična stavba (natančneje skupek aktivnih prostorov z namembnostjo knjižnice) del večjega objekta/stavbe, druge namembnosti ali celo večnamenskega objekta. Tako je treba pri njegovi klasifikaciji upoštevati eno klasifikacijsko enoto glede na pretežnost (to je glede na velikost uporabne površine dela objekta v primerjavi s celoto), nato pa ga razvrstiti po pretežnem namenu. V primeru »knjižnice« v »stavbi za izobraževanje« se razvršča v: 12 Nestanovanjske stavbe, 126 Stavbe splošnega družbenega pomen, 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (klasifikacija), 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (podrobna klasifikacija). 3.3 Od lokacije do orientacije Poznavanje geomorfoloških, klimatskih in lokacijskih značilnosti je izhodišče bioklimatskega načrtovanja objekta in predstavlja drugi korak. Danosti določene lokacije želimo v čim večji meri izkoristiti za delovanje stavbe in njenih sistemov (npr. obnovljivi viri energije) in se obenem zaščititi pred neugodnimi vplivi. To vpliva ne le na zasnovo stavbe, njeno orientacijo in sestavo sklopov, temveč tudi na aktivnosti, ki se v knjižnični stavbi odvijajo. Izbrana lokacija naj upošteva osončenje objekta, raven hrupa v zunanjem okolju (stopnja varstva pred hrupom, karte hrupa), obremenitve onesnaženosti zraka, vode, tal ipd. Vse naštete informacije imajo vpliv na kasnejšo zasnovo zaščitnih konstrukcij v konstrukcijskih sklopih, zasnovo transparentnih delov ovoja, prezračevanja ipd. Na splošno velja, da orientiramo transparentne elemente proti soncu in s tem zagotovimo možen zajem toplote in svetlobe (tretji korak). Za doseg optimalnega izkoriščenja virov se izvede poglobljene analize rabe pasivno solarnih sistemov glede na podnebje in lokacijo. 3.4 Definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev Četrti korak načrtovanja knjižnične stavbe predstavlja definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev za knjižno gradivo, zaposlene in uporabnike/obiskovalce. Določitev aktivnih con ali prostorov z isto namembnostjo vključuje razporeditev, zasnovo, izvedbo, lokacijo in velikost aktivnih con. Za določitev aktivnih con (v nadaljevanju AC) moramo pridobiti informacije o: - Pogojih na področju hrambe knjižničnega gradiva (Vodopivec, 2009; Vodopi-vec in Kontestabile Rovis, 2009, str. 7). - Zakonskih zahtevah na področju delovnega okolja (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1989), IFLA Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 85 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič standardi (Latimer in Niegaard, 2007), Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012-2020) (2012), Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2018) (Brenčič idr., 2018)). - Uporabnikih in njihovih načinih uporabe knjižnice (Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic UL (2018) in ostali viri s področja knjižničarstva). - Informacijah iz prvega koraka: zmogljivost, organizacija dela (npr. ponudba, število, vrsta knjižnih del), delovni postopek (npr. priprava, hramba, izdelava, prevoz, pakiranje, prodaja knjižničnega gradiva). vložišče vhod za dostavo/zapornica tehnična obdelava vhodno knjiženje skladiščenje, sortiranje, razdelitev pakiranje (izposoja na daljavo) ♦ uprava pisarniško delovno mesto vnos v bazo podatkov obdelava informacij ♦ bibliotekar pisarniško delovno mesto z dodatnimi odlagalnimi površinami za medije s 2 m2 površine za vozičke (50 cm x 100 cm) inventarizacija signiranje katalogizacija ♦ tehnična obdelava delavnica za vezavo knjig s 50 m2 delavnica za restavriranje s 200 m2 (za 4 delavce) skladišče materiala vezava, etiketiranje restavriranje ♦ razdelitev prostor za razporejanje knjig s 14 m2 razporejanje razdelitev 1 1 IZPOSOJA IZPOSOJA Slika 3: Primer poti obdelave knjige od prejema do izposoje (povzeto po Neufert, 2008, str. 251) 86 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje Knjižnica ima običajno tri glavne cone, kamor spadajo aktivni prostori oddelka za uporabo in branje (tudi za funkcionalno ovirane osebe), skladišče in uprava. Pri definiciji aktivnih con je treba poznati pot obdelave knjige od prejema do izposoje. Informacije pridobimo od zaposlenih v knjižnici. Vrsta in obseg posameznih aktivnosti definirajo potrebo po aktivnih prostorih (Slika 3). Za vsako aktivno cono je potrebno definirati zahtevane pogoje, ki definirajo velikost con in aktivnih prostorov. V Preglednici 1 je prikazana opredelitev prostorskih zahtev in pogojev o opremi za knjižnice. Pri načrtovanju predstavljajo pomembne smernice natančno opredeljeni normativi. Predstavljeni so za vsako vrsto knjižnice posebej. Preglednica 1: Pregled knjižnične zakonodaje in opredelitev prostorskih zahtev in pogojev o opremi, s poudarkom na zahtevah za visokošolske knjižnice Zakon o knjižničarstvu (2001) člen 36: ... opredeljeni pogoji za knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo. Te morajo (med drugim) imeti ustrezen prostor in opremo. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) Splošno za vse vrste knjižnic: Potrebna je pohištvena oprema, ustrezna namenu, IKT oprema, ustrezna za zaposlene in uporabnike. ŠOLSKE KNJIŽNICE Knjižnica v šoli z 20 oddelki naj meri najmanj 80 m2. VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Univerzitetna knjižnica Normativi: Ima najmanj 50.000 enot gradiva, omogoča dostop vsaj do 1000 redno naročenih naslovov serijskih publikacij, imeti mora ustrezen prostor glede na velikost univerze in obseg nalog ter ustrezen prostor za vse dejavnosti: - za prosti pristop, - za skladiščno postavitev gradiva, - za informacijsko storitev, - prostor za študij in raziskovalno delo. Visokošolska knjižnica - knjižnica članice UNI ali samostojnih VŠ zavodov (samostojne ali ne) Normativi: Ima vsaj 10.000 enot gradiva, ima najmanj po 2 izvoda predpisanega študijskega gradiva, omogoča dostop do vsaj 100 naslovov serijskih publikacij, v prostem pristopu ima vsaj referenčno zbirko, v prostem pristopu ima vsaj 2 izvoda predpisanega študijskega gradiva, ima vsaj 1 čitalniško mesto na 50 potencialnih uporabnikov, ima vsaj 1 računalnik z dostopom do svetovnega spleta za uporabnike, imeti mora ustrezen prostor glede na obseg nalog, ki jih opravlja, imeti mora prostor, ki omogoča postavitev dela zbirke v prosti pristop, Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 87 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič imeti mora ustrezno opremo, zagotavljati mora vsaj 1 računalniško mesto z dostopom do svetovnega spleta na vsakih 300 potencialnih uporabnikov. specialne knjižnice Imeti morajo ustrezne prostore, ki niso manjši od 80 m2. Prostori za skladiščenje in arhiviranje gradiva so ločeni. Prostori za strokovno delo z gradivom so ločeni od prostorov za uporabnike. Skladišča so opremljena tako, da omogočajo hranjenje gradiva v skladu s kriteriji varovanja in zaščite. nacionalna knjižnica Zagotavlja ustrezne prostorske pogoje za izobraževanje, restavratorsko dejavnost in reproduciranje gradiva, kot so fotolaboratorij, preslikovalnica in prostori za digitalizacijo gradiva, ter prostore za uporabo gradiva, ki zahteva posebne pogoje. strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012-2020) (2012) 4 prostori IN opREMA KNJIŽNICE morajo biti: - primerno veliki, - dobro načrtovani, - optimalno uporabni za uporabnike in zaposlene, - varni za hranjenje in uporabo knjižničnega gradiva, - primerni za opravljanje knjižničnih storitev oziroma za izvajanje programa knjižnice. V prostorih morajo biti zagotovljeni tudi primerni okoljski pogoji: osvetlitev, prezračevanje, zvočna zaščita, temperatura in vlaga. Zagotovljena mora biti možnost širitve prostorov oziroma njihovega prilagajanja spremenjenim potrebam uporabnikov. Prostori knjižnice morajo biti v bližini prostorov, kjer se izvaja izobraževalni in znanstvenoraziskovalni proces visokošolskega zavoda. Velikost knjižnične zgradbe oziroma prostorov visokošolske knjižnice naj bo odvisna od: - števila potencialnih uporabnikov ter njihovih informacijskih potreb, - velikosti in značilnosti knjižnične zbirke in drugih informacijskih virov, - vrste in obsega storitev, - števila zaposlenih v knjižnici. Visokošolska knjižnica mora imeti za delovanje na razpolago različne prostore, kot so: - prostori za hranjenje knjižničnega gradiva, - prostori za zaposlene, - prostori za uporabnike ter druge obiskovalce knjižnice, - prostori za spremljevalne programe knjižnice, - ostali prostori. Uporabnikom je dolžna zagotoviti prostore: - za individualni študij, - za skupinsko delo, - za tiskanje in kopiranje gradiva, - za uporabo multimedijskega oziroma avdiovizualnega gradiva, - za počitek in sprostitev, - študijske sobe, - računalniške delovne postaje. 88 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje za knjižnične delavce mora zagotoviti: - primerne delovne prostore, ki omogočajo tudi izvajanje najzahtevnejših strokovnih del. za širšo javnost zagotoviti prostore za: - usposabljanje in izobraževanje uporabnikov, - za prireditve, - postavitev računalniških in komunikacijskih naprav z zagotovljenimi pogoji za varno hranjenje ter ohranjanje digitalnih zapisov, - sejne sobe, - čajne kuhinje, - sanitarije, - garderobe, - tehnična ter manipulativna dela. Prostori ter oprema za hranjenje knjižničnega gradiva morajo omogočati njegovo pravilno postavitev in organiziranost. Knjižnična oprema za uporabnike mora biti - funkcionalna, varna, fleksibilna in privlačna, - ustrezna tudi za fizično ali drugače ovirane. Na razpolago mora biti zadostno število funkcionalno načrtovanih čitalniških mest. Zagotovljeno mora biti varovanje in nadzor zgradbe ter ukrepi za ravnanje v primeru nesreč. Na voljo mora biti ustrezna računalniška, informacijska in komunikacijska oprema ter zagotovljeni pogoji za njeno nemoteno delovanje. Normativi - 1 sedež na 20 potencialnih uporabnikov. priporočila Prostor za študijsko mesto naj bo velik vsaj med 2,5 in 3,5 m2. pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic UL (2018) členi 47 uporaba prostorov, do 55 uporaba garderobe, uporaba in rezervacija čitalniških mest, uporaba računalniških delovnih postaj knjižnice, uporaba knjižničnih prostorov in storitev za uporabnike s posebnimi potrebami, vedenje v prostorih knjižnice, vedenje v čitalniških prostorih, drugi pogoji uporabe knjižnice. V Preglednici 2 je prikazan primer nabora zakonskih zahtev iz Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1989) z definicijo aktivnih con (v nadaljevanju AC). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 89 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič preglednica 2: Nabor zakonskih zahtev iz Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1989) z definicijo aktivnih con (AC) splošne zahteve za delovne prostore aktivna cona (AC) Volumen prostorov: - V prostorih s stalnimi delovnimi mesti mora delodajalec zagotoviti, da pripada vsakemu delavcu najmanj naslednji prosti zračni volumen: 12 m3 pri lahkem fizičnem delu; 15 m3 pri srednje težkem fizičnem delu; 18 m3 pri težkem fizičnem delu. - Prostornina delovnega prostora, ki se naravno zrači, se mora zaradi začasne prisotnosti drugih delavcev povečati za 10 m3 na začasno prisotnega delavca. površina delovnih prostorov: - Površina delovnih prostorov: delodajalec mora zagotoviti, da imajo delovni prostori takšno površino, ki delavcem omogoča neovirano gibanje in opravljanje dela brez tveganj za varnost in zdravje. - Delovni prostor mora imeti vsaj 8 m2 osnovne površine. - Delodajalec mora vsakemu delavcu na delovnem mestu zagotoviti prosto talno površino, ki mu omogoča neovirano gibanje pri delu in ki znaša najmanj 2 m2. - Če zahteve iz prvega odstavka tega člena zaradi posebnosti delovnega mesta delodajalec ne more izpolniti, mora delavcu omogočiti prosto gibanje v bližini delovnega mesta. Višina prostorov: - Delodajalec mora zagotoviti, da svetla višina delovnega prostora znaša vsaj: 2,50 m, če je osnovna površina prostora manjša od 50 m2 m, če je osnovna površina prostora večja od 50 m2; 3 m, če je osnovna površina prostora večja od 100 m2; 3,25 m, če je osnovna površina prostora večja od 2000 m2. - V prostorih s poševnim stropom nad delovnimi mesti in prometnimi potmi svetla višina prostora na nobenem mestu ne sme biti manjša kot 2,5 m. - V prodajalnah, pisarniških in podobnih delovnih prostorih, kjer se opravlja pretežno lažje delo ali se pretežno sedi, lahko pristojni organ po predhodni presoji, pri kateri upošteva gradbene danosti prostora in naravo delovnega procesa, dovoli nižjo svetlo višino, vendar ne več kot za 0,25 m. specifične zahteve za sanitarne delovne prostore Zahteve za volumen AC. Zahteve za osnovno in prosto talno površino. Zahteve za svetlo višino AC. Aktivne cone (Ac) stranišča: - Delodajalec mora zaposlenim v bližini delovnega mesta zagotoviti stranišča z umivalniki za umivanje rok ter sušilci rok. - Delodajalec, ki zaposluje več kot 5 delavcev različnih spolov, mora urediti ločene prostore za ženske in moške, ki so na razpolago le njim. - Stranišča morajo biti v neposredni bližini prostorov za počitek in dežurstvo, ter garderob in kopalnic. - Pri večnadstropnih objektih morajo biti stranišča v vsakem nadstropju. - Od stranišč v objektu, v katerem so delovni prostori, do najbolj oddaljenih delovnih mest, razdalja ne sme znašati več kot 50 m. - Če so stranišča izven objekta, razdalja ne sme znašati več kot 100 m. - Število stranišč v objektu, v katerem so delovna mesta, je odvisno od števila delavcev. Za največ 30 moških oziroma 20 žensk mora biti eno stranišče, poleg moškega stranišča pa mora biti tudi pisoar. AC stranišča (velikost, oprema, priključki). 90 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje - Stranišča morajo biti v posebnih kabinah z najmanj 2 m visokimi predelnimi stenami. Talna površina kabine ne sme biti manjša od 0,90 x 1,20 m. - Če so stranišča v objektu, v katerem so delovna mesta, morajo imeti predprostori stranišč vrata s samozaporno pripravo. V predprostorih morajo biti umivalniki na vsaka štiri stranišča. - Straniščni prostori in predprostori z umivalniki morajo imeti urejeno zračenje v skladu z določbami tega pravilnika. Garderobe: AC - Delavci morajo imeti na razpolago garderobe, v katerih se preoblačijo in hranijo garderobe obleko. Garderobe morajo biti ločene za moške in ženske. (velikost, - Garderobe morajo biti v bližini delovnih prostorov, v katerih delavci opravljajo oprema, takšna dela. priključki). - Delodajalec mora delavcem zagotoviti garderobe, ki morajo biti dovolj velike in delavcem lahko dostopne. Delodajalec mora garderobe zagotoviti tudi delavcem, ki se iz zdravstvenih ali moralnih razlogov ne morejo preobleči na delovnem mestu. - Garderobe s talno površino do 30 m2 morajo imeti svetlo višino najmanj 2,3 m, večje pa 2,5 m. - Talna površina ob omaricah znotraj predelnih sten, vključno s prometnimi potmi, mora znašati najmanj 0,5 m2. Talna površina garderobe ne sme biti manjša od 6 m2. - Garderobe morajo biti opremljene z omaricami s ključavnico, v katerih delavci med delovnim časom hranijo svojo obleko. V garderobah morajo imeti delavci na razpolago sedeže. - Velikost za garderobo namenjenega prostora mora ustrezati številu zaposlenih delavcev, načinu hrambe obleke in razmeram, v katerih se opravlja delo. - Če je prostor iz prvega odstavka tega člena namenjen za obleko več kot 50 delavcev, mora biti urejen tako, da omogoča najmanj 1 m širok prost prehod med omaricami za hrambo obleke. - Garderobe morajo biti v bližini umivalnic in kopalnic. V garderobi, v kateri odlagajo delavci vlažno obleko, mora biti, če je to potrebno, tudi naprava za sušenje. prostori za prvo pomoč: AC prve - Delodajalec mora zagotoviti najmanj en prostor za prvo pomoč, če: zaposluje pomoči več kot 1000 delavcev na eni lokaciji; zaposluje več kot 100 delavcev v delovnem (velikost, procesu, v katerem obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene oprema, okvare. priključki). - Prostor za prvo pomoč mora biti vidno označen. Prostor za prvo pomoč mora delodajalec opremiti z opremo za prvo pomoč in nosili, ki morajo biti delavcem lahko dostopna. - Prostor za prvo pomoč mora biti tako velik, da omogoča usposobljenim in pristojnim osebam neovirano nudenje prve pomoči poškodovanim ali nenadoma obolelim delavcem. - Prostor za prvo pomoč mora biti čim bližje delovnim prostorom, v katerih dela največ delavcev, oziroma prostorom, v katerih pri delu nastopajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Prostor iz prvega odstavka tega člena mora biti v pritličju objekta, v katerem so delovni prostori. - Okolica objekta, v katerem je prostor za prvo pomoč, mora biti urejena tako, da lahko v njegovo bližino neovirano pripelje reševalno vozilo. - Vrata prostorov za prvo pomoč morajo biti dovolj široka, da omogočajo neovirano uporabo nosil. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 91 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič Pri načrtovanju velikosti aktivnih prostorov posameznih con (volumnu) je treba upoštevati tudi ostale zahteve za kakovost notranjega okolja, ki so definirane v Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (2002) in področnih standardih. Primer: Priporočena količina zunanjega zraka za prezračevanje knjižnice po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (2002) znaša 30 m3/(h*oseba), ocenjena največja gostota 20 ljudi/100 m2. Kot pomoč pri načrtovanju velikosti knjižničnih prostorov se uporabljajo tudi priporočila Neufert (2008) (Preglednica 3). Velikost uporabnih površin je odvisna od števila študentov, prilagojeno mora biti funkcionalno oviranim uporabnikom, izpolniti zahteve za delovna mesta in opravljanje specifičnih nalog. Preglednica 3: Izsek osnov dimenzioniranja in potrebne površine za police za gradivo (povzeto po Neufert, 2008, str. 249) Osna Število zvezkov na police Število Potrebni Število zvezkov na m2 razdalja stojnih regalov (m) Police ena nad drugo zvezkov na m dvojnega regala prostor za 1000 zvezkov na m2 30 6 360 3,99 250,6 30 6,5 390 3,68 271,7 1,2 25 6,5 325 4,43 225,7 CN 30 7 420 3,42 292,3 25 6 300 4,8 208,3 o 30 6 360 4,16 240,3 SE 30 6,5 390 3,84 260,4 o 1,25 25 6,5 325 4,61 216,9 -Q 30 7 420 3,56 280,8 O 25 6 300 4,99 200,4 O 30 6 360 4,33 230,9 C co 30 6,5 390 3,99 250,6 1,3 25 6,5 325 4,8 208,3 TD 30 7 420 3,7 270,2 25 6 300 5,19 192,6 u 30 6 360 4,5 222,2 30 6,5 390 4,15 240,9 4 m2 za individualno delovno mesto ali delo z računalnikom. Prehodi naj bodo široki >1,2 m, notranja razdalja 92 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje med regali, ki morajo biti pritrjeni, je 1,3 do 1,4 m2. Za potrebe gibalno oviranih oseb se pripoča minimalen razmak 1,4 m ali več. Vse informacije združimo in izdelamo listo aktivnih con (AC, prostorov z isto namembnostjo) s funkcionalno shemo. Kot primer podajamo funkcionalno shemo za srednje veliko splošno knjižnico (Slika 4). Slika 4: Funkcionalna shema srednje velike splošne knjižnice (povzeto po Neufert, 2008, str. 251) Pri izdelavi funkcionalne sheme AC knjižnice je še posebej treba vključiti knjižničarja, njegove potrebe in zahteve ter znanja. Takšen pristop rezultira v funkcionalni tlorisni zasnovi. Strokovna priporočila po Neufertu (2008, str. 251) za splošno knjižnico predvidevajo vsaj 300 m2 za 10.000 enot gradiva, medtem ko v 15. členu Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (2003) isto kvadraturo navajajo za 10.000 prebivalcev na območju knjižnice. Prostorska razporeditev aktivnih con in proces dela vplivata na dimenzioniranje in izbor opreme. Priporočila za izbor opreme za različna funkcionalna področja knjižnice so zbrana tudi v standardu ISO/TR 11219 (2012). Velikost in postavitev le-te sledi modularni koordinaciji objekta in prostorov. Celotna oprema mora izpolniti er-gonomske zahteve uporabnikov in univerzalnega načrtovanja. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 93 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič 3.5 Univerzalno načrtovanje Univerzalno načrtovanje je način načrtovanja in oblikovanja vseh produktov, stavb in grajenih okolij na takšen način, da so ti v največji meri uporabni za najširši možen krog ljudi (Hall, 2016; Vovk, 2000). Po svetu delež gibalno oviranih oseb znaša nekje med 7 in 11 % celotnega prebivalstva (Disability ..., 2019). Delež slepih in slabovidnih glede na ostalo populacijo v svetu znaša okoli 0,4 %. (European Blind Union, 2018), delež prebivalstva z okvarami sluha okoli 5 % (European Federation ..., 2011; WHO, 2019). 46 % populacije nad 65 letom starosti postane delno ali popolno ovirane (DeJong in Liftchez, 1983). S pojmom univerzalnega načrtovanja razumemo, da objekte načrtujemo za vse skupine funkcionalno oviranih oseb. To so ljudje s prizadetostjo vida (popolno/delno), ljudje, ki uporabljajo invalidski voziček, ljudje, ki se težko gibljejo, ljudje s prizadetostjo sluha (popolno/delno), ljudje s prizadeto funkcijo rok, ljudje nenavadnih telesnih mer, ostali začasno ovirani ljudje, ljudje s kognitivnimi težavami (WHO, 2001). V skladu z zahtevo Gradbenega zakona (2017) je z vidika univerzalne graditve in rabe objektov treba knjižnice zgraditi tako, da bodo dostopne vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost. Konkretne zahteve so podane v Pravilniku o univerzalni graditvi in uporabi objektov (2018) in priporočilih MOP (Albreht idr., 2016b) in Albreht, Gavran, Simoneti, Wraber in Jahjefen-dič (2017) za načrtovanje javnih objektov in zunanjih površin. Kakovostne usmeritve za vse skupine funkcionalno oviranih pa najdemo v: - standardu SIST ISO 21542: 2012 - Gradnja stavb - Dostopnost in uporabnost grajenega okolja (2012); - standardu SIST 1186: 2016 - Uporaba in oblikovanje taktilnega sistema (2016); - smernicah projekta AWARD (angl. Accessible World for All Respecting Differences (Dovjak in Kristl, 2009); - priročniku Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem (Vovk, 2000); - priročniku z belo palico po mestu (Albreht, Zapušek Černe, Krištof in Černe, 2016a); - priročniku za načrtovanje brez ovir v zunanjem javnem prostoru (Albreht, Krištof, Pučnik, Bera in Žiberna, 2010); - priporočilih zavoda Dostop (2019); - priporočilih za načrtovanje za gluhe in naglušne (Zveza gluhih in naglušnih Slovenije, 2019); - priročniku Ministrstva za okolje in prostor RS: Strateško načrtovanje dostopnosti (Albreht in Zapušek Černe, 2018). 94 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje V nadaljevanju podajamo primer opreme, ki je dostopna za funkcionalno ovirane osebe (Slika 5). Slika 5: Oprema v knjižnici in odmik regalovpo načelih univerzalnega načrtovanja (povzeto po Vovk, 2000, str. 110) 3.6 Definicija zahtevanih pogojev za aktivne cone Definicija zahtevanih pogojev je ključen korak, ki ga izvedemo pred določitvijo funkcionalnih con (lega, pozicija, sestava konstrukcijskih sklopov). Korak lahko poteka vzporedno ali zaporedno z določitvijo aktivnih con. Pri tem nas zanimajo splošni in specifični pogoji za: - parametre notranjega okolja za knjižničnega gradiva: fizikalne in ostale zahteve; - parametre notranjega okolja za zaposlene in obiskovalce: toplotno, svetlobno okolje, kakovost zraka, zvok in prostorska akustika, ergonomija, univerzalno načrtovanje, ostalo. Pri določevanju zahtevanih in/ali priporočenih razmer se držimo hierarhije informacij: - zakonske zahteve (mednarodni in nacionalni pravni akti), - standardi, - priporočila. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 95 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič Kot primer podajamo nabor splošnih in specifičnih zahtev za gradbene proizvode, materiale1 v aktivnih conah (Preglednica 4). To pomeni, da mora vsak gradbeni material, naprava za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje ter ostali elementi, ki se trajno vgradijo v objekt, izpolniti vse osnovne zahteve v preglednici. Zahteve so iz Uredbe (EU) 305/2011 prenesene v nacionalno zakonodajo. Vse zahteve so enako pomembne. V realnosti se pogosto dogaja, da se zanemari zahtevo št. 3, Higiena zdravje in okolje. To ima številne negativne posledice, ki se odrazijo na zdravju in udobju uporabnikov, kar je podrobno predstavljeno v delu Dovjak in Kukec (2019). preglednica 4: Nabor splošnih in specifičnih zahtev za gradbene proizvode (privzeto iz Uredbe (EU) 305/2011 (2011) splošne zahteve za gradbene proizvode Materiali Sedem osnovnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni proizvodi: 1. osnovne mehanska odpornost in stabilnost, 2. varnost pri požaru, 3. higiena, zdravje zahteve za in okolje, 4. varnost in dostopnost pri uporabi, 5. zaščita pred hrupom, 6. gradbene varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, 7. trajnostna raba naravnih virov. proizvode. Higiena, zdravje in okolje: gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da skozi celoten življenjski cikel ne bodo ogrožali higiene ali zdravja in varnosti delavcev, oseb v objektu ali sosedov ali povzročali prekomernih posledic za kakovost okolja ali podnebje skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem zaradi: (a) sproščanja strupenih plinov; (b) emisij nevarnih snovi, hlapnih organskih spojin (HOS), toplogrednih plinov ali nevarnih delcev v zraku v zaprtih prostorih ali zraku na prostem; (c) emisij nevarnega sevanja; (d) izpusta nevarnih snovi v podzemno vodo, morske vode, površinske vode ali zemljo; (e) izpusta nevarnih snovi v pitno vodo ali snovi, ki imajo drug negativen vpliv na pitno vodo; (f) napačnega odvajanja odpadne vode, emisij izpušnih plinov ali napačnega odstranjevanja trdnih ali tekočih odpadkov; (g) vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta. Pri definiciji končnih vrednosti izberemo optimalne vrednosti za delavca in delo v knjižnici, vendar ne minimalnih še dopustnih vrednosti (Dovjak, 2012; Dovjak in Kukec, 2019; Dovjak, Shukuya in Krainer, 2014; Dovjak idr., 2018). Podobno se definirajo tudi ostale zahteve, na primer mikroklimatske zahteve za posamezne aktivne cone (temperatura zraka, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka za 1 Material je vsak proizvod ali sklop proizvodov, ki je proizveden in dan na trg za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele ter katerega lastnosti spremenijo lastnosti gradbenih objektov glede na osnovne zahteve za gradbene objekte. 96 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje prostore za hrambo gradiva; temperatura zraka, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka za prostore za zaposlene itd.). Primer: - Temperatura zraka v ogrevalni sezoni v prostorih za uporabnike - priporočena je 20 °C do 22 °C (Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, 2002). - Temperatura zraka v skladiščih za hrambo knjig - priporočena je 18 ±2 °C (Neu-fert, 2008). 3.7 Zakonska določila in tehnična priporočila za visokošolske knjižnice V nadaljevanju (Preglednica 5) so predstavljena zakonska določila in tehnična priporočila za visokošolske knjižnice po nivoju obveze (zahteva/priporočilo) in ciljnih subjektov (uporabnik/ zaposleni) ali gradivo. Pregledica 5: Nabor zakonskih zahtev in priporočil za posamezna področja kakovosti notranjega okolja Nivo obveze, Navedba Referenca ciljni subjekt ali gradivo Svetloba in razsvetljava Zahteva: • Delovni prostori so podnevi praviloma osvetljeni z Pravilnik o zaposleni naravno svetlobo. zahtevah za • Razpored, velikost, število in kakovost površin za zagotavljanje osvetljevanje z naravno svetlobo mora zagotoviti varnosti in osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, zdravja delavcev delavcem pa vidni stik z okoljem. na delovnih • Velikost površin za osvetljevanje delovnih mest z mestih o del naravno svetlobo v posameznem delovnem prostoru mestih (1989) mora znašati najmanj 1/8 talne površine prostora. • Prozorna površina posameznega okna mora, v odvisnosti od globine prostora, znašati najmanj: a) 1 m2 pri globini prostora do 4 m; b) 1,5 m2 pri globini prostora nad 4 m. • Višina in širina okna morata znašati najmanj 1 m. Višina spodnjega roba okna oziroma parapet ne sme biti višji od 1,5 m. Zahteva: • Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost Pravilnik o zaposleni najmanj 200 lx. Delovna mesta, na katerih delavci zahtevah za opravljajo dela z večjimi vidnimi zahtevami, mora zagotavljanje delodajalec opremiti z dodatno lokalno razsvetljavo. varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih o del mestih (1989) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 97 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič Priporočilo: • uporabnik Priporočene vrednosti za čitalnice srednja vrednost osvetljenost ne sme pasti pod 500 lx, indeks bleščanja UGR 19, enakomernost osvetljenosti na delovni površini (Uo) 0.6, Ra 80. SIST EN 12464-1 (2015) Priporočilo: • uporabnik Priporočene vrednosti za knjižne police: 200 lx, UGR 19, Uo 0.6, Ra 80. SIST EN 12464-1 (2015) Priporočilo: • uporabnik Dnevno svetlobo je treba načrtovati po SIST EN 17037. SIST EN 17037 (2019) Priporočilo: • uporabnik Priporočena raven osvetljenosti za splošen oddelek za uporabnike: 250-300 lx; Priporočena raven osvetljenosti za čitalnice in delovne povšine, katalogi, informacije, izposoja je 500 lx. Neufert (2008) SIST EN 15251 (2007) Priporočilo: • gradivo Izogibanje neposredni sončni svetlobi, UV in IR del uničuje papir. Stopnja osvetlitve je odvisna od jakosti in časa osvetlitve, ob močni svetlobi naj bo čas osvetlitve v izogib poškodbam gradiva krajši. Neufert (2008) Adcock (2005, str. 49) Toplotno okolje Zahteva: • uporabnik Zahtevana temperatura zraka: v času brez ogrevanja med 22 °C in 26 °C je priporočljiva temperatura od 23 °C do 25 °C, v času ogrevanja med 19 °C in 24 °C, priporočljiva od 20 °C do 22 °C. Zahtevana relativna vlažnost zraka 30-60%. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (2002) ISO 7730 (2005) Priporočilo: • uporabnik Priporočena temperatura zraka za uporabnike 20±2°C; 50±5% RH. Neufert (2008) Priporočilo: • gradivo Priporočena temperatura zraka za skladiščenje gradiva je 18 ±2 °C; 50±5% RH. Neufert (2008) Priporočilo: • gradivo Idealne stopnje relativne vlage in temperature, ki bi bila ustrezna za vse vrste gradiv, ni. »Povišana temperatura in relativna zračna vlaga pospešujeta kemične reakcije v organskih materialih (str. 45)«. Posledično se zgodijo poškodbe, kot so: izsušenost materiala in posledična krhkost, drobljivost ob povišani temperaturi in prenizki zračni vlagi ali pojav plesni ob previsoki zračni vlagi (nad 70 %), pa tudi ob nizki temperaturi. Bolj kot trajno neustrezne razmere teh dveh parametrov pa je za gradivo škodljivo njuno nihanje, še posebej, če se spreminjata intenzivno in v kratkih časovnih intervalih. Posledice se kažejo kot pokanje črnila, vihanje platnic in pokanje emulzije na fotografijah. Za knjižnične prostore, v katerih se nahajajo obiskovalci in tudi gradivo v prostem pristopu, je pomembna vzpostavitev in vzdrževanje toplotnega stanja, primernega za bivanje človeka v prostoru, to je med 20 in 22 stopinjami Celzija in pri tem ohranjati kompromisno mero zračne vlažnosti, na katero vpliva narava gradiva, lokalni klimatski pogoji in možnosti za nadzor klimatskih razmer (str. 46). Pomembno je ohranjati zračno vlago v taki meri, da je ohranjena gibljivost gradiva in onemogočen razvoj plesni. Adcock (2005) 98 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje Priporočilo: gradivo • Pri temperaturi 10 stopinj Celzija naj bo zračna vlaga 9 g/m3 zraka, pri 20 stopinjah Celzija pa naj znaša 17 g/ m3. S segrevanjem zraka je relativno zračno vlago možno ohranjati le z dodajanjem vlage, npr. z vlažilniki. Adcock (2005, str. 9) Kakovost zraka Priporočilo: uporabnik • Priporočena količina zunanjega zraka za prezračevanje knjižnice znaša 30 m3/h/osebo), ocenjena največja gostota 20 ljudi/100 m2. Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (2002) Priporočilo: uporabnik • Priporočena količina zraka 20 m3/h na osebo. • Pri manjši globini priporočeno naravno prezračevanje. • Preveriti optimalne vrednosti za prezračevanje in jih dopolniti z dognanji znanstvenih raziskav. Neufert (2008) Priporočilo: gradivo • Priporočena količina za skladišče gradiva 3 m3/h/m2, filtracija onesnaževalcev glede na lokacijo, npr. NOX, SO2, prah. • Specifične zahteve za posebne zbirke. • Preprečiti rast in razvoj plesni. Neufert (2008) Zvok, hrup in akustika Zahteva: uporabnik • Zvočna izolirnost zunanjega ovoja (Tehnična smernica TSG-1-005 v točki 2.2.1 na strani 16, govori o izrazu fasadne stene), je v prvi vrsti odvisna od oslabitev, kot so; okna, vrata, roletne omarice, prezračevalniki, kanali, druge oslabitve in tudi križanja konstrukcijskih sklopov (stiki nosilnih konstrukcij z drugimi nosilnimi in nenosilnimi elementi in konstrukcijami). Tehnična smernica TSG-1-005 (2012) Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (2012) Zahteva: uporabnik • V tehnični smernici TSG-1-005 so podane mejne vrednosti za izolirnost in maksimalne ravni zvočnega tlaka udarnega hrupa za notranje ločilne elemente (Preglednica 7 na strani 12). Zahteve so visoke, tako je zvočna izolirnost ločilnih konstrukcij proti zvoku v zraku najmanj 52 dB in največja dovoljena vrednost zvočnega tlaka udarnega zvoka ne večja kot 58 dB). Podobne so zahteve za stavbe namenjene izobraževanju, znanstvenoraziskovalnemu delu (Preglednica 9) ali celo zdravstveni oskrbi (Preglednica 10). • Dopustna ekvivalentna raven hrupa za najzahtevnejše mentalno delo znaša 45 dB (splošni hrup), 40 dB (neproizvodni viri). • V varovanem prostoru knjižnice ne sme presegati mejnih ekvivalentih ravni hrupa v danem časovnem intervalu ali času merjenja 35 dB(A) (za dan, večer, noč). • Mejne ravni hrupa v varovanem prostoru knjižnice za obratovalno opremo ne smejo presegati 35 dB(A). Mejne vrednosti se nanašajo na opremljene prostore, kar je praktično vedno ugodno za primere knjižnic, saj so le-te opremljene s številnimi policami, knjigami ... (Tehnična smernica TSG-1-005, Preglednica 3). Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (2006) Tehnična smernica TSG-1-005 (2012, str. 28-29) Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (2012) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 99 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič • Optimalno vrednost reverberacijskega časa za obravnavani prostor se izračuna v skladu s postopkom, opisanim v Tehnični smernici Zaščita pred hrupom (TSG-1-005). • V laboratoriju izmerjena zvočna izoliranost oken in vrat mora biti za vsaj 2 dB višja in ista zvočna izolirnost mora biti v primerih notranjih vrat vsaj za 5 dB višja od sličnih vrat vgrajenih v stavbo (Tehnična smernica TSG-1-005, točka 1.1 na strani 10). S tem je enostavno izločena razlika med idealno vgradnjo v laboratoriju in možno vgradnjo na licu mesta, torej na gradbišču. • Tehnična smernica TSG-1-005, str. 8 v točki 0.3.1 tudi definira izraz 'varovani prostori': to so tisti prostori v stavbah, v katerih se ljudje združujejo pogosto in daljši čas (stanovanja, prenočitvene enote, ambulante, ordinacije, bolniške sobe, konferenčni prostori, učilnice, igralnice, čitalnice, ipd.). Kot je razvidno v navedbah v Preglednici 5, se mikroklimatske zahteve za gradivo in delavca lahko razlikujejo, zato je treba izvesti ostale ukrepe varstva in zdravja pri delu. Posebno vlogo ima skrbno načrtovanje coniranja in izbira podpornih sistemov za delovanje stavbe (sistemi ogrevanja, hlajenja in prezračevanja). Definirane zahtevane in priporočene vrednosti posameznih parametrov kakovosti notranjega okolja pa imajo vpliv tudi na sestave konstrukcijskih sklopov (funkcionalnih con). 3.8 Določitev sestava funkcionalnih con Določitev sestava funkcionalnih con ali konstrukcijskih sklopov (zunanji transparentni in netransparentni deli ovoja stavbe, predelne stene in medetažna konstrukcija), ki razmejujejo aktivne cone med seboj (zunanjost, notranjost; zgoraj, spodaj) je odvisna od definiranih zahtev za aktivne cone (četrti korak). Če funkcionalna cona (konstrukcijski sklop) razmejuje dva prostora s temperaturno razliko, je treba v sklop vstaviti toplotno izolacijo. V primeru mokrih in vlažnih prostorov potrebujemo hidroizolacijo in v primeru tihih in hrupnih prostorov potrebujemo zvočno izolacijo. Matriko se nadgradi s specifičnimi zahtevami, ki nam pogojujejo vgradnjo dodatnih zaščitnih plasti (običajno za finalno obdelavo) glede na aktivnost, ki se v prostoru vrši. Sestave se nato preverijo z vidika toplotnega odziva, zvočne izolativnosti in prostorske akustike, vlage ipd. 3.9 Podporni sistemi za delovanje visokošolske knjižnice kot stavbe Sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje predstavljajo podporo za delovanje stavbe in so zadnji korak načrtovanja. So podpora učinkoviti zasnovi stavbe in 100 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje morajo rezultirati v kakovostnem notranjem okolju za zaposlene in knjižnično gradivo. Nastavljene vrednosti za delovanje sistema (temperatura zraka, relativna vlažnost zraka, količina zraka itd.) naj sledijo zahtevanim vrednostim, katere smo določili v okviru četrtega koraka. Paziti je treba, da so vrednosti optimalne in ne minimalne možne (Dovjak, 2012; Dovjak in Kukec, 2019; Dovjak idr., 2018). Rezultati predstavljenih korakov načrtovanja se vključijo v fazo projektiranja po Gradbenem zakonu (2017). Izdela se projektna dokumentacija, ki je rezultat na-črtovalskega procesa pri gradnji objektov in pomeni sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov, poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne ter tehnične značilnosti objekta. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu s pravili stroke. Opažamo, da se namenska raba visokošolskih in tudi splošnih knjižnic spreminja, iz obstoječe hrambe in izposoje gradiva v namembnost druženja, skupinskega dela, prireditev. Prvotno tih prostor je poslal glasen, zato je problematična tudi prostorska akustika z zvočno izolacijo stavb. V nadaljevanju zato navajamo projektantske zahteve v povezavi z akustiko stavbe in prostorov. 3.10 Projektantske zahteve v povezavi z akustiko stavbe in prostorov Tehnična smernica TSG-1-005 (2012, str. 5, točka 0.1.2) navaja, da gradbeni predpis opredeljuje bistveno zahtevo 'zaščita pred hrupom', kjer so podane določene zahteve za zaščito stavb in njihovih prostorov ter delov pred: - zunanjim hrupom (npr. hrupom zaradi prometa, hrupom industrijskih objektov), - hrupom, ki po zraku prihaja iz drugih prostorov, - udarnim hrupom, ki se iz drugih prostorov prenaša prek konstrukcije, - hrupom obratovalne opreme in - odmevnim hrupom. Skrbno projektiranje po načelih akustike je v veliko večji meri omogočeno v primerih novogradenj, ko načrtujemo na novo in lažje upoštevamo pravila stroke. V nasprotju z obnovami, adaptacijami, rekonstrukcijami ali vzdrževanji obstoječih knjižnic, kjer nimamo proste izbire pri načrtovanju, saj je veliko ločilnih elementov že izbranih, prostori pa velikokrat že v osnovi niso bili namenjeni takšnim dejavnostim. Dogajajo se celo primeri, ko knjižnice mejijo na prostore z obratovalno opremo (razne strojnice, dvigalni jaški ...), kar je v nasprotju s projektiranjem novogradenj (večkrat navedeno v TSG-1-005). V takšnih primerih ne moremo zadovoljiti zadostne izoliranosti pred hrupom obratovalnih oprem, četudi spoštujemo osnovno pravilo, da skušamo v največji meri znižati raven Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 101 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič hrupa na viru, torej pri obratovalni opremi in hrupnosti notranjega prostora, v katerem se omenjena oprema nahaja. Upoštevanje pogojev varstva kulturne dediščine so lahko velika in nepremostljiva ovira pri načrtovanju adaptacij ali rekonstrukcij, tako v primeru gradbene kot tudi arhitekturne akustike. 3.11 Projektantske zahteve gradbene akustike - ločilni elementi Izbiri dvojnih vrat ali masivnih zvočno-izolirnih vrat se zaradi enostavnosti uporabe izogibamo. Zato je še toliko bolj pomembno, da so prostori, ki so z vrati povezani s knjižnicami, čim manj odmevni. Torej je priporočljivo, da so ti hodniki ali drugi prostori obloženi z ustrezno razporejenimi akustično vpojnimi površinami, da bi v največji možni meri zmanjšali vpliv odmevnega hrupa. V primerih notranjih ločilnih elementih in njih križanj moramo biti, seveda poleg direktnega prenosa zvoka, posebej pozorni na nevarnost izrazitih stranskih (bočnih) prenosov zvoka. 3.12 Projektantske zahteve arhitekturne akustike Razumljivost govora in glasbe v notranjih prostorih knjižnic ni primarna zahteva, čeprav se lahko občasno v njih odvijajo tudi takšne dejavnosti. Predvsem se zahtevajo nizki nivoji notranjega hrupa. V akustičnem pogledu gre za varovane notranje prostore, saj so namenjeni intenzivnemu in skoncentriranemu delu. Pomembna je tudi spektralna sestava hrupa, predvsem pa njegova impulzivnost oziroma neenakomernost. Z vidika dnevne osvetlitve notranjega okolja, vizualnega komuniciranja z okolico in splošnega počutja so velike površine transparentnega dela ovoja dobrodošle. Radi imamo svetle notranje prostore in velike transparente površine. Žal pa takšne izbire vodijo k manjši skupni zvočni izoliranosti ovoja stavbe pred zunanjim hrupom. To narekuje, da takšnih prostorov ne moremo načrtovati v bližini območij z visokim nivojem zunanjega hrupa (v IV. območju varstva pred hrupom je praktično izključeno, težko je zadovoljiti zahteve že za II. ali III. območje zunanjega hrupa). Nemški standard DIN 18041 (2016) knjižnice postavlja v skupino B, med razstavne prostore, čakalnice, prostore namenjene odmorom, predprostorom in podobno. 102 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje - Za razliko od zahtevnejše skupine A, ki predstavljajo prostore namenjene produkciji glasbe, govoru, predavalnice, prostore namenjeni medsebojni komunikaciji ipd. Knjižnicam taisti standard predpisuje orientacijske vrednosti za razmerje med ekvivalentno absorpcijsko površino (označeno z A in enoto m2) in notranjim volumnom (označeno z V in enoto m3) določene knjižnice. Tako naj bo to razmerje pri prostorih s svetlo višino do 2,50 m: A/V > 0,20 m2/m3 ob začasnem zadrževanju v knjižnicah (v standardu nosijo ti prostori oznako RG B3), in A/V > 0,25 m2/m3 za primere stalnega zadrževanja ali dela v knjižnicah (v standardu označeni prostori RG B4). Za primere knjižnic z višjimi svetlimi višinami (višina z oznako h in enoto v m), pa so zahteve izražene z enačbama: Za primere začasnega zadrževanja v knjižnicah (v standardu označeni prostori RG B3): A/V (m2/m3) > (3,13 + 4,69 lg (h/1m))-1. Za primere stalnega zadrževanja oziroma dela v knjižnicah (v standardu označeni prostori RG B4): A/V (m2/m3) > (2,13 + 4,69 lg (h/1m))-1. 4 Sklep Literature, v kateri bi bile knjižnice za potrebe načrtovanja obravnavane kot celote, v slovenščini ni v izobilju. Zahteve za kakovostno notranje okolje so definirane za stavbe na splošno in ne sledijo specifikam knjižnic. Poleg tega je načrtovanje knjižničnih stavb kompleksen proces in zahteva natančno in dosledno izvedbo vseh navedenih faz in korakov. To rezultira v smotrno urejeni in polno izkoriščeni knjižnični stavbi, ki zagotavlja kvalitetno uporabniško izkušnjo. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu s pravili stroke, zato je pomembno, da so v projektni tim vključeni vsi strokovnjaki (arhitekt, gradbenik, strojnik, elektroinženir, strokovnjak za varovanje okolja, varstva in zdravja pri delu in še posebej knjižničarji) in uporabniki. Na področju ustreznosti in aktualnosti trenutne zakonodaje pri načrtovanju knjižnice kot stavbe smo ugotovili, da so zakonske zahteve za kakovostno notranje okolje v knjižnicah v tehničnih določilih natančno definirane, v knjižničarskih pa slabše. Za nekatera področja (na primer za varovanje in ohranjanje gradiva) veljajo le priporočila in ne zahteve. Zahteve ne sledijo trenutnemu trendu rabe prostora, kjer se vloge istega prostora, zaradi potreb uporabnikov, menjavajo v kratkih obdobjih, mestoma tudi prekrivajo. Izdelane ugotovitve tega prispevka se lahko uporabijo za novogradnje in prenove knjižnic. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 103 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič Navedeni viri Adcock, E. P. (ur.). (2005). IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Pridobljeno 23. 4. 2019 s spletne strani: http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/KONSERVA-CIJA/publikacije/IFLA.pdf Albreht, A., Krištof, P., Pučnik, A., Bera, A. in Žiberna F. (2010). Prostor za vse: priročnik za načrtovanje brez ovir v zunanjem javnem prostoru. Maribor: Mestna občina Maribor. Pridobljeno 11. 4. 2019 s spletne strani: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=13856 Albreht, A., Zapušek Černe, A., Krištof, P. in Černe, D. (2016a). Z belo palico po mestu: priročnik za načrtovanje talnega taktilnega vodilnega sistema. Ljubljana: Zavod Dostop. Pridobljeno 11. 4. 2019 s spletne strani: http://dostop.org/dokumenti/Z%20belo%20pali-co%20po%20mestu_web.pdf Albreht, A., Zupanc, M., Pajk, D., Kutin, J., Gavran, K. in Zapušek Černe, A. (2016b). Inklu-zivno oblikovanje in dostop do informacij v okviru načrtovanja in gradnje objektov v javni rabi. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pridobljeno 19. 2. 2019 s spletne strani: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/inkluzivno_obli-kovanje.pdf Albreht, A., Gavran, K., Simoneti, M., Wraber, T. in Jahjefendic, A. (2017). Univerzalna stanovanjska graditev. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pridobljeno 23. 4. 2019 s spletne strani: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/ univerzalna_stanovanjska_graditev.pdf Albreht, A. in Zapušek Černe, A. (2018). Strateško načrtovanje dostopnosti: priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pridobljeno 19. 2. 2019 s spletne strani: http:// www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/stratesko_nacrtova-nj e_dostopnosti.pdf Asimow, M. (1962). Introduction to design. Englewood Cliffs: Prentice Hall. Brenčič, P., Fras Popovič, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G. in Zdravje, A. (2018). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018 do 2028). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 29. 3. 2019 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_kul-turno_dediscino/Knjiznicna_dejavnost/2018/NSKD_PRIP0R0CILA_splosne_knjizni-ce_2018-2028_objava.pdf DeJong, G. in Lifchez, R. (1983). Physical disability and public policy. Scientific American, 248(6), 40-49. DIN 18041. (2016). Acoustic quality in rooms: specifications and instructions for the room acoustic design. Berlin: Beuth. Disability statistics - barriers to social integration [spletna stran]. (2019). Luxembourg: Eurostat. Pridobljeno 23. 4. 2019 s spletne strani: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics--explained/index.php?title=Archive:Disability_statistics_-_barriers_to_social_integration Dostop. (2019). Literatura in zakonodaja: publikacije v zvezi z dostopnostjo [spletna stran]. Ljubljana: Dostop. Pridobljeno 11. 4. 2019 s spletne strani: http://dostop.org/zakonodaja. php 104 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje Dovjak, M. (2012). Individualization of personal space in hospital environment. Doktorska disertacija. Nova Gorica: Fakulteta za znanosti o okolju. Dovjak, M. in Kristl, Ž. (2009). Development of the Leonardo da Vinci accessible world for all respecting differences - AWARD project. Sanitarno inženirstvo, 2(3), 35-49. Dovjak, M. in Kukec A. (2019). Creating healthy and sustainable buildings: an assessment of health risk factors. Cham: Springer Open. doi: 10.1007/978-3-030-19412-3 Dovjak, M., Shukuya, M. in Krainer, A. (2014). Individualisation of personal space in hospital environment. International journal of exergy, 14(2), 125-155. Dovjak, M., Shukuya, M. in Krainer, A. (2018). User-centred healing-oriented conditions in the design of hospital environments: 2140. International journal of environmental research and public health, 15(10), 1-28. doi: 10.3390/ijerph15102140 European Blind Union. (2018). About blindness and partial sight [spletna stran]. Paris: EBU. Pridobljeno 11. 12. 2018 s spletne strani: http://www.euroblind.org/about-blindness-and--partial-sight/facts-and-figures European Federation of Hard of Hearing People. (2011). State of subtitling access in EU: 2011 report. Houten: European Federation of Hard of Hearing People. Pridobljeno 26. 6. 2019 s spletne strani: https://efhoh.org/wp-content/uploads/2017/01/EFH0H-State-of-Subti-tling-2011-English.pdf Gradbeni zakon (GZ). (2017). Uradni list RS, št. 61/2017 in 72/2017. Hall, D. J. (2016). Architectural graphic standards by American Institute of Architects (12th ed.). Hoboken: John Wiley & Sons. ISO 7730: 2005. Ergonomics of the thermal environment - Analytical determination and interpretation of thermal comfort using calculation of the PMV and PPD indices and local thermal comfort criteria. (2005). Geneva: ISO. ISO/TR 11219:2012 Information and documentation - Qualitative conditions and basic statistics for library buildings - Space, function and design. (2012). Geneva: ISO. Kompatscher, K., Kramer, R. P., Ankersmit, B. in Schellen, H. L. (2019). Intermittent conditioning of library archives: microclimate analysis and energy impact. Building and environment, 147, 50-66. doi 10.1016/j.buildenv.2018.10.013 Krainer, A. (2002). Sistem. Modul 1, Konstrukcijski sklopi 1. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente. Latimer, K. in Niegaard, H. (ur.). (2007). IFLA library building guidelines: developments and reflections. München: KG Saur. Neufert, E. (2008). Projektiranje v stavbarstvu: osnove, standardi, predpisi za konstrukcije, gradnja, oblikovanje, potrebni prostor, namembnost prostorov, mere zgradb, prostorov in opreme - s človekom kot merilom in ciljem. Priročnik za projektante, izvajalce in študente (2., prenovljena in dopolnjena izd.). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73/2003, 70/2008 in 80/2012. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb. (2002). Uradni list RS, št. 42/2002. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 105 Mateja Dovjak, Teja Koler Povh, Roman Kunič Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic UL. (2018). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pridobljeno 19. 2. 2019 s spletne strani: https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/or-ganizacija_pravilniki_in_porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/2015111007303423/ Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. (2006). Uradni list RS, št. 17/2006, 18/2006 in 43/2011. Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov. (2018). Uradni list RS, št. 41/2018. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. (1989). Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005 in 43/2011. Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah. (2012). Uradni list RS, št. 10/2012 in 61/2017. SIST1186: 2016 - Uporaba in oblikovanje taktilnega sistema. (2016). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST EN 12464-1:2011. Light and lighting - Lighting of work places - Part 1: Indoor work places = Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu - 1. del: Notranji delovni prostori. (2011). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST EN 15251: 2007. Indoor environmental input parameters for design and assessment of energy performance of buildings addressing indoor air quality, thermal environment, lighting and acoustics = Merila notranjega okolja za načrtovanje in ocenjevanje toplotnih lastnosti stavb z upoštevanjem notranje kakovosti zraka, toplotnega okolja, svetlobe in hrupa. (2007). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST EN 17037: 2019. Dnevna svetloba v stavbah = Daylight of buildings. (2019). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST ISO 21542: 2012 - Gradnja stavb - Dostopnost in uporabnost grajenega okolja. (2012). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012-2020). (2012). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 11. 2. 2019 s spletne strani: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks. gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STANDARDI_visokosolske_knjizni-ce_14052012_sprejeti_objava_0BD0BJE.pdf Tehnična smernica TSG-1-005. Zaščita pred hrupom v stavbah. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pridobljeno 23. 4. 2019 s spletne strani: http://www.mop. gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev_objektov/tsg_005_zasci-ta_pred_hrupom.pdf Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/ EGS. (2011). Uradni list Evropske unije, L88/5. Uredba o razvrščanju objektov. (2018). Uradni list RS, št. 37/2018. Vodopivec, J. (ur.). (2009). Arhivski depoji v Sloveniji. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. Vodopivec, J. in Kontestabile Rovis, M. (2009). Uvod. V J. Vodopivec (ur.), Arhivski depoji v Sloveniji (str. 7). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. Vovk, M. (2000). Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem: priročnik. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. 106 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje WBDG. Whole building design guide [spletno mesto]. (2019). Washington, DC: National Institute of Building Sciences. Pridobljeno 11. 2. 2019 s spletne strani: http://www.wbdg.org WHO. (2001). International classification of functioning, disability and health (ICF) [spletna stran]. B. k.: World Health Organisation. Pridobljeno 11. 2. 2019 s spletne strani: https:// www.who.int/classifications/icf/en/ WHO. (2019). Deafness and hearing loss [spletna stran]. B. k.: World Health Organisation. Pridobljeno 23. 4 2019 s spletne strani: http://www.who.int/mediacentre/factsheets/ fs300/en/ Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 in 92/2015. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. (2019). Zakonodaja [spletna stran]. Ljubljana: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pridobljeno 18. 6. 2019 s spletne strani: http://www.zveza-gns.si/o-zvezi/zakonodaja/ dr. Mateja Dovjak Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-pošta: mateja.dovjak@fgg.uni-lj.si dr. Teja Koler Povh Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-pošta: teja.povh@fgg.uni-lj.si dr. Roman Kunič t Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana Knjižnica, 2019, 63(1-2), 79-107 107 izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku: prema novoj Univerzitetskoj biblioteci u Sarajevu1 Izzivi oblikovanja programske zasnove za sodobno univerzitetno knjižnico: na poti k novi Univerzitetni knjižnici Sarajevo Challenges of the program design for the modern university library: towards a new University Library in Sarajevo Lejla Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Prejeto: 28. 2. 2019 - Sprejeto: 5. 7. 2019 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific article UDK 022:027.7(497.6Sarajevo)"20" Sažetak U radu se problematizira pristup oblikovanju programske osnove za savremenu uni-verzitetsku biblioteku u procesima integracije tradicionalnog, decentraliziranog univerziteta. Polazeci od razvojnih planova i nastojanja da se u novoj zgradi univer-zitetske biblioteke pokuša pronaci osnova za funkcionalno i objedinjeno djelovanje bibliotečkih službi i usluga na univerzitetu, usmjeravamo se na osnovne principe organizacije i upravljanja bibliotečko-informacijskim sistemom na univerzitetu i izazo-vima osmišljavanja novih usluga koje mogu privuci korisnike te postaviti biblioteku kao jednu od temeljnih infrastrukturnih jedinica univerziteta u 21. stoljecu. Za potrebe planiranja izgradnje nove zgrade Univerzitetske biblioteke u Sarajevu i postupaka se-lidbe provedeno je prvo, preliminarno istraživanje o korisničkim navikama, potrebama i očekivanjima. U radu su predstavljeni rezultati online ankete provedene medu 1 U uvodnome dijelu rada oslanjamo se na radni dokument T. Aparac-Jelušic koji je izradila na poziv da kao inozemni stručnjak za bibliotečku tehnologiju sudjeluje u detaljnom arhitektonskom projektiranju. Taj je dokument pohranjen u firmi AKSA kao polupublikacija i dio je cjelovite studije koja je uključivala eksperte raznih struka (na primjer, mašinske, statičarske, zaštitarske, gradevinske, telekomunikacijske). 109 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic - članovima Univerziteta - nastavnicima, znanstvenicima, studentima i nenastavnim osobljem - koji su poslužili kao temelj za promišljanja o buducim koracima. Ključne riječi: visokoškolske biblioteke, bibliotečka arhitektura, bibliotečke zgrade, planiranje, Univerzitetska biblioteka u Sarajevu Izvleček V prispevku se problematizira pristop k oblikovanju programske zasnove za sodobno univerzitetno knjižnico v procesih integracije tradicionalne, decentralizirane univerze. Izhodišče predstavljajo razvojni načrti in prizadevanja, da bi se v novi zgradbi univerzitetne knjižnice zagotovila podlaga za funkcionalno in enotno delovanje knjižničnih dejavnosti. Prispevek se usmerja na osnovne principe organizacije in upravljanja s knjižnično-informacijskim sistemom na univerzi in na izzive osmišljanja novih storitev, ki lahko pritegnejo uporabnike in vzpostavijo knjižnico kot eno temeljnih infra-strukturnih enot univerze v 21. stoletju. Za potrebe načrtovanja izgradnje nove zgradbe Univerzitetske biblioteke v Sarajevu in postopkov selitve je bilo izvedena prva, preliminarna raziskava o navadah uporabnikov, njihovih potrebah in pričakovanjih. V prispevku so predstavljeni rezultati spletne ankete, izvedene med sodelavci Univerze -učitelji, znanstveniki, študenti in drugim osebjem - ki so služili kot temelj za razmislek o prihodnjih korakih. Ključne besede: visokošolske knjižnice, knjižnična arhitektura, načrtovanje knjižničnih zgradb, Univerzitetska biblioteka v Sarajevu Abstract The goal of this article is to problematize the approach to design a draft programme for a modern university library in order to support the integration of a traditional, decentralized university. The starting points are the university's development plans and the efforts to determine the optimal basis for the functional and coordinated library activities in the new university library building. The article focuses on basic principles of organization and management of the university library and information system and the challenges of developing new services that can attract users and position the library as one of the fundamental infrastructure pillars of the university in the 21st century. In order to prepare plans for the new library building, the first preliminary investigation about users' habits, needs and expectations was carried out. In this article, the results of the online questionnaire conducted among members of the University (teachers, researchers, students and other staff) are presented. The results will be used to plan future steps in the process of preparations for building and moving the library to the new premises. Keywords: academic libraries, library architecture, library buildings, planning, University Library in Sarajevo 110 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku 1 Uvod Ovaj se rad bavi izazovima izrade programske osnove za novu zgradu savremene univerzitetske biblioteke, s posebnim osvrtom na novu biblioteku Univerziteta u Sarajevu. Poznato je da su univerzitetske biblioteke širom svijeta pod izravnim utjecajem brojnih promjena koje donosi savremeno digitalno doba i načini finan-siranja visokog obrazovanja. Primjereno je stoga očekivati da se o bibliotečkoj djelatnosti promišlja na nov način, vodeči računa o potrebama savremenih kori-snika i racionalizaciji poslovanja te snažnijoj i s ciljevima Univerziteta povezanoj primjeni informacijsko-telekomunikacijskih tehnologija (ITK). Usprkos tim izazovima, ili čak značajno potaknuto ogromnim pomacima s analognog na digitalno, bibliotečki prostori u digitalnom dobu i nadalje su izazov kako za arhitekte tako i za bibliotekare. Na univerzitetima u 21. stolječu posebno je primjetna promjenjiva priroda stu-dentske populacije i novi načini komuniciranja nastavnika i studenata, podu-čavanja i učenja, posebno učenja na daljinu, online nastave i vanrednih studija (cf. Bryson, Usherwood i Proctor, 2003; Staley i Malefant, 2010), što značajno utječe na organizaciju fizičkog izgleda bibliotečkih prostora. Naime, studenti koji koriste nove tehnologije i prihvataju nove metode sve više pristupaju biblio-tečkim uslugama iz daljine, a nastavnici ostvaruju komunikaciju unutar online programa za podučavanje i učenje. U tom kontekstu jedna od važnih zadača uni-verzitetske biblioteke jest osigurati primjerene programe kojima se stječu nužne informacijske, kompjuterske i medijske kompetencije kako bi i nastavnici i stu-denti bili dovoljno obučeni za snalaženje u bibliotečkom prostoru i pri korištenju analogno i digitalno ponudenih bibliotečko-informacijskih usluga. Uz raniju, lokalno uvjetovanu tradiciju bibliotečko-informacijskog sistema na Univerzitetu te uz regionalne, evropske i svjetske primjere dobre prakse vezane uz slične transformacije univerziteta i univerzitetskih biblioteka, kao teorij-sku osnovu za realizaciju nabrojanih složenih aktivnosti treba podrazumijevati i obimnu literaturu, iskustva u različitim aspektima organizacije i upravljanja univerzitetskom bibliotekom te istraživanja o promjenama u visokoškolskom bi-bliotekarstvu (usp. na primjer, Aparac-Jelušič, 2000; Dizdar i Kodrič, 2010; Kodrič Zaimovič, 2012; Majstorovič, 2009; Petrak i Aparac-Jelušič, 2005), te „kanonsku" literaturu o izazovima 21. stolječa za biblioteke (usp. na primjer, Brophy, 2005; Clayton i Gorman, 2001). Posebna pažnja usmjerena je na nezaobilazne aktivnosti prije i tokom same selidbe (Drijfhout, 2017; Ghon, 2015; Gkinni, Tsaroucha i Sarris, 2017; IFLA ..., 2018; Larson, 2012), pri čemu je pouzdan izvor informacija bila ALA-ina selektivna bibliografija monografskih publikacija i članaka (ALA, 2006), uz niz korisnih pojedinačnih iskustava iz prakse. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 111 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Izvještaji poznati pod nazivom Horizon report (NMC ..., 2016) kroz nekoliko su pro-teklih godina ustrajno ukazivali na dugoročne utjecaje ITK-a, posebno mobilnih tehnologija, na visoko obrazovanje te na rastuce koristenje kombiniranih tehnika učenja (engl. blended learning), porast podučavanja temeljenog na podacima (engl. data-driven learning), pomak s pristupa koji promatraju studenta kao kon-zumenta prema studentu koji je kreator, energičan pristup promjenama, redizaj-niranje obrazovnog prostora, sve snažniju usmjerenost na ishode učenja, širenje javno dostupnih obrazovnih materijala (engl. Open Educational Resources - OER i Massive Online Courses - MOOC) i rastucu meduinstitucijsku saradnju. Svaki od navedenih trendova ima brojne implikacije na podučavanje i učenje (usp. Virkus i Uukkivi, 2015), što u značajnoj mjeri ovisi i o podršci biblioteka - primjer za to mogu biti rangiranja univerziteta s obzirom na njihovu izvrsnost, pri čemu je kvaliteta bibliotečkih zbirki i usluga visoko vrednovana. U kontekstu nastojanja da se bibliotečka paradigma promijeni, a kvaliteta usluga poveca, posebna se pažnja usmjerava prema kadrovskim, prostornim i tehnološkim uvjetima. Drugi pak trendovi uključuju pojačano grupno koristenje biblioteka. To je relativno nova ideja koja je dominantna, na primjer, u skandinavskim univerzitetskim bibliotekama (usp. na primjer Holmgaard Larsen, 2010). Bibliotečki se prostor sve više dijeli s korisnicima iz viših škola, medicinskih biblioteka, nacionalnih ili čak narodnih biblioteka. Uz to, univerzitetske biblioteke postaju mjesta u koja se smještaju druge vrste usluga, dosad netipične za biblioteke, kao što su centri za savjetovanja o buducim zanimanjima i poslovima, centri za psihološku pomoc, zatim velik broj kompjutera za one koji ih ne posjeduju - uglavnom sve to navo-di na nove poglede na savremenu univerzitetsku biblioteku. Riječ „biblioteka" vraca, očito, svoju nekadašnju popularnost, ali su se ipak mnoge biblioteke, po-taknute pragmatičkim razlozima i pritiscima da mijenjaju ime, odlučile nazvati na primjer „centrima za nastavne izvore i pomagala". Pritom se očito nastojalo istaknuti da se u takvim centrima sažima ideja kvalitete biblioteke buducnosti više nego što se to iskazuje terminom „biblioteka", koji mnoge navodi na ideju o biblioteci kao mjestu s prašnjavim policama (usp. Choy, 2011). Današnji trendovi, za razliku od prijašnjih u kojima je dominirala ideja univerzitetske biblioteke kao stalno rastuceg spremišta znanja i informacija, promatraju biblioteku kao mje-sto gdje se ljudi okupljaju da bi istraživali i učili, koristili sve raspoložive izvore (analogne i digitalne), susretali se s drugima i raspravljali te korisno iskorištavali svoje slobodno vrijeme (usp. Matthews i Walton, 2013). Kako bi buduca Univerzitetska biblioteka Univerziteta u Sarajevu odgovorila za-htjevima novih modela poslovanja u digitalnom okruženju, najprije je realiziran niz aktivnosti s ciljem evaluiranja postojeceg stanja bibliotečkog sistema Univer-ziteta, uključujuci prvo istraživanje korisničkih potreba i navika, što je trebalo poslužiti kao osnova za doradu prijedloga funkcionalne organizacije nove zgrade 112 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku biblioteke u skladu s potrebama aktuelnog, krajnje dinamičnog trenutka, ali i specifičnostima lokalne zajednice, kojoj je buduca biblioteka prije svega nami-jenjena. 2 Univerzitet u Sarajevu i njegove biblioteke Vizija je Univerziteta u Sarajevu da postavi mladog čovjeka u fokus saznavanja i istraživanja koja ce mu u sutrašnjici omoguciti da bude kompetentan stručnjak spreman da odgovori na sve ljudske i akademske izazove koje pred njega stavlja buducnost. Na tragu tih nastojanja Univerzitet očekuje da ce nova bibliotečka zgrada značajno obogatiti sve njegove članice, punopravne i pridružene, kao i Univerzitet u cijelosti, što su javno deklarirana i medijski promovirana nastojanja aktuelne uprave Univerziteta u Sarajevu. Na Univerzitetu djeluje 30 organizacijskih jedinica (25 fakulteta i akademija, 5 naučnih instituta), 30 instituta pri fakultetima, 23 laboratorije i 15 fakultetskih centara, koji su punopravne članice organizirane unutar 6 vijeca za područja društvenih, humanističkih, medicinskih, prirodnomatematičkih i biotehničkih te tehničkih nauka, kao i umjetnosti (tzv. grupacije nauka). Pridružena članica Univerziteta u Sarajevu je Fakultet za upravu, a u okviru Univerziteta djeluje još i 6 podorganizacionih jedinica (Univerzitetski teleinformatički centar - UTIC, Centar za interdisciplinarne studije, Centar za ljudska prava, Centar za koordi-naciju i podršku istraživačkom radu, Centar za izgradnju i održavanje Kampusa Univerziteta, Biblioteka Univerziteta u Sarajevu u izgradnji), 2 nastavne baze (Klinički centar Univerziteta u Sarajevu i NUB BiH) te 3 ustanove koje su u nepo-srednoj vezi s djelatnošcu visokog obrazovanja na Univerzitetu u Sarajevu (Gazi Husrev-begova biblioteka, Studentski centar Univerziteta i Zemaljski muzej Bosne i Hercegovine) (Škrijelj, 2018). Bibliotečko-informacijski sistem Univerziteta u Sarajevu čine biblioteke, biblio-tečko-informacijski centri, informacijsko-dokumentacijski centri na 23 fakulteta i akademije, 5 instituta, jednom univerzitetskom centru kao podorganizacijskoj jedinici Univerziteta, s tim da bibliotečko-informacijski sistem Univerziteta upotpunjuju i biblioteke nastavnih baza Univerziteta te Gazi Husrev-begova biblioteka i Biblioteka Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine, kao biblioteke ustanova u neposrednoj vezi s djelatnošcu visokog obrazovanja na Univerzite-tu u Sarajevu. Prema dostupnim podacima bibliotečko-informacijske jedinice nude studentima, nastavno-naučnom osoblju kao i ostalim dionicima ukupno 1.031.012 svezaka knjiga, 173.945 publikacija iz kategorije serijskih publikacija, uključujuci naslove i godišta časopisa te pretplate na časopise, potom 51.715 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 113 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic jedinica neknjižne grade, kao i 29.203 magistarska i doktorska rada bez zbirki u NUB-u BiH (Škrijelj, 2018). Od posebne važnosti za buduci razvoj bibliotečko-informacijskog sistema na Univerzitetu jesu status i zadace NUB-a BiH, koja je privremeno i neprimjereno smještena i bez odgovarajuce finansijske podrške. U kontekstu izgradnje nove biblioteke, na NUB BiH gleda se s posebnim uvažavanjem s obzirom na to da njezini kapaciteti i bogatstvo zbirki koje posjeduje te usluge koje nudi mogu optimalno pridonijeti kvaliteti cijelog Univerziteta kao i aktivnostima na zaštiti, očuvanju i koristenju nacionalnog kulturnog i naučnog blaga.2 Na Univerzitetu u Sarajevu pristup naučnim i stručnim časopisima te ostalim naučnim publikacijama iz inozemstva osigurava se platformom Web of Science (WoS) s dostupnošcu citatnim bazama koje pokrivaju sva naučna područja, kao i platformom EBSCOhost putem koje su dostupne EBSCO baze podataka kao i niz bibliografskih baza te baza s cjelovitim tekstom radova iz svih naučnih područja te radova multidisciplinarnog sadržaja. Jedan od vecih problema koji su prepoznati na Univerzitetu u odnosu na pružanje bibliotečkih usluga jest premalen broj kompjuterski obradene bibliotečke grade. Početkom 2019. ukupno 22 biblioteke na Univerzitetu koriste bibliografsko-kataloški sistem COBISS.BH, s naglaskom na obradi grade i preuzimanju zapisa, dok 6 biblioteka koristi neki drugi biblio-grafsko-kataloški sistem. Samo 6 biblioteka koristi COBISSS za cirkulaciju, a ostale se mogucnosti sistema ne koriste (usp. Škrijelj, 2018; Cobiss.net, 2017). Aktivna članica COBISSS.Net-a je i NUB BiH, koja obavlja zadace središta tzv. Virtuelne biblioteke Bosne i Hercegovine, uprkos nedovoljnom broju stručnjaka, opreme i prostora. Univerzitetska ITK infrastruktura uglavnom je odgovornost UTIC-a koji je preuzeo ulogu glavnog koordinatora za sve aplikacije i ITK podršku, uključujuci integraci-ju edukacijskih i upravljačkih funkcija za sve članice u sklopu jedinstvene mreže i ITK ponuditelja usluga. 2 Poznato je da je Vijecnica, jedna od reprezentativnih zgrada u Sarajevu - u kojoj su bile smje-štene vrijedne zbirke grade od velike kulturno-povijesne važnosti - bila spaljena 1992. Unatoč iznimnim naporima vatrogasaca, zaposlenika i poštovatelja knjige, oko 2 miliona primjeraka bibliotečke grade progutala je vatra. Od tada Biblioteka nastoji povratiti svoj položaj i ostvarivati zadace, nažalost u neprimjerenim uvjetima, pri čemu ne zanemaruje svoju drugu funkciju - onu univerzitetsku. Cf www.unsa.ba. 114 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku 2.1 Zaposlenici na Univerzitetu u Sarajevu Prema posljednjem dostupnom Izvještaju o radu Univerziteta u Sarajevu za 2017. godinu, objavljenom u 2018, na Univerzitetu u Sarajevu zaključno s 31. 12. 2017. godine bilo je zaposleno 2.607 osoba, od toga njih 1.025 u naučno-nastavnim zvanjima (docent, izvanredni profesor i redovni profesor), 368 u saradničkim zvanjima (asistent, viši asistent, lektor, umjetnički saradnik), 40 u istraživačkim zvanjima te 44 u naučnim zvanjima (naučni saradnik, viši naučni saradnik, na-učni savjetnik). U strukturi zaposlenog naučno-nastavnog i naučnoistraživačkog kadra najviše je docenata (26,9 %), slijede izvanredni profesori (25,0 %) i redovni profesori (17,2 %), dok je medu naučnim osobljem u institutima Univerziteta (njih 84), najveci postotak stručnih saradnika i viših stručnih saradnika (2,7 %), slijede naučni saradnici (1,6 %), viši naučni saradnici (0,7 %) i naučni savjetnici (0,6 %) (usp. Škrijelj, 2018). Omjer nastavnog i naučnog osoblja u odnosu na ukupan broj zaposlenih je 56,5 % prema 43,5 %, što ukazuje na visok postotak druge skupine: posljedica je to, u osnovi, fizičke disperzije univerzitetskih jedinica po cijelome gradu i organizacij-skog ustroja koji je počivao na vecem broju manjih naučnih jedinica. 2.2 Študentska populacija na Univerzitetu Zaključno s 31. 12. 2017. godine na Univerzitetu u Sarajevu bilo je upisano ukupno 28.285 studenata, od čega 16.913 žena (60 %). Iako uvjerljivo dominiraju studenti iz Kantona Sarajevo (57 %), na Univerzitetu u Sarajevu studiraju studenti iz svih dijelova Bosne i Hercegovine. Kada je u pitanju Federacija BiH, najveci broj studenata dolazi iz Zeničko-dobojskog kantona (14 %), potom iz Srednjobosanskog kantona (8 %), dok ostali kantoni čine udio s procentom manjim od 8 %. Iz Republike Srpske na Univerzitetu u Sarajevu studira 3 % ukupnog broja studenata. Na Univerzitetu u Sarajevu studira i 807 stranih studenata (3 %). Najveci broj stranih studenata dolazi iz zemalja okruženja (Hrvatska, Srbija, Crna Gora, Makedonija, Albanija i Kosovo), a prisutni su studenti iz čak 29 zemalja svijeta. Kada je Evropa u pitanju, najprisutniji su studenti iz Turske i Njemačke. U strukturi upisanih studenata prema načinu studiranja dominiraju redovni studenti (44 %), vanredni studenti (15 %), redovni samofinansirajuci studenti (35 %), uz sve vidljiviji trend učenja na daljinu (6 %). Uz to, 2017. godine bilo je 3.159 studenata iz kategorije djece šehida i poginulih bo-raca, djece ratnih vojnih invalida, djece dobitnika ratnih priznanja i odlikovanja Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 115 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic - te djece bez oba roditelja bilo je 1.469, što predstavlja 5,85 % studentske populacije. Na Univerzitetu u Sarajevu upisano je 80 studenata iz kategorije studenata s invaliditetom (usp. Škrijelj, 2018). 2.3 Bibliotečko osoblje U bibliotekama na Univerzitetu u Sarajevu zaposleno je 49 osoba, uglavnom jed-na ili dvije u pojedinoj biblioteci, uz to da je na Filozofskom fakultetu zaposleno 9 djelatnika, na Ekonomskom 6, a na Fakultetu političkih nauka 4. U bibliotekama dvaju fakulteta i triju instituta nema zaposlene stručne osobe (Aparac-Jelušic, 2018). U NUB-u BiH je zaposlena 51 osoba. Kvalifikaciona je struktura sljedeca: 30 zaposlenika s visokoškolskom spremom (od toga je 1 doktor nauka, 3 magistra nauka, 6 magistara struke), višu stručnu spremu ima dvoje zaposlenika, sa srednjom stručnom spremom ih je 17, a 2 su osobe manipulanti. Ukupan broj bi-bliotekara (Komparativna književnost i bibliotekarstvo ili samo Komparativna književnost s položenim stručnim ispitom) jest 21 (podaci proslijedeni e-mailom iz uprave NUB BiH, 27. veljače 2018). Povremeno u NUB-u BiH rade pripravnici, najčešce diplomirani studenti biblio-tekarstva, kao i studenti-volonteri tokom studentske prakse predvidene Nastavnim planom i programom studija bibliotekarstva na Katedri za bibliotekarstvo Filozofskog fakulteta Univerziteta u Sarajevu. Medutim, valja naglasiti da raspo-loživi podaci ne dopuštaju zaključivanje o kompetencijama i specijalizaciji pa je potrebno provesti dodatna istraživanja. 3 istraživanje o korisnicima i korištenju biblioteka na univerzitetu u Sarajevu Nova Univerzitetska biblioteka planirana je tako da bude u saglasju s konceptom cijeloga kampusa, tj. s ostalim zgradama, te da ponudi nove programe i nove usluge koje ce zasnivati na visokom stepenu koordinacije izmedu svih zainteresiranih dionika, posebno postojecih biblioteka te njihove opreme, osoblja i usluga. Njezina gotovo centralna pozicija unutar kampusa naglašava važnost biblioteke za Univerzitet, ali i za opcu publiku. Sama zgrada pozicionirana je tako da je otvorena prema zelenim površinama i da pruža pogled prema gradu i relevantnim zgradama u blizini (na primjer, Zemalj-ski muzej Bosne i Hercegovine, Filozofski fakultet). 116 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku - Nekoliko je elemenata nove zgrade koji dosad nisu bili vezani za centralnu bi-bliotečku ustanovu Univerziteta, a predvideni su u novoj zgradi: konferencijska dvorana za kulturne programe i naučne skupove, edukacijska dvorana, prostori za grupni rad, interaktivne nastavne laboratorije, laboratorija za zaštitu i digita-lizaciju te prostor za osvježenje koji če omogučavati korisnicima i posjetiteljima Biblioteke da predahnu u pauzi učenja, rada ili posjete drugim programima koji če se nuditi. 3.1 Metodologija istraživanja S ciljem da se u novoj zgradi biblioteke postave okviri unutar kojih se smještaju, organiziraju i pronalaze najsavremenije bibliotečke službe i usluge te nude prostori i aktivnosti primjereni novoj bibliotečkoj paradigmi, 2018. godine realizirano je prvo, preliminarno istraživanje korisničkih navika, potreba i očekivanja pod nazivom Istraživanje korisnika i korištenja u bibliotekama Univerziteta u Sarajevu. Ciljevi istraživanja bili su trostruki: (1) da se ispita na koji način ispitanici vide ulogu biblioteka pri osiguranju podrške nastavnim programima, (2) da se ispita kako ispitanici doživljavaju biblioteke kao podršku naučnim i razvojnim istraži-vanjima u svim područjima od interesa za Univerzitet i (3) da se ispita važnost i korisnost informacijskih izvora i usluga u procesima ostvarenja misije Univerzi-teta. U istraživanju se pošlo od pretpostavke da če se uključivanjem što večeg broja članova Univerziteta osigurati vrijedni podaci i dobra komunikacija za daljnje faze rada na projektu izgradnje nove Univerzitetske biblioteke. U istraživanju su sudjelovali nastavnici, studenti i nenastavno osoblje kao ciljane skupine ispita-nika. U tu svrhu pripremljena je online anketa s gotovo 100 pitanja. Osim skupine pitanja opčeg tipa (spol, starosna struktura, matična ustanova i slično), očekiva-lo se da pitanja iz upitnika odgovore na osnovna istraživačka pitanja. Takoder, nastojale su se prikupiti sugestije ispitanika vezane za njihova videnja ponude i organizacije usluga u novoj zgradi. Sva pitanja razmatrana su u odnosu na kategorije ispitanika te naučne skupine (grupacije nauka) na Univerzitetu u Sarajevu. Online anketiranje realizirano je u periodu od 15. 3. 2018. do 22. 3. 2018. (nastavno i nenastavno osoblje) te od 22. 3. 2018. do 29. 3. 2018. (studenti), uz produženje roka anketiranja za sve tri kategorije ispitanika u periodu izmedu 2. 4. 2018. i 9. 4. 2018. U statističku obradu podataka korištenjem softverskog paketa SPSS uključeni su stručnjaci s Katedre za kvantitativnu ekonomiju Ekonomskog fakulteta Univerziteta u Sarajevu. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 117 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Podaci su analizirani primjenom grafičkih prikaza (strukturnih krugova ili stu-baca), deskriptivne statistike, strukturne analize i „ukrštanja", hi-kvadrat testa i KW testa. Za potrebe ovoga rada izdvojili smo samo one rezultate koji izravno utječu na pripreme i organizaciju aktivnosti u razdoblju do izgradnje i useljenja u novu zgradu. 3.2 Rezultati provedenog istraživanja Anketni uzorak obuhvatio je sveukupno 405 ispitanika (cjeloviti odgovori). Od toga je 172 ispitanika u kategoriji osoblje (nastavno i nenastavno), odnosno 42,47 %, te 233 ispitanika u kategoriji studenti (57,53 %). student doktorskog studila istraživač / stručniak slika 1: Broj i postotaksudjelovanja ispitanika prema pripadnosti odredenim skupinama Kao što se vidi iz Slike 1, dominiraju ispitanici ženskog spola (67 %). Starosna je struktura uzorka heterogena, ali, očekivano, prednjače ispitanici u dobnoj skupini 19 do 24 godine. Struktura uzorka prema grupaciji nauka kojoj ispitanici pripadaju ukazuje na najveci udio ispitanika iz humanističkih i društvenih nauka (29 %), što odgovara organizacijskoj shemi Univerziteta, odnosno statističkim pokazateljima u vezi s veličinom pojedinih fakulteta i studijskih grupa (Slika 2). 14; 4 % nastavno-naučno osoblje; 113; 28 % osoblje stručnih ~ službi fakulteta / Univerziteta; 24; 6 % naučnoistraživačko ■ osoblje instituta; 18; 4 % 118 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku grupacija tehničkih nauka; 33; 8 % grupacija prirodno-matematičkih i biotehničkih nauka 49;12 % grupacija medicinskih nauka; 67; 17 % grupacija umjetnosti; 29; 7 % grupacija društvenih nauka; 110; 27 % grupacija humanističkih nauka; 117; 29 % slika 2: Broj ispitanika i struktura uzorka prema grupaciji nauka kojoj pripadaju ispitanici Na sličan način, istraživanje je pokazalo da medu različitim sastavnicama biblio-tečko-informacijskog sistema na Univerzitetu ispitanici najčešce koriste biblioteke fakulteta (60 %) i NUB BiH, manje biblioteke pri institutima, univerzitetskim centrima, nastavnim bazama i sl., a pod odrednicom ostalo ispitanici najčešce navode Internet, online baze, vlastite biblioteke, Javnu ustanovu Biblioteku Sarajeva i Gazi Husrev-begovu biblioteku (Slika 3). ostalo; 58; 11 % NUB BiH; 88; 17 % institutske biblioteke; 29; 5 % biblioteke akademija; 38; 7 % J S I biblioteke fakulteta; 320; 60 % slika 3: Koristenje biblioteka (broj ispitanika i postotak) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 119 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Razlozi koristenja biblioteka pokazuju da najveci postotak ispitanika posjecuje i koristi usluge biblioteka radi pisanja stručnih i drugih radova i učenja te da je značajno niže zanimanje za rad u grupama, koristenje slobodnog vremena i razonodu (Slika 4). ostalo razonodu 0,56 2,50 1,08 korištenje slobodnog vremena izmedu radnih obaveza rad u grupama pisanje naučnih i stručnih radova 12,57 | 21,39 pripremu nastave ucenje |35,14 I studenti 0 10 nenastavno osoblje 20 30 nastavno osoblje 40 % Slika 4: Razlozi koristenja biblioteka medu grupama korisnika (u postotku) U istoj skupini pitanja analizom ispitivanog uzorka otkriva se da nastavno osoblje biblioteku najčešce koristi za pisanje naučnih i stručnih radova (35,14 %), za pripremu nastave (27,3 %), studenti za učenje (29,83 %) te pisanje naučnih i stručnih radova (21,39 %), a nenastavno osoblje takoder za učenje (32,50 %) te pisanje naučnih i stručnih radova (27,50 %). Medu izvorima koje koriste za učenje čak 88 % ispitanika oslanja se na vlastite i bibliotečke izvore (sve tri kategorije ispitanika). U vezi s koristenjem različitih 0 120 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku oblika knjige dostupnih putem bibliotečkih usluga Univerziteta, još uvijek domi-nira korištenje štampane knjige (23 %), ali se tome približava i korištenje elek-troničkih knjiga (14,85 %). U kategoriji korištenja časopisa, štampani časopisi na maternjem jeziku i dalje prednjače u odnosu na časopise na stranim jezicima te druge ponudene odgovore (37,76 %), ali je primjetno i korištenje e-časopisa (18,56 %) te časopisa na stranim jezicima (15,42 %). U korištenju e-časopisa po ispitivanim grupacijama prednjači grupacija tehničkih nauka (19,9 %). U kategoriji korištenja specijalne grade i posebnih zbirki, posebno medu nastavnim osobljem (35,07 %) i studentima (33,15 %), prednjači korištenje grade iz zbirke doktorskih te magistarskih i diplomskih (engl. master) radova, dok se primjecuje i pojačano korištenje e-grade, i to u omjerima 26,54 % za nastavnike, 24,73 % za nenastavno osoblje te 17,83 % za studente. ostalo za podučavanje u korištenju e-izvora za novosti iz struke za nove izvore pristigle u biblioteku za izradu personalnih bibliografija za informacije o citiranosti radova za informacije vezane uz ... za informacije vezane uz nastavne ... za tematska pretraživanja studenti 0 10 20 30 40 nenastavno osoblje ■ nastavno osoblje % Slika 5: Razlozi obračanja bibliotečko-informacijskojslužbi medu grupama korisnika (u postotku) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 121 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Vezano uz pitanje o razlozima obračanja bibliotečko-informacijskoj službi, rezultati ukazuju na to da je nastavno osoblje najčešče zainteresirano za tematska pretraživanja (20,98 %) i za nove izvore pristigle u biblioteku (17,05 %), studenti takoder za tematska pretraživanja (33,18 %) te informacije vezane uz nastavne za-datke (23,39 %), dok kod nenastavnog osoblja prednjače tematska pretraživanja (23,81 %) i novosti iz struke (13,49 %). COBISS baze samostalno pretražuje 51,9 % ispitanika, s tim što to češče čini ne-nastavno osoblje, što se pripisuje činjenici da su i bibliotečko-informacijski struč-njaci kao nenastavno osoblje Univerziteta takoder sudjelovali u online anketnom istraživanju (Slika 6). da 37,9 86,3 41,8 grupacija umjetnosti grupacija tehničkih nauka grupacija prirodno-matematičkih i biotehničkih nauka grupacija medicinskih nauka grupacija humanističkih nauka grupacija društvenih nauka 0 20 40 60 80 100 % slika 6: Korištenj'e COBISS-a prema grupacijama nauka Slična situacija pokazala se u pretraživanju drugih online baza: 71,9 % ispitanika pretražuje samostalno, pri čemu prednjači nenastavno osoblje, dakle i bibliote-kari, u odnosu na nastavno osoblje i studente. Primjetan je visok postotak (preko 50 %) nekorištenja baza podataka medu pripadnicima grupacije umjetnosti, tehničkih i humanističkih nauka. U odnosu pak na korištenje baza podataka pokazuje se da prednjače pripadnici grupacije medicinskih nauka (80,6 %), za 122 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku - kojima slijede pripadnici prirodno-matematičkih i biotehničkih te društvenih nauka (Slika 7). da 58,6 80,6 grupacija umjetnosti grupacija tehničkih nauka grupacija prirodno-matematičkih i biotehničkih nauka grupacija medicinskih nauka grupacija humanističkih nauka grupacija društvenih nauka 0 20 40 60 80 100 % slika 7: Koristenje online baza prema grupacijama nauka (u postotku) Druga skupina pitanja odnosila se na korisničko iskustvo pri korištenju biblioteke. Po pitanju zadovoljstva pri korištenju grade, u prvom redu knjige, studenti su manje zadovoljni od nastavnog i nenastavnog osoblja (p vrijednost testa manja od 0,05). Na sličnu situaciju upucuje i uočeno nezadovoljstvo nastavnog osoblja pri korištenju časopisa dostupnih u bibliotekama Univerziteta. U vezi s korište-njem elektroničkih izvora informacija, uočava se da zadovoljstvo pri korištenju COBISS-a prednjači u skupini nenastavnog osoblja (5,89), kojoj pripadaju i biblio-tekari, dok se uspjeh i lakoca korištenja COBISS-a medu nastavnim osobljem i studentima na skali procjene zadovoljstva od 1 do 7 pronalazi u visokom rasponu od 5,58 do 5,81. U korištenju online baza podataka prednjači nastavno i nenastav-no osoblje, manje studenti. Indikativni su pokazatelji o korištenju interneta u bibliotekama. Visok postotak nekorištenja interneta zabilježen je u svim grupacijama osim humanističkih nauka (Slika 8). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 123 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic da 42,7 48, 40,8 45,5 7 72 ,7 1 59,2 80,6 54,5 57,3 grupacija umjetnosti grupacija tehničkih nauka grupacija prirodno-matematičkih i biotehničkih nauka grupacija medicinskih nauka grupacija humanističkih nauka grupacija društvenih nauka 20 40 60 80 100 % Slika 8: Koristenje interneta u biblioteciprema grupacijama nauka (u postotku) U okviru skupine anketnih pitanja vezanih uz iskustvo pri koristenju biblioteke vrednovana je i pomoč bibliotekara. Rezultati ukazuju na to da večina ispitanika u večini grupacija traži pomoč bibliotekara, pri čemu je stupanj zadovoljstva pruženim uslugama na vrednosnoj skali od 1 do 7 visok medu svim ispitivanim skupinama - kreče se u rasponu od 5,06 do 6,61. U odnosu na relativno visoko korisničko zadovoljstvo uslugama bibliotekara, ispitanici pokazuju značajno niže zadovoljstvo u odnosu na postoječu opremljenost biblioteka na Univerzitetu u Sarajevu, s rasponom ocjene zadovoljstva izmedu 4,03 i 4,43 na skali od 1 do 7. Prema grupacijama postotak nezadovoljstva viši od 50 posto prisutan je kod ispitanika iz svih grupacija, a najviši je kod ispitanika iz prirodno-matematičkih i biotehničkih te tehničkih nauka (Slika 9). Iz odgovora ispitanika razaznaje se da je u svim grupacijama prisutna visoka svijest o potrebi nabave savremene opreme (Slika 10). Posljednja skupina pitanja odnosila se na procjenu rezultata pri koristenju biblioteke, unutar čega se izdvaja naglašeno iskazana potreba ispitanika u pravcu dodatne bibliotečke edukacije, posebno u dijelu edukacije o resursima i uslugama biblioteke, tematske edukacije na zahtjev korisnika te programa informacijske pismenosti (Slika 11). 0 124 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku da 56,52 grupacija umjetnosti grupacija tehničkih nauka grupacija prirodno-matematičkih i biotehničkih nauka grupacija medicinskih nauka grupacija humanističkih nauka grupacija društvenih nauka Slika 9: Zadovoljstvo raspoloživom opremom u biblioteciprema grupacijama nauka (u postotku) da grupacija umjetnosti grupacija tehničkih nauka grupacija prirodno-matematičkih i biotehničkih nauka grupacija medicinskih nauka grupacija humanističkih nauka grupacija društvenih nauka 150 % Slika 10: Stav ispitanika prema potrebi nabave dodatne opreme, prema grupacijama nauka (u postotku) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 125 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic da 85,7 85,5 grupacija umjetnosti grupacija tehničkih nauka grupacija prirodno-matematičkih i biotehničkih nauka grupacija medicinskih nauka grupacija humanističkih nauka grupacija društvenih nauka 0 20 40 60 80 100 % Slika 11: Korisnost edukacije za koristenje bibliotečkih usluga prema grupacijama nauka (u postotku) Zalaganje za osnaživanje edukativnih programa prisutno je u svim grupacijama nauka, a najviše je kod ispitanika iz medicinskih, prirodno-matematičkih i biotehničkih te društvenih nauka. 3.3 Rasprava i zaključci o provedenom istraživanju U ovome radu predstavljeni su samo oni rezultati iz provedenog istraživanja koji su upucivali na nužnost promjena i moguce pomake u upravljanju zbirkama i korištenju bibliotečkih usluga u novoj zgradi Univerzitetske biblioteke. Istra-živanje je pokazalo da se mora povesti računa o navikama u korištenju bibli-otečkih usluga na različitim sastavnicama bibliotečko-informacijskog sistema na Univerzitetu, odnosno sklonosti da se najčešce koriste biblioteke fakulteta, manje biblioteke pri institutima, univerzitetskim centrima, nastavnim bazama. Važan pokazatelj iz provedenog istraživanja jest visok postotak korištenja zbirki i usluga NUB-a BiH, čime se potvrduje stajalište iz redefinirane programske osnove (Aparac-Jelušic, 2018) da je ta biblioteka važan oslonac za razvoj znanosti i obrazovanja na Univerzitetu u Sarajevu. Podaci o korištenju internetom, online izvorima u otvorenom pristupu, vlastitim bibliotekama i slično, upucuju na to da je u tranzicijskoj fazi (do prijelaza u novu zgradu) potrebno jasno prepoznati 126 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku koje če se zbirke seliti, a koje če ostati uz fakultete i institute. S druge strane, medu korisnicima postoječih bibliotečkih usluga prisutna je svijest o potrebi na-dopunjavanja bibliotečkih usluga novim izvorima i pomagalima za što im često nedostaju pristupne tačke i odgovarajuči radni prostori kako bi se osigurao 24/7 pristup izvorima potrebnim za podučavanje, učenje i naučnoistraživački rad. Iznimno su važni podaci o korištenju knjiga, časopisa, elektroničke grade te grade posebne vrste i posebnih zbirki koji ukazuju na to u kojim se naučnim disciplinama najviše koriste i koliko se koriste u samim bibliotekama te usmjeravaju nastojanja oko organizacije zbirki u otvorenom pristupu i aktivnom spremištu u novoj zgradi. Podatak o visokom postotku korištenja doktorskih, magistarskih i diplomskih radova potvrduje nastojanja da se u novoj zgradi osiguraju svi uvjeti za digitalni repozitorij tih radova i drugih izdanja publiciranih unutar Univerzi-teta, uključujuči i sistemsku digitalnu zaštitu. Razlozi obračanja bibliotečko-informacijskoj službi, medu kojima visoko mjesto zauzimaju tematska pretraživanja, pokazatelj su za jačanje takvih usluga za što če nesumnjivo trebati predmetni stručnjaci i kvalitetni pretraživači. Povjerenje u stručnost bibliotečkog osoblja i zadovoljstvo njihovim odnosom prema korisnici-ma zasigurno su dobar argument za pozicioniranje biblioteke u naučno-nastav-nom procesu i dodatni poticaj da se potiče korištenje i osavremenjuju bibliotečke usluge. U korištenju online baza podataka prednjači nastavno i nenastavno osoblje, ma-nje studenti, što je indikator nužnog pravca usmjeravanja edukacije koju pružaju bibliotečki i informacijski stručnjaci, pa se očekuje da če nova zgrada biblioteke ponuditi adekvatnu obrazovnu tehnologiju te prostore za edukaciju. S tim je izravno povezan još jedan vid edukacije, a odnosi se na sistemsko educiranje za korištenje COBISS baza koje se kontinuirano razvijaju te drugih baza podataka koje se nabavljaju. Istraživanjem se došlo i do saznanja da je manje zanimanje za korištenje biblioteke za razonodu, svrsishodno provodenje slobodnog vremena te za rad u grupama, što je nesumnjivo posljedica postoječih funkcionalnih te ambijentalnih (ne) mogučnosti večine biblioteka u bibliotečko-informacijskom sistemu Univerziteta. To je ujedno i poticaj za osmišljavanje prostora za koje je utvrdeno da su nedovolj-ni ili nisu uopče na raspolaganju korisnicima pojedinih biblioteka. Vezano uz zadovoljstvo pri korištenju grade, studenti su manje zadovoljni od nastavnog i nenastavnog osoblja, razlog čemu su zasigurno ranije uočene po-teškoče u vezi s izgradnjom i upravljanjem knjižnim zbirkama na Univerzitetu (o tome detaljnije govore podaci iz ankete koju je 2018. proveo Bibliotečki odbor Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 127 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Univerziteta u Sarajevu). S obzirom na nove legislativne odredbe (usp. Zakon o visokom obrazovanju, 2017), odnos prema nabavi bibliotečke grade za potrebe nastave osigurava bibliotekama snažniju poziciju, a u novoj zgradi polazište je za koordinaciju, a time i racionalizaciju upravljanja fondovima te pomak prema e-zbirkama na nastavnim portalima, pri čemu kompetencije bibliotekara mogu biti vrijedan oslonac. Iz podataka o komunikaciji s bibliotekarima uočava se da ispitanici u vecini grupacija nauka traže pomoc bibliotekara, pri čemu je stupanj zadovoljstva pruženim uslugama na vrednosnoj skali od 1 do 7 visok medu svim ispitivanim skupinama. To upucuje na ishode dosadašnjih napora oko zakonskog sistematiziranja te prepoznavanja višedecenijskog akademskog obrazovanja bibliotekara na Univerzitetu u Sarajevu, kao i kontinuiranog profesionalnog usavršavanja. Korisnici su iskazali vlastiti odnos prema opremljenosti biblioteka (ITK, skeneri, 3D printer i sl.) ocijenivši je nižim ocjenama. To je nesumnjivo važan indikator za postupke planiranja i opremanja nove zgrade Univerzitetske biblioteke opremom koja je primjerena naučno-nastavnom procesu u digitalnom okruženju. Ako se svemu pridruže i kvalitativne te deskriptivne ocjene ispitanika online an-ketnog istraživanja koje nije moguce predstaviti u ovom radu, ali koje potvrduju analizirane brojčane pokazatelje, uočava se da su pokazane korisničke preferen-cije u skladu s planiranom funkcionalnom organizacijom i redefiniranom pro-gramskom osnovom nove zgrade biblioteke te da su nužan iskorak u oblikovanju i razvoju bibliotečko-informacijskog sistema u skladu s novom bibliotečkom paradigmom. 4 Prema novo j bibliotečkoj paradigmi Na osnovi dosadašnjih spoznaja, rezultata provedenog istraživanja te dokumentacije vezane uz bibliotečku tehnologiju iz Detaljnog arhitektonskog plana koji je izraden u arhitektonskoj tvrtki AKSA,3 postavljeni su okviri za organizacijske promjene u novoj zgradi, operativne principe i tranzicijske korake do useljenja. 3 Timovi koji su radili na Detaljnom arhitektonskom projektu bili su sastavljeni od stručnjaka za bibliotečku tehnologiju, arhitekturu, konstrukcije, hidroinstalacije, elektroinstalacije, mašinske instalacije, vanjsko uredenje i utjecaj na okoliš. 128 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku 4.1 Misija, vizija i ciljevi Planirano je da Biblioteka Univerziteta u Sarajevu u novoj zgradi svim raspo-loživim snagama podržava nastavni proces i naučni rad temeljem: a) efektivne integracije i kooperacije službi i usluga svih fakultetskih i institutskih biblioteka, uključujuči NUB BiH b) ponude novih digitalnih usluga c) ekspertnog znanja svojih bibliotekara, informacijskih i kompjuterskih i drugih stručnih profila i d) koordiniranog upravljanja. Vizija je nove Univerzitetske biblioteke da bude informacijski, obrazovni, kulturni i komunikacijski centar za sve studente, naučno-nastavno osoblje i druge zaposlenike na Univerzitetu, gradane Sarajeva, posjetitelje i goste iz zemlje i inozemstva koji če trebati pristup njezinim zbirkama, uslugama te pomoč stručnog osoblja pri obavljanju aktivnosti vezanih uz njihovo profesionalno i naučnoistra-živačko djelovanje, kulturne i edukativne programe i slično. 4.2 organizacijske promj'ene u novoj' zgradi Jedna od najvažnijih promjena koje se očekuje u novoj zgradi vezano uz bibli-otečko-informacijske službe i usluge jest snažniji razvoj ITK-a. Nova ITK mreža i oprema trebaju podržati sve one aktivnosti kojima se zbirke nastoje učiniti vidljivijima preko Interneta i društvenih mreža te omogučiti njihova dostupnost preko Univerzitetske biblioteke kao središnje koordinativne jedinice. Treba na ovome mjestu naglasiti da je snažnija ITK podrška u odnosu na postoječu od krucijalne važnosti. To, na primjer, znači umrežavanje i rastuči broj kompjutera, uključivanje svih biblioteka u COBISS sistem kako bi se potaknula obrada grade, preuzimanje zapisa i/ili kreiranje novih te postupci rekatalogizacije tamo gdje se utvrdi da je to nužno potrebno. Štaviše, predvideno je da kompjuteri i pristup Internetu budu dostupni u svim korisnički orijentiranim prostorima u Biblioteci, za rad osoblja, kao i u svrhu dodatne edukacije, održavanja konferencija i kulturnih dogadanja. Kako Univerzitet u Sarajevu vidi novu biblioteku kao funkcionalnu i reprezenta-tivnu zgradu koja če povezivati sve njegove bibliotečko-informacijske jedinice, olakšavati komunikaciju, poticati obrazovanje, naučna istraživanja i kulturne programe, očekuje se pomak s postoječeg strukturalnog i upravljačkog obrasca prema novim modelima. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 129 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Prvi i, na odredeni način, fundamentalni obrazac promjena izazvan je konfliktom izmedu pojedine teze i njezine antiteze koje slijedi sinteza:4 kroz odgovaraju-ca rješenja za moguce očekivane i zasad nepredvidljive konflikte. Ta se rješenja zasnivaju na razumijevanju mogucnosti nove zgrade i novih organizacijskih i upravljačkih modela. Svaku od teza koja je predstavljena u nastavku teksta prati njezina antiteza s ciljem da se ukaže na postizanje optimalnog ishoda. Takav pri-stup u osnovi nudi ideje za takvo arhitektonsko i unutrašnje oblikovanje prostora koje ce pomoci da se u novoj zgradi konflikti riješe na najpovoljniji, a efektivan način. Organizacijska jedinica i Univerzitet Tranzicija Univerziteta iz institucije orijentirane na fakultete i institute u moderni univerzitet široko postavljenog okvira za meduodnose, dijaletička je u svojoj naravi i slijedi i ideje bolonjskog procesa. Univerzitet u Sarajevu prihvatio je ideju nove biblioteke kao jednu od važnih tranzicijskih stepenica i sagledava je kao bitnu operacijsku i koordinacijsku jedinicu. Stoga se arhitektonskim dizajnom osnažuje videnje Univerzitetske biblioteke kao podrške ostvarenju ciljeva Uni-verziteta, posebno vezano uz središnje službe i digitalne usluge. Nastava i naučni rad Nova je biblioteka, kako je vec istaknuto, vrlo važna za ostvarivanje obrazovnih i naučnih ciljeva Univerziteta, kao i za ostvarenje njegovih ciljeva na medunarod-nom planu kroz orijentaciju na stvaranje novog okruženja za studente i nastav-nike u programima mobilnosti. Te su uloge različite i ponekad kompetitivne. U nekim aktivnostima vezanim uz podučavanje i učenje, zahtijeva se dioba iskustva medu studentima, u drugima se pak traži istraživačka samostalnost. Ponekad se u naučnom radu koristi vrlo tražena literatura, a ponekad se traži literatura koja nije godinama korištena, a ipak joj treba osigurati brz pristup kad je potrebna. Znanstvenicima mora biti omoguceno da otkrivaju i koriste one primjerke iz uni-verzitetskog fonda za koje se smatra da su „jučerašnja prašina" koja treba postati „sutrašnje blago". Pritom posebnu pažnju treba posvetiti fondu NUB-a BiH koliko god da je bio oštecen u ratnim razaranjima, jer se radi o važnim i vrijednim 4 Ideja za ovako postavljeno promišljanje organizacijskih promjena u novoj zgradi potiče iz ra-sprava s profesorom Robertom Hayesom vodenim u Zadru tokom 2009. u sklopu priprema programske osnove za novu zgradu Sveučilišne knjižnice. 130 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku jedinicama koje mogu ojačati i „tezu" i „antitezu" - nastavni i naučni rad na Univerzitetu. Arhitektonski dizajn prepoznaje obje navedene uloge biblioteke te oba modela korištenja, individualni i grupni. Študenti i nastavnici Univerzitetska biblioteka treba zadovoljavati informacijske potrebe i studenata i nastavnika. U velikom dijelu one su komplementarne, ali su ponekad i u suko-bu. Arhitektonski dizajn podupire osjecaj uzajamnosti s ciljem da se odgovori na potrebe i jednih i drugih u obrazovnim i istraživačkim procesima, kao i pri komuniciranju i mentoriranju. Zbirke i ITK Teza (zbirke) i antiteza (ITK) danas su doista stvarne i sveprisutne. Pa ipak, moderne su biblioteke mjesta u kojima su i zbirke i ITK od krucijalne važnosti -zbirke i nadalje imaju centralnu ulogu u osiguranju dostupnosti i omogucavanju pristupa svim vrstama dokumenata. Dakako, organizacija i upravljanje informacijama, upravljanje informacijskim uslugama i ustanovama te osiguravanje pri-stupa raznolikim komunikacijskim kanalima u digitalnom okruženju nezamislivi su bez ITK-a. Svaki od komunikacijskih medija smatra se važnim i medusobno se nadopunjuju. U novoj zgradi zaista treba doci do izražaja njihova „združena" snaga kako bi se odgovorilo na potrebe i zahtjeve korisnika. Na tom tragu bilo je vrlo važno postici da arhitektonski dizajn Univerzitetske biblioteke izražava percepciju knjige i tehnologije u njihovoj jedinstvenosti, ali i nadopunjavanju. Korisnici se trebaju osvjedočiti da su im dokumenti nadohvat ruke, spremni za korištenje, te da je tehnologija takoder nadohvat ruke i da se može koristiti; u njihovom je interesu to jedinstvo u različitosti. Otvoreni pristup i spremišta Korisnici biblioteka traže neposredan pristup bibliotečkoj gradi i uslugama. Odgovornost je osoblja da gradu maksimalno zaštiti, posebno gradu koja ima status pisane baštine. Oba su pristupa realna. Arhitektonskim dizajnom nastojala se osigurati sinteza tih dviju potreba i percepcija; pružiti osjecaj i otvorenosti i zašticenosti, posebno kad se radi o korištenju vrijednog materijala koji ujedno treba osigurati da bude dostupan i za buduce korisnike. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 131 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Društvena i privatna mjesta Očekuje se da če mnogi korisnici posjetiti novu biblioteku i zato što je jedan od njezinih ciljeva da bude prepoznata kao atraktivno društveno okruženje, mjesto na kojem se susreču prijatelji i kolege, uživa društvena i kulturna priroda takvih susreta koja počiva na ideji biblioteke kao izvorišta kulture i znanja. Takoder, oče-kuju da če moči raspravljati i zajedno učiti. S druge strane, mnogi če potražiti iz-dvojeno mjesto za korištenje njezinih intelektualnih izvora zbog svojih privatnih razloga. Arhitektonski dizajn stoga teži osigurati sintezu privatnog i društvenog, osječaj kod svakog korisnika i posjetitelja da je izbor na njemu i da se lako može kretati iz jednog tipa prostora u drugi. Korištenje i zaštita bibliotečkih zbirki Univerzitetska biblioteka poznata je po dvojnosti svoje uloge i ciljeva, dvojnosti koja je inherentna samoj suštini konflikta izmedu korištenja i zaštite. Naime, taj je konflikt prisutan od početaka savremenog univerzitetskog obrazovanja do danas. Ako se smatra da univerzitet treba doprinositi čuvanju zapisa iz prošlosti i sadašnjosti kako bi bili dostupni u budučnosti, onda treba omogučiti i njihovo korištenje. Konflikt proizlazi u osnovi iz prirode korištenja koje ugrožava trajnost materijala. Usto, funkcija nacionalne biblioteke ističe potrebu čuvanja sveko-likih zapisa, posebno onih koji pripadaju nacionalnoj baštini. Odgovornost je bibliotečkog osoblja na iznalaženju načina da se taj konflikt optimalno rješava, a arhitektima je ukazano na potrebu za zaštitom grade čak i za vrijeme korištenja. Drugim riječima, to znači da i naoko jednostavni postupci i procedure, kao što je zaduživanje i razduživanje bibliotečke grade, trebaju biti smisleni i dobro organizirani kako bi se grada zaštitila. U nekim situacijama, kad se na primjer koristi vrijedna grada, rješenja trebaju voditi prema stalnom nadzoru. Posebna pažnja posvečena je digitalnoj zaštiti jer sve više digitalno rodene grade predstavlja lokalno, regionalno i nacionalno kulturno blago koje treba sačuvati, kvalitetno njime upravljati i trajno ga zaštititi kako bi se omogučilo njegovo ko-rištenje u budučnosti. 4.3 operativni principi U smislu funkcionalnosti, nova biblioteka planirana je tako da omoguči efikasnu komunikaciju izmedu otvorenih i zatvorenih zona u zgradi. Kako otvorene kori-sničke zone za čitanje i rad i informacijski pultovi za korisnike trebaju biti lako 132 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku pristupačni, u arhitektonskom je smislu prevladala ideja otvorenosti i vidljivosti uz važnost označivanja i upučivanja. U novoj zgradi biblioteke Univerziteta u Sarajevu ostvaruju se razne uloge na nekoliko nivoa: informacijskom, edukacijskom, kulturnom, društvenom. Biblioteka je takoder univerzitetski informacijski centar i centralna povezna i koordinativna tačka jer obuhvata bibliotečke zbirke i usluge povezane s ITK jedinicom i njezinim uslugama. Pri ostvarivanju svojih ciljeva Univerzitetska biblioteka predvida da če moči osi-gurati korisnicima direktan pristup do: - svih vrsta znanja i informacija pohranjenih u vlastitim zbirkama unutar nove zgrade; - svih dislociranih jedinica punopravnih i pridruženih univerzitetskih članica; - online dostupnih izvora, uključujuči vlastite, kupljene i otvorene baze poda-taka; - platformi za online učenje, uključujuči OER-e i MOOC-ove; - digitalnih arhiva, uključujuči Univerzitetski digitalni arhiv i Univerzitetski re-pozitorij; - statističkih podataka koji su relevantni za aktivnosti Univerziteta, a podržava-ju osnaživanje programa za evaluaciju postignuča. 4.4 Tranzicijski koraci Od samog početka rada na detaljnom idejnom planu isticalo se da je nužno potrebno pažljivo planirati i bez odgoda poduzeti sve korake koji če omogučiti stručno postavljen i maksimalno koordiniran prijelaz iz sadašnjih bibliotečkih prostora i administrativnih struktura na organizaciju i upravljanje u novoj Uni-verzitetskoj biblioteci. Kako bi nova Biblioteka mogla ostvarivati svoju misiju i učiniti viziju izvedivom, univerzitetska je uprava predvidjela da se usporedo s planiranjem i izgradnjom same zgrade sistemski istražuju i prate potrebe sadaš-njih i potencijalnih korisnika.5 Tokom 2018. godine Bibliotečki odbor Univerziteta u Sarajevu organizirao je opsežnu anketu o stanju u bibliotekama Univerziteta u 5 U namjeri da se oblikuju pretpostavke, a osobito opišu konkretni ciljevi Biblioteke Univerziteta u Sarajevu, po nalogu rektora Univerziteta u Sarajevu prof. dr. Rifata Škrijelja u prosincu 2017. godine imenovan je i Ekspertni tim za izradu Elaborata o unutrašnjoj organizaciji i bibliotečkim fondovima Univerzitetske biblioteke Univerziteta u Sarajevu. U Ekspertnom su timu nastavnici bibliotečkih i informacijskih znanosti, bibliotekari iz visokoškolskih biblioteka te iz NUB-a BiH, kompjuterski stručnjaci, predstavnici nastavnika drugih disciplina te Ministarstva za obrazo-vanje, nauku i mlade Kantona Sarajevo. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 133 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Sarajevu, a Ekspertni tim pripremio i proveo istraživanje korisnika. Za te potrebe sam je Univerzitet u Sarajevu osnovao niz radnih skupina čiji rad usmjerava i koordinira Ekspertni tim. Osnovano je 11 radnih grupa koje imaju detaljno razrade-ne zadatke, pristup metodologiji rada, rokove i očekivane rezultate / dokumente. Radna grupa za organizaciju i upravljanje službama i uslugama ima zadatak utvr-diti postojece službe i usluge u svim bibliotekama Univerziteta, stepen njihove koordinacije i izraditi prijedlog organizacije i upravljanja službama i uslugama u novoj zgradi slijedom prihvacenih dokumenata. Od Radne grupe za popis grade i za pročišcavanje (plijevljenje) fondova očekuje se izrada popisa grade prema UDK skupinama (uz brojčane pokazatelje, ali ne i analizu sadržaja zbirki), popis neobradene grade prema skupinama, usporedna analiza podataka o koristenju i stanju zbirki (traženost, važnost za nastavu, važnost za naučni rad), uključu-juci uočene prepreke za razvoj i upravljanje zbirkama, te izrada popisa grade za pročišcavanje, uključujuci popis za izdvajanje manje tražene, a vrijedne grade u repozitorij Univerziteta i popis grade za smještaj u jedinstvenu zbirku duplikata na nivou Univerziteta. Radna grupa za upravljanje zbirkama usmjerava svoje aktivnosti prema izradi popisa postojecih zbirki (skupno, prema područjima i načinima nabave), prijedloga za stvaranje jedinstvene baze deziderata, analizi prijedloga koje priprema Radna grupa za popis grade i pročišcavanje te izradi prijedloga koordinirane nabave i upravljanja zbirkama na nivou Univerziteta. Osnovni zadaci Radne grupe za informatizaciju bibliotečkih službi, usluga i upravljanja jesu analiza zatečenog stanja s obzirom na stupanj razvijenosti informacijske infrastrukture i procesa informatizacije uz izdvajanje uočenih problema te izrada plana razvoja informacijske infrastrukture i informatizacije biblioteč-kih službi i usluga te upravljanja bibliotečko-informacijskim sistemom u novoj zgradi. Od Radne grupe za instalacije i sigurnost očekuje se analiza prihvacenog prijed-loga za novu zgradu biblioteke sa stajališta predvidenih instalacija i sigurnosti u novoj zgradi i izrada detaljnog prijedloga za razvoj i upravljanje instalacijama i sigurnošcu u novoj zgradi. Na osnovi rezultata dosadašnjih istraživanja i prijedloga iz modificirane programske osnove za novu zgradu, Radna grupa za zaštitu grade i digitalizaciju ima zadacu izraditi uvid u zatečeno stanje i prijedlog upravljanja zaštitom bibliotečke grade u novoj zgradi. 134 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku - Nešto kasnije, nakon prvih nalaza navedenih radnih grupa, potrebno je krenuti s detaljnom analizom prijedloga za novu zgradu biblioteke kako bi se izradio ko-načan prijedlog unutrašnjeg uredenja i označavanja u novoj zgradi. Ta je zadaca povjerena Radnoj grupi za unutrašnje uredenje i označavanje. Od posebne je važnosti očekivani doprinos Radne grupe za edukaciju, koja bi, na osnovi provedene analize zatečenog stanja, trebala izraditi prijedlog za revidirano univerzitetsko obrazovanje bibliotečkih i informacijskih stručnjaka, stalno stručno usavršavanje i stjecanje viših stručnih zvanja, prijedlog programa za edukaciju korisnika te prijedlog potrebnih promjena u zakonodavstvu. Od Radne grupe za selidbu u novu zgradu očekuje se da priredi detaljan popis svih potrebnih aktivnosti, nositelja i rokova vezanih uz pripreme za selidbu, samu selidbu i smještaj grade i osoblja u novoj zgradi. Ocijenjeno je takoder da Ekspertni tim treba imati Radnu grupu za dokumen-taciju kako bi se osiguralo sistemsko pracenje rada radnih grupa, prikupljala dokumentacija unutar posebno izradenog programa za dokumentacijsku bazu. Naposlijetku, finalni dokument temeljen na ishodima rada svih navedenih rad-nih skupina treba prirediti Radna grupa za završetak elaborata, odnosno voditeljica i koordinatorica Ekspertnog tima. 5 Zaključna razmatranja U ovome radu problematizirali smo pristup i dosad poduzete aktivnosti na pripre-mama nove zgrade biblioteke Univerziteta u Sarajevu koji je prepoznao potrebu za svojim pozicioniranjem i izgradnjom savremenog bibliotečko-informacijskog sistema u digitalnom okruženju. Medutim, uprkos izdašnoj novčanoj podršci inozemnog donatora pri izradi idejnog projekta, a zatim i izradi detaljnog ar-hitektonskog rješenja, nailazi se na niz prepreka. Na putu ostvarenja ideje da nova zgrada biblioteke - u Idejnom projektu (Šahovic, 2014) videna kao centralna bibliotečko-informacijska institucija oko koje ce se okupljati sve bibliotečke jedi-nice na Univerzitetu - zaista i osigura temeljne prostorne, kadrovske i tehnološke pretpostavke za ostvarenje vizije i misije savremene biblioteke, valjalo je poduzeti niz koraka. Idejni projekt, koji je bio službena osnova za arhitektonsko rješenje usvojeno na javnom natječaju 2016. godine, propustio je predstaviti viziju i opis ciljeva nove biblioteke, kao i načela upravljanja novom zgradom, u pripremnoj, izvedbenoj i djelujucoj fazi, oslonivši se uglavnom na postojecu praksu biblio-tečke djelatnosti na Univerzitetu. Stoga je bilo nužno revidirati Idejni projekt te Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 135 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic utvrditi načine sistemskog rada na pripremama za organizaciju i upravljanje bi-bliotečkim zbirkama, uslugama i osobljem u novoj zgradi. Izgradnja Univerzitetske biblioteke Univerziteta u Sarajevu, udruženo s centra-lizacijom te koordinacijom disperziranih službi i usluga, uz uvodenje niza novih usluga, primjerenih vremenu i potrebama današnjih i sutrašnjih korisnika, projekt je od kojeg se u lokalnoj i široj zajednici očekuje mnogo, prije svega medu stvarnim dionicima procesa naučno-nastavnog rada na Univerzitetu u Sarajevu. U tom smislu, oblikovanje smjernica za funkcionalnu organizaciju nove biblioteke Univerziteta obuhvatilo je i niz projektnih aktivnosti organiziranih unutar jedanaest radnih grupa. Da bi Univerzitetska biblioteka u novoj zgradi mogla odgovoriti zahtjevima digi-talnog doba, bilo je potrebno temeljito proučiti raspoloživu literaturu na temu promjena, izazova i mogucih razvojnih pravaca univerzitetskih biblioteka, analizirati zatečeno stanje, uključiti što je moguce veci broj zainteresiranih dionika, posebno bibliotekara i kompjuterskih stručnjaka, na pripremama programske osnove i razrade svih temeljnih dionica predvidenog modela bibliotečkog sistema Univerziteta. Provedeno istraživanje korisničkih navika, potreba i očekivanja ukazalo je na neujednačenost postojeceg bibliotečko-informacijskog sistema, kako u dijelu ra-znovrsnosti i kvalitete bibliotečkih fondova, tako i u dijelu razvijenosti biblioteč-ko-informacijskih službi i usluga. U tom širokom rasponu pojavljuju se biblioteč-ko-informacijski centri s obimnim i raznovrsnim fondom, specijalnim zbirkama, uključujuci i zbirke rukopisa te stare i rijetke grade, kao i digitalne zbirke i usluge, na jednoj strani, dok s druge strane funkcioniraju i one bibliotečke jedinice koje još uvijek nisu uključene u jedinstveni bibliotečko-informacijski sistem niti kori-snicima pružaju usluge primjerene savremenom univerzitetu. Na temelju dobivenih podataka iz provedenog istraživanja očekuje se da Ekspertni tim i njegove radne grupe predlažu optimalna rješenja za organizaciju i upravljanje u novoj zgradi, posebno vezano uz nužno zapošljavanje kompetentnih stručnjaka za poslove koji u ovome trenutku nedostaju te nabavu odgovarajuce, moderne opreme, da potiču osnaživanje i sistemsko razvijanje korisnih službi i usluga (na primjer, bibliografske, bibliometrijske, obrazovne), aktivnosti na za-štiti i restauraciji grade u novom, opsegom skromnom, ali značajnom laboratoriju te da potiču digitalizaciju i razvoj digitalnih službi i usluga, uključujuci digitalnu zaštitu. Na internacionalnom nivou izgradnja nove biblioteke privuci ce zasigurno zanimanje stručnjaka te doprinijeti da se agencije za ISBN, ISSN, ISMN pri NUB-u BiH primjereno udome te da im se osiguraju optimalni uvjeti za pozicioniranje bibliotečke djelatnosti i izvan zemlje. Usto, NUB BiH je članica IFLA-e, CDNL-a, 136 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku CENL-a, Europeane, LIBER-a, saraduje s glavnim nacionalnim bibliotekama u Evropi i svijetu na temelju potpisanih bilateralnih ugovora, središte je Virtuelne biblioteke BiH, koja je dio COBISSS.NET-a i nudi usluge naučnicima, naučnim institucijama, Univerzitetu, i drugim zainteresiranim dionicima kroz E-CRIS.BH. Sve to upucuje na potrebu uključivanja NUB BiH u projekt te pažljivo promišljanje zadaca i razvojnih planova bibliotečko-informacijske djelatnosti na Univerzitetu u Sarajevu i šire, za što nova zgrada može osigurati nužne preduvjete. Prilikom planiranja nove bibliotečke zgrade, trebalo je ukazati i na potrebu uskla-divanja znanstvenog djelovanja u pravcu veceg stupnja kolaborativnih projeka-ta, pri čemu nova biblioteka može biti oslonac s obzirom na svoje integrirajuce informacijske usluge u digitalnome okruženju. Buduci da se predvida da se organizacija službi i usluga u novoj biblioteci u velikoj mjeri oslanja na ITK, komunikacijska i upravljačka znanja i vještine, dodatni podaci o kompetencijama (sistemski bibliotekari, kompjuterski i telekomunikacijski specijalisti, stručnjaci za digitalizaciju, digitalnu zaštitu, konzervatori i restauratori, stručnjaci za odnose s javnošcu, organizaciju informacija unutar semantičkog weba, izravan rad s korisnicima, da navedemo samo neke profile koji nedostaju) i potrebi usavrša-vanja, trebali bi biti medu prioritetima u pripremnoj fazi prije selidbe. Predvida se takoder temeljita promjena upravljanja zbirkama, uključujuci promišljenu nabavu e-izvora i sistematsko vrednovanje njihovog korištenja, visok stupanj kooperacije medu svim bibliotečkim jedinicama pri nabavi, pročišcavanju i deponiranju manje tražene grade u središnji repozitorij te značajan iskorak prema jedinstvenoj platformi za e-učenje, digitalnom repozitoriju i digitalnom arhivu. Nova zgrada biblioteke nesumnjivo je velik izazov, ali i gotovo idealna prilika da se njezini potencijali iskoriste na optimalan način za buduce djelovanje biblioteka i cijeloga Univerziteta. Literatura ALA. (2006). Moving libraries: ALA library fact sheet 14 [mrežna stranica]. Chicago: ALA. Dostupno 9. 4. 2019. na http://www.ala.org/Template.cfm?ContentID=131278&Section=li braryfactsheet&Template=/ContentManagement/ContentDisplay.cfm Aparac-Jelušic, T. (2000). Utjecaj promjena u akademskom obrazovanju na preoblikovanje knjižničnih službi i usluga. Glasnik Društva bibliotekara Split, 7, 39-51. Aparac-Jelušic, T. (2018). Program bibliotečke tehnologije: Koncepcijski plan - revidiran [polupublikacija, sastavni dio projektne dokumentacije arhitektonskog biroa AKSA, Zenica]. Zenica: AKSA. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 137 Lejía Kodric Zaimovic, Tatjana Aparac-Jelušic Brophy, P. (2005). Biblioteka u dvadeset prvom veku: nove usluge za novo informaciono doba. Beograd: Clio. Bryson, J., Usherwood, B. i Proctor, R. (2003). Libraries must also be buildings?: new library impact study. London: Resource. Choy, F. C. (2011). From library stacks to library-in-a-pocket: will users be around?. Library management, 32(1-2), 62-72. Clayton, P. i Gorman, G. E. (2001). Managing information resources in libraries: collection management in theory and practice. London: Facet. Cobiss.net (2017). Statistika korištenja grade članica Cobiss.net-a u Bosni i Hercegovini. Maribor: Institut informacijskih znanosti. Dostupno 27. 6. 2019. na http://home.cobiss.ba/ bh/o_cobissu/dokumenti/STAT_P0ZAJMICA_2018_BH.pdf Dizdar, S. i Kodric, L. (2010). Modeli redefiniranja visokoškolskih biblioteka u savremenom obrazovnom okruženju: ka digitalnoj informacijskoj pismenosti i digitalnim uslugama. U H. Bašic, F. Muslic i B. Dizdarevic (ur.), IV. Savjetovanje o reformi visokog obrazovanja (str. 271-285). Sarajevo: Univerzitet u Sarajevu. Drijfhout, D. (2017). On the move from Pretoria to Cape Town: case studies at the National library of South Africa [rad predstavljen na konferenciji IFLA World Library and Information Congress 2017 - Wroclaw, Poland - Libraries. Solidarity. Society. Session 170 - Preservation and Conservation with Rare Books and Special Collections]. Dostupno 9. 4. 2019. na http://library.ifla.org/1694/ Ghon, K. (2015). Moving a library can be easy, but planning and project management is key. U Proceedings of the Charleston Library Conference. Dostupno 9. 4. 2019. na https:// docs.lib.purdue.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1738&context=charleston Gkinni, Z., Tsaroucha, C. i Sarris, N. (2017). The National Library of Greece: moving into a new era [rad predstavljen na konferenciji IFLA World Library and Information Congress 2017 - Wroclaw, Poland - Libraries. Solidarity. Society. Session 170 - Preservation and Conservation with Rare Books and Special Collections]. Dostupno 9. 4. 2019. na http:// library.ifla.org/1654/ Holmgaard Larsen, J. (2010). Nordic public libraries 2.0. Copenhagen: Danish Agency for Libraries and Media. IFLA. Section on Acquisition and Collection Development. (2018). Guidelines for collection development policy using the Conspectus Model. Haag: IFLA. Dostupno 9. 4. 2019. na https://www.ifla.org/publications/guidelines-for-a-collection-development-policy-using--the-conspectus-model Kodric Zaimovic, L. (2012). Obrazovanje za buducnost: uloga biblioteka u elektronskom obrazovnom okruženju. U M. Arnaut (ur.), IV. Medunarodni naučno-stručni skup Edukacija za buducnost: zbornik radova (str. 81-88). Zenica: Pedagoški fakultet u Zenici. Larson, J. (2012). CREW: a weeding manual for modern libraries. Austin: Texas State Library and Archives Commission. Dostupno 9. 4. 2019. na www.tsl.state.tx.us/ld/pubs/crew/ index.html Majstorovic, Z. (2009). Razvoj zbirki u sveučilišnom knjižničnom sustavu primjenom Conspectus modela. Doktorska disertacija. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu. 138 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109-139 Izazovi oblikovanja programske osnove za savremenu univerzitetsku biblioteku Matthews, G. i Walton, G. (ur.). (2013). University libraries and space in the digital world. London: Routledge. NMC Horizon report: higher education edition. (2016). B. k.: New Media Consortium. Do-stupno 9. 4. 2019. na http://cdn.nmc.org/media/2016-nmc-horizon-report-he-EN.pdf Petrak, J. i Aparac-Jelušic, T. (2005). Knjižnice na hrvatskim sveučilištima: tradicija i pro-mjene. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 48(1), 13-30. Staley, D. L. i Malenfant, K. J. (2010). Futures thinking for academic librarians: higher education in 2025. Information services and use, 30(1-2), 57-90. doi 10.3233/ISU-2010-0614 Šahovic, S. (2014). Idejni projekt Univerzitetske biblioteke Univerziteta u Sarajevu. 18/10513/01-2014. Stepen projekta: Idejni. Faza projekta: tehnologija biblioteke i cirkulacija publikacija. Knjiga VIII, prilog 1. Datum izrade: oktobar 2013. - januar 2014. Škrijelj, R. (ur.). (2018). Izvještaj o radu Univerziteta u Sarajevu za 2017. godinu. Sarajevo: Univerzitet u Sarajevu. Dostupno 9. 4. 2019. na https://www.unsa.ba/sites/default/files/ dodatak/2018-09/Izvjestaj%20o%20radu%20za%202017%20godinu.pdf Virkus, S. i Uukkivi, A. (2015). Students perceptions and experiences of intercultural communication in library and information science education programmes. Qualitative and quantitative methods in libraries (QQML), 4, 21-31. Zakon o visokom obrazovanju. (2017). Zakon o visokom obrazovanju u Kantonu Sarajevo. Službene novine Kantona Sarajevo, 32(33), 1-39. dr. Lejla Kodric Zaimovic Filozofski fakultet, Univerzitet u Sarajevu, Franje Račkog 1, 71000 Sarajevo e-pošta: lejla.kodric-zaimovic@ff.unsa.ba dr. Tatjana Aparac-Jelušic Profesor emerita e-pošta: aparact@gmail.com Knjižnica, 2019, 63(1-2), 109- 139 139 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice - primer knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Evaluation of indoor environment's quality in a higher education library - a case study of the library at the Faculty of civil and geodetic engineering, University of Ljubljana Teja Koler Povh, Mateja Dovjak Oddano: 27. 2. 2019 - Sprejeto: 5. 7. 2019 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific article UDK 022:005.336.3:[027.7:624(497.4)] Izvleček Namen: Namen članka je izvedba študije obstoječih določil za knjižnice z vidika knjižničarske in delovnopravne zakonodaje za zagotavljanje udobja in varnosti v knjižnicah, s poudarkom na visokošolskih knjižnicah. Na osnovi rezultatov študije je bilo izvedeno vrednotenje prostora vzorčne visokošolske knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Metodologija/pristop: Izveden je pregled knjižničnih in delovnopravnih določil za visokošolske knjižnice in izdelana shema aktivnih con vzorčne visokošolske knjižnice Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG). Določila in tehnične norme so aplicirane v vzorčno knjižnico UL FGG. V njej je bila izvedena raziskava kakovosti notranjega okolja, ki je vključevala meritve petih parametrov in evalvacijo. Rezultati: Ob upoštevanju priporočil IFLA načel in tehničnih določil za varno in udobno notranje okolje knjižnice smo izdelali funkcionalno shemo za knjižnico UL FGG. Na podlagi rezultatov opravljenih meritev izbranih parametrov notranjega okolja smo izdelali presojo kakovosti notranjega okolja vzorčne knjižnice UL FGG po določilih knjižničarske in varstvene zakonodaje. Omejitve raziskave: Raziskava kakovosti notranjega okolja v vzorčni visokošolski knjižnici je bila opravljena v času spomladanskega izpitnega obdobja, ko utrip knjižnice ni 141 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak običajen, zato bi jo bilo v prihodnosti smiselno ponoviti in rezultate meritev ponovno evalvirati. izvirnost/uporabnost raziskave: Na osnovi zakonskih in tehničnih določil je izdelana funkcionalna shema za razporeditev prostorov in opremo za vzorčno knjižnico UL FGG, ki je uporabna tudi za druge visokošolske knjižnice. Uporabljena metodologija za presojo kakovosti notranjega okolja je skladna z IFLA načeli, priporočilne vrednosti izbranih parametrov so natančno opredeljene v tehničnih določilih in navedene v rezultatih raziskave. Ti imajo uporabno vrednost za gradnjo ali prenovo knjižničnih prostorov v duhu zasnove varnega in udobnega notranjega okolja za obiskovalce knjižnic in zaposlene v njih ter zagotavljanja kakovostne hrambe gradiva. Ključne besede: visokošolske knjižnice, kakovost notranjega okolja, pravna določila, tehnična določila, parametri notranjega okolja, študija primera, Knjižnica Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Abstract Purpose: The purpose of this article is to study the existing provisions for libraries in terms of librarianship and labour legislation to ensure comfort and safety in libraries, with an emphasis on higher education libraries. On the basis of the study results, the space of a sample higher education library of the Faculty of Civil and Geodetic Engineering at the University of Ljubljana will be evaluated. Methodology/approach: An overview of library and labour law provisions for higher education libraries has been carried out, and a model scheme of active zones of a sample higher education library of the Faculty of Civil and Geodetic Engineering at the University of Ljubljana (hereinafter UL FGG) has been formulated. The provisions and technical standards have been applied to the UL FGG sample library. A quality study of the sample library indoor environment was carried out, which included measurements of five parameters and evaluation. Results: Taking into account the recommendations of the IFLA principles and technical specifications for the safe and comfortable indoor library environment, the functional scheme for the UL FGG sample library was created. Based on the results of the performed measurements for selected parameters, we assessed the indoor environmental quality of the UL FGG library according to the provisions of library and work protection legislation. Research limitation: The study of the indoor environmental quality in the sample higher education library was carried out during the Spring Examination period, when the library operated in special conditions. Therefore, it would be useful to repeat it in the future and to re-evaluate the measurement results. Originality/practical implications: On the basis of legal and technical provisions, a functional scheme for the allocation of premises and equipment for the UL FGG sample library has been developed, which is also applicable to other higher education libraries. The methodology used for assessing the indoor environmental quality is in accordance with the IFLA principles. The recommended values of the selected parameters are precisely defined in the technical specifications and listed in the research results. They 142 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice have a practical value for the construction or renovation of library buildings in the spirit of designing a safe and comfortable indoor environment for library visitors and staff as well as ensuring the conditions for quality storage of materials. Keywords: academic libraries, indoor environmental quality, legal provisions, technical specifications, indoor environment parameters, case study, Library of Faculty of Civil and Geodetic Engineering at the University of Ljubljana 1 Uvod Osnovni namen knjižnične zgradbe je zagotavljanje prostora za zbiranje, urejanje, hranjenje in ponudbo informacijskih virov na različnih nosilcih zapisa. Vse bolj izrazite pa so potrebe sodobnega človeka in družbe po druženju, stikih z vrstniki in pripadniki drugih generacij ter preživljanju prostega časa v udobnem in varnem okolju, ki ga prepoznavajo v knjižnicah. Predvsem v visokošolskih knjižnicah so pomembne tudi potrebe uporabnikov po zagotavljanju stimulativnega okolja za učenje, delo in študij, vključujoč pogoje za skupinsko in tudi individualno delo. Za zagotavljanje vseh zgoraj naštetih aktivnosti in zadovoljitev vseh navedenih potreb uporabnikov je nujno namensko načrtovanje knjižnice in vseh njenih prostorov, pri katerem morajo sodelovati knjižničarji kot verodostojni zastopniki stroke in uporabnikov storitev ter strokovnjaki, kot so arhitekti in gradbinci ter strokovnjaki za varnost pri delu. Za vzdržnost finančnih aspektov mora skrbeti financer - upravitelj stavbe. Literature, v kateri bi bile knjižnice obravnavane kot stavbe, v slovenščini ni v izobilju. Manko je predvsem na področju morfologije načrtovanja knjižnic kot stavb, katerih namen ni le hramba in izposoja knjižničnega gradiva, temveč tudi v raznoliki aktivnosti uporabnikov. V pričujočem članku smo izdelali pregled obstoječe literature o knjižnici kot stavbi in njeni opremi, proučili knjižnično ter delovnovarstveno zakonodajo z vidika zagotavljanja udobja in varnosti v knjižnicah, s poudarkom na visokošolskih knjižnicah. Izdelali smo pregled obstoječih standardov in priporočil in le-ta preverili v dejanskem okolju, to je v knjižnici Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL FGG), ki smo jo v ta namen kot vzorčni primer tudi podrobneje predstavili. V zaključku članka smo predstavili rezultate meritev izbranih parametrov kakovosti notranjega okolja knjižnice UL FGG in jih evalvirali. 1.1 Stavbo knjižnice oblikujejo potrebe časa Ob ustanovitvi prvih univerz v Evropi so bile ustanovljene tudi prve knjižnice, sprva kot zbirke knjig učiteljev, spravljene v njihovih delovnih prostorih, kasneje kot majhne kolegijske knjižnice v prostoru znotraj učiteljišča. Do leta 1500 je Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 143 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak imelo le malo univerz posebne knjižnične stavbe, med njimi sta bili knjižnica Univerze Heidelberg zgrajena leta 1442 in knjižnica Univerze Dunaj, zgrajena leta 1475. Izum tiskarskega stroja je povzročil, da je bilo v letih med 1450 in 1500 natisnjenih 8 milijonov knjig, kar je toliko, kot so jih s prepisovalci uspeli razmnožiti v 1000 letih pred tem. Z istočasnim razvojem univerz in znanosti se je pojavila potreba po knjižnicah kot stavbah, saj majhne oddelčne knjižnice znotraj stavb, kjer se je odvijal študijski proces, prostorsko niso več zadoščale tedanjim razmeram. Največ univerzitetnih knjižnic je bilo zgrajenih v Veliki Britaniji in Nemčiji, v njih so bili prostori ločeni po funkcionalnosti. Prostori za bralce so bili ločeni od delovnih prostorov za osebje knjižnice in od skladišč knjižničnega gradiva. Stroga delitev prostorov je bila opuščena v stavbah knjižnic, zgrajenih predvsem v 21. stoletju, kjer je uporabnikom omogočen stik z gradivom v obliki prostega pristopa do gradiva, predvsem pa je uporabnikom namenjenega več prostora za njihove potrebe in aktivnosti. Pri gradnji novih knjižnic so upoštevali načelo funkcionalne, modularne in fleksibilne gradnje. Pri tem načinu gradnje so prostori, namenjeni uporabnikom in knjigam, vse bolj povezani (Sapač, 2000). Pri načrtovanju knjižnične stavbe je po besedah arhitekta Toma Findleja treba upoštevati potrebe uporabnikov, to je obiskovalcev, zaposlenih strokovnih in ostalih delavcev ter arhitektov, ki si z izgledom stavbe prizadevajo prispevati k podobi širšega prostora (Boone, 2002). V literaturi zasledimo, da sodobni uporabniki knjižnice obiskujejo iz drugačnih nagibov, kot v bližnji preteklosti, ko so vanje zahajali predvsem zaradi preskrbe s knjižničnim gradivom. V splošnih knjižnicah iščejo prostor za druženje, doživljanje prijetnih trenutkov na organiziranih prireditvah in dogodkih, kot so razstave, ure pravljic, nastopi in predstavitve različnih interesnih skupin, ali pa ob samostojnem prebiranju izbrane literature, brskanju po spletu. V visokošolskih knjižnicah pa ob preskrbi z učbeniki in strokovnim gradivom pričakujejo predvsem primeren prostor in infrastrukturo za učenje in študij (Reidsma, 2015; Schmidt in Etches, 2014). V visokošolskih knjižnicah so v ospredju potrebe po čitalniških mestih za individualni tihi študij ter prostorih za skupinsko učenje in izmenjavo mnenj (Fernández-Ardevol, Ferran-Ferrer, Nieto-Arroyo in Fenoll, 2018). Kot v študiji o kakovosti in vrednosti knjižnice v očeh uporabnikov NUK-a, ki je bila prvič izvedena pred 30 leti, zadnjič pa leta 2013, ugotavlja Ambrožič (2015), uporabniki knjižnico obiščejo predvsem zaradi uporabe njenih prostorov za študij in za izposojo gradiva. Ocena ugodnega vpliva knjižnice na kakovost njihovega študija in dela je v zadnjih letih višja in izkazana z večjim deležem uporabnikov (64 %) kot v začetnih letih študije (od 1987). Kot najpomembnejša razloga za 144 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice delo v čitalnici uporabniki izpostavljajo primerne študijske pogoje in spodbudno okolje za študij. Pričakovanja uporabnikov čitalnice se nanašajo predvsem na: opremo čitalnice, čas odprtosti, prijazno in strokovno podkovano osebje v knjižnici, enostaven fizični dostop do čitalnice in čim hitrejšo dosegljivost knjižničnega gradiva. Za oboje je potrebno kakovostno bivanjsko okolje. Zanimalo nas je, kako je le-to opredeljeno v obstoječi literaturi. 2 Pregled objav o knjižnicah kot stavbah Literature, v kateri bi bile knjižnice obravnavane kot stavbe, v slovenščini ni v izobilju. Temeljit pregled sta opravila Kalan in Južnič (2015) in ugotovila, da so se v slovenskem prostoru s to tematiko praviloma ukvarjali knjižničarji, vedno v sodelovanju z arhitekti in drugo strokovno javnostjo (Korže-Strajnar, Mrevlje--Polak in Skulj, 1984; Novljan, Potokar in Slokar, 2001). V obdobju od 1984 do 2015 so izšla nekatera omembe vredna dela: 2002 prevod standardov IFLA (angl. International Federation of Library Associations) za splošne knjižnice, kjer so poudarjeni tudi kazalniki za knjižnico kot stavbo in prostor, leta 2005 prevedena Načela IFLE za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim (Adcock, 2005) in leta 2007 Smernice IFLE za gradnjo knjižničnih stavb (Latimer in Niegaard, 2007). Knjižnica kot prostor je obravnavana tudi v zborniku mednarodnega posvetovanja ob stoletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (Ferlež in Legat, 2003) in v monografiji Arhivski depoji v Sloveniji (Vodopivec, 2009), temo pa obravnavajo tudi posamezni strokovni članki, objavljeni v strokovnih revijah knjižničarjev in/ ali arhitektov ter gradbincev. V preteklosti je bilo veliko naporov vloženih v pripravo standardov in priporočil za delovanje knjižnic - za vsako vrsto knjižnice posebej, saj se tudi njihove dejavnosti razlikujejo glede na poslanstvo in uporabnike. Navedeni so v Preglednici 1 v članku Dovjak, Koler Povh in Kunič (2019). Opredelitev prostorskih pogojev in pogojev za opremo je v njih zelo splošna, saj v slovenskem prostoru pogrešamo priročnike s smernicami za izgradnjo in opremo knjižnic za njihovo funkcionalno delovanje ter prijetno počutje v njih. Tovrstne literature je veliko v mednarodnem prostoru, novejša je tudi elektronsko dostopna, pa tudi prevedena v slovenski jezik. Nekaj je je predstavljene v nadaljevanju. V gradbeništvu in stavbarstvu je kot eden temeljnih priročnikov za stavbarstvo uveljavljen priročnik nemškega arhitekta Ernsta Neuferta: Projektiranje v stavbarstvu. Prvič je izšel leta 1936 (Neufert, 1936) in že 1952 bil izdan tudi v srbohrvaškem jeziku z naslovom Pravila gradevinarstva (Neufert, 1952). Do danes je v domovini dosegel že 41. izdajo (leta 2016), v njej pa je na 600 straneh velikega Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 145 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak formata (31 cm) kar 6000 ilustracij. Prva slovenska izdaja je izšla leta 2002 (Neu-fert, 2002), prenovljena in razširjena izdaja je izšla še leta 2008 (Neufert, 2008). Priročnik odlikuje množica podatkov in tehniško natančne predstavitve v obliki grafikonov, risb, preglednic, vse pa z osredotočenostjo na človeka in izhajajoč iz njegove potrebe po funkcionalni rabi prostorov in zgradb za vsestransko delovanje. V obsežnem priročniku so obdelani vsi tipi zgradb, od stanovanjskih, poslovnih do zdravstvenih, šolskih in športnih objektov. V novejših izdajah so kot odziv na globalne izzive podrobno obdelana poglavja: okoljski vplivi, trajno-stni razvoj, obnovljiva energija, ravnanje z odpadki in posledično dodana nova poglavja, med drugimi o toplotni in zvočni izolaciji. Priročnik smo v naši raziskavi podrobno proučili in ugotovili, da so knjižnice uvrščene med poslovne zgradbe, kjer so na 6. straneh in v 7. poglavjih (Osnove, Oprema, Izposoja, Javne knjižnice, Znanstvene knjižnice, Arhiv) opredeljene ureditve za štiri vrste knjižnic (javne, znanstvene, deželne, specialne). Visokošolske knjižnice v omenjenem priročniku prepoznamo pod imenom znanstvene. V vsaki knjižnici so opredeljena tri območja površin: območje za izposojo in branje, skladišče in uprava. Za vsako posebej so ob površinskih določeni tudi parametri za ugodje počutja, kot na primer za razsvetljavo, klimo in varnost. Med tujimi viri izpostavljamo standard ISO/TR 11219:2012 Information and documentation - Qualitative conditions and basic statistics for library buildings - Space, function and design (2012), v katerem so zajete specifikacije za izgradnjo in opremo vseh vrst knjižnic, zlasti pa splošnih in visokošolskih. Opredeljuje prostorske zahteve za tri strogo ločena območja prostorov, posebej za uporabnike, za zaposlene in za gradivo, dodatno pa vključuje tehnične vidike, kot so funkcionalnost konstrukcij za neovirano gibanje uporabnikov in zaposlenih, opredeljuje sisteme za zagotavljanje varnosti ter sisteme za zagotavljanje udobnega bivanja, opredeljene z akustičnimi in svetlobnimi pogoji. Priporočila so dobrodošla pri snovanju novih in pri obnovi obstoječih knjižničnih stavb, ne upoštevajo pa specifičnih nacionalno ali regionalno opredeljenih zahtev za knjižnične stavbe. Uporaben je tudi ameriški portal WBDG (2019), kjer so zbrane strokovne informacije za celostno obravnavo izgradnje, od smernic in standardov preko prikaza načrtov, do predstavitve dobrih praks izvedbe, posebno za konkretne ustanove, kot so knjižnice in celo visokošolske knjižnice.1 Na portalu WBDG poudarjajo, da naj bo »rezultat načrtovanja visokošolskih knjižnic v dosegu tihega, udobnega in primernega prostora za študij«. Predelni elementi znotraj objekta pa naj omogočajo fleksibilnost in morebitne razširitve v prihodnosti. 1 Glej : http://www.wbdg.org/building-types/libraries/academic-library. 146 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice - Zakonske zahteve, ki veljajo za Slovenijo, podajajo zahteve za stavbe na splošno. Konkretne zahteve za posamezna področja kakovostnega notranjega okolja za knjižnice so skope in navedene zgolj kot priporočila in ne zahteve. Pregled literature je pokazal, da priročniki nudijo kakovostne informacije o zasnovi knjižničnih prostorov, s poudarkom na kakovostnem notranjem okolju za potrebe hrambe in izposoje gradiva. Opažamo, da je pomanjkljivo opredeljeno področje kakovosti notranjega okolja z vidika uporabnika. V novem Gradbenem zakonu (2017) je navedeno, da naj se projekt pripravi po načelih integralnega projektiranja, kjer mora biti vključena tudi stroka. Torej leži na plečih zavednega projektanta ali bo povabil v tim tudi strokovnjake knjižničarje ali ne. Zato se pogosto zgodi, predvsem zaradi ekonomskih interesov, da ostane integralno projektiranje nerealizirano. 3 Raziskava določil o kakovostnem notranjem okolju za visokošolske knjižnice Za temeljit pregled stanja na področju zakonodaje in tehničnih smernic smo izvedli študijo obstoječih določil, standardov in priporočil za vzpostavitev kakovostnega notranjega okolja v visokošolski knjižnici, trenutno veljavnih v slovenskem prostoru, ločeno za določila v knjižnični stroki in določila z vidika varovanja zdravja ter zagotavljanja udobja pri delu v knjižnici in njeni uporabi. V nadaljevanju smo predstavili knjižnico UL FGG in izvedli presojo njene ustreznosti z veljavnimi določili knjižnične stroke in določili za zagotavljanje varnosti in zdravja. V poglavju 4 smo določila primerjali z dejanskim stanjem v knjižnici UL FGG kot vzorčni knjižnici, zato smo se tudi pri proučevanju določil osredotočili na pogoje za visokošolske knjižnice. 3.1 Določila knjižničarske stroke IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim (Adcock, 2005) predpisujejo ukrepe za ustrezno ravnanje z gradivom in opredeljujejo relativno vlago, temperaturo, plinske in prašne delce v zraku ter svetlobo kot možne povzročitelje reakcij, ki lahko trajno poškodujejo knjižno gradivo. Implementirana so v nacionalne zakonodaje, tudi v slovensko. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 147 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak V Zakonu o knjižničarstvu (2001) so v 36. členu zelo splošno opredeljeni pogoji za knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo. Te morajo (med drugim) imeti ustrezen prostor in opremo. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) za vse vrste knjižnic določa nujnost sodobne opreme, potrebne za izvajanje informacijske in komunikacijske dejavnosti, ki mora biti ustrezna za zaposlene in uporabnike. Posebej za visokošolske knjižnice pa predpisuje ustrezen prostor glede na obseg nalog, ki jih opravlja, postavitev dela zbirke v prosti pristop in ustrezno opremo. Čistopis Pravilnika o splošnih pogojih poslovanja knjižnic UL (2018) je bil sprejet na seji Senata UL dne 25. 9. 2018 in ob opredelitvi nalog in storitev knjižnice opredeljuje v 7. poglavju (v členih od 47 do 55) uporabo knjižničnih prostorov in opreme z vidika zagotavljanja opravljanja storitev in ohranjanja reda v knjižnici. Posebej je izpostavljena uporaba knjižničnih prostorov in storitev za uporabnike s posebnimi potrebami. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012-2020) (2012) predpisujejo, da morajo biti prostori knjižnice v bližini prostorov, kjer se izvaja izobraževalni in znanstvenoraziskovalni proces visokošolskega zavoda. Velikost prostorov knjižnice naj bo ustrezna številu potencialnih uporabnikov in njihovih informacijskih potreb, skladna z obsežnostjo zbirke gradiv, vrsto in obsegom storitev knjižnice in tudi s številom zaposlenih v knjižnici. Za osebje naj zagotovi primerne delovne prostore, ki omogočajo tudi izvajanje najzahtevnejših strokovnih del. Prostori ter oprema za hranjenje knjižničnega gradiva morajo omogočati njegovo pravilno postavitev in organiziranost. Uporabnikom mora skladno s svojim poslanstvom, kjer prevladuje podpora študijskemu in raziskovalnemu procesu matične ustanove, zagotavljati prostore za skupinski in individualni študij ter prostore za podporne dejavnosti, kot so tiskanje in fotokopiranje gradiva in uporabo multime-dijskega gradiva. Nujna je tudi razpoložljivost računalniških mest. Priporočljiva je vzpostavitev prostora za počitek in sprostitev. Za širšo javnost se zapoveduje tudi razpoložljivost in opremo prostorov za razne prireditve ter izobraževanje in usposabljanje uporabnikov. Oprema za uporabnike mora biti funkcionalna, varna, primerna za premikanje, skladno z dejavnostmi v knjižničnem prostoru in ustrezna tudi za fizično ali drugače ovirane osebe. Strokovni standardi v 4. poglavju opredeljujejo pogoje primernosti prostorov in opreme za izvajanje dejavnosti visokošolske knjižnice, kjer so izpostavljeni okolj-ski pogoji, kot so: ustrezna osvetlitev, prezračevanje, zvočna zaščita, temperatura in vlaga. Mi bi dodali še potrebo po spremljanju koncentracije CO2. 148 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice Upoštevanje zgoraj navedenih določil smo preverili na vzorcu avtoricama domi-cilne knjižnice, to je knjižnice UL FGG. Opisano je v poglavju 4. 3.2 Definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev Za potrebe bioklimatskega načrtovanja notranjega okolja visokošolskih knjižnic je nujna definicija aktivnih con in zahtevanih pogojev za knjižno gradivo, zaposlene in uporabnike/obiskovalce. Določitev aktivnih con ali prostorov z isto namembnostjo vključuje razporeditev, zasnovo, izvedbo, lokacijo in velikost aktivnih con (Dovjak in Kukec, 2019). Knjižnica ima običajno tri glavne cone, prostore za uporabnike (tudi za funkcionalno ovirane osebe), prostore za gradivo - skladišča in prostore za zaposlene - upravo. Vrsta in obseg posameznih aktivnosti definirajo potrebo po aktivnih prostorih (Neufert, 2008). Elementi aktivnih con in zahtevanih pogojev so podrobno opredeljeni v Dovjak idr. (2019). Na osnovi predpisanega smo izdelali funkcionalno shemo aktivnih con za visokošolsko knjižnico UL FGG (Slika 1). uprava knjižnice skupni delovni prostor vhod 1 izposoja vhod 2 bralne/delovne površine za uporabnike prireditve individualni delovni prostor skladiščni del Slika 1: Funkcionalna shema knjižnice UL FGG, oblikovana po zgledu Neufert, 2008, str. 251 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 149 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak Ugotavljamo, da funkcionalna shema knjižnice UL FGG v vsem ustreza priporočilnemu modelu. Vzorčna shema nudi večjo funkcionalnost z dvema ločenima vhodoma, ki osmišljata naravo obiska knjižnice (izposoja, informacije o gradivu) ali obisk v upravi - evidenca naročil, izvedba naročenih del, kot so npr. bibliografije raziskovalcev). Dodatni prostor za strokovno zahtevna dela, kot so katalogizacija in izgradnja informacijskih sistemov na koncu knjižnice, v zavetju skladiščnega prostora, ki je za uporabnike nedostopen, z zagotovljeno naravno svetlobo, je dodana vrednost knjižnice UL FGG, ki presega splošno shemo knjižnic (Neufert, 2008, str. 251). Problem gibalno oviranih oseb v knjižnici UL FGG predstavlja kratka osna razdalja med sosednjimi regali, prav tako višinska razporeditev gradiv. Zanje je nujna pomoč knjižničarja ali obiskovalcev knjižnice. Vložišče vhod za dostavo Uprava knjižnice Tehnična obdelava gradiva, vhodno knjiženje Sprejem gradiva, urejanje dokumentacije naročil in plačil Uprava - center za finančno poslovanje Bibliotekar Uporabnik Finančno administrativna obdelava Strokovna obdelava-katalogizacija, inventarizacija Razporejanje gradiva IZPOSOJA Slika 2: Primer poti obdelave knjige od prejema do izposoje v knjižnici UL FGG (oblikovano po zgledu Neufert, 2008, str. 251) 150 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice Pri definiranju aktivnih con knjižnice pa je treba upoštevati tudi delovne faze posameznih dejavnosti v knjižnici, kot je na primer pot obdelave knjige od prejema do izposoje. Delovni proces od pridobitve gradiva v knjižnico do izročitve uporabniku je prikazan na Sliki 2. 3.3 Tehnična priporočila za visokošolske knjižnice V nadaljevanju so predstavljena zakonska določila in tehnična priporočila za visokošolske knjižnice. Preglednica 1: Nabor tehniških zahtev pravilnikov, priporočil in standardov Svetloba in razsvetljava: • Zahteve Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih: Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori podnevi praviloma osvetljeni z naravno svetlobo. Razpored, velikost, število in kakovost površin za osvetljevanje z naravno svetlobo mora zagotoviti osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, delavcem pa vidni stik z okoljem. Velikost površin za osvetljevanje delovnih mest z naravno svetlobo v posameznem delovnem prostoru mora znašati najmanj 1/8 talne površine prostora. Prozorna površina posameznega okna mora, v odvisnosti od globine prostora, znašati najmanj: a) 1 m2 pri globini prostora do 4 m; b) 1,5 m2 pri globini prostora nad 4 m. Višina in širina okna morata znašati najmanj 1 m. Višina spodnjega roba okna oziroma parapet ne sme biti višji od 1,5 m. • Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost najmanj 200 lx. Delovna mesta, na katerih delavci opravljajo dela z večjimi vidnimi zahtevami, mora delodajalec opremiti z dodatno lokalno razsvetljavo. • Priporočene vrednosti za čitalnice po SIST EN 12464-1:2011 (2011): srednja vrednost osvetljenost ne sme pasti pod 500 lx, indeks bleščanja UGR 19, enakomernost osvetljenosti na delovni površini (Uo) 0.6, Ra 80. • Priporočene vrednosti za knjižne police po SIST EN 12464-1:2011 (2011) 200 lx, UGR 19, Uo 0.6, Ra 80. • Dnevno svetlobo načrtovati po EN 17037:2019 (SIST EN 17037, 2019). • Priporočena raven osvetljenosti za splošen oddelek za uporabnike po Neufert (2008): 250-300 lx. • Priporočena raven osvetljenosti za čitalnice in delovne povšine, kataloge, informacije, izposojo po Neufert (2008) je 500 lx. • Izogibati se neposredni sončni svetlobi, UV in IR del uničuje papir in vezavo (Neufert, 2008; Adcock, 2005, str. 49). Stopnja osvetlitve je odvisna od jakosti in časa osvetlitve, ob močni svetlobi naj bo čas osvetlitve v izogib poškodbam gradiva krajši. (Adcock, 2005, str. 49). Toplotno okolje in zračna vlaga: • Zahtevana temperatura zraka po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (2002): v času brez ogrevanja med 22 °C in 26 °C, priporočljivo 23 °C do 25 °C, v času ogrevanja med 19 °C in 24 °C, priporočljivo od 20 °C do 22 °C. • Priporočena temperatura zraka za uporabnike po Neufert (2008) 20±2°C; 50±5% RH. • Priporočena temperatura zraka za skladišče gradiva po Neufert (2008) 18 ±2 °C; 50±5% RH. • Zahtevana relativna vlažnost zraka 30-60% (Neufert, 2008). • IFLA načela ... (Adcock, 2005) poudarjajo, da idealne stopnje relativne vlage in temperature, ki bi bila ustrezna za vse vrste gradiva, ni. »Povišana temperatura in relativna zračna vlaga pospešujeta kemične reakcije v organskih materialih (str. 45).« Posledično se zgodijo Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 151 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak poškodbe, kot so izsušenost matriala in posledična krhkost, drobljivost ob povišani temperaturi in prenizki zračni vlagi ali pojav plesni ob previsoki zračni vlagi (nad 70 %), tudi ob nizki temperaturi. Bolj kot trajno neustrezne razmere teh dveh parametrov pa je za gradivo škodljivo njuno nihanje, še posebej, če se intenzivno in v kratkih časovnih intervalih. Posledice se kažejo kot pokanje črnila, vihanje platnic in pokanje emulzije na fotografijah. • Za knjižnične prostore, v katerih se nahajajo obiskovalci in tudi gradiva v prostem pristopu, je pomembna vzpostavitev in vzdrževanje toplotnega stanja, primernega za bivanje človeka v prostoru, to je med 20 in 22 stopinjami Celzija in pri tem ohranjati kompromisno mero zračne vlažnosti, na katero vpliva narava gradiva, lokalni klimatski pogoji in možnosti za nadzor klimatskih razmer (Adcock, 2005, str. 46). Pomembno je ohranjati zračno vlago v taki meri, da je ohranjena gibljivost gradiva in onemogočen razvoj plesni. • Priporočljive vrednosti: Pri temperaturi 10 stopinj Celzija naj bo zračna vlaga 9 g/m3 zraka, pri 20 stopinjah Celzija pa naj znaša 17 g/m3. S segrevanjem zraka je relativno zračno vlago možno ohranjati le z dodajanjem vlage, npr. z vlažilniki (Adcock, 2005; str. 9). Kakovost zraka: • Priporočena količina zunanjega zraka za prezračevanje knjižnice po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (2002) znaša 30 m3/h/osebo, ocenjena največja gostota 20 ljudi/100 m2. • Priporočena količina zraka 20 m3/h/osebo (Neufert, 2008). • Pri manjši globini priporočeno naravno prezračevanje (Neufert, 2008). • Priporočena količina za skladišče gradiva 3 m3/h/m2, filtracija onesnaževalcev glede na lokacijo, npr. NOX, SO2, prah (Neufert, 2008). • Specifične zahteve za posebne zbirke. • Preprečiti rast in razvoj plesni. • Preveriti optimalne vrednosti za prezračevanje in jih dopolniti z dognanji znanstvenih raziskav. Zvok in akustika • Dopustna ekvivalentna raven hrupa za najzahtevnejše mentalno delo znaša 45dB (splošni hrup), 40 dB (neproizvodni viri) po Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (2001). • V varovanem prostoru knjižnice ne sme presegati mejnih ekvivalentih ravni hrupa v danem časovnem intervalu ali času merjenja 35 dB(A) (za dan, večer, noč). • Mejne ravni hrupa v varovanem prostoru knjižnice za obratovalno opremo ne smejo presegati 35 dB(A). • Optimalno vrednost reverberacijskega časa za obravnavani prostor se izračuna v skladu s postopkom, opisanim v Tehnični smernici TSG-1-005: Zaščita pred hrupom (2012, str. 28-29) in Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah (2012). • Mejne vrednosti izolirnosti pred zvokom po zraku in maksimalne ravni zvočnega tlaka udarnega hrupa za posamezne notranje ločilne konstrukcije so navedene v Tabeli 7, v Tehnični smernici TSG-1-005: Zaščita pred hrupom (2012) in v Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah (2012). Mikroklimatske zahteve za gradivo in delavca se lahko razlikujejo, zato je treba izvesti ostale ukrepe varstva in zdravja pri delu. 152 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice 4 Raziskava - ugotavljanje kakovosti notranjega okolja na primeru knjižnice UL FGG Na osnovi pregleda v poglavju 2 omenjene strokovne literature o načrtovanju ugodnega notranjega okolja in pripadajočih strokovnih določil, priporočil, standardov in smernic knjižničarske stroke in stroke za zagotavljanje zdravja na delovnem mestu in v javnih prostorih, smo se odločili za izvedbo raziskave o ustreznosti bivanjskih pogojev notranjega okolja, izraženih s petimi parametri, v domicilni knjižnici, to je knjižnici UL FGG, za katero predvidevamo dosledno upoštevanje omenjenih določil. Meritve izbranih parametrov kakovosti notranjega okolja smo izvajali v času od 11. do 15. februarja 2019 trikrat dnevno, to je ob 9.00. 12.00 in 15.00 na 5 lokacijah po knjižnici (pult za izposojo, skladišče za knjige s prostim pristopom, čitalnica--miza pri oknu, čitalnica-miza v notranjosti, pripravljalnica-skupni prostor). Izbrani parametri kakovosti notranjega okolja so bili: temperatura zraka Tai (°C), relativna vlažnost zraka RHai (%), raven hrupa Leq (dBA) in koncentracija CO2 (ppm) ter osvetljenost na delovni ravnini E (lx). Za meritve smo uporabili kombinirani merilni instrument Voltcraft 5/1 za temperaturo in vlažnost zraka, raven hrupa in osvetljenost - Voltcraft 5/1 in merilni instrument za koncentracijo CO2 - Volcraft CO2 meter CM-100. Povprečne vrednosti izmerjenih parametrov in rang smo primerjali s predpisanimi vrednostmi in pripravili nabor usmeritev in izboljšav v smeri izboljšanja kakovosti notranjega okolja v knjižnici UL FGG. 4.1 Stanje Knjižnica UL FGG je bila ustanovljena že ob sami ustanovitvi fakultete, to je leta 1919. Prve prostore je imela po kabinetih visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, od leta 1939 pa je ob sedmih profesorskih zbirkah v kabinetih na Hajdrihovi 28 v prostorih hidrotehnike delovala tudi centralna enota knjižnice. Na Hajdrihovi 28 se še danes nahajata knjižnica in arhiv Oddelka za okoljsko gradbeništvo, eden od treh znotraj UL FGG. Od leta 1970 je glavna stavba fakultete na Jamovi cesti 2 in v njej je tudi knjižnica fakultete Oddelka za gradbeništvo in Oddelka za geodezijo. Ta je predmet naše raziskave. Knjižnici pripadata tudi dva prostora za skladiščenje knjižničnega gradiva. Njene dejavnosti so opisane v objavi Koler Povh (2008), v pričujoči objavi pa so predstavljeni tehniški parametri knjižnice, ki pomembno vplivajo na vrednosti merjenih parametrov notranjega okolja. Ob upoštevanju potreb študentov po zagotavljanju prostora za učenje je v namensko Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 153 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak grajeni stavbi UL FGG, zgrajeni leta 1970, knjižnica postavljena v vitalni del stavbe, to je v pritličje, z enostavnim dostopom iz osrednje avle. Dostop v stavbo in avlo je zagotovljen po širokih stopnicah z vzhodne in zahodne strani. Na slednji je tudi enoetažno dvigalo, s katerim je dostop v stavbo omogočen tudi gibalno oviranim osebam. Knjižnica je postavljena v en prostor, obsega 260 m2, visoki stropi (3,88 metra) in stena s panoramskimi okni na zahodni strani stavbe pa zagotavljajo ustrezno osvetljenost in zračnost prostora, v katerem je na voljo 737 m3 zraka. Del knjižnice za izposojo obsega 12 m2 in je od osrednjega dela knjižnice razmejen s pultom za izposojo. Police z gradivom so postavljene pravokotno na notranjo steno stavbe. Za racionalno izkoriščenost prostora so prehodi med njimi ozki (0,63 m), postavljene pa so v dveh nivojih, skupno jih je 36, v skupni dolžini 720 m. Zgornji - galerija, z višino 188 cm, je za zaposlene knjižničarje dostopen po notranjih stopnicah. Spodnji skladiščni del površine, tj. 45 m2 z višino 195 cm, omogoča prosti dostop do gradiva vsem obiskovalcem. Nasproti skladiščnega dela knjižnice se nahaja čitalniški del. Prostora loči prehod in nizke omare - gondole, z aktualnim revijalnim fondom, razporejenim na 100 metrih polic. Skladno s sloganom, da so knjižnice ustvarjene za ljudi, ne za knjige (v izvirniku: »libraries are about people, not books« (Booth, 1993, str. 14)) in ob upoštevanju potreb študentov po zagotavljanju prostora za učenje, je bil leta 2004 z delnim umikom revijalnega fonda iz osrednjega prostora knjižnice povečan čitalniški prostor. Ob tem je bilo obstoječim 20 dodanih še 30 čitalniških mest, ki so predvsem v času priprav na preverjanje znanja in pred izpitnimi obdobji polno zasedena. Čitalniški prostor se razteza od zahodne stene s panoramskimi okni v globino knjižnice in trenutno obsega 52,5 m2 površine. Z dodatnim podaljšanjem odprtosti čitalnice do poznih večernih ur leta 2008 smo dodatno prispevali k izkoriščenosti knjižnice in čitalnice skladno z njunim namenom - služiti uporabnikom. Za njihovo ugodje je poskrbljeno z rednim ogrevanjem, kakovostnimi stropnimi svetili in z rednim zračenjem prostora, ki ga samoiniciativno izvajajo delavke knjižnice z občasnim odpiranjem predvsem zgornjih namenskih oken. Ob študiji knjižnične zakonodaje ugotavljamo, da so v knjižnici UL FGG zagotovljeni vsi predpisani pogoji za udobno in varno počutje uporabnikov in za njihov študij ter delo v čitalnici, z izjemo zagotavljanja tihega okolja za individualni študij, na kar so študentje opozorili v zadnjem poročilu o kakovosti študija. V pripravi so ukrepi za vzpostavitev tihih čitalniških mest za individualni študij. Hkrati je zagotovljeno ustvarjalno delovno okolje za zaposlene, tudi s prostori za podporne dejavnosti, kot je pripravljalnica za tehnična in manipulativna dela ter čajna kuhinja. 154 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice slika 4: Pogled na knjižnico in čitalnico s severne strani 4.2 Rezultati raziskave in evalvacija ujemanja izbranih parametrov kakovosti notranjega okolja v knjižnici UL FGG s priporočili Meritve izbranih parametrov kakovosti notranjega okolja, kot so temperatura in vlažnost zraka, mere hrupa in osvetljenosti delovne površine ter kakovost Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 155 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak zraka, smo izvajali v času od 11. do 15. februarja 2019 trikrat dnevno, to je ob 9.00. 12.00 in 15.00 na 5 lokacijah po knjižnici. Povprečne vrednosti meritev so prikazane v Preglednici 2. Primerjali smo jih z vrednostmi parametrov, navedenih v priporočilih Neuferta (2008), za zvok in akustiko v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (2001) in v Tehnični smernici Zaščita pred hrupom (2012), in v Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah (2012), za svetlobo in razsvetljavo pa v standardu SIST EN 12464-1:2011(2011), navedeni so v Preglednici 2. Povprečna osvetljenost je ustrezala priporočeni vrednosti po standardu 500 lx in Neufertu (2008). Za zanesljivo oceno maksimumov bi bilo treba analizirati še ostale parametre (enakomernost porazdelitve, bleščanje). Temperatura zraka je ustrezala zahtevam po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (2002) (meritve so bile izvedene v času ogrevalne sezone), vendar je za potrebe hrambe gradiva previsoka - glede na priporočilo Neufert (2008), ki predlaga ločene T cone. Preglednica 2: Parametri kakovosti notranjega okolja po Neufert (2008) Parameter Povprečje Rang Raven osvetljenosti na delovni ravnini E (lx) 816,0 485-1001,5 Temperatura zraka Tai (°C) 23,4 22,2-44 Relativna vlažnost zraka RH (%) 26,5 22,1-34,2 Raven hrupa Leq (dB(A)) 48,8 32,0-80,4 CO2 (ppm) 628,7 430,0-1072,0 Problematična je nizka relativna vlažnost zraka, ki je z vidika uporabnikov neustrezna in ne dosega območja 40-60 %. Problem bi odpravili z namestitvijo vlažilcev zraka, ki morajo biti sanitarno-tehnično in higiensko ustrezni, priporočljivo je, da niso energetsko potrošni, in z zaščito gradiva s t. i. coningom - izvedbo ločenih prostorov z različnimi zahtevami in potrebami (čitalnica/hramba gradiva). Raven hrupa je ustrezna za delo in ne presega dovoljene ravni po pravilniku. Ker je bila raziskava opravljena v času spomladanskega izpitnega obdobja, ko je bil obisk knjižnice z namenom izposoje gradiva redek in so obiskovalci čitalnico uporabljali samo za tihi individualni študij, bi bilo smiselno opraviti še ene meritve v času izvajanja študijskega procesa. Izmerjena raven koncentracije CO2 ne presega maksimalne dovoljene vrednosti po Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb (2002), ki znaša 1667 ppm. Maksimalne vrednosti presegajo priporočeno vrednost 1000 ppm po ANSI/ASHRAE standard 62.1 (2010). Za odpravo težave se priporočata redno zračenje in prezračevanje prostora. 156 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice 5 Razprava Raziskava kakovosti notranjega okolja v vzorčni visokošolski knjižnici je kljub dejstvu, da je bila opravljena v času spomladanskega izpitnega obdobja, ko je obisk knjižnice za potrebe izposoje gradiva manjši, obiskanost čitalnice pa večja ob hkratni manjši frekventnosti obiska, podala zanimive rezultate. Ujemanje s tehničnimi predpisi in priporočili, ki so vsi novelirani in ustrezajo trenutnim potrebam zaposlenih in uporabnikov knjižnice, je pokazalo, da je relativna vlažnost zraka v vzorčni knjižnici prenizka, na kar je že opozarjal strokovnjak, zadolžen za zagotavljanje varnosti in zdravega delovnega okolja v stavbi UL FGG ob svojem zadnjem obisku januarja 2019. Predlagamo uvedbo sanitarno-tehničnih in higiensko ustreznih vlažilcev zraka, saj se ročno upravljani vlažilci, položeni neposredno na grelna telesa, v preteklosti v knjižnici niso obnesli. Raziskava je pokazala tudi, da je presežena priporočena koncentracija CO2. Priporoča se redno in učinkovito zračenje knjižnice, kar je omogočeno z visokimi enokrilnimi okni. V preteklosti je ta ukrep povzročal težavo ob ustvarjanju prepiha ob vsakem obisku knjižnice, zato bi bilo v bodoče smiselno uvesti etapna kratka obdobja zračenja večkrat dnevno, preko odprtih oken in vrat, z vnaprejšnjo najavo in obvestilom za obiskovalce (šok prezračevanje, ki je z vidika kakovosti zraka in rabe energije najbolj učinkovit sistem naravnega prezračevanja). Hkrati je temperatura zraka previsoka za hrambo gradiva, je pa ustrezna z vidika zaposlenih in obiskovalcev. Presoja o ustrezni razporejenosti aktivnih con v knjižnici UL FGG s fizično ločeno cono za delavce knjižnice in upravo z dodatnim samostojnim vhodom, ločeno od cone za uporabnike, poudarja smiselnost te predelave prostora v preteklosti in lahko služi kot zgled funkcionalne razporeditve omenjenih aktivnih con za dejavnosti v vsaki vrsti knjižnice, ne le v visokošolski. Temu je treba prilagoditi tudi sisteme za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje (coning glede na namembnost in zahtevane mikroklimatske pogoje). Vzpostavitev dodatnega kotička za zahtevno strokovno delo knjižničarja v zavetju skladiščnega prostora brez prostega pristopa za uporabnike pred leti se je izkazala kot zagotovilo za kakovostno opravljena strokovno najbolj zahtevna dela za delavke knjižnic, kot so katalogizacija in gradnja informacijskih sistemov. Križanje funkcij izposoje gradiva in uporabe čitalnice (za samostojni ali tihi skupinski študij) v isti funkcionalni coni se na trenutke izkaže kot moteče za študirajoče v čitalnici, kljub veliki disciplini zaposlenih pri tišjem komuniciranju z uporabniki pri pultu in po telefonu, ki je z namenom prenosni. Za morebitno preglasno komunikacijo v skupini študirajočih v čitalnici pa je občasno potrebno tudi posredovanje knjižničarke, ki je še posebej upravičeno, odkar so bile pred leti v avli knjižnice vzpostavljene cone za bivanjsko ugodje obiskovalcev fakultete, vključujoč cono za diskusijo v skupinah, za delo na računalniku in cono za Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 157 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak počitek (Slika 5). Na pobudo uporabnikov čitalnice v knjižnici UL FGG je smiselno v bodoče urediti nekaj čitalniških mest za individualni študij, kjer bodo fizično ločeni od osrednjega prostora knjižnice in čitalnice in jim bo zagotovljena tudi ustrezna protihrupna zaščita. V skladu s tehničnimi predpisi za zagotavljanje dostopa do gradiva v prostem pristopu vsem obiskovalcem predlagamo preureditev skladiščnega prostora knjižnice za prosti pristop do gradiva tako, da bo dostop omogočen tudi osebam, ki so funkcionalno ovirane. Za gibalno ovirane je osna razdalja med sosednjimi regali v knjižnici UL FGG prekratka, prav tako je neustrezna višinska razporeditev gradiva. Zanje je v danih razmerah nujna pomoč knjižničarja ali obiskovalcev knjižnice. Slika 5: Avla s kotički za obiskovalce Uporabljena metodologija za izvedbo raziskave je odlična v segmentu, da smo meritve izvajali večkrat dnevno in na več lokacijah iste aktivne cone v knjižnici. Izbrani parametri in kakovostna oprema za merjenje so zagotovilo za pridobitev verodostojnih podatkov. Rahlo pomanjkljivost vidimo v izbiri časa za izvedbo raziskave, to je v času izpitnega obdobja, ko zaradi odsotnosti mnogih študentov obisk in dogajanje v knjižnici ne odraža običajnega utripa visokošolske knjižnice. Posledično predlagamo izvedbo ponovnih meritev v drugem letnem času (zaradi ugotavljanja razlik v osvetljenosti in ogrevanosti prostora) in v trenutku, ko je obiskanost knjižnice in čitalnice pogostejša (v času izvajanja študijskega procesa). Hkrati bi bilo smiselno izvesti študijo uporabnikov knjižnice in čitalnice o njihovem počutju, s poudarkom na merjenih parametrih notranjega okolja. 158 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice 6 Zaključki Rezultati študije knjižničnih in delovnopravnih določil za visokošolske knjižnice so pokazali, da literature, v kateri bi bile knjižnice obravnavane kot stavbe, v slovenščini ni v izobilju. V slovenskem prostoru so se s to tematiko zagotovo ukvarjali mnogi knjižničarji, vedno v sodelovanju z arhitekti in drugo strokovno javnostjo, vendar pa so zapisi o tem redki. Zakonodaja s področja knjižničarstva določa okvirne pogoje za kakovostno notranje okolje, ki pa so precej ohlapni. V IFLA načelih ... (Adcock, 2005) je ohlapnost pojasnjena z mnogimi vplivnimi dejavniki, kot so na primer bolj ali manj sušno ali vlažno geografsko območje lokacije knjižnice, in z medsebojnim vplivanjem različnih dejavnikov, kot na primer pojav plesni na gradivu ob visoki zračni vlagi v prostoru in hkratnim povišanjem temperature. Tehnična določila so dovolj natančna glede opredelitve vrednosti parametrov za kakovostno notranje okolje v knjižnicah in glede opreme (Neufert, 2008). Ob upoštevanju priporočil IFLA načel ... (Adcock, 2005) in tehničnih določil za varno in udobno notranje okolje knjižnice po Neufertu (2008) smo izdelali funkcionalno shemo za knjižnico UL FGG (Priloga) in njeno strokovno presojo, ki je uporabna tudi za druge visokošolske knjižnice. Ugotovljene priporočilne vrednosti parametrov za kakovostno notranje okolje knjižnice in pridobljene ugotovitve se lahko uporabijo za novogradnje in prenove vseh vrst knjižnic. Izmerjene vrednosti proučevanih parametrov za oceno kakovosti notranjega okolja v vzorčni visokošolski knjižnici in njihova evalvacija narekujejo predlog za izvedbo ločenih con (npr. prostori za hrambo gradiva, prostori za obiskovalce, delovni prostori za zaposlene), ki bodo omogočile regulacijo posameznih parametrov znotraj cone, neodvisno od ostalih con, s čimer bi zagotovili kakovostno notranje okolje v vseh ozirih. Zahvala Avtorici se zahvaljujeva bibliotekarki Elizabeti Adamlje za merjenje parametrov notranjega okolja v času od 11. do 15. februarja 2019 in mag. Janezu Goršiču z Oddelka za geodezijo UL FGG za elektronske meritve, ki so bile izvedene v knjižnici UL FGG dne 13. 2. 2019. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 159 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak Navedeni viri Adcock, E. P. (ur.). (2005). IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Pridobljeno 23. 4. 2019 s spletne strani: http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/KONSERVA-CIJA/publikacije/IFLA.pdf Ambrožič, M. (2015). Kakovost in vrednost knjižnice v očeh uporabnikov: študij uporabnikov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 59(1-2), 95-125. ANSI/ASHRAE standard 62.1 - 2010. Ventilation for acceptable indor air quality. (2010). Atlanta: American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers. Boone, M. (2002). Library design - the architect's view: a discussion with Tom Findley. Library hi tech, 20(3), 388-392. doi: 10.1108/07378830210444586 Booth, J. (1993). The library's image: does your library have you appeal?. Library management, 14(2), 11-14. doi: 10.1108/01435129310026111 Dovjak, M. in Kukec, A. (2019). Creating healthy and sustainable buildings: an assessment of health risk factors. Cham: Springer Open. doi: 10.1007/978-3-030-19412-3 Dovjak, M., Koler Povh, T. in Kunič, R. (2019). Načrtovanje knjižnic v smeri kakovostnega dela in izboljšane uporabniške izkušnje. Knjižnica, 63(1-2), 79-107. Fernández-Ardevol, M., Ferran-Ferrer, N., Nieto-Arroyo, J. in Fenoll, C. (2018). The public library as seen by the non-users. Profesional de la information, 27(3), 659-670. doi:10.3145/ epi.2018.may.19 Gradbeni zakon (GZ). (2017). Uradni list RS, št. 61/2017 in 72/2017. ISO/TR 11219:2012 Information and documentation - Qualitative conditions and basic statistics for library buildings - Space, function and design. (2012). Geneva: ISO. Kalan, T. in Južnič, P. (2015). Novejše knjižnične stavbe v Sloveniji. Knjižnica, 59(1-2), 145-161. Koler Povh, T. (2008). Knjižnica Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Most: glasilo študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, (december), 12-13. Korže-Strajnar, A., Mrevlje-Polak, D. in Skulj, I. (1984). Prostorsko oblikovanje splošnoizo-braževalnih knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Latimer, K. in Niegaard, H. (ur.). (2007). IFLA library building guidelines: developments and reflections. München: KG Saur. Neufert, E. (1936). Bau-Entwurfslehre: Grundlagen, Normen u. Vorschriften über Anlage, Bau, Gestaltung ... f. Gebäude ... mit d. Menschen als Maß u. Ziel; Handbuch f. d. Baufachmann, Bauherrn, Lehrenden u. Lernenden. Berlin: Bauwelt. Neufert, E. (1952). Pravila gradevinarstva: priručnik. Beograd: Gradevinska knjiga. Neufert, E. (2002). Projektiranje v stavbarstvu: osnove, standardi, predpisi za konstrukcije, gradnja, oblikovanje, potrebni prostor, namembnost prostorov, mere zgradb, prostorov in opreme - s človekom kot merilom in ciljem: priročnik za projektante, izvajalce in študente. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 160 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Vrednotenje kakovosti notranjega okolja visokošolske knjižnice Neufert, E. (2008). Projektiranje v stavbarstvu: osnove, standardi, predpisi za konstrukcije, gradnja, oblikovanje, potrebni prostor, namembnost prostorov, mere zgradb, prostorov in opreme - s človekom kot merilom in ciljem. Priročnik za projektante, izvajalce in študente (2., prenovljena in dopolnjena izd.). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Novljan, S., Potokar, R. in Slokar, R. (2001). Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Ferlež, J. in Legat, D. (ur). (2003). Podobe knjižnic: zbornik mednarodnega posvetovanja ob stoletnici Univerzitetne knjižnice. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73/2003, 70/20 08 in 80/2012. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb. (2002). Uradni list RS, št. 42/2002. Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja knjižnic UL. (2018). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Pridobljeno 19. 2. 2019 s spletne strani: https://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/or-ganizacija_pravilniki_in_porocila/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/2015111007303423/ Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. (2001). Uradni list RS, št. 7/2001. Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah. (2012). Uradni list RS, št. 10/2012 in 61/2017. Reidsma, M. (2015, 5. maj). More than usable: library services for humans: the final-day keynote at the UXLibs conference Cambridge [spletna stran]. Pridobljeno 19. 2. 2019 s spletne strani: https://matthew.reidsrow.com/articles/134 Sapač, I. (2000). Razvoj ter vplivi evropskih in ameriških univerzitetnih knjižnic. Knjižnica, 44(1), 121-138. Sapač, I. (2002). Recenzija programske koncepcije in prostorsko- funkcionalne organizacije nove stavbe Univerzitetne knjižnice v Splitu. Knjižničarske novice, 12(6), 11-15. Schmidt, A. in Etches, A. (2014). Useful, usable, desirable: applying user experience design to your library. Chicago: American Library Association. SIST EN 12464-1:2011. Light and lighting - Lighting of work places - Part 1: Indoor work places = Svetloba in razsvetljava - Razsvetljava na delovnem mestu - 1. del: Notranji delovni prostori. (2011). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. SIST EN 17037:2019. Dnevna svetloba v stavbah = Daylight of buildings. (2019). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012-2020). (2012). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 11. 2. 2019 s spletne strani: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks. gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kultura/STANDARDI_visokosolske_knjizni-ce_14052012_sprejeti_objava_0BD0BJE.pdf Tehnična smernica TSG-1-005:2012. Zaščita pred hrupom v stavbah. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Pridobljeno 23. 4. 2019 s spletne strani: http://www.mop. gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev_objektov/tsg_005_zasci-ta_pred_hrupom.pdf Vodopivec, J. (ur.). (2009). Arhivski depoji v Sloveniji. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 161 Teja Koler Povh, Mateja Dovjak WBDG. Whole building design guide [spletno mesto]. (2019). Washington, DC: National Institute of Building Sciences. Pridobljeno 11. 2. 2019 s spletne strani: http://www.wbdg.org Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 in 92/2015. Priloga Snemalni obrazec za merjenje parametrov notranjega okolja knjižnice UL FGG Osvetljenost Dan in Ura/Prostor Knjižnica in čitalnica Pult Prostor za za knjige izpo- - prosti sojo pristop Čital- Čital- Priprav- nica - nica - Ijalnica miza miza v - sku- pri notra- pni oknu njosti prostor Delovni prostori Arhiv diplom -brez luči/ob knjiž- lučeh, rolete nice polovično spuščene Soba vodje Opombe Ponedeljek, 11.02.2019 ob 9.00 Ponedeljek, 11.02.2019 ob 12.00 Ponedeljek, 11.02.2019 ob 15.00 Torek, 12.02.2019 ob 9.00 Torek, 12.02.2019 ob 12.00 Torek, 12.02.2019 ob 15.00 Sreda, 13.02.2019 ob 9.00 Sreda, 13.02.2019 ob 12.00 Sreda, 13.02.2019 ob 15.00 Četrtek, 14.02.2019 ob 9.00 Četrtek, 14.02.2019 ob 12.00 Četrtek, 14.02.2019 ob 15.00 Petek, 15.02.2019 ob 9.00 Petek, 15.02.2019 ob 12.00 Petek, 15.02.2019 ob 15.00 dr. Teja Koler Povh Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-pošta: teja.povh@fgg.uni-lj.si dr. Mateja Dovjak Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana e-pošta: mateja.dovjak@fgg.uni-lj.si 162 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 141-162 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru Library premises and quality of medical studies at the University ofMaribor Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Oddano: 14. 3. 2019 - Sprejeto: 3. 7. 2019 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific article UDK 022:[378.093.5:61:005.336.3](497.4Maribor) Izvleček Namen: Namen raziskave je ugotoviti, ali knjižnični prostori vplivajo na kakovost študija oziroma ali so se ob selitvi v nove prostore spremenili oziroma izboljšali pogoji za študente. Z izgradnjo nove zgradbe Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (MF UM) na Taborskem nabrežju leta 2013 je knjižnica MF UM pridobila nove prostore v skupni površini 682 m2: osrednji prostor z ločeno tiho čitalnico, številna študijska mesta, računalniški kotiček, informacijsko izposojevalni pult, dodatne knjižnične zbirke in pisarno za vodjo knjižnice. Pred selitvijo je MF UM delovala v najetih prostorih na Slomškovem trgu 15 s knjižnico v enem prostoru, s površino 80 m2. Ves čas od ustanovitve MF UM dalje je Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) svojo zbirko dopolnjevala s področja medicine, tako z dodatnimi izvodi predpisanega študijskega gradiva, kot z Zbirko modelov organov človeškega telesa dostopno študentom v Študijski sobi za anatomijo in z BIOMED-i zbirko predklinične literature. Metodologija/pristop: Primerjali smo aktivnosti študentov v času študija medicine na raziskovalnem področju pred selitvijo in po njej. S pomočjo anketnega vprašalnika smo proučili in analizirali uporabo knjižničnega prostora MF UM in prostorov v UKM. Rezultati: V prostorih nove zgradbe MF UM, kjer se je povečal in izboljšal prostor, namenjen knjižnični dejavnosti, se je močno povečalo tudi število oddanih nalog za Dekanovo nagrado, število objav študentov, kjer moramo izpostaviti tudi znanstvene objave študentov in udeležbe na kongresih in konferencah. Kakovostni knjižnični prostor, kot je v novi zgradbi MF UM, pozitivno doprinese h kakovostnejšemu delu študentov in zaposlenih. 163 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic omejitve raziskave: Omejitev naše raziskave je čas, saj je že več generacij študentov vezanih le na novo zgradbo MF UM in na UKM, zato smo pridobili manj podatkov o stari lokaciji knjižnice MF UM. Ker nismo uspeli zbrati podatkov še od članov Alumni kluba MF UM, se nismo lotili poglobljenih statističnih analiz. izvirnost/uporabnost raziskave: Z dobljenimi rezultati želimo dopolniti in izboljšati knjižnične uporabniške izkušnje študentov na UM. Predstaviti želimo mnenja študentov medicine UM glede uporabe različnih knjižničnih prostorov. Ključne besede: knjižnični prostori, kakovost, medicina, Univerza v Mariboru Abstract purpose: The purpose of the research is to find out whether library premises have an influence on the study quality, or whether upon moving to new premises, conditions for students have changed or improved. With the construction of a new building of the Faculty of Medicine of the University of Maribor (MF UM) at the Tabor embankment in 2013, the MF UM Library acquired new premises with a total area of 682 m2, including central space with a separate quiet reading room, numerous study seats, a computer corner, library issue desk, additional library collections and office for the head librarian. Prior to moving, the MF UM operated in rented premises at Slomškov trg 15 with the Library in one room with an area of 80 m2. Since the MF UM establishment, the University of Maribor Library (UML) has complemented its collection in the field of medicine with additional copies of study material, as well as with the Collection of models of human body organs available to students in the Study room for anatomy and with BIOMED collection for preclinical literature. Methodology/approach: We compared students' activities during research studies in the field of medicine prior to and posterior to moving. By survey questionnaire, we have studied and analysed the use of the MF UM Library and the UML premises. Results: In the premises of the new MF UM building, where the space intended for library activities has been enlarged and improved, the number of submitted written assignments for the Dean's Award and the number of students' publications (and we must also point out the number of students' scientific publications and their participation at congresses and conferences) has also increased significantly. The quality of library premises, such as they are in the new MF UM building, contributes positively to more qualitative work of students and employees. research limitation: The limitation of the research is the time because already several generations of students have been bound only to the new MF UM building and to UML. That is why we assumed less data on the former location of the MF UM Library. Since we were unable to gather data from the members of the MF UM Alumni Club, we did not undertake in-depth statistical analyses. originality/practical implications: With the obtained results, we wish to complement and improve library user experiences of the UM students. We want to present the opinions of students of medicine at UM regarding the use of different library premises. Keywords: library premises, quality, medicine, University of Maribor 164 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru 1 Uvod 1.1 Knjižnica Medicinske fakultete Univerze v Mariboru Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru (MF UM) je bila ustanovljena leta 2003 z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru. V študijskem letu 2004/2005 je bilo vpisanih prvih 89 študentov na univerzitetnem študijskem programu Splošna medicina (Krajnc, 2014). Sprva je imela fakulteta najete prostore v zgradbi Rektorata UM na Slomškovem trgu 15, kjer je potekal pedagoški proces (Žibrat, 2014). Knjižnica se je nahajala v kletnih prostorih rektorata, v enem prostoru, s površino 80 m2. Imela je 14 čitalniških sedežev, dostop do brezžičnega računalniškega omrežja in 2 računalniški postaji z dostopom do naročniških elektronskih informacijskih virov. Odprta je bila med delavniki od 8. do 20. ure, z zaposlenima dvema bibliotekarkama. Vso knjižnično gradivo je bilo prosto dostopno, razvrščeno po sistemu UDK. Leta 2013 se je MF UM preselila v nove prostore, zgrajena je bila nova zgradba na Taborskem nabrežju po zasnovi prof. Borisa Podrecce. Dekan MF UM, prof. dr. Ivan Krajnc, je v predstavitveni knjigi o fakulteti zapisal: »Na več kot 14.000 kvadratnih metrih površine ima nova fakulteta več predavalnic (velika predavalnica z 240 sedeži, štiri manjše z 90 sedeži, pet seminarskih predavalnic, tri računalniške predavalnice), dve mikroskopirnici in velik simulacijski center z najsodobnejšo opremo, ki je koncipirana od urgentne sprejemne ambulante do operacijske sobe in intenzivne sobe. V novogradnji so številni laboratoriji in primerni prostori za študij in raziskave, kabineti ter velika in sodobna knjižnica. Bistvenega pomena za sodobno izvedbo pedagoškega procesa so tudi laboratoriji za urejanje kliničnih veščin, elektronske anatomske mize, ki predstavljajo novost v evropskem merilu, pa tudi možnost telekomunikacijskega prenosa predavanj in učenja anatomije s pomočjo tridimenzionalne tehnologije. Fakulteta je s podzemnim hodnikom povezana tudi z najpomembnejšo učno bazo, to je Univerzitetnim kliničnim centrom. Stavba je grajena po najsodobnejših načelih kot varčna in samooskrbna, vsebinsko razdeljena na pedagoški in raziskovalni del, ki ga povezuje ploščad in vezni hodnik.« (Krajnc, 2014, str. 68) Z izgradnjo nove fakultetne zgradbe je knjižnica pridobila nove prostore (Slika 1): ločeno tiho čitalnico s stropom, ki omogoča naravno padajočo svetlobo (Slika 2), številna študijska mesta, računalniški kotiček, informacijsko izposojevalni pult, dodatne knjižnične zbirke in pisarno za delavce knjižnice. Knjižnica se nahaja v pritličju stavbe, skupna površina vseh prostorov v knjižnici meri 681,88 m2. Ima 6 vhodnih oziroma izhodnih vrat, kjer so postavljeni senzorji za varovanje knjižničnega gradiva. V knjižnici je vzpostavljen RFID sistem za Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 165 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic varovanje knjižničnega gradiva. Knjižnični prostor v južnem delu nima lastne dnevne svetlobe, dobi jo iz povsem zastekljene čitalnice. V prostoru toplota in zračnost regulirata s pomočjo klimatskih naprav. V prostorih knjižnice je povsod vzpostavljen sistem Eduroam, tako da je mogoče uporabljati tudi brezžični internet. Čitalnico, ki je osrednji del knjižnice, krasi zvočno izoliran prostor v obliki elipse s padajočo dnevno svetlobo, ki je namenjen študentom s 34 čitalniškimi mesti za učenje (Janžekovič in Milinovic, 2014). Skupno število vseh čitalniških mest v knjižnici je 68. V SV delu se nahaja informacijsko izposojevalni pult, v južnem delu je računalniški kotiček z 10 računalniki, kjer je dostop do spleta in do dostopnih oziroma zakupljenih informacijskih virov. Študenti ta prostor uporabljajo za pisanje seminarskih nalog, iskanje literature, poizvedovanje in raziskovanje. Prav tako je v južnem delu knjižnice še dodatni kotiček, kjer se nahaja 11 mest za individualni študij oziroma študijskih celic. Med knjižnimi policami se nahajajo mizice in naslanjači za skupinsko delo ali počitek (Slika 3). V novih prostorih smo vzpostavili 2 novi zbirki, in sicer Učno zbirko, kjer je zbrana temeljna študijska literatura, in Zbirko modelov organov in kosti človeškega telesa, za katero smo izdelali katalog, na podlagi katerega si študenti izposodijo anatomske modele organov in kosti. Le-te si tudi izposodijo za učenje v prostorih knjižnice. Delovni čas knjižnice je ostal na novi lokaciji isti, od 8. do 20., prav tako je število zaposlenih nespremenjeno: dve bibliotekarki. Po drugi strani je zelo narastlo število obiskovalcev knjižnice, in sicer po podatkih iz letnega poročila Narodne in univerzitetne knjižnice, Centra za razvoj knjižnic, 2012, (Statistični podatki, B. l.) je knjižnica MF UM zabeležila 16.645 obiskovalcev v knjižničnih prostorih, v letnem poročilu za leto 2017 (Statistični podatki, B. l.) je zabeleženih 61.337 obiskovalcev. Takšen porast obiska je moč pripisati novim, večjim, skupnim prostorom knjižnice, ki omogočajo študentom tako individualno kot skupinsko delo, delo za računalniki, učenje s pomočjo Zbirke modelov organov in kosti človeškega telesa itd. Knjižnična zbirka obsega približno 10.173 inventarnih enot (stanje na dan 5. 3. 2019), od tega zajema v večji meri biomedicinsko gradivo, ki je namenjeno predvsem študentom medicine, visokošolskim učiteljem in sodelavcem ter zaposlenim na UM. »Zbirko sestavljajo predvsem predpisana obvezna študijska literatura, kakor tudi ostala strokovna in znanstvena dela, serijske publikacije, priročniki, enciklopedije, slovarji in neknjižno gradivo. Rok izposoje knjižničnega gradiva 166 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru je mesec dni, z možnostjo trikratnega podaljšanja. Knjižnični fond se sproti dopolnjuje glede na potrebe pri študijskem, pedagoškem in raziskovalnem delu na fakulteti.« (Stožer, 2018) Slika 1: Tloris knjižnice MFUM Slika 2: Čitalnica knjižnice MF UM Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 167 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Slika 3: Knjižnica MF UM (med knjižnimi policami se nahajajo mizice in naslanjači za skupinsko delo) 1.2 Univerzitetna knjižnica Maribor Več kot stoletni razvoj Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) je dobro dokumentiran (Hartman, 1978; Hartman, 1981; Rajh, 1993; Stavbar, 2003), prav tako tudi o namenski knjižnični zgradbi, ki je bila predana v uporabo leta 1988 (Rajh, 1993; Sapač, 2003). Knjižnična zbirka v prostem pristopu s področja medicine je v drugem nadstropju, ki celotno meri 1913 m2 (Slika 4 prikazuje tloris drugega nadstropja). Ob policah z uporabnimi vedami smo oblikovali BIOMEDi zbirko, v katero smo vključili predklinične predmete (anatomija človeka, fiziologija človeka, biokemija, molekularna biokemija in citologija), kar so tudi predmeti na Fakulteti za naravoslovje in matematiko in na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM. Ob zbirki sta dve računalniški postaji za uporabo elektronskih virov oziroma periodike, dostopne na daljavo in prilog učbenikov na CD-jih in DVD-jih. Z ustanovitvijo MF UM smo v UKM uredili Zbirko modelov organov človeškega telesa, ki se nahaja v Študijski sobi za anatomijo. V neposredni bližini je še pisarna strokovne referentke za naravoslovje, medicino, kmetijstvo in živilstvo, ki upravlja z omenjenimi zbirkami s področja medicine in sodeluje s študenti, predavatelji in knjižničarko MF UM. Študentom in drugim uporabnikom je v drugem nadstropju namenjenih 17 računalniških postaj (od tega dve v BIOMEDi), 86 bralnih mest in osem mest za počitek (naslanjači in štiri klubske mizice). Ob Študijski sobi za anatomijo sta še dve 168 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru sobi za študij (do štirje uporabniki) in soba za digitalizacijo. Po izkušnjah študenti MF UM največ uporabljajo Študijsko sobo za anatomijo in bralna mesta v bližini zbirke medicinske literature. Seveda pa uporabljajo tudi bralna mesta v tretjem nadstropju, kjer je tiha čitalnica, študijske celice in dnevno nočno čitalnico Čuk. Strokovna referentka opravlja naloge nabave in strokovne obdelave monografij, urejanje in upravljanje knjižnične zbirke s področja medicine (tudi naravoslovja, kmetijstva, živilstva in biotehnologij), nudi pomoč pri iskanju in zbiranju literature v knjižnici in po e-dostopnih virih, izvaja izobraževanja o pripravi in izdelavi strokovnih in znanstvenih besedil (seminarji, zaključna dela, članki, poročila), tehnikah iskanja in uporabi iskalnih orodij, o vrednotenju literature, o uporabi literature (navajanje in citatna orodja) za posameznike in za skupine. PIRAMIDA A PROSTI PRISTOP ZBIRKA MODELOV ORGANOV ČLOVEŠKEGA TELESA DRAVA v/V\/V NAHAJATE SE TUKAJ PROSTORI A ČASOPISNA ČITALNICA B ŠTUDIJSKE SOBE C OBDELAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA C1P D STROKOVNO REFERENTSTVO ZA NARAVOSLOVJE, MEDICINO, TEHNIKO, KMETIJSTVO, RAČUNALNIŠTVO E STROKOVNO REFERENTSTVO ZA BIBUOTEKARSTVO Slika 4: Tloris drugega nadstropja UKM. Označena pisarna strokovnih referentk D (za naravoslovje, medicino, kmetijstvo, živilstvo in za računalništvo, tehniko, arhitekturo in urbanizem), Študijska soba za anatomijo 1B in BIOMEDizbirka 2 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 169 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Mnenje zaposlenih v knjižnici je, da so študenti MF UM dokaj informacijsko pismeni in seznanjeni z znanstvenim komuniciranjem, vendar občasno še potrebujejo nekoliko pomoči in usmeritve. UKM in vse fakultetne knjižnice na UM so povezane v Knjižnični informacijski sistem Univerze v Mariboru (KISUM). Tako so knjižnice na UM »upravno organizacijske enote fakultet, vendar delujejo kot enoten sistem, z enotno izkaznico in s skupno bazo podatkov o uporabnikih. Osrednja knjižnica (UKM) se povezuje z ostalimi fakultetnimi knjižnicami pri različnih nalogah kot npr. pri izboru in nabavi gradiva, pri informacijski dejavnosti, izdelavi bibliografij profesorjev in raziskovalcev ter enotnih standardih in podobnih programih izobraževanja uporabnikov.« (Janžekovič in Milinovic, 2014) Kot primer dobrega sodelovanja izpostavljamo strokovno in organizacijsko sodelovanje knjižničarke MF UM in strokovne referentke UKM. Sodelovanje poteka od klasičnega knjižničnega dela - usklajena nabava študijske literature in sodelovanje pri formalni in strokovni obdelavi knjižničnega gradiva, do skupnih objav strokovnih prispevkov in aktivnih udeležb na strokovnih srečanjih s področja medicine, do skupnega izpopolnjevanja v z dokazi podprti medicini. V raziskavi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri izboljšani prostori (in drugi) pogoji vplivajo na kakovost in rezultate dela knjižnice, na kakovost študija in zadovoljstvo študentov. Zanimale so nas kakovostne in količinske pridobitve zaposlenih in študentov v novih knjižničnih prostorih MF UM, s ciljem, da se bodo ugotovitve uporabile ob prenovah ali novogradnjah naslednjih fakultetnih stavb UM. 2 Pregled teoretičnih izhodišč in raziskav Knjižnična stavba je po Bibliotekarskem terminološkem slovarju (Kanič, Leder, Ujčič, Vilar in Vodeb, 2009) stavba, grajena za potrebe delovanja knjižnice; sin. Bibliotečna stavba, gesla za knjižnični prostor v omenjenem slovarju še ni. Predvidevamo lahko, da so knjižnični prostori v knjižničnih zgradbah, mnogokrat pa le v zgradbah in so knjižnični le po funkciji. Knjižnični prostor bi na kratko definirali kot prostor, ki je namenjen knjižnični dejavnosti in kjer si uporabniki iščejo, izposojajo gradivo, študirajo in opravljajo druge aktivnosti v povezavi s knjižničnim gradivom. Okoli knjižničnih prostorov se lahko zbere mnogo različnih tem. V nadaljevanju predstavljamo splošni in zgodovinski opis knjižničnih zgradb in prostorov, s poudarkom na visokošolskih knjižnicah. Knjižnične stavbe so izgubile svojo prvotno vlogo - hranjenje knjig. Sedanji knjižnični prostori so kulturni centri, saj se v njih ob osnovni dejavnosti, ki je povezana z literaturo (leposlovno in znanstveno), dogajajo gledališke predstave, 170 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru najrazličnejše glasbene prireditve, razstave vizualnih umetnosti, predstavitve in promocije raziskovalnega dela in mnogo drugega. V oblikovanje in načrtovanje knjižničnega prostora posegajo mnogi deležniki kot na primer univerze in fakultete, strokovna združenja, arhitekti, knjižničarji, uporabniki, politiki in finan-cerji. Nova vloga (tako digitalna kot fizična oziroma »klasična«) knjižnic zahteva novo miselnost v oblikovanju knjižničnega prostora. Za knjižnice sedanjega in prihodnjega časa je pomembno, da so funkcionalne in prilagodljive. Uporabniki potrebujejo več prostora kot tudi fizične zbirke, zato Somby (2013) predlaga opuščanje statičnih knjižnih polic. Rasmussen (2013) opisuje knjižnico kot sodelavca univerzitetnih in fakultetnih vodstev za doseganje skupnih ciljev v smeri akademske uspešnosti in družbene blaginje. Knjižnica je multidisciplinarno zbirališče ter prostor za širjenje znanja in javno razpravo. Prostori knjižnic večinoma niso popolni, vendar imajo lastnosti, ki jih, skupaj z usposobljenim, angažiranim, raznolikim in včasih celo igrivim osebjem, naredijo uporabne in zagotavljajo dovolj prostora za ustvarjalne dejavnosti. V nadaljevanju se avtorica sprašuje: »Kaj pa je znanstvena/strokovna knjižnica (angl. science/research library) in kako jo želimo uporabljati?«. S prehodom od tiskane literature na elektronske zbirke so knjižnice opustile svojo tradicionalno nalogo in prestopile v prilagodljiva učna okolja. Fraza »knjižnica kot prostor« sedaj opisuje, kako študenti uporabljajo knjižnico kot prilagodljivo, dinamično okolje, ki ga je možno spreminjati glede na trenutne potrebe (Freeman, 2005). To idejo podpira tudi Fallin (2016). Montgomery (2014) razlaga, da je knjižnica kot prostor namenjena za formalno in neformalno učenje, kjer lahko študenti določijo svoje cilje in potrebe. Zaradi te prožnosti in izgradnje skupnosti uporabniki knjižnic, zlasti študenti, vidijo knjižnico kot »tretji prostor« (DeClercq in Cranz, 2014) - prostor niti ne kot učilnico niti kot bivalni prostor. Akademsko delo in druženje poteka v tretjih prostorih; »knjižnica kot kraj« pa zapolnjuje potrebo po tem tretjem prostoru. Raziskave, ki se osredoto-čajo na potrebe študentov po knjižničnih prostorih, razkrivajo skupne teme: bolj naravno svetlobo, večje in več miz in stolov ter več možnosti za nabavo prigrizkov (Andrews, Wright in Raskin, 2015). Splošno knjižnico kot »tretji prostor« se največkrat omenja v povezavi z novodobno preobrazbo knjižničnega prostora v nekakšno javno dnevno sobo (Vogrinčič Čepič, 2017). Knjižnični prostori morajo omogočati tudi hkratno uporabo naprav s strani študentov (Ellison, 2016). Podobne raziskave kažejo na potrebe po skupnih prostorih, kjer se lahko uporablja različne tehnologije (Andrews idr., 2015; Freeman, 2005). Nemirni/glasni prostor v knjižnici na primer, prostori za skupinski študij in prilagodljivi učni prostori so idealni za številne uporabnike knjižnic, kot to nakazuje Freeman (2005). Najnovejša literatura kaže potrebo po več takih prostorov Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 171 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic in da se študenti pozitivno odzivajo na preoblikovanja, ki zagotavljajo prožnejšo uporabo in skupinske učne prostore (Cha in Kim, 2015). Knjižnice morajo ustvariti prostore, kjer lahko uporabniki sodelujejo, se družijo in študirajo sami in skupaj z drugimi (Andrews idr., 2015). Raziskave kažejo, da študenti uporabljajo mirna območja za opravljanje resnega dela npr. študij za izpite ali pisanje člankov (Cha in Kim, 2015; DeClercq in Cranz, 2014; Freeman, 2005). Tudi med individualnim študijem študenti pogosto nakazujejo svojo željo, da ne bi bili sami v prostoru, opisujejo, da si želijo občutek, da je prostor poln, že ko je zasedenih 40-50 % sedežev (Andrews idr., 2015; imamoglu in Gurel, 2016; Montgomery, 2014). Premične fizične pregrade bi uporabnikom omogočile, da razmejijo osebni prostor in zmanjšajo motnje, tako da lahko najučinkoviteje študirajo (imamoglu in Gurel, 2016). Kljub vsem tem znanjem pa se pri načrtovanju knjižnic še vedno bolj upošteva dizajn, barve, pohištvo in le redko funkcionalnost. Žal se še vedno pozablja, da je center knjižnic uporabnik 2.0 (Black, 2007; Maness, 2006). Iz domače literature bi izpostavili Dekleva Smrekar (2004), ki je pisala o knjižnicah kot javnih prostorih in o knjižnicah prihodnosti. Strnemo lahko, da se visokošolske knjižnice vse bolj usmerjajo v zadovoljitev potreb uporabnikov po uporabi knjižničnih prostorov ne samo za prebiranje literature in študij temveč tudi za najrazličnejše dejavnosti od sproščenega druženja in ustvarjanja do predstavitev, performansov in drugih prireditev. 3 Zasnova raziskave Vidic in Južnič (2010) navajata, da študenti na univerzah, ki imajo dobro razvite knjižnice in strokovno usposobljene knjižničarje, dosegajo boljše rezultate (ocene pri izpitih, seminarskih in diplomskih nalogah). To trditev smo preverjali z ugotavljanjem udobja knjižnice (MF UM), ki je sprva delovala v kletnih prostorih v stavbi rektorata UM, na Slomškovem trgu 15. Ob selitvi v novo zgradbo MF UM na Taborski ulici 8 pa je fakulteta dobila nove, večje, svetlejše in uporabnejše prostore. Ves čas so študenti MF UM tudi uporabniki UKM, ki je bila prvi dve leti zadolžena za podporo študiju na MF UM. Namen naše raziskave je ugotoviti, ali knjižnični prostori vplivajo na kakovost študija. Zastavili smo si pet hipotez: H1: Predvidevamo, da knjižnični prostori vplivajo na kakovost študija. H2: Predvidevamo, da študenti MF UM dosegajo boljše študijske rezultate z uporabo knjižnice v novi zgradbi MF UM. H3: Predvidevamo, da študenti MF UM mnogo časa (2 uri in več / dan) preživijo v knjižnici. 172 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru H4: Študenti MF UM več časa preživijo v fakultetni knjižnici v novi zgradbi, kot so ga na stari lokaciji. H5: Študenti MF UM hkrati z uporabo fakultetne knjižnice uporabljajo prostore in storitve Univerzitetne knjižnice Maribor. 3.1 Metodologija Z uporabo več raziskovalnih metod smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja oziroma preverili postavljene hipoteze. Uporabili smo kvalitativno raziskovalno zasnovo, ker je ta pristop ustrezen za raziskave in zbiranje podatkov o človekovem vedenju (Maxwell, 2013). Uporaba analiz, pridobljenih iz več metodoloških pristopov, povečuje zanesljivost (izogib pristranskosti) in omogoča boljšo oceno splošnih pojasnil, ki jih razvijemo (Maxwell, 2013, str. 128). Izbrali smo metodo anketiranja, saj posebej zahteva od respondentov (v našem primeru študentov medicine UM), da dokumentirajo svoje dojemanje knjižničnega prostora. Podatke, zbrane z anketami, smo dopolnili s statističnimi kazalci števila raziskovalnih nalog za Dekanovo nagrado za obdobje 2007-2017. Obštudijsko raziskovalno dejavnost študentov smo izrazili z Indeksom raziskovalnih nalog (IRN), ki smo ga izračunali kot razmerja med številom nalog za Dekanovo nagrado in številom študentov na način, da smo število raziskovalnih nalog v posameznem letu delili s številom študentov v generaciji. Kasnejše objave, ki so sledile na podlagi raziskovalnih nalog, smo izrazili z Indeksom študentskih objav (IŠO) na način, da smo število objav delili s številom nalog za Dekanovo nagrado. Predstavitve nalog za Dekanovo nagrado na konferencah smo opisali z Indeksom Konferenčnih objav (IKO), ki smo ga izračunali tako, da smo število konferenčnih objav delili s številom nalog za Dekanovo nagrado. Pri zbiranju podatkov o objavah smo upoštevali tipologije dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss: izvirne znanstvene članke (1.01), pregledne znanstvene članke (1.02), strokovne članke (1.04), druge sestavne dele (1.25), objavljene znanstvene prispevke na konferencah (vabljeno predavanje) (1.06), objavljene znanstvene prispevke na konferencah (1.08), objavljene strokovne prispevke na konferencah (1.09), objavljene povzetke znanstvenih prispevkov na konferencah (vabljeno predavanje) (1.10), objavljene povzetke znanstvenih prispevkov na konferencah (1.12), objavljene povzetke strokovnih prispevkov na konferencah (1.13) (Tipologija ..., 2016). V drugem delu analize smo v raziskavo vključili vse diplomante MF UM na dodiplomskem študiju medicine od leta 2010 do 2017. Pregledali smo vse njihove objave, ki so zabeležene v sistemu Cobiss in izbrali samo tiste objave, ki so ustrezale kriterijem znanstvenega prispevka. Uporabili smo že predstavljene tipologije dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss. Nato smo izračunali Indeks objav diplomantov (IOD) na Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 173 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic način, da smo število objav delili s številom diplomantov. Na koncu smo še zbrali število konferenčnih prispevkov za študente in za diplomante ter jih prikazali v absolutnih vrednostih po letih. Z anketnim vprašalnikom smo proučili in analizirali uporabo knjižničnih prostorov MF UM in UKM. Izdelali smo ga v prosto dostopni programski opremi lka.1 Pri sestavi ankete smo si pomagali z vprašalniki, objavljenimi v literaturi (Hillman, Blackburn, Shamp in Nunez, 2017; Montgomery, 2014). Vsebina vprašalnika je prirejena raziskovalnim vprašanjem. Vprašalnik ima 18 vprašanj, s katerimi smo merili 149 spremenljivk. Vprašalnik je sestavljen iz petih delov: 1. del, kjer smo zbrali vprašanja o pogostosti in času obiskovanja knjižnic (prva tri vprašanja); 2. del je v obliki Likertovih vprašanj na temo vrednotenja knjižničnih prostorov, opreme in zbirk in posledično pogostost uporabe in pripravljeni predlogi za izboljšanje prostorov in opreme ter razporeditev prostorov, zbirk in delovnih postaj (vprašanja 4, 6, 7, 8 in 14); 3. del, kjer nas je zanimal namen obiska knjižnice, sa-moocena uspešnosti dela, trditve o načinih dela v knjižnici (inovativnost); 4. del sta vprašanji o zaposlenih v knjižnici (vprašanje 15, 16) in 5. del je namenjen pridobivanju informacij o respondentih z dvema splošnima demografskima vprašanjema o spolu anketirancev in o stopnji študija (vprašanje 17, 18). Povezava na spletni vprašalnik je bila razposlana na elektronske naslove študentov medicine UM. Anketirali smo v času od 26. 2. 2019 do 9. 3. 2019. Vzorec v veliki večini predstavljajo dodiplomski študenti in le v zelo mali meri podiplomski študenti. V vzorcu so zajeti tudi študenti, ki so uporabljali knjižnico na stari lokaciji. V vzorcu prevladujejo študentke. Ustrezno rešenih je 96 vprašalnikov (33 povsem končanih in 63 delno izpolnjenih). Instrument smo preizkusili z obiskovalci knjižnice MF UM. Testirali smo ga zato, da bi identificirali potencialna področja zmede pri anketirancih in ugotovili zanesljivost vprašalnika (s Chronbachovim koeficientom alfa), ki znaša 0,99, kar zagotavlja veliko mero zanesljivosti. Za opisne statistične metode smo uporabili zbrane rezultate iz programske opreme 1ka. Z dobljenimi podatki smo opravili opisne statistične analize, katerih rezultate prikazujemo v obliki tabel. 3.2 Omejitve Časovna komponenta pomembno vpliva na rezultate anket, saj so sedanje generacije študentov vezane le na novo zgradbo MF UM in na UKM, zato predvidevamo manj podatkov za staro lokacijo knjižnice MF UM. Ker nismo uspeli 1 Dostopno na: http://www.1ka.si. 174 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru - zbrati podatkov še od članov Alumni kluba MF UM, se nismo lotili poglobljenih statističnih analiz. 4 Rezultati Rezultate podajamo v treh podpoglavjih. V prvem predstavljamo razmerje med številom raziskovalnih nalog za Dekanovo nagrado in objavljenih člankov oziroma aktivnih udeležb na kongresih in konferencah, ki so bile narejene v stari lokaciji in v novi zgradbi MF UM. V drugem podpoglavju predstavljamo znanstvene objave diplomantov MF UM med leti 2010-2017. V tretjem predstavljamo rezultate ankete, ki smo jo izvedli med študenti medicine MF UM. Rezultate analiz zbranih podatkov predstavljamo v preglednicah in tabelah z dodanim besedilom s pojasnili. 4.1 Analiza raziskovalnih nalog za Dekanovo nagrado V želji spodbuditi študente medicine k raziskovalnem delu je MF UM leta 2007 prvič podelila Dekanove nagrade za najboljše raziskovalne naloge. V obdobju 2007-2017 je bilo oddanih 95 raziskovalnih nalog, od tega je bilo nagrajenih 34 raziskovalnih nalog z zlato, srebrno oziroma bronasto Dekanovo nagrado, šest nalog je prejelo Perlachovo nagrado in sedem nalog Perlachovo priznanje, ki jih študentom za najboljše raziskovalno oziroma umetniško delo podeljuje Univerza v Mariboru. V začetnem obdobju podeljevanja Dekanovih nagrad je število oddanih raziskovalnih nalog naraščalo, v zadnjem obdobju (2014-2017) pa se je ustalilo na okrog 11 nalog na generacijo. Z Indeksom raziskovalnih nalog (IRN) je prikazano število oddanih raziskovalnih nalog v posameznem letu (Slika 5). IRN se po letu 2013 zvišuje z izjemo leta 2017. Trend upadanja je moč zaznati tudi po letu 2008, ko je naloge oddalo 2 % študentov MF UM. Za leto 2007, kjer ima Indeks študentskih objav (IŠO) vrednost 1 (Slika 6) izpostavljamo, da so bile oddane tri naloge za Dekanovo nagrado in iz vseh so nastale znanstvene objave. V obdobju po selitvi v novo zgradbo Indeks študentskih objav variira okrog 0,5, kar pomeni, da je okrog polovica nagrajencev svojo nalogo tudi objavila kot znanstveni članek. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 175 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic 0,025 ■ 0,02 ln 0,015 iz 0,01 0,005 — 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slika 5: Indeks raziskovalnih nalog študentov MF UM 0,8 0,6 0,4 E 0,2 — 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slika 6: Indeksa študentskih objav MF UM Od začetka podeljevanja Dekanove nagrade do leta 2013 se je Indeks konferenčnih objav (IKO) povečeval (Slika 7), potem pa je bolj ali manj stabilen in se vrti okrog 1,5. Kar pomeni, da študenti svoje raziskovalne naloge uspešno prelijejo v konferenčne prispevke, navadno kar v dva prispevka. 0 1 0 176 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru slika 7: Indeks konferenčnih objav 4.2 Analiza znanstvenih objav diplomantov študija medicine na MF UM Analizirali smo število znanstvenih objav diplomantov dodiplomskega študija medicine na MF UM v obdobju 2010-2017. V tem obdobju je diplomiralo v povprečju 85 študentov na leto. Pregledali smo objave glede na uvrščeno tipologijo v sistemu Cobiss in ugotovili, da Indeks objav diplomantov (IOD) ostaja stabilen pri vrednosti okrog 0,1, kar pomeni, da približno desetina diplomantov MF UM objavi znanstveni prispevek (Slika 8). Indeks konferenčnih objav diplomantov (IKD) se po selitvi v novo stavbo nekoliko poveča (Slika 8). slika 8: Indeks objav člankov in Indeks konferenčnih objav diplomatov MF UM Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 177 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Na Slikah 9 in 10 prikazujemo zbir vseh znanstvenih objav člankov in udeležb na konferencah, nastalih v okviru Dekanovih nagrad in obštudijskega raziskovalnega dela študentov in diplomantov MF UM v absolutnih vrednostih. > >¡0 14 12 10 8 6 4 2 0 I I I ■ I I I I H II r 1111111 T 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Študentje članki 1.01, 1.04, 1.02, 1.25 ■ Diplomanti članki 1.01, 1.02, 1.03, 1.16 Slika 9: Objave znanstvenih prispevkov študentov in diplomantov MF UM > et tŠ 70 60 50 40 30 20 10 0 =1-1 n 1 1 lil 1 1 1 L1 ^^nn n h ii ■ i ■ i 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Konferenčne objave študentov | Konferenčne objave diplomantov Slika 10: Objave konferenčnih prispevkov študentov in diplomantov MF UM 4.3 Rezultati anketiranja študentov MF UM Ugotovili smo, da študenti pogosteje in več časa preživijo v knjižnici nove zgradbe MF UM (dolžina obiska/delo v knjižnicah) (Preglednice 1, 2, 3 in 4). Močno se je povečal obisk študentov knjižnice MF UM v kategoriji enkrat na dan. UKM študenti večinoma obiščejo enkrat na mesec (Preglednica 1). Med predavanji 178 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru študenti večinoma obiskujejo knjižnico nove zgradbe MF UM. UKM večinoma obiskujejo med tednom. Med izpitnim obdobjem so študenti večinoma zahajali v knjižnico stare lokacije MF UM (Preglednica 2). Če dodamo še dolžino bivanja/ dela v knjižnici (Preglednica 3), lahko potrdimo zgornjo ugotovitev. Iz preglednice 4 smo povzeli, da študenti novo zgradbo MF UM zelo visoko vrednotijo, saj so povprečne vrednosti od 4,9 (za dostop do knjižnice) do 4,0 (zasebnost). V nobeni od možnih kategorij ni UKM ali stara lokacija višje ovrednotena kot knjižnica nove zgradbe MF UM. Le v kategoriji zasebnosti je UKM enakovredna s knjižnico MF UM. preglednica 1: Rezultati odgovorov na vprašanje: Kako pogosto ste v času študija na MF UM šli v knjižnico? Odgovori (abs. vrednost in delež) Std. odklon Podvprašanja Enkrat na dan Več kot dvakrat na teden Enkrat na teden Enkrat na mesec Redkeje Skupaj Povprečje Q1a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 3 4 % 1 1 % 4 6 % 4 6 % 58 83 % 70 100 % 4,6 1,0 Q1b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 17 19 % 37 41 % 20 22 % 12 13 % 4 4 % 90 100 % 2,4 1,1 Q1c UKM, Gospejna ulica 10 4 5 % 5 6 % 10 11 % 31 35 % 38 43 % 88 100 % 4,1 1,1 preglednica 2: Rezultati odgovorov na vprašanje: V katero knjižnico ste šli? Podvprašanja Odgovori (abs. vrednost in delež) Povprečje Std. odklon Med predavanji Le v času izpitnega obdobja Zjutraj Med tednom Med vikendom (velja le za UKM) Skupaj Q2a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 4 8 % 19 38 % 1 2 % 19 38 % 7 14 % 50 100 % 3,1 1,3 Q2b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 22 25 % 4 5 % 4 5 % 58 66 % 0 0 % 88 100 % 3,1 1,3 Q2c UKM, Gospejna ulica 10 2 3 % 11 14 % 1 1 % 54 70 % 9 12 % 77 100 % 3,7 0,9 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 179 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Preglednica 3: Rezultati odgovorov na vprašanje: Koliko časa ste se v povprečju zadržali v knjižnici? Podvprašanja Odgovori (abs. vrednost in delež) Povprečje Std. odklon 30 minut 2 uri S presledki več ur Skupaj Q3a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 34 67 % 6 12 % 11 22 % 51 100 % 1,5 0,8 Q3b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 26 30 % 31 36 % 30 34 % 87 100 % 2,0 0,8 Q3c UKM, Gospejna ulica 10 45 59 % 10 13 % 21 28 % 76 100 % 1,7 0,9 Preglednica 4: Rezultati odgovorov na vprašanje: Prosimo za oceno knjižničnih prostorov z vrednostmi od 1 - povsem neustrezno do 5 - zelo ustrezno. Podvprašanja Povprečja Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 UKM, Gospejna ulica 10 Q4a Razporeditev knjižničnih zbirk 3,6 4,5 4,1 Q4b Razporeditev študijskih mest in delovnih postaj 3,8 4,6 4,0 Q4c Razporeditev prostorov 3,9 4,8 4,3 Q4d Dostop do knjižnice 4,5 4,9 4,6 Q4e Zasebnost 3,6 4,0 4,0 Q4f Udobnost 4,0 4,4 3,7 Q4g Temperatura, zračnost ... 4,3 4,5 4,1 Q4h Osvetljenost 4,1 4,7 4,0 Q4i Velikost 3,8 4,5 4,4 Q4j Pohištvo 3,6 4,7 3,8 Študenti medicine MF UM prihajajo v UKM večinoma po literaturo (Preglednica 5), in če odgovore še združimo z rezultati iz Preglednice 3, lahko potrdimo to ugotovitev. Druge vrednosti povprečij za novo zgradbo MF UM močno izstopajo (razen pri podvprašanju kopiranje, skeniranje, tiskanje ...) od preostalih dveh lokacij. 180 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru Preglednica 5: Rezultati odgovorov na vprašanje: Prosimo razvrstite po vrstnem redu od 1 - nikoli do 5 zelo pogosto vaš namen obiska knjižnice. Podvprašanja Povprečja Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 UKM, Gospejna ulica 10 Q5a Izposoja / vračilo gradiva 2,0 4,3 3,7 Q5b Študij 2,3 4,1 2,9 Q5c Uporaba računalnika 1,5 3,5 1,5 Q5d Kopiranje, skeniranje, tiskanje ... 1,2 1,2 1,3 Q5e Skupinsko učenje 1,4 2,3 1,6 Q5f Druženje 1,6 2,5 1,6 Q5g Delo za seminarske naloge 1,6 3,4 2,1 Q5h Iskanje literature 2,3 4,2 3,3 Q5i Čakanje na naslednja predavanja 1,5 3,3 1,5 Dodatne opise bivanja/dela v knjižnici glede na prostor v tihi čitalnici, prostor za skupinsko delo, prostore z računalniki, prostore med knjižnimi policami in prostor pri izposoji predstavljamo v Preglednicah 6 in 7. Pri vprašanju o izbiri prostora (Preglednica 6), ki ga študenti medicine izberejo v knjižnicah, se odgovori močno razlikujejo v povprečnih vrednostih. Prostor za skupinsko delo in prostor z računalniki si pogosteje izberejo v novi zgradbi MF UM kot v UKM ali na stari lokaciji. Pogosteje si tudi izberejo prostor v tihi čitalnici nove zgradbe MF UM kot pa v tihi čitalnici UKM. Glede pogostosti uporabe knjižničnih storitev (Preglednica 7) močno izstopa le podatek o uporabi računalnikov, ki je mnogo večja v MF UM kot v UKM ali na stari lokaciji. Preostale storitve so le nekoliko bolj uporabljane na novi lokaciji MF UM kot na preostalih dveh lokacijah. Preglednica 6: Rezultati odgovorov na vprašanje: Ko sem bil v knjižnici, sem si izbral - ovrednoti od 1 - nikoli do 5 - zelo pogosto. Povprečja Podvprašanja Prostor v tihi čitalnici Prostor za skupinsko delo Prostor z računalnikom Prostor med knjižnimi policami Prostor pri izposoji Q6a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 2,3 1,3 1,3 1,9 1,1 Q6b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 3,8 2,7 3,6 2,9 2,4 Q6c UKM, Gospejna ulica 10 2,7 1,4 1,5 2,7 2,3 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 181 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Preglednica 7: Rezultati odgovorov na vprašanje: V knjižnici sem uporabljal - ovrednoti od 1 - nikoli do 5 - zelo pogosto. Povprečja Podvprašanja Računalnike Pomoč knjižničarke/ strokovne referentke Zbirko modelov organov človeškega telesa Informacijske vire Učbenike / strokovno literaturo Q7a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 1,4 2,1 1,9 2,6 2,6 Q7b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 3,7 2,8 2,7 2,9 4,3 Q7c UKM, Gospejna ulica 10 1,5 2,6 2,2 2,5 3,7 Preglednica 8: Rezultati odgovorov na vprašanje: V knjižnici bi potrebovali - označite z 1 -priporočeno, 2 - nujno in 3 - zelo nujno. Podvprašanja Povprečja Sobo proti stresu, za počitek ali vsaj masažne stole Ventilatorje ali klimatske/ prezračevalne naprave Več prostorov v tihi čitalnici Več prostora za skupinsko delo Več dogodkov (izobraževanja, predavanja, razstave ...) Več računalnikov z dodatno opremo Ponudbo osvežilnih napitkov in prigrizkov Q8a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 2,4 2,0 1,8 2,0 1,6 2,0 2,4 Q8b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 2,4 1,7 1,6 1,8 1,3 2,2 1,9 Q8c UKM, Gospejna ulica 10 1,9 1,9 1,7 1,3 1,2 1,9 1,8 Študente smo spraševali po dodatni opremi ali storitvah v knjižnicah. Rezultati so zbrani v Preglednici 8. Pričakovano so za staro lokacijo visoke vrednosti vseh možnosti. Za novo zgradbo MF UM pa si želijo le sobo proti stresu oziroma za počitek oziroma vsaj masažne stole in še več računalniške opreme. Iz vrednosti za UKM povzemamo, da so študenti dokaj zadovoljni z dodatno opremo in storitvami. Sicer pa so v okviru tega vprašanja vrednosti dokaj enakomerno porazdeljene. 182 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru Študenti medicine MF UM uporabljajo tudi druge knjižnice (Preglednica 9). Ob že preučevani UKM uporabljajo še splošne knjižnice (53 %) in le v manjši meri tudi specialno knjižnico (UKC Maribor) (23 %); torej jih večina te knjižnice ne uporablja, medtem ko druge fakultetne knjižnice uporabljajo le v manjši meri. Sicer pa z rezultati ugotavljamo, da so študenti MF UM v veliki večini zadovoljni z uporabo knjižnice v novi zgradbi MF UM. Preglednica 9: Rezultati odgovorov na vprašanje: Uporabljam tudi druge knjižnice. Podvprašanja Odgovori (abs. vrednosti in deleži) Povprečje Std. odklon Da Ne Skupaj Q9a Univerzitetno knjižnico Maribor 24 80 % 6 20 % 30 100 % 1,2 0,4 Q9b Druge fakultetne knjižnice v Mariboru 3 10 % 27 90 % 30 100 % 1,9 0,3 Q9c Specialne knjižnice (UKC Mb ...) 7 23 % 23 77 % 30 100 % 1,8 0,4 Q9d Splošne knjižnice (Mariborska knjižnica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota ...) 16 53 % 14 47 % 30 100 % 1,5 0,5 O uspešnosti študija (Preglednica 10) v knjižničnih prostorih je 90 % študentov pritrdilno odgovorilo, da so bili uspešni v novi zgradbi MF UM, največ pa jih je zanikalo uspešnost na stari lokaciji (62 %). Po že omenjeni literaturi (Andrews idr., 2015; Freeman, 2005) je v ospredju skupinsko delo študentov v knjižnicah. 66 % uporabnikov nove zgradbe MF UM je pritrdilno odgovorilo (Preglednica 11), da jim prostori in oprema omogočajo uspešno skupinsko delo. Podobno je z odgovori na vprašanje, če so knjižnični prostori omogočili individualno delo in hkrati tudi stike s sošolci, ki imajo podobne naloge (Preglednica 12), pri čemer je večina uporabnikov odgovorila pritrdilno, in sicer da uspešno uporabljajo prostore nove zgradbe MF UM za individualno in hkrati skupinsko delo ali druženje. Pol manj jih je taisto pritrdilo za prostore UKM. Preglednica 10: Rezultati odgovorov na vprašanje: V knjižnici sem uspešno študiral in delal seminarske naloge. Podvprašanja Odgovori (abs. vrednosti in deleži) Povprečje Std. odklon Da Ne Ne vem Skupaj Q10a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 0 0 % 13 62 % 8 38 % 21 100 % 2,4 0,5 Q10b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 26 90 % 2 7 % 1 3 % 29 100 % 1,1 0,4 Q10c UKM, Gospejna ulica 10 9 36 % 11 44 % 5 20 % 25 100 % 1,8 0,7 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 183 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Preglednica 11: Rezultati odgovorov na vprašanje: Knjižnica, knjižnični prostori in oprema so mi omogočali delo v skupinah. Podvprašanja Odgovori (abs. vrednosti in deleži) Povprečje Std. odklon Da Ne Ne vem Skupaj Q11a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 2 13 % 2 13 % 12 75 % 16 100 % 2,6 0,7 Q11b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 19 66 % 7 24 % 3 10 % 29 100 % 1,4 0,7 Q11c UKM, Gospejna ulica 10 8 38 % 1 5 % 12 57 % 21 100 % 2,2 1,0 Preglednica 12: Rezultati odgovorov na vprašanje: Prostori so mi omogočili individualno delo in hkrati tudi stike s sošolci, ki imajo podobne naloge, da smo lahko podebatirali o vsebini. Podvprašanja Odgovori (abs. vrednosti in deleži) Povprečje Std. odklon Da Ne Ne vem Skupaj Q12a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 3 19 % 1 6 % 12 75 % 16 100 % 2,6 0,8 Q12b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 26 87 % 1 3 % 3 10 % 30 100 % 1,2 0,6 Q12c UKM, Gospejna ulica 10 10 48 % 1 5 % 10 48 % 21 100 % 2,0 1,0 73 % študentov (Preglednica 13) je odgovorilo pritrdilno na vprašanje, če knjižnični prostori omogočajo delo na študiju in projektih ter če hkrati študenti pridobivajo nove ideje. Za UKM jih je pritrdilo pol manj. Preglednica 13: Rezultati odgovorov na vprašanje: Knjižnični prostori so mi omogočali delo na nalogah, projektih in hkrati sem dobil nove ideje, nove informacije. Knjižnično okoje je spodbudno delovalo na moje delo. Podvprašanja Odgovori (abs. vrednosti in deleži) Povprečje Std. odklon Da Ne Ne vem Skupaj Q13a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 2 14 % 1 7 % 11 79 % 14 100 % 2,6 0,7 Q13b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 22 73 % 3 10 % 5 17 % 30 100 % 1,4 0,8 Q13c UKM, Gospejna ulica 10 8 36 % 4 18 % 10 45 % 22 100 % 2,1 0,9 184 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru Za knjižnico MF UM so 100 % odgovorili, da točno vedo, da dodatno pomoč in informacije dobijo pri knjižničarki. V UKM je ta delež manjši (Preglednica 14). Knjižničarko MF UM so študenti ovrednotili z najvišjimi vrednostmi 5 (Preglednica 15). Enake vrednosti so pripisali knjižničarki MF UM kar se tiče odzivnosti, odgovornosti in strokovnosti (Preglednica 16). Preglednica 14: Rezultati odgovorov na vprašanje: Točno vem, kje v knjižnici dobim pomoč pri iskanju literature, informacij'. Podvprašanja Odgovori (abs. vrednosti in deleži) Povprečje Std. odklon Da Ne Ne vem Skupaj Q14a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 4 29 % 2 14 % 8 57 % 14 100 % 2,3 0,9 Q14b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 30 100 % 0 0 % 0 0 % 30 100 % 1,0 0,0 Q14c UKM, Gospejna ulica 10 16 73 % 1 5 % 5 23 % 22 100 % 1,5 0,9 Preglednica 15: Rezultati odgovorov na vprašanje: Knjižničarka/strokovna referentka je bila strokovno kompetentna in profesionalna. Svoje odgovore ovrednotite z 1 - se ne strinjam do 5 - se strinjam. Podvprašanja Odgovori (abs. vrednosti in deleži) Povprečje Std. odklon 1 2 3 4 5 Skupaj Q15a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 0 0 % 0 0 % 2 20 % 1 10 % 7 70 % 10 100 % 4,5 0,8 Q15b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 1 3 % 0 0 % 1 3 % 6 20 % 22 73 % 30 100 % 4,6 0,9 Q15c UKM, Gospejna ulica 10 0 0 % 0 0 % 3 14 % 1 5 % 17 81 % 21 100 % 4,7 0,7 Preglednica 16: Rezultati odgovorov na vprašanje: Odzivnost, odgovornost in delo knjižničarke/ strokovne referentke ocenite z 1 - zelo slabo do 5 - odlično. Podvprašanja Odgovori (abs. vrednosti in deleži) Povprečje Std. odklon 1 2 3 4 5 Skupaj Q16a Stara lokacija MF UM, Slomškov trg 15 0 0 % 0 0 % 2 20 % 2 20 % 6 60 % 10 100 % 4,4 0,8 Q16b Nova zgradba MF UM, Taborska ulica 8 1 3 % 0 0 % 0 0 % 7 23 % 22 73 % 30 100 % 4,6 0,8 Q16c UKM, Gospejna ulica 10 0 0 % 0 0 % 3 14 % 3 14 % 15 71 % 21 100 % 4,6 0,7 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 185 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Po zbranih rezultatih potrjujemo in sprejemamo vse postavljene hipoteze (Preglednica 17). Preglednica 17: Pregled sprejetih hipotez. Hipoteza Besedilo Potrjena Zavrnjena H1 Predvidevamo, da knjižnični prostori vplivajo na kakovost študija. H2 Predvidevamo, da študenti MF UM dosegajo boljše študijske rezultate z uporabo knjižnice v novi zgradbi MF UM. H3 Predvidevamo, da študenti MF UM mnogo časa (2 uri in več/ dan) preživijo v knjižnici. H4 Študenti MF UM več časa preživijo v fakultetni knjižnici v novi zgradbi kot so ga na stari lokaciji. H5 Študenti MF UM hkrati z uporabo fakultetne knjižnice uporabljajo prostore in storitve Univerzitetne knjižnice Maribor. 5 Razprava Iz rezultatov, ki smo jih zbrali (raziskovalne naloge za Dekanovo nagrado in izhajajoče znanstvene in strokovne objave ter znanstvene objave diplomatov MF UM), smo povzeli končne ugotovitve. Ugotavljamo, da so študenti MF UM aktivni ne le v okviru študijskih obveznosti, ampak tudi v okviru znanstveno raziskovalnega dela, s čimer dvigujejo kakovost in ugled MF UM. Študijska in znanstveno raziskovalna dejavnost pa se lahko odvijata le z ustrezno infrastrukturo, kamor sodi tudi knjižnična dejavnost, ki je odvisna od knjižničnih prostorov, storitev in strokovnega kadra. Po selitvi knjižnice MF UM v novo zgradbo, kjer se je močno povečal in izboljšal prostor, namenjen knjižnični dejavnosti, se je močno povečalo tudi število oddanih nalog za Dekanovo nagrado in število znanstvenih objav študentov. S temi ugotovitvami smo potrdili prvo in drugo hipotezo. Kakovostni knjižnični prostor, (pri čemer ponovno izpostavljamo večjo površino knjižnice z več bralnimi mesti, ločeno čitalnico, več knjižnih polic in aktualno knjižnično zbirko), kot je v novi zgradbi MF UM, pozitivno doprinese h kakovostnejšemu delu študentov in zaposlenih (omeniti je potrebno še drugo raziskovalno infrastrukturo kot so laboratoriji, mikroskopirnice, tehnološka podpora in pedagoški kader). Ugotovili smo, da se študenti dlje časa zadržujejo v knjižnici nove lokacije MF kot so se v knjižnici na stari lokaciji ali v UKM (potrjena tretja in četrta hipoteza). Prostori knjižnice MF UM na novi lokaciji so namenjeni študiju, pripravi in izdelavi seminarskih nalog, skupinskemu delu in druženju. Ta ugotovitev je v skladu s pričakovanji, saj je fakultetna knjižnica študentom »pri roki«, hkrati pa jim nudi vso potrebno oporo, kot npr. ustrezno opremo: od zbirk literature, bralnih in računalniških prostorov do prostorov za skupinsko delo ali 186 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru - študij v tihi čitalnici. Nenazadnje pa tudi 90 % pritrditev o uspešnosti študija v novih prostorih knjižnice MF UM potrjuje, da novi, boljši knjižnični prostori vplivajo na kakovost študija. S tem tudi potrjujemo navedbe Vidic in Južnič (2010). Z nadaljnjimi raziskavami smo ugotovili še, da se med proučevanimi knjižničnimi lokacijami pojavljajo razlike v pogostosti in dolžini obiskovanja le-teh. Ugotavljamo, da v UKM (in splošne knjižnice) prihajajo večinoma po literaturo in v manjši meri z namenom študija ali izdelave seminarjev. Ugotovili smo tudi, da študenti uporabljajo tudi druge knjižnice (potrjena peta hipoteza), že omenjeno UKM (večinoma za pridobivanje literature in v manjši meri za študij in delo) in splošne knjižnice (za pridobivanje literature). Zanimiva je ugotovitev, da le v manjši meri uporabljajo specialno knjižnico UKC Maribor, saj jim je prav tako blizu po lokaciji. Po samoocenah študenti MF UM dosegajo uspehe z delom in študijem v knjižnici nove zgradbe MF UM. Pri tem izpostavljajo skupinsko delo; individualni študij v tihi čitalnici je omenjen le v manjši meri. Vrednotenje knjižnice nove zgradbe MF UM zaključujemo z ugotovitvijo, da študentom le-ta omogoča ustvarjalno okolje. Za našo nadaljnjo raziskavo bomo poskušali pridobiti še podatke Alumni kluba MF UM in zaposlenih, saj bi s tako zbranimi podatki zaokrožili raziskovanje o mnenjih in načinih uporabe knjižničnih prostorov, ki so namenjeni uporabnikom z medicinskega področja. 6 zaključki Kot piše Rasmussen (2013) je knjižnica partner univerz in fakultet za doseganje skupnih ciljev v smeri akademske uspešnosti in družbene blaginje. Da bi začeli dosegati tako zastavljene cilje, bi si lahko želeli in že načrtovali knjižnico naših sanj, v kateri bi knjižnica postala privlačen partner v stalnem knjižnično-življenjskem laboratoriju. V takem okolju bi razvoj še neobstoječih storitev v knjižničnem prostoru služil napredku univerzitetne skupnosti. Z rezultati naše raziskave si želimo, da bodo strokovnjaki (knjižničarski, univerzitetni in fakultetni), upravljavci in financerji ter odgovorni posamezniki začeli načrtovati (vsak posebej in vsi skupaj) razvoj knjižničnih stavb, prostorov, zbirk in storitev za kakovostno prihodnost. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 187 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic zahvala Zahvaljujeva se študentom MF UM, ki so sodelovali pri reševanju vprašalnika, sodelavki Marijani Čordaševic za prevod in kolegicama Renati Močnik in Jerneji Grašič za pregled besedila. Navedeni viri Andrews, C., Wright, S. E. in Raskin, H. (2015). Library learning spaces: investigating libraries and investing in student feedback. Journal of library administration, 56(6), 647-672. doi: 10.1080/01930826.2015.1105556 Black, E. L. (2007). Web 2.0 and library 2.0: what librarians need to know. V L. Courtney (ur.), Library 2.0 and beyond: innovative technologies and tomorrow's user (str. 1-14). Westport: Libraries Unlimited. Cha, S. H. in Kim, T. W. (2015). What matters for students' use of physical library space?. Journal of academic librarianship, 41(3), 274-279. doi: 10.1016/j.acalib.2015.03.014 DeClercq, C. P. in Cranz, G. (2014). Moving beyond seating-centered learning environments: opportunities and challenges identified in a POE of a campus library. Journal of academic librarianship, 40(6), str. 574-584. doi: 10.1016/j.acalib.2014.08.005 Dekleva Smrekar, D. (2004). Renesansa knjižnic - prilagodljive stavbe knjižnic: 12. seminar Arhitekturne skupine LIBER, 17.-19. marec 2004, Bozen/Bolzano. Knjižničarske novice, 14(4), 1-4. Ellison, W. (2016) Designing the learning spaces of a university library. New library world, 117(5-6), 294-307. doi: 10.1108/NLW-01-2016-0006 Fallin, L. (2016). Beyond books: the concept of the academic library as learning space. New library world, 117(5-6), 308-320. doi: 10.1108/NLW-10-2015-0079 Freeman, T. G. (2005). The library as place: changes in learning patterns, collections, technology, and use. V Library as place: rethinking roles, rethinking space (str. 1-10). Washington: Council on library resources. Pridobljeno 1. 5. 2019 s spletne strani: https://www.clir. org/pubs/reports/pub129/ Hartman, B. (1978). Petinsedemdeset let Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1978). V B. Hartman (ur.), Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978: jubilejni zbornik (str. 9-106). Maribor: Obzorja. Hartman, B. (1981). O novi stavbi Univerzitetne knjižnice Maribor. Knjižnica, 25(1-4), 62-80. Hillman, C., Blackburn, K., Shamp, K. in Nunez, C. (2017). User-focused, user-led: space assessment to transform a small academic library. Evidence based library and information practice, 12(4), 41-60. 188 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Knjižnični prostori in kakovost študija medicine na Univerzi v Mariboru imamoglu, in Gurel, M. O. (2016). »Good fences make good neighbors«: territorial dividers increase user satisfaction and efficiency in library study spaces. Journal of academic librarianship, 42(1), 65-73. doi: 10.1016/j.acalib.2015.10.009 Janžekovič, B. in Milinovic, Z. (2014). Dostopi do biomedicinskih virov informacij na Univerzi v Mariboru. V J. Drobež (ur.), ŠMRK: zbornik prispevkov (str. 49-58). Ljubljana: Medicinski razgledi. Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar [monografija]. Knjižnica, 53(3-4). Pridobljeno 1. 5. 2019 s spletne strani: https:// knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/issue/view/554 Krajnc, I. (2014). Kako je nastajala Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru. V I. Krajnc (ur.), Deset let Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (str. 31-37). Maribor: Medicinska fakulteta. Maness, J. M. (2006). Library 2.0 theory: web 2.0 and its implications for libraries. Webolo-gy, 3(2), article 25. Pridobljeno 11. 6. 2019 s spletne strani: http://www.webology.ir/2006/ v3n2/a25.html Maxwell, J. A. (2013). Qualitative research design: an interactive approach. Thousand Oaks: SAGE. Montgomery, S. E. (2014). Library space assessment: user learning behaviors in the library. Journal of academic librarianship, 40(1), 70-75. doi: 10.1016/j.acalib.2013.11.003 Rajh, B. (1993). Univerzitetna knjižnica Maribor v svoji novi zgradbi. V B. Rajh (ur.), Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975) (str. 7-37). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Rasmussen, L. (2013). The library of our dreams. Scandinavian public library quarterly, 46(2), 26-27. Sapač, I. (2003). Mejniki v razvoju Univerzitetne knjižnice Maribor od leta 1903 do leta 2002. V V. Stavbar in S. Kurnik Zupanič (ur.), 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 19032003: jubilejni zbornik (str. 25-70). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Somby, M. A. (2013). New roles - new spaces. Scandinavian public library quarterly, 46(2), 12-14. Statistični podatki o knjižnicah [spletna stran]. (B. l.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 1. 5. 2019 s spletne strani: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/ index.php Stavbar, V. (2003). Sto let knjižnice v letnicah. V V. Stavbar in S. Kurnik Zupanič (ur.), 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903-2003: jubilejni zbornik (str. 14-21). Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Stožer, A. (ur.). (2018). Samoevalvacijsko poročilo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru: študijsko leto 2016/2017. Maribor: Medicinska fakulteta. Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. (2016). Maribor: Institut informacijskih znanosti. Pridobljeno 11. 3. 2019 s spletne strani: http://home.izum.si/ COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf Vidic, M. in Južnič, P. (2010). Odnos »visokošolski knjižničar - študent«: kako študentje poznajo delo visokošolskega knjižničarja. Knjižnica, 54(1-2), 59-77. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 189 Boža Janžekovič, Zorica Milinovic Vogrinčič Čepič, A. (2017). Knjižnica kot (tretji) prostor: družbeni učinki prostorskih praks. Keria, 19(1), 57-80. Žibrat, E. (2014). Začetni koraki Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. V I. Krajnc (ur.), Deset let Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (str. 38-42). Maribor: Medicinska fakulteta. Boža Janžekovič Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica Maribor, Gospejna ulica 10, 2000 Maribor e-pošta: boza.janzekovic@um.si Zorica Milinovic Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Taborska ulica 8, 2000 Maribor e-pošta: zorica.milinovic@um.si 190 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 163-190 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor New signage system in the University of Maribor Library Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Oddano: 15. 3. 2019 - Sprejeto: 3. 7. 2019 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific article UDK 027.7(497.4Maribor):025.8 Izvleček Namen: Prispevek obravnava nastajanje novega usmerjevalnega sistema Univerzitetne knjižnice Maribor. Pojasni razmerje med uporabnikom, njegovo orientacijsko izkušnjo, prostorom knjižnice in njegovo označitvijo. Namen prispevka je izpostaviti izhodišča in metode za načrtovanje usmerjevalnih sistemov v knjižnicah. Poudariti želi pomen dobrega načrtovanja in uvodne raziskave orientacijskega vedenja uporabnikov. Metodologija/pristop: Besedilo izhaja iz pregleda literature in strnitve izhodišč ter pregleda stanja obstoječe signalizacije. Glavne metode empiričnega dela, v katerem je bilo raziskano orientacijsko vedenje uporabnikov, so: analiza beleženja vprašanj uporabnikov, analiza opazovanja orientacijskega vedenja uporabnikov in analiza polstruktu-riranih intervjujev ter krajša primerjalna analiza. Besedilo zatem na podlagi izsledkov prinaša pregled splošnih priporočil za koncipiranje usmerjevalnih sistemov ter opiše nastajanje konkretnega usmerjevalnega sistema in njegove faze. Izpostavi pomen predpriprave za učinkovito izpeljan projekt. Rezultati: Prispevek navaja izhodišča in priporočila, ki jih želi ponuditi kot splošen nabor za primerljive projekte. Analiza orientacijskega vedenja kot empirični del raziskave izpostavi ključne prostorske probleme uporabnikov, dejavnike, ki vplivajo na obvladovanje prostora in tiste, ki naredijo knjižnični prostor ne le obvladljiv, ampak tudi prijeten. Iz ugotovitev izhaja, da uporabniki najpogosteje povprašujejo po lokaciji določenega gradiva in po lokaciji določenih prostorov ter storitev, pogosto tistih, povezanih z IKT opremo. Iz analize vedenja uporabnikov je razvidna njihova težnja po samostojnem gibanju in orientiranju v knjižnici, ob čemer obstoječa usmerjevalna 191 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk oprema ni več zadovoljevala njihovih potreb. Primerjava deležev vprašanj v dveh beleženjih, prvim pred uvedbo novega usmerjevalnega sistema in drugim po njej, pokaže, da je nov usmerjevalni sistem prinesel vsaj manjše izboljšanje omenjene uporabniške izkušnje. Omejitve raziskave: Kot največja omejitev se je pokazala delna nekonsistentnost pri beleženju vprašanj uporabnikov, saj so okoliščine narekovale veliko število zapisovalcev, to pa nujno pomeni tudi raznolikost v temeljitosti beleženja. izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava prinaša temeljit pregled priporočil za načrtovanje usmerjevalnih sistemov v knjižnicah, hkrati pa poda preverjene metode opazovanja orientacijskega vedénja uporabnikov. Univerzitetni knjižnici Maribor podaja smernice za nov usmerjevalni sistem, ki je ob ustrezni prilagoditvi uporaben tudi v drugih knjižnicah. Hkrati podaja natančen pregled vseh faz načrtovanja in izvedbe celovitega knjižničnega usmerjevalnega sistema. Ključne besede: visokošolske knjižnice, usmerjevalni sistemi, signalizacija, orientacijsko vedénje Abstract Purpose: This article discusses the creation of the new signage system in the University of Maribor Library. It illuminates the relationship between users, their orientation experience, library space and its signage. Its purpose is to highlight the bases and methods for planning library signage systems. It aims to emphasize the meaning of good planning and preliminary research on users' orientation behaviour. Methodology/approach: Literature review and a summary of starting points along with an examination of the state of the existing signage are the sources of the text of this article. The main methods used in the empirical part, in which users' orientation behaviour was researched, are the analysis of users' questions recording, the analysis of users' orientation behaviour observation and the analysis of semi-structured interviews with a short comparative study. Based on the results, a review of the general recommendations for the conception of signage systems are provided and the development of the particular signage system and its phases are described. Furthermore, it emphasizes the importance of pre-planning for an efficiently executed project. Results: Bases and guidelines, offered as a general selection for comparable projects, are listed. Orientation behaviour analysis, as the empirical part of the research, emphasizes the key spatial problems of users, the factors that influence management of space and those that make a library space not only manageable but also pleasant. The findings showed that users most frequently ask for the location of certain materials, premises and services, often those related to ICT equipment. From the analysis of user behaviour, their tendency for independent movement and orientation in the library is evident, with the exiting signage no longer meeting their needs. The comparison of question percentage within two recordings shows that the new signage system has brought at least a slight improvement of the mentioned user experience. 192 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor - Research limitations: The partial inconsistency in users' questions recording proved to be the biggest limitation as the circumstances claimed a large number of recorders, which also brought a diversity in recording thoroughness. Originality/practical implications: The research brings a thorough overview of the guidelines for planning library signage and also offers verified methods of users' orientation behaviour observation. It provides recommendations for the new signage in the University of Maribor Library, which can be also useful in other libraries, with appropriate adaptation. At the same time, it gives a detailed overview of all phases of planning and implementation of a comprehensive library signage. Keywords: academic libraries, signage systems, signalling, orientation behaviour 1 izhodišče - človek v prostoru knjižnice Orientacija človeka v prostoru je odvisna od mnogih dejavnikov, povezanih s sovplivom med človekom in njegovim okoljem. S širšimi problemi razmerja med človekom in prostorom, med drugim tudi z dejavniki, ki vplivajo na orientacijo v prostoru, se že nekaj desetletij ukvarja skupek disciplin, s skupnim imenom študije človeka in okolja (angl. man-environment studies). Raziskovalci, ki se ukvarjajo s tem področjem, izhajajo iz različnih strok - med njimi so sociologi, geografi, psihologi, antropologi, urbanisti in drugi. Njihovi izsledki so vsekakor odlično izhodišče, ko razmišljamo o oblikovanju knjižničnih prostorov, saj se v najširšem smislu ukvarjajo z vprašanjem, kako ljudje vidijo oziroma zaznavajo prostor, v katerem se gibljejo. Zanima jih tudi, kako posamezniki vzpostavljajo svoj mentalni imaginarij mapiranja, s katerim opisujejo fizični prostor, pa naj gre za odprte javne površine ali zaprte prostore (Sign systems for libraries, 1979). V našem primeru pa nas je predvsem zanimalo, kako lahko spoznanja različnih strokovnjakov osmislijo načrtovanje novega usmerjevalnega sistema univerzitetne knjižnice. Človek je kot uporabnik pri orientaciji v knjižnici odvisen od kombinacije treh dejavnikov: arhitekturnih elementov, signalizacije in napotil ljudi - tako knjižničarjev kot drugih uporabnikov (Sign systems for libraries, 1979). Usmerjevalni sistemi imajo v knjižnicah pomembno vlogo, saj pomagajo zmanjševati t. i. socialno distanco uporabnikov. Nezanemarljivo visok je delež ljudi, ki knjižnic sploh ne obiščejo ali jih obiščejo s strahom, da se v njih ne bodo znašli - bodisi v smislu prostorske orientacije ali v smislu razreševanja svoje informacijske potrebe. Raziskave kažejo, da nekateri to izkušnjo »izgubljenosti v prostoru« oziroma t. i. dez-orientacije (Sign systems for libraries, 1979, str. 7; Tzeng in Wang, 2011, str. 109) v knjižnicah dejansko pridobijo. Mnogi se zaradi te izkušnje v knjižnicah počutijo neprijetno ali celo frustrirano in v stresu (Mandel, 2010). Namen usmerjevalnih Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 193 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk sistemov je, da to prepreko odstranijo ali vsaj izdatno olajšajo (Mandel in Johnston, 2019). Naloga usmerjevalnega sistema v knjižnici je torej čim bolj tekoče usmerjanje uporabnika po prostoru, v skladu z njegovo specifično informacijsko potrebo. Pomembno je, da je čitljiv, razumljiv, enostaven, jasen, pregleden, konsistenten, da je urejen v pravilnem sosledju, da upošteva človekove kognitivne sposobnosti in da zajame tudi morebitne specifike posamičnih skupin uporabnikov (starejši, daltonisti, slabovidni ipd.) - v zvezi s slednjim je potrebno upoštevati tudi uveljavljene norme (Humrickhouse, 2012; Quick reference guide to ADA signage, 2012; Requirements for interior signs from the new ADA, 2012). Funkcionalnost se mora čim bolj posrečeno prepletati z estetiko, usmerjevalni sistem pa mora biti oblikovno usklajen s stilom in celostno podobo knjižnice ter z njeno arhitekturno zasnovo in notranjo opremo. Na kvaliteto usmerjevalnega sistema vplivata tako sistematičen pristop k načrtovanju signalizacije kot poznavanje in upoštevanje potreb in vedenja uporabnikov. Bistvena je tudi kakovost sodelovanja med knjižničarji in oblikovalcem (Bene-icke, Biesek in Brandon, 2003; Walker, 2012), ki problem brez dvoma poznajo in vidijo vsak s svoje strani - idealno je, če delujejo sinergično. Pomembno je, da se v procesu nastajanja usmerjevalnega sistema knjižnice zvrstijo vse faze od načrtovanja, oblikovanja, priprave dokumentacije, izvedbe do nadzora (Sign systems for libraries, 1979; Stempler, 2013), od finančnih in drugih okoliščin pa je odvisno, kako obsežne in intenzivne so ter kako so znotraj razčlenjene in poglobljene. 2 Univerzitetna knjižnica Maribor in njen(i) usmerjevalni sistem(i) Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) je ob odprtju nove namenske zgradbe leta 1988 pridobila tudi domišljeno notranjo opremo, z njo pa tudi likovno in funkcionalno izredno posrečen usmerjevalni sistem. Toda v treh desetletjih se je marsikaj spremenilo, zaradi večje uporabnosti so se prostori spreminjali - nastajali so novi, nekateri so spremenili namembnost, prosti pristop se je nenehno prilagajal novim razmeram, listkovni katalogi so se umaknili novim, sodobnejšim orodjem za iskanje gradiva. Nekateri prostori so se preimenovali, nenehno so se zaradi notranje in zunanje fluktuacije dogajale tudi spremembe med zaposlenimi. Nekaj časa so zadoščali le manjši popravki v usmeritvah, a sčasoma se je sprememb nabralo preveč in jasno je postalo, da bo treba vzpostaviti nov, celovit usmerjevalni sistem. 194 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor UKM je zato najprej pripravila elaborat (Ferlež in Grašič, 2015) o knjižničnih usmerjevalnih sistemih z nekaj specifičnimi napotki za UKM. Izvedla je tudi analizo stanja v obliki fotodokumentacije obstoječega in analizo zasnove prvotnega usmerjevalnega sistema, katerega ostanki so deloma bili še vedno v prostoru, deloma pa so bili skozi čas odstranjeni, nadomeščeni ali dopolnjeni z novimi. Izvedla je, kar literatura imenuje »seznam elementov označevanja« (angl. signage inventory) (Mandel in Johnston, 2019, str. 4). Vodstvo knjižnice je nato osnovalo delovno skupino, sestavljeno iz zaposlenih v knjižnici, ki je leta 2015 začela snovati nov usmerjevalni sistem. Štiričlansko delovno skupino so sestavljali zaposleni iz različnih segmentov delovanja knjižnice. Hkrati se je UKM odločila k sodelovanju pri oblikovanju povabiti študente Katedre za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Razpisan je bil natečaj za najboljšo idejno rešitev, izvedena je bila delavnica za študente s predstavitvijo želja in namer knjižnice, sestavljena pa je bila tudi strokovna komisija za izbor najboljše idejne rešitve, ki so jo sestavljali trije knjižničarji iz različnih knjižnic, dva iz UKM in en iz splošne knjižnice ter po en arhitekt in oblikovalec. Razmišljanje o novem usmerjevalnem sistemu se je na vseh ravneh - tako pri izbiri oblikovalca kot pri zasnovi koncepta znotraj delovne skupine, najprej oprlo na teoretična izhodišča in klasifikacije, ki so bile zbrane v elaboratu. 3 iz teorije: klasifikacije in priporočila za načrtovanje Knjižnične usmerjevalne sisteme klasificirajo po različnih kriterijih, kar zlasti pri načrtovanju omogoča večjo preglednost, saj načrtovalce opomni na ta ali oni tip sporočil, ki so za učinkovit sistem nujni ali vsaj priporočljivi (Mandel in Johnston, 2019; Santy, 2012): Po namenu - usmerjevalni - regulativni - informativni Po funkciji - markiranje (označba knjižnice, zlasti na njeni zunanjščini) - napotitve (označevanje smeri prostorov, storitev, delov prostega pristopa ...) - identifikacija (označevanje najrazličnejših lokacij - delovni prostor, sanitarije, namenski prostor .) - navodila (napotki, navodila za uporabo, sporočila, obvestila ...) - nevezana sporočila (grafična ali tekstovna - za pozitivno ozračje) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 195 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Po vsebini - pregledna shema lokacij v zgradbi kot celoti - vhodi v prostore (delovni prostori, sanitarije, namenski prostori ...) - označbe storitev - napovedi prireditev - napisi na, nad ali ob policah - označbe posamičnih območij (območje tišine ...) Po nosilcu - oznake na policah (nameščene s polic, postavljene na policah ...) - oznake, viseče s stropa - oznake, pritrjene na stene - prostostoječa telesa v prostoru - digitalni zasloni - stene in stebri - oplesk kot neposredni nosilec sporočil - tla - strop - papir (zloženke, letaki, plakati ...) - ohranjevalniki zaslonov - ustna komunikacija Po trajnosti - stalni - spremenljivi - začasni Po lokaciji - zunanjost zgradbe - posamični nivoji v zgradbi - stopnišča - dvigala - površine v bližini knjižnice 3.1 Načrtovanje usmerjevalnega sistema V kontekstu načrtovanja usmerjevalnih sistemov mnogi navajajo (Ahn, 2011; Barclay in Scott, 2012; Beneicke, Biesek in Brandon, 2003; Cohen in Cohen, 1979; Hedge idr., 2014; Ragsdale in Kenney, 1995; San Jose Public Library, 2009; Santy, 2012; Sign systems for libraries, 1979; Tzeng in Wang, 2011) pomembne tematske sklope, na katere je pri načrtovanju dobro biti pozoren. Večkrat so našteti v obliki vprašanj (Novljan, Potokar in Slokar, 2001, str. 123-124), na 196 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor katere si morajo načrtovalci odgovoriti pred zaključkom načrtovanja. Temeljni razmislek priporočajo posvetiti izboru ustreznega števila elementov signalizacije. Predvsem priporočajo, naj jih ne bo preveč, omenjajo namreč nevarnost preobilja informacij, ki lahko uporabnika pri orientaciji zmede, namesto, da bi mu bil v pomoč. Težko je sicer natančno določiti mejo med ravno prav in preveč, a dobro jo je pri načrtovanju imeti vsaj v mislih (Mandel in Johnston, 2019). V pomoč pri zbiranju in tipizaciji zamisli so tudi arhitekturne monografije o knjižnicah, ki dajejo vizualni navdih (npr. Roth, 2015). Izhodiščne usmeritve - Neizogibne faze pri vzpostavitvi usmerjevalnega sistema v knjižnici so: načrtovanje, oblikovanje, priprava dokumentacije in priročnika, izvedba, nadzor izvedbe. - Nujno je, da usmerjevalni sistem kot celoto skupaj oblikujeta oblikovalec in knjižničar(ji). - Priporočljivo je vnaprej predvideti načine nadaljnjega sprotnega posodabljanja usmerjevalnega sistema. -Že v fazi načrtovanja naj bo v grobem zasnovan koncept predvidenih tipov usmerjevalnih elementov, njihova najverjetnejša umeščenost v prostoru in približna količina. - Upošteva in načrtuje naj se finančni vidik, tudi v smislu nadaljnjega vzdrževanja in dopolnjevanja usmerjevalnega sistema. - Izredno priporočljiva je predhodna analiza orientacijskih potreb uporabnikov: anketa o obstoječem usmerjevalnem sistemu, intervjuji z uporabniki o njihovih informacijskih in orientacijskih potrebah, beleženje vsebine usmerjevalnih vprašanj uporabnikov povsod po zgradbi, opazovanje vedenja uporabnikov pri gibanju po zgradbi. - Učinkovita metoda za ugotavljanje ustreznih točk namestitve elementov usmerjevalnega sistema je začasna odstranitev vseh dotedanjih elementov usmerjanja in nato opazovanje vedenja uporabnikov. Zgradba sporočil - Usmerjevalni sistem naj bo premišljena kombinacija piktogramov, besedil in barv. - Način sporočanja naj bo čim krajši. Tekstovna usmerjevalna sporočila naj praviloma ne presegajo dolžine treh besed. - Pomembna je doslednost pri terminologiji. - Priporočljivo je, da je prepovedi čim manj ali jih sploh ni, prevladujejo naj napotitve in pozitivna sporočila. - Več sporočil različnih tipov (usmerjevalni, identifikacijski ...) naj ne bo skupaj, na istem nosilcu. - Pomembno je, da se sporočila, ki zastarijo, nemudoma odstrani. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 197 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Orientacija v prostoru - Pomembno je, da je kmalu po vstopu v knjižnico uporabniku na voljo neka oblika pregleda po vseh delih knjižnice (načrt nadstropij, digitalni zaslon z izbiro območja za natančnejši pregled ipd.) - Na ustrezno izbranih točkah v zgradbi so priporočljivi načrti tipa »tukaj sem«. - Dobra rešitev za hitro orientacijo so talne oznake smeri v obliki puščic, npr. v začetnem delu vsakega nadstropja. - Učinkoviti so lahko smerokazi po vzoru tistih, ki so v uporabi v prometu. - Pomembna sta pravilno sosledje in hierarhija elementov usmerjanja. - Območja glasnosti je dobro označiti v posamičnih prostorih, njihovo legendo pa prikazati že ob vhodu v zgradbo. - Morebitno elektronsko rezervacijo miz, prostorov ipd. je dobro umestiti v prostor ob vhodu v zgradbo. Umestitev elementov usmerjevalnega sistema - Umeščenost usmerjevalnih elementov v sistemu naj bo konsistentna. - Umestitev napisov naj upošteva predvideno oddaljenost pogleda, najverjetnejši položaj uporabnika med branjem (stanje, sedenje) in funkcije napisa. - Napotitve in obvestila naj bodo umeščeni na točke odločanja o izbiri nadaljnje smeri, ustavljanja ali čakanja - te je treba predhodno identificirati. - Umestitev je treba prilagoditi dejstvu, da človek potrebuje 5 do 10 sekund, da povsem dojame pomen videnega, ob tem pa je treba upoštevati še hitrost gibanja »gledalca«. - Pozoren je treba biti na morebitne motnje v vidnem polju glede na mesto pogleda. - Pri napisih, ki visijo s stropa, naj bo razdalja od tal najmanj 2 m, velikost črk pa okrog 7-8 cm. - Višina napisov, ki naj bi jih brali stoje, naj bo v običajnem vidnem polju človeka (cca. 1,5 m od tal). - Če okoliščine dopuščajo, je učinkovito nekatere elemente umestiti na strop in/ ali tla (npr. oznake vsebine polic, nadstropja). - Priporočljivo je označiti smer poti proti knjižnici na nekaj točkah v mestu oziroma naselju ... - ... pa tudi v knjižnici kot napotitve označiti smeri drugih institucij, ki utegnejo biti zanimive za uporabnike. Tipografije, črke, znaki - Uporabljena naj bo jasno čitljiva tipografija. - Velikost črk naj bo izbrana glede na to ali naj bi jo brali od daleč ali od blizu, sorazmerna naj bo tudi s pomembnostjo sporočila. - Za tekstovna sporočila naj se večinoma uporabljajo male tiskane črke, saj so za branje jasnejše. 198 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor - Uporablja naj se čim manj krepkih, poševnih in podčrtanih napisov. - Ob besedilu naj bo dovolj praznega prostora, da sporočilo »zadiha«. - Napisi naj ne bodo na podlagah in mestih, ki povzročajo bleščanje. - Če so med uporabniki tudi osebe z motnjami vida ali branja, je treba to upoštevati (velikost črk, Braillova pisava, osvetlitev, barvne kombinacije, berljive barvno slepim, dislektikom ...). Barve, barvni sistemi - Priporočljivo je vzpostaviti barvni sistem za označevanje vsebinskih skupin oziroma sklopov informacij. - Dobro je upoštevati dejstvo, da naj bi bil človek sposoben z gotovostjo razločevati in zapomniti si od 5 do 8, največ do 12 barv. - V izogib trem barvam v nanosu (stena + podlaga sporočila + barva črk/znaka) je oznake priporočljivo, kjer je to mogoče, nanesti neposredno na steno. - Najučinkovitejši barvni kontrasti so: črno na rumeno; zeleno, rdeče, modro, rjavo na belo; belo na rdeče; pomemben je tudi kontrast med napisom in podlago. Oblika, izvedba - Priporočljivo je, da je glavnina usmerjevalnega sistema zasnovana tako, da ga je mogoče brez večjega napora, stroškov in negativnih estetskih učinkov sproti dopolnjevati. - Nosilci elementov usmerjevalnega sistema naj bodo na materialih, ki so estetsko in uporabno usklajeni ter stroškovno dostopni. - Ob tem naj bodo čim manj občutljivi na poškodbe in naj ne bodo nevarni (ostri robovi, slaba pritrditev, neprimerna višina ...). 4 Analiza potreb in vedenja uporabnikov Na podlagi teoretičnih izhodišč in praktičnih napotkov iz elaborata je delovna skupina za usmerjevalni sistem UKM zasnovala načrt dela. Kljub relativni zamudnosti postopka se je odločila slediti priporočilu in izkušnjam iz literature (Bosman in Rusinek, 1997; Li in Klippel, 2012; Mandel, 2013; McKay in Conyers, 2010; Polger in Stempler, 2014; University of Waterloo Library, 2001), da je za dober usmerjevalni sistem bistvena prva faza - analiza potreb in vedenja uporabnikov. Odločili smo se za tri metode: 1. Beleženje vprašanj uporabnikov na šestih točkah v knjižnici. 2. Opazovanje orientacijskega vedenja uporabnikov na štirih točkah knjižnice (vhodna avla v pritličju; prvo nadstropje knjižnice - izposoja in informacije; drugo nadstropje - časopisna čitalnica; tretje nadstropje - velika čitalnica). 3. Polstrukturirani intervju z izbranimi uporabniki. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 199 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Namen analize je bil ugotoviti dejanske potrebe in vedenje uporabnikov UKM in jih primerjati s priporočili iz elaborata, da bi nato pripravili optimalen koncept novega sistema usmerjanja. Ugotovitve so bile, skupaj s teoretičnimi napotki iz elaborata, mišljene kot podlaga za sodelovanje knjižničarjev in oblikovalca v fazi, ko bodo začeli nastajati konkretni elementi usmerjevalnega sistema. 4.1 Beleženje vprašanj uporabnikov Preglednica 1: Število orientacijskih vprašanj uporabnikov v desetih delovnih dneh na različnih lokacijah ob beleženju leta 2015 - izbor vsebinskih sklopov Vrsta vpra-\ šanja Lokacija A - Povpraševanje po IKT opremi B -Iskanje prostorov C -Iskanje zbirk D -Iskanje nadstropja E -Iskanje lokacije naročanja F -Iskanje gradiva G -Iskanje osebja H -Drugo Garderoba 1 Vratarnica 1 14 1 1 1 3 1 Izposoja 3 10 3 1 2 17 1 Informacije 1 8 5 7 7 51 2 2 Časopisna čitalnica 13 1 1 3 32 Velika čitalnica 17 1 7 1 15 5 1 Skupaj 6 62 11 17 13 116 11 4 Pojasnilo: Znotraj kategorije je v generične skupine združenih več konkretnih vprašanj: A - Kje so računalniki, skener, fotokopirna naprava ... B - Kje je Glazerjeva dvorana, čitalnica, prostor za skupinsko delo, pisarna ... C - Kje je Avstrijska čitalnica, raritete ... D - Kje je / v katerem nadstropju sem E - Kje naročim, izposodim določeno gradivo F - Kje najdem določeno gradivo G - Kje najdem določeno osebo H - Kje je razstava, knjižnica ... Najbolj strukturirana metoda ugotavljanja orientacijskega vedenja uporabnikov je bilo beleženje njihovih vprašanj na šestih različnih mestih v knjižnici deset delovnih dni - med 16. in 27. marcem 2015. Izbrane so bile točke, kjer uporabniki najpogosteje nagovarjajo zaposlene z vprašanji, povezanimi z informacijskimi in drugačnimi potrebami: garderoba (v času nastajanja raziskave je še obstajala garderoba z garderoberji, pozneje je bila preurejena v samopostrežno garderobo), vratarnica takoj ob vhodu v zgradbo, pult za izposojo in pult za informacije, oba v 1. nadstropju knjižnice, pult v Časopisni čitalnici v 2. nadstropju in pult v Veliki čitalnici v 3. nadstropju knjižnice. Vprašanja uporabnikov so zaposleni beležili deset zaporednih delovnih dni. Vsi so prejeli enak obrazec, v katerega so ponekod številčno, drugod opisno zapisovali, kaj so jih uporabniki spraševali. Osnovna delitev je zajemala naslednje kategorije vprašanj: 1. iskanje določenega gradiva v prostem pristopu, 2. iskanje gradiva na neko temo v prostem pristopu, 3. iskanje določenega prostora, 4. lociranje ustreznega nadstropja, 200 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor 5. iskanje določenih zaposlenih (imensko ali po funkciji), 6. povpraševanje po storitvi, 7. drugo. Delovna skupina je odgovore preštela, razvrstila in povzela (Preglednica 1) ter pripravila smernice za oblikovanje, ki jih predstavljamo v nadaljevanju: 4.1.1 Iskanje določenega gradiva ali teme na policah Vprašanja, povezana z iskanjem določenega gradiva ali ona, kje iskati gradivo na določeno temo, so daleč najpogostejša vprašanja uporabnikov UKM. Zastavljena so skoraj na vseh mestih v knjižnici. Če po točno določenem gradivu z znanimi bibliografskimi podatki uporabniki povprašujejo v vseh treh nadstropjih prostega pristopa relativno enakomerno, so vprašanja o gradivu na določeno temo zastavljena celo že v vratarnici, daleč najpogosteje pa pri informacijskem pultu. Ta vrsta vprašanj je bistveno pogostejša od prvih. Smernice za UKM: 1. Ena najpomembnejših funkcij usmerjevalnega sistema je pregledna označitev vsebinske razporeditve gradiva na policah prostega pristopa v vseh treh nadstropjih knjižnice, kar obsega tako pregledno označitev na policah kot učinkovite napotitve do glavnih vsebinskih sklopov na poti od pritličja do posamičnih skupin polic. 2. Pomembno je, da je oznaka vsebine vidna že z razdalje, ne šele tik ob polici. 3. Tako napisi na policah kot tudi napotitve k temam naj bodo izvedeni tako, da jih je mogoče hitro in brez velikih stroškov zamenjati, saj se relativno pogosto spreminjajo. 4.1.2 Iskanje prostora Analiza vprašanj pokaže, da se uporabniki od vseh prostorov najpogosteje pozanimajo glede lokacije sanitarij. Povsod, kjer se ljudje zadržujejo dlje časa, je označitev toaletnih prostorov zelo pomembna, čeprav ni neposredno povezana s prvotno namembnostjo prostora. Pogosto na različnih točkah povprašujejo tudi po čitalnicah in prostorih za skupinsko delo, ostali prostori pa so se med iskanimi v času analize pojavili le posamično (s terminologijo uporabnikov: Medknjižnična izposoja, Bibliotekarska zbirka, domoznanstvo, izposoja, oddelek za periodiko, anatomski kabinet, K7). Izjema so prostori, ki so bili po prenovi 3. nadstropja prestavljeni in jih uporabniki Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 201 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk relativno pogosto iščejo na stari lokaciji (Avstrijska čitalnica, Glasbena in filmska zbirka). Po teh povprašajo pogosteje kot bi sicer. Zanimivo je relativno pogosto vprašanje v Časopisni čitalnici v 2. nadstropju - kje je skladišče. Očitno gre za v računalniškem katalogu prebran podatek o nahajališču gradiva, ki ga uporabniki potem ne znajo povezati s prostorsko izkušnjo, gotovo nekateri tudi takoj ne dojamejo, da sami ne morejo v ta prostor. Smernice za UKM: 4. Zelo pomembno je učinkovito označiti zlasti toaletne prostore, čitalnice in prostore za skupinsko delo - čeprav morajo biti dobro označeni vsi prostori, jih zaradi pogostosti iskanja pri tem nekaj izstopa in jih je dobro z usmeritvami poudariti. 5. Upoštevati velja tudi dejstvo, da so nekateri prostori hitro najdljivi, drugi pa prostorsko bolj umaknjeni, a vsebinsko morda zelo pomembni in pogosto iskani (Glasbena in filmska zbirka, Medknjižnična izposoja ...) - tudi te kaže v usmeritvah posebej izpostaviti. 6. Domisliti je treba učinkovito označitev prostorov za zaprtimi vrati v razmerju do tistih, ki so odprt knjižnični prostor, recimo čitalnice. 4.1.3 Povpraševanje po storitvah Najbolj kompleksno se ob analizi vprašanj uporabnikov zdi vprašanje označevanja storitev. Te so v knjižnici razpršene in jih je zato težko povezati v enoten sistem. Najpogostejša vprašanja se nanašajo na IKT opremo - kje so računalniki, kopirni stroji, skenerji ... (že od vratarnice naprej se to vprašanje pojavlja tako rekoč v vseh nadstropjih), kje je mogoče uporabljati internet, kako se je treba prijaviti, kje je brezžični dostop do interneta, kako se dostopa do elektronskih virov. Naslednji sklop vprašanj o lokaciji storitev se nanaša na kopiranje in skeniranje dokumentov, nadalje na lociranje prostora dostopa do revij in člankov, ki je lahko povezan tako s prvim kot drugim sklopom vprašanj. Sledijo posamična vprašanja, ki jih je težko razvrstiti v skupine - kje so raritete, odpisane knjige, DVD-ji, naročilnice za naročanje knjig, gradivo nasploh, mikrofilmi. Večkrat se je ponovilo vprašanje lokacije dostopa do časnika Večer - tako v tiskani kot elektronski obliki. Vsa omenjena vprašanja so bila pravzaprav dokaj enakomerno razpršena po vseh nadstropjih knjižnice, nekaj manj jih je bilo v vratarnici in nič v garderobi, največ pa pri pultu za informacije in v Časopisni čitalnici. Vprašanja so deloma 202 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor usmerjena na storitve v nadstropjih, kjer so zastavljena, ni pa nujno. Občasno se zastavljajo tudi navzkrižno, zlasti niže za višja nadstropja. Smernice za UKM: 7. Ker gre na eni strani za povpraševanje po prostorih, na drugi strani pa za povpraševanje po lokaciji storitev, kar je občasno sicer povezano, vedno pa ne, bi veljalo pri napotitvah tudi v vizualnem smislu ločevati med tema dvema sklopoma. 8. Izpostaviti velja tiste, ki jih uporabniki pogosteje iščejo. 9. Izpostavijo naj se tudi napotitve k točkam dostopa do elektronskih storitev, po katerih je veliko povpraševanja; primerno bi bilo tudi njihovo poudarjeno promo-viranje z umestitvijo plakatov v prostor, ki ga uporabniki pogosto prečijo, recimo prostor ob stopniščih knjižnice. 4.1.4 Identifikacija nadstropja Lociranje nadstropij je v zgradbi UKM specifično in relativno pogosto vprašanje, zato ga velja posebej izpostaviti. Že izkušnja izza pultov govori o tem, da imajo uporabniki pogosto težave z zavedanjem, v katerem nadstropju se trenutno nahajajo in posledično z orientacijo glede vseh drugih nivojev knjižnice. To potrjujejo tudi zbrana vprašanja, saj uporabniki po nadstropju povprašujejo že od vratarnice naprej, in sicer na način - kje je neko nadstropje, v katerem nadstropju sem, kje je to in to nadstropje. Vprašanje je pomembno, saj je ključno za lociranje gradiva v prostem pristopu in izhaja iz oznak lokacije gradiva v spletnem katalogu. To je najbrž tudi eden od razlogov za njegovo pogostnost. Smernice za UKM: 10. Vidna, skoraj vpadljiva oznaka v vsakem nadstropju, morda celo večkrat v nadstropju, je nujna - primerna se zdi umestitev na stene ali na stebre in to tako, da so oznake vidne z različnih koncev nadstropij in/ali tako, da so vidne na točkah vstopa v nadstropje. 4.1.5 Drugo (tudi osebe) Povpraševanje po določenih osebah sicer ne sodi med najpogostejša vprašanja, se pa pojavlja in je razmeroma razpršeno. Vezano je na storitve, za katere so te osebe odgovorne. Vprašanja te vrste se, presenetljivo, najpogosteje pojavijo v 3. nadstropju, nekajkrat v vratarnici, nekajkrat pa drugod. Pojavilo se je tudi vprašanje, kje je dovoljeno telefonirati in ali je v zgradbo dovoljen vstop s psom. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 203 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Smernice za UKM: 11. Označevanje imen zaposlenih pred prostori, kjer delujejo, se zdi samoumevno, poimenske napotitve v knjižnici pa ne; morda bi kazalo razmišljati o splošnem pregledu zaposlenih v povezavi z njihovimi odgovornostmi v avli knjižnice ali v katerem od drugih začetnih prostorov knjižnice. 12. Tudi v primeru označevanja oseb v prostorih je treba razmišljati o enostavnih možnostih zamenjave podatkov. 13. Pomembno je označiti območja glasnosti v knjižnici, čeprav takih vprašanj ni veliko - so pa pogoste situacije, ko je treba na to opozarjati. 14. Pomembno je vidno označiti režim telefoniranja in vstopa za hišne ljubljenčke. 4.2 Opazovanje orientacijskega vedenja uporabnikov Druga metoda za zbiranje podatkov je bilo opazovanje orientacijskega vedenja uporabnikov. To metodo velikokrat uporabljajo za evalvacijo usmerjevalnih sistemov v javnih zgradbah, tudi v knjižnicah, da bi načrtovali čim bolj učinkovite sisteme usmerjanja. Zgradba UKM je prostorsko razmeroma zapleten sistem -večnivojskost, razpršenost zbirk prostega pristopa, razgibana postavitev knjižnih polic, razpršenost posebnih zbirk, različne lokacije naročanja gradiva iz skladišča ... Za uporabnika to lahko pomeni velik izziv, ki lahko vodi do nelagodja ali celo do izogibanja uporabe knjižnice. Delovna skupina je glede na dolgoletne izkušnje dela na različnih lokacijah prostega pristopa (informatorji, nadzorniki, strokovni referenti) najprej določila opazovalne točke: čitalnici v 2. in 3. nadstropju in avla. Sledila je faza izdelave orodja za beleženje vedenja/gibanja uporabnikov. Oblikovan je bil obrazec za beleženje splošnih podatkov o lokaciji opazovalnega mesta in datum z uro opazovanja, predvideni pa so bili naslednji vedenjski vzorci (opazovalec je lahko po potrebi dopisoval še druge): - Oznaka A: prihod v prostor, se razgleduje; - Oznaka B: prihod v prostor, se napoti k določenemu/poznanemu cilju; - Oznaka C: prihod v prostor, se razgleduje po prostoru in išče cilj; - Oznaka D: prihod v prostor, večkrat prehodi isto pot/tava v prostoru, ne da bi za pomoč prosil zaposlene; - Oznaka E: skupina uporabnikov pride v nadstropje in je usmerjena k določenemu cilju; - Oznaka F: skupina uporabnikov pride v nadstropje, ni usmerjena, iščejo prosta mesta za skupinsko delo; - Oznaka G: prihod v prostor, usmerjen k zaposlenemu s prošnjo za pomoč ali za komunikacijo. Vedenje uporabnikov smo beležili v obdobju med marcem in julijem leta 2015. Odločili smo se za različne časovne intervale (glej Preglednico 2). 204 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor Preglednica 2: Zbrani podatki iz obrazcev za opazovanje uporabnikov UKM ob opazovanju leta 2015 Št. Nadstropje lokacija Ura A B C D E F G 1 2. nadstropje 13.30-14.30 2 24 5 2 0 1 3 2 2. nadstropje 8.20-9.20 1 13 0 0 0 0 2 3 2. nadstropje 13.20-14.20 3 9 3 0 3 0 4 4 3. nadstropje 10.00-11.00 2 2 2 2 0 0 1 5 3. nadstropje 9.00-10.00 3 3 1 1 0 1 4 6 3. nadstropje 16.00-17.00 3 4 0 0 0 0 1 7 Avla 12.45-13.45 1 80 0 25 0 0 1 8 Avla 8.00-9.00 0 105 0 0 0 0 27 SKUPAJ 15 240 11 30 3 2 43 Legenda: A - prihod v prostor, se razgleduje; B - prihod v prostor, se napoti k določenemu/poznanemu cilju; C - prihod v prostor, se razgleduje po prostoru in išče cilj; D - prihod v prostor, večkrat prehodi isto pot/tava v prostoru, ne da bi za pomoč prosil zaposlene; E - skupina uporabnikov pride v nadstropje in je usmerjena k določenemu cilju; F - skupina uporabnikov pride v nadstropje, ni usmerjena, iščejo prosta mesta za skupinsko delo; G - prihod v prostor, usmerjen k zaposlenemu s prošnjo za pomoč ali za komunikacijo. Iz dobljenih podatkov smo ugotovili dva prevladujoča vedenjska vzorca: uporabniki se napotijo k točno določenemu, poznanem cilju (skupina B = 240 uporabnikov; v nadstropjih (P2 + P3) 55). Za ta vedenjski vzorec predvidevamo, da ga imajo uporabniki, ki že dlje časa obiskujejo knjižnico in prostore, knjižnične zbirke ter bralna mesta dobro poznajo. Za to skupino uporabnikov nam ni poznan način usvajanja poznavanja knjižničnega prostora in zbirk. Drug prevladujoč vedenjski vzorec (skupina G = 43 uporabnikov; v nadstropjih (P2 + P3) 15) imajo uporabniki, ki se napotijo naravnost do nadzornika ali informatorja s prošnjo za pomoč. Za to skupino je potreben dober usmerjevalni sistem, saj bodo tako uporabniki postali samostojnejši, posledično pa bodo knjižničarji razbremenjeni. Glede na dobljene podatke sledi skupina uporabnikov, ki pride v prostor in se razgleduje (skupina A = 15; v nadstropjih (P2 + P3) 14). Za to skupino predvidevamo, da si želijo samostojnega obvladovanja knjižničnega prostora in storitev - predvsem zanje je potreben dober usmerjevalni sistem z oznakami za posamične knjižnične prostore (čitalnice, pisarne, zbirke, opremo in podobno). Elementi usmerjevalnega sistema naj bi bili zanje dobro vidni (lokacija in velikost) in enostavni za razumevanje (barve, piktogrami). Omeniti velja še skupino uporabnikov, ki se po prihodu v prostor razgleduje in išče cilj. Zanje predvidevamo, da so uporabniki, ki prostora še ne poznajo ali vanj prihajajo redkeje, zato se morajo v prostoru vsakič znova orientirati. Za ta tip uporabnikov smo sklepali, da bi potrebovali »smerokaze« oziroma napotila, ki bi jih prvič usmerili ali opomnili na posamezne že poznane prostore ali zbirke. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 205 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Po dobljenih podatkih je treba komentirati še visoke vrednosti vedenjskih vzorcev v avli. Pripisujemo jih dejstvu, da je tu vhod v knjižnico, torej so tu zajeti vsi uporabniki, ki vanjo vstopijo, do nadstropij (P2 in P3) pa se njihovo število že razprši - nekateri storitev, ki zadovolji njihovo informacijsko potrebo, opravijo že v prvem nadstropju, preostali se razpršijo. Vrednosti so zato v nadstropjih toliko manjše. Dobljeni rezultati so nam koristili pri odločitvah za posamezne dele usmerjevalnega sistema in njihove lokacije. Smernice za UKM: 15. V posameznih nadstropjih so nujne usmerjevalne table (vsebinska področja prostega pristopa, pisarne, zbirke, bralna mesta, študijske sobe...). 16. Potrebni so tudi kažipoti oziroma napotila do pogosteje iskanih lokacij in lokacij, ki so zaradi opreme prikrite (posebne zbirke, WC, prostori za skupinsko delo, študijske sobe...). 17. Pomembna je oprema polic prostega pristopa (stranski napisi na poličnicah in napisi na policah). 18. Dobra rešitev je barvna lestvica za označevanje različnih vsebinskih področij prostega pristopa v kombinaciji s piktogrami. 4.3 Polstrukturiran intervju Tretja metoda - polstrukturirani intervjuji - so potekali v knjižničnem okolju. Uporabniki so bili ob povabilu k razgovoru seznanjeni z namenom intervjuja. Izbrani so bili deloma naključno, ker so bili v terminih razgovorov prisotni v zgradbi knjižnice, uporabnik z daljšim stažem pa je bil k razgovoru povabljen kot predstavnik tipa uporabnikov, ki imajo, za razliko od ostalih, dolgoletno uporabniško izkušnjo. Pogovori so bili opravljeni s štirimi uporabniki, zato izsledki teh pogovorov ne prinašajo statistično relevantne poprečne izkušnje uporabnika, pač pa veljajo kot kvalitativna metoda, saj nekoliko globlje razkrivajo njihovo subjektivno uporabniško izkušnjo, ki je za razumevanje orientacijskega vedenja prav tako pomembna. Polstrukturirani intervjuji s štirimi uporabniki (starost: 21 let/spol: Ž/uporabnica 4 leta; 22/M/2; 22 /M/ 2; 53/M/več let) so trajali vsak približno pol ure. Vsi sogovorniki so uporabniki knjižnice že najmanj dve leti, eden od njih precej dlje. Slednji zelo dobro pozna ustroj knjižnice. Vsi štirje imajo izdelane uporabniške navade in jasne informacijske potrebe. Iz analize pogovorov je bilo mogoče povzeti: 206 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor 4.3.1 Splošna orientacija Vsi štirje sogovorniki so v pogovoru povedali, da posebnih težav pri iskanju gradiva v knjižnici nimajo. Tudi občutka izgubljenosti v prostoru ne navajajo, prav tako se jim obstoječa signalizacija ne zdi opazno pomanjkljiva. Večina sogovornikov v knjižnico zahaja že nekaj časa, pozna njen ustroj in se po zgradbi giblje usmerjeno, večinoma po vnaprej znanih lokacijah in ciljih, zato jim orientacija v zgradbi v splošnem ne dela težav, to trdijo vsi - tisti, ki zahaja v knjižnico že leta in tisti, ki so uporabniki šele dobri dve leti ali nekaj več. Sogovorniki, ki knjižnico uporabljajo tako, da knjige rezervirajo že od doma ali da prihajajo le študirat vedno na isto mesto, ki vedno brskajo po »svojih« policah ali knjižnico zaradi dolgoletne rabe zares dobro poznajo, o težavah pri orientaciji v knjižnici ne govorijo in jih ne zaznavajo. Vsi sogovorniki povedo, da jim je ljubše, če je knjižnica urejena tako, da se v prostoru znajdejo sami, brez pomoči človeka. Če imajo posebna vprašanja, brez zadržkov postavijo tudi vprašanje informatorju ali drugi osebi. Dva od sogovornikov sta navedla težave pri orientaciji glede na nivo knjižnice, v katerem se v nekem trenutku nahajata - nadstropja in dostop do njih so si v splošnem precej podobna, večina uporabnikov pa ima težavo s predstavo, da je pritlični prostor z avlo, kjer ni prostega pristopa, že prvi nivo knjižnice - večina začne s štetjem šele po vstopu na bralno območje oziroma območje prostega pristopa, kar jih praviloma zmede in dezorientira. Eden od uporabnikov je sprva trdil, da s tem težav nima, ko pa je bolje pomislil, se je spomnil, da večkrat res ne ve, kje točno je, kadar išče gradivo izven povsem znanih lokacij. 4.3.2 Zaznavanje signalizacije Obstoječo signalizacijo sogovorniki dojemajo in zaznavajo različno: eden izmed sogovornikov je povedal, da najbolj zazna večje plakate z barvnimi elementi, drugi pa, da prebere zlasti sporočila na mizah in plakate v vetrolovu ob vhodu v zgradbo, načeloma pa ne bere sporočil na LCD ekranih. Tudi napisov z manjšimi prepovedmi na elementih knjižničnega pohištva preprosto ne vidi, ne opazi, ne bere. Nezaznavanje manjših napisov z navodili so omenili vsi sogovorniki, LCD pa po njihovih navedbah opazijo tisti, ki posedajo v Turnerjevi čitalnici v pritličju knjižnice, kjer je nameščen eden od zaslonov. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 207 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk O odprtosti knjižnice se največkrat informirajo prek spletne strani knjižnice, deloma tudi na vhodnih vratih v knjižnico, redko na LCD ekranih, saj to zaradi dinamičnosti vsebine terja dolgotrajnejši postanek pred zaslonom. Glede mnenja, kaj je kot sporočilo bolj učinkovito - piktogram ali besedna oznaka, so mnenja deljena, nekoliko bolj so izpostavili besedilne oznake, a dodali, da je to problem, če le-te niso prevedene, med uporabniki pa ni malo tujcev.1 4.3.3 Klasifikacijski sistemi Dva sogovornika sta med pogovorom, čeprav to ni neposredno povezano z usmerjevalnim sistemom, samoiniciativno povedala, da jima ni všeč način razvrstitve gradiva na policah. Eden od njiju bi si želel pri svoji stroki sistem, ki ga je vajen iz specialne knjižnice, ki jo uporablja, drugi si želi, da bi bilo gradivo razvrščeno po abecedi avtorjev, pri čemer je vajen sistema iz splošne knjižnice. Smernice za UKM: 19. Pri načrtovanju elementov usmerjanja, zlasti pri pripravi obvestil, je treba imeti v mislih, da so manjši in barvno oziroma grafično manj izraziti elementi manj učinkoviti; tudi sporočila na LCD ekranih, ki so sicer opažena, pri sogovornikih niso izrazito priljubljen način obveščanja, zahtevajo namreč stanje ali sedenje na določenem mestu in spremljanje menjajočih se sporočil. 20. Učinkovitejši, zlasti za obveščanje, so večji, grafično domiselni elementi na frekventnih točkah knjižnice (vetrolov...) 21. Za informacije o odprtosti knjižnice uporabniki po pričakovanjih pogledajo spletno stran knjižnice, fizično pa na vhodna vrata v knjižnico. 22. Besedila se zdijo bolj priljubljena od piktogramov, a manj učinkovita za tujce, razen v primeru, ko so ob slovenskih besedilih tudi angleški prevodi. Primerna se zdi kombinacija besede in piktograma. 23. Izredno pomembno je ustrezno označiti nadstropja, saj imajo s tem vsaj nekaj težav tudi dolgoletni uporabniki, kdor pa se ob iskanju gradiva počuti izgubljen že v prvem koraku, se tudi naprej težko znajde in ob tem po nepotrebnem tudi izgublja čas. 1 O problematiki dvojezičnosti, tudi v bilingvalnih okoljih, glej Aihong (2009) in Evans (2011). 208 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor 5 izbor oblikovalca Da bi izbrali oblikovalca, je bil po prvotni odločitvi o sodelovanju s študentom arhitekture z mariborske univerze razpisan natečaj za idejno zasnovo novega knjižničnega usmerjevalnega sistema. Besedilo natečaja je opredeljevalo osnovne koordinate želenega osnutka (želene elemente, ki naj jih predstavljajo ter formate in načine predstavitve), predvidena je bila tudi manjša nagrada za tri izbrane osnutke. Da pa bi študentom natančneje pojasnili, za kakšen obseg dela, vsebino, način sodelovanja in želen končni učinek naj bi šlo, sta bili organizirani dve predstavitveni delavnici, ki se ju je udeležilo večje število študentov. Natečaj sta namreč vzporedno objavljali in k prijavi povabili tako UKM kot Katedra za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Po predstavitvenih delavnicah so se nekateri študenti posvetovali še individualno, idejne osnutke pa je naposled oddalo pet študentov oziroma skupin študentov, saj so nekateri delali posamič, drugi v paru, nekateri pa celo v skupini. Prispele osnutke je pregledala strokovna komisija (trije knjižničarji, oblikovalec in arhitekt) ter jih prevetrila z več zornih kotov. Merila za ocenjevanje so bila opredeljena že v besedilu natečaja: oblikovna rešitev, skladnost s potrebami naročnika, izvirnost in inovativnost, izbira materialov, enostavnost izvedbe, ekonomičnost in stroškovna zahtevnost izvedbe načrtovanega. Ker nobeden od osnutkov ni povsem ustrezal predstavam knjižnice in komisije, sta bili podeljeni le druga in tretja nagrada, prva pa ne. Po usklajevanju glede možnosti sodelovanja, uskladitve interesov, razpoložljivih terminov in po reviziji finančnih okvirjev je dozorela odločitev, da bo študentka, nagrajena z drugo nagrado, pod mentorstvom profesorice kot oblikovalka sodelovala pri nastajanju novega usmerjevalnega sistema UKM. 6 Nastajanje in izvedba kot sodelovalni proces Bistvena komponenta nastajanja učinkovitega knjižničnega usmerjevalnega sistema je tesno sodelovanje med oblikovalcem - strokovnjakom za podobo sistema in knjižničarji - poznavalci orientacijskega vedenja svojih uporabnikov (Beneicke, Biesek in Brandon, 2003). Po izbiri avtorice idejnega osnutka, ki je najbolj prepričal komisijo, se je ta proces začel najprej s temeljitim pregledom elementov, ki jih je idejni osnutek že vseboval, nato pa še z pripravo nabora tistih, ki smo jih knjižničarji še pričakovali, v osnutku pa jih še ni bilo. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 209 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Sodelovanje oblikovalec - knjižničarji je nato potekalo preko številnih razprav, v katerih je vsaka stran vse bolj spoznavala potrebe, možnosti, način razmišljanja druge strani.2 Študentka arhitekture, tudi sama uporabnica knjižnice, se je vse bolj vživljala v raznolike situacije iz knjižnične realnosti, knjižničarji smo se vse bolj poglabljali v estetiko in različne funkcionalne možnosti izvedbe. Večino razprav je spremljala in usmerjala tudi mentorica avtorice idejnega osnutka. Prvi korak je bila določitev izbranih elementov usmerjevalnega sistema (Slike 1, 2, 3, 4). Končni izbor je bil namreč pogoj za začetek oblikovanja: - table s tlorisi knjižničnih prostorov, - usmerjevalni kažipoti, - napisi pred prostori, - obvestila v prostorih knjižnice, - oznake na policah, - sistem označevanja študijskih sob. Oblikovalka je začela pripravljati prve izrise predlogov podob elementov usmerjevalnega sistema. Vzporedno z izborom elementov in nastajanjem podobe je potekala tudi komunikacija z zaposlenimi, krajše predstavitve sistema v nastajanju, razprave o podrobnostih, povezanih s posameznimi področji knjižničnih storitev. Delovna skupina knjižničarjev je v tej fazi začela zbirati konkretne besedilne korpuse napisov, ki naj bi se znašli na posamičnih elementih usmerjanja. Zdaj je bila njihova podoba in umestitev že do te mere dogovorjena, da je bilo mogoče razmišljati o informacijah na točno določenem nosilcu in na znanem mestu, kar je za izbor informacij ključno. Držali smo se namreč pravila, da je treba uporabniku na določenem mestu dati informacijo, ki jo bo na tem mestu najbolj verjetno iskal, ne pa vseh informacij, ki bi se knjižničarjem na prvi pogled zdele celovita informacija. Ta zavestna odločitev o selektivnosti informacij je bila najprej ozaveščena med člani delovne skupine, nato jo je ta poskušala predstaviti tudi kolektivu. Opuščanje nekaterih informacij, ki so za uporabnika manj pomembne, knjižničarjem pa se utegnejo zdeti nepogrešljive, je relativno težak proces, v katerem je treba vedno znova iz knjižničarskih čevljev prestopati v raznolika obuvala 2 V eni od takih razprav je bila ovržena sprva podprta zamisel, da bi bile del usmerjevalnega sistema talne oznake, saj bi te uporabnike silile v pogled v tla, kar bi lahko zaustavljalo pretočnost na nekaterih frekventnih mestih, hkrati pa bi poglede nasploh usmerjalo navzdol, kar se je po premisleku zdela neposrečena usmeritev. Dogovorjena pa je bila nujnost vizualne celovitosti sistema, zlasti pa enovita in dosledna uporaba izbranih barv za različna vsebinska področja, kar bo lajšalo iskanje gradiva v treh nadstropjih, kjer se v UKM razprostira gradivo v prostem pristopu. 210 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor - uporabnikov. Zaradi obsega besedilnih korpusov in omenjenih premislekov se je delovna skupina odločila pripravo razdeliti v štiri faze: - Elementi osnovne orientacije: tlorisi in kažipoti v petih etažah knjižnice (faza 1). - Oznake pred knjižničnimi prostori (poimenovanja enot, storitev, imena zaposlenih v zaprtih prostorih knjižnice) in napisi v prostoru knjižnice (stalna ter občasna napotila in obvestila uporabnikom) (faza 2). - Oznake na policah: širše oznake na hrbtu sklopov polic in mikro oznake po-stavitvenih vrstilcev (faza 3). - Sistem označevanja študijskih sob: poimenovanje teh prostorov v 2. in 3. nadstropju knjižnice in izbor kratkih citatov izbranih oseb, ki se nato pojavijo v prostoru knjižnice3 (faza 4). V tej fazi je bil z upoštevanjem pravil javnega naročanja izbran izvajalec za fizično izvedbo usmerjevalnega sistema. Nujno je namreč postalo poznati tudi možnosti izbora različnih materialov, njihove finančne parametre in možnosti razvoja zahtevnejših, netipskih elementov, recimo kažipotov. Zanimivo je, da se v takem sodelovanju, če je tim dober in usklajen, pojavi velika mera vživljanja v področja dela drugega. Tako pride do zanimivih vsebinskih predlogov, ki jih kot nekakšni zunanji opazovalci naenkrat posredujejo tehnični izvajalci, na drugi strani pa tudi do tehničnih predlogov, ki se porajajo s strani knjižničarjev ter naposled do oblikovalskih prilagajanj v obe smeri. Šele tak preplet razumevanja in razmišljanja v vse smeri ter spoznavanja možnosti na področjih, ki jih ne poznaš v potankosti, je kreativno gojišče zamisli za učinkovit rezultat. Sledilo je izrisovanje predlogov, preizkušanje barv, izdelovanje modelov in njihovo opazovanje v realnem prostoru, zbiranje, korigiranje in usklajevanje besedilnih korpusov ter preverjanje ustreznosti materialov. Faza 1 Skupina knjižničarjev je vnašala podatke v delovne tlorise in vrednotila informacije, ki so ključne na izbranih mestih namestitve kažipotov. Pri tlorisih je skupaj z oblikovalko iskala načine, ki bi bili uporabnikom čim bolj pregledni in v ta namen pripravljala tudi legende. Nekatere splošne informacije (imena zbirk, imena vsebinskih sklopov in krajša navodila) so bile prevedene v angleščino. 3 Ta del smo knjižničarji delovno poimenovali »razvedrilni program«. V navdih je bila nekonven-cionalna grafična podoba notranjosti Nacionalne tehniške knjižnice v Pragi (Narodni technicka knihovna, 2009). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 211 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk - Oblikovalka je izrisovala variante tlorisov in kažipotov (barve, materiali, tipografije, velikosti črk, detajli grafične podobe), jih v sodelovanju s knjižničarji dopolnjevala in iskala najboljše rešitve. Izvajalec je preverjal materiale in možnosti izvedbe ter namestitve, zlasti za netipično izvedbo stropnih kažipotov, ki so bili naposled razviti kot preplet zamisli knjižničarjev, oblikovalke in izvajalcev in predstavljajo inovacijo v tovrstnem usmerjanju. S sodelovanjem vseh vpletenih in ob upoštevanju finančnih parametrov je bil kot nosilec tlorisov (2 veliki tabli za pregled po vseh nadstropjih, 6 manjših tabel po nadstropjih, tabla v dvigalu) izbran penjen PVC, po pregledu več modelov v prostoru pa se je kot najprimernejša barva podlage izkazala zelo temno siva. Faza 2 Skupina knjižničarjev je izbrala in uskladila poimenovanja zaprtih prostorov, pred tem pa predelovala dilemo ali prostore poimenovati z uradnimi imeni enot in služb, z imeni storitev ali celo s termini izven bibliotekarske terminologije, ki so uporabnikom razumljivejši. Izbrala je imena in opise zaposlenih, ponekod tudi odpiralnih časov in se pri tem trudila obdržati enotnost sistema, kljub raznolikosti funkcij zaprtih prostorov. Hkrati je zapisovala napotila, ki se pojavljajo v prostoru - od kratkih napotil glede vhodov, poti, neprehodnosti in podobno, do daljših navodil za uporabo nekaterih storitev. Pri tem je poskušala pisati čim krajše, s čim manj omejitvami in negativnimi sporočili, ki jih je poskušala spreminjati v pozitivna ali celo humorno obarvana napotila. Po dokončnem oblikovanju besedil so bili za nekatere dele besedil izdelani še prevodi v angleščino. Oblikovalka se je lotila izziva iskanja načina, ki bi ob raznolikosti materialov, velikosti in barv ter raznolikosti svetlobnih pogojev in vidljivosti v prostoru, ustvarili navidezno celovitost. Nato je vnašala pripravljene besedilne podatke, sledile so intenzivne faze korektur, saj so se podatki celo v fazi oblikovanja spreminjali. Tudi pri napotilih in napisih je oblikovalka izbirala primerne barve, v sodelovanju s knjižničarji izbirala in dodajala piktograme, kjer je bilo to smiselno, pogosto z namenom možnosti opuščanja prevodov in s tem krajšanja sporočil. Oblikovalski izziv je bila tudi izdelava stojal z imeni zaposlenih za štirimi pulti v treh nadstropjih knjižnice. Tu je bilo treba najti rešitev, ki bo omogočala hitro menjavo imen ob pogostih rotacijah zasedbe pultov. Izbran je bil netipski sistem stojalc z naborom vseh potencialnih imen na roloju. 212 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor Izvajalec je v tem delu svetoval in pripravil materiale - za oznake pred prostori na penjen PVC, večino napotil in navodil pa na nalepke. V tej fazi je bil poseben izziv izdelava netipskih stojal z imeni. Izbrana so bila stojalca iz plastične mase, z imeni na ploščicah iz plastificirane lepenke. Slika 1: Označitev na zunanjščini (foto: Borut Gaber) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 213 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Slika 3: Unikatni kažipot (foto: Borut Gaber) Slika 4: Označitev polic (foto: Borut Gaber) Faza 3 Ta faza je bila na nek način najbolj »tipična knjižničarska faza«. Izbrati in pripraviti je bilo namreč treba oznake vseh zunanjih delov polic glede na vsebino. Naloga ne bi bila težka, če ne bi vedno obstajala možnost potencialnih sprememb, zato je bilo treba poimenovanja pripraviti dovolj splošno, da vsaka najmanjša sprememba ne bi povzročila potrebe po izdelavi novega niza oznak. Pripraviti je bilo treba tudi oznake in komentarje vseh postavitvenih vrstilcev, kar je v knjižnici, ki pokriva celotno znanost in jo na police umešča v dokaj razdrobljenih skupinah, enormno delo. Pred dokončanjem ga je bilo treba s strokovnimi referenti, ki postavitvene 214 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor vrstilce določajo in izbirajo njihove besedilne komentarje, ažurirati. Pripravljene so bile tudi besedilne oznake večjih vsebinskih sklopov prostega pristopa, ki bi po globini bile razvrščene med oznakami na robovih polic in postavitvenimi vrstilci na policah. Izbor primernih besedil za ta del je relativno težak, saj je treba iskati ravnovesje med bibliotekarsko terminologijo in terminologijo, ki je blizu uporabnikom, hkrati pa imeti v mislih, da naj informacija ne bo preohlapna ali prepodrobna. Oblikovalka je v tej fazi izrisovala variante označevanja robov polic, ki bi kar najbolj očitno poudarjale vsebino gradiva, hkrati pa bi ustvarjale videz enotnosti med policami in znotraj usmerjevalnega sistema nasploh. Pri tem je bilo pomembno, da so oznake (osnovni UDK vrstilci) dovolj velike, da so vidne že na daljavo ter da so prepoznavnost poudarile še barve, skladne s tistimi, ki so bile za posamične vsebinske sklope uporabljene že na oznakah iz prvih faz (tlorisi, kažipoti). Pri oznakah za mikro postavitvene vrstilce je bil pomemben vidik oblikovanja čim lažja berljivost in skladnost z vizualno podobo celote. Pomembno je bilo oblikovati napise tako, da jih bo ob številnih spremembah mogoče po pripravljenih predlogah enostavno izdelati sproti, v knjižnici. Izrisan je bil tudi predlog širših vsebinskih oznak na vrhu serij polic in variante s podobno informacijo na oznakah, ki bi se dvigale nad nivo polic in bi bile vidne iz daljave.4 Izvajalec v tej fazi ni imel težjega dela, robne plošče so bile izvedene kot natis na plošče iz penjenega PVC-ja, pri čemer je izbor pogojeval tudi finančni element, saj je robov polic izredno veliko. Nosilec mikro oznak je papir, pri čemer so bile oznake na vrhu polic natisnjene na nekoliko trpežnejše papirje, ki jih je mogoče vdeti v vodila na policah, mikro oznake vrstilcev pa so bile natisnjene kar na knjižničnih tiskalnikih in pripravljene za nameščanje na že prej obstoječe magnetne trakove kot mobilne nosilce. Faza 4 Zadnja, četrta faza je bila namenjena nekakšni zaokrožitvi usmerjevalnega sistema z označevanjem študijskih sob v 2. in 3. nadstropju knjižnice. Zamisel je bila, da sobe ne bodo več oštevilčene, kot so bile doslej, ampak poimenovane po osebah. Zapovrstnost naj bi poslej oblikoval abecedni vrstni red - študijskih sob v 3. nadstropju je namreč ravno 24. Drug vidik zamisli je oblikovanje sistema, ki bo 4 Čeprav so bila besedila za oznake, ki bi se dvigale iznad polic, že določena in je bil celo že izdelan njihov fizični prototip, je bila izvedba tega elementa naposled opuščena. Ob preverbi v prostoru se je namreč izkazalo, da bo oznak preveč in da bo uporabnik ob treh nivojih vsebinskih oznak prej zmeden kot ustrezno informiran. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 215 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk ne le funkcionalen, ampak bo v zgradbo prinesel tudi spodbudo za dejavnost, ki jo uporabniki in zaposleni v knjižnici opravljamo. Že v izhodiščni zamisli novega usmerjevalnega sistema je bila namreč želja ustvariti sistem, ki bo prinašal tudi trohico humorja, vedrine, svežine, ki bo popestril knjižnični prostor in ga naredil nekoliko igrivega. V tem kontekstu so bili kot nosilci poimenovanj izbrani ljudje z različnih področij ustvarjalnosti, različnih generacij, ne najbolj izpostavljeni in najbolj znani, pač pa predvsem taki, ki so ob zanimivi ustvarjalni karizmi na nek način povezani s knjižnico (znanstveniki, raziskovalci, glasbeniki, literati, slikarji, gledališki ustvarjalci ...). Izbrani so bili tudi kratki citati teh oseb -prvič se pojavijo v študijski sobi, ki je poimenovana po njih, drugič pa nekje v prostoru knjižnice. Prav v umestitvi v prostor pa leži kanček humorja - citati so namreč ponekod umeščeni na vidna, ponekod na skrita mesta, vselej pa so ta izbrana tako, da ob pomenski refleksiji, ki jo odpira vsebina citata, sprožijo še drug, asociativni odziv, povezan z umestitvijo. Vsi citati pa naj bi bili nekakšni spodbujevalci kreativnosti, sproščenosti in pozitivne naravnanosti. V tej fazi je delovna skupina knjižničarjev delala zelo intenzivno - najprej je bil potreben smiseln in posrečen izbor oseb, ki bodo študijskim sobam dala poimenovanje, pri čemer se je moralo iziti tudi abecedno označevanje zaporedja sob, sledilo je iskanje citatov, pridobivanje soglasij izbranih oseb oziroma njihovih svojcev, da sobe smemo poimenovati po njih. Čeprav je bilo dela v tej fazi res veliko, je bil to najprijetnejši del oblikovanja novega usmerjevalnega sistema, saj je prinesel vrsto humornih situacij in prijetnih stikov z osebami, po katerih bodo študijske sobe poimenovane. Slika 5: Označitev študijskih sob (foto: Borut Gaber) 216 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor slika 6: Citati v prostoru knjižnice (v izvedbi) (foto: Klavdija Vnuk) Oblikovalka je v tej fazi najprej domislila ne le besedilni, ampak tudi grafični del označevanja študijskih sob in umeščanja citatov v prostor (Sliki 5, 6), pri čemer je bila grafična podoba označevanja študijskih sob s predmeti, značilnimi za posameznikovo ustvarjalnost, njena izvirna ideja. Se je pa ravno v tej fazi sodelovanje med knjižničarji in oblikovalko najbolj prepletlo, saj je bilo treba umestitve in označitve domisliti z obeh zornih kotov, sodelovanje pa je v več kot štirih letih skupnega dela postalo izrazito uigrana praksa. Oblikovalka se je spustila v finese knjižničnega okolja, knjižničarji smo vse bolj dojemali različne načine in možnosti oblikovanja in jih pomagali sooblikovati. Izvedbeno je bilo treba domisliti možnosti namestitve grafičnih elementov na stene in druge površine, pri tem pa upoštevati tako estetski kot finančni vidik. 7 izkušnja oblikovalke Univerzitetna knjižnica je prostor, ki z vsakim novim študijskim letom pridobi veliko novih uporabnikov. Med njimi so tako mladi kot tudi starejši, domači in tudi tuji študenti, ljudje z različnimi potrebami. Vsi morajo najti svojo pot z istim usmerjevalnim sistemom. Naloga oblikovalke usmerjevalnega sistema je bila ustvariti enoten sistem, ki bo dovolj fleksibilen, da bo funkcioniral v spreminjajoči se naravi knjižnice in znotraj njenih finančnih zmožnosti, ki bo pregleden, da bo kljub veliki količini informacij uporabnike hitro usmerjal, in ki bo viden ter se bo ujemal z obstoječim interjerjem univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 217 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk - Projekt se je začel z analizo obstoječe arhitekture in elementov v knjižničnem prostoru. Čeprav literatura podaja osnovna napotila za oblikovanje berljivih in vidnih usmerjevalnih sistemov, je končna rešitev odvisna predvsem od danosti v prostoru, zato je nujna analiza tega prostora. Knjižnica je v večini etaž odprto zasnovana, kljub temu pa so nekateri prostori, ki so pomaknjeni na robove stavbe, skriti za knjižnimi policami. Na začetku delovanja v novi stavbi je v interjerju prevladovala nevtralna barvna paleta - bele in sive stene, leseno in kovinsko pohištvo, črni okenski okvirji. Čeprav je večina pohištva še ohranjenega in je v nekaterih prostorih še jasna prvotna zasnova, je z obnovo, npr. zamenjavo talnih oblog in novimi pulti, v interjerju začela prevladovati nova barva - rdeča. V prostorih knjižnice je veliko različnih struktur, že same knjige prinašajo v prostor številne barve in oblike, zato je bilo pomembno, da nov usmerjevalni sistem prostora ne bo dodatno obremenjeval, vseeno pa bo viden in bo prispeval še kakšno dodatno vrednost prostora. 7.1 Koncept natečajne rešitve Osnovna ideja zasnove usmerjevalnega sistema je temeljila na sistemu linij in točk, najosnovnejših likovnih prvin. Linija kot dinamičen element, ki pogled usmerja, je bila uporabljena pri vseh elementih, ki uporabnika usmerjajo in ga vodijo naprej, linije pa so bile tudi osnovni koncept za oblikovanje piktogramov in številk glavnih skupin človeškega znanja po sistemu UDK, pozneje pa tudi grafik pred študijskimi sobami. Točka kot stacionarni element, ki pogled zadrži, je bila uporabljena za vsa obvestila, napotila in opozorila. Sledila je izbira tipografije in barv. Tipografija je morala biti preprosta in pregledna, da bi omogočala hitro branje, branje med gibanjem in branje na daljavo. Pomembno je bilo tudi, da je bil v pisavo vključen večji nabor debelin, s katerimi lahko vzpostavimo hierarhijo med informacijami ter v primeru daljših besedil ustvarimo lahkoten in eleganten videz besedila in table. Barvna shema je bila izbrana glede na že obstoječe barve v knjižnici ter glede na njeno in univerzitetno grafično podobo. Za primarno barvo, ki predstavlja podlago vsej vsebini, tako grafični kot besedilni, je bila izbrana siva. Barva je morala biti nevtralna, da bi se dobro vključila v prostor in da bi na njej pozneje izbrane barve za posamezna UDK-področja dobro izstopale. Sivo sta dopolnjevali izbrani sekundarni barvi - rdeča in modra. Barvi se v podobnem tonu pojavljata že v logotipu knjižnice, moder ton pa je tudi del grafične podobe Univerze v Mariboru in s tem tudi univerzitetnega knjižničnega logotipa, rdeča pa je po obnovah začela dominirati v notranjščini knjižnice. 218 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor Eden glavnih poudarkov usmerjevalnega sistema je bilo oblikovanje »identitet« devetih UDK-skupin, ki so ključne pri iskanju gradiva. Vsako področje je označeno z UDK- vrstilcem, oblikovano z dvojnimi linijami, in s piktogramom, ki predstavlja del strokovnega področja ter popestri pojavnost sistema, obarvano pa je z značilno intenzivno barvo, ki ga jasno loči od vseh drugih področij. Označevanje z vrstilcem, piktogramom in z barvo je primerno za večje število ljudi, saj se lahko vsakdo sam orientira po elementu, ki je zanj najustreznejši, skupaj pa oznake tvorijo celoto, v kateri ima vsak element svojo vlogo. UDK vrstilec je osnovna za iskanje gradiva, barva je vidna že od daleč in jasno poudarja razsežnost gradiva, piktogram pa usmerjevalne elemente sprosti, da so vpadljivi. 7.2 Od ideje do izvedbe V prvi fazi, ki je obsegala oblikovanje elementov osnovne orientacije, smo najprej določili količino in lokacije tabel. Ker so table vsebovale tlorise, je bilo pomembno najti mesta, kjer bodo uporabniki najverjetneje iskali pot in kjer se bodo lahko ustavili, ne da bi ovirali druge mimoidoče. Odločili smo se, da glavne tri table z informacijami o vseh etažah namestimo pred glavni vhod v knjižnico, pred vhod pri izposoji in v dvigalu, table z informacijami o posameznih etažah pa pred stopnišča v vsaki etaži. Nato se je začelo oblikovanje tabel glede na pripravljeno vsebino. Največji tabli pred glavnim vhodom in pred vhodom pri izposoji sta že bili vključeni in izrisani v natečajni rešitvi, zaradi večjega obsega besedila, kot je bil predviden v natečajnem osnutku, in zaradi možnosti izvedbe, pa jih je bilo treba preoblikovati. Dodatne manjše table po etažah so bile prav tako že vključene v natečajno rešitev, vendar ne izrisane. Ker so bile nove table predvidene na sivi steni, smo se odločili potemniti prvotno sivo barvo v zelo temno, skoraj črno barvo, ki se že pojavlja v notranjosti in zunanjosti knjižnice. Table s tlorisi so sicer podajale natančne informacije o lokacijah posameznih zbirk, storitev in prostorov, vendar ta način prikazovanja ni bil ustrezen za vse obiskovalce knjižnice, na primer za ljudi s slabšo prostorsko predstavo ali tiste, ki nočejo dolgo iskati poti. Zato smo se v tej fazi odločili dodati tudi kažipote. Kažipoti sicer ne morejo podati toliko informacij kot table s tlorisi, vendar pa uporabnika hitro natančno usmerijo, ne da bi se sploh moral ustaviti. Nuja po kažipotih je bila zaznana že pri izrisu natečajne rešitve, ki pa je bila razrešena v obliki talnih oznak. Idejo smo pozneje z delovno skupino opustili, saj ni bila izvedljiva po vseh etažah, v nekaterih bi celo posegala v razstavne prostore, in ker nismo želeli, da bi uporabniki pogled usmerjali navzdol, smo jo nadomestili s stropnimi kažipoti. Zasnova kažipotov je sledila konceptu linije ter uporabi Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 219 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk barve in piktograma. Table so podolgovato oblikovane s prirezano stranico, ki napotuje v določeno smer. Druga faza je obsegala oblikovanje enotnega sistema oznak pred knjižničnimi prostori. Na prvi pogled preprosta naloga, ki pa je vseeno skrivala nekaj večjih izzivov. Oznake so se namreč po obsegu informacij zelo razlikovale. Nekatere so vsebovale le poimenovanje prostora, druge pa še imena zaposlenih, imena zbirk, ki so v prostoru, odpiralni čas ali še krajša navodila. Naslednji izziv so bile različne barve in materiali, iz katerih so bila izdelana vrata, pomembno pa je bilo tudi, ali je bil ob vratih na voljo primeren prostor za namestitev table. Omenjeno je vplivalo na obliko, material in način pritrjevanja tabel. Glede na te omejitve sta bila oblikovana dva tipa tabel, krajše, ki so vsebovale le ime prostora in zaposlenega, in daljše. Daljše table so linijsko zasnovane od spodnjega roba vrat do zgornjega, kar je omogočilo poljubno zlaganje informacij, višina table in kontrast temnih tabel na svetlih vratih pa sta omogočila hitro vidljivost tabel v prostoru. Njihovo podobo je popestrila uporaba piktogramov. Pozneje smo dodali še stojala z imeni zaposlenih pri pultih. Ker se zaposleni pogosto menjujejo in so tudi med delom velikokrat med policami, je bilo nujno treba oblikovati sistem, ki bo omogočil hitro menjavanje imenskih kartic. Zasnovali smo trikotno stojalo, s katerim lahko knjižničarji preprosto listajo med imenskimi karticami ter tudi ob menjavah zaposlenih nove dodajajo ali zamenjujejo. Druga faza je vključevala še stalna in občasna napotila, obvestila in opozorila po prostorih knjižnice. Ker so to napisi, ki nikamor ne vodijo, temveč uporabnike zgolj obveščajo, smo ohranili predlog iz natečajne rešitve - okrogle točkovne nalepke. Nalepke so različno obarvane, pri tem pa izbira barve ponazarja sporočilo nalepke. Tako so opozorilni napisi rdeče barve, zaradi česar jih v prostoru tudi hitreje opazimo, napotila in obvestila, ki pa niso nujno vidna vsem oziroma jih vidijo le tisti, ki v določenem trenutku iščejo to informacijo, so obarvana z manj vpadljivo modro ali sivo, kar pa je odvisno od podlage, na katero so pritrjeni. Nalepke so postale tudi zanimivejše in opaznejše, v nekaterih primerih zaradi upodobljenih piktogramov tudi humorne. Tretja faza, ki je zajemala oblikovanje oznak na policah, je bila s knjižničarskega vidika precej zahtevna naloga, za oblikovanje pa ena manj zahtevnih, saj smo v grobem ohranili osnutke iz natečajne rešitve. Ker se knjige vedno selijo, je bilo v tej fazi pomembno, da je zasnova fleksibilna, omogoča hitro menjavanje brez večjih stroškov in da jo lahko knjižničarji tudi sami zamenjajo. Zasnova polic in že obstoječi sistem sta to večinoma že omogočala - police so kovinske in primerne za nameščanje magnetnih napisov, na zgornjem robu pa so nosilci za vstavljanje papirja. Novi elementi so oblikovani glede na dimenzije nosilcev, vendar v linijski 220 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor zasnovi ter po pravilu trojnega označevanja: s številko, z barvo in s piktogramom. Izziv pri tem je bila velika količina različnih napisov, ki jih je bilo treba oblikovati in zamenjati, le napisov na zgornjem robu polic je bilo več kot 800. Stranski napisi na policah so prav tako ohranili zasnovo iz natečajne rešitve, zamenjali smo jim le material in barvo. V natečajni rešitvi so bili predvideni kot nalepke, vendar smo se nato odločili za table, ki jih je po potrebi mogoče odlepiti in preseliti. Table so označene z UDK vrstilcem, v zanjo značilni barvi; tako je že od daleč viden obseg gradiva s posameznega strokovnega področja. Prej predvidena bela podlaga se je podredila novi, temno sivi primarni barvi drugih tabel. Četrta faza, ki je obsegala označevanje študijskih sob in kratke citate po prostorih knjižnice, je bila eden izmed zanimivejših in ustvarjalnejših delov projekta, saj ni bila del natečajne naloge, hkrati pa je omogočila najsvobodnejši način oblikovanja, predvsem grafik za označevanje študijskih sob v tretjem nadstropju. V tej fazi je nastala ideja, da bi bile osebe, po katerih so študijske sobe poimenovane, predstavljene z elementi, ki se navezujejo na njihovo življenje. Motiv za nekatere osebe je bilo mogoče zelo hitro izbrati, za druge pa se je bilo treba natančneje poglobiti v njihovo življenje in delo. Tako so študijske sobe predstavljene z glasbili, ki jih posamezniki igrajo, s knjigami ali z motivi, o katerih so pisale, s predmeti, s katerimi raziskujejo ali so raziskovali, v nekaterih primerih celo s kako podrobnostjo iz njihovega življenja, ki je večina ljudi niti ne pozna. Posebnost so tudi štiri študijske sobe v drugem nadstropju, ki predstavljajo oblikovno povezavo med oznakami zaprtih prostorov in študijskih sob v tretjem nadstropju. Table vsebujejo biografije oseb, po katerih so poimenovane, zato so oblikovane kot table iz druge faze, vendar je tudi na njih majhen piktogram, ki predstavlja njihovo življenjsko delo. Projekt se je zaključil z oblikovanjem citatov po prostorih knjižnice. Citati se pojavljajo v študijskih sobah v obliki manjših nalepk, ki jih uporabniki lahko berejo med prebiranjem literature in študijem, večji citati pa so razporejeni po vseh etažah knjižnice, ponekod na vidnih mestih, drugje pa so povsem skriti. Zanimiva je umestitev citatov v prostor. V nekaterih primerih smo jih umestili v bližino strokovnega področja, na katero se navezujejo, ali v čitalnice, v katerih so citirane osebe tudi same študirale. V nekaterih primerih so v prostor umeščene kot motivacija za študente, v drugih pa njihova umestitev v določen prostor spremeni pomen citata, ki pogosto dobi tudi humorno plat. S takimi drobnimi pozornostmi in tudi z drugimi elementi novega usmerjevalnega sistema je UKM obiskovalcem knjižnice ponudila sodobnejše in prijetnejše okolje ter tudi lažji način uporabe, kar bo lahko pritegnilo več obiskovalcev med knjižne police, kjer bodo lahko poiskali vsebino, ki jih zanima, ali pa morebiti našli tudi novo področje ter odprli novo poglavje v svoji knjigi. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 221 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk 8 Poskus evalvacije Po preteku treh let od umestitve prvih elementov novega usmerjevalnega sistema v prostor knjižnice in potem, ko so v treh letih v prostor prihajali še vedno novi elementi, smo se odločili ponoviti del analize orientacijskega vedenja uporabnikov. Želeli smo namreč ugotoviti, ali je nov usmerjevalni sistem kakor koli statistično vplival na vprašanja, povezana z orientacijo v prostoru, ki jih uporabniki zastavljajo knjižničarjem. Z istim vprašalnikom, na enak način in v enakem trajanju, vendar v drugem delu študijskega leta (tokrat med 12. in 23. novembrom 2018), smo ponovili beleženje vprašanj uporabnikov. Absolutna številka pribeleženih vprašanj je bila v drugo sicer večja (leta 2015 je bilo vprašanj 263, leta 2018 pa 393), a to seveda ni razlog za trditev, da je nov sistem zvečal potrebo po zastavljanju vprašanj. Številka je namreč na eni strani odvisna od vsakokratnega obiska knjižnice v opazovanem obdobju, na drugi strani pa gre tudi za različne načine v slogu njihovega beleženja. Beleženje je namreč vsakokrat opravljalo približno dvajset zaposlenih na različnih delovnih mestih, pri tem se je njihova zasedba od prvega do drugega beleženja precej spremenila. V tem segmentu je nemogoče zagotoviti popolnoma enake pogoje, saj so ti neizbežno odvisni od individualne presoje in dojemanja zastavljenih vprašanj. V treh letih so se lahko spremenile tudi navade uporabnikov nasploh, lahko pa na število zastavljenih vprašanj vpliva celo deloma spremenjen način dela in razporeditev knjižničarjev. Za podrobnejšo primerjavo smo, da bi lahko komentirali učinkovitost usmerjevalnega sistema, izbrali sklope vprašanj, ki se nanašajo na tri ključne segmente, povezane z orientacijo v prostoru. Uporabniki so jih zastavljali na različnih opazovanih točkah v knjižnici - v vratarnici, pri pultih za izposojo in informacije, v Veliki in v Časopisni čitalnici (garderoba je bila medtem preurejena v samopostrežno območje brez prisotnosti zaposlenega, zato uporabniki tam vprašanj, kot so navedena, ne zastavljajo več): - Kje je določen knjižnični prostor (čitalnice, dvorana, pisarne, prostori za skupinski študij ...)? - Kje so sanitarije (kar je bilo po prvi analizi najpogosteje zastavljeno prostorsko vprašanje)? - Kje je določeno nadstropje oziroma, v katerem nadstropju se trenutno nahajam? - Kje najdem določeno gradivo (z že znanimi iskalnimi podatki)? Številke se nanašajo na odstotek od vseh vprašanj, zastavljenih v določenem letu. Ker so predstavljeni samo določeni vsebinski sklopi, vrednosti v seštevku ne dosegajo številke 100. Poudarjeno so označene vrednosti, ki so se po ureditvi novega usmerjevalnega sistema zmanjšale. 222 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor - Primerjava deležev zastavljenih vprašanj (Preglednica 3) na teme, najtesneje povezane z orientacijo v prostoru knjižnice, pokaže, da so se vrednosti kazalnikov zmanjšale, ni pa se to zgodilo v vseh primerih. Dejavniki so seveda lahko povezani tako z novim usmerjevalnim sistemom kot z drugimi, že navedenimi okoliščinami. Natančne razloge za upad oziroma porast bi morda razkrila šele kvalitativna analiza. Največji ostajajo deleži vprašanj, povezanih z iskanjem gradiva, vendar so se prav ti, razveseljivo, zmanjšali na vseh mestih, razen v Veliki čitalnici. Ostali tipi vprašanj - iskanje prostora, sanitarij in nadstropij, so ostali v deležih podobni, vsak od njih pa se je zmanjšal na treh od petih lokacij, ne vedno enako in na istih mestih. Edini prostor, kjer so manjše številke vseh sklopov vprašanj, je vratarnica, kar bi lahko bilo povezano z veliko usmerjevalno tablo v neposredni bližini tega prostora. Število vprašanj, z izjemo vprašanja o nadstropju, se je zmanjšalo tudi v izposoji, na informacijah, v Časopisni in Veliki čitalnici pa sta se dva sklopa povečala, dva pa zmanjšala. Preglednica 3: Delež vprašanj, povezanih s prostorom v beleženjih leta 2015 in 2018 (izraženo v odstotkih) Kje je določen prostor? Kje so sanitarije? Kje najdem določeno gradivo? Kje je/ v katerem nadstropju sem? 2015 2018 2015 2018 2015 2018 2015 2018 Vratarnica 3, 8 0 1,5 0,6 0,4 0 0,4 0,3 Izposoja 1,5 0 2,3 1 6,5 1,3 0,4 0,8 Informacije 1,5 3,5 1,5 1,5 22 17,8 2,7 0,8 Časopisna čitalnica 3 3 1,9 0,8 12 3,8 0,4 1,3 Velika čitalnica 3,8 2,5 2,7 4 5,7 32,8 2,7 1,8 Povzamemo torej lahko, da je število vprašanj, povezanih s prostorom knjižnice v treh letih od uvedbe novega usmerjevalnega sistema v UKM nekoliko upadlo. Ne drastično, ne povsod in ne na vse teme, a trend vsekakor je - upadanje. 9 Zaključek Knjižnice, knjižnične zgradbe in uporabniki knjižnic imajo po eni strani veliko stičnih točk, po drugi strani pa so vedno znova unikatni. Konkreten usmerjevalni sistem, zasnovan za eno od knjižnic, zato ne more biti predmet preproste preslikave v drugo okolje, zagotovo pa je lahko navdih in referenca zanj. V prispevku je podan precej podroben pregled teoretičnih izhodišč, smernic, metodologij raziskav orientacijskega vedenja uporabnikov in povsem praktičnih Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 223 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk izkušenj pri izvedbi novega usmerjevalnega sistema UKM, ki smo jih razmeroma natančno povzele in zapisale, pri čemer smo menile, da bodo naše izkušnje lahko v pomoč knjižničarjem in oblikovalcem, ki se bodo podobnega projekta lotili kdaj v prihodnosti. S prispevkom smo želele poudariti spoznanje, da je za načrtovanje učinkovitega usmerjevalnega sistema zelo pomembno najprej čim bolje poznati orientacijske navade uporabnikov, pa tudi izkušnje morebitnih predhodnikov. Izpostaviti smo želele izredno pozitivno izkušnjo usklajenosti tima knjižničarjev in oblikovalcev, kar je bilo v našem primeru še posebej izrazito, saj je kot oblikovalka sodelovala študentka, tudi sicer uporabnica knjižnice, ki je okolje dobro poznala in razumela. Pri razvoju koncepta projekta nam je bilo v oporo tudi zaupanje sodelavcev, ki so nam, čeprav je bilo nastajanje celote dolg proces, zaupali, da bo končna podoba v razpoložljivih okoliščinah najboljša možna. Po zaključku zadnje faze, torej po namestitvi citatov posameznikov, po katerih smo poimenovali študijske sobe, bi bilo treba izvesti še eno analizo orientacijskega vedenja uporabnikov, tokrat predvsem kvalitativne narave, s katero bi globlje dognali dobre plati in pomanjkljivosti končne izvedbe. Nekatere med njimi, recimo relativno dolg proces zamenjave hitro spremenljivih vsebin, namreč zaznavamo že zdaj. Kljub temu pa je obveljal močan vtis, da je nov usmerjevalni sistem Univerzitetno knjižnico Maribor naredil ne le preglednejšo, ampak tudi na nek nov način navdihujočo. Navedeni viri Ahn, I. (2011). Contents development of library signage manual in Korea. International journal of knowledge content development and technology, 1(2), 15-27. Aihong, F. (2009). Creating a bilingual library information environment for foreign users. Electronic library, 27(2), 237-246. doi: 10.1108/02640470910947584 Barclay, D. A. in Scott, E. D. (2012). Directions to library wayfinding. American libraries, 43(3-4), 36-38. Beneicke, A., Biesek, J. in Brandon, K. (2003). Wayfinding and signage. Sacramento: California State Library. Pridobljeno 4. 8. 2014 s spletne strani: http://www.librisdesign.org/ docs/WayfindingSignage.pdf Bosman, E. in Rusinek, C. (1997). Creating the user-friendly library by evaluating patron perception of signage. Reference services review, 25(1), 71-82. Cohen, A. in Cohen, E. (1979). Designing and space planning for libraries: a behavioral guide. New York: R. R. Bowker. Evans, E. R. (2011). An investigation into the extent and application of bilingual signage in New Zealand public libraries. Magistrsko delo. Wellington: School of Information Management. 224 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor Ferlež, J. in Grašič, J. (2015). Usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor: izbor izhodišč in poročil [interni dokument]. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor. Hedge, A., Agarwal, A., Boothroyd, K., Burns, K., Burrows, J., Jagdeo, J., ... Rockey-Harris, K. (2014). Cornell university library signage. Ithaca: Cornell University Library. Pridobljeno 4. 8. 2014 s spletne strani: http://ergo.human.cornell.edu/AHProjects/Library/librarysi-gns.pdf Humrickhouse, L. (2012). New ADA rules take effect. American libraries, 43(5-6), 24-25. Li, R. in Klippel, A. (2012). Wayfinding in libraries: can problems be predicted?. Journal of map and geography libraries, 8(1), 21-38. doi: 10.1080/15420353.2011.622456 Mandel, L. H. (2010). Toward an understanding of library patron wayfinding: observing patrons' entry routes in a public library. Library and information science research, 32(2), 116-130. doi: 10.1016/j.lisr.2009.12.004 Mandel, L. H. (2013). Finding their way: how public library users wayfind. Library and information science research, 35(4), 264-271. doi: 10.1016/j.lisr.2013.04.003 Mandel, L. H. in Johnston, M. P. (2019). Evaluating library signage: a systematic method for conducting a library signage inventory. Journal of librarianship and information science, 51(1), 150-161. doi: 10.1177/0961000616681837 McKay, D. in Conyers, B. (2010). Where the streets have no name: how library users get lost in the stacks. V Proceedings of the 11th international conference of the NZ Chapter of the ACM Special interest group on human-computer interaction (str. 77-80). New York: ACM. Narodni technicka knihovna / National Technical Library. (2009). Prague: National Technical Library. Novljan, S., Potokar, R. in Slokar, R. (2001). Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Polger, M. A. in Stempler, A. F. (2014). Out with the old, in with the new: best practices for replacing library signage. Public services quarterly, 10(2), 67-95. doi: 10.1080/15228959.2014.904210 Quick reference guide to ADA signage. (2012). Port Chester: Adaptive Signage. Pridobljeno 4. 8. 2014 s spletne strani: https://adaptivesignage.com/compliance-files/ADA_QuickRe-ference.pdf Ragsdale, K. C. in Kenney, D. C. (1995). Effective library signage. SPEC KIT208. Washington, DC: Association of research libraries. Requirements for interior signs from the new ADA. (2012). B. k.: APCO. Pridobljeno 4. 8. 2014 s spletne strani: https://www.apcosigns.com/techpdf/ADAHandout.pdf Roth, M. (2015). Library: architecture + design. Salenstein: Braun. San Jose Public Library. (2009). San Jose Public Library signage design guidelines. San Jose: San Jose Public Library. Pridobljeno 1. 8. 2014 s spletne strani: https://www.sjpl.org/sites/ default/files/documents/signage_guidelines.pdf Santy, G. (2012). Library signage guidelines - tips, tools, and links. Lakewood: Mountain Plains Library Association. Pridobljeno 1. 8. 2014 s spletne strani: http://www.mpla.us/ documents/handouts/2012/santy3.pdf Sign systems for libraries: solving the wayfinding problem. (1979). New York: R. R. Bowker. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 225 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk Stempler, A. F. (2013). Navigating circular library stacks: a case study on signage. Reference services review, 41(3), 503-513. doi: 10.1108/RSR-02-2013-0006 Tzeng, S.-Y. in Wang, T.-H. (2011). Development of an evaluation model for the design of sign systems for university libraries. Journal of Asian architecture and building engineering, 10(1), 109-116. doi: 10.3130/jaabe.10.109 University of Waterloo Library. (2001). Signage committee report. Waterloo: University of Waterloo Library. Walker, S. R. (2012). Detestable signage. Library journal, 137(13), 11. dr. Jerneja Ferlež Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru, Gospejna 10, Maribor e-pošta: jerneja.ferlez@um.si Jerneja Grašič Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru, Gospejna 10, Maribor e-pošta: jerneja.grasic@um.si Boža Janžekovič Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru, Gospejna 10, Maribor e-pošta: boza.janzekovic@um.si Vesna Lorenc Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru, Gospejna 10, Maribor e-pošta: vesna.lorenc@um.si Valerija Pukšič Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru, Gospejna 10, Maribor e-pošta: valerija.puksic@um.si Klavdija Vnuk Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, Maribor e-pošta: klavdija.vnuk@student.um.si 226 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 191-226 ■v Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin School library as a place for developing social skills Savina Zwitter, Sabina Usenik Oddano: 22. 2. 2019 - Sprejeto: 12. 7. 2019 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 316.77:027.8 Izvleček Članek, ki je nastal v sklopu tematike knjižnične zgradbe in prostor, obravnava tematiko prostora šolske knjižnice, ki lahko v okviru številnih dejavnosti, ki se tam odvijajo, pomaga pri razvoju številnih veščin uporabnikov. Članek se osredotoča na tiste dejavnosti, ki se lahko odvijajo v knjižnici in ki pomagajo razvijati socialne veščine. Ob tem ugotavljamo, da je ključni dejavnik za to tudi velikost prostora, ki omogoča hkratno študijsko, delovno in prostočasno druženje, kar v utesnjenem prostoru ni mogoče. Izhajamo iz teoretičnih izhodišč in izkušenj v šoli z nacionalnim in mednarodnim programom, ki imata vsak svoje zahteve in pričakovanja in ki na svoj način razvijata socialne veščine. Ker je vsaka šola specifična, gre za primer predstavitev, iz katerih lahko knjižničarji poberemo ideje, jih prilagodimo svojim potrebam in zmožnostim ali jih le nadgrajujemo. Ključne besede: šolske knjižnice, socialne kompetence, dijaki, mednarodni programi, knjižnični prostori Abstract The article follows the theme of library buildings and space and concentrates on a school library, where several different activities helping to develop various users' skills take place. It focuses on those school library activities that help to develop social skills. Here, we observe that one of the key points is the space, which should be big enough to allow study, working and free-time social activities going on simultaneously, which is not possible if the space is too small. The issues discussed start from the theoretical standpoints and the experiences in the school offering both national and international 227 Savina Zwitter, Sabina Usenik curricul. Each of them has different demands and expectations and helps to develop social skills in its own way. Since each school is specific, the article's aim is to present the reader with the ideas, which the librarians can adapt for their own purpose and abilities or develop further. Keywords: school libraries, social competences, students, international programmes, library premises 1 Uvod Članek izhaja iz izkušenj v šolski knjižnici Gimnazije Bežigrad. Pred prenovo v 90. letih prejšnjega stoletja je bil to zelo majhen prostor, kjer razen za knjižničarko in peščico dijakov ni bilo drugega prostora kot za knjižni fond in izposojevalni pult. V 90. letih prejšnjega stoletja je bila Gimnazija Bežigrad vključena v projekt Vzorčna knjižnica, ki je omogočil razširitev prostorov na današnje stanje. Vodstvo šole se je odločilo, da za prostor knjižnice nameni približno tretjino šolske avle, ki takrat ni bila dobro izkoriščena, in dve učilnici. Ena od njiju je zdaj del prostora za knjižnični fond, druga je danes multimedijska učilnica, kjer poteka pouk: bodisi vaje pri predmetu informatika, bodisi interaktivni pouk pri katerem koli predmetu, ko gre za samostojno delo na računalnikih, kar navadno vključuje tudi delo z različnimi informacijskimi viri. Po prenovi so dijaki in učitelji dobili dovolj prostora za različne dejavnosti: od tihe, študijske čitalnice, kjer vsakdo lahko dela v tišini in miru, manjših kotičkov za delo med knjižničnim fondom, do velike čitalnice, ki je namenjena skupinskim aktivnostim. Tem prostorom je posvečeno jedro članka. 2 Pomen usvojenih socialnih veščin za družbo in posameznika Socialne veščine so tiste, ki omogočajo delovanje družbe kot celote in posameznika kot aktivnega člana v njej. Številni dejavniki vplivajo na to, da je današnja družba bolj odtujena, v ospredju je posameznik s svojimi cilji, potrebami in željami, ki se pogosto ne ozira na druge. Do tega privedejo družbeno sprejete vrednote, ki se s časom spreminjajo, vzgoja, ki odseva te vrednote in na katero močno vpliva tudi časovna obremenjenost staršev oziroma skrbnikov z drugimi dejavnostmi (vključno s službenimi zahtevami) in ne nazadnje virtualni svet. Adler piše: »Če se vprašamo, zakaj se naša družba razvija tako [...], se po mojem mnenju izlušči odločilno dejstvo: ljudje čedalje manj shajajo sami s seboj in svojo okolico ter imajo premalo socialne kompetence. Posledica tega primanjkljaja je, da naša družba trpi v celoti in da se prepadi med družbenimi sloji in generacijami 228 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin - čedalje bolj poglabljajo.« (Adler, 2014, str. 16) Če želi posameznik razvijati empatijo, pozornost in spoštovanje do drugih, uravnoteženost med konfliktom in kompromisom, skladno s posameznimi okoliščinami, zmožnost biti kritičen in sprejemati kritiko na svoj račun, mora zaupati vase, biti samodiscipliniran in znati prevzemati odgovornost za svoja dejanja in odločitve (Adler, 2014, str. 16). Avtor ugotavlja tudi, da se je socialnih veščin treba priučiti in jih neprestano uporabljati ter nadgrajevati. Tu so ključni dejavniki dom, šola, okolje in mediji, iz njih se mladi največ naučijo in hkrati se iz njih učimo vse življenje. V šolah je danes zaradi različnih dejavnikov kar nekaj učencev in dijakov, ki jim manjka zaupanja vase, imajo slabo samopodobo ali premalo spoštovanja do drugih. Iz tega po Adlerju (2014) izhaja tudi več težav v usvajanju socialnih veščin. Šole se trudimo po najboljših močeh te primanjkljaje odpraviti in tudi knjižnica ima v tem procesu dejavno vlogo. 3 Socialne veščine Socialne veščine, za katerih razvoj možnosti ponuja knjižnica z zaposlenimi in prostorom, so predvsem komunikacijske: sporazumevanje, obvladovanje čustev, aktivno poslušanje. Pomembne so veščine sprejemanja drugačnosti, zavedanja drugih kultur in njihovega sprejemanja, empatija, veščine timskega dela, razvijanja jezikovnih zmožnosti, etičnega vedenja. 3.1 Dejavnosti za razvijanje posameznih veščin 3.1.1 Medijsko opismenjevanje Knjižnica ponuja veliko možnosti medijskega opismenjevanja. Dijakom so na voljo dnevno časopisje, časniki, internetni dostop. Ob prebiranju raznolikih informacijskih virov dijaki in učitelji, ki so pogosti obiskovalci šolske knjižnice, spoznavajo različne poglede na ista vprašanja, v pogovorih si jih izmenjujejo, s tem razvijajo veščine komuniciranja. Nekateri dijaki obiskujejo debatni krožek in veščine razpravljanja prenašajo v vsakdanje pogovore: zavzeti je treba stališče, ga utemeljiti, prisluhniti nasprotnim stališčem in argumentaciji. Včasih iščejo skupna, poenotena stališča. Urijo se v vzpostavljanju pravega dvosmernega dialoga, kar vodi v konstruktivno reševanje vsakodnevnih težav. Knjižnica s svojim prostorom, ki ga nudi, zaposlenimi in učitelji, ki se občasno vključujejo v te dialoge, pomaga razvijati komunikacijske veščine. Pri tovrstnih Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 229 Savina Zwitter, Sabina Usenik pogovorih se udeleženci naučijo tudi obvladovanja čustev, pravil vedenja, ki veljajo v družbi. Starejši, torej dijaki višjih letnikov in zaposleni, so pomemben vzgled, kaj je v določenih okoliščinah primerno in kaj ne. Pri izmenjavi stališč jeza, ogorčenje in podobna čustva ne vodijo v zbliževanje, temveč nasprotno. Obvladovanje čustev pripomore k objektivizaciji težav ali nasprotujočih si mnenj. Kričanje ali celo grožnje te možnosti zmanjšujejo ali izničujejo (Goleman, 1999, str. 140). V času nezadržnega širjenja lažnih novic skozi branje različnih virov in komentiranje slišanega ter prebranega v medijih, dijaki ostrijo tudi svoje sposobnosti zaznavanja, kaj je verjetno resnica in kaj je verjetno laž. Ko se v političnem dis-kurzu ustalijo lažne novice, lahko kmalu preidejo tudi vsaj deloma v vsakdanje življenje posameznika in meja sprejemljivosti laži se premakne. Zato je to eno od pomembnih področij, kjer se pristopi uzaveščanja in pravilnega odločanja šele razvijajo. 3.1.2 Obvezne izbirne vsebine Ena od še vedno težko rešljivih težav medijske pismenosti je vezana na uporabo interneta, kjer se mladi počutijo zelo domače, ko pa je treba ubesediti, zakaj je nek spletni vir sprejemljivo zanesljiv za šolsko rabo, drugi pa ne, se znajdejo v težavah. Ne samo zaradi ubesedovanja, temveč se šele s tem, ko jih k tej dejavnosti spodbudimo, zavejo, da se pogosto zanašajo le na svojo intuicijo, ki pa je nezanesljiva, varljiva. V srednjih šolah opozarjamo na ta problem tako v različnih povezavah z medijsko pismenostjo, posebej pa se temu posvečamo pri urah knjižničnega informacijskega znanja v okviru obveznih izbirnih vsebin. Šele, ko znajo ločevati med resnico in neresnico, lahko vrednotijo situacije, v katerih se znajdejo, rešujejo težave z drugačnim uvidom, kar je pomembno za sobivanje v družbi. 3.1.3 Skupno in skupinsko delo Če je v šolski knjižnici dovolj prostora, ga dijaki pogosto uporabijo tudi za skupno in skupinsko delo, večinoma šolsko. Zaradi družbe, v kateri so zlasti mladi vedno bolj prisotni v virtualnem svetu, realni svet pa jim ni tako domač, táko delo ključno prispeva k socializaciji, vključenosti posameznika v skupino. Druženje v realnem svetu zavira nastanek odtujenosti znotraj skupine, razreda ali širše skupnosti. Pod skupinsko delo uvrščamo vse, kar dijaki naredijo tako, da si delo v skupini razdelijo, cilj je izpolnjena naloga skupine. V vsaki skupini je zelo pomembna 230 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin razdelitev nalog, tudi vlog, če je to potrebno. Ker je izdelek skupen, morajo ves čas usklajevati potek dela in sproti uporabljati gradivo, ki jim ga v veliki meri ponuja šolska knjižnica bodisi v tiskani ali elektronski obliki. Ena ključnih veščin, ki jih za to morajo obvladati ali se jo učijo obvladovati, je že prej omenjena komunikacija. Ob dobrem obvladovanju te veščine so navadno tudi rezultati sodelovanja zelo dobri. Slabši dijaki se učijo od boljših, oboji usvajajo nova znanja in nove veščine. Razvijajo pa tudi strpnost, potrpežljivost, možnosti sobivanja, iščejo načine medsebojne pomoči. Delo v skupini je manj formalizirano. Zelo pogosto se dijaki srečujejo, da bi drug drugemu pomagali, najpogosteje gre za pomoč med sošolci, včasih za pomoč starejših dijakov mlajšim. Dijaki si znotraj razreda poiščejo pomoč sami, včasih pomaga pri tem razrednik, ko pa gre za dolgotrajnejšo in kompleksnejšo pomoč, lahko pomaga tudi svetovalna služba. Dijaki uporabljajo šolsko gradivo: poleg rednih učbenikov še različne vadnice in zbirke nalog. Paru ali manjši skupini se pogosto pridružijo še drugi, ki čutijo potrebo po tovrstni pomoči. Te skupine so odprte in pogosto po zaključku dela posedijo, marsikdaj se pogovarjajo še o vsakdanjih radostih in težavah. Zgodi se tudi, da dijaku, ki potrebuje pomoč, manjka motivacije. To pogosto pokaže s telesno govorico. Da bi mu drugi pomagal, mora to prepoznati. Največkrat se ravna morda po svoji izkušnji: z obrazom in telesno držo nezainteresirani kaže zdolgočasenost, nezanimanje (Slika 1). Slika 1: Telesna govorica, ki izdaja zdolgočasenost 3.1.4 Prostočasno druženje Kot omenjeno zgoraj, se dijaki pogosto družijo po opravljenih obveznostih. Včasih posedijo kar po pouku in se družijo ob raznovrstnih pogovorih, si med seboj pomagajo pri težavah, igrajo igre, npr. šah. Šolska knjižnica jim pri tem nudi varno okolje. V teh pogovorih in pri pomoči razvijajo empatijo. Pogosto Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 231 Savina Zwitter, Sabina Usenik ravno zato, ker se v knjižnici počutijo varne, uporabljajo prostor za zaupne, zelo osebne, prijateljske pogovore. V njih si zaupajo vesele dogodke, ki jim dajejo nov polet, pa tudi razočaranja, iščejo skupaj odgovore na vprašanja, ki se jim v velikem številu porajajo v času odraščanja. Spoznavajo se s čuječnostjo: ko pazljivo prisluhnejo okolici, se nanjo lažje in bolj poglobljeno odzivajo. Učijo se aktivnega poslušanja in odzivanja na preproste in zapletenejše življenjske situacije drugih oseb, jim pomagajo, ko je to potrebno. Aktivno poslušanje pomeni, da pozorno sledijo sogovornikovemu govorjenju in zaznavajo njegova čustva ter se sproti na vse to odzivajo. Tudi konflikte lahko razrešujejo: sami med seboj ali s pomočjo tretje osebe, sošolca, učitelja, knjižničarja. Za vse to je nujno imeti na voljo prostor, kjer se lahko ustvarjajo take priložnosti. V tovrstnih odnosih uzaveščajo, da je za »mediacijo« (kot se to danes pogosto imenuje) potrebno ločevati dejstva od mnenj, da je treba zbrati čim več dejstev za nepristransko lastno mnenje, s katerim pomagajo pri poštenem razreševanju konflikta. Tako tudi lahko oblikujejo skupno mnenje, če so se pred tem mnenja razhajala. S tem prevzemajo neko novo vlogo v medsebojnih odnosih. Dijake pogosto združi skupno zanimanje za neko dejavnost, ki je lahko v realnem ali virtualnem svetu. Če jih virtualni svet bolj pritegne, se lahko odločijo za spletne aktivnosti. Primer: skupaj lahko razvijajo aplikacijo, ki je koristna tudi širši javnosti. Tako na primer nastane spletna aplikacija vodnik po lokalnih turističnih znamenitostih. Tehnološko spretne dijake to spodbudi k spoznavanju kulture, zgodovine in drugih področij, za katere se morda sicer ne bi zanimali. Seveda je tako delo uspešnejše, če je skupinsko: en član prevzame vlogo vodje, ki skrbi, da vsakdo opravi delo, kot so si ga razdelil; eden prispeva več tehnoloških rešitev, drugi slikovne vsebine, tretji besedila in podobno. Vsak član prevzame odgovornost, da so njegove zadolžitve dobro opravljene. Ob razvoju takega skupinskega projekta utrjujejo izvajanje različnih vlog v skupini, prevzemanje odgovornosti, poslušajo drug drugega kar se da aktivno in se na slišano odzivajo. Če gre za virtualni svet, lahko tako koristno uporabljajo sodobno tehnologijo, skupaj z družabnimi omrežji, knjižnica pa ponuja tudi druge vrste gradiv, ki so pri takih dejavnostih zelo uporabna. 3.1.5 Referenčni pogovor Referenčni pogovor je neposreden stik uporabnika knjižnice in knjižničarja. V njem se pokaže tudi telesna govorica kot svojevrstni del komunikacijskih veščin. Nekaj teh že vse od zgodnjega otroštva privzgaja družina, drugih se morajo mladi naučiti v vrtcu, šoli in še kje. Brez moraliziranja o bontonu morajo mladi nekje 232 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin izvedeti, da nekatere drže niso primerne v določenih okoliščinah, čeprav so v drugih popolnoma sprejemljive. Pri referenčnem pogovoru lahko pogosto opazujemo, kako dijaki ne poznajo telesne govorice. Če posameznika na to do vstopa v šolsko knjižnico ni še nihče opozoril ali pa je šlo to mimo njegove zavesti, je prav, da ga na to opozorimo. Nekaj značilnih močno izraznih primerov: - Že po osnovnem bontonu osebo, s katero navezujemo stik, (po)gledamo v oči. Nevljudno, morda za koga celo nesramno je, da dijak položi knjigo na pult, se obrne in se pogovarja z nekom za svojim hrbtom. Kako naj knjižničar ve, ali si želi gradivo izposoditi ali ga vrniti? Še bolj neprijetno je, če se za takim članom nabere vrsta čakajočih. Obiskovalca lahko dobrohotno opozorimo na neprimernost njegovega vedenja, kar bo zelo verjetno v prihodnje znal upoštevati (ali pa morda pripombo še kdaj ponovimo, če je treba). - Današnje generacije »digitalnih domorodcev« tudi pogosto ne čutijo, da ni primerno pristopiti k nekomu s slušalkami v ušesih (in morda spregovoriti poudarjeno glasno). Ne zavedajo se, da to pomeni, da usmerjajo pozornost v to, kar slišijo iz naprave, in le neznaten del pozornosti namenjajo pogovoru, sogovornika skoraj prezrejo. Nekateri položaji telesa izražajo močan odnos do sogovornika, kot na primer spodnji: Slika 2: Navzgor usmerjeni in razširjeni komolci nakazujejo gospodovalnost Teh nekaj primerov je le deček vedenja, ki ga lahko ob referenčnem pogovoru prepoznamo kot neprimernega, neprijetnega ali družbeno nesprejemljivega. Pogovor lahko po razrešitvi referenčnih vprašanj še nekoliko nadgradimo v smeri razvijanja socialnih veščin. Seveda pa je to odvisno od trenutnih okoliščin; ne delamo tega na silo. Ob referenčnem pogovoru z nadarjenimi dijaki lahko prepoznamo tudi posamezne značilnosti te skupine uporabnikov knjižnice. Po eni strani imajo zahtevnejša Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 233 Savina Zwitter, Sabina Usenik pričakovanja kot ostali, včasih pa se zgodi, da nadarjenim pade samopodoba,1 če se nenadoma znajdejo v skupini, kjer je več nadarjenih. To se zgodi v srednjih šolah predvsem ob prehodu iz devetletke na višjo stopnjo izobraževanja. Ta pojav imenujejo »velika riba, majhen ribnik« (angl. big-fish-little-pond): če je prej učenec izstopal v svoji sredini, potem pa se znajde med sebi enakimi, njegova samopodoba trpi (Hoogeveen, 2010, str. 33). V takem primeru lahko v knjižnici pomagamo s pogovorom, s spodbudami sošolcem in drugim v okolici takega nadarjenega dijaka, naj mu pomagajo in ga bolje vključijo v svojo sredino, ali z nagovorom svetovalni službi. 3.1.6 Ob izposoji Tudi pričakovanja knjižnice o izposoji in vračanju gradiva lahko dijakom sporočajo pomembne informacije o sobivanju v družbi. Preprosti dogodek, ko nekdo vrne knjigo z zamudo, čeprav se zaveda, da bi jo zelo potrebovali tudi sošolci ali drugi dijaki (tak značilen primer je knjiga, predpisana za obvezno domače branje, pri katerih se dogaja, da jih hkrati zmanjka na knjižnih policah šolskih in splošnih knjižnic). V takih primerih se je vredno z dijakom2 pogovoriti, mu predstaviti težavo drugih, ga postaviti pred vprašanje: »Kako bi se ti počutil, če bi zaman iskal nekaj, kar nujno potrebuješ, tvoj sošolec pa bi imel knjigo že predolgo doma in je ne bi vrnil?« Ko mladi aktivno razmislijo o tej dilemi, se pogosto šele zavejo, da morajo bolj upoštevati položaj soljudi. In hkrati za svoja dejanja tudi prevzemati odgovornost. Zato je vrsta na nas odraslih, da jih s tem soočamo. 3.1.7 Spodbujanje leposlovnega branja Osebje knjižnic po svojem osnovnem poslanstvu spodbuja k branju, tudi k branju leposlovja. Ker je opazen trend upadanja zanimanja za branje, je temu treba posvečati posebno pozornost. Ob branju leposlovja dijaki in zaposleni uporabljajo svojo domišljijo, da se vživijo v literaturo. Pri tem razvijajo empatijo: skušajo se vživeti v razumske in čustvene svetove literarnih oseb, razumeti njihove odzive. Ob tem si lahko osvetlijo nekatere situacije, v katerih so se že znašli v svojem življenju, a so jim bile tuje, ali 1 O pomenu samopodobe je nekaj več napisanega v 2. poglavju tega prispevka. 2 V celotnem članku so samostalniki moškega spola uporabljeni generično in zaznamujejo osebe katerega koli spola. 234 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin poglobijo razumevanje odzivov svojih bližnjih na določene življenjske okoliščine, ki jih prej morda niso dobro razumeli. S tem se tudi razvijajo kot osebnosti, rastejo, zorijo. Ob branju romana, ki je izbran starosti bralca primerno, lahko mladostnik spozna, v kakšni stiski se znajde na primer razočarana, zlorabljena, odrinjena ali pa morda evforična oseba, ne da bi moral to izkusiti na lastni koži. Podobno je pri doživljanju osnovnih čustev, kot so ljubezen, strah, občutenje smrti bližnjih. Branje in razmislek o prebranem bogati notranji svet bralca, da lažje razume resnično življenje. Za razliko od virtualnih izkušenj ostaja meja med obema svetovoma v zavesti bralca bolj jasna. 3.1.8 Medgeneracijsko branje Medgeneracijska srečanja ob prebranem besedilu so zelo dobre priložnosti, v katerih mladi spoznavajo razlike v odzivanju na telesno, neverbalno govorico (omenjeno zgoraj). Starejši udeleženci so na to večinoma mnogo bolj občutljivi. Gre za srečanje večjega števila oseb iz vsake generacije, dijakov, delavno aktivnih in upokojencev, zato so odzivi v skupini močnejši. Za medgeneracijsko branje se skupine večinoma odločajo za srečanja ob prebranem leposlovnem delu, kjer je odnos do tematike pogosto bolj generacijsko pogojen kot pri strokovnem delu.3 V srednješolskem okolju je tako srečanje lahko bogata izkušnja za mlade, npr. vsako srečanje v nizu vodi kdo od dijakov, po možnosti vsakokrat drugi. To zahteva uzaveščanje nekaterih organizacijskih spretnosti in delovanja v skupini: vodenje in usmerjanje pogovora, predajanje besede, argumentacijo lastnih trditev in pozivanje drugih k argumentaciji njihovih: pri soočenju različnih mnenj mora vodja skupine tudi pazljivo uravnotežiti čas, ki ga nameni eni in drugi strani. Pogovori so nekonfliktni, a vendar se v njih pokažejo različni pogledi, ki izvirajo iz raznolikih življenjskih izkušenj in zgodovinskega časa, ki ga je posameznik doživel. Organizirana srečanja, na katerih sami vodijo in usmerjajo dejavnost, dajejo dijakom občutek, da so sposobni in učinkoviti pri tem svojem delu, kar v povratni zanki spodbuja motivacijo za dejavnost, v našem primeru za branje (Bucik, 2006, str. 124) ter krepi samopodobo. Notranja motivacija je eden ključnih dejavnikov za ohranjanje in poglabljanje zanimanja za izbrano delo. 3 Nekaj izbranih naslovov, ki so se v medgeneracijskih srečanjih izkazali kot primerni, je dodanih na koncu članka v Prilogi. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 235 Savina Zwitter, Sabina Usenik Za vodjo vsakokratnega srečanja je pomembno, da s svojo telesno govorico poziva druge k sodelovanju, ne pa da jim kaže nedovzetnost za drugačna stališča. Kot opisujejo strokovnjaki za telesno govorico, prekrižane roke na prsih tako pri stoječi kot pri sedeči osebi izražajo nedostopnost, zaprtost za stališča drugih (Slika 3), odprte dlani pa nasprotno: pripravljenost na sprejemanje (Slika 4) drugačnih stališč (Pease in Pease, 2011, str. 102). Ob pogovoru o knjigah je to mogoče začutiti v vzdušju, čeprav o tem morda ne razmišlja nihče od udeležencev. Nekdo od odraslih, ki se zaveda razloga, zakaj pogovor zastaja, lahko pritegne pozornost in z odprtimi kretnjami razreši težavo. Kasneje, po končanem srečanju, se je o tem z dijaki vredno pogovoriti. Uzavestiti govorico telesa je zelo pomembno, sicer lahko pomenek zaradi tega trpi. Slika 3: Prekrižane roke izražajo nedostopnost, Slika 4: Odprte dlani nakazujejo pripravljenost nepripravljenost sprejemanja stališča drugih na sprejemanje drugačnih stališč 4 Medkulturnost V današnjem času so stiki med kulturami neizbežni. Zato je temu v članku posvečeno posebno poglavje. Razpršenost bivalnih naselij v bližnjo ali daljno okolico okrog zaposlitvenih in izobraževalnih možnosti povečuje stike med manj raznolikimi kulturnimi posebnostmi znotraj Slovenije. Saj v resnici ni mogoče trditi, da Prekmurci dobro poznajo kulturo v Brdih, Brici ravno tako niso v podrobnostih seznanjeni s posebnostmi na Koroškem etc. Kot je to lepo zapisala Mirjam Hladnik-Milharčič: »Naj se predstavim: sem Slovenka, živim v Ljubljani, ustvarjam v slovenskem jeziku [...]. Ampak sem tudi migrantka, ker sem se iz majhne vasi na Primorskem v zahodnem delu Slovenije v Ljubljano preselila, ko sem se vpisala na univerzo; [...] Bolj kot vse drugo me določa prepričanje, da smo multikulturni in medkulturni ne samo na ravni sveta, temveč znotraj naše lastne kulture in znotraj nas samih.« (Hladnik-Milharčič, 2007, str. 201) 5 tega stališča je branje odstiranje pogledov v druge kulture, približevanje in razumevanje postaneta lažja. Knjižnica ponuja vrsto možnosti za to. 236 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin 4.1 Nabavna politika Ustreza nabavna politika šolske knjižnice zagotavlja dostop do raznolikih virov leposlovnega in strokovnega gradiva na različnih medijih: tiskanega (naj bodo to monografije ali serijske publikacije), elektronskega; pretežno besedilnega ali pretežno slikovnega, zvočnega . Pri leposlovju je pomembno, da so poleg slovenskih na voljo tudi prevedena dela z različnih delov sveta. Ljudje se lahko zaradi kulturnih razlik in tradicije odzivajo na enake okoliščine zelo različno. Ob branju tovrstnih leposlovnih del mladi spoznavajo raznolikost kulturnih okolij, postajajo bolj odprti za medkulturno razumevanje in posledično tudi za sprejemanje drugačnosti. S postavljanjem posebnih okoliščin v širši kontekst bralci poglabljajo uvid v druge kulture. 4.2 Druženje in vzpostavljanje stikov neposredno s pripadniki drugih kultur V času, ko so izmenjave med šolami iz različnih držav lahko dosegljivi projekti, velja to izkoristiti: manjše skupine dijakov se med seboj obiščejo, so tako postavljene v drugačno okolje in drugo kulturo. Knjižnica ob izmenjavah lahko ponudi ustrezen prostor za izmenjavo izkušenj, za sproščen klepet ali celo za kulturni dogodek: literarno branje, pogovor o knjigi ali kulturnem dogodku, glasbeni, morda celo manjši plesni nastop. Kulturni dogodki v knjižnicah so lahko izkušnje, ki močno bogatijo posameznika in skupnost. Neposreden stik spodbuja močnejše doživljanje in ostaja dlje v spominu, kot le poslušanje o nekom, nekih dogodkih. Slika 5: Nastop iranske folklorne glasbene skupine Darvag music band v knjižnici Gimnazije Bežigrad 12. 2. 2019 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 237 Savina Zwitter, Sabina Usenik Tudi organizacija kulturnega dne v knjižnici je lahko priložnost za gostovanje slovenskega ali tujega avtorja ali morda celo skupine: gledališke, plesne, glasbene. Zato velja ponovno poudariti, kako pomembno je, da je knjižnica dovolj velika, da lahko gosti tudi kulturne dogodke. Ko obravnavamo neposredne stike, se lahko ponovno vrnemo k telesni govorici vsakdanjih življenjskih okoliščin. Kot primer le kretnja, ki lahko izraža zelo različne pomene: Slika 6: Kaj izraža gib osebe na sliki v različnih kulturah? Strokovnjaka za telesno govorico Allen in Barbara Pease pišeta, da je pomen tega giba med Anglo-Američani »vse je v redu«, Francozom to pomeni »nič«, Japoncem »denar«, ta gib pa je za Turke in Argentince žaljivka (Pease in Pease, 2011, str. 118). In še en zelo preprost primer: prikimavanja z glavo ne razumejo vsi kot »ja«, odkimavanja pa kot »ne«; v nekaterih kulturah je pomen ravno obraten. V različnih okoliščinah odrasli lahko izkoristimo priložnosti, da opozarjamo na take malenkosti, ki pa nevednega lahko včasih spravijo v zelo neprijeten položaj. 5 Mednarodni izobraževalni program Leta 1993 je na šoli prišlo še do ene večje spremembe, ki je obogatila in hkrati postavila tako šolo kot tudi knjižnico pred nove izzive. Na Gimnaziji Bežigrad so začeli izvajati mednarodna izobraževalna programa Middle Years Programme (MYP) in Diploma Programme (DP). Izvajamo dve leti programa MYP za učence v starosti med 14. in 16. letom, ki nato v tretjem letniku nadaljujejo s programom mednarodne mature (DP). V 238 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin izobraževalni program MYP se vključijo otroci različnih nacionalnosti, katerih starši pridejo v Slovenijo večinoma po službeni dolžnosti. V program se lahko vključijo tudi slovenski državljani, vendar pod posebnimi pogoji. Program mednarodne mature (DP) pa je namenjen slovenskim dijakom, ki imajo vizijo nadaljnjega izobraževanja v tujini. Po dveh letih šolanja v štiriletnem nacionalnem programu lahko pod določenimi pogoji vstopijo v mednarodni program, kjer poteka poučevanje v celoti v angleškem jeziku. S prihodom mednarodnega izobraževalnega programa se je knjižnični prostor z leti spreminjal in prilagajal potrebam dijakov in učiteljev. Tudi standardi za knjižnice z mednarodnim programom so se spreminjali in dopolnjevali. Leta 1994 zasledimo primer vizije vloge šolske knjižnice, ki izvaja mednarodni izobraževalni program: knjižnica naj podpira raziskovalni in kulturni vidik oziroma vidik »mednarodne naravnanosti«. Pomen digitalnih informacij je bil v tistem času še zelo v povojih (Tilke, 2015, str. 8). Tilke (2015, str. 4) sicer opozarja na premajhno izpostavljenost in omembo knjižnice ter njene vloge pri izobraževanju dijakov v vseh pomembnih dokumentih mednarodnega programa, prav tako ne zasledimo sorodnih terminov, kot so raziskovanje, veščine, informacijska pismenost. Vendar pa se je na srečo s časom spreminjala tudi vloga in pomembnost knjižnice kot prostora, pri čemer to ni več le skladišče, polno knjig, s knjižničarjem, skritim nekje v ozadju, knjižnica ni več tradicionalni tihi prostor, kjer je knjižničar le skrbnik in nadzornik prostora in dijakov. Šolska knjižnica postaja kreativen in prilagodljiv prostor s knjižničarjem, ki ima tako proaktivno kot interaktivno vlogo (Tilke, 2015, str. 8). 5.1 Knjižnica kot stičišče različnih kultur Šolska knjižnica je z vstopom mednarodnega izobraževalnega programa postala osrednji šolski prostor, kjer se srečujejo različne kulture in jeziki. Velik izziv je delovati v prostoru, ki je sicer slovenski, kljub temu pa se morajo tuji dijaki počutiti dobrodošle. Prostor s knjižnim fondom, ki je prosto dostopen vsakemu dijaku in učitelju, mora biti opremljen dvojezično: napisi naj bodo tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku, zato da si lahko vsak dijak poskuša samostojno najti svoje interesno področje in želeno gradivo. Poleg knjig in revij v slovenskem jeziku naj bodo pri vsakem strokovnem področju na voljo tudi knjige in periodika v drugih jezikih. Šole z mednarodnim programom se trudimo pridobiti čim več literature, poleg angleške, tudi v drugih jezikih. Po zmožnostih se trudimo pridobiti vsaj nekaj čtiva v jeziku, ki je materni jezik katerega koli od dijakov, kajti Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 239 Savina Zwitter, Sabina Usenik izredno pomembno je, da dijaki, kljub temu, da se šolajo na drugem koncu sveta, ohranjajo stik s svojim jezikom. Knjižnica je zato odličen prostor za ohranjanje tradicije kot tudi srečevanje z novimi kulturami. V knjižnici se dijaki redno srečujejo tudi z učitelji, ki prihajajo iz njihove države in s katerimi raziskujejo domačo književnost, literaturo in jezik. Hkrati pa se ti otroci učijo tudi slovenščine. Večjezičnost je pripeljala tudi do razvoja socialnih veščin, kot so medsebojna pomoč in inštruiranje. Knjižnica ponuja mnogo kotičkov, kjer med dijaki poteka učenje novega jezika ali le usvajanje zamujene snovi. Vloga jezika je osrednjega pomena za razvoj kritičnega mišljenja, ki je bistveno za gojenje medkulturne zavesti, mednarodne naravnanosti in globalnega državljanstva (Tilke, 2015, str. 4). 5.2 Knjižnica kot prostor s filozofijo Mednarodna izobraževalna programa sta vnesla v knjižnične prostore svež veter z novimi idejami ter filozofijo, ki temelji na učencih z osebnim učnim profilom, akademski poštenosti, jeziku, raziskovalnih pristopih k učenju in mednarodni naravnanosti. Akademska poštenost (plagiatorstvo) Izredno pomembno je, da dijake že na začetku njihove učne poti seznanimo s posledicami kraje intelektualne lastnine. Izraz »plagiatorstvo« ima negativen prizvok, zato raje uporabljamo izraz akademska poštenost. Od dijakov pričakujemo oziroma zahtevamo, da imajo pozitiven in etičen pristop do uporabe informacijskih virov, ki jih uporabljajo pri svojem raziskovanju in učenju (Tilke, 2015, str. 3). Knjižnica s svojim prostorom, gradivi in tehnologijo nudi možnost uporabe tako tiskanih kot spletnih virov, knjižničar pa dijakom jasno sporoča pričakovanja s sklicevanjem na akademsko poštenost, pouči jih o spretnostih informacijske pismenosti: raziskovanja in iskanja virov ter pravilnega navajanja le-teh. Profil učenca mednarodne šole Vizija mednarodne šole je razvijanje aktivnih, sočutnih ljudi, ki prepoznajo skupno dobro, delijo skrb za planet ter pomagajo ustvariti boljši in mirnejši svet (IB learner profile, 2013, str. 1). Zato spodbujajo deset vrednot oziroma lastnosti, ki naj bi spremljale učenca v času njegovega izobraževanja in tudi kasneje v življenju (IB Learner profile, 2010, str. 1): 240 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin - Vedoželjnost - Učenci razvijajo svojo naravno radovednost, pridobijo spretnosti, potrebne za izvedbo raziskave, pokažejo neodvisnost pri učenju. Aktivno uživajo v učenju in ljubezen do učenja ohranjajo vse življenje. - Razgledanost - Raziskujejo koncepte, ideje in vprašanja, ki imajo lokalni in globalni pomen. Pri tem pridobijo poglobljeno znanje in razvijejo razumevanje v širokem in uravnoteženem obsegu disciplin. - Razmišljanje - Udejanjajo kritično in ustvarjalno uporabo miselnih veščin, da bi prepoznali in pristopili h kompleksnim problemom ter se odločali etično. - Komunikativnost - Razumejo in izražajo ideje in informacije samozavestno ter ustvarjalno v več kot le enem jeziku in v različnih načinih komunikacije. Delajo učinkovito in v sodelovanju z ostalimi. - Načelnost - Delujejo iskreno in pošteno, z močnim občutkom za pravičnost in spoštovanje dostojanstva posameznika, skupin in skupnosti. Prevzemajo odgovornost za svoja dejanja in posledice. - Odprtost - Razumejo in cenijo lastno kulturo in osebno zgodovino ter so odprti za drugačna stališča, vrednote ter tradicije drugih posameznikov in skupnosti. Iščejo in vrednotijo različna stališča, izhajajo iz izkušenj. - Empatija/Vživljanje - Izkazujejo empatijo, sočutje in spoštovanje do potreb in čustev drugih. Predano ukrepajo, da bi pozitivno spremenili življenje drugih in okolice. - Drznost - Pogumno in premišljeno se lotijo negotovih in nepoznanih situacij, raziskujejo nove ideje in strategije. So pogumni v izražanju in obrambi svojih prepričanj. - Uravnoteženost - Razumejo pomen intelektualnega, fizičnega in čustvenega ravnovesja za dosego osebnega dobrega počutja tako zase kot za druge. - Refleksija - Premišljeno preučijo svoje znanje in izkušnje. Sposobni so oceniti in razumeti svoje prednosti in slabosti ter tako omogočiti nadaljnji osebni razvoj. Pomembno je, da nas te vrednote oziroma lastnosti spremljajo pri vseh stvareh, ki jih počnemo v življenju. Drugače postanejo le prijazne besede, ki ne nosijo nobenih posledic pri naših odločitvah. Naravno je, da nas v vseh vidikih življenja navdušuje delo drugih, njihove misli, ideje. Sprejemljivo je, da nadgrajujemo njihovo delo, kljub temu pa izdelamo lasten, avtentičen izdelek. V dobi poplave informacij je današnjim otrokom mogoče težko razumeti koncept intelektualne lastnine, vendar pa je ključno, da jih usmerjamo v razumevanje, da je uporaba dela drugih ljudi sprejemljiva, vendar poštenost od njih zahteva, da priznajo zasluge izvirnemu avtorju (Academic ..., 2017, str. 2). V Ameriki so leta 2001 ustanovili neprofitno organizacijo Creative Commons (CC), ki si prizadeva za povečanje števila avtorskih del, ki bi bila na voljo drugim, za legalno razširjanje in uporabo. Projekt ponuja licence, ki natančno opredeljujejo Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 241 Savina Zwitter, Sabina Usenik pogoje uporabe del. V Sloveniji za to skrbi projekt Creative Commons Slovenija, ki je bil ustanovljen 29. oktobra 2005 (Creative Commons, 2018). Učenec, obkrožen s spodbudnim učnim okoljem, kar knjižnica mora biti, bo postal vseživljenjski učenec, ki deluje celovito v vseh življenjskih pogledih (Academic Honesty in the Middle Years Programme, 2017, str. 2). 5.3 Knjižnica kot kreativni prostor V mednarodnem programu izobraževanja imajo učenci tudi 18 mesečni program, poimenovan s kratico CAS (Creativity, Activity and Service - ustvarjalnost, dejavnost in družbena dejavnost). Program je srce mednarodne mature. Učencem daje priložnost, da razvijejo veščine in talente, kot tudi področja za osebno rast in delo skozi aktivno sodelovanje v skupnosti. To je redka priložnost za učence, da naredijo stvari, ki so si jih od nekdaj želeli, vendar za to niso imeli priložnosti (Cannings, Piaggio, Muir in Brodie, 2015, str. 13). Kaj pomenijo kratice programa? - Ustvarjalnost (C) - Raziskovanje in širjenje idej, ki vodijo do izvirnega ali in-terpretativnega izdelka ali delovanja. - Dejavnost (A) - Fizični napor, ki prispeva k zdravemu načinu življenja. - Družbena dejavnost (S) - Vzajemno sodelovanje s skupnostjo. Učenci s programom pridobijo veliko možnosti in priložnosti (Cannings idr., 2015, str. 12): - možnost osebnega razvoja, - priložnost učenja novih veščin, - možnost aktivnega ukrepanja in izboljšanja življenjskih pogojev v različnih skupnostih, - priložnost razvijanja jezikovnih veščin, - priložnost srečanja in delovanja z drugimi kulturami, - možnost dela v skupini in reševanja problemov. Prostorna in svetla knjižnica je izjemnega pomena za razvijanje in udejanjanje zgoraj naštetih možnosti. Dijaki se vsakodnevno družijo v prostorih knjižnice, medsebojno prepletanje družabnih in šolskih vsebin je stalnica. Dijaki lahko razvijajo zgoraj omenjene možnosti v obliki medsebojne pomoči, inštruiranja jezikov kot tudi drugih predmetov. Učenci s tem razvijajo komunikacijske in jezikovne veščine kot tudi potrpežljivost, pozornost in empatijo. Prijeten 242 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin - knjižnični prostor s svojimi kotički jim omogoča, da se naučijo nekaj novega, kar ni nujno v povezavi s šolo in njenim programom. 6 Knjižnico še vedno potrebujemo! Navkljub digitalni eri učenci še vedno radi zahajajo v knjižnico kot prostor v fizični obliki. Vendar pa se mora sodobna šolska knjižnica prilagoditi spremembam in postati okolje, kjer imajo dijaki na voljo dostop do tehnologije, ki jo uporabljajo v vsakdanjem življenju. Udobje in izgled sta izredno pomembna. Oblazinjeni sedeži, prilagodljivost pohištva in pozornost do estetske osvetlitve in barv pomaga knjižnici, da postane prostor, kamor radi zahajajo tako dijaki kot zaposleni. Moderna in uspešna knjižnica je prostor, ki omogoča timsko delo in dovoljuje svojim uporabnikom raziskovanje področij osebnih interesov. Taka knjižnica je lahko edini prostor na šoli, kjer se dijaki počutijo kot doma. Sodobniki danes razmišljajo o knjižnici kot prostoru, ki naj ne bi bil več kot »trgovina,« v kateri »dobiš stvari«, ampak bolj kot »kuhinja« prostor, v katerem »narediš stvari«. Viri informacij so se spremenili, vendar pa poslanstvo knjižničarja ostaja enako: naučiti ljudi učinkovito dostopati do informacij, ki jih potrebujejo! Bistvo se je preusmerilo: učencev ne poučujemo več, kako najdejo in organizirajo informacije, temveč kako jih vrednotijo in uporabljajo. Učimo se lahko z opazovanjem, kje se otroci radi zadržujejo. Kavarne so primer, kjer vidimo, da si mladi želijo socialnega učnega prostora. Telovadnice in gledališča nakazujejo na to, da so lahko knjižnice izvedbeni prostor, kjer otroci, ne samo pridobivajo, ampak tudi delijo informacije. Popularnost družabnih omrežij pa nakazuje na to, da lahko knjižnice postanejo prostori produkcije znanja (Johnson, 2013, str. 85). Ko se ob zaključku ozremo na napotila, kakšen naj bo izgled in vloga sodobnega knjižničnega prostora, ugotovimo, da je izredno pomembno, da postane knjižnica osrednji šolski prostor - srce šole! Johnson (2013) pravi, da je dobro oblikovana in široko uporabna knjižnica fizični pokazatelj, da šola sprejema določene vrednote, ki se tičejo izobraževanja: - različni pogledi in mnenja predstavljajo vrednoto, - učenje otrok, kako razmišljati, ne le zapomniti si, je ključnega pomena, - spodbujanje samoraziskovanja. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 243 Savina Zwitter, Sabina Usenik Te vrednote ostajajo, četudi se knjižnični prostor razvija (Johnson, 2013, str. 85). Vse zgoraj naštete veščine in lastnosti, ki naj bi jih razvijali dijaki mednarodne šole, prav tako veljajo tudi za dijake nacionalnega programa. V knjižnici kot skupnem prostoru, kjer se združujejo različni jeziki, kulture in pogledi, ni delitev na ta ali oni program, temveč gre za sobivanje različnosti. Učenci pa se morajo počutiti dobrodošli, varni in cenjeni. 7 Zaključek V članku ugotavljamo, da je šolska knjižnica zelo primeren prostor za razvijanje različnih veščin, za katere se pričakuje, da jih dijaki razvijajo v času srednješolskega izobraževanja. Osredotočili smo se samo na socialne veščine. Pogoj za to pa je dovolj velik prostor, ki s svojo opremo vabi mlade k uporabi tako za šolsko delo in prostočasne dejavnosti kot tudi spodbuja druženje v realnem, ne le virtualnem svetu. Navedeni viri Academic honesty in Middle years programme. (2017). Bratislava: Spojena škola Novohradska. Pridobljeno 11. 2. 2019 s spletne strani: https://gjh.sk/myp2/wp-content/ uploads/ 2017/05/AcademicHonestyFlyer.pdf Adler, E. (2014). Socialna kompetenca: ključni dejavnik: kaj vse nam manjka in česa se lahko naučimo. Novi Sad: Psihopolis institut. Bucik, N. (2006). Motivacija za branje - eden od ključnih pogojev za vzgojo preko književnosti. V N. Šlibar (ur.), Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti (str. 123-144). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje. Cannings, J., Piaggio, M. I., Muir, P. in Brodie, T. (2015). Creativity, activity, service (CAS) for the IB diploma: an essential guide for students. Cambridge: University Press. Creative commons [spletna stran]. (2018). V Wikipedija: prosta enciklopedija. Pridobljeno 21. 2. 2019 s spletne strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Creative_Commons Goleman, D. (1999). Čustvena inteligenca: zakaj je lahko pomembnejša od IQ. Ljubljana: Mladinska knjiga. Hoogeveen, L. (2010). The social emotional effects of special education provisions for gifted children. V M. Željeznov Seničar (ur.), Socialne in čustvene potrebe nadarjenih in talentiranih: zbornik: 2. mednarodna znanstvena konferenca (str. 31-39). Ljubljana: MiB. 244 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227-245 Šolska knjižnica kot prostor za razvijanje socialnih veščin - The IB learner profile. (2010). Grand-Saconnex: International Baccalaureate Organization. Pridobljeno 11. 2. 2019 s spletne strani: https://www.ibo.org/globalassets/publications/ recognition/learnerprofile-en.pdf IB learner profile. (2013). Grand-Saconnex: International Baccalaureate Organization. Pridobljeno 7. 2. 2019 s spletne strani: https://www.ibo.org/contentassets/fd82f70643e-f4086b7d3f292cc214962/learner-profile-en.pdf Johnson, D. (2013). Power up!: the new school library. Educational leadership, 71(2), 84-85. Milharčič-Hladnik, M. (2007). Migracije in medkulturni odnosi. Organizacija znanja, 12(4), 201-205. Pease, A. in Pease, B. (2011). Velika šola govorice telesa: nebesedno izražanje, kulturni vzorci sporazumevanja in branje med vrsticami. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tilke, A. (2015). IB school libraries as international-minded learning spaces and environments [paper presented at 44th International Association of School Librarianship International Conference. Maastricht, The Netherlands]. Pridobljeno 7. 2. 2019 s spletne strani: https://www.researchgate.net/publication/314231501_IB_school_libraries_as_internatio-nal-minded_learning_spaces_and_environments Nekaj izbranih predlogov za medgeneracijska srečanja z dijaki, delovno aktivnimi in upokojenci: mag. Savina Zwitter Gimnazija Bežigrad, Peričeva 4, 1000 Ljubljana e-pošta: savina.zwitter@gimb.org Sabina Usenik Gimnazija Bežigrad, Peričeva 4, 1000 Ljubljana e-pošta: sabina.usenik@gimb.org Priloga Allende: Japonski ljubimec Ammaniti: Ni me strah Barbery: Eleganca ježa Brader: Skupaj sami Conrad: Srce teme Gavalda: Samo skupaj, nič drugega Giordano: Samotnost praštevil Green: Katherine, Katherine Hosseini: Tek za zmajem Jančar: To noč sem jo videl Kernagal: Pokrpajmo žive Kinnunen: Križišče štirih poti Maalouf: Samarkand Murakami: Norveški gozd Vojnovic: Jugoslavija, moja dežela Zaplotnik: Pot Knjižnica, 2019, 63(1-2), 227- 245 245 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole: praktični primer optimizacije prostora šolske knjižnice Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid Library — the school's cultural and social heart: a practical example of the school library space optimization at the Simon Gregorčič primary school Kobarid Petra Škrjanc Oddano: 7. 3. 2019 - Sprejeto: 2. 7. 2019 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 022:027.8(497.4Kobarid) Izvleček Namen: V članku je predstavljen praktični primer v letih 2016-2017 izvedene optimizacije nekakovostno zasnovanega prostora šolske knjižnice na OŠ Simona Gregorčiča Kobarid. Članek predstavi razvoj knjižnične dejavnosti na kobariški šoli in navede razloge, ki so pripeljali do optimizacije prostora, v katerem šolska knjižnica deluje od leta 1998. Skozi oblikovne elemente in principe, uporabljene v prostoru pred in po optimizaciji, utemeljuje pozitivne učinke optimizacije na prostor in uporabnike. Zaradi neustrezne prostorske zasnove knjižnice je v članku predstavljena ambicioznejša vizija za kakovostno rešitev osnovnega prostorskega problema. Metodologija/pristop: Članek pregledno opisuje vsebinske, likovne in praktične vidike izvedene optimizacije prostora šolske knjižnice. Rezultati: Članek predstavlja rezultate prve analize procesov in rezultatov optimizacije. Ob tem se je pokazalo, da se lahko optimizacijo šolske knjižnice upravičeno uvršča med primere dobrih praks prenov prostorov šolskih knjižnic v Sloveniji. Omejitve raziskave: Postopki optimizacije so bili zasnovani in izvedeni na podlagi objektivnih pomanjkljivosti prostora knjižnice in subjektivnih ocen počutja zaposlenih in uporabnikov v tem prostoru. Medtem ko lahko učinke optimizacije merimo na kon- 247 Petra Škrjanc kretnih posledicah, pa meritev počutja v prostoru in meritev funkcionalnosti prostora pred začetkom izvajanja postopkov nimamo, zato rezultatov pred prenovo in po njej ne moremo povsem objektivno primerjati. izvirnost/uporabnost raziskave: Poleg osnovnega namena predstavitve praktičnega primera optimizacije in zaznanih učinkov na uporabnike želi članek spodbuditi k razmisleku o pomenu kakovostno in premišljeno oblikovanega učnega in podpornega okolja v slovenskih šolah. Ključne besede: šolske knjižnice, knjižnični prostori, bralni kotički, uporabniki, dejavnosti Abstract Purpose: The article presents a practical example of the space optimization in the school library at the Simon Gregorčič Primary School Kobarid, finished in 2016/17. It describes the historical development of the school library and lists the main reasons for the optimization of the place where the school library has been situated since 1998. By means of the design elements and the principles used before and after the place optimization, it explains the positive effects of the optimization on the place and the users alike. Due to the unsuitable spatial library design, a more ambitious vision for the quality solution of the basic spatial problem is also proposed. Methodology/approach: The article transparently describes the contextual, visual and practical viewpoints of the space optimization in the school library. Results: The processes and results of the optimization have been analysed and summarized for the first time. It is evident that the described school library space optimization can be listed among the examples of good practices in renovating the school library premises in Slovenia. Research limitations: The optimization processes were designed and executed on the basis of impartial library space flaws and subjective evaluations of the well-being by the employees and library users alike. However, although the effects of the optimization can be scientifically measured, there are no analyses of the users' well-being before the optimization process. Therefore, the results cannot be objectively compared. Originality/practical implications: The article presents the actual library space optimization and its effects on the users' well-being, as well as promotes the considerations of the qualitative and considerate design of learning and learning-supportive environment in Slovenian schools. Keywords: school libraries, library premises, reading corners, users, activities 1 Uvod Knjižnična dejavnost se na Osnovni šoli Simona Gregorčiča v Kobaridu izvaja že od same izgradnje šole v letu 1968, vendar je namenski prostor za svoje delovanje 248 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole dobila šele leta 1998, po večji adaptaciji šole. Po letu 2003, z zaposlitvijo strokovnega kadra in posledično bolj sistematično in strokovno zasnovanimi aktivnostmi, se je knjižnična dejavnost na šoli močneje uveljavila kot podpora šolskim in učnim procesom. Jasnejši cilji delovanja in večji pomen šolske knjižnice so posledično prinesli nove poglede na fizični prostor, v katerem se dejavnost izvaja, kar je bilo osnova za nekatere estetske in funkcionalne spremembe v prostoru šolske knjižnice. 1.1 Razvoj šolske knjižnice pred optimizacijo OŠ Simona Gregorčiča Kobarid je bila zgrajena leta 1968. Nova šola je bila velika in moderna, odlikovali so jo velik večnamenski prostor in svetle učilnice. Povezovalni hodnik je bil zasnovan okrog dveh, z brezami poraslih atrijev z velikimi okni, ob katerih so lahko učenci posedali med odmori. Prostor za šolsko knjižnico tedaj še ni bil predviden. Skoraj desetletje je bila strokovna literatura razpršena po kabinetih, knjižno gradivo za učence zaklenjeno v omarah, izposojo pa je izvajal eden od učiteljev in ji je bilo namenjenih le nekaj ur tedensko. Po rušilnem potresu leta 1976 je bila v eni od učilnic urejena začasna ambulanta. Ob njenem zaprtju je bila še istega leta v tem prostoru urejena prva šolska knjižnica, s policami za gradivo, ki se ga je začelo katalogizirati ter urejati po prilagojenem UDK sistemu. Leta 1998 je prišlo do nadgradnje šolske stavbe. Oba atrija sta bila predelana, s čimer je šola pridobila pet novih učilnic ter dva osrednja prostora. Manjši atrij je s pozidavo postal računalniška učilnica, v večjem prostoru pa se je uredilo šolsko knjižnico. Po menjavah različno usposobljenih kadrov na delovnem mestu knjižničarja se je leta 2003 v šoli prvič zaposlilo knjižničarko z univerzitetno bibliotekarsko izobrazbo in dobrim poznavanjem področij delovanja šolske knjižnice, predpisanih v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996. Prej skladišče literarnega ter avdio-video gradiva je začelo dobivati vedno pomembnejšo vlogo kot prostor različnih dejavnosti, storitev (M. Kozorog Kenda, osebna komunikacija, 15. 3. 2019). Knjižnica je začela opravljati podporno vlogo šolskemu okolju ter se z njim tesno prepletati. Leta 1995 je bil učencem na voljo prvi računalnik z multimedijsko opremo, leta 2003 so se začele zahtevne priprave na devetletko, leta 2007 pa se je knjižnica začela vključevati v sistem COBISS. Učenci so se knjižnično-informacijsko opismenjevali, knjižnica se je vključila v več projektov za promocijo branja, v njenem prostoru so se odvijali knjižničarski, pravljični in novinarski krožek, likovne, tematske in spominske razstave ter kulturne prireditve (Kozorog Kenda, 2008). Ob otvoritvah razstav se je, kot v pravih galerijah, začelo prirejati simbolične slovesnosti in s tem se je dodatno motiviralo učence za obisk knjižnice. Učenci so se vedno močneje zavedali, da knjižnica ni Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 249 Petra Škrjanc le izposojevalnica knjig, ampak tudi prostor učenja, druženja, kulture, glasbe, branja, recitacije, likovne umetnosti ... Zaradi svojih prostorskih posebnosti pa knjižnica ni bila prostor, v katerem bi se človek z veseljem zadrževal. Prišlo je do točke, ko je bilo treba pozornost usmeriti tudi na sam prostor knjižnice, saj ta očitno ni več zmogel uspešno podpirati vsebinskih vizij šole. V šolskem letu 2016/17 je menjava zaposlene na delovnem mestu šolske knjižničarke sprožila niz razmišljanj o optimizaciji prostora in posledično prinesla v prostor knjižnice nekatere spremembe in izboljšave. Določene vizualne in funkcionalne spremembe so bile izvedene takoj, s prostovoljnim delom in z relativno majhnim finančnim vložkom, a z velikim učinkom, še posebej glede na to, da ima fizični prostor knjižnice na kobariški šoli veliko pomanjkljivost. 2 Vidiki optimizacije prostora šolske knjižnice 2.1 Prostor knjižnice Videti je, da so projektanti pri načrtovanju razširitve stavbe leta 1998 prvenstveno upoštevali potrebe po večjem številu prostorov na šoli, enostavno konstrukcijsko rešitev s pozidavo atrijev pa so verjetno narekovala tudi omejena finančna sredstva. Žal je bila rešitev preveč premočrtna, zato je z vidika bivanjskega ugodja prostor knjižnice v svoji osnovi povsem zgrešen. Knjižnica je z vseh strani ujeta med šolske zidove in je zato brez oken, naravne svetlobe in možnosti zračenja, kar je, ironično gledano, diametralno nasprotno nekdanjemu odprtemu in svetlemu atriju, ki je stal na istem mestu. Prostor pravokotne oblike ima ob krajših stranicah dva vhoda, ki si stojita nasproti. Oba se odpirata na hodnik, ki obkroža knjižnico s treh strani in med seboj povezuje pritlične učilnice, a je tudi ta hodnik brez oken. Odsotnost oken je največja in hkrati nerešljiva pomanjkljivost tega prostora. Če lahko nezadostno naravno svetlobo nadomestimo s sofisticiranimi umetnimi viri ali tehnološkimi rešitvami, pa je veliko bolj problematično pomanjkanje stika z zunanjim svetom in naravo. Znanstveno dokazano je, da že sam vizualni stik z naravo ugodno vpliva na imunski sistem in posledično na zdravje in počutje človeka (Sternberg, 2010). Ko se oba vhoda knjižnice zapreta in luči ugasnejo, je v prostoru popolna tema, zato je v njem nemogoče vzgajati kakršno koli zeleno rastlino, s katero bi v prostor vnesli košček narave, hkrati pa bi pomagala pri filtriranju zraka. Vpliv te slabosti prostora je na učence, ki v knjižnici preživijo malo časa, zanemarljiv. Ob prenovi leta 1998 pa se je povsem pozabilo na knjižničarja 250 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole oziroma knjižničarko, ki tukaj vsak dan preživi do 8 delovnih ur, saj odsotnost dnevne svetlobe, svežega zraka in stika z naravo gotovo ni nekaj, kar bi se dalo zlahka prenašati več desetletij zapored. Pozicija naše knjižnice v osrednjem delu stavbe sicer popolnoma ustreza priporočilom iz Standardov za šolske knjižnice iz leta 2001, predlaganih s strani Sekcije za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev (Zveza ..., 2001). V navedenih standardih v zvezi z razsvetljavo, okenskimi površinami in zračenjem ni zaslediti nobenih priporočil. Tudi IFLA v svojih smernicah za šolske knjižnice (Schultz-Jones in Oberg, 2015) priporoča le ustrezno in zadostno razsvetljavo, vendar izrecno ne navaja, da bi moral biti del svetlobe v knjižnici naravnega izvora. Pogoji osvetlitve so toliko bolj nedvoumno določeni v Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti zdravja delavcev na delovnih mestih (1999), ki v Sloveniji predstavlja zakonodajno osnovo za področje notranje razsvetljave (Bizjak, Kobav in Prelovšek, 2013). 29. člen Pravilnika določa: »Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori podnevi praviloma osvetljeni z naravno svetlobo. Razpored, velikost, število in kakovost površin za osvetljevanje z naravno svetlobo mora zagotoviti osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, delavcem pa vidni stik z okoljem.« V 30. členu so sicer določene tri izjeme, pri katerih je lahko delovni prostor osvetljen drugače zaradi obratovalnih razmer, velikosti prostora ali njegove lege pod zemljo, vendar naša knjižnica ne sodi v nobeno od teh kategorij. Ugotovimo torej lahko, da prostor knjižnice ni neustrezen le po subjektivnih ocenah, ampak je tudi neskladen z veljavnimi predpisi. Knjižnični pult je bil pred optimizacijo postavljen na sredino med obema vhodoma, tako da je bila knjižničarka s hrbtom obrnjena proti vratom na vzhodni strani. Zaradi neprijetnega občutka sedenja s hrbtom proti vratom so bila vzhodna vrata večinoma zaklenjena, učenci pa so v knjižnico vstopali skozi zahodni vhod. Prostor knjižnice in njegovo glavno pomanjkljivost je bilo potrebno sprejeti. Cilj optimizacije je bil, da se izkoristi dobre plati prostora. Da bi omogočili menjavo zraka v prostoru brez prižiganja hrupnega ventilatorja, se je oboje vrat nehalo zapirati. Razporeditev preostalega tlorisa šole je zaslužna, da je zračni tok skozi knjižnico blag, do pravega prepiha ne pride nikoli. Odprtost obeh vhodov vseeno precej pripomore k menjavi zraka v prostoru in s tem zmanjša potrebo po moteči ventilaciji. Da so bila vrata lahko odprta, je bilo seveda možno le pod pogojem, da smo knjižnični pult umaknili drugam. Novi prostor je dobil ob vzhodni steni, kjer ima knjižničarka dober pregled nad knjižnico in obema vhodoma, obenem pa je njena pozicija s hrbtom zaščitena pred nenadnimi vplivi iz ozadja. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 251 Petra Škrjanc Tako pozicijo delovnega mesta priporoča Kryžanowski (2012), ki primerja ugotovitve sodobne okoljske psihologije s starodavnimi spoznanji feng šuja. Navaja, da delovno mesto z zaščitenim zaledjem prispeva k večji zbranosti in učinkovitosti. Vizualni nadzor nad vhodi v prostor povečuje občutek varnosti in s tem zmanjšuje stres. Možnost pogleda v osrednji del prostora je še posebej primerna za poklice, kjer je pomembna komunikacija s strankami, hkrati pa taka pozicija varuje zaupnost podatkov na računalniškem zaslonu. Slika 1: Tlorisna shema postavitve pohištva v knjižnici pred optimizacijo in po njej (avtorica: Petra Škrjanc) 252 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole Z odprtimi vrati smo hkrati s pretokom zraka dosegli tudi večji obisk učencev. Pred tem so morali učenci iz vzhodnih učilnic prehoditi ves hodnik, da so sploh prišli do knjižnice, zdaj pa se lahko v njej mudijo tudi med petminutnimi odmori, saj je dostop iz vzhodnih učilnic neposreden. Skozi knjižnico si krajšajo pot učenci ali učitelji, ob tem pa se srečujejo in komunicirajo. S spremembo preproste navade je knjižnica postala učinkovita in praktična povezava - ne le fizično med vzhodnim in zahodnim delom šole, ampak tudi med šolsko skupnostjo. S povečano dostopnostjo je knjižnica postala šolsko družabno središče za otroke vseh starosti. Negativna plat večje pretočnosti je povečana frekvenca in hitrost gibanja učencev skozi prostor. Okrepila se je jakost zvokov, kar je izziv za prihodnje izboljšave v prostoru. Vrata se zaprejo, kadar se v knjižnici izvajajo dejavnosti po oddelkih (branje v nadaljevanjih, knjižnično-informacijska vzgoja, ogled filmov ...). Da bi tudi za zaprtimi vrati ohranili odprt značaj prostora in hkrati vanj spustili vsaj malo svetlobe s hodnika, je v načrtu optimizacije še menjava živo rumenih masivnih vrat z drsnimi iz varnostnega stekla, ki se bodo povsem nemoteče odpirala ob zunanji steni knjižnice. Duhu Goriškega slavčka, po katerem je poimenovana šola, se bomo poklonili z v steklo vrat vgraviranim povečanim rokopisom pesmi Soči. 2.2 Svetloba in barve Kakor ugotavljajo Bizjak idr. »dobra osvetlitev (velika osvetljenost, ustrezno razmerje svetlosti, dober indeks barvnega videza . ) poveča našo pozornost in aktivnost, kar seveda prispeva k izboljšanju našega počutja, hkrati pa tudi k izboljšanju naših delovnih sposobnosti.« (Bizjak idr., 2013, str. 30) Bizjak idr. navajajo, da se v svetlem prostoru odlično znajdemo, saj ga lahko v nekaj trenutkih pregledamo in informacije o njem shranimo v svoj spomin, zaradi česar se počutimo varne in sproščene. Bizjak idr. opisujejo nekaj motečih vplivov svetlobnih virov, kar lahko nadzorujemo z ustrezno razmestitvijo in jakostjo umetnih virov svetlobe. V knjižnicah je najbolj neugodno odsevno bleščanje, ko se odsevi svetlobnih virov zrcalijo v gladkih površinah papirja knjig ali računalniških zaslonov. Druga slabost, značilna za umetno razsvetljavo, je utripajoča svetloba. »Utripanje svetlobe s frekvenco, ki jo naš vidni sistem lahko zazna, otežuje koncentracijo na vidno nalogo, ki jo opravljamo.« (Bizjak idr., 2013, str. 20) Bizjak idr. navajajo, da je škodljivo tudi utripanje svetlobe v frekvencah, ki jim naš vidni sistem ne sledi več. Pomembno je, da so svetlobni viri dobro vzdrževani, da se vsaj vidno zaznavnemu utripanju v celoti izognemo (redna menjava iztrošenih neonskih sijalk). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 253 Petra Škrjanc Kot navajajo Bizjak idr. (2013), so od leta 2011 znanstvenikom, poleg delovanja človeškega očesa in vidnega sistema, znane tudi glavne značilnosti tretjega fo-toreceptorja, ki meri predvsem svetlost okolice. Populacija ganglijskih celic v mrežnici posreduje signale v hipotalamus, predel možganov, ki je med drugim zadolžen za delovanje avtonomnega živčevja in predstavlja povezavo med živčnim in hormonalnim sistemom. Tretji fotoreceptor nadzira sinhronizacijo notranje ure ter nekatere fiziološke odzive v očesu. Eden od nevidnih vplivov svetlobe je cirkadialni vpliv svetlobe na naš dnevni ritem, ki preko tretjega fotoreceptorja, najbolj občutljivega na modro svetlobo, uravnava faze spanja in budnosti, čas počitka in aktivnosti, porabo kisika in delovanje žlez z notranjim izločanjem. Poleg cirkadialnega vpliva navajajo Bizjak idr. (2013) še neposredni vpliv svetlobe na raven melatonina (spalnega hormona) in na raven kortizola (stresnega hormona). Ob izpostavljenosti močni hladno-beli svetlobi raven melatonina v telesu upade hitreje kot običajno, v manj osvetljenem prostoru s svetlobo toplo-bele barve pa se zniža raven kortizola, zato se telo bolje sprosti. Sternberg (2010) navaja, da »daljša izpostavljenost fluorescentni razsvetljavi v odsotnosti naravne svetlobe, ..., zniža nivo razpoloženja pri večini ljudi, tudi pri ljudeh, ki niso nagnjeni k zimski depresivnosti, t. i. SAD — seasonal affective disorder.« (Sternberg, 2010, str. 49) Zgolj z umetno svetlobo razsvetljeni prostori so še posebej problematični v zimskem času, ko je zaradi kratkega dneva človek več časa izpostavljen umetni kot dnevni svetlobi (Sternberg, 2010). »Številne študije pod nadzorovanimi razmerami so pokazale, da uporaba umetne svetlobe, ki je bližja naravni svetlobi (tj. celoten spekter svetlobe, bela ali belo-modra svetloba) ugodno vpliva na vedenje in zdravje.« (Slotkis, 2017, str. 157) Bizjak idr. ugotavljajo, da je »razsvetljava objektov za vzgojo in izobraževanje ... zaradi različnih dodatnih zahtev zelo specifično področje.« (Bizjak idr., 2013, str. 222) Posebnost takih prostorov je mladost uporabnikov, ki v teh prostorih preživijo precej časa, ne sme pa se zanemariti tudi starejših uporabnikov, za katere so ti prostori delovna mesta. »Razsvetljava knjižnice mora zagotavljati ustrezno osvetlitev za različne aktivnosti, ki se dogajajo v knjižnicah: orientacija v prostoru, prepoznavanje oseb, iskanje knjig po knjižnih policah, hitro branje med policami, podrobno branje za mizo, uporaba računalnikov in podobno.« (Bizjak idr., 2013, str. 232) Ker je naša knjižnica povsem odvisna od umetne razsvetljave, mora biti ta skrbno premišljena in dobro vzdrževana. Želje in ideje zaenkrat preraščajo možnosti, a nekaj stvari se je vseeno premaknilo na bolje. Standardne neonske luči na stropu funkcionalno osvetljujejo knjižnico, vendar ne prispevajo k njenemu videzu. Da smo prostoru dodali večplastnost in ga vizualno razdelili na vsebinske sklope, smo namestili manjše vire dodatne toplejše svetlobe, ki v prostoru ustvarjajo prijetnejše razpoloženje. Visoka usločena in na videz krhka talna svetilka nad bralnim kotičkom s svojim velikim belim senčilom pod stropom ustvarja učinek, 254 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole da v kotu knjižnice sije sonce. Da resnično plemeniti prostor, opazimo šele, ko je ugasnjena. Drug sekundarni vir svetlobe je osvetljena vitrina za manjše tridimenzionalne postavitve, tretji vir pa predstavlja svetilka na delovnem omizju knjižničarke. Zamenjava ploskih stropnih luči z visečimi lestenci organskih oblik bi še omehčala in odprla podobo prostora ter pomagala izboljšati vtis zračnosti. Barvne sheme šolskih knjižnic niso in ne morejo biti vnaprej določene. Narekovati bi jih morale lastnosti prostora, osvetlitev, razporeditev funkcionalnih delov ter arhitekturni in pohištveni stil posamezne knjižnice. Barvne sheme morajo omogočati dobro orientacijo med gradivom, hkrati pa ne smejo motiti procesov branja in učenja. Barve, v kombinaciji z oblikami in materiali, bi morale biti stvar strokovne presoje notranjih oblikovalcev, ob sodelovanju z zaposlenimi, ki prostor poznajo (Sannwald, 2001) in ob upoštevanju potreb ter razvojnih stopenj uporabnikov. Pogosto ni tako, saj se na barvne in oblikovne zasnove šolskih knjižnic gleda predvsem z vidika nižjih stroškov, pa naj bo v smislu materialnih stroškov ali stroškov za storitve strokovnega notranjega oblikovanja. Trstenjak (1996) sicer za učne prostore priporoča rumeno barvo in njene odtenke, svetlo zeleno, sinje modro in biserno sivo, vendar pri tem razmišlja predvsem o učilnicah in ne o skupnih šolskih prostorih. Dewe (2006) navaja, da lahko določeni vidiki, med drugim barve in razstavljene umetnine, doprinesejo k spodbujanju uporabe knjižničnih prostorov, še posebej pri mlajših uporabnikih. Na primerih britanskih knjižnic ugotavlja, da je notranjščina pogosto v pastelnih odtenkih, z nekoliko intenzivnejšimi barvami na mladinskih oddelkih, razen v redkih primerih, ko je pri opremi knjižnic sodelovala stroka notranjih oblikovalcev in oblikovala otroške oddelke v modri, rdeči, rumeni in zeleni barvi in z grafičnimi dodatki ter napisi. Prav tako navaja primere, ko sta bila barva in oblikovanje uporabljena kot nadaljevanje zunanje podobe knjižnice ali pa v smislu definiranja različnih območij v notranjosti. Ugotavlja, da lahko drznejša barvna shema in dobro oblikovana oprema pripomoreta k vtisu, da gre za izjemen in sodobnim potrebam prilagojen prostor ter s tem spodbuja k pogostejši uporabi knjižnice. Barva je zaradi odsotnosti naravne svetlobe v prostoru naše knjižnice ključen oblikovni element. Pred optimizacijo je bila južna stena pobarvana v tople rumene odtenke, podporni stebri pred njo so bili deloma jabolčno zeleni. Ta nepo-srečen barvni izbor je bil posledica dobronamernega poskusa vdihniti knjižnici več življenja, njegov učinek pa je bil ravno nasproten. Zlato rumena je v zaprtem prostoru delovala zadušljivo, jabolčno zelena pa poleg tople rumene ni delovala sveže, ampak prej nervozno. Bukov videz pohištva in oker barva knjižnih polic iz prejšnjega tisočletja so še prispevali k občutku tople zadušljivosti. Ob južni steni blizu vzhodnih vrat so bile postavljene visoke zaprte omare in vitrina, kar je prostor še bolj zaprlo. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 255 Petra Škrjanc Slika 2: Knjižnica pred optimizacijo: izbor barv in postavitev omar ustvarjata občutekzadušljivosti (vir: zasebna zbirka Martine Kozorog Kenda) S premikom pulta in omar se je južna stena sprostila za namen likovnega razstavišča. Ostala je le vitrina, ki smo jo osvetlili in s tem pridobili razstavno nišo za manjše kiparske izdelke ali izvode starejših knjig. Postavili smo jo tako, da ločuje razstavno steno od umivalnika in smetnjakov v kotu. Nova razstavna površina na južnem zidu je skoraj dvakrat daljša kot prej, hkrati pa je to postal tudi najbolj vizualno izpostavljen zid v knjižnici, saj se ga vidi, že preden vstopiš vanjo. Da bi pozornost še bolj preusmerili s pomanjkljivosti prostora in opreme, smo steno dodatno poudarili. Prebeljeno smo poslikali z velikimi srebrnimi krogi večjega formata. Največji krog ima premer 2 m, najmanjši pa 0,75 m, pri čemer sta bili tako velikost krogov kot njihova kompozicija skrbno načrtovani. Izpostavljene betonske opornike smo pobelili, vsak kot za njimi pa dopolnili s preprostimi kotnimi letvicami, ki kot okvir obrobljajo zidni ploskvi levo in desno od sredinskega opornika. Ker smo kroge na obe uokvirjeni ploskvi naslikali kontinuirano, kot da opornika sploh ne bi bilo, smo ustvarili učinek, da se zidna poslikava nadaljuje pod njim kot nekakšna velikanska tapeta. Kot ugotavlja že Pečjak (2006), je likovna forma kroga po svoji naravi močno organizirana, kar učinek povezanosti obeh zidnih ploskev še okrepi. Južni zid je s tem postal vizualna povezava med obema vhodoma v prostor in glavni fokus knjižnice. Hkrati na simbolni ravni obiskovalcem sporoča, da gre za skupni šolski prostor, ki je bil namenoma zasnovan tako, da vzgaja tudi k 256 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole ozaveščanju pomembnosti oblikovanega prostora. Krogi zaradi svoje popolne in univerzalne oblike, velikih dimenzij in kovinsko srebrne barve delujejo neobičajno, zato uspešno opravljajo svojo vlogo preusmerjanja pozornosti s pomanjkljivosti v prostoru. Zaradi svoje velikosti in oblike dajejo v prostoru občutek blagega gibanja in s tem nadomeščajo siceršnje pomanjkanje žive energije. Nevtralni srebrna in bela barva delujeta hladno, a veliko bolj zračno kot prejšnja rumena. Kovinski lesk srebrne dodaja nadih prestiža, prostor se zdi večji in svetlejši. Že Butina (2000) navaja, da se nam barve razkrivajo kot psihične energije. Izraza toplo in hladno govorita o tem, da barve povzročajo telesne in čustvene odmeve, ki jih same barve kot lastnosti fizičnega sveta nimajo, ampak jih v zaznavanje vnaša naša psiha. Zaznava barve nastane samo v našem organizmu in čeprav je povsem subjektivna izkušnja posameznika, Butina ugotavlja, da ima doživljanje barv vendarle dovolj vsem ljudem skupnih značilnosti. Navaja primer toplih barv, ki povzročajo enake učinke pri vseh ljudeh. Pečjak (2006) ugotavlja, da so barve senzorna podlaga, na katero se vežejo čustva. Ista barva lahko v različnih kulturnih okoljih vzbuja različna čustva. Ljudje iz tropskih pokrajin imajo rajši tople barve, prebivalci severnih pokrajin pa hladne. Med številnimi raziskavami o vplivu barv na človeka je bilo za srebrno barvo ugotovljeno, da med drugim vzbuja občutke prestiža, bela pa občutke svetlobe, mladosti in miline. slika 3: Neobičajno poslikana južna stena povezuje oba vhoda v knjižnico. Stena služi kot razstavna površina in je hkrati scensko ozadje za manjše prireditve (foto: Petra Škrjanc) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 257 Petra Škrjanc Razstavna stena s srebrnimi krogi v naši knjižnici je postala atraktivna površina, hkrati pa podlaga za srebrne montažne okvirje, v katerih razstavljamo izbrane likovne izdelke učencev. Vpadljiva stena služi tudi kot scensko ozadje ob različnih priložnostih, kot je npr. omizje z literarnim gostom ali manjša prireditev. Odlika osvežene knjižnice so številni majhni, a dobro premišljeni detajli. Na vzhodni steni izstopa večja reprodukcija ilustracije Damijana Stepančiča iz knjige Soči. Reprodukcijo smo dali natisniti z dovoljenjem založbe Miš, ilustrator pa jo je ob obisku knjižnice signiral in datiral, s čimer je za nas pridobila še posebno vrednost. Ilustracije nismo izbrali zgolj zaradi skladnega vsebinskega konteksta, ampak tudi s čistega likovnega vidika, saj je Stepančičev likovni izraz kot ustvarjen za prenovljeni prostor naše knjižnice. Slika 4: Velika signirana reprodukcija iz knjige Soči (Gregorčič, 2016) ilustratorja Damijana Stepančiča (foto: Petra Škrjanc) Sedanja knjižničarka je ob prihodu na našo šolo umaknila vse otrokom nedostopne vrhnje police, kar je prostor navidezno odprlo in povišalo. S tem se je razkril zgornji del zahodne stene nad knjižnimi policami, kar je bilo kot nalašč za stalno postavitev štirih velikih slik —oken v pravljične svetove, ki so fokus zahodne strani knjižnice. Slike so v okviru projektnega dela zasnovali in v mešani tehniki izdelali učenci 9. razreda. Upodobili so štiri teme iz sveta otroške literature: živalske junake, otroške junake, pravljični svet princes in zmajev ter povezovalno sliko, ki prikazuje potovanje v vesolje domišljije in mitov. Pravljične slike bo treba 258 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole dodatno galerijsko osvetliti, kar bo obogatilo tudi svetlobo v prostoru. Izpod rok učencev so tudi ilustrirane UDK oznake, ki vnašajo še več otroške spontanosti in vsebine v prostor, hkrati pa prekrivajo najvidnejše dele zastarelih kovinskih knjižnih polic. Slika 5: Otroške slike v mešani tehniki na temo pravljičnih svetov in UDK oznake (foto: Petra Škrjanc) Otroško avtorstvo povečuje občutek pripadnosti in knjižnico še bolj približa uporabnikom, ki so večinoma tudi otroci. To potrjuje ena redkih raziskav učinkov šolskih prostorov na učinkovitost učenja. Barrett, Zhang, Davies in Barrett (2015) so raziskovali vpliv šolskih prostorov na učne uspehe angleških šolarjev. Z ne-vroznanstvenimi pristopi so potrdili prej zgolj intuitivna domnevanja, da lahko lastnosti prostorov vplivajo na učni uspeh. Raziskava se je osredotočila na tri širše vidike fizičnega okolja — stimulativnost, individualizacija in naravnost (angl. stimulation, individualisation, naturalness). Raziskava vidika individualizacije je dokazala, da ima razstavljanje otroških izdelkov v šolskih prostorih spodbuden vpliv na učence v smislu okrepljenega občutka pripadnosti in domačnosti. Poleg srebrne in bele so še posebej na oblazinjenju in preprogi vodilne barve likovne zasnove odtenki modre in zelene. Modra je sicer hladna barva, vendar je pri ljudeh zelo priljubljena (Pečjak, 2006; Trstenjak, 1996), uporabili pa smo jo v raznovrstnih različicah, od poživljajoče turkizne do globoke pariško modre. Razpon modrih odtenkov je poudarjen z dodatkom analognih zelenih tonov. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 259 Petra Škrjanc Čeprav je zelena barva zaradi kulturno pogojene negativne čustvene simbolike (npr. zelena zavist) ljudem ena najbolj zoprnih barv (Trstenjak, 1996), pa je modro zelena kombinacija zaradi bližine v barvnem krogu skladna (Pečjak, 2006) in je zato neprijeten čustveni naboj zelene barve omiljen. Raziskovalka Sternberg (2010) pojasnjuje, da čepki na očesni mrežnici vsebujejo tri pigmente, tj. modrega, zelenega in rdečega, ki vpijajo različne valove dolžine svetlobe in omogočajo zaznavo celotnega spektra vidnih svetlob. Navaja, da so valovne dolžine svetlobe, ki so jih odbijale zelene rastline v naravnem okolju prvega življenja na Zemlji, povzročile, da se je gen za zeleni pigment evolucijsko razvil prvi. Pred 500 milijoni let je razvoj gena za modri pigment omogočil zaznavo še številnejših odtenkov zelene. Sternberg domneva, da je evolucijski primat zelene barve v naših možganih eden od možnih razlogov, da ta barva v fiziološkem pogledu deluje sproščujoče na celoten organizem, saj je tudi prvobitno zeleno okolje živim bitjem nudilo zaščito in s tem vzbujalo občutke ugodja. Modri in zeleni odtenki hladijo prostor knjižnice, ki je sicer poln knjižnih polic v oker in rjavi barvi ter omar v rumenkastih odtenkih lesa. Barvitejši detajli izpod otroških rok in vzorci dekorativnega tekstila vnašajo v prostor pestrost in domačnost. 2.3 Oblike in materiali Obstoječo opremo smo dopolnili s preprogo, sedalnimi vrečami, z blazinami ter s pletenimi tabureji, s čimer se je v prostor vneslo več tekstur in na otip prijetnih materialov. Večje omare in nekatere knjižne police so bile le prestavljene. Najvpadljivejša in najbolj priljubljena pridobitev je postal bralni kotiček, ki smo ga z odstranitvijo enega prekata knjižnih polic umestili v prej temačen severozahodni kot. Bralni kotiček smo uredili z jasnim namenom promocije branja in zaradi njegove vizualne in taktilne privlačnosti nam je to dobro uspelo. Sternberg (2010) ugotavlja, da sta »od vseh načinov, s katerimi zaznavamo svet okrog sebe . dotik in voh edina načina zaznavanja, pri katerih smo s predmeti okrog sebe v neposrednem stiku. ... Dotik nam o svetu okrog nas pove veliko, pa tudi mnogo bolj podrobno kot ostala čutila.« (Sternberg, 2010, str. 75 in 92) Sternberg navaja, da z dotikom zaznavamo ne le teksturo, ampak tudi vlago in temperaturo predmeta. Čutilo dotika je povezano tudi s čutilom vida. Na podlagi odboja svetlobe lahko ocenimo, kakšna je opazovana površina, potek pa gre tudi v obratni smeri, saj si skozi taktilne zaznave ustvarjamo sliko predmeta v možganih. Dotik prijetnih, naravnih in toplih površin znižuje nivo stresa, saj je toplota dotika povezana s čustvi iz najzgodnejšega otroštva. Materin dotik dojenčku ne 260 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole daje le toplote in z njo večje možnosti preživetja, ampak vzbuja tudi občutek varnosti. Slika 6: Bralni kotiček, fotografiran kmalu po njegovi ureditvi (foto: Petra Škrjanc) Na otip prijetne tople in mehke površine ter tekstura pletenih taburejev iz naravnih materialov v knjižnici blažijo umeten, anorganski občutek, ki ga v prostor vnašajo hladne kovinske police ter stropne luči in umetna masa talne obloge. Območje bralnega kotička smo definirali z dekorativno preprogo, z namestitvijo visoke svetilke pa smo ga prijetno osvetlili. Na preprogi pod svetilko stojijo tri sedalne vreče, ostali bralci lahko posedajo na različno velikih blazinah. O namenu kotička pričajo še unikatne zastavice iz vzorčastih ostankov blaga, ki hkrati Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 261 Petra Škrjanc zaključujejo kompozicijo v višino in so v dialogu z usločeno svetilko. Bralcem najbližje knjižne police smo izpraznili, da lahko nanje odložijo knjige po končanem prebiranju. Uvajamo tudi polico za knjige, ki bi jih še posebej radi priporočili otrokom v branje in s tem pozitivno sugerirali njihovo izbiro, saj učenci med kratkimi odmori večkrat neselektivno posežejo po tistem, kar je najlažje dosegljivo. Največji strošek optimizacije je bil stropni projektor, ki je zamenjal staro televizijo in videorekorder. S tem se je sprostil prostor za dve omari za interno dokumentacijo in vzorčne izvode knjig. Severni zid je postal velika projekcijska površina, pod njo so stara lesena razstavna stojala za revije. Med projiciranjem se lahko del luči v knjižnici pogasi, kar omogoča večjo kakovost projekcije in ustvari vtis sedenja v kinu. Stare nizke klopi iz časov po drugi svetovni vojni smo z učenci popravili in prebarvali, debelo oblazinjene po navadi stojijo poleg obeh radiatorjev. Ob južni steni lahko učenci sedijo na nizkih pletenih taburejih, igrajo velik lesen štiri v vrsto, iz rekvizitarne šolske gledališke skupine pa smo si izposodili dve leseni mizici in nekaj stolov, saj je med našimi učenci izredno priljubljeno igranje šaha. Šahovski mizici sta v knjižnico vnesli presenetljiv občutek, kot da bi igralci sedeli na poletni terasi in ne v prostoru brez oken. Slika 7: Šahovski mizici ustvarjata zračen vtis terase (foto: Petra Škrjanc) 262 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole Razen dveh smo vse računalniške enote odstranili iz knjižnice, saj je šolska ra-čunalnica v neposredni bližini. Računalniška miza, namenjena učencem, je postavljena ob vzhodni steni med vhodom in pultom, vendar je ta rešitev zaenkrat najmanj posrečena, saj knjižničarka nima pregleda nad vsebinami na zaslonu. Prostora za izboljšave ob obstoječih pohištvenih kosih ni veliko, vezani pa smo tudi na položaj električnih vtičnic. Električna in internetna napeljava narekujeta tudi postavitev knjižničnega pulta ob vzhodni steni. Položaj pulta v prostoru je sicer optimalen, vendar pa obstoječa oprema ne omogoča, da bi izkoristili dani prostor v celoti. Površina mize za delo z uporabniki in za strokovno delo knjižničarja je skupna in premajhna, zaradi pomanjkanja shranjevalnih površin in predalov se na njej hitro naberejo kupi gradiva, namenjenega različni obdelavi. 2.4 Posledice optimizacije knjižničnega prostora Ugotavljamo, da smo z vizualnim in funkcionalnim predrugačenjem knjižnice dosegli vidno izboljšanje. To potrjuje analiza učinkov optimizacije prostora šolske knjižnice z vidika uporabnikov (Levpušček Melinc, 2019). Knjižnica je postala prostor, ki s svojo podobo posredno vzgaja obiskovalca in ga vodi k spoznanju, da ni vseeno, v kakšnih prostorih živimo in delamo (Filipič idr., 2013). Čez noč je postala eden najbolj priljubljenih prostorov na šoli in je med vsemi odmori polna življenja. Učenci jo doživljajo kot prijeten in zanimiv ambient, ki uspešno zadovoljuje njihovo potrebo po druženju, pa tudi po umiku v knjige. V njej je dovolj prostora za pisanje domačih nalog, za družabne igre med odmori ali branje stripov ob toplem radiatorju. Prostor se ves čas po malem razvija in dopolnjuje, s tem pa je knjižnica za učence vedno znova zanimiva. Na nadaljnji razvoj gledamo po eni strani kot na sledenje začrtani prenovi, sproti pa razmišljamo tudi o izboljšavah, ki jih vpeljujemo na podlagi opazovanja. Pozorni smo na obnašanje učencev, na njihove navade in gibanje skozi prostor knjižnice ter se na manj ustrezne oblike odzivamo s konkretnimi spremembami, na primer s prilagajanjem pozicije premičnega pohištva ali preurejanjem gradiva po policah. Izboljšave so možne tudi znotraj posameznih delovnih procesov, ki jih izvaja knjižničarka. Ena od takih konkretnih izboljšav delovnega procesa bi bila npr. nabava vozička za vračanje gradiva na police, saj je to delo precej naporno, pa tudi zamudno. Konstantne izboljšave učinkovitosti delovnih procesov in okolja so sicer temelj poslovne filozofije kaizen, bolj uveljavljene v svetu industrijske proizvodnje, a zato nič manj učinkovite v storitvenih dejavnostih, pa tudi v družbenem ter osebnem življenju. Masaaki Imai (2012), ustanovitelj Kaizen Institute in utemeljitelj pristopa kaizen v poslovnem svetu, dokazuje, da stremljenje k sprotnim majhnim Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 263 Petra Škrjanc in stalnim izboljšavam dolgoročno doprinese k občutno večji učinkovitosti in ekonomičnosti. Majhne, pogosto komaj opazne, a konstantne izboljšave se uvaja na podlagi ugotovitev, izhajajočih iz skrbnega opazovanja procesov in (delovnega) okolja ter sprotnega odpravljanja šibkih členov in ozkih grl. Prednost kaizen izboljšav je v tem, da so pogosto povezane z nizkimi stroški, ki pa na dolgi rok prinašajo velike učinke ter pozitivne psihološke vplive. V slogu kaizena smo v knjižnici zamenjali pozicijo knjig za najmlajše uporabnike in s tem dosegli večjo preglednost nad njihovim vedenjem med policami ter lažji dostop do gradiva. Po vsej knjižnici smo izpraznili nekaj polic in jasno označili, da so namenjene odlaganju knjig. S tem smo preprečili, da bi učenci knjige pospravljali na napačna mesta. Dolgoročno bo v knjižnici potreben večji in precej dražji poseg, saj so knjižne police zastarele in obrabljene, hkrati pa za manjše otroke iz vrtca in prve triade nedostopne in nepraktične. Ob zamenjavi polic bo potrebno koncept knjižnice zasnovati na novo, zamenjati talno oblogo in v prostor vključiti sedalne površine za manjše otroke in zaboje za slikanice. 3 Nadaljnja korenita prenova šolske knjižnice in računalniške učilnice - fantazija ali vizija? Opisana optimizacija je zgolj kozmetični poseg v primerjavi z resnično dobrimi prostorskimi rešitvami. Z oblikovnimi elementi in usmerjanjem pozornosti na pozitivno lahko prostor naredimo na videz privlačnejši, bolj ubran, funkcionalen, estetski, tudi domač. O resnični izboljšavi prostora šolske knjižnice pa bi vendarle lahko govorili šele ob rešitvi osnovnega problema prostora: odsotnosti oken. Tako rešitev lahko prinese le poglobljeno razmišljanje o širšem pomenu šolske knjižnice kot prostora za vzgojo mladih, delna reorganizacija prostorov na šoli in seveda korenitejši in dražji gradbeni in instalacijski posegi. Centralna pozicija knjižnice se od 1998 izkazuje za prednost pri dostopu uporabnikov do knjižničnih dejavnosti, zato selitev knjižnice drugam ni smiselna. Ostane le možnost fizične povezave prostora knjižnice z eno od sosednjih učilnic, ki mejita na južno steno knjižnice. Zaradi vsakodnevnih potreb šole in nihanja števila šolajoče se populacije se zdi ta ideja visokoleteča in nerealna. Za seboj bi potegnila več kot le podiranje zidov, premagati bi bilo treba številne organizacijske, finančne in administrativne ovire. Hipotetično gledano pa bi taka širitev kakovost prostora knjižnice in njeno funkcijo kulturnega in socialnega središča zavihtela na povsem nov nivo, razširila ter obogatila bi njene raznolike vloge in občutno izboljšala počutje v prostoru. S 264 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole povezavo knjižnice z učilnico bi poleg dnevne svetlobe, svežega zraka in precej več prostora pridobili dostop do južnega šolskega dvorišča. Steno, s katero sosednja učilnica meji na dvorišče, bi se v celoti zasteklilo, da bi svetloba prodrla globoko v prostor. Čeprav je južna stran zaradi neposrednega sonca neugodna, pa bi bila to povsem drugačna vrsta neugodja, kot ga v obzidanem prostoru doživljamo sedaj. Z ustreznim notranjim in zunanjim senčenjem in ozelenjenim nadstreškom bi se kakovost svetlobe v veliki meri regulirala. Prostor knjižnice bi bil skoraj brezstično povezan z zunanjo okolico, tudi v notranjosti bi bil ponekod prostorsko organiziran s pomočjo rastlinskih postavitev. Knjižnica bi postala nekakšna šolska dnevna soba, prostor učenja, pa tudi sprostitve in počitka. Z dostopom do šolskega dvorišča bi vzpostavili bralne kotičke na prostem, v zimskih mesecih pa bi ustrezno osenčena steklena stena nudila ustrezne pogoje za branje pri naravni svetlobi. Del prostora razširjene knjižnice bi bilo potrebno izkoristiti za novo računalniško učilnico. Ta je namreč umeščena v prostor, ki je sočasno kot knjižnica nastal iz manjšega atrija in se zato sooča s popolnoma enako težavo zaprtosti med betonske zidove. Gre za prostor, ki bi lahko opravljal funkcije skladišča, arhiva, morda garderobe, ne pa učilnice. Že brez poznavanja znanstvenih ugotovitev o vplivu prostorov na počutje človeka, zgolj z zdravo pametjo in s sposobnostjo vizuali-zacije, bi se moralo vnaprej predpostaviti, da prostora knjižnice in računalniške učilnice brez naravne svetlobe nikakor ne moreta biti dobro učno okolje. Danes ne vemo več, ali so tako neustrezno zasnovani prostori posledica pomanjkljive likovne pismenosti vpletenih in s tem slabše razvite zmožnosti za ozaveščanje fenomenov prostora okrog sebe ali se je pri izvedbi zgolj prezrlo vse vidike razen finančnega. Bolj zaskrbljujoče je, da si je arhitekturna stroka na samem pragu tretjega tisočletja, ob vseh tedaj razpoložljivih informacijah in tehnoloških možnostih, sploh dovolila predlagati tako rešitev. Prezidava leta 1998 je pokazala precejšnje nerazumevanje potreb uporabnikov in izničila bivalno kakovost šole, ki so jo leta 1968 tako uspešno zasnovali projektanti originalne šolske stavbe. Prostor knjižnice je vseeno dopustil, da ga do neke mere izboljšamo, računalniška učilnica pa nima prav nobenega aduta. Premišljeno, kakovostno in privlačno oblikovana moderna informacijsko-komunikacijska tehnološka (IKT) platforma v okviru razširjene knjižnice bi nudila dovolj prostora in kapacitet za delo v zaprtih učnih skupinah, v preostalem času pa bi omogočala uporabnikom knjižnice boljši dostop do elektronskih virov informacij, s tem pa tudi bolj ekonomičen izkoristek šolske IKT opreme. Razširjena knjižnica z več prostora in s fleksibilnimi delovnimi površinami bi bolje podprla projektno ali raziskovalno delo v skupinah. Učilnica, ki bi jo »žrtvovali«, bi v resnici tako še vedno obstajala, integrirana v prostor knjižnice bi bila še posebej primerna za izvajanje izbirnih predmetov, podaljšanega bivanja, Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 265 Petra Škrjanc interesnih dejavnosti in projektnih nalog. Njena uporabnost, sodoben videz in fleksibilnost bi zagotovo pozitivno vplivali na pogostejšo uporabo inovativnih in interaktivnih učnih pristopov. Z domiselno načrtovano, ergonomsko, pametno (angl. smart) in fleksibilno opremo bi šolska knjižnica lahko ponudila svoj prostor konferenčni dejavnosti, za konference učiteljskega zbora ali za predavanja za starše oziroma učence. Šele ob temeljitem multidisciplinarnem in strokovnem premisleku ter seveda ob več vloženih sredstvih, bi naša šolska knjižnica lahko postala resničen primer dobre prakse, kako vrniti učencem in zaposlenim kakovost, ki jim je bila odvzeta s pozidavo atrijev. Vprašanje je, ali bodo take poteze resnično kdaj dozorele, saj je za uresničitev tako velikopoteznih sprememb treba imeti ne le jasno vizijo o prednostih take investicije, ampak tudi veliko mero entu-ziazma ter trdno podporo s strani občinske in državne (šolske) politike. Po drugi strani bi se tako korenito prostorsko prenovo morda dalo vključiti v katerega od evropskih razvojnih programov, saj se naša šola vedno tesneje povezuje z Evropo v projektih Erasmus+. 4 Sklepne misli Filipič idr. upravičeno zapišejo, da imamo lahko ljudje »prvi stik s kakovostno arhitekturo ... prav v vrtcih in šolah.« (Filipič idr., 2013, str. 26) Žal tudi več kot dvajset let po neposrečeni prezidavi naše šole ni videti, da bi se o področju oblikovanja šolskih prostorov, še posebej šolskih knjižnic, v Sloveniji sistematično in poglobljeno razmišljalo. O tem pričajo majhen obseg sodobnega strokovnega gradiva na temo šolskih prostorov v slovenskem jeziku, pa tudi prostori šolskih knjižnic po vsej Sloveniji, še posebej v manjših krajih in revnejših občinah. Šolske knjižnice prevečkrat ostajajo v ozadju pri prostorskih razmislekih in prenovah šol, velikokrat so pisana zbirka pohištvene opreme, ki ostaja drugje po šoli. Pomen usposobljenih arhitektov in notranjih oblikovalcev je prepoznan pri načrtovanju splošnih knjižnic, zasebnih objektov in v privatnem sektorju, kjer se vizija podjetja velikokrat kaže tudi skozi podobo poslovnih prostorov. V šolskem okolju pa se kljub ugotovitvam strokovnjakov, da »prostor, kjer poteka vzgojno-izobraževalno delo, velja za dodatni dejavnik pouka« (Filipič idr., 2013, str. 26), prevečkrat uveljavi razmišljanje, da podoba in razmestitev prostorov in opreme nista bistveni ter da je vsako odstopanje od običajnega le dodaten in neželen strošek za ustanovitelja javnega zavoda. O tem odločajo laiki brez vsakega posveta s stroko - ali stroka brez posluha za prostorske izkušnje in potrebe zaposlenih. Še posebej to velja za starejše šolske objekte, ki so tako kot naša šola doživeli različne predelave in izgubili nekatere kakovostne bivalne lastnosti. Zaželeno bi bilo več povezovanja med arhitekti, notranjimi oblikovalci in proizvajalci ter uporabniki šolskih prostorov. Le interdisciplinaren in ciljni pristop k oblikovanju 266 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole šolskih prostorov lahko ustvari več kot le vsoto idej ter privede do praktičnih in estetskih rešitev, ki uspešno zadovoljujejo potrebe različnih ciljnih skupin, ki prostor uporabljajo. Navedeni viri Barrett, P., Zhang, Y., Davies, F. in Barrett, L. (2015). Clever classrooms: summary report of the HEAD project (Holistic Evidence and Design). Salford: University of Salford. Pridobljeno 20. 1. 2018 s spletne strani: https://www.salford.ac.uk/cleverclassrooms/1503-Salford-Uni--Report-DIGITAL.pdf Bizjak, G., Kobav, M. B. in Prelovšek, M. (2013). Razsvetljava: učbenik za poglavja o razsvetljavi pri predmetih Električne inštalacije in razsvetljava, Nizkonapetostne električne inštalacije, Elektrotehnika in varnost, Svetlobna tehnika. Ljubljana: Založba FE in FRI. Pridobljeno 26. 3. 2019 s spletne strani: http://lrf.fe.uni-lj.si/razsvetljava.pdf Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora. Dewe, M. (2006). Planning public library buildings: concepts and issues for the librarian. Aldershot: Ashgate. Filipič, P., Kavčič, L., Kuhar, Š., Maljevac, T., Struna Bregar, A. in Šubic, B. V. (2013). Igriva arhitektura: priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 7. 4. 2019 s spletne strani: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Igriva%20 arhitektura/ Gregorčič, S. (2016). Soči. Dob pri Domžalah: Miš. Imai, M. (2012). Gemba Kaizen: a commonsense approach to a continuous improvement strategy (2nd ed.). New York: McGraw Hill. Kozorog Kenda, M. (2008). Šolsko knjižničarstvo na Kobariškem. Kobarid: Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid. Pridobljeno 2. 2. 2019 s spletne strani: http://www2.arnes. si/~osngsg2/knjiga/ dokument/knjiz_40.pdf Kryžanovski, Š. (2012). Feng shui: filozofija prostora in psihologija bivanja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Levpušček Melinc, N. (2019). Knjižnica - kulturno in socialno srce šole: analiza učinkov optimizacije prostora šolske knjižnice z vidika uporabnikov. Knjižnica, 63(1-2), 269-281. Pečjak, V. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. (1999). Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005 in 43/2011. Sannwald, W. W. (2001). Premišljeno načrtovanje knjižnične zgradbe. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Schultz-Jones, B. in Oberg, D. (ur.) (2015). IFLA school library guidelines (2nd ed.). Haag: IFLA. Pridobljeno 31. 3. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/publications/node/9512 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 267 Petra Škrjanc - Slotkis, S. J. (2017). Foundations of interior design. New York: Fairchild books. Sternberg, E. M. (2010). Healing spaces: the science of place and well-being. Cambridge: Belknap. Trstenjak, A. (1996). Psihologija barv. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Sekcija za šolske knjižnice: Komisija za prenovo standardov v šolskih knjižnicah. (2001). Standardi za šolske knjižnice [predlog]. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Petra Škrjanc Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid, Gregorčičeva 18 a, 5222 Kobarid e-pošta: petra.skrjanc@guest.arnes.si 268 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole: analiza učinkov optimizacije prostora šolske knjižnice z vidika uporabnikov Library — the school's cultural and social heart: analysis of the effects of the school library space optimization from the users' pointof view Nina Levpušček Melinc Oddano: 7. 3. 2019 - Sprejeto: 5. 7. 2019 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 022:027.8(497.4Kobarid) Izvleček Namen: V prispevku je predstavljeno zadovoljstvo uporabnikov storitev šolske knjižnice na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid, in sicer predvsem z vidika urejenosti in funkcionalnosti prostora. Zadovoljstvo uporabnikov je posledica izpolnitve njihovih pričakovanj. Pomembno je namreč, kako se uporabniki počutijo v prostoru, ki je namenjen za izobraževanje in sproščeno druženje. Metodologija/pristop: S pomočjo anketnega vprašalnika je bila med 42 uporabniki šolske knjižnice, to je reprezentativni vzorec naše populacije, izvedena kvantitativna raziskovalna metoda. Anketo s štirimi vprašanji zaprtega tipa, štirimi polodprtimi tipi vprašanj in dvema odprtima vprašanjema smo razdelili naključno izbranim uporabnikom šolske knjižnice. Rezultati: Na temelju analize podanih odgovorov glede ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov šolske knjižnice z estetskimi in funkcionalnimi spremembami, ki so bile izvedene v knjižničnem prostoru, smo ugotovili, da so uporabniki zadovoljni z nekaterimi spremembami (postavitev bralnega kotička, pobarvane stene, sprememba postavitve pohištva, izposojevalnega pulta, postavitev namiznega šaha, štiri v vrsto ...). Iz analize pa razberemo tudi, katere spremembe bi morali v šolski knjižnici še izvesti. Omejitve raziskave: Rezultate raziskave bi bilo smiselno preverjati z rezultati enake raziskave, ki bi bila izvedena pred prenovo knjižničnega prostora. Žal taka raziskava ni bila narejena. 269 Nina Levpušček Melinc izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava lahko služi za osnovo (pomoč) drugim knjižnicam pri izvajanju raziskav o zadovoljstvu uporabnikov s knjižničnimi prostori. Uporabnost raziskave pa je tudi v pridobljenih informacijah za nadaljnje spreminjanje in izboljšavo knjižničnih prostorov. Ključne besede: šolske knjižnice, knjižnični prostori, zadovoljstvo uporabnikov Abstract Purpose: The contribution presents the users' satisfaction regarding organisation and functionality of the library space at the Simon Gregorčič Primary School of Kobarid. The users' satisfaction is the result of meeting their needs. It is of great importance how the users feel in a space intended for education and relaxed social interaction. Methodology/approach: A quantitative research method was carried out by using a survey questionnaire among 42 randomly selected library users, a representative sample of the school population. There were four closed-ended questions, four semi open questions and two open-ended questions. Results: The survey serves as a basis for determining the users' satisfaction regarding aesthetic and functional changes made in the school library space. The author can draw the conclusions that the users are satisfied with some of the changes (setting of the reading corner, painted walls, change of the furniture and circulation desk layout, layout of table chess, four in a row...). From the analysis, it can also be understood which other changes should be made in the future. Research limitation: In order to be able to make a comparison, it would be better to conduct the survey analysis before the changes of the library space were made. However, such a study was not carried out. Originality/practical implications: The results can serve as a basis for (assisting) other libraries in carrying out research on users' satisfaction with library spaces. The research also provides the information about further modifications and improvements of library spaces. Keywords: school libraries, library premises, user satisfaction 1 Uvod Šolska knjižnica je sestavni del celotnega vzgojno-izobraževalnega dela na osnovni šoli. Namenjena je vzgojno-izobraževalnemu procesu, potrebam učencev in delavcev šole. S svojim gradivom in programom dela se enakovredno vključuje v vzgojno-izobraževalni proces šole in nosi pomembno vlogo pri razvijanju bralnih sposobnosti in dvigu bralne kulture. Šolska knjižnica je informacijsko, kulturno in družabno središče šole in prav zato je pomembno, kako je knjižnični prostor zasnovan in oblikovan, da uspešno zadovoljuje potrebe uporabnikov. Petra 270 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 269-281 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole Škrjanc je natančno opisala, kako se je šolska knjižnica na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid prostorsko spreminjala skozi čas (Škrjanc, 2019). Članek je orisal optimizacijo nekvalitetno zasnovanega prostora šolske knjižnice, kjer se kot največja pomanjkljivost prostora kaže odsotnost oken in dnevne svetlobe. V tem prispevku predstavljamo rezultate ankete, s katero smo želeli med samimi uporabniki šolske knjižnice preveriti, ali se sedaj počutijo v šolski knjižnici bolje, kot so se pred prenovo, ali se jim zdi nova preureditev prostora bolj funkcionalna in kaj bi želeli še spremeniti. Že Miha Mali (2016) ugotavlja, da v novejšem obdobju prihajajo vse bolj v ospredje vprašanja o zadovoljstvu uporabnikov. 2 izvedba raziskave Januarja 2019 smo med uporabniki šolske knjižnice na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid izvedli raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, kako so uporabniki zadovoljni s preureditvijo prostora, ali bi mogoče še kaj spremenili, dodali. Za zbiranje empiričnih podatkov smo uporabili metodo anketiranja učencev in učiteljev ter strokovnih delavcev, ki obiskujejo šolsko knjižnico. Anketiranje je bilo izvedeno tako, da so naključno izbrani učenci in zaposleni ob obisku knjižnice prejeli natisnjen vprašalnik, kjer so ga tudi rešili in vrnili. Sestavljen je bil iz desetih vprašanj, zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa. Anketiranje je potekalo od 11. do 15. februarja 2019. Analizo smo opravili po vseh vrnjenih vprašalnikih. V vzorec so bili vključeni naključno izbrani učenci od 4. do 9. razreda. Iz vsakega razreda so anketo rešili trije fantje in tri dekleta. Anketni vprašalnik je izpolnilo tudi 6 naključno izbranih učiteljic oziroma strokovnih delavk. Izmed 316 aktivnih članov je anketni vprašalnik rešilo 42 (13 %) uporabnikov šolske knjižnice. Med vsemi strokovnimi delavci šole sta le dva moška, ki ne zahajata pogosto v šolsko knjižnico, zato so anketni vprašalnik reševale le ženske. Za pomoč pri sestavljanju anketnega vprašalnika smo uporabili članek Zdenke Verlič (2002), študije uporabnikov šolskih knjižnic in Rizmalino Anketo o zadovoljstvu uporabnikov s knjižnico in knjižničnimi storitvami (2013). 3 Analiza rezultatov ankete Na anketni vprašalnik je odgovorilo skupaj 36 učencev in učenk in 6 zaposlenih, od tega 18 moškega spola ter 24 ženskega spola (18 učenk in 6 zaposlenih na šoli). Delež anketirancev glede na spol prikazuje Slika 1. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 271 Nina Levpušček Melinc Slika 1: Razmerje anketiranih glede na spol S pomočjo anketnega vprašalnika smo izvedeli, kako pogosto anketirani obiskujejo šolsko knjižnico. Pogostost obiskovanja šolske knjižnice kaže Slika 2. Največ anketirancev (21) je odgovorilo, da obiskuje šolsko knjižnico večkrat na dan. Od tega je 10 anketirancev ženskega spola in 11 moškega spola. Največ anketirancev, ki obiskuje šolsko knjižnico večkrat na dan, so učenci višjih razredov. Najmanj anketirancev (2) je odgovorilo, da obiskuje šolsko knjižnico enkrat na mesec. Razlog za to gre iskati tudi v vzorcu, saj smo vanj vključili obiskovalce, ki pogosteje obiskujejo knjižnico. V nadaljevanju nas je zanimalo kaj anketirani najpogosteje počnejo v šolski knjižnici. 272 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 269-281 enkrat na enkrat na teden 9 % Slika 2: Pogostost obiskovanja šolske knjižnice Knjižnica - kulturno in socialno srce šole Slika 3: Kaj anketiranci najpogosteje počnejo v šolski knjižnici Pri tem vprašanju so vprašani lahko obkrožili oziroma dopisali do tri odgovore. Rezultate prikazuje Slika 3. Največ anketirancev (31) je odgovorilo, da se v šolski knjižnici najraje druži s sošolci in prijatelji. Od tega je 16 deklet in 15 fantov. Najraje se v šolski knjižnici družijo učenci iz 6. razreda. Najmanj anketirancev (10) igra v šolski knjižnici družabne igre. Raje igrajo družabne igre fantje (6) kot dekleta (4). Največ zaposlenih (5) knjižnico obišče zaradi izposoje knjig. Med učenci si knjige raje izposojajo dekleta (15) kot fantje (3). Drugi odgovori, ki so jih anketiranci še napisali, so bili: - Gledam, kako sošolci igrajo igre. - Igram razne igre. - Pišem domačo nalogo. - Klepetam s knjižničarko. Zanimalo nas je tudi, kaj bi uporabniki počeli v šolski knjižnici, če ne bi imeli drugih obveznosti v šoli. To vprašanje smo dodali na anketni vprašalnik, ker smo želeli izvedeti, ali vpliva na dejavnost učencev v šolski knjižnici tudi čas, ki jih omejuje. Rezultati so prikazani na Sliki 4. Največ anketirancev (22) je odgovorilo, da bi se pri neomejenem času v šolski knjižnici najraje družili s sošolci in prijatelji. Pri tem prevladujejo učenci iz višjih razredov (od 6. do 9. razreda). Najmanj radi pa bi si izposojali knjige (2), zato pa je veliko učencev, ki bi knjige brali v knjižnici. Pri možnosti za branje so pri učencih prevladovale deklice (6). Nihče od anketiranih ni podal svojega predloga ali kakšne druge ideje. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 273 Nina Levpušček Melinc Slika 4: Kaj bi anketiranci najraje počeli v šolski knjižnici, če bi imeli neomejeno časa Za izvedbo raziskave so bili ključni odgovori na vprašanje, kakšna se jim zdi knjižnica. Odgovori so prikazani v Preglednici 1. Preglednica 1: Kakšna se anketirancem zdi knjižnica prevelika / premajhna (19%) ravno prav velika (79%) ne vem/ne želim odgovoriti / presvetel prostor / temačen prostor (21%) pravilno osvetljen prostor (60 %) ne vem/ne želim odgovoriti (17%) lepega videza (79%) nelepega videza / malo mi je všeč, malo ne (12 %) ne vem/ne želim odgovoriti urejena in pospravljena (50%) neurejena in razmetana / solidno urejena in primerno pospravljena (40 %) ne vem/ne želim odgovoriti (5%) zelo uporabna za mojo starost (55%) neuporabna za mojo starost / deloma uporabna za mojo starost, deloma ne (31%) ne vem/ne želim odgovoriti (7%) dobro (pohištveno) opremljena (50%) slabo (pohištveno) opremljena / nekaj (pohištvene) opreme je v redu, nekaj pa ne (40 %) ne vem/ne želim odgovoriti / zelo običajnega videza (43 %) zelo nenavadnega videza (10 %) deloma neobičajna, deloma prav običajno (33%) ne vem/ne želim odgovoriti (5%) Velika večina, 33 anketirancev, meni, da je knjižnica ravno prav velika, 8 jih meni, da je knjižnica premajhna. Nihče od vprašanih se ni opredelil, da je knjižnica prevelika ter nihče ni izbral odgovora, da ne ve oziroma ne želi odgovoriti. Kar 25 anketirancev meni, da je knjižnica ustrezno osvetljen prostor. Da je knjižnica temačna meni 9 anketirancev. Za ta odgovor so se odločile le ženske. Svojega 274 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 269-281 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole mnenja ni podalo 7 vprašanih. Nihče se ni opredelil za odgovor, da je knjižnica presvetla. Da je knjižnica lepega videza, je obkrožilo 33 uporabnikov šolske knjižnice. Petim uporabnikom je knjižnica malo všeč, malo ne. Odgovor nelepega videza ni obkrožil nihče izmed anketirancev. Prav tako ni nihče obkrožil odgovor ne vem/ ne želim odgovoriti. Knjižnica se zdi polovici vprašanih urejena in pospravljena, 17 pa jih meni, da je solidno urejena in primerno pospravljena. Ta odgovor je obkrožilo več žensk kot moških. Dva anketiranca sta podala odgovor ne vem/ ne želim odgovoriti. Zelo uporabna za anketirančevo starost se zdi knjižnica 23 vprašanim, deloma uporabna za njihovo starost pa se zdi 13 vprašanim. Trije anketiranci niso vedeli odgovora na zastavljeno vprašanje oziroma nanj niso želeli odgovoriti. Dobro (pohištveno) opremljena se zdi knjižnica polovici (21) anketirancev. Pri tem odgovoru prevladuje moški spol (13) pred ženskim spolom (8). 17 anketirancev je mnenja, da je nekaj pohištvene opreme v redu, nekaj pa ne. Ta odgovor je izbralo več žensk (14) kot moških (3). Da je šolska knjižnica slabo opremljena, ni ocenil nihče. 18 vprašanih meni, da je šolska knjižnica zelo običajnega videza, 4, da je šolska knjižnica nenavadnega videza in 14 vprašanih meni, da je šolska knjižnica deloma neobičajna, deloma prav običajna. Dva vprašana na vprašanje nista želela odgovarjati oziroma nista vedela, kaj odgovoriti. Slika 5: Kaj je anketirancem všeč v šolski knjižnici Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 275 Nina Levpušček Melinc Na Sliki 5 so vidni rezultati anketnega vprašanja, kaj je uporabnikom všeč v šolski knjižnici. Najbolj je uporabnikom šolske knjižnice všeč bralni kotiček. Ta odgovor je obkrožilo kar 37 vprašanih, in sicer 21 predstavnic ženskega spola in 16 moškega spola. Tudi s krogi poslikana stena/galerija je bolj všeč učenkam in zaposlenim ženskam na šoli (9) kot moškim (3). Več učenk (6) kot učencev (1) je tudi navdušenih nad šolskimi mizami v šolski knjižnici. Celo nad prostorom za igranje šaha se navdušuje več učenk in zaposlenih učiteljic ter strokovnih delavk (7) kot učencev moškega spola (4). Najmanj uporabnikom (6) so všeč projekcije filmov na steni. Razlog za to lahko pripišemo dejstvu, da je projektor v šolski knjižnici razmeroma malo časa in da niso imeli še vsi razredi priložnosti za ogled projekcije v šolski knjižnici. V anketi nas je zanimalo tudi, kaj naše uporabnike najbolj moti v šolski knjižnici. Rezultate prikazuje Slika 6. Slika 6: Najbolj moteči elementi v šolski knjižnici Največ anketirancev (24) je obkrožilo odgovor, da jih moti šolska knjižnica brez oken. Kar 15 učenk in zaposlenih se je opredelilo za ta odgovor, učencev pa 9. Več je tudi učenk in zaposlenih (12) kot učencev (5), ki jih motijo stare knjižne police. Uporabnike v šolski knjižnici najmanj motijo neudobni stoli. Kot druga moteča elementa v šolski knjižnici so anketiranci navedli hrup in premalo računalnikov za šolsko delo. Pri devetem vprašanju smo učence spraševali, kako bi oni odpravili pomanjkljivost, ki so jo navedli. Glede težav s svetlobo v knjižnici je večina učencev predlagala vgraditev oken, uredili bi naravno osvetlitev (tudi z vrati) ali pa bi povezali knjižnico z učilnico, ki ima pogled na igrišče. Med odgovori so bila tudi mnenja, 276 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 269-281 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole da osvetlitev ni mogoča, da je nujna selitev v drug prostor oziroma da bi storili kar koli, da bi pripomogli k povezavi z zunanjim svetom. Anketiranci so ponudili tudi rešitve glede starih, železnih knjižnih polic, in sicer največ vprašanih bi jih zamenjalo oziroma nakupilo nove. Nekdo je predlagal zamenjavo obstoječih polic z lesenimi, gabrovimi. Iz tega zapisa sklepamo, da bi se uporabniku zdela bolj prijazna uporaba lesenih kot železnih polic. En uporabnik je predlagal, da bi se nakupilo vse nove omare. Dejstvo, da je premalo računalnikov za šolsko delo, bi anketiranci rešili tako, da bi vzpostavili oba računalnika oziroma bi ju zamenjali z novejšima in da bi bila oba dostopna učencem (trenutno je v knjižnici en računalnik, namenjen šolskemu delu učencev, drugi pa je namenjen drugi knjižničarki). Štirje uporabniki so predlagali nabavo večjega števila računalnikov. Anketiranci bi tudi neudobne stole zamenjali z novejšimi, udobnejšimi. Kot drugo možnost izboljšave obstoječih stolov so učenci, katerim se zdijo stoli premalo udobni, predlagali blazine za stole. Anketiranci bi kupili tudi nove blazine za branje oziroma že obstoječim blazinam v bralnem kotičku bi dodali še kakšno novo. Glede razmetane knjižnice so anketiranci predlagali, da bi morali sami učenci skrbeti za urejenost in red. Morali bi pospravljati za seboj. Med rešitvami je bil tudi predlog, da kdor bi razmetal, bi moral pospraviti in dobiti manjšo kazen. Ta predlog bi lahko dodali tudi v pravilnik knjižnice. Uporabniki šolske knjižnice so v anketi glede odpravljanja pomanjkljivosti omenili še, da bi bilo treba kupiti novo opremo, poiskati bi bilo treba tudi rešitev za poletne mesece, ko je v šolski knjižnici pretoplo. Pri zadnjem, desetem, vprašanju so anketiranci podali svoje predloge, povezane s prostorom šolske knjižnice, in sicer bi v šolsko knjižnico dodali akvarij z ribicami, okna, dve klimatski napravi, še več družabnih iger in še dva nova računalnika. Želijo si, da ne bi učenci iz višjih razredov razmetavali knjižnice, ampak bi bolj pospravljali knjige. En anketiranec misli, da bi vsi morali upoštevati knjižnični bonton in se primerno vesti. Nekdo od anketiranih si želi več umetniških razstav v knjižnici, drugi več šahovskih turnirjev. Med predlogi za izboljšavo knjižnice so bili še: več uporabnega in »nenavadno«, neobičajno opremljenega prostora in računalniške tablice. Nekdo bi porušil zid med knjižnico in 2. a ali 1. b razredom, da bi bil prostor večji in bi lahko imeli bralni kotiček v podaljšanem bivanju. Je pa bil med vsemi predlogi tudi zapis, da ni potrebno v šolsko knjižnico nič dodati, ker knjižničarka poskrbi, da se imajo v njej uporabniki lepo, da so nasmejani ne glede na izgled knjižnice. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 277 Nina Levpušček Melinc 4 Razprava in zaključek Iz analize ankete lahko razberemo, da se učenci in zaposleni na šoli v povprečju radi zadržujejo v šolski knjižnici med šolskimi odmori in ko nimajo drugih šolskih obveznosti. Najraje se učenci v šolski knjižnici družijo s sošolci in prijatelji. Če bi anketirani imeli na voljo neomejen čas, bi se v šolski knjižnici prav tako najraje družili s sošolci in prijatelji. Sklepamo lahko, da knjižnica učencem pomeni socialni prostor številnih stikov, medvrstniških mrež in prijateljstev. Iz odgovorov anketirancev na peto vprašanje, kaj bi najraje počeli v šolski knjižnici, če bi imeli na voljo neomejen čas - ne da bi jih pregnal šolski zvonec, sklepamo, da jim pet minutni odmori predstavljajo dovolj časa za izposojo in vračilo knjig. Zaposleni na šoli pa največkrat niti med odmori nimajo časa, da bi si prišli izposodit knjigo, saj se pripravljajo na pouk. Zato bi si v neomejenem času najraje izposojali knjige. Šolska knjižnica zaposlenim pomeni prostor izposoje knjig in pogovora s šolsko knjižničarko. Je pa tudi res, da so bili med ponujenimi odgovori za zaposlene neustrezni predlogi, kot so igranje družabnih iger, druženje s prijatelji in sošolci (za zaposlene so to kabinetni prostori in zbornica), za branje v knjižnici pa tudi ni časa. Kot sam prostor se zdi anketirancem šolska knjižnica ravno prav velika, lepega, običajnega videza, urejena, pospravljena, dobro (pohištveno) opremljena. Uporabnike od pohištva najbolj motijo stare knjižne police. Kljub temu, da knjižnica nima nobenega okna in da prav to dejstvo najbolj moti uporabnike, se jim prostor ne zdi temačen. Kar 60 % anketiranih meni, da je knjižnica zadostno osvetljen prostor. Dejstvo je, da se učenci zadržujejo v knjižnici malo časa na dan, predvsem med petminutnimi odmori, odmori za malico in kosilo, med kakšno odpadlo uro in med čakanjem na prevoz domov. Razloga, zakaj se knjižnični prostor ne zdi temačen, sta, da se učenci ne zadržujejo časovno dolgo v knjižnici in da prostor osvetljuje veliko število večjih in manjših luči. Najbolj so uporabniki zadovoljni z bralnim kotičkom, ki jim nudi domače, sproščeno, intimno vzdušje. Uporabnike moti malo računalnikov za šolsko delo, čeprav je iz prakse znano, da želijo učenci največkrat uporabljati računalnike za igranje igric. Uporabniki so poudarili tudi, da jih motijo razmetane knjige, za kar pa so krivi prav sami, saj jih veliko med njimi knjig ne odlaga na police, ampak jih puščajo v bralnem kotičku po tleh. Iz analize odgovorov anketirancev je razvidno, da videz in urejenost prostora bolj zanima ženske kot moške. Zanimivo bi bilo analizirati odgovore na 9. in 10. 278 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 269-281 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole vprašanje (kako bi lahko odpravili pomanjkljivosti v šolski knjižnici in če imajo kakšen predlog, povezan s knjižničnim prostorom) glede na spol, vendar bi za bolj verodostojno analizo potrebovali večji vzorec. Anketiranci so na koncu anketnega vprašalnika navedli kar nekaj zanimivih predlogov, povezanih s prostorom šolske knjižnice, kot so: akvarij z ribicami, reševanje težav z razmetanimi knjigami, IKT tehnologija, klimatska naprava ... Predloge bomo upoštevali in z njimi seznanili tudi vodstvo šole, saj oni potrjujejo projekte. Na splošno so uporabniki zadovoljni s podobo prostora šolske knjižnice. Analiza ankete kaže, da se nam je z optimizacijo prostora šolske knjižnice uspelo približati uporabnikovim pričakovanjem, saj ti knjižnico dojemajo kot prijeten prostor. Na to kaže podatek, da samo 32 % anketirancev šolske knjižnice zazna, da v prostoru ni oken. Z optimizacijo smo dosegli uspešno preusmeritev uporabnikove pozornost na druge elemente prostora. Škoda je le, da nismo ankete izvedli že pred preureditvijo prostora, saj bi tako lahko primerjali rezultate pred in po optimizaciji. Anketni rezultati nam sporočajo, da smo na dobri poti pri preurejanju prostora. Vizijo, kako bi lahko v prehodnosti še bolj optimizirali šolsko knjižnico kot prostor, je svojem članku dobro opisala Petra Škrjanc (2019). Analiza odgovorov nam bo v veliko pomoč pri nadaljnji optimizaciji knjižničnega prostora. Z anketnimi ugotovitvami pa lahko vplivamo tudi na vodstvo in ustanovitelja šole, da razmislijo glede prostorskih sprememb celotne šole in ne samo šolske knjižnice. V prihodnje bo potrebno upoštevati uporabnikove nasvete in želje, ki so jih navedli v anketi, da bomo še izboljšali prostor šolske knjižnice. Šolska knjižnica je pomembnejši šolski prostor, saj se v njej v času, ko nimajo drugih obveznosti v šoli, zadržuje največ učencev. Pomembno je, kako se učenci počutijo v šolski knjižnici. To ima ne nazadnje velik vpliv na uporabnikov pozitiven odnos do knjige in branja. Z optimizacijo prostora šolske knjižnice dobijo nove generacije občutek, da knjižnica ni zastarel prostor, ampak ugodno vpliva na njihovo počutje in zadovoljuje njihove potrebe po druženju in izobraževanju. Navedeni viri Mali, M. (2016). Vrednotenje kakovosti uporabniških storitev v visokošolskih knjižnicah: zadovoljstvo uporabnikov in izpolnitev njihovih pričakovanj. Knjižnica, 60(4), 149-175. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247-268 279 Nina Levpušček Melinc Rizmal, U. (2013). Anketa o zadovoljstvu uporabnikov s knjižnico in knjižničnimi storitvami: analiza rezultatov. Ljubljana: Fakulteta za upravo. Pridobljeno 15. 1. 2019 s spletne strani: http://www.fu.uni-lj.si/fileadmin/usr-files/Knjiznica/Dokumenti/Anketa/analiza_anke-te_2013.pdf Škrjanc, P (2019). Knjižnica - kulturno in socialno srce šole: praktični primer optimizacije prostora šolske knjižnice. Knjižnica, 63(1-2), 247-268. Verlič, Z. (2002). Študije uporabnikov šolskih knjižnic. Knjižnica, 46(4), 217-236. Priloga Anketni vprašalnik za pomoč pri raziskavi, kakšna je naša knjižnica kot prostor Prosim, če rešite anketo, saj nam bodo vaši odgovori v pomoč pri pisanju strokovnega članka o prostoru naše šolske knjižnice v reviji Knjižnica. Anketa je anonimna. Obkrožite izbrani odgovor ali več odgovorov (kjer je tako navedeno). Nekatera vprašanja zahtevajo, da odgovor napišete na črto. Odgovori naj bodo zgoščeni in čitljivo napisani. Zahvaljujem se vam za čas, ki si ga boste vzeli za reševanje te ankete. 1. Spol: a) ženski b) moški 2. Na šoli sem (en odgovor): a) zaposleni učitelj ali strokovni delavec b) učenec 4. razreda c) učenec 5. razreda č) učenec 6. razreda d) učenec 7. razreda e) učenec 8. razreda f) učenec 9. razreda 3. Knjižnico obiskujem (en odgovor): a) enkrat na mesec b) enkrat na teden c) večkrat na teden d) večkrat na dan 4. V knjižnici NAJBOLJ POGOSTO (do 3 odgovori):: a) berem b) si izposodim knjigo c) igram družabne igre č) se družim s sošolci in prijatelji d) drugo: ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 5. če bi imel neomejeno časa, bi v knjižnici NAJRAJE (en odgovor): a) bral b) si izposojal knjige c) igral družabne igre č) se družil s sošolci in prijatelji d) drugo: ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 280 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 269-281 Knjižnica - kulturno in socialno srce šole 6. V VSAKI VRSTICI obkroži črko PRED ENIM odgovorom Knjižnica se mi zdi: 1a) prevelika 1b) premajhna 1c) ravno prav velika 1d) ne vem/ne želim odgovoriti 2a) presvetel prostor 2b) temačen prostor 2c) pravilno osvetljen prostor 2d) ne vem/ne želim odgovoriti 3a) lepega videza 3b) nelepega videza 3c) malo mi je všeč, malo ne 3d) ne vem/ne želim odgovoriti 4a) urejena in pospravljena 4b) neurejena in razmetana 4c) solidno urejena in primerno pospravljena 4d) ne vem/ne želim odgovoriti 5a) zelo uporabna za mojo starost 5b) neuporabna za mojo starost 5c) deloma uporabna za mojo starost, deloma ne 5d) ne vem/ne želim odgovoriti 6a) dobro (pohištveno) opremljena 6b) slabo (pohištveno) opremljena 6c) Nekaj (pohištvene) opreme je v redu, nekaj pa ne 6d) ne vem/ne želim odgovoriti 7a) Zelo običajnega videza 7b) zelo nenavadnega videza 7c) Deloma neobičajna, deloma prav običajna 7d) ne vem/ne želim odgovoriti 7. V knjižnici mi je najbolj všeč (možnih več odgovorov): a) bralni kotiček b) s krogi poslikana stena/galerija c) okrogle in pravokotne šolske mize za učenje in pisanje domačih nalog d) prostor za igranje šaha e) projekcije filmov na steni f) drugo: ____________________________________________________________________________________________________________________________________ 8. V knjižnici me najbolj moti (možnih več odgovorov): a) stare knjižne police b) da ni oken c) premalo računalnikov za šolsko delo d) neudobni stoli e) premalo mehkih blazin za branje f) da je večkrat razmetana č) drugo: ___________________________________________________________________________________________________________________________________ 9. Kako bi po tvojem mnenju lahko odpravili pomanjkljivost, ki si jo navedel v zgornjem vprašanju? (odgovor je obvezen) Imaš še kakšen predlog, povezan s prostorom naše knjižnice? Če bi bil ti knjižničar v naši knjižnici, kaj bi še poskušal narediti ali uvesti? (odgovor ni obvezen) Zahvaljujem se vam za sodelovanje v anketi in vam želim prijeten dan. Nina Levpušček Melinc Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid, Gregorčičeva ulica 18 a, 5222 Kobarid e-pošta: nina.melinc@gmail.com Knjižnica, 2019, 63(1-2), 247- 268 281 z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v sloveniji in po svetu With green libraries to the green future: an overview of the situation in slovenia and worldwide Naja Kebe, Neža podjavoršek Oddano: 20. 3. 2019 - Sprejeto: 13. 8. 2019 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 027.022:502/504 Izvleček Zelena knjižnica je knjižnica, ki s svojim delovanjem, izbiro lokacije, uporabo zelenih tehnologij in izkoriščanjem naravnih danosti deluje ekonomično in čim manj posega v okolje. Primere dobrih praks zelenih knjižnic lahko najdemo po celem svetu. S prispevkom želimo slovenske knjižničarje seznaniti s tematiko, jim približati pojem zelena knjižnica in promovirati pomembnost okolju prijaznih knjižnic. Glavni namen je definirati pojme: zelen, zelene knjižnice in trajnostni razvoj. Obenem pa predstaviti začetke in razvoj zelenih knjižnic v tujini ter ugotoviti stanje in potencialne možnosti za nadaljnji razvoj zelenih knjižnic v Sloveniji. V prvem delu so definirani pojmi zelen, zelene knjižnice, trajnosten in trajnostni razvoj ter opis začetkov zelenih knjižnic v tujini. Podrobneje sta izpostavljeni pomembnejši nacionalni iniciativi Hrvaške in Združenih držav Amerike. Predstavljene pa so tudi od-mevnejše mednarodne iniciative. V drugem delu članka je predstavljeno stanje v Sloveniji v povezavi s trajnostnim razvojem. Omenjeni sta blagovni znamki I feel Slovenia in Zeleno omrežje ter primera slovenskih zelenih knjižnic - Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Knjižnica Šentvid - enota Mestne knjižnice Ljubljana. S pregledom spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic in na njih zadnji objavljen program dela, poslovno poročilo in strateški načrt, smo ugotavljali zeleno usmerjenost slovenskih splošnih knjižnic. Za kriterij smo uporabili Wernerjev kontrolni seznam. Ključne besede: splošne knjižnice, zelene knjižnice, trajnostni razvoj, ekološki vidiki, knjižnične zgradbe 283 Naja Kebe, Neža Podjavoršek Abstract A Green Library is a library that, with its operation, location selection, use of green technologies and exploitation of natural resources, works economically and minimizes interference with the environment. Examples of green library best practices can be found all over the world. The aim is to familiarize Slovenian librarians with this topic, bring them closer to the green library concept and promote the importance of environmentally friendly libraries. One of the goals is also to define the following concepts: green, green libraries, sustainability and sustainable development. The article presents the beginnings and development of green libraries in the world and identifies the situation and possibilities for further development of green libraries in Slovenia. The first part defines the concepts of green, green libraries, sustainability and sustainable development and describes the beginnings of green libraries. Furthermore, the focus is on the important national initiatives of Croatia and the United States of America. Crucial international initiatives are also presented in the article. In the second part, the situation in Slovenia is represented in connection with sustainable development. The I feel Slovenia brand, the Green Network and the examples of the Slovenian green libraries - Franc Ksaver Meško Ormož Library and Šentvid Library, a unit of Ljubljana City Library are mentioned. By reviewing the web pages of the Slovenian public libraries (their published work programmes, the business reports or the strategic plans), we have determined the green orientation of the Slovenian public libraries. The Werner checklist was used for the criterion. Keywords: public libraries, green libraries, sustainable development, environmental aspect, library buildings 1 Uvod Živimo v času, ko nas podnebne spremembe spremljajo na vsakem koraku. Tako postaja vse bolj aktualno in nujno zavedanje o varovanju okolja, recikliranju in ekološkem ravnanju. Pri tem bi lahko imele pomembno vlogo ozaveščanja, izobraževanja in promocije tudi knjižnice. Predvsem splošne, kjer se uporabniki vseh demografskih (ciljnih) skupin vseživljenjsko izobražujejo, uporabljajo knjižnične storitve in preživljajo svoj prosti čas. S svojim delovanjem imajo dobro izhodišče, da posredno, preko izvajanja knjižničnih dejavnosti, kot tudi neposredno, z arhitekturno zasnovo (energetsko varčna knjižnica, prostor, oprema, organizacija prostora), vplivajo na vse tipe uporabnikov. Knjižnice morajo prepoznati potrebe uporabnikov ter se jim prilagoditi - na tak način delujejo proaktivne knjižnice. Pomembnost proaktivnih knjižnic je prepoznana tudi v slovenskem prostoru. Tako so v novih Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2028) proaktivne knjižnice postavljene v središče. Po SSKJ-ju proaktiven pomeni: ki deluje, ravna spodbudno 284 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktiven pristop; proaktivna metoda; proaktivno delovanje (Proaktiven, 2014). Proaktivna knjižnica prepoznava, ugotavlja in predvideva potrebe prebivalcev v lokalni skupnosti. Svoj program načrtuje v dialogu z lokalno skupnostjo in njenimi prebivalci glede na potrebe okolja in razpoložljive zmožnosti knjižnice (Brenčič idr., 2018). V nekaterih državah so knjižnice svoje cilje in naloge že prilagodile tako, da so okolju prijazne in se pridružile zelenemu gibanju. Oblikovane imajo predpise oziroma smernice, ki določajo, katere knjižnice se uvrščajo med zelene knjižnice. Izoblikovane imajo delovne skupine, ki knjižnice in javnost informirajo ter izobražujejo o ekologiji in metodah varčevanja. Prav tako se zavzemajo za projekte, ki spodbujajo preoblikovanje knjižnic v zelene. ZDA predstavlja primer dobre prakse države z že uveljavljenimi certifikati, predpisi in posledično tudi bolj razgibano mrežo zelenih knjižnic. Izmed evropskih držav je Hrvaška najbolj vidna predstavnica, ki je od začetka projekta »(O)krenimo na zeleno« do danes uspešno napredovala. Gostila je tudi prvo mednarodno konferenco o zelenih knjižnicah z naslovom »Let's Go Green.« 2 Opredelitev pojmov V literaturi o zelenih knjižnicah se najpogosteje pojavljata pojma zelen in traj-nosten. Za lažje oziroma boljše razumevanje obravnavanega področja bomo definirali tudi pojme zelene oziroma trajnostne knjižnice, trajnostni razvoj, zelena oziroma trajnostna politika. Pojem zelen (angl. green) lahko definiramo po Oxfordskem slovarju, kjer je opredeljen kot posvetiti se ali podpirati okoljevarstvo (Green, B. d.). V smiselni povezavi s pojmom zelen, v tem primeru, knjižnici ustreza definicija iz slovenskega Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Ta jo definira kot prostor ali stavba, kjer je urejeno in shranjeno knjižnično gradivo (Kanič, Leder, Ujčič, Vilar in Vodeb, 2009). Vendar združena v besedno zvezo zelene knjižnice, v Bibliotekarskem terminološkem slovarju nimata gesla. Najdemo pa ga v nekaterih tujih slovarjih. V primeru iz slovarja Dictionary of Library and Information Science (ODLIS) nas napotilo iz zelene knjižnice usmeri na definicijo trajnostna knjižnica. Pojma sta namreč pomensko sorodna in posledično pogosto uporabljena kot sinonima (Sustainable library, 2014). Zelene oziroma trajnostne knjižnice so po ODLIS definirane kot knjižnice, ki so zasnovane tako, da s svojim delovanjem zmanjšujejo negativni vpliv na naravno okolje in maksimizirajo kakovost okolja v zaprtih prostorih. To dosegajo s Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 285 Naja Kebe, Neža Podjavoršek skrbnim izborom lokacije, premišljeno izbiro ustreznih gradbenih materialov in uporabo naravnih materialov ter biorazgradljivih proizvodov, z varčevanjem virov (voda, energija, papir) in odgovornim recikliranjem ter ločevanjem odpadkov ipd. (Sustainable library, 2014). Knjižnice se morajo osredotočiti tudi na dogodke, dejavnosti in uporabniške storitve, saj s svojo ustrezno izbiro le-teh prikazujejo družbeno vlogo in odgovornost knjižnic kot vodilnih ustanov proti okoljski trajnosti. »Temeljno poslanstvo knjižnic, za uresničevanje katerega skrbijo občine in država, je, da postanejo središča za neomejeno dostopnost knjižničnega gradiva in vsakršnih informacij ter da prevzemajo aktivno vlogo pri razvijanju sodobne bralne kulture in infor-matizirane družbe. Temu se pridružuje tudi njihova socialno-razvojna funkcija v smislu izenačevanja izobraževalnih, informacijskih in drugih socialnih možnosti. Cilj kulturne politike in uresničevanja javnega interesa na tem področju je, da postaja dejavnost knjižnic vse bolj profesionalizirana, vzajemna, koordinirana in informatizirana.« (Knjižnična dejavnost, 2019) Trajnosten (angl. sustainable) je v Oxfordskem slovarju opredeljen kot zmožnost ohranjanja ekološkega ravnovesja in izogibanje izčrpavanju naravnih virov. Traj-nostne knjižnice so tiste, ki so usmerjene k trajnostnemu razvoju (Sustainable, B. d.). Trajnostni razvoj lahko razložimo s številnimi definicijami, ki se med seboj razlikujejo glede na področje (energetika, turizem, ekologija, gospodarstvo idr.). Največkrat uporabljena definicija je iz leta 1987, ko je bil trajnostni razvoj definiran v poročilu Brundtlandove komisije: Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe (Brundtland, 1987). Zelena politika je ideologija, usmerjena v ustvarjanje ekološko trajnostne družbe, tako da v ospredje postavlja varovanje okolja (Wall, 2010). Knjižnica lahko prevzame ideološko usmeritev in svoje storitve prilagodi - obogati z ekološkimi idejami ter da večji poudarek recikliranju in zmanjševanju vpliva na okolje. Čeprav sta pojma zelena in trajnostna knjižnica najpogosteje uporabljena v kombinaciji drug z drugim ali kot sinonima, nista popolnoma enaka. Zelena knjižnica se nanaša zgolj na uporabo ekoloških produktov (npr. recikliran papir, eko čistila ipd.) in storitev, ki zmanjšujejo vpliv na zdravje in okolje v primerjavi z drugimi podobnimi produkti in storitvami. Trajnostna knjižnica predstavlja širši pojem, saj zajema okoljski, družbeni in ekonomski vidik. Ne osredotoča se samo na uporabo okolju prijaznih produktov, temveč nakazuje, naj knjižnica oblikuje dolgoročnejše ekološko usmerjene cilje in vanje vključi tudi trajnostni razvoj. S 286 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu takšnim načrtnim trajnostnim razvojem bi se ustanove zavzemale za čim manjše izčrpavanje in obremenjevanje naravnih danosti, virov ter omogočanje njihovega obnavljanja (Trajnostni razvoj, 2016). 3 Začetki zelenih knjižnic Zavedanje, da imajo knjižnice in okoljevarstvo nekaj skupnega, sega že v 90 leta prejšnjega stoletja. Leta 1991 je revija The Wilson Library Bulletin posebno poglavje z naslovom Libraries and the environment (Knjižnice in okolje) namenila člankom na to tematiko. Med drugimi sta glede zelenih knjižnicah v osrednjem članku The green librarian avtorja James in Suzanne LeRue (1991) opisala, kako biti okoljsko zaveden doma in v knjižnici. Leta 1992 je v Ameriki začela izhajati tudi prva strokovna revija Green library journal: environmental topics in the information world (Antonelli, 2008), ki je bila namenjena promoviranju okoljske pismenosti. Že v prvi številki so bili objavljeni članki s praktičnimi ter informativnimi nasveti o tem, kako knjižnica postane bolj prijazna okolju. Gibanje pa je kljub temu večjo prepoznavnost doživelo šele po letu 2003 (Antonelli, 2008). V tem času je bilo zgrajenih veliko novih knjižnic po načelih zelenih knjižnic. Knjižnice so se namreč začele zavedati svojega vpliva na okolje. Širjenje gibanja zelenih knjižnic lahko namreč enačimo z vse večjo aktualnostjo okolje-varstva. Na gradnjo novih ali prenovo zgradb je vplival tudi razvoj novih trajno-stnih tehnologij in materialov, ki stavbam omogočajo cenovno ugodno trajnostno arhitekturno podobo. 4 Pogoji za zelene knjižnice Ekološka gradnja in ekološka zgradba nista edina kriterija, ki pogojujeta, da bi knjižnica postala zelena. Pomembno je tudi, da je energetsko in programsko ekološko usmerjena. Energetsko se izraža v recikliranju, varčevanju z energijo, vodo, izkoriščanju naravne svetlobe, uporabi ekoloških produktov (npr. ekološka čistila, mila, recikliran papir, toaletni papir ipd.), programsko pa v izvajanju dogodkov, izobraževanj, promocij in informiranju uporabnikov. Ključno je tudi, da knjižnice, ki želijo postati zelene knjižnice, svoje poslanstvo strateško usmerijo v zeleno politiko in k trajnostnemu razvoju. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 287 Naja Kebe, Neža Podjavoršek 4.1 Kontrolni seznam za zelene knjižnice Kontrolni seznam predstavlja pripomoček in vzpodbudo, kako 'pozeleniti' knjižnico. Glede na celosten pregled dejavnosti, knjižničarjem nudi izhodišča za vzpostavitev oziroma nadgradnjo zeleno in trajnostno usmerjenega delovanja knjižnice. Wernerjev nemško-angleški kontrolni seznam za zelene knjižnice je nastal z namenom zagotoviti upoštevanje vseh vidikov, tako načrtovanja, gradnje kot tudi knjižničnega poslovanja. Prispevek je objavljen v The green library / Die grüne Bibliothek (Hauke, Latimer in Werner, 2013) in prav tako prosto dostopen na spletu1 v 26 jezikih, med drugimi tudi v hrvaščini in srbščini, ne pa tudi v slovenščini. Sestavljen je iz dvanajstih točk, ki zajemajo različna področja. (1) Prva točka Načrtovanje projekta in finance se zavzema za gradnjo zelenih stavb in vključitev trajnostnih ciljev v projekt. (2) Druga točka so Razpisi, v katerih bi knjižnica oblikovala posebna merila za trajnostni razvoj (ekološki odtis, specifični okoljski cilji, celovit pogled na trajnost in preverjanje certifikatov). (3) Tretja točka je Izbira prave lokacije, ki vključuje tudi ekološka merila nepremičnine in okolice. (4) Izdelava konstrukcije in (5) strukture stavbe morata vključevati standarde, zadane za projekt (fasada, klimatizacija, gradbeni materiali, svetloba ipd.). (6) Pomembna je tudi Izbira notranje opreme, ki v prostoru ustvari 'zeleno' vzdušje. Zanemariti ne smemo niti (7) Zelene informacijsko-komunikacijske tehnologije niti (8) Uporabniških storitev - predvsem reprografskih (namesto tiskanja - skeniranje). (9) V deveti točki je opredeljen Knjižnični management. Vključitev in motivacija zaposlenih, recikliranje in ločeno zbiranje odpadkov, 'zeleno' čiščenje in digitalno arhiviranje je samo nekaj izmed ciljev. (10) Upoštevati je treba tudi Strateške cilje, saj spremljanje stroškov energije in nadzorovanje prihrankov ustvarja pregledno ozračje in vpliva na druge, da se pridružijo. (11) Marketing in promocija s (12) certifikati poskrbijo, da se vsa prizadevanja, ki so bila vložena v izgradnjo in upravljanje trajnostne stavbe, posredujejo javnosti. Pomembno je obveščanje o možnostih, da bi javne zgradbe na splošno postale bolj trajnostne (Hauke, Grunwald in Wilde, 2014). 1 Glej : https://www.ifla.org/publications/ifla-publications-series-161. 288 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu 5 Raznovrstne iniciative in certifikati kot sredstvo promocije in širjenja zelenih knjižnic Iniciative ali pobude pripomorejo k bolj standardiziranemu gibanju in ga podrobneje opredeljujejo. Namen pobud je spodbuditi institucije, da se pridružijo določenemu gibanju, obenem pa jih usmeriti ter jim omogočiti lažje doseganje zastavljenih ciljev. Medtem ko mednarodne in nacionalne iniciative delujejo po skupnem programu, lokalne na kreativen način v svoj program vključujejo zeleno politiko, prilagojeno potrebam svojega okolja. Pobude so načrtno oblikovane. Namenjene so informiranju, izobraževanju ter ozaveščanju ljudi. Prav tako pa omogočajo nadaljnji razvoj s spodbujanjem, financiranjem ter izdajanjem publikacij. Poleg same spodbude je namen iniciative zelenih knjižnic predvsem širjenje ideologije ekološko naravnanih knjižnic. Gibanje lahko promovirajo na različne načine. S podeljevanjem nagrad ali uveljavljenih certifikatov spodbujajo knjižnice k pridružitvi h gibanju. Z organiziranjem raznih projektov, konferenc in izobraževanj omogočajo tudi še ne zeleno usmerjenim knjižnicam, da se z njim spoznajo. Podpirajo ga z izvajanjem in oblikovanjem programov na tematiko okoljevarstva. Iniciative so tudi zadolžene za informiranje, ozaveščanje, izmenjavo izkušenj o uspešnih in neuspešnih praksah, s predstavljanjem tematike na konferencah, organiziranjem predavanj, izobraževanj ali delavnic. Knjižnicam, ki svojo politiko usmerijo v zeleno politiko, omogočajo svetovanje ter usmerjanje na zadani poti. S ponujeno pomočjo se knjižnice tudi lažje odločijo za transformacijo, saj na podlagi primerov dobrih praks in izkušene strokovne podpore lažje in hitreje adaptirajo svoje delovanje. Trajnostni razvoj je mogoče doseči in dokazati na različne načine. Za uradno dokazovanje zelenih knjižnic na svetu obstajajo številni certifikati s področja trajnostne arhitekture, kot npr.: Leadership in Energy and Environmental Design (LEED) v ZDA, podrobneje predstavljen v nadaljevanju, Building Research Establishment Environmental Assessment Method (BREEAM) idr. BREEAM velja za najstarejšo metodo ocenjevanja in potrjevanja trajnosti stavb na svetu. Prvič je bil objavljen leta 1990, danes pa ga uporabljajo v 82 državah po svetu. Je vodilna metoda ocenjevanja trajnosti za projekte načrtovanja, infrastrukture in zgradb. Priznava in odraža višjo kakovost v celotnem procesu, od nove gradnje do uporabe in/ali obnove. To dosega z ocenjevanjem treh vidikov: okoljskega, socialnega in ekonomskega. Stremi k spodbujanju stalnega izboljševanja učinkovitosti in inovativnosti ter povečanju vrednosti (BREEAM, 2019). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 289 Naja Kebe, Neža Podjavoršek Omenjeni certifikati, organizacije in metode v osnovi delujejo po istem principu. Skupni glavni cilj je spodbujati ter promovirati trajnostni razvoj, pri ocenjevanju trajnosti pa uporabljajo tri stopenjski vidik. 5.1 Mednarodne iniciative Mednarodne iniciative promovirajo gibanje v najširšem pomenu besede. Organizirajo projekte, izobraževanje, gostijo konference na mednarodni ravni, izdajajo publikacije ipd. Dejavnosti namenjajo knjižnicam ne glede na državo ali tip, kar pomeni, da mora njihovo delovanje temeljiti na globalni ravni. Pomemben vidik promocije ima izdajanje gradiva o zelenih knjižnicah v mednarodnem jeziku (angleščina), ki je razumljiv večini ljudi. Številne svetovne organizacije začenjajo prepoznavati pomen trajnostnega razvoja in ga posledično vključevati v svoje projekte. Prav tako je Mednarodna zveza bibliotekarskih združenj in ustanov (IFLA) oblikovala delovno skupino, posebej usmerjeno v zeleno gibanje na področju knjižnic. 5.1.1 Agenda za trajnostni razvoj Izredno pomemben mejnik na poti k trajnostnemu razvoju se je zgodil septembra 2015, ko je Organizacija Združenih narodov sprejela Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Veljati je začela 1. januarja 2016, med podpisnicami pa je tudi Slovenija. Pri svojem delovanju se nanjo sklicuje tudi IFLA. Agenda 2030 vsebinsko pokriva tri področja: ekonomsko, socialno in okoljsko, ki jih združuje znotraj sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja. Ti stremijo predvsem k odpravi revščine, spodbujanju trajnostne gospodarske rasti, zmanjševanju neenakosti ter ohranitvi okolja. Pomembno je, da so na skupni enotni poti k trajnostnemu razvoju aktivne tudi institucije, med drugimi knjižnice. Izmed sedemnajstih ciljev so za knjižnice pomembni: 3. Zdravje in počutje, 6. Čista voda in sanitarna ureditev, 7. Cenovna dostopnost in čista energija, 11. Trajnost mesta in skupnosti, 12. Odgovorna poraba in proizvodnja, 13. Podnebni ukrepi in 14. Življenje v vodi (Transforming our world, 2015). 5.1.2 Gibanje zelenih knjižnic Delovanje knjižnic v smeri doseganja ciljev trajnostnega razvoja se je oblikovalo v gibanje zelenih knjižnic (angl. green library movement). Gibanje zelenih knjižnic je vse-svetovno gibanje. Dotika se ekoloških trajnostnih stavb, ekološko 290 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu trajnostnih informacijskih virov ter ohranjanja virov in energije. Knjižnice spodbuja in usmerja k zelenemu in trajnostnemu razvoju, jih informira in na splošno promovira trajnost. Prav gibanje zelenih knjižnic spodbuja knjižnice k postavljanju zgleda lokalni skupnosti s svojim delovanjem. Knjižnica je pomemben deležnik družbenega napredka svoje skupnosti, saj deluje kot okoljski vodja, ki se zaveda in sprejema odgovornosti biti zgled drugim (Miller, 2010). Zelene knjižnice imajo več različnih možnosti ozaveščanja uporabnikov o zelenem trajnostnem razvoju. Dosežejo jih lahko aktivno ali pasivno. Aktivno kot okoljski informatorji, z organizacijo izobraževanj, delavnic, dogodkov ipd. na temo ohranjanja okolja, pasivno pa s svojim delovanjem in kreativnimi idejami, ki spodbujajo k bolj ozaveščenemu ravnanju do okolja in prevzemanju preprostih praks varovanja okolja (npr. ločevanje, ekonomična poraba papirja, vode, elektrike, uporaba okolju prijaznih produktov ipd.). Varčna uporaba elektrike in vode znižujeta stroške. K boljši kakovosti zraka pripomore uporaba neškodljivih ekoloških čistil, ki poleg zdravja povečujejo tudi produktivnost. S tem uporabnike izobražujejo z ekonomskega, zdravstvenega in okolj-skega vidika. Zmanjševanje vpliva na okolje lahko knjižnice dosežejo tudi z gradnjo nove stavbe ali obnovo obstoječe, po načelih zelene, trajnostne arhitekture, z vpeljevanjem zelenih praks in procesov, predvsem pa s promoviranjem zelene knjižnice med uporabniki in skupnostjo (The green library movement, 2011). 5.1.3 IFLA / ENSULIB in IFLA Green Library Award Znotraj IFLE, od leta 2009, deluje Posebna interesna skupina za okolje, trajnost in knjižnice (Environment, sustainability and libraries, ENSULIB). Ukvarja se z vlogo človeštva v podnebnih spremembah in pojmom trajnostnega razvoja, kot temeljnima vprašanjema družbe in posledično knjižnic (Quatab, 2018). Na temo zelenih knjižnic so izdali dve publikaciji. Prva, The green library / Die grüne Bibliothek, izdana leta 2013, je nastala v okviru projekta na Institut fur Bi-bliotheks- und Informationswissenschaft (IBI) na Univerzi Humboldt v Berlinu (Hauke, Latimer in Werner, 2013). V njej so zbrani prispevki strokovnjakov iz Amerike, Avstralije, Azije in Evrope kot tudi študentov na temo zmanjševanja ekološkega odtisa v knjižnicah, pa tudi o vsakdanjih procesih, družbeni vlogi in odgovornosti knjižnic kot vodje trajnostnega razvoja. Leta 2018 so izdali drugo publikacijo za naslovom Going green: implementing sustainable strategies in libraries around the world: buildings, management, programmes and services, v kateri na podlagi teoretičnih izhodišč Agende 2030 preučujejo družbeno vlogo Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 291 Naja Kebe, Neža Podjavoršek in odgovornost knjižnic kot promotorjev okoljske trajnosti (Hauke, Charney in Sahavirta, 2018). ENSULIB je leta 2016 začel vsakoletno podeljevati nagrado Green Library Award, s katero nagradijo najboljši prispevek za zeleno knjižnico, ki sporoča zavezanost knjižnice k trajnostnemu okolju, ustvarja zavedanje o družbeni odgovornosti knjižnic in vodilni vlogi knjižnic pri okoljskem izobraževanju. Prav tako mora knjižnica izkazovati podporo svetovnemu gibanju zelenih knjižnic, ki se ukvarja z okoljsko trajnostnimi zgradbami, okoljsko trajnostnimi informacijskimi viri ter programiranjem ohranjanja virov in energije. Vsako leto se prijavi približno 30 projektov z vsega sveta, med katerimi je tudi nekaj držav s tretjega sveta, npr. Indija, Gana, Kenija, Iran ipd., ki presenečajo s svojo iznajdljivostjo in ino-vativnostjo (Quatab, 2019a). 5.1.4 Nemška organizacija za trajnostne zgradbe V Nemčiji od leta 2007 naprej deluje organizacija za trajnostne zgradbe Deutsches Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen (DGNB e.V.). Organizacija se zavezuje k načrtnemu ustvarjanju okolja okoli sebe in za gradnjo trajnostnih zgradb v urbanih okoljih. Trajnostno gradnjo promovirajo tako v Nemčiji kot drugje po svetu, zaradi česar veljajo za vodilno evropsko mrežo na tem področju. Svoje cilje dosegajo z aktivnim delovanjem in izvajanjem projektov v smeri trajnostnega razvoja, preko certifikatov za trajnostne zgradbe. Nova znanja, potrebna za razumevanje trajnostnih zgradb posredujejo preko DGNB Academy. DGNB Navigator pa ponuja spletno platformo s seznamom številnih gradbenih izdelkov, vključno z vsemi ustreznimi informacijami o njihovih trajnostnih lastnostih. 5.2 Nacionalne iniciative Kot vodilno državo na področju zelenih knjižnic lahko izpostavimo Združene države Amerike (ZDA), kjer se je gibanje zelenih knjižnic tudi začelo. Tukaj so zelene knjižnice tudi najštevilčnejše ter tudi v javnosti že dobro prepoznane. V Evropi med nacionalnimi iniciativami izstopa predvsem Hrvaška. Tudi številne druge evropske države imajo primere dobrih praks na področju zelenih knjižnic, predvsem na lokalni ravni, vendar niso tako odmevne. V Avstraliji je aktivna ALIA, ki je oblikovala Sustainable libraries group. Skupina je bila prav tako ustanovljena z namenom informiranja o zelenih knjižnicah in spodbujanja trajnostnega razvoja. Spodbuja tudi profesionalni napredek ter ozavešča zaposlene v avstralskih knjižnicah o ekološki problematiki. 292 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu - Za načrtovanje zelenih knjižnic lahko odgovorni in arhitekti ključne informacije najdejo na spletni strani Designing libraries.2 Spletna stran je namenjena načrtovanju knjižnic, s specifičnim poglavjem o načrtovanju zelenih knjižnic. 5.2.1 Iniciative v ZDA in Kanadi Gibanje zelenih knjižnic se je od svojih začetkov do danes v Ameriki dobro razvilo. Številne knjižnice so že zgrajene po načelih trajnostne arhitekture in usmerjene v zeleno politiko. Najštevilčnejše so splošne knjižnice. Razširjenost in popularnost tovrstnih knjižnic lahko pripišemo dejstvu, da imajo na okoljevarstvenem področju oblikovane predpise in certifikate. Pomembno vlogo ima certifikat ne-profitne organizacije United States Green Building Council (USGBC), Leadership in Energy and Environmental Design (LEED). Nastal je leta 2000, z namenom standardizacije pogojev dodeljevanja naziva trajnostno zeleno usmerjena stavba. LEED je ocenjevalni sistem, ki knjižnice oziroma stavbe po točkovnem sistemu uvršča v različne kategorije doseganja trajnostnega razvoja. Glede na dosežene točke je možno pridobiti: 40 - 50 točk za pridobitev certifikata, 50 - 60 točk za srebrni certifikat, 60 - 80 točk za zlati certifikat, 80 točk ali več za platinasti certifikat. Točke je možno doseči v različnih kategorijah - od lokacije stavbe, varčevanja z vodo, elektriko, uporabljenih materialov do kakovosti zraka v prostoru. Bonus kategorijo imajo še za kreativnost in dizajn. Leta 2007 je bila ustanovljena tudi spletna stran Green libraries (2009),3 ki deluje kot vir informacij o zelenih knjižnicah in zeleni politiki. Vsebuje ažuren seznam zelenih knjižnic v ZDA in Kanadi ter za vsako knjižnico obrazložitev in stopnjo doseženega certifikata. Do sedaj je v Ameriki 38 zelenih knjižnic. Izmed vseh sta, do danes, samo knjižnici Council Tree Library v Fort Collinsu, Colorado ter Lake View Terrace Library v Kaliforniji dosegli platinasti certifikat. Štiri knjižnice so še v postopku certificiranja. V Kanadi pa je do sedaj zgolj ena knjižnica z LEED certifikatom. Aktualne novice o zelenih knjižnicah je možno spremljati na aktivnem blogu Going green@your library (2008).4 Ena izmed opaznejših ameriških iniciativ je Newyorška trajnostna iniciativa (New York Library's Sustainability Initiative). Kot soustvarjalci oblikujejo strategije, ki knjižnicam zagotavljajo nemoteno delovanje, sredstva in ohranjanje 2 Glej: http://www.designinglibraries.org.uk/index.asp/. 3 Glej: http://www.greenlibraries.org/. 4 Glej: https://greeningyourlibrary.wordpress.com/. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 293 Naja Kebe, Neža Podjavoršek vrednosti lokalni skupnosti. Začetki segajo v leto 2014, ko je bila izdana resolucija o pomembnosti trajnostnih knjižnic. Prepoznana je bila namreč potreba po proaktivnemu načrtovanju za prihodnost. Za potrebe oblikovanja strategije je bilo najprej treba definirati, kakšno je trajnostno mišljenje, kakšne naj bi bile trajnostne knjižnice ter kako to doseči. Ustanovljena je bila delovna skupina, ki je oblikovala skupni cilj, da postanejo knjižnice opaznejše in uspešne ter oblikovala temeljne vrednote, ki so: dostop, demokracija, izobraževanje in pismenost, skupnost, intelektualna svoboda, upravljanje, prilagodljivost. Za doseganje trajnosti knjižnice stremijo h konceptu trojnega izida (angl. triple bottom line), kar pomeni, da morajo delovati okolju prijazno, gospodarsko izvedljivo in socialno pravično (Sustainable, resilient, regenerative, 2019). 5.2.2 Hrvaška Društvo bibliotekarjev Istra je leta 2011 na Hrvaškem začelo s projektom Zelena knjižnica. V projekt so se prvo leto vključile splošne knjižnice Pazin, Pula, Umag, Novigrad, Labin, Poreč, Buzet, Rovinj in Univerzitetna knjižnica Juraj Dobril Pula, skupaj z drugimi lokalnimi organizacijami in institucijami. Cilj projekta je izobraževati ljudi, širiti zavedanje o trajnostni družbi in potrebi po zaščiti narave s pomočjo spletne strani Zelena knjižnica, dokumentiranjem projektov, predavanji, javnimi razpravami in promoviranjem knjig z ekološko vsebino (Kraljevič in Lukačič, 2015). Projekt Zelena knjižnica je doživel veliko medijsko pozornost, omenjen je bil v številnih hrvaških glasilih in časnikih. Leta 2013 se je razširil še v številne druge knjižnice po Hrvaški. Na 39. skupščini Hrvaške bibliotekarske zveze (HDK) v Splitu je bila leta 2014 ustanovljena Delovna skupina za zelene knjižnice, ki deluje pod Sekcijo za upravljanje in tehnologijo. Zavzemajo se za razširitev knjižnične mreže potencialno vključenih knjižnic v projekt Zelena knjižnica. Leta 2015 so vsem hrvaškim knjižnicam poslali informativno anketo o zainteresiranosti k vključitvi v projekt. Prav tako so organizirali predavanja o delovanju projekta in si tako ustvarili mrežo zainteresiranih knjižnic. Istega leta so se na letnem kongresu IFLA v Cape Townu predstavili s prispevkom Project green library in Croatia (Kraljevič in Lukačič, 2015). Delovna skupina je junija 2015 pričela z akcijo Pokrenimo zelene knjižnice, s katero je želela motivirati knjižnice, da bi tudi same začele organizirati samostojne dogodke (Hrvatsko knjižničarsko društvo, 2019). Akcija se je leto kasneje razširila na nacionalni nivo. Projekt Zelene knjižnice podpirajo Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške ter občini Pula in Rovinj (Zelena knjižnica, 2012). 294 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu Hrvaška nacionalna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu (NSK) je pričela s projektom Zelena knjižnica za zelenu Hrvatsku leta 2016. Uporabnike je začela izobraževati in ozaveščati o ekologiji in varstvu okolja. Že leta 2012 je v sodelovanju s Programom Združenih narodov za razvoj (UNDP) odprla svojo zeleno energetsko efektivno knjižnico - ZeeK (Nacionalna i sveučilišna ..., 2016). Zelena knjižnica energetske efektivnosti je prostor oziroma del knjižnice, ki na enem mestu združuje vse trenutno aktualne strokovne publikacije in članke, objavljene v sklopu projekta. Namen postavitve zelenih energetsko efektivnih knjižnic je omogočiti strokovnjakom, akademikom, študentom in drugim uporabnikom dostop do literature. Preprost dostop do strokovnih publikacij spodbuja uporabnike k njihovi uporabi ter odgovornemu ravnanju z energijo, z energetsko učinkovitimi ukrepi in obnovljivimi viri energije (Poticanje energetske ., 2019). V okviru projekta Zelena knjižnica za zelenu Hrvatsku se je v prostorih NSK leta 2017 odvijal Zeleni festival pod sloganom (O)krenimo na zeleno. Organizirala sta ga HDK in Delovna skupina za zelene knjižnice (Zeleni festival, 2017). Uporabnikom in širši javnosti želijo približati probleme onesnaževanja okolja ter predstaviti možne rešitve. V sklopu festivala so potekala predavanja in projekcije dokumentarcev ter virtualnih razstav, na stojnicah pa so bili predstavljajo izdelki, storitve in programi (Okrenimo na zeleno, 2019). NSK je 8.-10. novembra 2018 v soorganizaciji Delovne skupine za zelene knjižnice organizirala 1. mednarodno konferenco o zelenih knjižnicah Let's Go Green. Konferenco so organizirali z namenom spodbuditi komunikacijo med knjižnicami, predstaviti primere dobrih praks, vzpodbuditi in krepiti ozaveščenost o ohranjanju okolja ter trajnostnem razvoju. Prav tako želijo okrepiti obstoječe sodelovanje med institucijami, ki si delijo isto interesno področje. Konferenco je podprla IFLA, Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške in Ministrstvo za znanost Republike Hrvaške (Let's Go Green, 2018). 6 Zelena Slovenija Slovenija velja za eno izmed bolj zelenih držav na svetu. Po mednarodnih standardih trajnostnega turizma za države, nizozemske fundacije Green Destinations (Zelene destinacije), je Slovenija leta 2017 postala prva država na svetu z nazivom zelena destinacija. Nizozemska fundacija je ena izmed treh organizacij, ki podeljujejo nazive trajnostnih turističnih destinacij. Njihove dosežke ocenjuje s sto kriteriji, ki temeljijo na standardih Mednarodnega odbora za trajnostni turizem (GSTC) in kriterijih sistema ETIS (angl. European Tourism Indicators System) evropske komisije. Za pridobitev naziva zelene destinacije je ključnih 15 kriterijev Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 295 Naja Kebe, Neža Podjavoršek in zbranih 85 odstotkov vseh točk. Država mora imeti tudi koordinatorja, strategijo, skrbeti za zaščito narave, ločeno zbiranje odpadkov, ohranjanje kulturne dediščine ipd. Ocena trajnosti Slovenije je prva celovita ocena trajnosti države po mednarodnih merilih trajnosti. Naša država, ki je v projektu sodelovala kot pilotna, je dosegla 96 odstotkov vseh točk. Slovenska prestolnica pa je leta 2016 postala zelena prestolnica Evrope (Videmšek Prijatelj, 2016). V Sloveniji deluje kar nekaj projektov, ki so usmerjeni v trajnostni razvoj. Najbolj opazen projekt lahko zasledimo predvsem v turizmu, kjer se dobro zavedajo prednosti svoje zelene dežele. Slovenija se je k razvoju trajnostnega turizma zavezala s Strategijo razvoja turizma 2012-2016. Pod krovno znamko Slovenia Green za razvoj zelenega in trajnostnega turizma deluje Zelena shema slovenskega turizma, ustanovljena leta 2015, pri promociji pa že dobro uveljavljena blagovna znamka I feel Slovenia. Ta je namenjena predstavitvi Slovenije tako v turizmu kot na gospodarskem, kulturnem, športnem, znanstvenem in političnem področju. Glavni cilj znamke je, da Slovenija postane trajnostna država, ki bo zgled kakovosti življenja (I feel Slovenia, 2019). Znamko aktivno predstavljajo na sejmih, dogodkih po Sloveniji in po svetu. Največ poudarka posvečajo promociji zelene Slovenije. Znamka naj bi pripomogla tudi k boljši prepoznavnosti in izboljšanju podobe države, njenih organizacij, izdelkov in storitev. 6.1 Zeleno omrežje Slovenije V povezavi s trajnostnim razvojem zasledimo tudi projekt Zeleno omrežje Slovenije, ki deluje v okviru programa Zelena Slovenija. V projekt so vključena podjetja (npr. A1 Slovenija, BTC, Dana, Dars, Tuš idr.), lokalne skupnosti (15 občin ter skupnost občin Slovenije), izobraževalne institucije (šole, vrtci idr.), inštituti, uradi in drugi pravni subjekti, ki se zavedajo pomena trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Vključenim v projekt nudi možnost povezovanja in medsebojne komunikacije o okoljskih in trajnostnih projektih, rešitvah, inovacijah in dosežkih. Ponuja pregled zelenih storitev ter zelenih izdelkov, ki jih ponujajo člani. Nudijo tudi možnost brezplačnega dostopa do aktualnih strokovnih vsebin. Izdajajo edino specializirano revijo za trajnostni razvoj v Sloveniji, EOL (Embala-ža-Okolje-Logistika) (Zeleno omrežje Slovenije, 2019a). Znotraj zelenega omrežja deluje strokovno posvetovalno telo s področja traj-nostnega razvoja - Akademija Zelena Slovenija. Njeno poslanstvo je združevanje strokovnih znanj in izkušenj s specializiranih področij trajnostnega razvoja, oblikovanje strateških izhodišč v odnosu z odgovornimi v državi ter podajanje 296 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu predlogov za sistemske rešitve na nacionalni ravni. V okviru akademije delujejo strokovni odbori. Namen odborov je spremljanje teme s svojih področjih, v primeru potrebnih izboljšav, definiranje ter oblikovanje predlogov. 6.1.1 Zeleno omrežje Slovenije in knjižnice Uspeh slovenskih projektov, ki so usmerjeni v trajnostni razvoj, knjižnice dodatno spodbudi. V projekt so glede na podatke iz spletne strani O Zelenem omrežju (Zeleno omrežje Slovenije, 2019b) vključene tudi knjižnice - 2 visokošolski in 12 splošnih. Po informacijah Tanje Pangerl, vodje Zelenega omrežja, so se knjižnice vključile v projekt predvsem zaradi prejemanja specializirane revije EOL. Zasledile so namreč povpraševanja po specifični tematiki in posledično želele svojim uporabnikom omogočiti dostop do tovrstnih informacij. Drugih aktivnosti zaenkrat preko Zelenega omrežja ne izvajajo. Z aktivnim sodelovanjem v Zelenem omrežju Slovenije bi knjižnice lahko pridobile veliko koristnih informacij, izmenjevale uspešne prakse in poiskale rešitve za svoje probleme pri drugih organizacijah, vključenih v omrežje. Izpostavitev problema, ki ga je v novicah Zelenega omrežja Slovenije predstavila Dijana Grguric Vidic (2019), lahko že z objavo vodi k iskanju rešitve. Objava obravnava ravnanje z odpisanim gradivom, ki se pogosto pojavlja v knjižnicah. Problem predstavlja izločanje manj pogostih neknjižnih virov: diapozitivov, filmskih trakov v plastičnih škatlicah, filmskih kolutov v kovinskih škatlah, avdio in video kaset. Na splošno gre za gradivo, ki je zastarelo in vsebuje veliko plastičnih materialov, vendar ga še zmeraj hrani marsikatera knjižnica. Zaenkrat problem rešujejo s ponujanjem gradiva kot dar različnim ustanovam (šolam, vrtcem idr.), preostalo pa pošljejo v mehansko in biološko predelavo oziroma v termično izrabo. Ob tem pa se pojavlja vprašanje ali je to resnično najboljša rešitev za zmanjševanje odpadkov in varovanje okolja. Zeleno omrežje ponuja dobro izhodišče za reševanje podobnih problemov. Poleg same možnosti izpostavitve problematik, ponuja možnost komunikacije in sodelovanja med različnimi ustanovami, ki so članice omrežja. Sodelovanje ponuja možnost iskanja rešitev in izmenjave predlogov, možnih rešitev. Uspešna sodelovanja spodbujajo nadaljnja sodelovanja tudi med drugimi člani. Glede na osamljenost izpostavljenega problema lahko predvidevamo, da je v knjižnicah še mnogo drugih podobnih primerov, ki bi jih bilo potrebno/vredno izpostaviti. Prepoznavanje teh problemov in iskanje rešitev bi izboljšalo trajnostni razvoj knjižnic ter omogočilo nova sodelovanja med ustanovami. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 297 Naja Kebe, Neža Podjavoršek 6.2 slovenski zeleni knjižnici V Sloveniji sta trenutno dve zeleni knjižnici - Knjižnica Šentvid, enota Mestne knjižnice Ljubljana in Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Obe knjižnici sta svoja primera dobre prakse predstavili na 1. mednarodni konferenci o zelenih knjižnicah v Zagrebu. Izpostavimo lahko, da sta obe knjižnici splošni, a med seboj precej različni. Ena se nahaja v urbanem okolju Ljubljane, medtem ko je druga, ormoška mestna knjižnica, obdana z ruralnim okoljem. Obe se nahajata v trajnostno prenovljenih zgradbah, vendar se je ormoška knjižnica vanjo preselila iz druge lokacije, šentviška pa je ostala na isti. Prav tako so se na različne načine lotili vključevanja zelene politike v delovanje knjižnice - eni so se problema lotili sami, drugi so se povezali z izkušenim knjižničarji iz sosednje Hrvaške. 6.2.1 Knjižnica Šentvid, enota Mestne knjižnice Ljubljana Knjižnico Šentvid, enoto Mestne knjižnice Ljubljana, so leta 2014 prenovili z idejno zasnovo Živimo v soglasju z naravo, Knjižnica Šentvid - zelena knjižnica. Glavno vodilo pri prenovi je bila usmerjenost v zeleno knjižnico (Ferlič, 2014). 1. Notranja oprema Knjižne police, mize in stoli so izdelani iz ekoloških in okolju prijaznih materialov (lesa in kovine), tla pa iz kavčuka. Rjave talne obloge simbolizirajo deblo, veje in korenine drevesa ter uporabnike vodijo do oddelka za odrasle, medtem ko zelene talne obloge kot simbol zelenih listov, vodijo do mladinskega in otroškega oddelka. 2. Energetski ukrepi Knjižnica je energetsko varčna - varčujejo z vodo, papirjem in uporabljajo varčne LED svetilke z nastavljivo močjo. Prav tako ločujejo odpadke in čistijo z ekološkimi čistili. 3. Posebne zbirke Za uporabnike so v knjižnici oblikovali posebno knjižno zbirko s področja ekologije - posebej za otroke in posebej za odrasle (Fašalek, 2019). 4. Dejavnosti in prireditve Poleg izbora materialov in barv, arhitektura upošteva poslanstvo in mnogotere dejavnosti knjižnice, kot so: posredovanje bistvenih informacij o okoljskem ozaveščanju Šentvidčanov, svetovanje, pripravo razstav in delavnic na temo okolja, organizacijo zelenih sejmov ipd. Za te namene se oblikujejo odprti večnamenski prostori, ki so se sposobni sproti prilagajati različnim dogodkom knjižnice (Ferlič, 2014). V knjižnici vsak tretji teden v posebno izbranih mesecih (februar, marec, april, oktober in november) organizirajo Eko teden. 298 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu Leta 2019 se je Knjižnica Šentvid uvrstila med pet najboljših (poleg Madžarske, Irske, francoskega Reuniona ter zmagovalke Kolumbije) projektov Green Library Award 2019, izmed 34 prijavljenih projektov. V obrazložitvi uvrstitve so navedli, da knjižnica z upravljanjem okolja in socialno vključenostjo pokriva vse elemente zelenih knjižnic (dejavnost in stavba). Izpostavili so široko paleto rednih projektov, ki celotni skupnosti predstavi in pomaga razumeti pomen ohranjanja naravnih virov ter spoštovanja naravnega okolja. Eden izmed recenzentov je dejal, da ga je navdušila njihova povezanost z lokalno skupnostjo pri razvoju okoljskega programa za uporabnike vseh starosti in da osebje pri svojem delu in vzdrževanju / čiščenju stavbe sledi zelenim praksam (Quatab, 2019b). 6.2.2 Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Knjižnica se je leta 2015 preselila v nove prostore, ki so projektirani in energetsko prenovljeni tako, da čim manj neugodno vplivajo na zunanje okolje. Potencial večjih zelenih površin, ki pripadajo stavbi, so vključili v poslanstvo knjižnice. Uredili so zeliščne gredice, iz katerih pobirajo zelišča in iz njih pripravljajo zeliščne mešanice oziroma čaje, ki jih uporabljajo kot promocijska darila. Knjižničarji so se za projekt imeli priložnost izobraževati preko programa Erasmus+. Vzpostavili so tudi stike z Društvom bibliotekara Istre, se udeležili Zelenega festivala (O)krenimo na zeleno v Nacionalni i sveučilišni knjižnici v Zagrebu ter izvedli izobraževalni obisk na delovnem mestu v Gradski knjižnici Juraj Šižgorič Šibe-nik. Leta 2018 so se pridružili vse hrvaškemu projektu Zelena knjižnica in širijo idejo tudi po Sloveniji. Program Zelene knjižnice izvajajo pod sloganom: Modro o zelenem! (Knjižnica Franca ..., 2019) Zeleni program so načrtno začeli izvajati leta 2016. Uporabnikom ponujajo storitve na teme, povezane z zdravjem, dobrim počutjem, sodobnejšimi trendi vrtnarjenja, naravnimi pristopi in samooskrbo. Organizirajo t. i. Četrtkove zeliščarske popoldneve v mesecu juliju in avgustu, ki so usmerjeni k ozaveščanju in informiranju prebivalstva, razvoju kritičnega mišljenja o raznih ekoloških temah, pridobivanju veščin in znanja, s pomočjo katerega lahko izboljšamo svoje življenje in ob tem populariziramo strokovno literaturo (Knjižnica Franca ..., 2019). 6.3 Zeleno usmerjene splošne knjižnice Kljub temu, da splošno gledano Slovenija velja za dobro okoljevarstveno ozaveščeno državo, v knjižnicah načrtnega, strateškega usmerjanja v zeleno politiko pretežno ni moč opaziti. Večina knjižnic je v svojih programih osredotočena predvsem na bralno pismenost svojih uporabnikov, knjižnico kot prostor Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 299 Naja Kebe, Neža Podjavoršek vseživljenjskega učenja, uporabnike s posebnimi potrebami ipd. Njihovi cilji, temeljne naloge in dejavnosti so zapisane v programu dela, poslovnem poročilu in strateškem načrtu. Zato je ključnega pomena, da se za razvoj in vzpostavitev mreže zelenih knjižnic v Sloveniji knjižnice zavedajo pomembnosti trajnostnega razvoja in ekološke naravnanosti ter to tudi vključijo v svoje strateške načrte. S pregledom na spletu javno objavljenih programov dela, poslovnih poročil in/ ali strateških načrtov 58 slovenskih splošnih knjižnic smo ugotavljali prisotnost zelene usmeritve slovenskih splošnih knjižnic. Za kriterij smo uporabili zgoraj omenjeni Wernerjev kontrolni seznam. Ugotovili smo, da 7 splošnih knjižnic (12 %) na svoji spletni strani nima objavljenih tovrstnih dokumentov. Glede na točke Wernerjevega kontrolnega seznama, 36 splošnih knjižnic (62 %) v objavljenih dokumentih nima elementov, ki bi nakazovali na zeleno ali trajnostno naravnano knjižnico. K temu, glede na objavljene dokumente, stremi le 16 splošnih knjižnic (28 %). Izmed elementov se pojavljajo le (3) lokacija, (8) uporabniške storitve, (9) management (recikliranje) in (10) spremljanje stroškov porabe energije. Pri lokaciji so omenili, da je ob knjižnici večje dvorišče in zelenica, da imajo vrt ter izrazili prizadevanje za konkretno ureditev okolice. Izmed uporabniških storitev, ki je najpogostejši element, so najpogostejša predavanja na temo ekologije, zdrave prehrane, vrtnarjenja. Izpostavljeni so tudi projekti kot so Knjigobežnica, Igračobežnica in Knjižnica semen. Dve splošni knjižnici sta eksplicitno zapisali, da ločujejo odpadke. Drugi najpogostejši element je spremljanje stroškov porabe energije. Knjižnice se večinoma trudijo zmanjšati porabo energije z zamenjavo razsvetljave z LED svetili. Ena izmed knjižnic je omenila tudi energetsko sanacijo, v kateri so izvedli toplotno izolacijo ter okna in vrata zamenjali za toplotno neprevodna. Izraženo je bilo tudi zanimanje za postavitev sončnih celic na prizidek knjižnice, kot ideja za ekonomično pridobivanje energije. V enem primeru je bila prepoznana potreba po energetski obnovi. Zavedamo se, da četudi ekološko/trajnostno usmerjena dejavnost, storitev ni napisana na papirju, še ne pomeni, da se ne izvaja. Marsikatera knjižnica že brez samega javnega razglašanja uporablja biorazgradljive ter okolju prijazne izdelke, kot so recikliran papir, eko-čistila ipd. Pri novogradnjah ali prenavljanju se prav tako opazi uporaba okolju prijaznejših materialov ter prostorska zasno-vanost, tako da izkorišča naravne vire svetlobe ter tako posledično zmanjšuje porabo elektrike. S širjenjem informacij o tematiki, predvsem pa o metodah ter praksah zelenih knjižnic, bo sam prehod knjižnice na zeleno olajšan. Prav zato je pomembna promocija zelenega gibanja, saj se bo lahko le tako mreža zelenih knjižnic uspešno oblikovala in širila. 300 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu 7 Možnosti nadaljnjega razvoja zelenih knjižnic v sloveniji Lahko rečemo, da je Slovenija ena izmed bolj zelenih držav. Tudi glede okolje-varstva smo Slovenci dobro ozaveščeni. Kako pa se to kaže v knjižnicah? Glede na dokumente, objavljene na spletnih straneh slovenskih splošnih knjižnic, bi lahko rekli, da knjižnice ne dajo dovolj poudarka na zeleno usmerjeno delovanje. Zavedamo se, da četudi ekološko/trajnostno usmerjenih dejavnosti niso zabeležili v poročilu ali programu, je možnost, da jih knjižnica izvaja. Pri tem bi želeli poudariti pomembnost promocije in izvajanja tovrstnih dejavnosti, saj se s tem ne samo izobražuje uporabnike vseh ciljnih skupin, temveč tudi informira širšo javnost o pomembnosti varovanja okolja za prihodnje generacije. Že zavedanje javnosti bi spodbudilo knjižnice k trajnostnemu razvoju. Dober začetek za gibanje zelenih knjižnic v slovenskem prostoru bi bil oblikovanje skupnih smernic in nacionalne strategije za javne ustanove, ki bi služili kot usmeritve in spodbuda. Prav proaktivne knjižnice bi s svojim poslanstvom izobraževanja vseh generacij in predvsem poznavanja potreb lokalne skupnosti lahko veliko pripomogle k ozaveščanju o trajnostnem razvoju. Tudi z aktivnim zagovorništvom bi trajnostni razvoj dosegel večjo prepoznavnost širše javnosti, kar bi posledično vplivalo na številčnejše odločanje knjižnic za zeleno politiko. V Sloveniji bi naloge ozaveščanja, informiranja in poimenovanja v zelene knjižnice morala opravljati določena delovna skupina. Kot primer dobre prakse lahko vzamemo sosednjo Hrvaško, ki je k aktivnemu sodelovanju v nacionalni iniciativi privabila številne knjižnice. Delovna skupina bi bila odgovorna za izobraževanje in informiranje javnosti o zeleni in trajnostni politiki. Ciljna publika pa ne bi bili samo slovenski knjižničarji in knjižničarke, ampak tudi odgovorni za financiranje. Prav oni morajo spoznati svojo vlogo zagovornikov knjižnic, saj so pomembni dejavniki na poti do zelenih knjižnic - knjižnicam namreč omogočajo potrebna sredstva za uresničitev vidikov trajnostnega razvoja. Oblikovati bi bilo treba tudi standarde oziroma priporočila za delovanje po zelenih trajnostnih načelih, po katerih bi se knjižnice lahko orientirale, in prevesti Wernerjev kontrolni seznam ter ga objaviti na spletni strani IFLE. Za oblikovanje standardov pa je najprej potrebno definirati osnovna pojma zelena knjižnica in trajnostna knjižnica tudi v slovenskem Bibliotekarskem terminološkem slovarju. Standardi oziroma predpisi bi morali vsebovati tako usmeritve o zelenih zgradbah, zelenih tehnologijah kot tudi priporočila o zelenih dejavnostih, ki bi jih knjižnice lahko uporabljale pri izobraževanju svojih uporabnikov in izvajanju storitev. Oblikovanje splošno sprejetih standardov spodbuja knjižnice k doseganju Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 301 Naja Kebe, Neža Podjavoršek zastavljenih ciljev in preoblikovanju svoje politike v zeleno. Z oblikovanimi standardi, postavljenimi smernicami in priporočili, bi se marsikatera knjižnica odločila za zeleno politiko, vodstvu pa bi bilo ob pomoči omenjenih dokumentov lažje voditi knjižnico na poti k trajnostnemu razvoju. Zavedati pa se moramo, da trajnostni pristop ni cilj delovanja, temveč pot, po kateri pridemo do želenega cilja. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih 7 novih osrednjih knjižnic, prenovljenih pa 12, izmed katerih sta 2 postali zeleni knjižnici. V nadaljnjih raziskavah bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj se za to ni odločilo več knjižnic in kako bi to spremenili. Kljub večji relevantnosti okoljske problematike tudi na področju knjižničarstva, aktivno vključevanje le-te v programske zasnove sodobnih knjižnic ni samoumevno. Navedeni viri Antonelli, M. (2008). The green library movement: an overview of green library literature and actions from 1979 to the future of green libraries. Electronic green journal, 1(27). BREEAM [spletna stran]. (2019). Watford: BRE Watford. Pridobljeno 11. 3. 2019 s spletne strani: https://www.breeam.com/ Brenčič, P., Fras Popovic, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G. in Zdravje, A. (2018). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2028). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_ kulturno_dediscino/Knjiznicna_dejavnost/2017/NSKD_PRIP0R0CILA_splosne_knjizni-ce_2017.pdf Brundtland, G. (1987). Our common future - call for action. Environmental conservation, 14(4), 291-294. doi:10.1017/S0376892900016805 Designing libraries [spletna stran]. (2012). Pridobljeno 22. 8. 2019 s spletne strani: http:// www.designinglibraries.org.uk/index.asp/ Fašalek, H. (2019, 18. april). Zelena knjižnica Šentvid: na ekoteden po okoljsko znanje. Dnevnik, 69, str. 10. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: https://www.dnevnik. si/1042883597/lokalno/ljubljana/zelena-knjiznica-sentvid-na-ekoteden-po-okoljsko-zna- Ferlič, B. (2014, 22. april). Knjižnica Šentvid po več mesecih odpira vrata. Delo, 56, str. 11. Going green@your library: environmentally friendly practices for libraries and beyond! [spletna stran]. (2008). Pridobljeno 27. 2. 2019 s spletne strani: https://greeningyourlibra-ry.wordpress.com Green [spletna stran]. (B. d.). V Oxford English Dictionary. Oxford: Lexico. Pridobljeno 27. 2. 2019 s spletne strani: https://en.oxforddictionaries.com/definition/green 302 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu Green libraries: a website for information about green and sustainable libraries [spletna stran]. (2009). Pridobljeno 27. 2. 2019 s spletne strani: http://www.greenlibraries.org/ The green library movement. (2011, 13. februar). B. k.: Greening Libraries. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: https://greenlibraryresources.wordpress.com/2011/02/13/gre-enlibraries/ Grgurič Vidic, D. (2019, 27. marec). Izločanje knjižničnega gradiva - izziv za knjižničarje in komunalce [spletna stran]. Celje: Fit media. Pridobljeno 28. 4. 2019 s spletne strani: https:// www.zelenoomrezje.si/novice/izlocanje-knjiznicnega-gradiva-izziv-za-knjiznicarje-in-ko-munalce.html Hauke, P., Charney, M. in Sahavirta, H. (ur.). (2018). Going green: implementing sustainable strategies in libraries around the world: buildings, management, programmes and services. Berlin: De Gruyter Saur. Hauke, P., Grunwald, M. in Wilde, A. (2014). Green libraries coming up! National and international initiatives fostering environmental sustainable libraries and library services. V Library (r)evolution: promoting sustainable information practices: BOBCATSSS proceedings and abstracts (str. 65-72). Pridobljeno 8. 7. 2019 s spletne strani: https://proceedings.bob-catsss2014.hb.se/article/view/316/414 Hauke, P., Latimer, K. in Werner, K. U. (ur.). (2013). The green library: the challenge of environmental sustainability / Die grüne Bibliothek: Ökologische Nachhaltigkeit in der Praxis. Berlin: De Gruyter Saur. Hrvatsko knjižničarsko društvo. (2019). Working group for green libraries [spletna stran]. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http:// www.hkdrustvo.hr/en/strucna_tijela/50/uvod/ I feel Slovenia [spletno mesto]. (2019). Ljubljana: Ural Prodaja. Pridobljeno 18. 3. 2019 s spletne strani: http://ifeelslovenia.org/ Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar [monografija]. Knjižnica, 53(3-4). Pridobljeno 1. 5. 2019 s spletne strani: https:// knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/issue/view/554 Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. (2019). Zelena knjižnica [spletna stran]. Ormož: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http://orm. sik.si/pages/napovednik/projekti/zelena-knjiznica.php Knjižnična dejavnost [spletna stran]. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo RS. Pridobljeno 3. 7. 2019 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_ za_kulturno_dediscino/knjiznicna_dejavnost/ Kraljevič, I. in Lukačič, P. (2015). Project Green library in Croatia [prispevek predstavljen na IFLA world library and information congress, 15-21 avgust 2015, Cape Town]. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http://library.ifla.org/1208/1/095-kraljevic-en.doc.pdf LeRue, J. in LeRue. S. (1991). The green librarian. Wilson library bulletin, 65(6), 27-33. Let's go green!: the first international green libraries conference [spletno mesto]. (2018). Zagreb: National and University Library in Zagreb. Pridobljeno 27. 2. 2019 s spletne strani: http://letsgogreen.nsk.hr/ Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 303 Naja Kebe, Neža Podjavoršek Miller, K. (2010). Public libraries going green. Chicago: American Library Association. Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu predstavila projekt »Zelena knjižnica za zelenu Hrvatsku« [spletna stran]. (2016, 6. maj). Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http://www.nsk.hr/nacionalna-sveucilisna--knjiznica-zagrebu-predstavila-projekt-zelena-knjiznica-zelenu-hrvatsku/ Okrenimo na zeleno [spletna stran]. (2019). Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http://www.nsk.hr/wp-content/uplo-ads/2017/09/Vi%C5%A1e-pojedinosti-o-Zelenom-festivalu..pdf Poticanje energetske efikasnosti u Hrvatskoj [spletna stran]. (2019). Zagreb: Program Ujedi-njenih naroda za razvoj (UNDP). Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http://www.enu. fzoeu.hr/info-edu/zelena-ee-knjiznica Proaktiven. (2014). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 27. 2. 2019 s spletne strani: https://fran.si/is kanje?All=proaktiven&IsAdvanced=True Quatab, S. (2018). About the environment, sustainability and libraries special interest group [spletna stran]. Haag: IFLA. Pridobljeno 18. 3. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/ FR/about-environmental-sustainability-and-libraries Quatab, S. (2019a). IFLA green library award [spletna stran]. Haag: IFLA. Pridobljeno 18. 3. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/node/10159 Quatab, S. (2019b, 11. junij). IFLA green library award 2019 winners announced [spletna stran]. Haag: IFLA. Pridobljeno 3. 7. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/node/92213 Sustainable [spletna stran]. (B. d.). V Oxford English Dictionary. Oxford: Lexico. Pridobljeno 27. 2. 2019 s spletne strani: https://en.oxforddictionaries.com./definition/sustainable Sustainable library. (2014). V Online dictionary of library and information science (ODLIS). Santa Barbara: ABC-CLIO. Pridobljeno 27. 2. 2019 s spletne strani: https://www.abc-clio. com/ODLIS / odlis_s.aspx Sustainable, resilient, regenerative: a strategy for the future of New York's libraries [spletna stran]. (2019). Guilderland: New York Library Association. Pridobljeno 11. 3. 2019 s spletne strani: https://www.nyla.org/max/4DCGI/cms/review.html?Action=CMS_ Document&DocID=1771&MenuKey=SI Trajnostni razvoj. (2016). V Urbanistični terminološki slovar. Ljubljana: Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Pridobljeno 27. 2. 2019 s spletne strani: https://isjfr.zrc-sazu. si/sl/terminologisce/slovarji/urbanisticni/iskalnik?iztocnica=tr%C3%A1jnostni%20 razv%C3%B2j#v Transforming our world: the 2030 agenda for sustainable development. (2015). New York: Organizacija združenih narodov. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: https://sustain-abledevelopment.un.org/content/documents/21252030%20Agenda%20for%20Sustaina-ble%20Development%20web.pdf Videmšek Prijatelj, M. (2016, 27. september). Naša država prva zelena destinacija na svetu. Delo, 58. Pridobljeno 2. 7. 2019 s spletne strani https://www.delo.si/novice/slovenija/ zelena-destinacij a-slovenij a-lovi-kostariko.html 304 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283-305 Z zelenimi knjižnicami do zelene prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu Wall, D.(2010). The no-nonsense guide to green politics. Oxford: New Internationalist Publications. Zelena knjižnica. (2012). O projektu [spletna stran]. Pula: Društvo bibliotekara Istre. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http://zk.dbi.hr/o-projetku/ Zeleni festival - (O)krenimo na zeleno [spletna stran]. (2017, 6. november). Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http:// www.nsk.hr/zeleni-festival-okrenimo-na-zeleno/ Zeleno omrežje Slovenije [spletno mesto]. (2019a). Celje: Fit media. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: https://www.zelenoomrezje.si/ Zeleno omrežje Slovenije. (2019b). O Zelenem omrežju [spletna stran]. Celje: Fit media. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: https://www.zelenoomrezje.si/o-zelenem-omrez-ju.html Naja Kebe Dolenje Jezero 2a, 1380 Cerknica e-pošta: naja.kebe@gmail.com Neža Podjavoršek e-pošta: neza.podjavorsek@gmail.com Knjižnica, 2019, 63(1-2), 283- 305 305 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas The concept of green libraries and the first two examples of its introduction in Slovenia Ana Zdravje, Marijana Korotaj Oddano: 2. 4. 2019 - Sprejeto: 23. 8. 2019 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 022:502/504(497.4) UDK 027.022:502/504(497.4) Izvleček V pričujočem članku je predstavljen pojem zelene knjižnice ter začetki in razvoj zelenih knjižnic v svetu in v Sloveniji. Članek je vsebinsko razdeljen na dva dela. V prvem delu je prikazan razvoj zelenih knjižnic, izdelan na podlagi pregleda literature o zelenih knjižnicah in na nekaj konkretnih primerov takih knjižnic. V drugem delu sta podrobneje predstavljeni prvi zeleni knjižnici v Sloveniji. Preko njune primerjave si je moč ogledati, kako je bil enak koncept na različna načina realiziran v dveh slovenskih regijah, kako so bili cilji in oblike dela v teh knjižnicah sprejeti v lokalnem okolju in kako so nanj vplivali. Ključne besede: zelene knjižnice, splošne knjižnice, ekologija, varovanje okolja, traj-nostni razvoj, Slovenija Abstract The article presents the green library concept, its beginnings and development throughout the world and in Slovenia. The article consists of two parts. The first part describes the course of development of the green library concept, based on a review of green library literature. This is followed by a presentation of the selected examples of such libraries. The second part highlights in detail the first two green libraries established in Slovenia. These two examples allow for a comparison of how a project based on the same concept was carried out differently in two respective regions of Slovenia, 307 Ana Zdravje, Marijana Korotaj - how the goals and working methods implemented in those libraries influenced the local community and how they were adopted. Keywords: green libraries, public libraries, ecology, environment protection, sustainable development, Slovenia 1 Uvod Cilj pričujočega članka je predstavitev pri nas relativno novega pojma zelene knjižnice ter njenih začetkov in pa razvoja zelenih knjižnic v svetu in Sloveniji. Mednarodno knjižničarsko združenje IFLA za razlago pojma zelene knjižnice na svoji spletni strani (IFLA ..., 2019) navaja definicijo iz spletnega slovarja Online dictionary for library and information science (ODLIS) (Online ..., 2004). To so knjižnice, »ki so zasnovane, da bi zmanjšale negativni vpliv na naravno okolje in kar najbolj povečale kakovost notranjega okolja preko skrbne izbire lokacije, uporabe naravnih gradbenih materialov in biorazgradljivih izdelkov, varovanja naravnih virov (vode, energije, papirja) in odgovornega ravnanja z odpadki (recikliranje ipd.). Zelene knjižnice se osredotočajo tudi na povezane storitve, dejavnosti, dogodke, literaturo in projekte, pri čemer predstavljajo oziroma demonstrirajo družbeno in vodilno vlogo ter odgovornost knjižnic za osveščanje pri skrbi za okolje.« Zelene knjižnice so torej knjižnice, ki kot posledica pomembnosti zelenih trendov oziroma trajnostne okoljske politike v sodobnem času vedno bolj pridobivajo na pomenu v svetu, njihovo število pa zato narašča. IFLA kot krovna organizacija za knjižničarsko dejavnost pomembnost zelenih knjižnic dokazuje s tem, ker jih podpira in promovira s svojimi aktivnostmi. Ena od teh aktivnosti je natečaj IFLA Green library award, na katerem s svojo skupino Ensulib (Environment, Sustainability and Libraries Special Interest Group), tj. skupino za posebne interese okoljske trajnosti, ki deluje na mednarodni ravni, vsako leto od leta 2016 naprej podeli nagrado za najboljšo zeleno knjižnico. Dejstvo, da ima IFLA kot krovna mednarodna organizacija knjižničarske stroke posebno nagrado za to kategorijo in da nagrade podeljujejo na Iflinih kongresih, je samo po sebi precej zgovorno glede pomena in vloge zelenih knjižnic v knjižničarski dejavnosti 21. stoletja (About ., 2019). S to nagrado IFLA želi doseči naslednje : - podpirati gibanje zelenih knjižnic po svetu, zavezano trajnostni okoljski politiki, - pomovirati razvoj pobud zelenih knjižnic in spodbujati knjižnice, da svoje dejavnosti predstavijo mednarodni javnosti, 308 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas - poskušati ustvariti zavest o družbeni odgovornosti in vodilni vlogi knjižnic pri izobraževanju o pomenu okoljske tematike. IFLA je svoji spletni strani namreč zapisala, da sta »premišljevanje o vlogi človeštva pri klimatskih spremembah in pojem trajnostnega razvoja temeljna skrb družbe in posledično knjižnic.« (IFLA ..., 2019) IFLA spodbuja in promovira knjižnice, med njimi tudi zelene, tudi v okviru Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 (Transforming ..., 2015), in sicer preko Ključne iniciative 4.1 (UN 2030 ..., 2018), ki jo najdemo med strateškimi direktivami te organizacije. V njej si prizadeva osvetliti pomembno vlogo knjižnic, ki jo te igrajo pri svojem prispevku za uresničevanje ciljev, zapisanih v omenjeni Agendi (IFLA ..., 2019; UN 2030 ..., 2018). Po večletnih pogajanjih in procesih pripravljanja ter usklajevanja, v katerih je skupaj s številni drugimi udeleženci aktivno sodelovala tudi IFLA, so svetovni voditelji na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju (United ., 2015) v New Yorku septembra 2015 sprejeli končno različico že omenjene Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Agenda je sestavljena iz 17-ih ciljev za trajnostni razvoj (Sustainable Development Goals oziroma SDGs) s 169 konkretnimi področji ukrepanja, kateri pokrivajo nadaljnji razvoj na področjih družbe, gospodarstva in okolja, in ki so začeli veljati 1. januarja 2016 (Transforming ..., 2015). K uresničitvi agende in njenih ciljev se je zavezala tudi Slovenija (Sustainable ..., 2015). IFLA pravi, da so knjižnice ključne institucije, ki sodelujejo pri načrtovanju ciljev trajnostnega razvoja, opisanih v Agendi Združenih narodov, in prispevajo k njihovi uresničitvi. Med njimi so, kot že rečeno, tudi taki, ki se nanašajo direktno na okolje, torej takšni, na katere se v svojih aktivnostih konkretno in prednostno osredotočajo prav zelene knjižnice (Libraries ..., 2018). IFLA istočasno zagovarja stališče, da je ravno prost dostop do informacij, ki je ena od temeljnih človeških pravic, bistven pri doseganju zastavljenih ciljev trajnostnega razvoja. Zato si je v procesu sestavljanja Agende Združenih narodov aktivno prizadevala za vključitev dostopa do informacij in IKT (informacijsko-komunikacijskih tehnologij) med najpomembnejše cilje v tej agendi (Libraries ., 2018). Knjižnice so v številnih skupnostih edina lokacija, kjer ljudje lahko dostopajo do potrebnih informacij (vključno z zadevami, ki se dotikajo okoljskih tematik) in imajo edinstveno vlogo pri zagotavljanju te bistvene storitve. Kot lokalna institucija, ki jo ljudje dobro poznajo in ji zaupajo, so s svojo infrastrukturo in in-tegriranostjo na lokalni ravno zelo primerne za pomoč pri doseganju določenih ciljev trajnostnega razvoja, kot so npr. zelene knjižnice pri ozaveščanju o pomenu čistega in zdravega okolja ter njegovega varovanja (How ..., 2017). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 309 Ana Zdravje, Marijana Korotaj Zelene knjižnice so lahko različne vrste knjižnic, kot npr. univerzitetna knjižnica USIU Africa iz Kenije ali celo nacionalna v Singapurju. Pri nas sta trenutno to splošni knjižnici, zato bomo v nadaljevanju posvetili pozornost predvsem zelenim splošnim knjižnicam. V Sloveniji so splošne knjižnice organizirane kot javni zavodi v sistemu knjižnične javne službe. V strokovnih priporočilih (Bren-čič idr., 2018, str. 3) je omenjeno, »da splošna knjižnica kot nosilec programa javne službe s knjižničnim gradivom in storitvami vpliva na kakovost življenja posameznika in lokalne skupnosti. Prispeva k razvoju znanja in kulture, širjenju demokratičnega odločanja, spodbujanju uporabe knjižnice in poznavanju različnih pismenosti ter k socialni strpnosti. Sodeluje pri uresničevanju razvojnih družbenih ciljev tako na lokalni kot državni ravni ter pri tem izhaja iz potreb in izzivov lokalne skupnosti.« Skratka splošne knjižnice sodelujejo in razvijajo razvojne družbene cilje na lokalni in državni ravni, ki so zajeti tudi v Agendi Združenih narodov, izhajajo pa iz potreb in izzivov lokalne skupnosti. Kot smo omenili, imamo v Sloveniji trenutno dve zeleni splošni knjižnici, v prihodnosti pa se, glede na zanimanje ter na sodobne strokovne trende, kot so prej omenjeni cilji IFLE, in spremembe v družbenem okolju, pričakuje razvoj novih zelenih knjižnic pri nas (UN 2030 ..., 2018). Članek sestavljata dva sklopa. Prvi del članka predstavlja teoretični pregled, narejen na podlagi pri nas razpoložljive strokovne literature na temo zelenih knjižnic, ki bralca seznani z gibanjem in konceptom zelenih knjižnic, njihovim nastankom in razvojem do današnjih dni ter krajše predstavitve nekaterih reprezentativnih primerov takih knjižnic po svetu. Drugi del se osredotoča na podrobnejšo predstavitev prvih zelenih knjižnic pri nas, ki delujeta v okviru splošnih knjižnic. Predstavljeno je, kako sta vsaka zase vpeljali osnovni model v različnem okolju in na različnih koncih Slovenije ter odzive lokalne skupnosti na tovrstno novo knjižnično dejavnost. Članek se zaključi s povzetkom o številnih prednostih, ki jih s sabo prinaša uvedba modela zelenih knjižnic in pa krajšo analizo možnosti, ki jih le-te ponujajo za prihodnji razvoj slovenskega knjižničarstva. Članek je v prvi vrsti namenjen vsem knjižnicam za seznanitev s pojmom zelene knjižnice, kar bo predstavljalo potrebno in dobrodošlo osnovo, s pomočjo katere se bodo nekatere knjižnice lahko tudi same poskusile lotiti vpeljave tega sodobnega koncepta v svojih knjižnicah. 310 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas 2 zelene knjižnice, njihovi začetki in razvoj 2.1 poj'em zelene križnice Pojem zelena knjižnica je v slovenskem okolju relativno nov ter se v strokovni in teoretični praksi še ne uporablja pogosto. V besedni zvezi zelena knjižnica razumemo uporabo pridevnika »zelena« v smislu, da je to knjižnica, ki si prizadeva za ohranjanje okolja, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije. V slovenščini ni virov, ki bi definirali ta pojem. Tudi Bibliotekarski terminološki slovar, razlagalni in normativni slovar terminov iz bibliotekarske stroke, zaenkrat še ne vsebuje termina zelene knjižnice, in sicer to velja tako za tiskano kot tudi spletno različico (Kanič, Leder, Ujčič, Vilar in Vodeb, 2009; Bibliotekarski ..., 2011). Zato smo za potrebe pričujočega članka pregledali prek spleta dostopne vire v angleškem jeziku (Antonelli, 2008; Aulisio, 2013; Hauke, 2015; Online ..., 2004), da bi ugotovili (najbolj razširjeni) pomen izraza »green library«, saj koncept zelenih knjižnic izvorno prihaja iz angleško govorečih ZDA. Ugotovili smo, da se v tem okviru pojem »zelena knjižnica« povečini uporablja v dveh pomenih, ki sta v nadaljevanju podrobneje predstavljena v ločenih podpoglavjih (2.1.1 in 2.1.2), in sicer: - pri prvem razumevanju in najpogostejši uporabi pomeni knjižnično zgradbo, ki je zasnovana, zgrajena ali prenovljena tako, da zmanjšuje negativne vplive na okolje, - pri drugem pa knjižnico kot družbeno in informacijsko središče, katere delovanje in poslanstvo se osredotočata na pomen okoljskih vprašanj ter je usmerjena k trajnostni okoljski politiki in k razvoju zelene pismenosti. Zelena pismenost (Čadovska in Tkalčič, 2017) je ključni del procesa izobraževanja, ki uporabnike spodbuja k trajnostnemu razvoju. Tako zelena pismenost kot trajnostni razvoj stremita k istemu cilju: spremembi vedenja in ravnanja posameznika in institucij, obračanju (negativnih) trendov, pa tudi popravljanju že povzročene škode. To je možno zaradi dejstva, ker zelena pismenost dejansko pomeni sposobnost razumevanja vpliva človekovih odločitev in ravnanja na naravno okolje, ta pa je bila pridobljena preko širjenja zavedanja o pomenu trajnost-nega razvoja. Pojem »zelena pismenost« se je v strokovni literaturi pojavil že v 60-ih letih 20. stoletja, definiran pa je bil pozneje, in sicer v začetku 90-ih let, istočasno z nastankom gibanja zelenih knjižnic. Posledično se za ta pojem lahko uporablja več enakovrednih izrazov, še zlasti v angleškem jeziku: poleg zelene še okoljska, ekološka ali ekopismenost, pa tudi npr. izobraževanje o trajnostnem razvoju. Ker pa se v knjižničarski stroki v tem kontekstu najpogosteje uporablja izraz »zelene Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 311 Ana Zdravje, Marijana Korotaj knjižnice«, katerih ena glavnih nalog je ravno zeleno opismenjevanje uporabnikov, se je najbolj uveljavilo prav poimenovanje zelena pismenost. Knjižnice so kot kraj formalnega in neformalnega izobraževanja, ponudniki informacij in promotorji novih trendov ter kot institucija z družbeno odgovornostjo in visoko stopnjo integriranosti v lokalno skupnost idealna platforma za razširjanje zelenih idej in spodbujanje trajnostnega razvoja. Knjižnice kot javni prostori imajo zato tudi velik potencial za vključevanje širokega spektra udeležencev iz sredine v kateri delujejo: prebivalstva, nevladnih organizacij ter subjektov iz gospodarskega in političnega življenja. Zelena pismenost je tudi del informacijske pismenosti. Tudi to dejstvo je pisano na kožo prav knjižnicam, ki od vedno spremljajo trende in družbena gibanja, saj jim to zaradi narave institucije omogoča stalni dostop do najnovejših informacij, poleg tega pa za namen izboljšanja poslovanja in dviga kakovosti storitev pogosto uporabljajo najnovejše tehnologije (Čadovska in Tkalčic, 2017). 2.1.1 Knjižnična zgradba, ki je zasnovana, zgrajena ali prenovljena tako, da zmanjšuje negativne vplive na okolje Kot smo omenili že v uvodu, ODLIS (Online ..., 2004) zeleno knjižnico razume kot sinonim za trajnostno knjižnico (angl. sustainable library) in jo definira kot knjižnico, ki je načrtovana in zgrajena tako, da zmanjšuje negativne vplive na okolje in izboljšuje kakovost notranjih prostorov. S skrbnim izborom in uporabo naravnih gradbenih materialov, biološko razgradljivih proizvodov, obnovljivih virov energije ter z odgovornim ravnanjem pri upravljanju stavb (ogrevanje, recikliranje odpadkov, gospodarno in varčno poslovanje) pozitivno vpliva na trajno-stni razvoj in tako pripomore k ohranjanju okolja in naravnih virov za prihodnost (Aulisio, 2013). Zelena gradnja je praksa načrtovanja, gradnje in obratovanja stavb, ki ugodno vpliva na zdravje in počutje uporabnikov, zmanjšuje količino odpadkov in negativne vplive na okolje kot tudi na stroške vzdrževanja in upravljanja takih stavb. Stavbe imajo velik vpliv na zdravje in dobro počutje ljudi in planeta. Leta 2000 je Svet za zeleno gradnjo ZDA (U. S. Green Building Council oziroma USGBC) vzpostavil certifikacijski sistem LEED (Leadership in energy and environmental design), najbolj razširjen sistem ocenjevanja zelenih stavb na svetu, ki zagotavlja okvir za ustvarjanje zdravju prijaznih, energetsko učinkovitih in stroškovno varčnih zelenih zgradb. Gradnja stavbe zelene knjižnice v skladu z zahtevami standarda LEED je način, kako so nekatere knjižnice naravnane zeleno oziroma trajnost-no. Z izgradnjo in prenovo zelenih knjižničnih stavb, z ozelenitvijo obstoječih 312 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas knjižničnih prostorov, kot tudi z zagotavljanjem zelenih knjižničnih storitev ter sprejemanjem okoljsko podpornih in trajnostnih praks v knjižnici, so se knjižnice pridružile zelenemu gibanju (Antonelli, 2008). Na spletni strani Green libraries (Antonellli, 2009a) najdemo informacije o zelenih in trajnostnih knjižnicah iz Severne Amerike. Na spletnem mestu je trenutno zabeleženih 42 zelenih knjižnic, ki so zgrajene ali obnovljene po predpisanih LEED standardih. V okviru tega sistema je zelena stavba tista, ki v gradnjo ali prenovo vključuje naslednje elemente: izbira in razvoj trajnostnega območja, energetska učinkovitost, uporaba lokalnih virov in obnovljive energije, uporaba obnovljivih zelenih materialov, naravno prezračevanje, zmanjševanje odpadkov, kakovost okolja v zaprtih prostorih, inovativno oblikovanje. Celo desetletje starejša kot LEED je metoda za ugotavljanje okoljske ustreznosti in ocenjevalni sistem za zgradbe BREEAM iz Velike Britanije, ki ga je leta 1990 prvič objavil center za gradbeništvo BRE (Building Research Establishment) (What ..., 2019). V Nemčiji pa certifikate podeljuje največje evropsko omrežje za trajnostno naravnane zgradbe organizacija DGNB Deutsches Gesellschaft für Nachhaltiges Bauen (DGNB ..., 2019) Zanimanje za »ozelenitev knjižničnih stavb in prostorov« se je povečalo po tem, ko je bil leta 2007 v Chicagu izveden seminar Going green v organizaciji Library Journal Design Instituta. Na tem srečanju so arhitekti, knjižničarji in urbanisti izmenjali najnovejša spoznanja in rešitve, ki jih sprejemajo pri urejanju knjižničnih zgradb v skladu s smernicami trajnostnega razvoja (Dragaš, 2017, str. 223). 2.1.2 Knjižnica kot družbeno in informacijsko središče, katere delovanje in poslanstvo se osredotočata na pomen okoljskih vprašanj Aulisio (2013) je v članku Green libraries are more than just buildings (Zelene knjižnice so več kot le zgradbe) opozoril na problem pojmovanja zelenih knjižnic predvsem v smislu, da gre zgolj za stavbo knjižnice, ki je certificirana kot okolju prijazna, in se zavzema za to, da je prava zelena knjižnica tista, ki spodbuja traj-nostni razvoj z lastnimi zgledi in poskusi vključevanja trajnosti v vse vidike knjižničarstva (od recikliranja odpadkov, zmanjševanja uporabe plastičnih kozarcev do ukrepov varčevanja s potrošnim materialom, razsvetljavo, gretjem), kot tudi v programe knjižnic. Ti naj bi obsegali vse od nabave in promocije na trajnostne in okoljske vidike naravnane literature, nudenje izobraževalnih vsebin, posredovanje informacij do dogodkov in dejavnosti z nalogo ozaveščanja. Z vključevanjem v te dejavnosti lahko knjižničarji podprejo etično in akademsko poslanstvo dela v okviru trajnostnega življenjskega sloga. Avtor predlaga, da se trend spremeni in Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 313 Ana Zdravje, Marijana Korotaj se izraz »zelena knjižnica« uporabi za vsako knjižnico, ki spodbuja trajnost skozi izobraževanje, delovanje in ozaveščanje (Aulisio, 2013). Predlogu, da bi se izraz »zelene knjižnice« moral nanašati na tiste knjižnice, ki delujejo trajnostno, ne pa na omejeno število knjižnic, ki imajo certifikat LEED, so sledile tudi same knjižnice. Predvsem z lastnim zgledom upravljanja in delovanja, osveščanjem in izobraževanjem lahko knjižničarji poskrbijo, da je njihova knjižnica prepoznana kot zelena knjižnica. Tako vedno bolj prihaja v ospredje drugi pomen izraza, ki opozarja, da zelene knjižnice niso zgolj trajnostno naravnane zgradbe, temveč so to knjižnice, katerih delovanje in poslanstvo se osredo-točata na pomen okoljskih vprašanj ter so usmerjene k razvoju zelene pismenosti. Torej se izraz nanaša na aktivnosti, programe, projekte in storitve knjižnice, ki so usmerjene k ozaveščanju in informiranju prebivalstva, razvoju kritičnega mišljenja o ekoloških temah ter pridobivanju veščin in znanj, s pomočjo katerih lahko izboljšamo življenje in ohranimo naravo. V tem kontekstu so (zelene) knjižnice, zlasti splošne knjižnice, ki v lokalnih skupnostih predstavljajo vse-življenjsko učno središče za ljudi vseh starosti, z izvajanimi programi pomembni informacijski viri za ozaveščanje o okoljskih vprašanjih in trajnostnem razvoju (Antonelli, 2008). Da bi se »zelene knjižnice« nanašale na poslanstvo in programe knjižnic, in ne zgolj na arhitekturo, morajo knjižničarji prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju trajnosti. Da bi to dosegli, bodo morali knjižničarji izkoristiti vire, ki jih lahko nudi njihovo okolje, se smiselno povezovati z drugimi podobno mislečimi posamezniki in institucijami, si prizadevati za izobraževanje knjižničarjev in uporabnikov ter objavljati uspehe svojih trajnostnih prizadevanj, s čimer bodo pozitivno vplivali na javnost (Aulisio, 2013). 2.2 Pojav in razvoj gibanja zelenih knjižnic Večina znanstvenikov, politikov in javnosti po svetu se vsaj do neke mere strinja, da je naš planet ogrožen. Dejstvo je, da človeštvo s svojim malomarnim ravnanjem vpliva na globalno segrevanje in posega v okolje z drastičnimi in nepopravljivimi posledicami. Če želimo ohraniti planet za naslednje generacije, moramo spremeniti svoje ravnanje. Ker je vloga knjižnic služiti skupnosti, je prav, da tudi knjižničarji ukrepajo in pomagajo, da družba postane uvidevnejša do okolja, trajnostno naravnana (Antonelli, 2008, str. 9). Knjižnice so sledile zgledu drugih izobraževalnih ustanov, ki so okoljevarstvene in trajnostne teme začele vključevati tudi v učne načrte, in tako prevzele pomembno vlogo pri osveščanju, promociji in spodbujanju trajnostnega razvoja (Antonelli, 2008, str. 9; Aulisio, 2013, str. 2). 314 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas Definicija trajnostnega razvoja sicer izhaja iz poročila Our common future (Naša skupna prihodnost) Svetovne komisije Združenih narodov o okolju in razvoju (t. i. Brundtlandove komisije) iz leta 1987, ki pravi, da trajnostni razvoj pomeni zadovoljiti potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe (Aulisio, 2013, str. 3; Jarvie, 2016; Report ..., 1987). Gibanje zelenih knjižnic se je pojavilo v Združenih državah Amerike v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in postalo množičnejše okoli leta 2003. Na prepoznavnost in razvoj zelenih knjižnic je pomembno vplivalo Združenje ameriških knjižnic (The American Library Association oziroma ALA), ki je leta 1989 ustanovilo delovno skupino za okolje (Task force on the environment oziroma TFOE), katera si je zastavila dva cilja: knjižničarje in ostale seznaniti z različnimi viri informacij o okolju ter omogočiti prepoznavanje okoljskih vprašanj v knjižnicah in iskanje ustreznih rešitev zanje (Antonelli, 2008, str. 2, 6). Tako so se v prizadevanjih, da se tudi knjižnični sektor aktivneje vključi v »reševanje« planeta, v sklopu zelenega gibanja pojavile tudi zelene knjižnice. Te so si na različne načine prizadevale opozarjati in odgovarjati na ekološko grožnjo in zaskrbljujoče stanje planeta Zemlje. Pristopile so k prenovi stavb, ki so energetsko varčne, ozelenitvi okolja in notranjih prostorov, uvedle so procese, ki manj obremenjujejo okolje (ločevanje odpadkov, uporaba eko čistil, zmanjšanje uporabe plastike, racionaliziranje porabe papirja, energije ipd.), prav tako so začele opozarjati na okoljevarstvena vprašanja, zaščito narave in teme trajnostnega razvoja tudi v vsebinskem smislu (s predstavitvami knjig, predavanji, filmskimi projekcijami, z delavnicami ipd.) (Antonelli, 2008, str. 2; Hauke, Latimer in Werner, 2013, str. 1-2). Gibanje zelenih knjižnic je torej odgovor knjižničarske stroke na prizadevanje družbe, da opozori na ekološko grožnjo in zaskrbljujoče stanje planeta Zemlje ter (zavestna) odločitev, da se tudi knjižnični sektor aktivneje vključi v »reševanje« našega planeta. 3 Revijalni tisk, literatura in konference, ki so vplivali na prepoznavnost zelenih knjižnic V članku The green library movement: an overview and beyond Monika Antonelli (2008) navaja, da se je gibanje zelenih knjižnic pojavilo v Ameriki v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Februarja 1991 so namreč v strokovni reviji The Wilson Library Bulletin objavili poseben tematski sklop o knjižnicah in okolju, kjer Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 315 Ana Zdravje, Marijana Korotaj so objavili prve članke o zelenih knjižnicah, v katerih so avtorji razpravljali o vlogi, ki jo morajo imeti knjižnice pri ohranjanju narave in okolja (Antonelli, 2008). James in Suzanne LeRue sta objavila enega izmed prvih člankov na temo zelenih knjižnic, in sicer članek z naslovom The green librarian (Zeleni knjižničar) (1991), v katerem sta podrobno pojasnila, kako lahko okolju pomagamo doma in v knjižnici. Objavljeni so bili še članki Toma Watsona Finding the trees in the forest: environmental information sources (Iskanje dreves v gozdu: okoljski informacijski viri), Celebrating Earth day all year long (Proslavljanje dneva Zemlje vse leto) avtorice Linde Rome, Noise in the library: effects and control (Hrup v knjižnici: učinki in nadzor) Ann Eagan in članek Stevena Smitha The library as an environmental alternative (among other things) (Knjižnica kot okoljska alternativa (med drugim)), kjer avtor razpravlja o vlogi, ki jo morajo imeti knjižnice pri ohranjanju narave in okolja. Ker so bili članki objavljeni kmalu po 20. obletnici prvega praznovanja dneva Zemlje (Earth Day), so poželi veliko zanimanje medijev in predstavljajo ponoven zagon zanimanja za zeleno okoljevarstveno gibanje, ki razmišlja »globalno, a deluje lokalno« (Antonelli, 2008). V letu 1991 se je rodila tudi pobuda za ustanovitev pomembne strokovne revije The Green Library Journal. Skupina neprofitnih delavcev zavezanih varovanju okolja iz zelene knjižnice iz Berkeleyja v Kaliforniji in knjižničarjev iz Knjižnice Univerze Idaho iz mesta Moscow, zvezna država Idaho, se je odločila vzpostaviti strokovno revijo, ki bi spodbujala okoljsko pismenost. Prva številka revije The Green Library Journal je tako izšla januarja 1992 in na njeno vsebino je pomembno vplivala ustanovitev TFOE leta 1989. Uvodnik je napisala Maria Anna Jankowska, bibliotekarka na Univerzi Idaho, sledili so knjižničarski članki o okolju prijazno naravnanih konferencah ALA, o ustanovitvi delovne skupine za okolje ter praktični knjižničarski članki o okoljskih informacijah, zelenih knjižnicah, priložnostih za recikliranje in vplivih na okolje (Antonelli, 2008; Jankowska, 2011). Novembra 1993, je v reviji The assistant librarian: official journal of the A.A.L. izšel članek Attona Green librarianship: a revolt against change (Zeleno knjižničarstvo: upor proti spremembam). V članku Atton opisuje dejavnosti zelenega knjižničarstva v ZDA in opozarja knjižničarje v Veliki Britaniji, da naj v knjižnici ne sprejmejo poslovno-potrošniškega modela. Naslednji članki o zelenih knjižnicah so se ponovno pojavili šele deset let kasneje, leta 2003, ko je gibanje zelenih knjižnic postalo bolj množično. Vodilna revija pri objavljanju vsebin o zelenih knjižnicah in zelenih knjižničarskih temah je bila Library journal. So bili pa v vmesnem času, od leta 1990 do 2003, aktivni tudi v ALA, kjer so zasledujoč cilje TFOE več kot desetletje skrbeli za promocijo zelenih vsebin in na konferencah predstavljali različne programe zelenih knjižnic. Prva 316 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas zelena konferenca je potekala leta 2000, ko je ALA gostila konferenco Libraries build sustainable communities (Knjižnice gradijo trajnostne skupnosti), katere cilj je bil predvideti, kako lahko lokalne knjižnice zadostijo prednostnim nalogom skupnosti 21. stoletja (Antonelli, 2008). Poleg omenjenih revij in člankov sta omembe vredna tudi dva spletna dnevnika - bloga: The green library blog1 in Going green @your library.2 Prvi blog ponuja seznam pomembnih »dejavnosti, dogodkov, literature in projektov«, ki obravnavajo porabo energije in vode v stavbah ter materiale, ki se lahko uporabljajo v zelenih knjižnicah za zmanjšanje negativnega vpliva na zdravje uporabnikov in na okolje kot celoto. Drugi blog ponuja veliko informacij o filmih, ki se ukvarjajo z »zelenimi« idejami in povezave do drugih spletnih dnevnikov in konferenc. Na spletu pa je npr. preko prosto dostopne platforme Kalifornijske univerze za objavo eScholarship dostopnih več referenčnih člankov o zelenih knjižnicah, predvsem prispevki avtorjev kot so Monika Antonelli, George J. Aulisio in Petra Hauke. Za pregled razvoja zelenih knjižnic je v Sloveniji na razpolago malo virov. V Narodni in univerzitetni knjižnici je dostopno nekaj gradiva (poglavitne knjige ali zborniki) v angleškem ali nemškem jeziku, ki je pomembno za boljše poznavanje gibanja zelenih knjižnic predvsem v ZDA in Evropi. Naj izpostavimo nekatere pomembnejše med njimi, knjiga Kathryn Miller Public Libraries going green (Javne knjižnice postajajo zelene), ki je izšla v Chicagu leta 2010, založila jo je ALA in je prva knjiga, ki se osredotoča izključno na vlogo knjižnice v zelenem gibanju. Opredeli in opiše družbeno vlogo zelene knjižnice, zelene storitve, ki jih lahko nudijo takšne knjižnice. Ker je zeleno gibanje postalo nacionalnega pomena, govori o pričakovanjih uporabnikov, da se bodo tudi knjižnice odzvale na podoben način kot to počnejo mnoge korporacije (Miller, 2010). V istem letu je izšla še knjiga How green is my library? (Kako zelena je moja knjižnica?), avtorjev Sama McBane Mulforda in Neda A. Himmela (McBane Mulford in Himmel, 2010). Leta 2013 je izšla knjiga Mary M. Carr, The green library planner: what every librarian needs to know before starting to build or renovate (Načrtovalec zelenih knjižnic: kaj mora vedeti vsak knjižničar, preden začne graditi ali prenavljati) (Carr, 2013). V tem letu je izšel tudi zbornik University libraries and space in the digital world (Univerzitetne knjižnice in prostor v digitalnem svetu), ki sta ga uredila Graham Matthews in Graham Walton (Matthews in Walton, 2013). V njem je govor predvsem o uporabi in izrabi prostora visokošolskih knjižnic, med drugimi 1 Glej: http://thegreenlibraryblog.blogspot.com/. 2 Glej: https://greeningyourlibrary.wordpress.com/. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 317 Ana Zdravje, Marijana Korotaj pa je objavljen tudi za zelene knjižnice zanimiv članek Grahama Matthewsa Su-stainability in the library: »green« issues (Trajnost v knjižnici: »zelene« teme), ki se dotika trajnosti v knjižnici in zelenih tem. Naslednji zbornik iz leta 2013 je The green library: the challenge of environmental sustainability (Zelena knjižnica: izziv okoljske trajnosti), ki so ga v imenu Ifle uredili Petra Hauke, Karen Latimer and Klaus Ulrich Werner. V zborniku so zbrani prispevki in študije primerov iz Nemčije in drugih evropskih držav, pa tudi iz Azije, Avstralije in ZDA, ki kažejo različne vidike zmanjšanja »ekološkega odtisa« v knjižnicah. Družbena vloga in odgovornost knjižnic kot vodilnih v okoljski trajnosti so poleg pogleda na vsakodnevne trajnostne postopke tudi doseganje pozitivne podobe knjižnice v promociji trajnostnega razvoja. Knjiga vsebuje tudi kratke prispevke, ki predstavljajo zanimive primere primere trajnosti v knjižnicah (Hauke idr., 2013). Trenutno najnovejši je zbornik prispevkov iz leta 2018 z naslovom Going green: implementing sustainable strategies in libraries around the world: buildings, management, programs and services (Postati zelen: implemetiranje trajnostnih strategij v knjižnicah po svetu: zgradbe, upravljanje, programi in storitve), ki so ga v imenu delovne skupine za okolje, trajnost in knjižnice (Environment, Sustainability and Libraries Special Interest Group) ENSULIB, in ki deluje znotraj Ifle, uredili avtorji Petra Hauke, Madeleine Charney in Harri Sahavirta, ki se v okviru te skupine posvečajo zelenim knjižnicam. Prispevki obravnavajo teme, povezane z ekološkim vidikom knjižničnih zgradb, varčevanjem z energijo ter povezavo trajnostnega razvoja, ekologije, varstva okolja s poslanstvom visokošolskih in splošnih knjižnic (Hauke, Charney in Sahavirta, 2018). Posebno pozornost velja posvetiti iniciativam in projektom iz sosednje države Hrvaške, ki zaseda vidno mesto v gibanju zelenih knjižnic v Evropi. Društvo bibliotekarjev Istre je leta 2011 ustanovilo projekt Zelena knjižnica z namenom izobraževanja javnosti ter ozaveščanja o trajnostnem razvoju in nujnosti varstva okolja. Ideja za projekt zelene knjižnice se je rodila konec leta 2010, ko je Društvo bibliotekarjev Istre ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti organiziralo projekcijo filma. Dober odziv javnosti in medijev so jih navedli k razmišljanju in pod vodstvom Ivana Kraljeviča so oblikovali projekt, ki povezuje ekologijo in knjižničarstvo. Cilj projekta je bil izobraževanje javnosti, ozaveščanje o trajnostnem razvoju in varstvu okolja. Organizirali so predavanja, delavnice in javne razprave ter postavili namensko spletno stran Zelena knjižnica (Zelena ..., 2012). Projekt je bil zelo dobro sprejet in se je začel hitro širiti, najprej v Istrski županiji in nato še 318 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas v drugih županijah na Hrvaškem. Do leta 2013 je v projektu sodelovalo devet knjižnic in več kot petnajst drugih institucij, pri čemer je potekalo 32 predavanj, 21 kreativnih delavnic in ena javna razprava ter predstavljenih 17 izobraževalnih dokumentarnih filmov. Projekt je bil izjemno dobro sprejet v Istrski županiji, njegove dejavnosti pa so bile dobro obiskane. Naslednji korak bi moral biti razširitev projekta na druge države. Leta 2014 se je projektu pridružilo tudi Hrvaško knjižničarsko društvo. V Splitu je bila ustanovljena delovna skupina za zeleno knjižnico, katere namen je vzpostaviti mrežo knjižnic v skladu z obstoječim modelom projekta istrske zelene knjižnice, izobraževati in ozaveščati javnost o trajnostni družbi, nujnosti varstva okolja ter ukvarjati se z vprašanji energetske učinkovitosti v knjižnicah. Na Hrvaškem je do sedaj v gibanje vključenih že več kot 70 knjižnic. Leta 2016 je Nacionalna i sveučilišna knjižnica v Zagrebu (Nacionalna ..., 2016) zagnala projekt Zelena knjižnica za zelenu Hrvatsku (Zelena knjižnica za zeleno Hrvaško), da bi izobraževala svoje uporabnike, predvsem študente, in ozavešča-la javnost o pomembnosti varovanja in ohranjanja naravnih virov Hrvaške kot pomembnega dejavnika nacionalne kulturne dediščine. V okviru tega projekta je bil od 6. do 8. novembra 2017 izveden tudi 1. Zeleni festival (O)krenimo na zeleno! Festival je bil organiziran v sodelovanju z delovno skupino za zelene knjižnice Hrvaškega knjižničarskega združenja (Radnom grupom za zelene knjižnice Hrvat-skoga knjižničarskog društva). Namen tridnevnega festivala je bil približati problematiko trajnostnega razvoja in nujnosti zaščite okolja uporabnikom knjižnice in širši javnosti, popularizirati programe in ugotovitve znanstvenikov in strokovnjakov ter predstaviti delovanje in projekte nekaterih hrvaških zelenih knjižnic (Rubic in Antonac, 2017). Od 8. do 10. novembra 2018 je bila izvedena prva mednarodna konferenca o zelenih knjižnicah Let's go green!, ki jo je ob podpori Ifle in Ministrstva Republike Hrvaške za kulturo organizirala Nacionalna i sveučilišna knjižnica v Zagrebu s pomočjo že omenjene Radne grupe za zelene knjižnice Hrvatskog knjižničarskog društva. To je bila sploh prva mednarodna konferenca na temo zelenih knjižnic (Let's ., 2018). V okviru konference so knjižničarji, mednarodno priznani znanstveniki, strokovnjaki in aktivisti predstavili najnovejše dosežke na področju zelenih knjižnic in ekologije. Razstavljavci in udeleženci so si izmenjali izkušnje in primere dobrih praks glede na vlogo knjižnic pri spodbujanju vprašanj, povezanih s trajnostnim razvojem, in predstavili primerne rešitve. Na konferenci sta med udeleženci iz več kot 20 držav s celega sveta sodelovali in se s svojima programoma predstavili tudi obe naši zeleni knjižnici, splošni knjižnici Knjižnica Šentvid, Mestna knjižnica Ljubljana in Knjižnica Franca Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 319 Ana Zdravje, Marijana Korotaj Ksavra Meška Ormož. Odziv je bil zelo pozitiven, kar deluje zelo spodbudno za njuno nadaljnje delovanje in razvijanje koncepta zelenih knjižnic. Program prve mednarodne konference (Let's ..., 2018) je postavil tudi smernice in pogoje za usmerjanje knjižničarjev glede potrebe po knjižnični vsebini in programih, ki so namenjeni osveščanju o nacionalni in svetovni naravni dediščini ter spodbujajo skrb za okolje in trajnostni razvoj. Poleg tega so udeleženci izmenjali znanje o socialno-ekonomskem vplivu uporabniških programov institucij, ki se ukvarjajo z dediščino, ter izboljšali sodelovanje med njimi. 4 primeri zelenih knjižnic V tem poglavju bo, z namenom podrobnejšega seznanjanja s obravnavano tematiko, na kratko predstavljenih nekaj konkretnih primerov zelenih knjižnic iz tujine, kjer je koncept takšnih knjižnic bolj uveljavljen. Najprej bodo kot primeri najbolj reprezentativnih in inovativnih zgledov s tega področja predstavljene nekatere knjižnice, prejemnice Ifline nagrade za najboljšo zeleno knjižnico. Sočasno bo podrobneje predstavljena tudi omenjena nagrada, njene glavne značilnosti in standardi, ki jih krovna mednarodna knjižničarska organizacija kot merodajna na tem področju predvideva v svojih strategijah in pobudah. Nadalje bosta predstavljeni še dve sodobni knjižnici, ki sicer nista bili zgrajeni kot izključno zeleni knjižnici, vključujeta pa številne elemente t. i. zelenega načrtovanja zgradb (angl. green design), ki opredeljujejo zelene knjižnice v ožjem pomenu, torej knjižnice, locirane v namensko načrtovanih energetsko učinkovitih zgradbah z najmanjšim možnim vplivom na okolje. Hkrati pa ponazarjata tudi možnost inovativnosti in raznolikosti pri implementaciji zelenih rešitev knjižnične zgradbe glede na specifično okolje, v katerem se le-ta nahaja. 4.1 zelene knjižnice in iFLA V uvodu smo že povedali, kako knjižničarsko združenje IFLA opredeli in definira, kaj je zelena knjižnica. Omenili smo tudi, da IFLA vsako leto nagradi najboljšo zeleno knjižnico in njen program, ki na najboljši način vključuje vse uvodoma omenjene za to zahtevane karakteristike. Za Iflino nagrado »Zelena knjižnica« (IFLA ..., 2019) se lahko poteguje katera koli knjižnica z izjemnim projektom, pobudo ali idejo na temo zelene knjižnice. Projekt, pobuda ali ideja je lahko predstavljena na različne načine, kot so esej, video posnetek, plakat, članek, prosojnice. Predstavitev projekta, pobude ali 320 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas ideje je potrebno predložiti ocenjevalnemu odboru za nagrade skupine Ensulib, Ifline specializirane interesne skupine za okolje, trajnost in knjižnice, ki ocenjuje kakovost in relevantnost prijavljenih knjižnic glede na: - uporabnost za cilje in področje skupine Ensulib, - prispevek knjižnic k ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj, - kakovost predstavitve kot celote ter - relevantnost za Ifline cilje in vrednote (Ključna pobuda 4.1). Z vsakoletnim podeljevanjem nagrad sodelujočim knjižnicam IFLA le-te aktivno promovira kot institucije, ki imajo ključno vlogo pri širjenju zavesti o pomembnosti t. i. zelenih tematik v času, ko je naše okolje pod pritiskom nevzdržnega modela razvoja sodobne človeške družbe. 4.1.1 City of Cockburn Knjižnica Cockburn Central se nahaja v zahodni Avstraliji na južnem obrobju mesta Perth, četrtega največjega avstralskega mesta, in sicer v predmestju Success. Mesto Cockburn s približno 105 tisoč prebivalci je izredno dejavno na področju varovanja okolja in trajnostne okoljske politike (Cockburn soundings ..., 2018; Sustainabilty ..., 2019). Že sama lokacija knjižnice uporabnike spodbuja k zelenemu delovanju, kot je npr. uporaba javnega transporta. Knjižnica je namreč le 5 minut oddaljena od glavne postaje (Central station), predmestje Success pa je enostavno dostopno z avtobusi prevoznika Transperth, ki s svojo mrežo pokriva širšo regijo mesta Perth. Na parkirišču pred knjižnico sta tudi dve mesti za polnjenje vedno bolj priljubljenih električnih vozil (Cockburn health., 2016). Zgradba, v kateri se nahaja knjižnica, je bila namensko zasnovana tako, da vključuje številne napredne rešitve, s katerimi mesto Cockburn izkazuje svojo zavezanost trajnostni okoljski politiki, in sicer te pokrivajo naslednja področja: varčevanje z energijo in naravnimi viri, skrbno ravnanje z vodo, skrben odnos do naravnega okolja. Varčevanje z energijo in naravnimi viri - Na streho zgradbe je pritrjenih 389 solarnih panelov, ki zgradbi dobavljajo elektriko z ničelnim izpustom toplogrednih plinov. - V stavbi je vgrajena energetsko varčna LED osvetlitev. Zvezna država Western Australia sicer pospešeno preklaplja na elektrarne, katerih turbine za proizvodnjo električne energije poganja plin, vendar Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 321 Ana Zdravje, Marijana Korotaj je še vedno v uporabi precej za okolje škodljivih termoelektrarn na premog (Cockburn health ..., 2016; Verve ..., 2013). - Fasado prekriva dvojna zasteklitev za učinkovito toplotno izolacijo pred vročino. To dopolnjujejo še senčila v obliki ogromnih polken, ki še dodatno zmanjšujejo segrevanje zgradbe. To je bistvenega pomena, saj zunanje temperature v mestu Perth in okolici, kjer prevladuje mediteranski tip podnebja s povprečno 9 urami sonca dnevno, v poletnih mesecih (od decembra do marca) včasih dosežejo tudi do 44,5 stopinj (Cockburn health ..., 2016; Climate ..., 2019). Skrbno ravnanje z vodo - Stavba ima vgrajenih 5 podzemnih rezervoarjev, v katerih se zbira deževnica. - Okrog knjižnice so zasajene rastline, ki rastejo v lokalnem okolju oziroma so nanj prilagojene, in sicer takšne, ki za rast potrebujejo minimalne količine vode za zalivanje (Cockburn health ., 2016). V regiji okoli mesta Perth se je namreč opazno zmanjšala količina padavin (trend upadanja je opazen že vse od 70-ih let 20. stoletja), kar je v povezavi s hitro rastjo prebivalstva in povečano porabo vode imelo za posledico zelo znižan nivo podtalnice in zmanjšanje pritoka v vodne zbiralnike (Ruprecht, Campbell in Hope, 2005). O resnosti tega problema priča dejstvo, da je vlada zvezne države Western Australia kot odgovor na to zgradila dva obrata za desalinizacijo in v zasebnih domovih trajno prepovedala uporabo škropilnikov za zalivanje (Premier ..., 2006; Winter ., 2009). Skrben odnos do naravnega okolja - Pred vhodom v zgradbo se nahaja t. i. ekološki otok z zaboji za primerno ločevanje odpadkov, v sami knjižnici pa je še posebna zbiralnica, kjer uporabniki lahko oddajo za okolje še posebej škodljive odpadke iz vsakodnevne uporabe, kot so npr. kartuše za tiskalnike, odslužene žarnice in mobilni telefoni (Cockburn health ., 2016). 4.1.2 Chinese University of Hong kong Library Mesto Hong Kong je še posebej primerno za uvedbo koncepta zelene knjižnice. To je gosto naseljeno, močno urbanizirano azijsko velemesto v tropskem okolju z zelo veliko porabo energije in naravnih resursov, ki ga ogrožajo posledice globalnega segrevanja. Vendar pa se v knjižnici univerze Chinese University of Hong Kong, druge največje tamkajšnje univerze, pridobivanja naziva »zelena« niso lotili z najbolj razširjeno prakso, torej izgradnjo povsem nove »zelene« knjižnične 322 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas stavbe oziroma prenove obstoječe v skladu s temi zahtevami in nato še pridobitvijo enega od certifikatov (npr. ameriški LEED oziroma lokalni BEAM), ki potrjujejo ustreznost take zgradbe (Jones, 2017, str. 1-3). V skladu z Aulisiovo razširjeno definicijo, da zelene knjižnice niso samo tiste v certificiranih »zelenih« zgradbah (2013), so se projekta lotili z lastnim celovitim pristopom. Vodstvo, zaposleni in študentje tako v skladu z namensko izdelano strategijo univerze za bolj »zeleno« ravnanje pri svojih storitvah, pri vsakodnevnih delovnih procesih in študijskih dejavnostih ter še z nekaterimi drugimi ukrepi aktivno poskušajo zmanjšati porabo (električne) energije in porabo papirja. Poraba (električne) energije - Uporabniki so npr. naprošeni, naj sami po potrebi vklapljajo in izklapljajo elektronske naprave, da le-te niso ves čas prižgane. - Zmanjšali so število svetil in vključili montažo senzorjev za avtomatski vklop/ izklop luči. Poraba papirja - Na vseh multifunkcijskih napravah je privzeta nastavitev dvostranskega tiskanja. - Uporabnike poskušajo spodbuditi k uporabi skeniranja namesto fotokopiranja. - Z digitalizacijo gradiva in pretvorbo čim večjega števila dokumentov ter obrazcev v elektronsko obliko. Poleg zmanjšanja količine porabljenega papirja se s tem hkrati odpravi potreba po energetsko potratnih stalno klimatiziranih prostorih za hranjenje papirnatega gradiva, ki ga ogroža vlažno tropsko podnebje v Hong Kongu (Jones, 2017, str. 2-12). Poleg skrbi za primerno ločevanje odpadkov oziroma prizadevanja za zmanjšanje količine odpadkov, ki končajo na smetišču, univerza pozornost namenja tudi primernemu izločanju zastarele in odslužene računalniške opreme ter pohištva (Jones, 2017, str. 10). Eden od predlaganih ukrepov za prihodnost pa je prehod sistema za upravljanje knjižnice na t. i. cloud-based IT (računalništvo v oblaku), ki zaradi odprave potrebe po strojni opremi dodatno zmanjšuje porabo električne energije in obremenitve okolja zaradi odpadnih zastarelih računalniških naprav (Jones, 2017, str. 13). Kljub prepričanju, da samo »zelena« stavba ni predpogoj za upravičenost do naziva zelena knjižnica, se je vodstvo univerze odločilo da bo novi prizidek, katerega so bili primorani graditi zaradi spremembe dodiplomskega študijskega programa Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 323 Ana Zdravje, Marijana Korotaj in posledično povečanega števila študentov, vseeno načrtovala in zgradila v skladu z zahtevo, da »zelene« zgradbe vsebujejo napredne tehnološke rešitve za čim manjšo obremenitev okolja, zato ta zgradba vključuje: - reorganizacijo prostorov in združitev starih zgradb v skladno celoto z novo, energetsko učinkovito knjižnično stavbo, - dvojno zasteklitev zgradbe za učinkovito termalno regulacijo, - vključitev dveh velikih atrijev s strešnimi okni v zasnovo nove zgradbe za učinkovito prepuščanje dnevne svetlobe in posledično zmanjšano potrebo po umetni osvetlitvi, - uporaba naprednih senzorjev za nadzor nad osvetlitvijo in klimatskim sistemom, - ozelenjena streha za izboljšanje toplotne izolacije in pa - ureditev organskega zelenjavnega vrta na strehi zgradbe, ki med zaposlenimi poskrbi za dvig zavesti o pomembnosti trajnostne okoljske politike, pripomore pa tudi k boljšim medsebojnim odnosom na delovnem mestu in bolj sproščeni atmosferi, saj je vrtnarska dejavnost načrtovana kot neke vrste team-building in aktivnost za sproščanje (Jones, 2017, str. 6-7, 11). Pri gradnji nove stavbe je bila npr. posebna skrb namenjena tudi varovanju lokalnih živalskih vrst prisotnih na zemljišču kampusa, zato so pozornost posvetili zelo številčni koloniji hudournikov, ki gnezdijo na zgradbi knjižnice. Prozorni stekleni paneli so bili npr. namensko pobarvani s pikami, ki preprečujejo zaletavanje ptičev v fasado zgradbe (Jones, 2017, str. 11). 4.1.3 USIU-Africa Library Leta 2018 je v ožji izbor za Iflino nagrado Green library award prišla tudi USIU--Africa Library, knjižnica univerze United States International University (USIU) iz Nairobija, glavnega mesta Kenije. To je do zdaj šele druga knjižnica z afriškega kontinenta, nagrajena na tem natečaju (obe sta iz Kenije) (IFLA Green ..., 2018; Ogola, 2018, str. 2). Vseeno sta ti dve knjižnici dokaz, da se je praksa zelenih knjižnic razširila tudi v Afriko, in vzorčni primer, da so tudi tamkajšnje knjižnice sposobne inovativnosti v knjižnični dejavnosti, kljub težavam zaradi znatno težjih ekonomskih razmer, ki zaznamujejo to včasih zapostavljano celino (IFLA Green ..., 2018). Že sama stavba knjižnice je »zelena«, z nekaterimi inovativnimi trajnostnimi rešitvami. Poleg atrija, ki omogoča vstop naravne dnevne svetlobe v vse prostore in tako zmanjšuje potrebo po umetni osvetlitvi ter naprednega sistema ventilacije, je zunanja površina zgradbe prekrita s paneli z dvojno zasteklitvijo (Ogola, 2018, str. 10). 324 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas Prestolnica Nairobi je mesto s številnimi parki (Uhuru Park, Central Park, City Park, Nairobi Arboretum, Jeevanjee Gardens ipd.), pa tudi eno redkih mest na svetu, ki ima na svojem obrobju celo narodni park (Nairobi National Park), prvi v Keniji, sicer relativno majhen, a z zelo raznoliko floro in favno (Briggs in Williams, 2009, str. 162-63; Explore Nairobi, 2019; Nairobi, 2019). Prebivalcem Nai-robija so njihovi parki zelo pomembni. Znana kenijska okoljska aktivistka in Nobelova nagrajenka Wangari Maathai (1940-2011) je leta 1989 vodila kampanjo za ohranitev parka Uhuru, ki ga je administracija tedanjega kenijskega predsednika Daniela arap Moi-ja želela pozidati oziroma tam zgraditi 60-nadstropni nebotičnik, in tudi dosegla, da so omenjeni načrt opustili. Morda je prav zaradi tega dejstva osrednja značilnost knjižnice USIU-Africa ravno velik vrt (imenovan Garden in the library) lociran v notranjosti knjižnice, ki predstavlja središče same zgradbe in si je prislužil posebno pohvalo. Uporabnikom daje občutek, da se namesto v notranjosti zgradbe nahajajo na prostem, številne rastline (drevesa, cvetje) izboljšujejo kakovost zraka v sami stavbi in ustvarjajo okolje, ki na uporabnike in zaposlene deluje pomirjujoče in zmanjšuje stres. Poleg rastlin v vrtu so po celotni zgradbi razpostavljene še številne lončnice, ki dopolnjujejo vtis resnično »zelene« knjižnice (Ogola, 2018, str. 7, 11-12). Še ena zelo pomembna značilnost zgradbe je streha, na kateri prestrezajo deževnico, ki se potem uporablja za zalivanje zelenic v okolici zgradbe in pa že omenjenega velikega vrta. Ta okolju prijazna metoda je izredno pomembna zaradi za to potrebne količine vode, saj ima Nairobi v svojem vodovodnem omrežju res velike probleme z negativnim pojavom, imenovanim NRW (non revenue water) oziroma izredno veliko izgubo vode na poti od vira do uporabnikov. Spada namreč v vrh zgornje polovice seznama velemest s tem perečim problemom. Podobno kot npr. v indonezijski prestolnici Jakarti izgube namreč znašajo med 40 in 50 odstotkov (Ogola, 2018, str. 11; Focusing ..., 2011). Knjižnica se zaveda tudi pomena svoje vloge in odgovornosti pri vzgoji in ozave-ščanju bodočih generacij glede varovanja okolja. Osebje je zato zelo usposobljeno v zeleni pismenosti in predava na delavnicah, ki jih prirejajo v knjižnici, s čimer po svoje prispevajo k boju proti klimatskim spremembam. S svojim projektom (plakatom), ki so ga pripravili na temo krčenja gozdov, so npr. celo zmagali na natečaju, katerega je organizirala AfLIA (African Library & Information Associations & Institutions), neodvisna mednarodna in neprofitna organizacija (African ..., 2017; Ogola, 2018, str. 14). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 325 Ana Zdravje, Marijana Korotaj 4.2 Primera knjižnic, ki uporabljata zelene tehnologije 4.2.1 Osrednja knjižnica v Seattlu Leta 2004 je bila odprta arhitekturno markantna nova Osrednja knjižnica v Seat-tlu. Vendar pa knjižnice ne zaznamuje le futuristični dizajn zunanjosti, ampak ima ta vgrajenih cel kup naprednih zelenih tehnologij, ki zmanjšujejo negativni vpliv na okolje v že tako obremenjenem urbanem središču. Da bi nova knjižnična zgradba ustrezala strožjim zahtevam novih predpisov mesta Seattle za trajnostne gradnje, še preden so bili ti sploh sprejeti, so za izdelavo načrta nove knjižnice najeli slovitega nizozemskega arhitekta Rem Koolhaasa in newyorškega arhitekta Joshuo Ramusa (McKiernan, 2008; Seattle's ..., 2004, str. 1). Posebnosti te zelene knjižnice so gradnja, energetska učinkovitost, skrb za vodo in ozračje. Že sam proces gradnje stavbe je bil zastavljen odgovorno do okolja: - pri rušenju predhodne stavbe in gradnji nove je bilo recikliranih 75 % nastalih odpadkov, - vsaj 20 % gradbenega materiala je bilo iz območja do največ 800 km oddaljenega od Seattla (relativno blizu za ameriške razmere), s čimer so zmanjšali okoljske obremenitve zaradi transporta in hkrati pomagali lokalnemu gospodarstvu, - zgradba pa je bila načrtovana tako, da včasih le minimalno obdelani osnovni strukturni elementi zgradbe služijo kot njen funkcionalni del. S tem je bila zmanjšana količina vgrajenega gradbenega materiala, kar je precej pomembno, kajti raba betona in jekla v gradbeni industriji zelo obremenjuje okolje (Lawton, 2019, str. 41; McKiernan, 2008; Seattle's ..., 2004, str. 2). Stavba knjižnice je energetsko zelo učinkovita. Dodeljen ji je bil celo srebrni status po sistemu ocenjevanja LEED, ki ga podeljuje U.S. Green Building Council (Ameriški nacionalni svet za zelene gradnje). Energetska učinkovitost se kaže v: - fasadni oblogi (t. i. obešena fasada) knjižnične zgradbe s trojno zasteklitvijo (50 % površine), ki poskrbi za občutno zmanjšanje porabe energije potrebne za hlajenje in gretje in posledično znižanje operativnih stroškov. Sofisticirana zasteklitev hkrati omogoča maksimalno izrabo dnevne svetlobe, kar še dodatno zmanjšuje potrebo po električni energiji in stroške razsvetljave, saj stekleni ovoj zgradbe deluje tudi kot »lovilec dnevne svetlobe«; - aluminijasta mreža, vgrajena med sloje šip, deluje kot sredstvo za senčenje, ki preprečuje kopičenje toplote, 326 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas Slika 1: Singapurska nacionalna Slika 2: Osrednja knjižnica vSeattlu knjižnica (foto: Sebweb19) (foto: Rex Sorgatz) (Seattle library..., 2008) (ESSEC_Singapore.JPG, 2007) - rastline, zasajene okoli zgradbe, še dodatno zmanjšujejo negativni efekt pojava »heat island« (kopičenje toplote na določeni lokaciji), značilnega za središča sodobnih velemest, - poleg fasade k energetski učinkovitosti veliko pripomorejo tudi napredni avtomatski sistemi za upravljanje OPK (ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije), ki hladen ali topel zrak »dozirajo« glede na dejanske potrebe, in sicer ločeno za vsak predel knjižnice posebej, poleg tega pa v notranjosti ves čas zagotavljajo tudi svež zrak za dobro počutje uporabnikov (Antonelli, 2009b; McKiernan, 2008; Seattle's ..., 2004, str. 1-2). Posebna skrb je v knjižnici namenjena tudi skrbnemu ravnanju s pitno vodo oziroma zmanjšanju porabe le-te. Knjižnica ima vgrajen ogromen zbiralnik deževnice v velikosti približno 10.560 litrov, iz katerega namakajo rastline v stavbi in zunaj nje. Za to so bile izbrane posebne vrste rastlin, ki za rast ne potrebujejo veliko vode in so odporne proti suši. Pri tem se uporablja poseben »kapljični« sistem zalivanja za optimalno izrabo vode. V toaletnih prostorih so bili vgrajeni posebni pisoarji, ki ne potrebujejo vode za splakovanje, porabo vode tam pa še dodatno regulirajo, npr. z avtomatskimi pipami s funkcijo izklopa. Knjižnica v Seattlu skrbi za ozračje tako, da so se v sami zgradbi izognili uporabi okolju in zdravju škodljivih kemičnih snovi, npr. CFC-jev (klorofluorovodikov) za hladilna sredstva in BTM (bromotrifluorometana) oziroma Halona 1301 pri sistemu za gašenje (McKiernan, 2008). Knjižnica je za svoje uporabnike pripravila tudi poseben program, kjer se ti lahko poučijo o zelenih oziroma okoljsko-trajnostnih značilnostih knjižnične zgradbe in njihovemu pomenu pri varovanju okolja (Seattle's ..., 2004, str. 1). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 327 Ana Zdravje, Marijana Korotaj Zanimiva posebnost te knjižnice je tudi t. i. knjižna spirala. Namesto da bi bile strogo ločene po nadstropjih so knjige na prozornih policah, ki se v skladu z Dewey-evo decimalno klasifikacijo neprekinjeno vijejo po klančinah z blagim naklonom skozi štiri nadstropja okoli osrednjega atrija. Police so le delno zapolnjene. Postavitev omogoča veliko fleksibilnost, saj je premeščanje in dodajanje knjižnega gradiva ter morebitnih novih polic zelo enostavno, saj takšna širitev ne ruši nobene obstoječe optimizirane razporeditve. Na tak način knjižnice zaradi prostorske stiske dolgoročno tudi ni treba širiti ter dograjevati in tako dodatno obremenjevati okolja s ponovnimi gradbenimi deli (Athens, 2007, str. 10-11). 4.2.2 Singapurska nacionalna knjižnica Nova Singapurska nacionalna knjižnica oziroma National library building (National ..., 2019), odprta leta 2005, naj bi bila najbolj zelena knjižnica na svetu. To je 16-nadstropna, 103 m visoka zgradba na 11,300 kvadratnih metrov veliki parceli. Uporabna površina knjižnice znaša pribl. 58,800 kvadratnih metrov. Načrte zanjo je naredil arhitekt Ken Yeang (r. 1948), doma iz sosednje Malezije. Je tudi ekolog, kot arhitekt pa je znan kot pionir eko-arhitekture, pa tudi po svoji »zeleni« oziroma eko-estetiki, o kateri se je pozitivno izrazil celo sloviti britanski arhitekt Norman Foster. Singapurska nacionalna knjižnica je popoln primer knjižnice zgrajene izrecno za tropske predele. Dežele, locirane v takih geografskih legah, zaradi specifičnega podnebja in s tem povezanimi klimatskimi danostmi (visoke temperature in vlaga skozi vse leto, močna sončna svetloba ipd.) nalagajo specifične zahteve za nadzor in zagotavljanje ustreznih klimatskih pogojev, še zlasti kar se tiče hrambe in zaščite gradiva (kroženje zraka, hlajenje). V gosto naseljenih in s prometom (cestni, letalski) močno obremenjenih urbanih središčih oziroma velemestih V in JV Azije pa zagotovo igra vlogo tudi onesnaženost zraka (še posebej škodljiva za gradivo v kombinaciji s svetlobo). To pa pomeni, da ima takšna zgradba zaradi visoke porabe energije (naravnih virov) za zagotavljanje in vzdrževanje prej navedenih klimatskih pogojev, lahko precejšnje negativne učinke na naravno okolje, kar istočasno potegne za sabo tudi precejšnje stroške. Zato sta snovalce pri izgradnji nove knjižnice vodila dva temeljna koncepta: - ustvariti sodobno, energetsko učinkovito knjižnico, ki z uporabo okolju prijaznih in inovativnih zelenih tehnologij zelo zmanjša obremenitev okolja; - z uporabo zelenih tehnologij in posledično večjo energetsko učinkovitostjo znatno znižati operativne stroške zgradbe. 328 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas Pri Singapurski nacionalni knjižnici so bili npr. uporabljeni naslednji inovativni zeleni tehnološki prijemi: - lega/postavitev zgradbe (orientiranost večjega dela fasade stran od sončeve trase Z-V), kombinirana s protitoplotno zaščito (fasada z dvojnimi steklenimi paneli) in napredno tehnologijo senčenja za nadzor temperature v notranjosti zgradbe, - učinkovita izraba naravne svetlobe in s tem zmanjšanje potrebe po uporabi umetne razsvetljave (doseženo s svetlobnimi senzorji in naprednim kontrolnim sistemom, ki regulira uporabo luči - zmanjšana poraba elektrike), - napreden sistem prezračevanja in hlajenja knjižničnih prostorov, ki se z nadziranjem razmer v notranjosti ustrezno prilagodi zmanjšanim potrebam po zaprtju knjižnice, - uporaba in izkoriščanje lokalne vegetacije za krajinsko oblikovanje, kar (dodatno) pripomore k termalnemu nadzoru notranjih prostorov, - uporaba deževnice za zalivanje zasajenih površin in vgradnja učinkovitih vodovodnih pip, cistern idr. Zaradi lege tik ob ekvatorju v Singapurju sicer skorajda vsak dan dežuje, kljub temu pa morajo zaradi pomanjkanja le-te, vodo v velikih količinah uvažati iz sosednje Malezije. Smotrna poraba vode je zato bistvenega pomena (National ..., 2019). 5 Zeleni knjižnici v Sloveniji Tudi knjižnice v Sloveniji sledijo svetovnim trendom in že nekaj časa niso več samo izposojevalnice knjig in ostalega neknjižnega gradiva ali prostor druženja na literarnih večerih. Ker se aktivno prilagajajo družbenim potrebam, vedno bolj postajajo prepoznavne tudi kot socialna stičišča, ki uporabnike informirajo, izobražujejo in osveščajo tudi glede pomembnih tem zdravega načina življenja, skrbi za okolje in trajnostni razvoj. Čeprav v slovenskem okolju še ni bilo veliko govora o zelenih knjižnicah, pa obstajata dve knjižnici, ki sta zavestno krenili na to pot. 5.1 Knj'ižnica Franca Ksavra Meška Ormož - zelena knjižnica Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je krenila na pot zelene knjižnice, ko se je bila primorana preseliti na novo lokacijo. Od leta 1995 je knjižnica domovala v ormoškem gradu, kjer je teža vedno obsežnejše knjižnične zbirke presegla nosilnost grajskih temeljev in je bilo potrebno začeti razmišljati o preselitvi v primernejše prostore. Izbran je bil že dotrajan in energetsko potratni objekt bivšega otroškega vrtca na Žigrovi ulici 6b. Občine ustanoviteljice so pridobile nepovratna sredstva iz naslova Kohezijskega sklada - trajnostna energija in pričele energetsko sanacijo stavbe. Energetska sanacija objekta je zajemala izvedbo toplotne izolacije Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 329 Ana Zdravje, Marijana Korotaj celotnega ovoja objekta z novo fasado, zamenjave stavbnega pohištva in strešne kritine tako, da je energijsko število objekta po sanaciji znašalo okrog 72 kWh/ m2a. V okviru te obravnavane investicije so bili obnovljeni tudi notranji prostori, elektro in deloma strojne inštalacije, poleg tega pa je bila urejena tudi neposredna okolica objekta. Zaradi te investicije so se za polovico zmanjšali izpusti CO2 v ozračje ter za polovico zmanjšali na letni ravni tudi stroški za kurjavo. V začetku leta 2015 se je knjižnica preselila v novo stavbo, ki pa ji pripadajo tudi večje zelene površine. Odločili so se, da jih vzamejo kot izziv in prednost, ki jo imajo le redke knjižnice v Sloveniji ter jih vključijo v samo poslanstvo knjižnice. Tako so postopoma uredili zeliščne gredice, ki so zasnovane in zasajene trajnostno, tako ne zahtevajo veliko nege in skrbi. Zasajena so zdravilna zelišča in okrasne rastline, ki simbolno spominjajo in se navezujejo tudi na preteklost, saj je na tem istem mestu v srednjem veku stal frančiškanski samostan z bogato knjižnico, ki pa se je ob razpustitvi izgubila. Zelišča pobirajo, jih sušijo in s pomočjo strokovnjaka pripravijo zeliščne mešanice, čaje, ki jih uporabljajo kot promocijska darila. Negujejo tudi brajde, na katerih zori grozdje, iz katerega pripravijo marmelado ali sok, ki jih prav tako uporabljajo kot promocijska darila in za pogostitve na dogodkih. Na terasi pod brajdami so postavili mizo za namizni tenis, ki obiskovalcem omogoča rekreacijo na svežem zraku. Skupini odraslih pa na terasi omogočajo vsakodnevno izvajanje redne telesne vadbe po metodah Šole zdravja. V načrtu imajo tudi postavitev čebelnjaka, saj jim velikost in lokacija okolice to omogoča. Poslanstvu zelene knjižnice se pridružujejo tudi programsko. Nahajajo se v ru-ralnem okolju in opažajo, da se prebivalstvo ne odziva dovolj prožno na podeželske, okoljske, klimatske in ekonomske izzive, predvsem v primerih, ko opažajo, da stagnira skrb za okolje, zdravje in dobro počutje, za ekološko in trajnostno pridelavo, predelavo in prodajo hrane in podobne zelene teme. Posebno skrb posvečajo pestri ponudbi knjižničnih dogodkov, namenjenih različnim skupinam prebivalcev. S projekti in dogodki želijo prispevati h kvalitetnemu in pozitivnemu razvoju lokalne skupnosti, opolnomočenju prebivalstva in dvigu kakovosti življenja. Zavedajo se vloge knjižnice v lokalnem okolju, ki v hitro spreminjajočem se in vedno bolj globaliziranem svetu predstavlja pomembno vseživljenjsko učno, informacijsko in tudi družbeno središče, zato so zaznali potrebo, da se v okolju izpostavijo kot osveščujoča organizacija. Zeleni program so načrtno začeli izvajati leta 2016, ko so iskali ideje, kaj zanimivega uporabnikom ponuditi čez poletje, v času počitnic in dopustov. V okolju so opazili večji interes za teme povezane z zdravjem, dobrim počutjem, sodobnejšimi trendi vrtnarjenja, naravnimi pristopi in samooskrbo. Ugotovili so, da lahko v sodelovanju s ponudniki podobnih storitev v okolici izvedejo kvaliteten 330 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas in zanimiv program v obliki neformalnega učenja in poskrbijo za vseživljenjsko učenje odraslih uporabnikov ter pripomorejo k osveščanju lokalnega prebivalstva in nenazadnje k trajnostno naravnanemu razvoju okolja. Pripravili so t. i. četrtkove zeliščarske popoldneve v mesecu juliju in avgustu. Zasnovali so jih kot sproščena tedenska poletna druženja v senci vrtne terase, ki so usmerjena k ozaveščanju in informiranju prebivalstva, razvoju kritičnega mišljenja o raznih ekoloških temah, pridobivanju veščin in znanj, s pomočjo katerih obiskovalci izboljšajo svoje življenje, dvigujejo raven zavedanja o nujnosti zaščite in varovanja okolja ter posegajo po strokovni literaturi. Program vsako leto nadgrajujejo. Tako so poleti 2016 od julija do septembra vsak teden potekali četrtkovi zeliščarski popoldnevi na vrtni terasi, kjer so gostili zanimive goste. Gostje so bili povečini domači strokovnjaki s področja hortikulture, biologije, botanike, ekologije. Teme predavanj, delavnic in praktičnih prikazov so bile povezane z vrtnarjenjem, zeliščarstvom, okoljevarstvom, zdravim življenjskim slogom ter dobrim počutjem. Sodelovanje z zunanjimi izvajalci programa je vzpostavilo nove vezi knjižnice z društvi, gospodarskimi subjekti, socialnimi podjetji in ustanovami v širši okolici. Ob koncu poletja so pripravili ogled primera pozitivne prakse eko-socialne kmetije, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo in prodajo zeliščnih izdelkov, kjer so imeli tudi predavanje z delavnico. Tekom leta so pripravili tudi predavanje strokovnjakinje za zelenjadarstvo in okrasne rastline, ki že 25 let dela na področju pridelave zelenjave, raziskav in s tem povezanih novih tehnologij ter predavanje ekološke vrtnarke o vrtu brez prekopavanja, ki ga ni treba ne pleti niti ne redno zalivati. Na eni od delavnic so pod strokovnim vodstvom pripravili čajne mešanice iz lastno vzgojenih zelišč, ki so jih namenili za promocijo knjižnice, domačih avtorjev in njihovih del. Pripravljene čajne mešanice so spakirali v čajne vrečke in jih opremili s predstavitvijo domačih avtorjev in njihovih del. V promocijske namene so podobno opremili tudi stekleničke marmelade, skuhane iz grozdja knjižničnih brajd in stekleničke lokalno pridelanega medu ter jih opremili s podatki o literarnem delu in življenju domačih avtorjev. V letu 2017 so izvedli predavanje zeliščarja in fitoterapevta, vrtnarskih strokovnjakov o pomembnosti ohranjanja avtohtonih semen in sort, o vzgoji lastnih sadik ter o trajnostnem in sonaravnem vrtnarjenju. V poletnem času pa so ponovno izvedli četrtkova zeliščarska druženja, tokrat v obliki študijskega krožka, ki ga je financiralo Ministrstvo za izobraževanje RS. Na srečanjih so udeleženci v sproščenem vzdušju, med druženjem v prijetnem okolju zunanjega knjižničnega vrta, drug od drugega, od zunanjih sodelavcev in strokovnjakov pridobivali nova zeliščarska znanja. Spoznali in razširili so znanja o zeliščih, ki jih najdemo v neokrnjeni naravi ali jih gojimo doma, njihovo vrednost v prehrani, domači lekarni, Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 331 Ana Zdravje, Marijana Korotaj preventivno moč pri mnogih zdravstvenih težavah, v kozmetične in negovalne namene. Metode podajanja znanj so bile eksperimentalne delavnice (kuharske, kozmetične, ustvarjalne), botanični sprehod, strokovna in poljudna predavanja ter ogled samooskrbnega učnega poligona pod strokovnim vodstvom. Tudi v tem letu je knjižnica nadaljevala, okrepila in širila navezavo s strokovnjaki, ki jim je mar za ohranjanje narave in kvaliteto življenja. V tem letu je bila knjižnica uspešna s prijavo na razpisu Erasmus+ KA104 Zelena knjižnica: Knjige in narava nam pomagajo in pridobila sredstva za mobilnost osebja, ki v knjižnici dela na krepitvi področja izobraževanja odraslih. Osebje knjižnice se je udeležilo izobraževalnega obiska spremljanja na delovnem mestu, kjer so spoznavali nove načine in metode dela ter izmenjali koristne izkušnje in pozitivne prakse dela na področju zelene knjižnice. Tri zaposlene so se udeležile 1. Zelenega festivala (O)krenimo na zeleno, ki je potekal od 6. do 8. 9. 2017 v Nacionalni i sveucilišni knjižnici v Zagrebu. Na festivalu so na stojnici tudi predstavljale lasten program zelene knjižnice. Povezale so se z aktivnimi knjižničarji projekta Društva bibliotekara Istre Zelena knjižnica, ki se je uspešno razvil na Hrvaškem, ter poskrbele za prenos znanj v Slovenijo. V začetku leta 2018 so izvedli še izobraževalni obisk na delovnem mestu v eni izmed prvih sodelujočih knjižnic v hrvaškem projektu Zelena knjižnica, v Gradski knjižnici »Juraj Šižgorič« Šibe-nik. Po opravljenih izobraževalnih obiskih se je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož pridružila vsehrvaškemu projektu Zelena knjižnica in razširila idejo tudi v Slovenijo. Tako so v letu 2018 program Poletnih zeliščarskih četrtkovih popol-dnevov, ki je tokrat potekal že tretje leto, izvajali pod prepoznavnim logotipom hrvaškega projekta Zelene knjižnice in z lastnim sloganom: Modro©zelenem. V juliju in avgustu je bilo izpeljanih 8 strokovnih predavanj z delavnicami, predstavitvami knjig, postavitvijo hotela za žuželke na knjižničnem vrtu ter strokovna ekskurzija. Tudi tokrat so krepili vezi z domačimi strokovnjaki, s posamezniki ali predstavniki različnih društev, podjetij in ustanov, med njimi naj izpostavimo socialno podjetje Zavod 100 % naravno botanik Ormož in Lekarno Ormož. Poleg tem, ki razvijajo zavedanje o pomenu varstva narave, so se dotaknili tudi obiskovalcem zanimivih tem o bioenergiji, meditaciji, masažah ter povezavi zeliščarstva in čarovništva skozi zgodovino človeštva. Četrtkove zeliščarske popoldneve so zaključili z vodenim ogledom Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Gostili so tudi naravovarstvenika Antona Komata, ki je predstavil knjigo Zemlja, voda, seme, opozoril na okoljske grožnje in ekološke katastrofe ter povedal, kako postopati, da bomo obvarovali in ohranili dragocene darove narave še za naslednje rodove. Z učinki in rezultati projekta so pripomogli k ekološki osveščenosti, občutku pripadnosti skupnosti ter prispevali k rasti in blaginji družbe v lokalnem okolju in širše, kar je bilo pred izvedbo projekta vidno v veliko manjši meri. Ciljna skupina so bili odrasli, ki jim je mar za okolje, naravo, zdravje in dobro počutje. Na projekt 332 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas so se dobro odzvali, saj je posamezen dogodek v povprečju obiskalo 15 ljudi. V neformalnih pogovorih in evalvacijah so ga ocenjevali kot pozitivno in dobrodošlo storitev, ki si jo uporabniki želijo. Z izvedenimi aktivnostmi so pomembno prispevali k povezavi med lokalnimi strokovnjaki in uporabniki storitev knjižnice, ki so izmenjali mnoga raznolika znanja, spoznali različne vidike zdravega življenjskega sloga ter se obenem seznanili s pomembnostjo trajnostnega razvoja in okoljskih vprašanj. Razvijati so pričeli popolnoma nova partnerstva in utrjevati nekatera, ki so bila uporabljena že v preteklosti. Projekt pomembno vpliva na dojemanje knjižnice ne zgolj kot kulturne ustanove, temveč kot pomembnega dejavnika vse-življenjskega učenja, družbenega in okoljskega osveščanja ter pridobivanja novih, praktičnih znanj. Veščine, ki se ob izvajanju projekta pridobijo, so trajnostne in uporabnike vedno znova vabijo k obiskovanju novih, podobnih in drugačnih, zanje namenjenih vsebin ter k izposoji s projektom povezanega gradiva. Knjižnica je v promoviranje dogodkov v sklopu Zelene knjižnice vložila veliko truda, ob tem je prišlo do dviga prepoznavnosti knjižnice v okolju, pogosteje se je pojavljala v medijih v zelo pozitivni luči, projekt se je pa predstavljal tudi v tujini, na 1. mednarodni konferenci o zelenih knjižnicah Let's go green!, ki je potekala od 8. do 10. novembra 2018 v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu. Slika 3: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož - zelena knjižnica Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 333 Ana Zdravje, Marijana Korotaj 5.2 Knjižnica Šentvid - zelena knjižnica Mestna knjižnica Ljubljana (v nadaljevanju MKL) je oktobra leta 2013 začela s polletno prenovo svoje večje krajevne Knjižnice Šentvid, ki se nahaja na zelenem obrobju Ljubljane. Skoraj polovico površine ČS Šentvid pokriva gozdnata površina. Poslanstvo Knjižnice Šentvid je »Živimo v soglasju z naravo«. MKL je leta 2014 s prenovo dotedanjega knjižničnega prostora, oblikovanjem ustrezne knjižnične zbirke in naborom prireditev začrtala koncept zelene knjižnice, ki naj bi združeval in povezoval različne organizacije, skupine in posameznike v lokalnem okolju. Knjižnica Šentvid ima pomembno vlogo pri izobraževanju, informiranju in ozaveščanju prebivalcev o pomenu zaščite in ohranjanja naravnih virov in o zdravem načinu življenja. V Četrtni skupnosti Šentvid imajo v bližini Knjižnice Šentvid tudi dva vrtca, tri osnovne šole, dve gimnaziji, glasbeno šolo, zdravstveni dom, zato je temu primerno načrtovala svoje knjižnične dejavnosti za prebivalce. Okolju prijazna Knjižnica Šentvid pokriva obe pojmovanji zelene knjižnice, in sicer tako prvotno (certificirana okolju prijazna stavba), kot tudi razširjeno, ki jo je leta 2013 predlagal Aulisio, skratka v času prenove smo upoštevali tudi že novejši, aktualnejši trend: - arhitekturno preoblikovanje prostora in opreme glede na koncept zelene knjižnice in - dejavnosti knjižnice s področja sobivanja z naravo in njenega varovanja (Au-lisio, 2013). 5.2.1 Arhitekturno preoblikovanje prostora in opreme glede na koncept zelene knjižnice Zelena knjižnica se je najprej začela pri načrtovanju sonaravne stavbe, ki ne ogroža zdravja in naravnih virov ter upošteva nacionalna in mednarodna priporočila pri izbiri gradbenih materialov na eni strani, hkrati pa zadovoljuje vse potrebe uporabnikov. Javni razpis za gradbena in mizarska dela je bil pripravljen po ekoloških standardih in je od izvajalcev zahteval ponudbo ekoloških, okolju prijaznih materialov, kot so nove talne obloge (kavčuk), material za notranjo opremo (prevladujejo naravni materiali, les in kovina), barve za beljenje (zeleno pobarvan vhod v knjižnico), varčna osvetljava (LED osvetljava z nastavljivo jakostjo), pred glavnim vhodom zimzelena gredica tudi z zdravilnimi rastlinami, kot so rožmarin, timijan, sivka, ekološka čistila, ločevanje odpadkov, pitnik za vodo je povezan na vodovodno omrežje, racionalna poraba papirja itn. Dejavnosti Knjižnice Šentvid s področja sobivanja z naravo in njenega varovanja zajemajo temu primerno urejeno knjižnično zbirko (izbor, ureditev, posebnosti, 334 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas postavitev, ekološki kotiček, gradivo je označeno s piktogrami) in prireditve za odrasle in otroke (razstave, knjižne uganke, strokovna predavanja, pravljice, delavnice, eko bralna značka, priporočilni seznami). Glede na analizo lokalne skupnosti in v skladu s takratnim strateškim načrtom so načrtovali projekt za družine (za odrasle in otroke), ki so ga poimenovali Knjižnica Šentvid - zelena knjižnica: eko teden tretji teden v mesecu. Leta 2015 so projekt začeli izvajati testno, v letu 2017 pa je postal redna dejavnost knjižnice. Načrtovali so ciklično dejavnost za odrasle in otroke, in sicer so želeli, da tema o naravi in njenem varovanju ves čas živi z zeleno knjižnico in je v njej prisotna, zato je knjižnica sedaj postala tudi zelena učiteljica. Pri projektu so najprej opredelili nekatere elemente, med drugimi kdo je izvajalec: Knjižnica Šentvid in zunanji sodelavci, gosti, organizacije, društva, šole, vrtci; trajanje: tretji teden v določenih mesecih (februar, marec, april, oktober, november); kakšni so cilji: promocija knjižnice v Četrtni skupnosti Šentvid in v Ljubljani, v Sloveniji in izven meja (Avstrija, Hrvaška), pridobitev novih članov, navezava stikov s Četrtno skupnostjo Šentvid ter šolami in vrtci za potencialna prihodnja sodelovanja; navezava stikov z različnimi organizacijami in društvi v sami Četrtni skupnosti in v bližnji okolici, sodelovali bi med drugimi tudi z vladnimi organizacijami, MOL-ovimi organizacijami, gospodarstveniki in podjetniki ipd.; opredelili so ciljne skupine: družine, prebivalci Šentvida in Ljubljane ter okolice; določili so potencialne partnerje: Četrtna skupnost Šentvid, osnovne šole, gimnaziji v Šentvidu in bližnje enote vrtcev; naredili kratek opis projekta: Knjižnico so želeli predstaviti večjemu delu potencialnih uporabnikov in jim približati knjižnične storitve, ki so jih nudili. Hkrati so želeli navezati stik s predstavniki četrtne skupnosti za še bolj aktivno vključitev v delovanje knjižnice v lokalni skupnosti, za sodelovanje pri raznih prireditvah v naselju ter nadgraditev sodelovanja z vrtci, osnovnimi šolami, z gimnazijama, z društvi in organizacijami ipd. Ekološke vsebine so želeli ponuditi tudi drugim knjižnicam v mreži oziroma tudi knjižnicam zunaj mreže MKL. Sodelovanje je vključevalo med drugimi tudi vladne organizacije, MOL-ove javne zavode, gospodarstvenike in podjetnike ipd. in temu primerno so pripravili program Eko teden. Eko teden je vsak tretji teden v določenih mesecih (februar, marec, april, oktober, november). V Eko tednu, ki traja od torka do petka, organizirajo ločeni eko delavnici za odrasle in mladino, v sklopu pravljičnih uric pripravijo eko pravljično urico, poleg tega pa še eko prireditev za odrasle oziroma mladostnike (strokovno predavanje, delavnico ali okroglo mizo) z zunanjimi gosti. Pripravili so tudi celostno podobo (plakat in predstavitev projekta in zloženko s simbolom (drevo) in finančni plan. Z Eko tednom je Knjižnica Šentvid v svojem okolju postala primer okolju prijazne prakse in pomemben ponudnik okoljskega Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 335 Ana Zdravje, Marijana Korotaj izobraževanja in ozaveščanja vseh prebivalcev (otrok, mladostnikov in odraslih). Stalni partner Knjižnice Šentvid je Četrtna skupnost Šentvid (v nadaljevanju ČS Šentvid), ki redno skrbi za promocijo dejavnosti v knjižnici na svoji spletni strani ter objavlja vse dogodke tudi v glasilu ČS Šentvid. Občasno so partnerice tudi osnovne šole v Šentvidu. Osnovna šola Franca Rozmana Staneta in Knjižnica Šentvid sta na primer zbirali hrano in drugo v šoli ter v knjižnici za zavetišče za zapuščene živali Gmajnice. Ljudje so se odzvali in zelo lepo sodelovali. Kar nekaj škatel so otroci skupaj z učitelji odnesli iz knjižnice v zavetišče Gmajnice. Na podlagi uspešnih sodelovanj pri Eko tednu se je še bolj okrepilo sodelovanje Knjižnice Šentvid tudi na drugih področjih knjižnične dejavnosti (kulturna praznovanja, obletnice, razstave) in tako so se vzpostavila nova sodelovanja in uspešni projekti. Nova partnerja knjižnice, kot sta Društvo Blaž Potočnikova čitalnica in gasilsko društvo, in prireditve, kot je Jesensko srečanje s Knjižnico Šentvid (v organizaciji ČS Šentvid), pa so tudi poskrbeli še za dodatno promocijo zelene knjižnice in s tem posredno tudi projekta Eko teden. Sodelovali so tudi v programu Zelena prestolnica Evrope 2016, in sicer so v določenih mesecih vključili obravnavane teme (npr. odgovorno ravnanje z vodo, les - neprecenljivi dar narave). slika 4: Knjižnica Šentvid - zelena knjižnica: eko pravljica, ki jo vestno pripravi in vodi Maša Uran 336 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas Pri dejavnostih v okviru Eko tedna beležijo tudi rezultate dela, in sicer število izvedenih prireditev in število udeležencev. V obdobju od 1. januarja 2015 do 30. aprila 2019 so izvedli 35 strokovnih predavanj in delavnic za odrasle, 27 eko pravljičnih uric za otroke, pri katerih so prisotni tudi starši, ki sodelujejo in se posredno izobražujejo, informirajo, ter 27 eko delavnic za otroke in mladostnike. Obiskovalci so s prireditvami zelo zadovoljni, predavatelje kot so Dario Cortese, Sabina Grošelj, mag. Violeta Irgl, Viki Grošelj in drugi, zelo pohvalijo in si želijo, da jih še povabijo. Prireditve so dobro obiskane, še posebej eko pravljične urice, ki jih izjemno dobro pripravi Maša Uran, in na kateri so prisotni tudi nekateri starši, skratka družine. Zelo ustvarjalni pa so tudi udeleženci na eko delavnicah za odrasle, ki jih pripravljajo v sodelovanju z Borzo znanja v MKL, in na eko delavnicah za otroke in mladostnike, ki jih pripravi npr. Ustvarjalni kotiček, kjer izdelajo res imenitne izdelke iz naravnih in odpadnih materialov. Z opazovanjem udeležencev opažajo njihovo zadovoljstvo in napredek, vsekakor pa nameravajo vpliv na uporabnike meriti tudi s kvalitativnimi in ne samo s kvantitativnimi kazalci uspešnosti, kar sedaj priporočajo tudi nova strokovna priporočila. Eko tedni se lahko organizirajo tudi v drugih knjižnicah in postane lahko vseslovenski projekt oziroma knjižnična dejavnost v knjižnicah, ker se podobne oblike dela v knjižnicah že izvajajo, vsebinsko pa bi jih knjižnice morale še bolje opredeliti in načrtovati. Vsekakor pa je pomembno, da dejavnosti knjižnice dobro načrtujejo in organizirajo, da jih potem dobro vodijo in nadzorujejo. Uspešno so tudi prijavili in predstavili referat z naslovom The Šentvid Library -the green library (Knjižnica Šentvid - zelena knjižnica) na že v 3. poglavju omenjeni mednarodni konferenci o zelenih knjižnicah, ki je potekala v Zagrebu in na Brionih. Kot posledica uspešne predstavitve referata o Zeleni knjižnici Šentvid na tej konferenci, so bili povabljeni k nadaljnji udeležbi pri različnih mednarodnih projektih in aktivnostih na temo zelenih knjižnic, vključno s povabilom za sodelovanje pri že omenjenemu Iflinem natečaju, na katerem vsako leto izberejo najboljšo zeleno knjižnico (IFLA Green library award). Knjižnica Šentvid je v letu 2019 s predstavitvijo svoje realizacije koncepta zelene knjižnic v tesni konkurenci med 34-mi prijavljenimi zelenimi knjižnicami z vsega sveta dosegla izredno visoko uvrstitev na temu tekmovanju. Zasedla je namreč 4. mesto za zmagovalno predstavitvijo knjižnice iz mesta Cali v Kolumbiji (1. Hungary, Kiskunfelegyha, 2. Ireland, Cork, 3. France, Reunion 4. Slovenia, Ljubljana, 5. USA, New York). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 337 Ana Zdravje, Marijana Korotaj 6 Zaključek Varovanje okolja in trajnostni razvoj sta nedvomno temi, ki se dotikata nas vseh in bistveno vplivata na življenje sedaj in v prihodnosti. Zato je pomembno, da tudi knjižnice prepoznajo družbeno odgovornost, ki jo lahko razvijajo z lastnimi vzgledi poslovanja in izvajanimi programi. Upoštevanje zelenih idej oziroma zelene politike namreč nikakor ni všečna modna muha 21. stoletja, ki se jo da uspešno tržiti, ampak se z gradnjo sodobnih, ekološko naravnanih in istočasno energetsko učinkovitih zgradb, poleg zmanjšanja obremenitev lokalnega okolja, v katerem uporabniki knjižnic prebivajo tudi sami, močno znižajo stroški uporabe in upravljanja takšnih zgradb. Privarčevana sredstva se lahko koristneje uporabijo za druge namene, kot so nabava gradiva, zagotavljanje zadostnega in kakovostnega kadra, izobraževanje le-tega, posodabljanje notranje opreme, informacijskih sistemov in implementacijo dodatnih inovativnih zelenih rešitev. Splošne knjižnice sodelujejo pri načrtovanju in uresničevanju razvojnih družbenih ciljev na lokalni in državni ravni, ki izhajajo iz potreb in izzivov lokalne skupnosti (Brenčič idr., 2018, str. 3). Država Slovenija, Ministrstvo za zunanje zadeve RS (Cilji ..., 2016) in Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Strategija ..., 2017) sta že sprejeli cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov iz Agende 2030 (Transforming ..., 2015), ki jih ima tudi IFLA (About ., 2019) in jih vključuje v svoje cilje. Zato bo treba v strateške načrte splošnih knjižnic v Sloveniji vključiti cilje in aktivnosti ter pripraviti storitve in dejavnosti za zasledovanje in doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki so v omenjenih dokumentih. Zelene knjižnice imajo lahko zelo pomembno vlogo v okviru nalog ozaveščanja, vzgajanja in izobraževanja prebivalstva. V Sloveniji imamo trenutno dve zeleni splošni knjižnici, ki delujeta v svojem okolju, v prihodnosti pa, glede na zanimanje in na sodobne strokovne trende, kot so tudi omenjeni cilji IFLE (About ., 2019), in spremembe v družbenem okolju, pričakujemo razvoj novih zelenih knjižnic pri nas. Leta 2016 je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope, ker je v preteklosti naredila veliko korakov za trajnostni razvoj. Tudi naše knjižnice se bodo soočile z novimi izzivi, cilji, ki so pomembni za nadaljnji razvoj slovenskih knjižnic in posredno za razvoj Slovenije glede na omenjenih 17 ciljev trajnostnega razvoja. Pripraviti je treba izobraževanje za knjižničarje, predavanja in delavnice, kjer bodo lahko razvijali svoje knjižnice in programe glede na lokalno okolje, si določali prioritete, čas ipd., glede na možnosti in vire, kot so med drugimi prostorski, kadrovski, finančni okvirji. Za začetek bi lahko v bližnji prihodnosti knjižnice v Sloveniji lahko gostile eno izmed naslednjih mednarodnih konferenc o zelenih knjižnicah, 338 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas s katero bi lahko delovali večplastno. Dvignili bi ugled slovenske knjižničarske stroke, ki upošteva in implementira najnovejše trende s tega področja; nadalje pa bi bila to ena od aktivnosti za nadaljevanje izvajanja politike trajnostnega razvoja, ki jo je dobro zastavil projekt Zelena prestolnica Evrope, hkrati pa bi bilo to konkretno dejanje Slovenije kot države podpisnice, zavezane k uresničevanju Agende ZN 2030. Navedeni viri About the environment, sustainability and libraries special interest group [spletna stran]. (2019). Haag: IFLA. Pridobljeno 3. 3. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/about-en-vironmental-sustainability-and-libraries African Library and Information Association and Institution (AfLIA) website [spletno mesto]. (2017). Accra, Gana: AfLIA. Pridobljeno 30. 7. 2019 s spletne strani: http://aflia.net/web/ Antonelli, M. (2008). The green library movement: an overview of green library literature and actions from 1979 to the future of green libraries. Electronic green journal, 1(27). Antonelli, M. (2009a). Green libraries: a website for information about green and sustainable libraries [spletno mesto]. Pridobljeno 23. 2. 2019 s spletne strani: http://www.green-libraries.org/ Antonelli, M. (2009b). USA green libraries directory A - G [spletna stran]. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: http://www.greenlibraries.org/usa_green_libraries_directory_a_-_g Athens, L. (2007). Design for social sustainability at Seattle's central library. Journal of green building, 2(1), 1-21. doi: 10.3992/jgb.2.1.1 Aulisio, G. J. (2013). Green libraries are more than just buildings. Electronic green journal, 1(35). Bibliotekarski terminološki slovar [podatkovna zbirka]. (2011). Kamnik: Amebis. Pridobljeno 16. 8. 2019 s spletne strani: https://www.termania.net/slovarji/85/bibliotekarski-ter-minoloski-slovar Brenčič, P., Fras Popovic, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G. in Zdravje, A. (2018). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2028). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 28. 2. 2019 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_ kulturno_dediscino/Knjiznicna_dejavnost/2017/NSKD_PRIP0R0CILA_splosne_knjizni-ce_2017.pdf Briggs, P. in Williams, L. (2009). Kenya eyewitness travel. London: DK Publishing. Carr, M. M. (2013). The green library planner: what every librarian needs to know before starting to build or renovate. Lanham: Scarecrow Press. Cilji trajnostnega razvoja [spletna stran]. (2016). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Pridobljeno 3. 3. 2019 s spletne strani: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_ in_mednarodno_pravo/mednarodno_razvojno_sodelovanje_in_humanitarna_pomoc/ politike_mrs/cilji_trajnostnega_razvoja/ Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 339 Ana Zdravje, Marijana Korotaj Climate statistics for Australian locations [spletna stran]. (2019). Melbourne: Australian Government Bureau of Meterology. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: http://www. bom.gov.au/climate/averages/tables/cw_009225_All.shtml Cockburn health and community drone video [video posnetek]. (2016). Spearwood: Cockburn Libraries. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.youtube.com/ watch?v=x9Qg0r5E9ys Cockburn soundings: our City of Cockburn magazine. (2018, junij). Spearwood: City of Cockburn. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.cockburn.wa.gov.au/getat-tachment/f7a6cad7-293f-4a80-bc00-535a761ca3e9/ECM_7535154_v1_Cockburn-Soundings--June-2018-Accessible-PDF.pdf.aspx Čadovska, I. in Tkalčic, A. (2017). Zelena pismenost kao dio strategije razvoja informacijske službe. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 60(1), 65-77. DGNB certification: a systematic approach to sustainability [spletna stran]. (2019). Stuttgart: DGNB. Pridobljeno 2. 8. 2019 s spletne strani https://www.dgnb.de/en/council/cer-tification/ Dragaš, B. (2017). Zelene knjižnice za zelenu pismenost: hrvatsko iskustvo. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 60(4), 221-241. ESSEC_Singapore.JPG [fotografija]. (2007). V Wikimedia Commons. San Francisco: Wiki-media Foundation. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://commons.wikimedia. org/wiki/File:ESSEC_Singapore.JPG Explore Nairobi [spletna stran]. (2019). Nairobi: Nairobi City County. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://nairobi.go.ke/explore-nairobi/ Focusing on performance: global water summit 2011. (2011). Oxford: Media Analytics. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.globalwaterintel.com/client_media/ uploaded/Conference%20book%202011_Focusing_on_performance_72%20pixels%20 per%20inch.pdf Hauke, P. (2015). How to become/How to identify a green library? Standards for certification [prispevek predstavljen na konferenci IFLA World Library and Information Congress, Capetown, Južna Afrika, 15.-21. Avgust]. Haag: IFLA. Pridobljeno 23. 2. 2019 s spletne strani: http://library.ifla.org/1237/1/095-hauke-en.pdf Hauke, P., Charney, M. in Sahavirta, H. (ur.). (2018). Going green: implementing sustainable strategies in libraries around the world: buildings, management, programs and services. Berlin: De Gruyter Saur. Hauke, P., Latimer, K. in Werner, K. U. (ur.) (2013). The green library: the challenge of environmental sustainability /Die grüne Bibliothek: Ökologische Nachhaltigkeit in der Praxis. Berlin: De Gruyter Saur. How do libraries further development? [spletna stran]. (2017). Haag: IFLA. Pridobljeno 31. 7. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/node/7408 IFLA Green library award 2018 winners announced [spletna stran]. (2018). Haag: IFLA. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/node/60935?og=479 IFLA Green library award 2019 [spletna stran]. (2019). Haag: IFLA. Pridobljeno 3. 8. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/node/91901 340 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas Jankowska, M. A. (2011). Going beyond environmental programs and green practices at the American Library Association. Electronic green journal, 1(32). Jarvie, M. E. (2016). Brundtland report: publication by World Commission on Environment and Development. V Encyclopaedia Britannica. Chicago: Encyclopœdia Britannica. Pridobljeno 4. 8. 2019 s spletne strani: https://www.britannica.com/topic/Brundtland-Report Jones, L. (2017). More than just a green building - developing green strategies at the Chinese University of Hong Kong Library. Hong Kong: The Chinese University of Hong Kong (CUHK). Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/files/assets/environmental--sustainability-and-libraries/documents/hongkong_article_for_ensulib.pdf Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar [monografija]. Knjižnica, 53(3-4). Pridobljeno 1. 5. 2019 s spletne strani: https:// knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/issue/view/554 Lawton, G. (2019). Doba lesa. Global, 9(7), 41-43. Let's go green [spletna stran]. (2018). Zagreb: National and University Library in Zagreb. Pridobljeno 3. 3. 2019 s spletne strani: http://letsgogreen.nsk.hr/program/ Libraries, development and the United Nations 2030 agenda [spletna stran]. (2018). Haag: IFLA. Pridobljeno 31. 7. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/libraries-development Matthews, G. in Walton, G. (ur.). (2013). University libraries and space in the digital world. Farnham: Ashgate. McBane Mulford, S. in Himmel, N. A. (2010). How green is my library?. Santa Barbara: Libraries Unlimited. McKiernan, G. (2008). Library/Washington: Seattle public library - sustainable design and features [blog zapis]. Ames, Iowa: Thegreenlibraryblog. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: http://thegreenlibraryblog.blogspot.com/2008/10/seattle-public-library-sustaina-ble.html Miller, K. (2010). Public libraries going green. Chicago: American Library Association. Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu predstavila projekt »Zelena knjižnica za zelenu Hrvatsku« [spletna stran]. (2016, 6. maj). Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu. Pridobljeno 23. 2. 2019 s spletne strani: http://www.nsk.hr/nacionalna-sveucilisna--knjiznica-zagrebu-predstavila-projekt-zelena-knjiznica-zelenu-hrvatsku/ Nairobi. (2019). V Wikipedia: the free encyclopedia. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://en.wikipedia.org/wiki/Nairobi#Parks_and_gardens National library building [spletna stran]. (2019). Singapore: National Library Board. Pridobljeno 31. 3. 2019 s spletne strani: https://www.nlb.gov.sg/VisitUs/NationalLibraryBuil-ding.aspx Ogola, S. (2018). USIU-Africa - garden in the library (Kenya). Nairobi: United States International Universitiy - Africa. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/ files/assets/environmental-sustainability-and-libraries/news/6-kenya_usiu_africa_ifla_ green_library_award_2018-ilovepdf.pdf Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 341 Ana Zdravje, Marijana Korotaj Online dictionary for library and information science [spletno mesto]. (2004). Santa Barbara: ABC-CLIO. Pridobljeno 3. 3. 2019 s spletne strani: https://www.abc-clio.com/ODLIS/ odlis_s.aspx#sustainablelib Premier opens Australia's first major desalination plant [spletna stran]. (2006). Perth: Water Corporation. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://web.archive.org/ web/20080726224555/http://www.watercorporation.com.au/m/media_detail.cfm?id=3301 Report of the World Commission on environment and development: our common future [spletna stran]. (1987). New York: United Nations. Pridobljeno 4. 8. 2019 s spletne strani: http://www.un-documents.net/wced-ocf.htm Rubič, A. in Antonac, S. (2017). (O)krenimo na zeleno. Glas NSK, časopis Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu, 4(14), str. 60-61. Ruprecht, J., Campbell, E. in Hope, P. (2005). How extreme south-west rainfalls have changed. (Climate Note 6/05). Pert: Indian Ocean Climate Initiative. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: http://www.ioci.org.au/publications/ioci-stage-2/doc_download/18-how--extreme-south-west-rainfalls-have-changed.html Seattle library main branch overhead.jpg [fotografija]. (2008). V Wikimedia Commons. San Francisco: Wikimedia Foundation. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https:// commons.wikimedia.org/wiki/File:Seattle_library_main_branch_overhead.jpg Seattle's new central library. a lesson in sustainability. (2004, junij). dpdINFO, (3). Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.seattle.gov/documents/Departments/OSE/ GB-City-Case-CentralLibrary.pdf Strategija razvoja Slovenije 2030. (2017). Ljubljana: Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pridobljeno 3. 3. 2019 s spletne strani: http://www.svrk.gov.si/ fileadmin / svrk. gov.si/pageuploads/Strategij a_razvoj a_Slovenij e/Strategij a_razvoj a_Slo -venije_2030.pdf Sustainable development goals [spletna stran]. (2015). New York: United Nations. Pridobljeno 31. 7. 2019 s spletne strani: https://sustainabledevelopment.un.org/sdgs Sustainability and conservation [spletna stran]. (2019). Spearwood: City of Cockburn. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.cockburn.wa.gov.au/Waste-and-En-vironment/Sustainability-and-Conservation Transforming our world: the 2030 agenda for sustainable development. (2015). New York: United Nations. Pridobljeno 3. 3. 2019 s spletne strani: https://sustainabledevelopment. un.org/content/documents/21252030%20Agenda%20for%20Sustainable%20Deve-lopment%20web.pdf UN 2030 agenda for sustainable development [spletna stran]. (2018). Haag: IFLA. Pridobljeno 3. 3. 2019 s spletne strani: https://www.ifla.org/node/10091 United Nations sustainable development summit [spletna stran]. (2015). New York: United Nations. Pridobljeno 13. 6. 2019 s spletne strani: https://sustainabledevelopment.un.org/ post2015/summit Verve Energy. About us [spletna stran]. (2013). Perth: Verve Energy. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://web.archive.org/web/20130724173138/http://verveenergy.com.au/ verve-energy/our-company/ about-us 342 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307-343 Koncept zelenih knjižnic in prva primera njegove vpeljave pri nas What is BREEAM? [spletna stran]. (2019). B. k.: BREEAM. Pridobljeno 2. 8. 2019 s spletne strani: https://www.breeam.com/ Winter sprinkler ban made permanent [spletna stran]. (2009, 9. september). V ABC News. Sydney: ABC. Pridobljeno 28. 7. 2019 s spletne strani: https://www.abc.net.au/news/2009-09-09/winter-sprinkler-ban-made-permanent/1423280 Zelena knjižnica. (2012). O projektu [spletna stran]. Pula: Društvo bibliotekara Istre. Pridobljeno 3. 3. 2019 s spletne strani: http://zk.dbi.hr/o-projetku/ mag. Ana Zdravje Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana e-pošta: ana.zdravje@mklj.si Marijana Korotaj Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Žigrova ulica 6b, 2270 Ormož e-pošta: marijana.korotaj@orm.sik.si Knjižnica, 2019, 63(1-2), 307- 343 343 Pomen knjižnice kot javnega prostora -knjižnica kot »tretji prostor«: primer Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica The importance and significance of a library as a public space - the library as the "third place": an example of the France Bevk Public Library Nova Gorica Valentina Podgornik Oddano: 8. 3. 2019 - Sprejeto: 13. 8. 2019 1.04 Strokovni članek 1.04. Professional article UDK 316.74:027.022(497.4Nova Gorica) Izvleček Prispevek zajema razmišljanja o pomenu knjižnice kot javnem in »tretjem prostoru«. Splošne knjižnice še zdaleč niso samo ustanove, ki pridobivajo, obdelujejo in hranijo gradivo ter ga dajejo na voljo uporabnikom, ampak tudi družabni prostori, ki povezujejo ljudi različnih miselnosti, kultur in interesov. Spadajo med javne kulturne in izobraževalne ustanove lokalnega pomena, ki so pod enakimi pogoji namenjene vsem. Pomen knjižničnih prostorov za uporabnike je večplasten in predvsem odvisen od potreb uporabnikov in lokalne skupnosti. Splošne knjižnice so institucije vseživljenjskega izobraževanja, ki morajo uporabnikom poleg osnovnih dejavnosti ponuditi in zagotoviti tudi občutek domačnosti, topline, varnosti in zavetja. Predvsem pa morajo biti stalnica v življenju ljudi, ki jih obiskujejo. »Tretji prostori« so neformalni prostori, ki omogočajo srečevanje, druženje in povezovanje ljudi, sklepanje novih prijateljstev ter družbenih in socialnih interakcij, dobro počutje in izgradnjo socialnega kapitala. Pregled literature pojasnjuje in razčlenjuje pojem »tretjega prostora«, ki se z razvojem splošnih knjižnic pojavlja že dolgo, vendar je kljub temu težko dojemljiv - čemu služi oziroma kaj to sploh je. V članku ugotavljamo, v kolikšni meri delovanje Goriške knjižnice Franceta Bevka ustreza opredelitvi »tretjega prostora«. Ugotovitve temeljijo na subjektivnem opazovanju ter razmišljanju o izbrani tematiki, na podlagi osebnih 345 Valentina Podgornik praks in zaznav ter na podlagi izmenjave mnenj z uporabniki, ki obiskujejo prireditve in dogodke knjižnice in so uporabniki njenih storitev. Ključne besede: splošne knjižnice, javni prostor, knjižnice kot tretji prostor, sodobne tehnologije, socialni kapital, družbena vloga Abstract The article is a reflection on the importance of a library as a public space as well as a "third place". Public libraries are far from being just the institutions that collect, catalogue, store and make available library materials. They are social spaces able to connect people of different believes, cultures and interests. They are a part of public cultural and educational infrastructures at a local level that are available to everybody on equal terms. The importance of library spaces for their users is multi-layered and it depends mostly on their needs and the needs of the local community. Public libraries are institutions of lifelong learning that not only offer basic services but also provide the feeling of homeliness, warmth, well-being, safety and shelter. However, they must be a regular feature in the life of people who are using them. "Third places" are informal spaces, which enable people to meet socialize and connect and to make new friendships. Thus, they provide the space for social interactions, and building social capital. A literature review presents and explains the concept of a "third place" that has been emerging for a long time in connection with the development of public libraries, but is difficult to understand - to what purpose it serves or what it actually is. This article determines to what extent the activities of the France Bevk Public Library Nova Gorica meets the definition of the "third place". It is mostly based upon subjective observation and reflection on the subject, on personal experience and perception. It is also supported by the exchange of opinions with members and visitors attending the events at the France Bevk Public Library and the users of its services. Keywords: public libraries, public space, third place, modern technology, social capital, social role 1 Uvod Splošne knjižnice so javne ustanove, ki pridobivajo, obdelujejo ter hranijo gradivo in ga dajejo na voljo uporabnikom. Zapis ne zajema, kaj vse pravzaprav lahko je splošna knjižnica, saj izpušča opis knjižnic z družbenega vidika, ki v lokalno okolje prinašajo veliko več osebnih interakcij. Povezovanje knjižnic z lokalnim okoljem je bistvenega pomena za razvoj knjižnic, saj je razvoj knjižnic povezan s prepoznavanjem potreb lokalne skupnosti in odzivanjem nanje. Vpliva pa tudi na lokalno skupnost, ki to znanje sprejema ter uporablja. 346 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« Knjižnica je živ organizem, ki se kar naprej razvija. Že dolgo ni zgolj ustanova, ki omogoča samo osnovne storitve,1 temveč vsakodnevno v družbeno in lokalno sfero prinaša nove in drugačne vsebine ob predhodnem in sprotnem spremljanju potreb in trendov, ki jih narekuje oziroma potrebuje okolica. To so lahko t. i. ma-kerspace prostori (kreativnice), kot je v Goriški knjižnici Mojstrovalnica,2 v knjižnicah po svetu pa najdemo še likalnice, šivalnice, počivalnice in druge zanimive ustvarjalne kotičke. V sklopu pobud lokalne skupnosti lahko knjižnice izvajajo razne čajanke, klekljarsko-pletilska srečanja, srečevanja mladih mamic, v Goriški knjižnici pa na eno od teh pobud razvijamo Knjižnico semen. Knjižnice so bile od nekdaj center dogajanja in razvijanja intelektualne družbe, ki vanje ni zahajala le po knjige ter zaradi branja in učenja, temveč tudi zaradi družabnih srečanj, predstav in drugih storitev. Vogrinčič Čepič (2017, str. 61) navaja: »Mnoge izposojevalne knjižnice so bile zato prostorsko organizirane kot (nekakšne) trgovine, kjer so stranke prodajalcu za pultom naročale želene artikle - od knjig, ki so si jih želele izposoditi in so jih zbirale preko kataloga, pa do sirupa in tablet. V izposojevalnih knjižnicah 18. stoletja knjige praviloma niso bile prosto dostopne; ponekod so bile obiskovalcem praktično skrite; drugje so se lahko sprehajali med policami, a gradivo so smeli izbirati le ob spremstvu uslužbenca. Vendar pa to ni v ničemer oviralo intenzivne izrabe teh prostorov v raznotere, predvsem družabne namene. Mnoge so izkoristile potencial klientele, 1 Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (2003) v 3. členu podaja pregled osnovnih storitev: Knjižnica izvaja in omogoča naslednje osnovne storitve za uporabnike: vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihovo uporabo, uporabo javnih klasičnih knjižničnih katalogov, vzajemnega kataloga in drugih podatkovnih zbirk in informacijskih virov, dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo, posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva, izposojo knjižničnega gradiva v knjižnici in na dom, medknjižnično izposojo, usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice, pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjižnice, seznanjanje z novostmi v knjižnici, preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice, rezerviranje knjižničnega gradiva, uporabo tehnične opreme, namenjene uporabnikom, dostop do svetovnega spleta, dostop do dejavnosti in prireditev. 2 V Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica smo si z odprtjem Mojstrovalnice zastavili cilj, da v knjižnico privabimo mlade in tudi druge potencialne uporabnike, ki knjižnice ne obiskujejo. »Drugi cilj, kateremu smo sledili, pa je bil dvig informacijske pismenosti lokalnega prebivalstva ter podpora mladim pri pridobivanju znanj in spretnosti, za katere menimo, da bodo nosilci razvoja naše družbe. K sodelovanju v Mojstrovalnici smo povabili tudi lokalna podjetja, ki se ukvarjajo s sodobno tehnologijo. Vzpostavili smo sodelovanje s podjetjem OLLO. V Mojstrovalnici je tako vsem uporabnikom na voljo njihova inovacija avdio monitoring system Play2Me. Mojstrovalnica je bila leta 2018 uporabnikom na voljo 284 ur (71 dni). V tem času jo je obiskalo 1.290 uporabnikov, kar pomeni 4,54 uporabnikov na uro. Natisnjenih je bilo več kot 400 izdelkov ter porabljenih okoli 30 kg plastike za namen 3D-ustvarjanja s 3D-svinčniki. Zaradi velikega povpraševanja po 3D-tiskanju smo leta 2018 kupili še en 3D-tiskalnik.« (Letno poročilo 2018, 2019, str. 68) Mojstrovalnico je leta 2018 obiskalo 246 obiskovalcev v organiziranih skupinah, izven rednega urnika, z namenom, da jo bolje spoznajo. Sekcija za splošne knjižnice je v sklopu Dneva dobrih praks v Mojstrovalnici izvedla dve delavnici. Delavnic se je udeležilo 36 kolegov in kolegic iz drugih splošnih knjižnic (Letno poročilo 2018, 2019, str. 69). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 347 Valentina Podgornik ki jo je tja privabljala heterogena ponudba, in so svoj repertoar obogatile še s ponudbo družbenega programa in prostorov za druženje, npr. čitalnic za prebiranje periodike, kjer so ponekod postregli tudi s kavo, čajem in prigrizki. Če ne drugega, so se obiskovalci družili v osrednjem prostoru, ob pultu in policah.« Izposojevalne knjižnice (angl. circulating libraries) so bile v 18. stoletju plačljive lastniške knjižnice, katerih zbirka je krožila med uporabniki in strankami, ponujale pa so tudi pisan nabor drugih storitev. »Praviloma so ostale povezane vsaj s papirništvom in knjigotrštvom, na kar kažejo tudi oglasi oziroma poslovne vizitke, pogosto pa so zrasle v prave male literarne konglomerate in same izdajale romane po okusu bralcev. Ampak največkrat so delovale kot maloprodajne trgovine, kjer so ob papirniških lahko ponujali tako rekoč vse mogoče artikle: od bolj luksuzne darilne galanterije (nakita, denarnic, svile in klobukov), do zdravil in tudi povsem prozaičnih vsakdanjih potrebščin (glavnikov, dežnikov, mil, parfumov, sprehajalnih palic, pahljač, čaja, tobaka), pogosto pa so bile naprodaj tudi sladkarije in celo špecerija.« (Vogrinčič Čepič, 2017, str. 59) Veliko prej so tudi druge knjižnice v svojih prostorih, poleg menjave in izposoje gradiva, ponujale druženje in razne dogodke. Ena od teh je aleksandrijska knjižnica, ki je delovala tudi kot raziskovalna ustanova, šola in muzej, so pa izposoje-valne knjižnice tiste, ki jih lahko poimenujemo za predhodnice sodobnih knjižnic, predvsem v smislu uporabe ter namembe prostora in kot predhodnice uresničevanja ideje o knjižnici kot »tretjem prostoru« (Vogrinčič Čepič, 2017, str. 58-63). 2 Pomen knjižnice kot javnega prostora Knjižnice v družbi zagotavljajo in spodbujajo občutek skupnosti in povezanosti. Že z vstopom vanje zagotavljajo, da je tu vsak dobrodošel, ne glede na to, od kod prihaja in kakšno je njegovo prepričanje. Sodobna splošna knjižnica mora biti usmerjena k uporabniku in potrebam lokalnih skupnosti. Oblikovana mora biti kot prostor navdiha (branje, razmišljanje, različni mediji, lastna ustvarjalnost, igra), kot prostor učenja (neformalno izobraževanje, priložnostno učenje, samostojno učenje, svetovanje, pomoč, informiranje o možnosti dostopa do znanja) ter kot prostor srečevanj in druženj (okrogle mize, predavanja, diskusije, delavnice, razstave, koncerti) (Slovenske splošne knjižnice za prihodnost, 2012, str. 16).3 3 Strategija se je tu opirala na danski model štirih prostorov (Jochumsen, Rasmussen in Skot--Hansen, 2012). 348 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice za obdobje 2018-2028 določajo tudi knjižnične vloge v družbi. Vloge določajo področja, na katerih lahko splošna knjižnica pripomore k uresničevanju ciljev posameznika in družbe. Priporočila knjižničnih vlog izhajajo iz opisa nalog splošnih knjižnic, ki jih določa Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). Te vloge so: razvoj predbralne pismenosti, razvoj bralne kulture in bralne pismenosti otrok, mladostnikov in odraslih, pridobivanje znanja, informacijsko in računalniško opismenjevanje uporabnikov ter obiskovalcev, vključevanje v družbo, skrb za domoznansko dejavnost, postati informacijsko središče lokalne skupnosti, spremljati aktualno dogajanje v družbi in spodbujati povezovanje in sodelovanje v lokalni skupnosti (Brenčič idr., 2018, str. 29). Vključevanje v družbo je pomembna knjižnična vloga, predvsem na področju enakosti in enakopravnosti. Standardi in priporočila za splošne knjižnice 20182028 v poglavju o vključevanju knjižnic v družbo navajajo, da splošne knjižnice prebivalce v lokalni skupnosti povezujejo z izborom knjižničnega gradiva, odnosom osebja, ustreznimi prostori in dogodki, pri tem pa ne smejo pozabiti na uporabnike ranljivih skupin (prebivalci s posebnimi potrebami, priseljenci, begunci, etične skupine, brezposelni, slabše pismeni, socialno-ekonomsko prikrajšani, brezdomci itd.). Tudi te osebe je treba vključevati v uporabo knjižničnih storitev - npr. z zagotavljanjem gradiva za učenje slovenskega jezika, organiziranjem delavnic za učenje jezika, kulture in državne ureditve. Knjižnice s temi aktivnostmi pripomorejo k temu, da ranljive skupine uporabnikov postajajo odgovorni prebivalci v lokalnem okolju in se tudi lažje integrirajo v lokalno skupnost. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi zaposleni knjižnice, ki morajo poznati problematiko nevključitve v družbo in biti pri tem problemu strpni in razumevajoči. Kompetence zaposlenih naj bi med drugim zajemale tudi poznavanje organizacij, ki pomagajo pri integraciji ranljivih skupin (npr. azilni domovi, šole, materinske hiše, varne hiše, komune, mladinski centri itd.) ter njihovo kulturo in potrebe (Brenčič idr., 2018, str. 47-49). Splošne knjižnice morajo slediti družbenemu okolju in spremembam, ki jih okolje prinaša. Pomembno je, da prepoznajo družbeno odgovornost, ki jo imajo, ter da se vključujejo v socialne procese in omogočajo enake pogoje uporabe svojih storitev za vse, ki jih obiskujejo. V okolje, kjer delujejo, se morajo vključevati tudi s skrbnostjo in aktivnostmi za ranljive skupine in za uporabnike s posebnimi potrebami, ki zaradi kakršnih koli omejitev ne morejo dostopati do storitev, ki jih ponujajo. Takšna prizadevanja in vizijo delovanja knjižnice v okolju je največkrat lažje načrtovati kot uresničevati, saj se potrebe lokalnega prebivalstva sproti spreminjajo, spreminjajo pa se tudi družbene razmere, ki narekujejo ritem življenja. Splošne knjižnice morajo v tem kontekstu skrbeti predvsem za to, da ljudem, ki jih obiskujejo, omogočajo varno zavetje pred vsemi družbenimi spremembami, ki bi lahko negativno vplivale na kakovost njihovega življenja. Ljudi Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 349 Valentina Podgornik lahko opolnomočijo, da spremembe razumejo in se z njimi spoprimejo. S storitvami, ki jih ponujajo, skrbijo za širjenje bralne kulture in informacijske pismenosti, spodbujajo vseživljenjsko izobraževanje in učenje, pripomorejo k povezovanju skupnosti in spodbujajo občutek pripadnosti (med posamezniki, skupinami ter lokalnimi oblastmi), zagotavljajo prost dostop do interneta in drugih sorodnih virov infomacijske tehnologije, spodbujajo medkulturni dialog, v svojih prostorih nudijo zavetje in dobro počutje ter sprejmejo vsakogar, kar je odločilnega pomena za ustvarjanje enakopravnega družbenega okolja, v katerem so vodilo vrednote spoštovanja, strpnosti, sprejemanja, razumevanja. Splošne knjižnice so v zadnjih letih opredeljene z različnimi imeni, ki skušajo zajeti, kar pravzaprav so: srce ali jedro4 mesta, dnevna soba5 mesta, virtualno pribežališče,6 oaza miru,7 informacijsko in komunikacijsko vozlišče,8 zakladnica znanja,9 4 Beseda jedro je opredeljena kot največji, najpomembnejši del česa, oziroma kar je za kaj najpomembnejše. V tem kontekstu bi lahko besedno zvezo jedro mesta razumeli kot del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami, ki povezujejo lokalno skupnost. Srce je glavni in osrednji človeški organ. Ekspresivno lahko njegovo delovanje povežemo s čutenjem, naklonjenostjo, izražanjem človekovih značajskih in čustvenih značilnosti, lahko pa opredeljuje najpomembnejši, osrednji del nečesa (npr. mesta, skupine, družbe) (Fran ..., 2019). 5 Dnevna soba je soba, v kateri preživimo veliko časa. Omogoča predvsem sprostitev, počitek in dobro počutje in je stalnica v našem vsakdanjem življenju. V tem kontekstu lahko tako razumemo tudi vlogo splošne knjižnice v skupnosti. 6 Virtualna resničnost postaja vse bolj prepoznavna tudi v fizičnem svetu. S pojavom novih, naprednih informacijskih tehnologij se spreminjata tudi družba in okolje, v katerem živimo. Splošne knjižnice s pridobitvijo sodobnih tehnologij postajajo informacijska vozlišča, ki lokalni skupnosti omogočajo informacijsko opismenjevanje ter tudi pobeg v virtualno okolje, v katerega fizično ne moremo vstopati. To okolje prinaša nove interakcije in interpretacije prostora. Interpretacija virtualne resničnosti je odvisna od vsakega posameznika posebej, saj jo vsak drugače dojema. Odvisna je od identitete posameznika; kaj želi od virtualnega okolja in kako resnično je zanj (Bošnjak, 2008, str. 17-18). 7 Oaza je opredeljena kot porasla površina z vodo v puščavi, zelenica. Z dodanim prilastkom -pojasnilom jo predeljuje tudi kot področje, kraj, ki se razlikuje od okolja po kakšni lastnosti, zlasti pozitivni: kulturne oaze, oaza civilizacije, miru. Razumemo jo lahko tudi kot zatočišče, otok, umik, svetišče, zavetje, pristanišče. Tudi splošne knjižnice so lahko zatočišče in umik pred vsakodnevnimi skrbmi, saj v svojih prostorih nudijo zavetje vsem, ki vanje vstopijo (Fran ..., 2019). 8 Knjižnice omogočajo neoviran dostop do informacij, ki jih ljudje potrebujejo za razvoj in uresničevanje svojih potreb na različnih področjih (npr.: na področju izobraževanja in raziskovanja, kulturnega udejstvovanja, osebne rasti in razvoja, druženja in povezovanja ter pridobivanja novih znanj) (Ambrožič, 2012, str. 58). 9 Knjižnice kot zakladnice znanja lahko razumemo kot prostore, ki vsebujejo ter nudijo veliko dragocenega in vrednega (gradivo, IKT opremo, nove storitve, informacije itd.). Te dobrine so dostopne vsem, pod enakimi pogoji. V vsakdanjem življenju pripomorejo k osebnostnemu razvoju posameznika in družbe ter so pomembne za rast, razvoj, vseživljenjsko učenje, pridobivanje novih znanj, druženje in povezovanje ljudi. 350 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« »hram« kulture10 in še kaj bi se našlo. Pomen knjižnice kot javnega prostora je prepleten z ljudmi, ki jo obiskujejo, skupaj z njo rastejo in se razvijajo. Glavni cilj knjižnice naj bo postati stalnica v človekovem življenju. Le tako bo tudi v prihodnosti nepogrešljiva, kot je bila skozi pretekla stoletja. 3 Splošna knjižnica kot »tretji prostor« Ljudje preživimo večino svojega časa v službi in doma. Prostori, v katerih bivamo in opravljamo službene dolžnosti, so nam najbližji. Izraza »tretji prostor« ne razumemo najbolje, čeprav, ko stvari premislimo, ugotovimo, da nam je bliže, kot si mislimo. »Tretji prostor« je prostor, ki je namenjen organiziranemu ali sproščenemu preživljanju prostega časa - prostor med domom in službo. Trditi, da je mišljenje o knjižnici kot o »tretjem prostoru« nekaj novega, je zmotno. S pojavom interneta, digitalizacije, e-knjig in palete novih tehnologij (npr. makerspace - v Goriški knjižnici Mojstrovalnica)11 morajo tudi knjižnice v korak s časom in se prilagoditi toku novosti. Knjižnice so prava informacijska vozlišča, ki tudi s pripravo pestrega kulturnega, družbenega in vzgojno-izobraževalnega programa nedvomno pripomorejo k oblikovanju identitete lokalnega prebivalstva in prebivalstva regije, v kateri delujejo. Ameriški sociolog Ray Oldenburg (1989) »tretji prostor« opisuje v knjigi The great, good place, kjer trdi, da so takšni prostori pomembni za razvoj civilne družbe, demokracije, enakosti med ljudmi, družbene razgledanosti in angažiranosti ter povezanosti in vključevanja družbe v razne procese. Oldenburg je »tretji prostor« opisal kot prostor, ki ni ne dom ne služba, temveč prostor vmes, kjer čas lahko preživljamo prosto in sproščeno, kjer se lahko združuje prijetno s koristnim. Predlaga nekaj skupnih izhodišč, kako naj bi ta prostor izgledal in kaj naj bi uporabniku ponujal: storitve, ki jih ponuja, morajo biti brezplačne ali cenovno zelo ugodne, priporočljivo je, da vsebuje možnost uživanja hrane in pijače, ki pa nista nujna, a vendar pomembna. Prostor mora biti dostopen, v procese naj vključuje ljudi, ki vanj zahajajo, biti mora prijeten in udoben ter zasnovan tako, 10 Hram hram: tudi hram hrama m (a; a a) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. knjiž. posvečen prostor, svetišče / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; 3. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame (Fran ..., 2019). 11 Mojstrovalnica - nova javna storitev Goriške knjižnice, kjer so za kreativno ustvarjanje na voljo 3D-tiskalnik, 3D-skener, 3D-svinčniki, računalnika za 3D-modeliranje objektov in tihi glasbeni studio. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 351 Valentina Podgornik da omogoča sklepanje novih prijateljstev in druženje s tistimi, ki jih že poznamo in srečujemo (Oldenburg, 1989 cv: Coppola, 2010, str. 14). Knjižnice so odprti javni prostori, kjer ljudje pridobivajo in uresničujejo svoje ideje, sposobnosti, znanja. Na voljo imajo skoraj vso razpoložljivo informacijsko tehnologijo, ki jo uporabniki lahko uporabljajo brezplačno. To je velika in pomembna pridobitev knjižnic, ki s tem pripomorejo k razvijanju informacijske pismenosti in tudi k spodbujanju človekovega ustvarjanja ter delovanja (iskanja zaposlitve, idej za samostojno delo in ustvarjanje, povezovanje z drugimi ljudmi prek svetovnega spleta, iskanje priložnosti za poslovne začetke itd.). Zanimiva oznaka za splošne knjižnice kot nosilke »tretjega prostora« je tudi opredelitev, ki jo navaja Gene Coppola - splošne knjižnice kot »templji družbenega udejstvovanja«, kjer naj bi se ljudje predvsem srečevali in povezovali med seboj. V sklopu tega opisa res spominjajo na trg ali dnevno sobo, vendar ne smemo pozabiti, da so tudi v tem okviru njihove naloge opredeljene in usmerjene. Gre za javno dostopne in odprte prostore, ki opravljajo funkcijo javne službe, delujejo za javnost, skrbijo za dvigovanje bralne in informacijske pismenosti ter zagotavljajo dostop do informacij (Coppola, 2010, str. 14). »Tretji prostori« so neformalni. Največkrat so to prostori, ki omogočajo srečevanja in druženje, vendar kljub temu zajemajo osnovna družbena pravila. Namenjeni so vsem, pod enakimi pogoji. Ljudje vanje prihajajo takšni, kot so, in kadar želijo. Zapustijo jih prav tako enostavno. Uporaba »tretjih prostorov« je v večji meri brezplačna. Glavni cilj tretjega prostora so družbene interakcije. V njih lahko najdemo razne napitke, prigrizke, igro, glasbo in ples. Ljudje se v teh prostorih srečujejo zato, da se družijo, pogovarjajo o dnevnih vprašanjih, o problemih v družini ali skupnosti, o delu in počutju ali samo da spoznajo drug drugega (Dzubak, 2015). Namen »tretjih prostorov« je optimalno koriščenje prostega ali vmesnega časa med službo in obveznostmi doma. Redno obiskovanje »tretjih prostorov« omogoča boljšo vpletenost v dogodke, ki se dogajajo v lokalni skupnosti. Ti prostori so lahko različni: knjigarne, bari, frizerski saloni, telovadnice, šivalnice, fitnesi, bazeni, mestni parki, otroške igralnice, vrtovi, dnevne sobe in še mnogi drugi. Johnny Dzubak (bloger ter svetovalec za osebnostno rast in razvoj, Greensburg, Pennsylvania, ZDA) meni, da se moramo pri izbiri tretjega prostora vprašati, katere so tiste najbolj zanimive točke v mestu. Kaj se dogaja v naši soseski? Večina najbolj zanimivih dogodkov, ki se dogajajo v kateri koli skupnosti, je na dosegu roke. Informacija o njih se hitro širi s pomočjo družbenih omrežij, vendar samo z vključenostjo v svojo skupnost bomo zares zraven (Dzubak, 2015). Spremljati koncert doma, prek YouTuba, Instagrama, Facebooka in Netflixa še zdaleč ni isto, kot da bi ga spremljali v mestnem gozdičku - v skupnem »tretjem prostoru« lokalne skupnosti. Kljub temu, da so virtualni prostori živi in aktualni, lahko z 352 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« - veliko količino stresnih in neuporabnih podatkov zelo hitro povzročijo izčrpanost, odtujenost in malodušnost. Arezoo Moseni (The New York Public Library) in Terry Kirchner (Columbia University Libraries) sta v prispevku Knjižnica kot »tretji prostor« (Library as a »third place«) na konferenci NYLA 2008 (New York Library Association Conference, Annual conference, November 7, 2008) v Saratoga Springs-u, New York, ZDA,12 predstavila nekaj izhodišč o tem, kako lahko knjižnice postanejo »tretji prostori« (Moseni in Kirchner, 2008). »Tretji prostor« sta opredelila kot prostor, kjer je vsak dobrodošel (angl. welcoming »other« space) in prostor, ki ni ne dom ne služba. V prispevku sta podala značilnosti »tretjih prostorov«: razlikovati se morajo od domačih prostorov in prostorov na delovnem mestu, biti morajo nevtralni, omogočati morajo prost vstop in dobro počutje, prepoznavni morajo biti po svoji namembnosti, ljudi morajo spodbujati k temu, da jih uporabljajo in da se vanje vedno znova vračajo. Pomembni dejavniki pri snovanju »tretjih prostorov« v knjižnicah so: oblikovanost prostora (oprema, svetloba, barve, umetniški in drugi detajli), ustrezna tehnologija in dostop do nje (brezplačna uporaba, ustrezna opremljenost in zmogljivost prostorov - npr. računalniških učilnic ali kotičkov, raznolika ponudba projektov, ki omogočajo razvijanje spretnosti na tem področju, uporaba virtualnih prostorov), urejenost in dostopnost do zunanjih prostorov (atriji ter vrtički z zunanjimi klopmi in sedišči, zelene površine), oblikovanje zanimivega in pestrega programa ter drugih storitev, ki pripomorejo k druženju ter povezovanju. Takšni prostori morajo biti uporabnikom prijazni, interaktivni, omogočati morajo samostojno ustvarjanje (angl. do-it yourself), svobodo raziskovanja, ustvarjanje novih možnosti ter omogočati sodelovanje in povezovanje v skupnosti. »Tretji prostori« so mesta pobega, opolnomočenja, ustvarjanja in povezovanja z drugimi ljudmi. Odmik od stresa in skrbi. V tem kontekstu so to zagotovo lahko tudi knjižnice. Knjižnice so ljudem prijazne, interaktivne in družabne institucije, ki v svojih prostorih omogočajo dobro in mirno počutje, pripomorejo h koncentraciji, pozitivnemu mišljenju in razmišljanju. Spodnja primera izbranih citatov opisujeta, kaj lahko splošna knjižnica pomeni uporabnikom in kako jo ti dojemajo. Knjižnico povezujeta tudi s »tretjim prostorom«. Keith Richards, član glasbene skupine The Rolling Stones, je dejal: »V času odraščanja bosta na vas najbolj vplivali dve instituciji: cerkev, ki pripada Bogu, in splošna knjižnica, ki pripada vam.«13 Splošna knjižnica je odličen izenačeval- 12 Saratoga Springs je mesto v okrožju Saratoga, New York, ZDA. 13 Keith Richards: »When you are growing up, there are two institutional places that affect you most powerfully - the church, which belongs to God, and the public library, which belongs to you.« Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 353 Valentina Podgornik nik (Coppola, 2010, str. 14-15). »Zdi se, da je Keith Richards poznal svoj 'tretji prostor'«, meni Gene Coppola. Gene Coppola v prispevku z naslovom Knjižnica kot tretji prostor - Library as the third place svoje razmišljanje o knjižnici kot »tretjem prostoru« zaključi takole: »Pri iskanju svojega 'tretjega prostora' imaš veliko možnosti. Starbucks14 je lahko eden izmed teh. Tvoja splošna knjižnica pa bo vedno alternativa.« (Coppola, 2010) 4 Goriška knjižnica kot »tretji prostor« Splošne knjižnice pripomorejo tudi k oblikovanju in gradnji socialnega kapitala. Na spletni strani Šole za ravnatelje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije je predstavljen projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti (SKK),15 ki so ga v okviru sredstev evropskega socialnega sklada in s sofinanciranjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov izvajali med leti 2007 in 2013. V okviru projekta je bilo ugotovljeno, da so glavna značilnost socialnega kapitala pozitivni odnosi. Pri tem sta pomembni tudi količina in kakovost socialnih stikov, ki jih posameznik vzpostavlja v nekem okolju (dom, služba, družina, prosti čas itd.). Večji socialni kapital pomeni tudi večjo vključenost v družbo ter omogoča večji občutek varnosti in pripadnosti (Opredelitev SKK, B. l.). Spletna stran Šole za ravnatelje navaja tudi: »Socialni in kulturni kapital posameznika je bogastvo, ki izvira iz sodelovanja in vpetosti v socialne vezi in mreže. Povečuje občutek pripadnosti, zaupanja in solidarnosti ter omogoča razvoj posameznika in skupnosti.« (Opredelitev SKK, B. l.) Pojem kapitala je na področje izobraževanja vpeljal Bourdieu (1986), pri čemer je opredelil tri vrste kapitala: ekonomsko-finančni kapital (lastnina, denar), kulturni kapital (stopnja izobrazbe) in socialni kapital (družbene obveznosti). Socialni kapital povezujejo skupna pravila in vrednote, dobro razvite socialne mreže, visoka raven zaupanja, visoka državljanska zavzetost, simboli in obredi, soodvisnost in vzajemnost, prostovoljstvo in dejavnosti skupnosti (Putnam, 2000). 14 Priljubljena ameriška franšiza za kavo. Pri nas je sicer ni, a jo kljub temu poznamo. 15 SKK: socialni in kulturni kapital. 354 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« Goriška knjižnica h gradnji socialnega kapitala pristopa na več načinov: z vzpostavljanjem pozitivnih odnosov med knjižničnim osebjem in uporabniki, z medsebojnim zaupanjem zaposlenih, s povezovanjem in sodelovanjem z drugimi institucijami v lokalni skupnosti ter s povezovanjem knjižnice z drugimi aktivnostmi v mestu in okolici, s prepoznavanjem knjižnice kot mesta srečevanj (npr. uporaba knjižnice za neformalna, družabna srečanja uporabnikov in obiskovalcev) ter s prepoznavanjem knjižnice kot varnega mesta v lokalni skupnosti, ki vsem, pod enakimi pogoji, nudi varno zatočišče in zavetje. Chiara Faggiolani z Oddelka za dokumentarne, jezikovno-filološke in geografske znanosti Univerze La Sapienza v Rimu, v svojem prispevku16 ter na podlagi branja publikacije (zvezka),17 ki ga je izdal Observatorij Fundacije Cariplo, povezuje smernice v publikaciji s pregledom aktivnosti projekta (iniciative) Spodbujanje socialne povezanosti v splošnih knjižnicah. Projekt je potekal med leti 2009 in 2013 v okviru Fundacije Cariplo. Ocena in pregled aktivnosti prikazujeta, ali so te pripomogle k prepoznavnosti splošnih knjižnic kot pomembnega člena socialne povezanosti in vključenosti v družbi (Faggiolani, 2016). Projekt temelji na predpostavki in viziji splošnih knjižnic kot javnih ustanov z zelo širokim spektrom storitev, ki lahko neposredno vplivajo na življenje posameznika in družbe. Splošne knjižnice omogočajo dostop do informacij, so promotorke branja, bralne kulture in bralne pismenosti, digitalne in računalniške pismenosti, omogočajo vseživljenjsko učenje in izobraževanje ter socialno vključenost v družbo. V Italiji so splošne knjižnice prepoznavne tudi kot instrument uresničevanja določil italijanske ustave - predvsem v členih, ki določajo uresničevanje demokratičnih načel, kot so: načelo enakosti (3. člen), promocije kulture ter širjenja kulturnih dejavnosti (9. člen), svobode izražanja (21. člen) in pravica do izobraževanja (34. člen). V sklopu projekta je bila na osnovi osmih aktivnosti narejena analiza, ki se je osredotočila predvsem na tri pomembnejše vidike delovanja ter dojemanja knjižnic: knjižnica kot središče med različnimi kulturami, oblikovanje, načrtovanje novih storitev in aktivnosti v knjižnicah, spodbujanje strokovnosti zaposlenih, ki bo pripomoglo k trajnostnem razvoju knjižnic in spremljanje priložnosti za vključevanje in povezovanje knjižnic v socialnem - družbenem okolju. Chiara Fa-ggiolani meni, da je na prepoznavnosti splošnih knjižnic kot socialnih povezovalk v družbi mogoče še marsikaj storiti. Prav na tem področju je priporočljivo branje 16 Le biblioteche come agenti di coesione sociale: Misure possibili pensando al BES (Benessere equo e sostenibile): a margine di un recente quaderno pubblicato dall'Osservatorio della Fondazione Cariplo (Knjižnice kot zastopnice socialne povezanosti: možni ukrepi glede na BES (Nepristransko in trajnostno dobro počutje): razmišljanje ob nedavno objavljeni publikaciji Observatorija Fundacije Cariplo). 17 Biblioteche sociali: valutazione del bando (Socialne knjižnice: pregled projekta). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 355 Valentina Podgornik zgoraj omenjene publikacije (zvezka) Observatorija Fundacije Cariplo, ki je lahko zelo učinkovito in spodbudno ter ponuja pregled možnosti in idej, ki jih je mogoče uporabiti za učinkovitejši prispevek knjižnic k izboljšanju kakovosti življenja ljudi (Faggiolani, 2016, str. 21-28). Kate Meyrick (Australian Hornery Institute) je leta 2007 na konferenci splošnih knjižnic Avstralije predstavila deset predlogov o tem, kaj morajo vsebovati, vključevati splošne knjižnice v svoje delovanje in svoje prostore, da se jih lahko definira kot »tretji prostor« (Meyrick, 2007 cv: Harris, 2007). Predlaga naslednje: knjižnice naj ustvarijo svojo blagovno znamko, naj bodo odzivne na pobude lokalne skupnosti in na njeno identiteto, omogočajo naj načrtovana in priložnostna srečanja, naj bodo programsko usmerjene, pomanjkanje sredstev pa naj jim ne predstavlja prepreke za uresničevanje načrtovanih vizij in ciljev. Ustvarijo naj prijetno okolje - svoj gozdiček, atrij. V okolici naj uredijo stezice, spremenijo naj jo v zanimivo kulturno stičišče. Spodbujajo naj raziskovanje in domišljijo, naj bodo vedno odprte in dosegljive, pozorne naj bodo tudi na lep dizajn in zunanjo infrastrukturo. V primeru, da ne zagotavljajo nobenega od zgornjih priporočil, pa naj poskrbijo, da v svojih prostorih lahko ponudijo najboljšo kavo v mestu (Harris, 2007, str. 145). Na prvi pogled se pri tem zapisu lahko malce začudimo, saj v njem nekako začutimo, da knjižnica sploh ni več knjižnica in da bi morda utegnila izgubiti svoj status in poslanstvo. Ko pa začnemo analizirati vsa ta priporočila, lahko ugotovimo, da so to predlogi, ki jih splošne knjižnice vzporedno že uresničujejo. Tudi Goriško knjižnico in njene aktivnosti lahko najdemo v teh priporočilih. Če gremo po vrsti, lahko rečemo, da imamo svojo blagovno znamko18 in svoj prepoznavni znak (zaščitni znak ali maskoto). Blagovna znamka Goriške knjižnice je Mojstrovalnica - prvi t. i. makerspace (kreativnica) v slovenskih splošnih knjižnicah. Inovativna storitev, ki jo Mojstrovalnica prinaša v knjižnico, je uporaba nove tehnologije tiskanja, risanja ter oblikovanja v 3D-tehnologiji. Tiskanje v 3D--tehnologiji je postopek, kjer z dodajanjem materiala iz digitalnega modela izdelamo fizični objekt. Gre torej za postopek, kjer računalniško izdelan 3D-model (avtorski, izdelan po naročilu ali pridobljen z različnih temu namenjenih spletnih 18 American Marketing Association opredeljuje blagovno znamko kot: ime, izraz, znak, simbol, obliko ali njihovo kombinacijo, namenjeno prepoznavanju izdelkov ali storitev enega ali skupine prodajalcev ter razlikovanju njihovih izdelkov ali storitev od konkurenčnih (Kotler, 1996, str. 722). Kevin Keller pojasnjuje: »To, kar blagovno znamko razlikuje od konkurenčnih generičnih izdelkov brez blagovne znamke, so porabnikove zaznave in občutki v zvezi z lastnostmi izdelka in njihovega delovanja. Blagovna znamka se konec koncev nahaja v zavesti porabnikov.« (Kotler, 2004) 356 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« strani) preobrazimo v format, ki ga 3D-tiskalnik prebere in nato proizvede fizični 3D-model.19 V Mojstrovalnici so na voljo tudi 3D-pisala. So enostavna in varna za uporabo ter primerna za vse ciljne skupine uporabnikov in obiskovalcev. Razvijajo domišljijo in omogočajo poznavanje nove tehnologije ustvarjanja, s katero končni izdelek ni več le risba na papirju ali slika na platnu, temveč izdelek v obliki predmeta. Poleg 3D-tiskalnikov ter 3D-pisal so v Mojstrovalnici na voljo tudi 3D-skener in računalnika za 3D-modeliranje. Posebnost Mojstrovalnice je tudi tihi glasbeni studio, ki omogoča ustvarjanje glasbe v lastni domeni. Sistem je sestavljen iz slušalk in inovativne nizkotonske blazine BSE™, s katero uporabnik zaznava vibracije nižjih frekvenc s svojim telesom in ne zgolj z ušesom. Avdio inženir tako ne potrebuje več akustične sobe, monitorjev in nizkotonskega zvočnika. V studiu je na voljo avdio monitoring system Play2Me slovenskega startup podjetja OLLO.20 Prepoznavni, zaščitni znak Goriške knjižnice je naša mala račka Ajka, ki je k nam prišla s prvo slikanico Goriške knjižnice, Pravljico za račko, katere avtorici sta kolegici, zaposleni v naši knjižnici. Slikanica je nastala ob 70-letnici delovanja knjižnice, ob tej priložnosti pa tudi račka Ajka, ki je dobila svojo podobo v obliki peresnice ali torbice za ličila in druge manjše potrebščine. Račka Ajka je danes maskota21 Goriške knjižnice. Goriška knjižnica aktivno spremlja pobude, ki prihajajo iz lokalne skupnosti. Tako organiziramo in pripravljamo pester program in nabor prireditev ter drugih dogodkov in projektov - tudi v sodelovanju z drugimi kulturnimi in vzgojno-izo-braževalnimi institucijami na Goriškem, kjer so osnovno vodilo vedno predlogi in želje obiskovalcev ter uporabnikov knjižnice. Naštejmo jih nekaj - tistih večjih, ki se navezujejo na lokalno skupnost, pa tudi malce širše - na nacionalnem nivoju. Razdeljeni so takole: projekti za mlade (Rastem s knjigo, Rastem z e-viri, Bralnice pod slamnikom, Knjižne POPslastice, Vrtec v knjižnici, Beremo z letnimi časi), lastni projekti (Mojstrovalnica, Signalizacija, »Skrito - odkrito - ohranjeno -dostopno«), skupni projekti v sodelovanju s knjižnicami območja (Primorci.si, Primorci beremo), skupni projekti območnih knjižnic (Kamra, Dobreknjige.si). V sklopu dogodkov in prireditev stalnega programa Goriške knjižnice izvajamo: Radovedne ponedeljke (predavanja in spoznavanje različnih vsebin), Otroške torke 19 Glej: https://3d-tisk.si/tehnologije-3d-tiskanja/. 20 Glej: https://www.gkfb.si/za-uporabnike/mojstrovalnica/612-tihi-glasbeni-studio-play2me-2. 21 Maskota -e ž (o) zlasti pri nekaterih poklicih žival, predmet, ki se mu pripisuje da prinaša srečo (Fran ..., 2019). Maskota je vsaka oseba, žival ali predmet, ki predstavlja neko skupino, podjetje, zavod s skupno identiteto. Maskote se uporabljajo tudi kot izmišljeni liki za potrošniške izdelke (Mercatorjev Lumpi, Želva Živa, maskota oddelka knjižnice Domžale za otroke in mladino ...) (Maskota, 2017). Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 357 Valentina Podgornik (ure pravljic, ustvarjalne delavnice za otroke, srečanje z avtorji, predstavitev otroške literature, gledališke predstave ...), mladinske dejavnosti (bralna značka za mladino, srečanja z avtorji, predstavitev mladinske literature ...), Ustvarjalne srede (ustvarjalnice za odrasle), Literarne četrtke (srečanje z avtorji, pogovori o knjigah, predstavitev literature, okrogle mize in druge dogodke v povezovanju in sodelovanju), razstave, oglede knjižnice, dogodke in aktivnosti v krajevnih knjižnicah in potujoči knjižnici - bibliobusu. V sklopu knjižničnega programa izvajamo tudi vsakoletne projekte. Nekatere ustvarjamo sami, drugim se pridružimo: Goriški dnevi knjige, Gregorčičevi dnevi, Bevkovi dnevi, prireditve ob dnevu splošnih knjižnic, pustne aktivnosti, poletne aktivnosti z vrečkami presenečenja in Knjižnico na bazenu ter druge aktivnosti v sodelovanju in povezovanju. Zadnja pobuda lokalne skupnosti je vzpostavitev Knjižnice semen22 - zaenkrat je to še ideja v razvoju. Med dogodki, ki jih pripravljamo, ne smemo spregledati še aktivnosti v sklopu območnosti in obmejnosti, ki ravno tako pripomorejo k oblikovanju kulturne zavesti prebivalcev območja, ki ga Goriška knjižnica pokriva, enako velja tudi za prebivalce čez mejo. Leta 2018 smo v Goriški knjižnici organizirali 380 različnih dogodkov, ki se jih je udeležilo 10.022 obiskovalcev. Splošne knjižnice se kar naprej srečujemo s pomanjkanjem namenskih sredstev. To je za delovanje knjižnic velik problem, saj največkrat preprečuje izvedbo načrtovanih aktivnosti in zamisli, ki jih v tekočem letu ali na daljši rok želijo izvajati in ponuditi lokalni skupnosti. Kljub dobrim odnosom z lokalnimi oblastmi in financerji, knjižnice ne morejo zagotovo predvideti, v kolikšni meri jim bodo v tekočem letu dodeljena sredstva za poslovanje, z načrtnim usmerjanjem in delovanjem pa lahko osnujejo določene projekte, dejavnosti in potrebe, ki naj bi imele prednost pri uresničevanju določenih ciljev. Po priporočilih Meyrickove (2007 cv: Harris, 2007) pomanjkanje sredstev ne bi smelo predstavljati večjih preprek za uresničevanje idej in programa - morda res, a je v praksi stvar veliko bolj zapletena. Drži pa, da je treba preučiti možnosti. Postopati racionalno in premišljeno - pomembnejše ali primarne zadeve uvrstiti naprej, sekundarne pa 22 »Na pobudo ene izmed lokalnih organizacij, da bi v naši knjižnici namenili nekaj t. i. knjižnici semen, smo se odločili za sodelovanje. Predvsem zato, ker se nam zdi problematika, ki se je ta projekt dotika, ključnega pomena za ohranitev naših avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort. Menimo tudi, da lahko s tem projektom pomembno vplivamo na kvaliteto življenja prebivalcev naše lokalne skupnosti ter na zdravje posameznika hkrati, posredno pa vplivamo tudi na kulinarično prepoznavnost našega okolja. Izmenjave semen so v našem mestu že priznane, knjižnica semen pa pomeni nadgradnjo in umestitev v prostor, ki je med najbolj obiskanimi in dostopnimi v mestu.« (Letno poročilo 2018, 2019, str. 70) 358 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« udejanjiti kasneje, ko bodo za to nove zmožnosti. V Goriški knjižnici tovrstne težave rešujemo s predhodno analizo finančnega stanja ter temu prilagodimo naše aktivnosti. Racionalizacijo poslovanja lahko najprej dosežemo pri aktivnostih, ki jih izvajamo oziroma se jih udeležujemo zaposleni. Ena od teh so izobraževanja. Izvajajo se po vsej državi, kar posledično pomeni uporabo službenega vozila in porabo goriva, izobraževanja pa so največkrat tudi plačljiva storitev (kotizacije). Da bi se temu vsaj delno lahko izognili, smo razna izobraževanja začeli izvajati tudi pri nas, v naši regiji in okolju ter v naših prostorih. Tako prihranimo pri gorivu in tudi pri kakšni kotizaciji. Tudi pri prireditvah se vpliv namenskih sredstev zelo pozna. Da bi z razpoložljivimi sredstvi ravnali čim bolj racionalno ter ponudili dobre in aktualne stvari ter pri tem tudi vzdrževali kakovost našega programa, se večkrat zgodi, da se zaposleni pripravimo na vodenje, povezovanje, moderiranje in spremljanje dogodkov, ki so v načrtu, da se namenska sredstva lahko porabijo za to, da uporabnikom in obiskovalcem ponudimo le najboljše. Tudi pri načrtovanju Mojstovalnice ni bilo tako enostavno. Nikakor nismo mogli predvideti, kako bo sprejeta, ali bo zanimanje zanjo in za storitve, ki jih ponuja, doseglo načrtovani cilj, ki smo ga razvijali premišljeno in sistematično ter vanj vnesli veliko truda in sredstev, s katerimi smo jo lahko opremili - vsaj za začetek. Torej, pazljivi in racionalni smo pri vseh aktivnostih, ki jih izvajamo, tudi pri nabavi gradiva, pri vzdrževanju knjižnične stavbe, pri materialnih stroških, opremi in osnovnih sredstvih in še kaj bi se našlo. Le pri znanju in posredovanju informacij, ki jih knjižnice dnevno delijo naprej, ne smemo razmišljati racionalno. Vsi se učimo in razvijamo svoj intelekt skoraj vse življenje. Znanje je neprecenljivo, na tem področju so knjižnice prve in prave ambasadorke znanja. Včasih se z veliko mero dobre volje, pozitivne naravnanosti in želje po tem, da naredimo nekaj dobrega, spravi skupaj dobre stvari, čeprav za to ni razpoložljivih sredstev. Potrebni so angažiranost, vizija, motivacija, dober načrt, analiza potreb v okolju in skupinsko delo. Naj bo naše vodilo preprosto: skušajmo narediti, kar je najbolje za skupnost in posameznika. Dobro se z dobrim vrača. Goriška knjižnica ima posebno infrastrukturo. Stavba je izjemna, impozantna, že na pogled je nekaj posebnega. Grajena je v obliki odprte knjige. Je odprta in svetla, zdi se, da uporabnika kar vabi v svoje prostore in notranjost. Knjižnica se nahaja v neposredni bližini borovega gozdička,23 kjer je doma tudi račka Ajka. Posebna 23 »Borov gozdiček je mestni park v Novi Gorici, ki je edinstven biotop sredi mesta. Nastal je na območju zadnjih ostankov nekdanjih glinokopov. Nahaja se le korak stran od mestnega jedra, za Goriško knjižnico Franceta Bevka, v njem pa se počutimo, kot da se ne bi nahajali sredi mesta. Gre za pravo oazo miru, ki je na dosegu roke. Na južnem delu so uredili kompleks z otroškimi igrali, s kipom Gorazda Prinčiča, imenovan Igra, na severu pa sodoben skatepark oziroma rol-kerski poligon, na vzhodnem robu gozdička se nahaja spomenik aleksandrinkam kiparke Nike Šimac. Kip v vsej svoji preprostosti predstavlja lik ženske-matere, ob kateri se počutimo varne. Tla zadržujejo vodo, ki pa privablja žabe in ptice, kot tudi ptice selivke.« (Borov ..., 2016) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 359 Valentina Podgornik pridobitev Goriške knjižnice je njen atrij, ki s svojimi vodnimi bazenčki, lesenimi klopmi in zeleno oazo vabi k branju, počitku, sprostitvi in umiku iz mestnega vrveža. Atrij je odprt in dostopen celo leto, v času odprtosti knjižnice. Uporabljamo ga za izvajanje prireditev (v spomladanskem in jesenskem času, ko je vreme prijetno in toplo), v zimskem času pa predstavlja dom in zavetje račkam iz sosednjega ribnika, ki se prosto sprehajajo po travnati zelenici. V mesecu aprilu v atriju izvajamo vseslovenski projekt Noč knjige, pred kratkim pa smo v vodnih bazenčkih spuščali »gregorčke«.24 Knjižnični atrij je v lokalni skupnosti dobro sprejet in obiskan, študentom v času izpitov in dijakom pred maturo predstavlja otoček oddiha in počitka za nabiranje moči pred učnimi izzivi. Goriška knjižnica spodbuja dejavnosti, raziskovanje in domišljijo, saj v njej najdemo za vsakogar nekaj - od pravljičnih uric za najmlajše do sodobne tehnologije v Mojstrovalnici, v katero zahajajo prav vse ciljne skupine. Na voljo je tudi kava iz avtomata v časopisnem kotičku. Čeprav zaposleni nismo veliki zagovorniki hrane in napitkov v knjižničnih prostorih, vedno bolj opažamo, da je ta storitev skoraj del vsega, kar naša knjižnica ponuja. Sendviči in prigrizki ne sodijo med knjižne police in knjige, k računalnikom in vsej drugi razpoložljivi tehniki. Obiskovalci imajo do tega dokaj spoštljiv odnos in razumevanje. Največkrat se po prijaznem namigu posmehnejo, pokimajo in si sendvič ter kavico privoščijo na zelenici v atriju knjižnice ali v časopisnem kotičku - dnevnem, družabnem prostoru naše knjižnice. Sklepamo lahko torej, da je Goriška knjižnica kot »tretji prostor« primerna in da uresničuje predloge, ki opredeljujejo pojem »tretjega prostora«. Goriška knjižnica se trudi biti uporabniku prijazna knjižnica. Ne samo v smislu prostora in programa, ki ga ponuja, saj hkrati skrbi za razvoj vseh oddelkov, ki tvorijo njeno celoto, kot jo vidi družba na zunaj. V to celoto so uvrščene tudi krajevne knjižnice in potujoča knjižnica. Goriška knjižnica sledi potrebam lokalnega prebivalstva in jih skuša uresničevati. Zanje se trudi biti vedno brezhibna, saj so njena poglavitna skrb. Povratna informacija v današnji družbi služi kot sredstvo za dosego ciljev, zato knjižnica z različnimi sredstvi pridobivanja informacij (ankete, raziskave okolja, analize, okrogle mize, debatni krožki, zbiranje mnenj ter predlogov obiskovalcev in uporabnikov o delovanju knjižnice, sestanki s šolami, sodelovanje v različnih delovnih skupinah - npr.: Nova Gorica: Evropska prestolnica kulture (EPK), Lokalni program kulture, Teden vseživljenjskega učenja, Kulturni bazar ..., spremljanje strategij razvoja, pobude na družbenih omrežij itd.), sledi dogajanju v domačem okolju in tudi na nacionalnem nivoju. 24 »Za sv. Gregorja je od nekdaj veljalo, da luč v vodo vrže. Lučke, ki jih vržejo v vodo, so pravzaprav hišice, cerkvice, fužinice, kozolci iz papirja, kartona ali lesa. V Kropi in Kamni Gorici so poznane kot barčice, v drugih krajih kot gregorčki. Na njih ali v njihovi notranjosti so pritrjene svečke, ki svetijo skozi okenca.« (Gregorčki, 2019) 360 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« Na pobudo lokalne skupnosti, ki se je razvila na družbenih omrežjih, smo pridobili Krajevno knjižnico Šempeter.25 Lokalna skupnost si je krajevno knjižnico v Šempetru pri Gorici tako močno želela, da je pobudi prisluhnila tudi Občina Šempeter - Vrtojba, ki je prepoznala potrebe in želje prebivalcev občine ter v dialogu in sodelovanju z našo - centralno knjižnico, podprla ta predlog ter začela idejo tudi uresničevati (zagotovitev ustreznega prostora za knjižnico, zagotovitev sredstev za financiranje opreme, gradiva in tudi strokovnega kadra). Danes je Krajevna knjižnica Šempeter, ki smo jo odprli ob kulturnem prazniku 2019, pravi knjižni biserček Goriške knjižnice. Med svoje prebivalce je prinesla veliko življenja, veselja in elana. Nanjo so izjemno ponosni, saj postaja del njihove vsakdanjosti. Knjižnice imajo takšno moč. Pri razvoju knjižnice v lokalnem okolju sta pomembna socialni dialog in iskanje kompromisov z ustanovitelji in financerji, s katerimi mora sodelovati. Prav tako pa se mora povezovati z drugimi kulturnimi in vzgojno-izobraževalnimi institucijami v lokalni skupnosti, saj le tako ohranja status dostopnosti in odprtosti ter pripomore k izboljševanju kakovosti in pestrosti storitev, ki so na voljo družbi. Prvič sem knjižnico kot »tretji prostor« začutila na eni od prireditev, ki sem jo spremljala. Izkušnja je sicer subjektivna, a ni veliko drugačna od ugotovitev strokovnjakov, ki splošne knjižnice že dalj časa opredeljujejo kot »tretje«, lahko bi rekli tudi vmesne prostore. Pred leti sem uporabniku, obiskovalcu prireditev naše knjižnice, v pogovoru skušala opisati naloge in pomen splošnih knjižnic. Ko sva se pogovarjala o knjigah, knjižnem gradivu in o naslovih priporočenega branja, je zadovoljno kimal, ob uporabi besedne zveze »skrb za ljudi« pa kar obnemel. Bil je vidno presenečen. Po začudenju se je opogumil ter me vprašal, kakšno skrb ima vendar knjižnica za ljudi. To, da izposoja knjige in skrbi za vračilo? Dvakrat kliknete pod čitalec in je stvar rešena! In se še naprej čudil, kakšna skrb je to. Saj knjižnica vendar ne zdravi, ne poučuje, ne rešuje življenj, ne pomaga pri življenjskih stiskah, ne vzgaja otrok in ne teka za mladino, ko začnejo delovati hormoni in nastopi puberteta. Ne tolaži ob raznih izgubah in padcih. Njena vloga v družbi še zdaleč ni tako pomembna. Zdravstvo. Izobraževanje. Gospodarstvo. To so življenjsko pomembne in nujne stvari. Kako torej knjižnica skrbi za ljudi?! Ko zaključi, vdahnem, se nasmehnem in začnem znova. Zavem se, da knjižničarstvo ni zgolj poklic, temveč tudi poslanstvo - vsaj za večji del zaposlenih. 25 Na družbenih omrežjih (predvsem na FB-ju) se je med uporabniki knjižnice razvila ideja oziroma predlog, da bi v Šempetru pri Gorici želeli pridobiti krajevno knjižnico. Ljudje so se o tem pogovarjali kar po FB-ju in nas vključevali v to zamisel. Komunikaciji se je kasneje pridružila tudi Občina Šempeter - Vrtojba. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 361 Valentina Podgornik Zaustavi me misel, da je zelo pomembno, na kakšen način mu bom obrazložila, da splošne knjižnice počnejo vse te stvari, ki jih je pravkar naštel in zanikal. Po svoje ima prav, res jih ne izvajajo dobesedno in v praksi, posredno pa le. Splošne knjižnice svetujejo (posledično lahko tudi zdravijo - s priporočilom določenega gradiva - se razume, ali s tematskim predavanjem, delavnico), izobražujejo (skrbijo za bralno in informacijsko pismenost ter za posredovanje informacij), lokalni skupnosti za razne aktivnosti ponujajo knjižnične prostore (seminarji, okrogle mize, literarna in druga srečanja, soočenja, predavanja, razmišljanja, povezovanja), prirejajo vrsto aktivnosti in dogodkov, ki ljudem ponujajo različne vsebine in s tem nova vedenja in spoznanja, otrokom in mladini pa se skušajo približati s paleto različnih, zanimivih in barvitih aktivnosti, ki bi jih morda pritegnile in spodbudile k osebni rasti. Res je. Knjižnice ne morejo preprečiti izgube najdražjih ali neposredno vplivati na življenjske preizkušnje posameznika in družbe, vendar so zmeraj tu, navzoče. So prostor, kjer bo kljub najhujšim stiskam mogoče dobiti nasmeh, prijazno besedo in zavetje. Samo z vstopom, brez obveznosti in kakršnega koli plačila. Vmesna postaja med službo in domom. Prostor, ki je povsem nevtralen in neformalen, stalnica v življenju. Razumel in začutil je, kaj mu želim sporočiti. Našo knjižnico še kar naprej obiskuje in vedno se lepo nasmehne in pozdravi. Običajno sedi v časopisnem kotičku. Bere novice ter lista časopise, srka kavo iz avtomata in kramlja s prijatelji. Tudi meni je lepo, ko ga srečam v najinem skupnem »tretjem prostoru«. 5 Zaključek Splošne knjižnice postajajo stalna postaja v življenju ljudi, ki jih obkrožajo. Zaradi velikih in nenehnih sprememb v socialnem okolju, v katerem se razvijajo, bodo morale tudi v prihodnosti veliko mero pozornosti posvetiti uresničevanju svojega poslanstva, ob zavedanju, da pripadajo čisto vsakemu in da so, kljub velikemu naboru drugih alternativnih prostorov, še vedno ene glavnih javnih institucij, ki so namenjene družbi, ne glede na okoliščine in poreklo. So zakladnice znanja, promotorke branja in bralne kulture, informacijske pismenosti in splošne razgledanosti. So prostor druženja, varnosti, zavetja, sproščenosti in dobrega počutja. V javnosti uživajo velik ugled in spoštovanje. So živi organizmi, saj se razvijajo skupaj z ljudmi, ki vanje prinašajo življenje, in so namenjene vsem generacijam. Knjižnice so od vedno bile veliko več kot le skladišče knjig in branje. S približevanjem lokalni skupnosti in z raznimi oblikami sodelovanja ter povezovanja se zdaj spreminjajo v prostore skupnosti, ki delajo in obstajajo za ljudi. V prihodnosti se bo trend dojemanja knjižnic verjetno še bolj spremenil in usmeril 362 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« v razumevanje knjižnic kot javne dobrine, ki ne vključuje samo knjige, temveč tudi druge storitve - morda tudi dobro kavo, ki bo lahko pripomogla k oblikovanju »tretjega prostora«, z zagotavljanjem sproščenega, prijaznega okolja, hkrati pa prispevala še h gradnji družbenih odnosov, ki so bistvenega pomena za razvoj skupnosti in tudi knjižnic. Cathryn Harris, vodja splošne knjižnice Mount Gambier v južni Avstraliji,26 svoj prispevek Knjižnice s kavnimi napitki: novi tretji prostor27, zaključuje z mislijo: »Če imajo Oldenburg in njegovi raziskovalci prav, da družba raste in se razvija povezano, ob pogovoru in stiku, potem so knjižnice v odličnem položaju, da postanejo naslednji izjemni 'tretji prostori' (Harris, 2007, str. 151).28 Joe Hardenbrook, direktor knjižničnih storitev na Univerzi Carroll v mestu Waukesha, Wisconsin, ZDA, je v svojem prispevku Knjižnica kot tretji prostor29 zapisal: »Zame je vabljiv 'tretji prostor' odprt in zračen, z naravno svetlobo. Želim, da mi takšen prostor omogoča nemoteno premikanje iz prostorov, ki jih delim z drugimi, v prostore, ki ponujajo več zasebnosti. Včasih se moram skoncentrirati in osredotočiti, včasih pa rad sanjarim. Knjižnica na splošno ustreza tem mojim potrebam.« (Hardenbrook, 2019)30 Hardenbrook je v prispevku tudi zapisal: »Delo knjižničarja je po mojem mnenju bolj delo z ljudmi, kot s knjigami.« (Hardenbrook, 2019)31 Vse kaže, da se tudi trend delovanja in dojemanja splošnih knjižnic vse bolj nagiba v to smer. 26 Mount Gambier Public Library South Australia. 27 Libraries with lattes: the new third place. 28 Cathryn Harris: »If Oldenburg and his fellow researchers are correct, and society thrives on conversation and contact, then libraries are perfectly positioned to become the next great good places.« 29 The library as a third place. 30 Joe Hardenbrook: »For me, a comfortable and inviting third space is open and airy, with natural light. I also want to be able to move around from spaces to collaborate, to those that offer more privacy. Sometimes I need to concentrate and focus, but at other times I like to daydream. A library generally fits the bill for my needs.« 31 Joe Hardenbrook: »For me, being a librarian has never been about the books-it's about the people!« Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 363 Valentina Podgornik Navedeni viri Ambrožič, M. (2012). Preobrazba visokošolskih knjižnic za učinkovito podporo spremenjenim matičnim okoljem. Knjižnica, 56(4), 57-93. Borov gozdiček [spletna stran]. (2016). B. k.: Travel Slovenia. Pridobljeno 8. 3. 2019 s spletne strani: https://www.travel-slovenia.si/slo/location/borov-gozdicek/ Bošnjak, Š. (2008). Second Life: spremembe v družbeni interaktivnosti. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Bourdieu, P. (1986). The forms of capital. V J. G. Richardson (ur.), Handbook of theory and research for the sociology of education (str. 241-258). New York: Greenwood. Pridobljeno 7. 6. 2019 s spletne strani: http://www.socialcapitalgateway.org/sites/socialcapitalgate-way.org/files/data/paper/2016/10/18/rbasicsbourdieu1986-theformsofcapital.pdf Brenčič, P., Fras Popovič, S., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G. in Zdravje, A. (2018). Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018 do 2028). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 29. 3. 2019 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_kul-turno_dediscino/Knjiznicna_dejavnost/2018/NSKD_PRIP0R0CILA_splosne_knjizni-ce_2018-2028_objava.pdf Coppola, G. (2010). Library as the third place. Florida libraries, 53(2), 14-15. Dzubak, J. (2015, 8. april). What is a third place and why do you need one? [blog zapis]. Pridobljeno 19. 8. 2019 s spletne strani: https://theartofcharm.com/art-of-personal-deve-lopment/what-is-a-third-place-and-why-do-you-need-one/ Faggiolani, C. (2016). Le biblioteche come agenti di coesione sociale. Biblioteche oggi, 34(maggio), 21-28. Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU [spletno mesto]. (2019). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU. Pridobljeno 6. 7. 2019 s spletne strani: https://fran.si Gregorčki [spletna stran]. (2019). Preddvor: Skrina. Pridobljeno 8. 3. 2019 s spletne strani: http://otroskeprireditve.si/kategorije/enodnevni-dogodki/gregorcki/ Hardenbrook, J. (2019, 5. april). The library as a third place [blog zapis]. Pridobljeno 7. 6. 2019 s spletne strani: https://mrlibrarydude.wordpress.com/2019/04/05/the-library--as-a-third-place/ Harris, C. (2007). Libraries with lattes: the new third place. Australasian public libraries and information services, 20(4), 145-152. Jochumsen, H., Rasmussen, C. H. in Skot-Hansen, D. (2012). The four spaces - a new model for the public library. New library world, 113(11-12), 586-597. doi:10.1108/03074801211282948 Kotler, P. (1996). Marketing management - trženjsko upravljanje: analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga. Kotler, P. (2004). Management trženja. Ljubljana: GV Založba. Letno poročilo 2018. (2019). Nova Gorica: Goriška knjižnica Franceta Bevka. Pridobljeno 26. 2. 2019 s spletne strani: https://www.gkfb.si/?option=com_ajax&module=extrawatch_ag 364 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345-365 Pomen knjižnice kot javnega prostora - knjižnica kot»tretji prostor« ent&format=raw&origin=frontend&task=ajax&action=download&env=ExtraWatchJooml aEnv¶ms=6randD&file=images/dokumenti/info_JZ/2018_Porocilo-letno.pdf Maskota [spletna stran]. (2017). V Wikipedija: prosta enciklopedija. Pridobljeno 8. 3. 2019 s spletne strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Maskota Meyrick, K. (2007, avgust). Public libraries as the 3rdplace - what does this mean? [referat na Public Libraries Australia conference Adelaide, 6.-7. avgust 2007]. Moseni, A. in Kirchner, T. (2008, 7. november). Library as a »third place« [prosojnice referata]. Pridobljeno 24. 6. 2019 s spletne strani: https://www.slideshare.net/kirchner.terry/ library-as-a-third-place-nyla-2008-presentation Oldenburg, R. (1989). The great good place. New York: Paragon. Opredelitev SKK: opredelitev socialnega in kulturnega kapitala [spletna stran]. (B. l.). Ljubljana: Šola za ravnatelje. Pridobljeno 24. 6. 2019 s spletne strani: http://sk.solazaravnatelje. si/predstavitev/opredelitev-skk/ Putnam, R. D. (2000). Bowling alone: the collapse and revival of american community. New York: Simon in Schuster. Pridobljeno 8. 8. 2019 s spletne strani: http://bowlingalone.com/ Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013-2020: stanje in okolja slovenskih splošnih knjižnic v letu 2012. (2012). Grosuplje: Združenje splošnih knjižnic. Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. (2003). Uradni list RS, št. 29/2003. Vogrinčič Čepič, A. (2017). Knjižnica kot (tretji) prostor: družbeni učinki prostorskih praks. Keria, 19(1), 57-80. Valentina Podgornik Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 4, 5000 Nova Gorica e-pošta: tina.podgornik@gkfb.si Knjižnica, 2019, 63(1-2), 345- 365 365 Saga o NUK 2 A saga about the new National and University Library building (NUK 2) Borut Osojnik Oddano: 12. 3. 2019 - Sprejeto: 12. 7. 2019 1.21 Polemika, diskusijski prispevek 1.21 Polemic, Discussion UDK 727:027.54(497.4Ljubljana)(049.2) Ključne besede: nacionalne knjižnice, NUK, arhitekturni načrti, gradnja knjižnic, polemike Keywords: national libraries, National and University Library, architectural projects, library construction, discussion Od prvega arhitekturno urbanističnega natečaja za gradnjo knjižnice NUK 2 je minilo 30 let, izveden je bil namreč že leta 1989. Izbran je bil projekt arhitekta Marka Mušiča, ki je bil sprva načrtovan zgolj kot nova stavba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Leta 1990 je Vlada Republike Slovenije (RS) sprejela sklep o vključitvi prostorov Centralne tehniške knjižnice (CTK) v projekt NUK 2, investitor pa je leta 1991 postalo tedanje Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Leta 1994 je bil za izgradnjo sprejet celo poseben zakon, leta 1995 pa z Mestno občino Ljubljana (MOL) sklenjena pogodba o soinvestiranju in zagotovitvi zemljišč za gradnjo. Pridobivanje zemljišč je bilo sicer težavno in dolgotrajno ter je eden od razlogov za permanentno zamikanje gradnje. Vsekakor pa je bil to tudi dober izgovor, da se gradnje ni bilo potrebno lotiti zares. Vse do danes se je s projektom veliko dogajalo, a premalo zgodilo. Do realizacije nikakor ni prišlo. Čeprav je bila leta 1998 med drugim sklenjena pogodba za izbiro izvajalca za zavarovanje gradbene jame in izdelana vrsta projektov za gradbeno dovoljenje. Projekt se ni in ni uresničeval, ne glede na opravljeno veliko delo, sprotno prilagajanje novim konceptom in tipologijam informacijske dejavnosti ter porabo časa in sredstev. In ne glede na to, da je projekt po pomenu nekaj izjemnega. Leta 2008 sta bila npr. izdelana projekta za gradbeno dovoljenje in 367 Borut Osojnik za izvedbo 1. faze na dejansko pridobljenih zemljiščih. Za gradnjo prvič ni bilo več formalnih oziroma postopkovnih ovir. Vendar je bil projekt tudi na tej točki uspešno ustavljen, ko je bil po odločitvi Vlade RS zaradi domnevne zastarelosti prvotnega projekta leta 2012 izpeljan novi natečaj. Temelj novega natečaja so bila prvotna programska izhodišča, torej rešitev zgolj za Narodno in univerzitetno knjižnico, seveda na podlagi aktualne redefinicije pomena in funkcij knjižnice (kar roko na srce sicer ni bila neka resna noviteta glede na stari projekt, saj mu je fleksibilna zasnova omogočala prav tovrstne redefinicije, ne nazadnje jih je bil v 20 letih razvoja tudi večkrat deležen. Mnenje avtorja tega prispevka je, da je šlo pri ukinitvi starega projekta in novem natečaju bolj za ikonografsko kot pa za konceptualno spremembo, kar je ravno nasprotno argumentom za novi natečaj). Ne glede na dejansko ozadje ukinitve prvotnega projekta, je drugi natečaj za NUK 2 postregel z dobro arhitekturno rešitvijo, ki kliče po realizaciji. Človek bi pričakoval, da se je država poleg nove arhitekturne rešitve vendarle odločila tudi za nov način realizacije projekta. Še posebej, ker nekih zunanjih razlogov kot npr. nepridobljenih zemljišč ni več. Izkazalo se je, da ne gre nič drugače, saj država tega preskoka očitno ni sposobna. Leta 2014 je bil izdelan idejni projekt, od tu naprej pa nič več. Projekt NUK 2 je bil praktično izbrisan z delovnih miz odločevalcev. Izbrisan je bil vse do izida tematske številke revije Outsider na temo nerealiziranih projektov ob koncu leta 2018. NUK je marca 2019 v sodelovanju z založnikom revije Outsider organiziral dogodek z naslovom: Kje so zidovi NUK 2?. Nekaj se vendar premika. Zagotovljena naj bi bila sredstva za izdelavo nadaljnjih projektov. Kar pa je seveda zgolj potreben pogoj za realizacijo. Kako zagotoviti, da se bo dejansko kaj premaknilo? Da bo drugače kot je že bilo? Da ne bomo spet porabili veliko sredstev in energije za projekt, čez čas pa bomo izvedli natečaj za NUK 3. Na dogodku je bilo izraženo, da novi NUK 2 hočemo, ne le da ga potrebujemo, kar je precejšen premik na ravni razumevanja ambicij skupnosti, v kateri živimo. Menim, da je potrebno za dejanski preboj premagati notranjega sovražnika, ki je dobro skrit. Na načelni ravni ni seveda nikogar, ki bi nasprotoval projektu NUK 2. V konkretni situaciji, ko je potrebno zagotoviti sredstva, pa se kot dejstvo izkaže, da za isti denar projekt tekmuje z množico drugih projektov. Še več. Projekt s predračunsko vrednostjo približno 50 milijonov EUR za več let ogroža številne manjše projekte, ki so uresničljivi v mandatu ene vlade. Realizacija NUK 2 pa traja dlje. Po domače povedano: minister, ki ga bo začel, ga ne bo tudi dokončal. Primer delovanja ljubljanske univerze (kar ni edini primer) zgovorno priča o ravni problema. Univerza načelno seveda podpira projekt in se do neke mere zaveda 368 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 367-375 Saga o NUK 2 - pomena nove stavbe NUK 2 za Univerzo samo. Vendar zaradi institucionalne urejenosti (NUK je »zgolj« pridružena članica Univerze v Ljubljani), ki delno pogojuje njen način mišljenja in delovanja, projekta nima za svojega, saj se z njim ukvarja nekdo drug. Dejansko prav s projektom NUK 2 tekmuje s številnimi lastnimi investicijami. Pri tem se strinjam z mnenjem, izraženem na dogodku, da Univerza nekoliko podcenjuje potencial tega projekta, da center Univerze ne more biti stavba rektorata, da pa bi to v resnici lahko postala nova stavba NUK 2. Rešitev zagate je možna zgolj na ravni spremembe mišljenja in delovanja ter s tem zmožnosti določitve prioritet na ravni politike in Vlade RS vsaj v nekem srednjeročnem obdobju. Šele v teh okvirih delovanja je možna drugačna organiziranost in financiranje presežnih državnih projektov, ne pa da je projekt takšnega obsega in pomena odvisen od trenutnih političnih prioritet in tekmuje s kopico manjših projektov znotraj zidov enega ministrstva, kar ima za posledico, da je tako rekoč a priori poražen. Pomembnejši mejniki (ne) realizacije projekta NUK 2 NUK 2 prvo dej'anj'e 1989 Po daljših pripravah, ki so se v različnih oblikah pojavljale že od sedemdesetih let naprej, je bil leta 1989 izveden arhitekturno urbanistični natečaj za NUK 2 na lokaciji med Slovensko in Emonsko cesto, v zgoščenem predelu najpomembnejših kulturnih ustanov in jedru univerzitetnega utripa ljubljanske Univerze. Leta 1988 je bila realizirana izgradnja Univerzitetne knjižnice v Mariboru, kot prve izmed trojčka »velikih« knjižničnih zgradb v Sloveniji. Predvideni sta bili še izgradnji novih stavb za NUK in CTK. Nobena od njiju ni bila realizirana. 1990 Vlada RS Slovenije je sprejela sklep o vključitvi prostorov CTK v projekt NUK 2, da se torej investiciji ne bosta vodili ločeno in v različnih objektih. To bi prineslo racionalizacijo z vidika ekonomskih učinkov, hkrati pa tudi z vidika usklajenega delovanja knjižničnega sistema na splošno, ter še posebej Univerze v Ljubljani, saj imata obe knjižnici velik pomen za razvoj univerzitetnega knjižničnega sistema. Ime knjižnice se je spremenilo v Univerzitetno knjižnico v Ljubljani (UKL) in je vključevala dejavnost NUK, CTK in Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti. Programsko se je projekt z leti Knjižnica, 2019, 63(1-2), 367-375 369 Borut Osojnik stalno spreminjal, kasneje sta bila v stavbo vključena tudi Slovanska knjižnica in v krajšem obdobju tudi Osrednja humanistična knjižnica (OHK) Filozofske fakultete. 1991 Investitor izgradnje NUK 2 (prej je bil investitor NUK) je postalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT). S tem je investitor dejansko postala država. Žal se je izkazalo, da je eno ministrstvo samo po sebi finančno in vplivno »prešibko« za realizacijo projekta takšnega obsega. 1992 Septembra 1992 so bili za urejanje območja gradnje NUK 2 sprejeti Prostorsko ureditveni pogoji (PUP). Na tej podlagi in na osnovah že izdelane projektne dokumentacije je bila 1995 izdelana lokacijska dokumentacija (LD). 1994 V Državnem zboru je bil 26. oktobra 1994 soglasno sprejet Zakon o izgradnji univerzitetne knjižnice v Ljubljani (1994), ki je vključeval izgradnjo novega objekta in prenovo Plečnikove zgradbe. Zakon je določal, da bo nova stavba vključevala nacionalne in univerzitetne funkcije NUK, funkcije CTK, Slovansko knjižnico ter informacijske programe Univerze v Ljubljani. Zakon je predvidel, da se potrebna sredstva za izgradnjo zagotovijo iz proračuna RS v skupni tedanji vrednosti 6.932.000.000 SIT (cca 29 milijonov EUR), pri čemer se je vsakoletni obseg sredstev določal v proračunu pristojnega ministrstva za posamezno leto. Prav ta določba Zakona se je izkazala za nezadostno, saj ni bila obvezujoča, letna sredstva so bila prepuščena obstoječim proračunskim okvirom ministrstva. V Zakonu je bila načrtovana tudi okvirna dinamika izgradnje med leti 1994 in 1998. Zakon je predvideval, da bo MOL financirala in pravočasno pridobila zemljišča za izgradnjo. CTK se je istega leta preselila iz svoje stare vile na Tomšičevi 7 v najemne prostore na TR 3 v Ljubljani, kjer se nahaja še sedaj. 1995 Med MZT in MOL je bila sklenjena soinvestitorska pogodba, s katero sta pogodbeni stranki dogovorili medsebojne pravice in obveznosti pri sofinanciranju posameznih faz izvajanja del. Med obveznosti MOL so bile vključene pridobivanje stavbnega zemljišča s stavbnim fondom, namenjenega izgradnji NUK 2 ter izvedba 370 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 367-375 Saga o NUK 2 arheoloških raziskav na območju. Med obveznosti ministrstva pa so sodile pridobitev lokacijskega dovoljenja, investicijske in projektne dokumentacije, pridobitev upravnih dovoljenj in seveda sama izgradnja novega objekta NUK2 ter preureditev Plečnikove zgradbe NUK. Fiksni delež MOL po tej pogodbi je znašal 1.521.276.000 SIT (cca 6,5 milijonov EUR). Žal nobena od pogodbenih strank svojih obveznosti ni realizirala v celoti. Leta 1999 je bil k pogodbi med MOL in MZT sklenjen dodatek z namenom, da zaradi zamud na novo opredelita medsebojne obveznosti in roke. Rok za pridobitev zemljišč je bil podaljšan do 30. 10. 2000. Pa tudi to ni pomagalo, MOL še tekom leta 2008 ni pridobila vseh predvidenih zemljišč za gradnjo, zato so bili leta 2008 izdelani projekti za 1. fazo izgradnje v obsegu pridobljenih zemljišč. Ministrstvo je po dodatku postalo zadolženo za pridobitev dela zemljišč, ki jih prav tako ni uspelo pridobiti v celoti. Večina sredstev in dela je bila sicer posvečena projektnim rešitvam, ki jih je bilo treba stalno prilagajati novim okoliščinam: leta 1998 vključitvi arheoloških ostalin, leta 2002 spremenjenim konceptualnim zasnovam sodobne knjižnične dejavnosti ter leta 2004 vključitvi Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete v novo knjižnico. Kot že rečeno, je bil leta 2008 projekt tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kar pa je ustavila pobuda za nov natečaj. 1996-1999 V teh letih je bila izvedena prenova obstoječe stavbe NUK, ki so jo načrtovali v Ateljeju Marka Mušiča. Izvedene so bile infrastrukturne posodobitve (inštalacije, varnost, protipotresna sanacija, trezor za najdragocenejše gradivo ipd.) ter obsežne programske spremembe predvsem v pritličju in kletnih prostorih z novimi javnimi garderobami, učilnicami, sanitarijami, novo časopisno čitalnico in kavarno, s čimer je bila ponovno vsaj do neke mere omogočena skladnost Plečnikovih arhitekturnih ambientov z novimi potrebami delovanja knjižnice. Prenova NUK predstavlja do sedaj edino realno realizacijo projekta NUK 2. Leta 1996 se je pričela izdelava projektov za gradbeno dovoljenje za novogradnjo. Ker so bile leta 1998 zaključene arheološke raziskave na območju bodoče gradnje, je zaradi pomembnosti najdb prišlo do spremenjenih arheoloških smernic za območje urejanja NUK 2. Izdelan je bil poseben podprojekt vključitve arheoloških ostalin v projekt. Zahteven izziv je novo stavbo in njeno neposredno okolje obogatil s prisotnostjo antične kulture na različnih pomenskih nivojih. Ne nazadnje je bila projektna vključitev ostalin tudi dokaz, da je projekt zasnovan dovolj fleksibilno, saj v prvotnih natečajnih pogojih arheologija ni bila relevanten pogoj za oblikovanje stavbe. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 367-375 371 Borut Osojnik Zaradi sprememb konceptov izvajanja knjižničnih storitev na prelomu tisočletja, je bila potrebna tudi posodobitev vsebinskih podlog za novelacijo PGD dokumentacije. Temelj konceptualnih sprememb je bila predvsem naraščajoča digitalizacija. Kako bodo knjižnice kot ene najstarejših kulturnih ustanov preživele informacijsko in digitalno eksplozijo v novem tisočletju? Ali bodo knjižnice v fizičnem smislu sploh preživele? Vprašanje je do neke mere relevantno še danes, odgovor pa je vsaj za zdaj bolj ali manj enak. Razvoj medijev po eni strani kaže, da le ti složno živijo drug ob drugem ter se medsebojno dopolnjujejo. Knjižnica v fizičnem smislu ostaja nujni prostor za srečevanje, komunikacijo in izmenjavo znanja, za prepletanje fizičnega in virtualnega. Ostaja prostor človeškega duha v njegovi celovitosti, intimno zatočišče miru in univerzalne komunikacije med različnimi družbenimi entitetami, ki jih privablja znanje. Predvsem pa postaja kot središče kulturnega življenja določenega okolja pomemben javni prostor za negovanje študijske, znanstvene, umetniške in univerzitetne komunikacije. Ne nazadnje bi imela nova stavba NUK 2 tudi potencial, da postane živo središče ljubljanske univerze, kar je neprecenljivo tudi za urbano življenje centra Ljubljane. 2000-2008 Le delno pridobljena zemljišča so prizadevanja vodstva projekta usmerila v začetek izgradnje za funkcionalno zaključen del stavbe v obsegu pridobljenih zemljišč. Upravna enota Ljubljana je leta 2000 izdala delno lokacijsko odločbo za gradnjo objekta na pridobljenih zemljiščih, a je bila na koncu zavrnjena zaradi pritožb okoliških stanovalcev oziroma nezadostno urejenega statusa okoliških objektov. Vsekakor je bil to prvi resen in daljnosežen poizkus za dejanski začetek novogradnje, ki je žal spodletel. Brez dvoma pa je prav ta ideja nakazala pravzaprav edino možnost, kako presekati začarani krog nepridobitve zemljišč ter posledično neurejenih dovoljenj za gradnjo in manjka zagotovljenih finančnih sredstev. Formalni okviri so bili dokončno doseženi šele leta 2008, ko so bili izdelani PGD projekti za 1. fazo izgradnje, hkrati pa je (žal) prišlo do ukinitve Mušičeve projektne rešitve. V nasprotnem primeru bi stavba najbrž stala že vsaj nekaj let. Na podlagi tega vedenja so bili tudi novi natečajni pogoji oblikovani v istih omejenih lokacijskih gabaritih. Leta 2002 so bili dokončani novelirani projekti PGD, ki pa so, kot že rečeno, delili usodo nepridobitve gradbenega dovoljenja zaradi nepridobljenih zemljišč za gradnjo. Predmetni projekt je bil v tej fazi, poleg vključitve sprememb, tudi racionaliziran. Kvadratura se je od predhodne verzije, z dodatno prerazporeditvijo nekaterih programov v obstoječo Plečnikovo stavbo, zmanjšala za 1.500 m2, veliko pozornosti pa je bilo namenjeno tudi poenostavitvi in zmanjšanju stroškov vgrajene opreme. Projekt se je brez bistvenih programskih sprememb istega leta 372 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 367-375 Saga o NUK 2 ponovno preimenoval v NUK 2, saj je s tem imenom dejansko izražal celovito vsebino stavbe, da gre torej za nacionalno in univerzitetno knjižnico. Leta 2004 je predstavljala posebno obogatitev programov nove stavbe ter njeno vpetost v samo jedro ljubljanske univerze ureditev Osrednje humanistične knjižnice (OHK). Obsežen program, ki je obsegal 21 oddelčnih knjižnic Filozofske fakultete v Ljubljani, je bil uspešno umeščen v obstoječi projekt NUK 2, hkrati bi bil OHK neposredno navezan na Filozofsko fakulteto s podzemno navezavo pod Slovensko cesto. Po mojem mnenju odlična zamisel za uresničenje potenciala nove stavbe, ki pa je bila s strani univerze kmalu ponovno umaknjena. Leta 2004 je bil kot posledica ocene in izkušenj, da projekt ni samo stvar enega resorja, marveč gre za vladni oziroma državni projekt, pripravljen in poslan v državnozborsko proceduro Zakon o poroštvu za gradnjo NUK 2. Finančne pogoje za realizacijo gradnje bi lahko zagotovil sprejem zakona o poroštvih za posojila, ki bi jih za gradnjo NUK 2 najel NUK. Del sredstev za gradnjo po posameznih letih bi zagotavljala Ministrstvo za kulturo in tedanje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Finančna konstrukcija bi zaradi primernejših letnih kvot sredstev iz proračuna v letih 2005-2010 in odplačil kredita v letih po izgradnji (2011-2022) ter zaključka nekaterih investicijskih ciklusov na obeh ministrstvih prav v letih 2008-2010 omogočila tako odplačevanje izgradnje nove stavbe NUK 2 kot tudi realizacijo drugih investicijskih programov na obeh ministrstvih v obdobju po letu 2010. Tudi ta predlog in s tem priložnost za gradnjo nista bila uspešna. Kljub neuspehu predloga Zakona o poroštvu, aktivnosti na pripravi projekta niso bile ustavljene, čeprav (ali pa prav zato - način vodenja projekta takšnega pomena je bil brez dvoma preveč odvisen od trenutnih političnih prioritet posameznih ministrov oziroma vlad) je v tistem času prišlo do menjave vlade. Leta 2006 je bilo pridobljenih približno 2/3 potrebnih zemljišč, zato je bil izdelan nov projekt za gradbeno dovoljenje v obsegu pridobljenih zemljišč. Pridobljena so bila tudi vsa soglasja za gradnjo in projekt je bil prvič zares pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Vendar spet ni šlo. Tokrat je prišlo do apela dela arhitekturne stroke, da je potrebno Mušičev projekt zaustaviti, saj naj bi se gradnja začela po 20 let starem projektu, kar vsaj v celoti ne drži. Pismo s podpisi nekaterih arhitektov je bilo povod za medijsko in strokovno kampanjo, na podlagi katere je (ponovno nova) Vlada RS ustavila projekt tik pred začetkom izvajanja. Prvotni projekt očitno v vseh letih življenja ni imel svojega botra, človeka z zadostno politično podporo. Prvotni natečajni projekt NUK 2 je s fleksibilno zasnovo preživel vključitev arheoloških ostalin in konceptualnih sprememb knjižničarstva na prehodu v novo tisočletje. Na tem mestu ponovno poudarjam, da z vidika »konceptualnosti« stari projekt po mojem mnenju leta 2008, ko je prišlo do pobude za nov natečaj, ni bil Knjižnica, 2019, 63(1-2), 367-375 373 Borut Osojnik zastarel. Novi natečaj je vseboval ista konceptualna izhodišča, ki so bila v obliki novelacij uspešno vključena tudi v prvotni projekt. Res pa je, da je bila nova na-tečajna rešitev že v osnovi v boljši poziciji, saj je iz novih konceptov ter spremenjenih arheoloških pogojev izhajala že v sami zasnovi, kar predstavlja določeno prednost in s tem odprtost za nadaljnjo evolucijo projektnih rešitev. Letos je tudi novi projekt NUK 2 star že 7 let. NUK 2 drugo dejanje 2010 Leta 2010 je vlada imenovala delovno skupino za izgradnjo NUK 2, ki je pripravila potrebne osnove za nov natečaj. Kot izhodišče so bile pripravljene nove sodobne konceptualne podlage za dejavnost knjižnice, programsko pa je v bila v projekt ponovno vključena zgolj Narodna in univerzitetna knjižnica, kar sicer terja premislek glede razdelitve vloge nove in Plečnikove stavbe v nadaljevanju izvedbe projekta. 2012-2019 Na natečaju za gradnjo NUK 2 je bila izbrana rešitev biroja Bevk Perovic arhitekti. Zdelo se je, da projekt dobiva novo življenje, saj so bila predhodno v letih 20092011 urejena lastništva zemljišč ter status okoliških objektov, ki so prejšnji projekt ves čas vsaj formalno hromili. Žal se po natečaju s projektom ni zgodilo več nič omembe vrednega. Leta 2014 je bil komajda zagotovljen denar za izdelavo idejnega projekta, to pa je bolj ali manj tudi vse, kar se je na projektu zgodilo po razglasitvi natečajnega zmagovalca. Idejni projekt zaprašen čaka na nadaljevanje zgodbe. Sklepne misli Po zaustavitvi prvega dejanja sage projekta NUK2 pred 11 leti bi bilo upravičeno pričakovati, da se je država poleg nove arhitekturne rešitve odločila tudi za drugačen pristop k realizaciji projekta. Pa se (zaenkrat) ni. Očitna je nezmožnost države, da bi kar koli mislila dolgoročno. NUK 2 (in seveda tudi drugi presežni projekti) in skupnost, ki ji je namenjen (to pa smo na nek način vsi, ki živimo v Sloveniji), so nekakšna kolateralna žrtev takšne politike, ki ne vidi prek svojega mandata. Žal je projekt paradoksalen ravno zato, ker je nekaj izjemnega v okviru obstoječih načinov delovanja države in je zato že vnaprej poraženec. Nekaj se 374 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 367-375 Saga o NUK 2 sicer premika. Na pristojnem ministrstvu zagotavljajo, da bodo zagotovili sredstva za izdelavo projektov za gradbeno dovoljenje. Vsekakor pomemben korak, ki pa še ne bo prinesel preboja. V kolikor ne bo prišlo do bistvene spremembe v mišljenju in delovanju politike in vlade, se ne bo zgodilo nič novega. Projekt NUK 2 bo še naprej talec načina delovanja, ko projekt načelno podpirajo prav vsi, vendar zaradi nezmožnosti mišljenja, ki presega mandat ter s tem prepoznavanja avtentičnih ambicij skupnosti, politika ravno na račun presežnih ciljev uresničuje bolj ali manj le zamejene, vsakdanje in reproduktivne ambicije naroda. Navedeni viri Zakon o izgradnji univerzitetne knjižnice v Ljubljani. (1994). Uradni list RS, št. 70/1994. Borut Osojnik Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta borut.osojnik@nuk.uni-lj.si Knjižnica, 2019, 63(1-2), 367- 375 375 Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig Walking among books, strolling through the library and Faldbakken's chaotic book nests Nena Škerlj Oddano: 18. 3. 2019 - Sprejeto: 12. 7. 2019 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 022.3:027(481) Izvleček Knjižnica je v prispevku prikazana kot prostor osredotočene hoje v iskanju določene knjige in/ali naključnega pohajkovanja med knjigami, kot prostor reda in/ali nereda, ki pa je v obeh primerih prostor lepote in potencialne ustvarjalnosti. Razni načini sistematizacije znanja so prisotni že od nekdaj, poudarjanje nereda v redu pa je značilneje za novejši čas, ko se s tem ukvarjajo na primer Matias Faldbakken, Jorge Louis Borges, Alberto Manguel in kažejo na pomembnost in lepoto neurejenega v kozmosu, svetu, knjižnicah in knjigah. Ključne besede: knjižnice, arhitektura, red, nered, Matias Faldbakken Abstract The library is presented here as a space for focussed walking in the search for a certain book and/or a space for strolling among books; it can be a space of order and/or disorder, in both cases being a space of beauty and potential creativity. Various ways of systematising knowledge have always been present, while the emphasis on disorder in order is more characteristic of the recent times. For example, Matias Faldbakken, Jorge Louis Borges, Alberto Manguel and many others have addressed these issues and highlighted the importance and beauty of the unordered order within the cosmos, the world, libraries and books. Keywords: libraries, architecture, order, disorder, Matias Faldbakken tyt 377 Nena Škerlj 1 Uvod Prostor knjižnice - med drugim - omogoča hojo in pohajkovanje med knjigami.1 S hojo po knjižnici je mišljeno namerno premikanje med vodoravnimi in navpičnimi vrstami knjig z nekim ciljem: poiskati točno določeno knjigo med strogo razvrščenimi znanstvenimi in imaginarnimi svetovi po policah. Nasprotno je pohajkovanje med knjigami in knjižnimi policami naključno, negotovo in sproščeno vijuganje med navdušenjem nad možnostjo zapopadenja obilice neskončne vednosti in melanholijo ob misli, da to vendarle ni možno. Pohajkovanje je nelinearno in kaotično, bolj sanjarjenje, medtem ko je hoja po knjižnici v iskanju določene knjige fokusirana, premočrtna daljica, ki jo je treba prehoditi po najkrajši poti, po strukturirani in strogo organizirani koordinatni mreži univerzalne decimalne klasifikacije ali kakega drugega zakoličenega sistema klasifikacije in razporeditve gradiva od vhoda do želene knjige. Pohajkovanje po knjižnici pomeni vitje, ovinki ponujajo nove odcepe, okljuke, meandre, veje, vejanja, razcepe in stranpoti. Nanaša se na ves potencialni prostor med pohajkovalcem in posamezno knjigo, polico, vrsto polic ... Pomembna ni samo določena knjiga, ampak vse okoli nje. Bistvo doživljanja sveta oblikujeta haptičnost in periferni nefokusirani vid. Slednji poveže človeka s prostorom, fokusirani vid pa ga potisne iz prostora (Pallasmaa, 2007, str. 25-29). Fokusiran vid je pomemben za iskanje točno določene knjige, periferni pa za dojemanje celote knjižnice in zaznava tudi praznine na policah ter sluti knjige, ki bi lahko tam stale in knjige, ki bi lahko bile napisane. Po Manguelu knjižnica ni samo prostor reda in kaosa, marveč je tudi kraljestvo naključja (Manguel, 2011, str. 129). Knjižnice težijo k idealu čim večje urejenosti knjig in skrajne organiziranosti, prav zato se lahko tam pojavijo temu konceptu nasprotni kupi razmetanih knjig, njihovo naključno razvrščanje in kaos. Pred nekaj leti sta dve veliki svetovni razstavi prikazali - med drugim - oba principa: red in sistematizacijo vsega znanja na način enciklopedične palače (Beneški bie-nale umetnosti 2013) in nered v dveh kasselskih knjižnicah (Documenta 2012). 1 Omemba knjig se vedno nanaša tudi na najrazličnejše drugo gradivo, ki ga knjižnica - mediateka vsebuje. 378 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig 2 O redu in neredu v knjižnici Enciklopedična palača je bil naslovljen 55. Beneški bienale umetnosti2 po Enciklopedični palači iz šestdesetih let 20. stoletja, ki si jo je zamislil, napravil njen model in jo patentiral Marino Auriti. Palača je ostala v sferah imaginarnega in nerealiziranega, a ideja popolnega muzeja in sistematizacije znanja in vednosti se je nadaljevala ter navdihovala še naprej. Čeprav ne s tem imenom, je sama ideja katalogiziranja vsega obstajala že od nekdaj. Ideal enciklopedične palače je tudi ideal knjižnice: zaobjeti v knjigah in drugem raznolikem gradivu vse znanje - glede na usmeritev knjižnice. Sanje o vseobsegajočem znanju, ki bi bilo dostopno na enem mestu, so prisotne verjetno od samih začetkov civilizacije (na primer »Aleksandrijska knjižnica [-] prostor spomina, hočeš nočeš nepopolnega spomina« (Manguel, 2011, str. 32)) oziroma Muzejon, ki vsebuje ves svet (»Egipt tako vsebuje Muzejon, Muzejon knjižnico, knjižnica pa vesoljni svet.« (Manguel, 2011, str. 29)), Giulio Camillo z idejo Gledališča spomina/znanja;3 Enciklopedija Diderota in soavtorjev kot svetišče, v katerem bo človeško znanje na varnem; knjižnice, muzeji, spletne baze podatkov ...). Poskušati zaobjeti in strukturirati znanje v vseobsegajoč sistem je po eni strani nujnost, po drugi pa strogost poraja nemožnost zadovoljivo popredalčkati vse in posledično sledita nelagodje in melanholija, podobno kot pri Borgesovi Babilonski knjižnici vseh možnih knjig: »Za presilnim upanjem je prišla, kot je naravno, pretirana potrtost.« (Borges, 2001, str. 53) Enciklopedična palača je bila razstava4 o želji po sistematizaciji znanja, tudi nezavednega in imaginarnega ter hkrati o zavedanju, da je to nemogoče, oziroma kot je zapisal Borges:5 »Svetovna enciklopedija, univerzalna knjižnica, že obstaja - in to je svet sam.« (Manguel, 2011, str. 75) Matias Faldbakken, ki se je opisal z besedami »Jaz sem vandal!« (Čuden, 2010, str. [254]), je v okviru 13. Documente v Kasslu (6. junij-16. september 2012) poskrbel za dobršno mero kaosa v kasselski Osrednji knjižnici v Mestni hiši in v Mladinski knjižnici (»Zentralbibliothek im Rathaus« in »Jugendbucherei«). Najboljše znamenje očaranosti je pretiravanje (Bachelard, 2001, str. 133) in Faldbakken nedvomno pretirava. Razmetane knjige po tleh, šaljivo sestavljeni stebri, stolpiči, hiške, mostovi in druge nestabilne oblike, nagrmadenost in razmetanost na 2 Potekal je od 1. junija do 24. novembra 2013. 3 Gre za prostor v obliki rimskega amfiteatra, v katerega bi vstopil obiskovalec in se v njem razgledoval po enciklopediji vseh znanosti in izrazov. 4 V okviru beneške Enciklopedične palače so bile med najrazličnejšimi eksponati razstavljene številne knjige (Jungova Rdeča knjiga ...), knjige umetnika (Shinro Ohtake ...), inštalacije, fotografije in slike s knjigami, knjižnicami, arhivi (Odires Mlaszho ...), črke (Xul Solar z Vse-jezikovno igro s kartami). 5 Pod vplivom Borgesove Knjige imaginarnih bitij je bil v okviru Enciklopedične palače razstavljen tudi sodobni fantazijski in fantastični bestiarij Christiane Soulou. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 379 Nena Škerlj kupe so ponujali svojevrstno doživetje obiskovalcem Documente, presenečenja obiskovalcem knjižnice in »turistom nomadom« (Novljan, 1991) ter razmislek knjižničarjem. Faldbakken ni samo znan konceptualistični postmedijski umetnik, ampak tudi pisec razvpite trilogije Skandinavska mizantropija6 s provokativnimi intervencijami, »dezirevolucijskimi« akcijami, nekonvencionalnimi projekti, izzivajočimi izpadi, invertiranimi pomeni ...7 Kasselska intervencija (slike od 1 do 8) je bila ne samo napad, ampak pravi juriš na ustaljen knjižnični red in dovršen bibliotekarski sistem razporejanja knjig po policah, kar pa ni oviralo izposoje, ki se je morda celo povečala. Porušen je bil osnovni vzorec v ravne vrste razpostavljenih knjig po knjižnici in v knjižnico - »zapor knjig« - je bila vnešena anarhija: knjige so prestopile bregove - robove polic, ki so, kot da bi bile načete od erozije, dopustile, da so knjige v valovih in vrtincih preplavile tla, ukleščeni in zakoličeni sistem razvrščanja knjig se je zamajal. Kupi nametanih knjig so imeli samosvoje estetske kvalitete kaosa in običajen potek obiska in dela v knjižnici je bil prekinjen in moten, a hkrati obogaten. Slika 1: Pogled na inštalacijo Matiasa Faldbakkna, Documenta 13, Osrednja knjižnica, Kassel (foto: Nena Škerlj) 6 »Brez dvoma se bo izkazalo, da trilogija ni branje za vsakogar. [...] V vsakem primeru velja: Beremo na lastno odgovornost.« (Čuden, 2010, str. [356]) 7 Čeprav skuša Faldbakken ločevati svojo literarno ustvarjalnost od vizualne, so določene vzporednice očitne: njegovi literarni junaki oziroma antijunaki se ukvarjajo z intervencijami, provo-kacijami in subverzijami, podobno kot sam izvaja umetniške intervencije, provokacije, napada ustaljene sisteme, postavlja nepričakovana vprašanja, daje prostor svobodi, norosti in sanjam, ne pa družbenim omejitvam in kulturnim normam. 380 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig Slika 2: Pogled na inštalacijo Matiasa Faldbakkna, Documenta 13, Mladinska knjižnica, Kassel (foto: Nena Škerlj) Knjige so bile zmetane po tleh, pod policami, stoli in mizami, kupe najrazličnejših oblik pa so nato hote ali nehote spreminjali še obiskovalci. Odpirale so se nove dimenzije v tradicionalnih vodoravno navpičnih in pravokotno vzporednih sistemih razporejanja knjig. Faldbakknova intervencija je z vidika vnosa kaosa celo presegla Borgesovo idejo babilonske knjižnice z vsemi možnimi knjigami, tudi nesmiselnimi, ki pa so urejeno postavljene po policah. Čeprav je Borgesova babilonska knjižnica neskončna, upošteva principe enciklopedične palače in sistematizacije, saj je urejena in ni kaotična - kaotične so zgolj knjige v njej. Če je Borges pisal o gravitaciji knjig na policah (Borges, 2002, str. 7), je Faldbakken prikazal nekaj možnih posledic te gravitacije. Red se mora ustvarjalno mešati z neredom, če naj se prikaže ustvarjalna celovitost. Tudi Borgesova osebna knjižnica »je odražala njegovo vero v naključja in v zakonitosti anarhije« (Manguel, 2019, str. 27). Fald-bakken je prikazal, da knjižnice potrebujejo tudi neurejenost, kupe in vrtince, ki lahko delujejo kot vrelci knjig, od koder knjige prihajajo, ali pa kot lijaki, ki kakor črne luknje knjige vlečejo vase: neurejenost knjig navdihuje, bogati in intenzivira ter doprinaša k ustvarjalnosti, napačno postavljena knjiga pa je morda na pravem mestu. Kozmos oblikuje človeka, arhitekturni prostori ga preoblikujejo, in prostor knjižnice kot prostor neskončnih možnosti hoje, pohajkovanja in branja zrcali svet in ima poleg svoje predpisane in urejene geometrije še svojo gravitacijo oziroma privlačno silo knjig. Manguel poudarja, da ne beremo na enak način, če sedimo znotraj kroga ali kvadrata, v sobi z nizkim stropom ali visoki dvorani (Manguel, Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 381 Nena Škerlj 2011, str. 107). Poseg v Kasslu je dinamiziral prostor in vse v njem, poživil obisk knjižnice, spremenil načine branja v njej, obujal stare in porajal nove imaginacije in nastal je prostor provokacije, ustvarjalnosti, sanjarije in utopije. Slika 3: Pogled na inštalacijo Matiasa Faldbakkna, Documenta 13, Osrednja knjižnica, Kassel (foto: Nena Škerlj) Po Manguelu so knjige kaotične stvaritve, katerih vsebine se izmikajo bralcem, ko pa se jih shranjuje po določenem redu, dobijo svojevrstno opredelitev in smisel (Manguel, 2011, str. 57). Faldbakken se ne strinja: običajno postavitev knjig je prekinil in podelil knjigam, obiskovalcem in knjižničarjem določeno mero svobode in ustvarjalnosti. Hote dvoumna intervencija je nihala med provokacijo in ustvarjalnostjo, med kršenjem razstavnih, estetskih pravil, pravil vedenja v knjižnici in pravil postavitve knjig ter hkrati vzpostavljanjem novih; večplastna obogatitev pohajkovanja in hoje v knjižnici pa se lahko prenaša iz prostora knjižnice v druge realne in imaginarne svetove. Faldbakknova kaotična gnezda knjig so poživila in ustvarjalno posegla v tradicionalno klasifikacijo znanja, nekaterim blago dolgočasno (Walter Benjamin se je tako izrazil v Unpacking my library glede reda v svoji knjižnici (Manguel, 2011, str. 41), drugim celo kot tiransko vsiljevanje pogleda na svet (»Kadar stopim v kako knjižnico, mi vsakič znova pade v oči, kako s svojimi kategorijami in ureditvijo bralcu vsiljuje lastno vizijo sveta.« (Manguel, 2011, str. 44)). S Faldbakkno-vim izzivom suhoparni urejenosti knjižnice je v sferi mitološkega intervencija s knjigami postala Hermatena: prostor poetike reda in nereda, principa Atene in 382 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig - Hermesa. Strogo urejenost knjig in fokusirano hojo po zakoličenem redu med policami lahko predstavlja Atena (predvsem kot boginja modrosti in razmišljanja, logike, discipline, reda, zakonitosti in racionalnosti), princip pohajkovanja pa nepredvidljivi Hermes (z vidika dinamičnega boga potovanj, sprememb, menjav in improvizacije), Faldbakknova kaotična gnezda knjig v urejeni knjižnici pa imaginarna Hermatena.8 Slika 4: Pogled na inštalacijo Matiasa Faldbakkna, Documenta 13, Mladinska knjižnica, Kassel (foto: Nena Škerlj) Razlike med Ateno in Hermesom oziroma nihanje med redom in neredom knjig, med hojo in pohajkovanjem, se lahko sklenejo v imaginarni Hermateni, ki nastopa kot Atenin in Hermesov otrok (včasih pa oba nastopata kot par oziroma 8 »Atena in Hermes sedita v delavnici, v knjižnici [...] Hermes, tolmač vseh znakovnih sistemov, torej tudi črk, varuje bralce, trgovce in arhivarje, poleg njih pa še kockarje, lopove in prevarante ... Atena razvija intelektualno moč politikov in tudi vojakov, pomaga umetnikom in tudi obrtnikom [...] Tako se Atena in Hermes od helenizma naprej pojavljata kot ekskluzivna zaščitnika plodov ljudskega znanja in kulture, ki nimata več veliko opraviti v političnih prostorih mesta, ker tam ni več demokracije. Umik Atene in Hermesa v templje izobraževanja in duha, v knjižnice, muzeje, učilnice in zbirke se je torej zgodil že v antiki. Izguba kultnega pomena je dopolnjena s kulturnim vpisom, simbolna predstava božanstev je še nadalje prezentacija ideološkega teksta, a sedaj neuradnega, pogosto tajnega in v strahu pred vladajočo ideologijo. Tako je delovalo tudi imaginarno božanstvo Hermatena (otrok Atene in Hermesa), preplet dveh tokov pridobivanja znanja.« (Slapšak, 2017, str. 21) Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 383 Nena Škerlj en z atributom drugega). Hermatena lahko predstavlja knjižnico, ki združuje hojo in pohajkovanje po knjižnici, red in nered knjig, dan in noč, tostranstvo in onstranstvo, skratka urejenost Ateninega principa in neurejenost Hermesovega. Faldbakken je s svojo intervencijo prikazal možnost videti knjižnico kot imaginarno Hermateno oziroma knjižnico, ki je kozmos in kaos ter hkrati njun presežek. Za vsako knjižnico bi se lahko reklo, da ima svojo »knjižničnost«: skupek najrazličnejših vidnih in nevidnih značilnosti in kasselski knjižnici sta nekaj časa poudarjeno združevali red in nered - principa Atene in Hermesa. Faldbakken je v času Dokumente pokazal, kako knjižnica lahko postane Hermatena oziroma v njej pride do imaginarnega srečanja z idejo Hermatene. Princip urejene enciklopedične palače se bolj ujema s hojo po knjižnici in iskanjem določene knjige, naključnemu pohajkovanju je bliže nefokusirano sprehajanje med knjigami, Falbakknova intervencija pa ustvarjalno posega v oba. Slika 5: Pogled na inštalacijo Matiasa Faldbakkna, Documenta 13, Mladinska knjižnica, Kassel (foto: Nena Škerlj) Razmetane knjige niso samo ideja, simbol, metafora in bogato interpretabilna umetniška intervencija, ampak so resnične v polnem pomenu doživljanja, kaos ni imaginaren, je tudi realen in obvladljiv, saj so knjige razmetane samo po tleh, na dostopnih mestih. Če bi šlo za višjo stopnjo kaotičnosti, bi se nahajale tudi na nedostopnih mestih, na primer po stropu - to pa je že en od možnih imaginarnih elementov, prepuščenih ustvarjalnemu predstavnemu svetu prisotnih v knjižnici. Kaotična gnezda knjig so poleg negacije in upora proti togim 384 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig brezdušnim sistemom predalčkanja lahko prostori za premišljevanje, kjer se knjig ne omejuje z razporejanjem; prostor fluidnosti, kjer red prehaja v nered in nered v red; zanimivost in eksperiment; odločen in aktiven poseg v repetitivnost in dolgočasnost ter izziv knjižničarjem. Po Faldbakknu knjižnica ne potrebuje manj, ampak več nereda. V kaotičnem se skrivajo možnosti, svoboda, ustvarjalnost in sproščene duhovitosti (na primer ptičje hišice iz knjig), kjer lahko nastaja neka druga oblika urejenosti: ne seštevek reda in nereda, ampak njun presežek, ki »klasično« primerjavo knjižnice z gozdom, svetom oziroma vesoljem dinamizira, knjige pa postanejo dejansko in simbolno podrastje in zgolj pasivna materija na policah. Neurejenost knjig vnaša v hojo po knjižnici pohajkovanje: tavanje po gozdu nepredvidljivosti, razmetane knjige pa pomenijo novost tudi v primerjavi knjižnice z gozdom: poti, razcepi, brezpotja in kaos se pomnožijo. Slika 6: Pogled na inštalacijo Matiasa Faldbakkna, Documenta 13, Mladinska knjižnica, Kassel (foto: Nena Škerljj Prostor obeh kasselskih knjižnic je navzoče upočasnil z odmikom od hitrosti v pozitivnem in aktivnem smislu, kot ga opisuje na primer Frédéric Gros, ko poudarja pomen počasne hoje, kar poglablja doživljanje prostora (Gros, 2017, str. 32). Učinki reda in nereda so dinamizirali prostor in ga pognali v gibanje, vrtinčenje in valovanje. Čeprav obe kasselski knjižnici nista temačni, je inovativno preraz-porejanje knjig spustilo več svetlobe v prostor. Nekatere police so se povsem izpraznile, druge delno, mnoge knjige so se preselile na tla, kjer so komajda metale sence in so manj ovirale poglede med regali: vnos nereda je prinesel več svetlobe Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 385 Nena Škerlj v knjižnico v dejanskem in simbolnem pomenu. Prostor knjižnice se je spremenil v nepredvidljivo in svetlejšo pokrajino knjig z novimi pogledi, razgledi in pobliski na odprte, priprte in zaprte pohajajoče knjige. Novo nastali prazni prostori na policah so kazali na vizualno in pomensko nadaljevanje razmikov med črkami, besedami, stavki, odstavki in poglavji v knjigah. Falbakken je prazne prostore, razmike in vrzeli še pomnožil. Poleg pomembnosti slednjih v besedilih, umetnosti in arhitekturi Epštejn poudarja, da nastopa razmik oziroma prazen prostor kot znak skrivnosti, ki krepi zanimanje (Epštejn, 2012, str. 156). Faldbakken je na policah naredil več prostora, kamor lahko posameznik vtke zgodbe, po knjižnici pa več kaosa in naključja, vse skupaj pa je omogočalo še več možnosti za pohajkovanja po dejanski knjižnici in po mentalni imaginarni knjižnici, gozdu, svetu, vesolju. slika 7: Pogled na inštalacijo Matiasa Faldbakkna, Documenta 13, Mladinska knjižnica, Kassel (foto: Nena Škerlj) 3 Zaključek Faldbakken je v jasnost in preglednost knjižnice dodal nepravilnost, nejasnost, nepopolnost in zmedo: takšni so človek, svet in knjižnica. Pri ustvarjalnem delu potrebujemo poleg natančnosti tudi nejasnost, zamegljenost in negotovost 386 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 Hoja med knjigami, pohajkovanje po knjižnici in Faldbakknova kaotična gnezda knjig (Pallasmaa, 2017, str. 6), nedokončane, dvoumne in brezoblične umetniške podobe pa spodbujajo imaginacijo in mišljenje (Pallasmaa, 2017, str. 37). Nametane knjige bogatijo imaginarij: ravne vrste knjig so bolj tihe, ploske in blede, razmetane so zgovornejše in glasnejše. Kar Pallasmaa govori o arhitekturi na splošno, velja tudi za knjižnice, v tem kontekstu pa še posebej za kasselsko: »Stavba ni zgolj fizična struktura, je tudi mentalni prostor, ki strukturira in artikulira izkustva.« (Pallasmaa, 2017, str. 68) Čeprav fokusirana hoja po knjižnici in naključno pohajkovanje med knjigami tudi prehajata drug v drugega, se lahko oba načina premikanja po knjižnici še obogatita s posebnimi spremenljivimi prostori in neponovljivimi konstelacijami knjig, katerih bolj navdih kot zgled bi bila Faldbakknova kaotična gnezda knjig. Hoji in pohajanju navzočih v knjižnici bi se pridružile še pohajajoče knjige. Slika 8: Pogled na inštalacijo Matiasa Faldbakkna, Documenta 13, Osrednja knjižnica, Kassel (foto: Nena Škerlj) Zahvala Urša Vidic je prevedla izvleček in ključne besede v angleščino, za kar se ji na tem mestu zahvaljujem. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 387 Nena Škerlj Navedeni viri Bachelard, G. (2001). Poetika prostora. Ljubljana: Študentska založba. Borges, J. L. (2001). Izbrana dela 4. Namišljenosti. Ljubljana: Cankarjeva založba. Borges, J. L. (2002). Izbrana dela 8. Proza. Ljubljana: Cankarjeva založba. Čuden, D. (2010). Knjiga, da te kap ali kaj je kapnilo Matiasu. V M. Faldbakken, Skandinavska mizantropija. [1], The Cocka Hola Company (str. 354-356). Radovljica: Didakta. Èpstejn, M. N. (2012). Znak_vrzeli: o prihodnosti humanističnih ved. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura. Gros, F. (2017). Filozofija hoje. Ljubljana: V. B. Z. Manguel, A. (2011). Knjižnica ponoči. Ljubljana: Cankarjeva založba. Manguel, A. (2019). ZBorgesom. Ljubljana: Beletrina. Novljan, S. (1991). Turist v knjižnici. Knjižnica, 35(4), 11-17. Pallasmaa, J. (2007). Oči kože: arhitektura in čuti. Ljubljana: Studia humanitatis. Pallasmaa, J. (2017). Utelešena podoba: imaginacija in imaginarij v arhitekturi. Ljubljana: Studia humanitatis. Slapšak, S. (2017). Antična miturgija. Ljubljana: Beletrina. nena Škerlj Biblioteka SAZU, Novi trg 5, 1000 Ljubljana e-pošta: nena.skerlj@zrc-sazu.si 388 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 377-388 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Slovenian library association Na podlagi določil 9. člena Zakon o društvih - ZDru-1-UPB2 Uradni list RS, št. 64/2011 ter v skladu z določili 33. in 118. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (Uradni list RS, št. 37/2009) je Občni zbor Zveze bibliotekarskih društev Slovenije na svoji seji dne 17. 5. 2019 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki obsega: - Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, z dne 27. 3. 2009; - Spremembe in dopolnitve Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, z dne 14. 9. 2012; - Dopolnitve Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, z dne 20. 3. 2013; - Spremembe in dopolnitve Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne, 13. 5. 2014; - Spremembe in dopolnitve Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne, 13. 5. 2016. Predsednica Zveze dr. Sabina Fras Popovič l.r. STATUT Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - uradno prečiščeno besedilo (Statut ZBDS-UPB2) SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen S Statutom Zveze (v nadaljevanju Statut) se urejajo vprašanja, ki se nanašajo na: namen, cilje in dejavnost Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveze), ime in sedež, članstvo ter pravice in obveznosti članov, predstavljanje in zastopanje, premoženje in odgovornost za obveznosti, organizacijo, upravljanje in organe Zveze, priznanja in nagrade, javnost dela, finančno poslovanje in prenehanje dela. 2. člen Zveza je prostovoljno, nevladno in nepridobitno strokovno združenje, ki povezuje bibliotekarska in druga strokovna društva (v nadaljevanju društva) ter druge pravne osebe zasebnega prava in posameznike s področja knjižnične in informacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Zveza deluje na območju Republike Slovenije. Zveza je pravna naslednica 21. decembra 1947 ustanovljenega Društva bibliotekarjev Slovenije, ki se je 18. novembra 1983 na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju pokrajinskih društev v zvezo preimenovalo v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. 3. člen Zveza je lahko včlanjena v druge sorodne organizacije v Sloveniji in tujini. 4. člen Zveza je članica mednarodnega združenja IFLA (International Federation of Library Associations and Organisations). 391 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 5. člen V Zvezo se društva in druge osebe združujejo z namenom, da pospešujejo razvoj knjižničarske stroke in dejavnosti ter utrjujejo njen položaj v družbi, medsebojno sodelujejo in koordinirajo dejavnosti, obravnavajo ter razrešujejo strokovna vprašanja, ki so skupnega pomena, sodelujejo pri razvoju knjižničarske dejavnosti, knjižnic in knjižničnega sistema Slovenije ter zagotavljajo profesionalno integriteto knjižničnih delavcev v Sloveniji. Zveza se pri svojem delu zavzema za najvišjo možno raven profesionalnega delovanja ter za razvoj in varovanje demokratičnih načel širše družbene skupnosti. 6. člen Zveza je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo veljavni predpisi. Zveza mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime. Zvezo zastopa in zanjo podpisuje ter sprejema obveznosti predsednik Zveze. Delo Zveze je javno. 7. člen Zveza je ustanovljena na podlagi sklepov zborov članov ustanoviteljev zveze. Zveza je registrirana pri pristojnem registrskem organu za notranje zadeve. IME, SEDEŽ iN OZNAKE 8. člen Ime zveze je: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Skrajšano ime Zveze je: ZBDS. Ime Zveze v angleškem jeziku je: Slovenian Library Association. Skrajšano ime Zveze v angleškem jeziku je: SLA. Skrajšano ime Zveze se v pravnem prometu ne uporablja. Sedež Zveze je v Ljubljani. Poslovni naslov Zveze je: Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Sedež Zveze se lahko spremeni s sklepom Občnega zbora Zveze. Sprememba sedeža pomeni istočasno spremembo statuta. Poslovni naslov se lahko spremeni s sklepom predsednika Zveze. Sprememba poslovnega naslova ne pomeni spremembe statuta. 9. člen Zveza uporablja pri svojem poslovanju žig. Žig je okrogle oblike in nosi napis: ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE, LJUBLJANA. 10. člen Zveza uporablja tudi logotip kvadratne oblike s stilizirano glavo sove. 392 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije CILJI IN DEJAVNOST ZVEZE 11. člen V Zvezi se društva, druge pravne osebe in posamezniki združujejo zaradi uresničevanja naslednjih ciljev: - krepiti ugled knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti, - zastopati družbene in profesionalne interese zaposlenih v knjižničarstvu ter se zavzemati za njihovo profesionalno integriteto, - zagotavljati najvišjo možno raven profesionalizma v stroki, - vzpodbujati in podpirati izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, - krepiti položaj in vzpodbujati razvoj vseh vrst knjižnic, - podpirati svoboden pretok informacij in vzpodbujati ustvarjanje pogojev za prost in enakopraven dostop do informacijskih virov in informacij vsem državljanom, - pospeševati razvoj informacijske pismenosti prebivalstva, - širiti zavest o nujnosti trajnega ohranjanja pisne kulturne dediščine slovenskega naroda. 12. člen Zveza uresničuje namen in cilje z izvajanjem naslednje dejavnosti: - skrbi za informiranje članov o zadevah skupnega interesa, - koordinira delo med člani, krepi njihovo sodelovanje in skupno nastopanje v javnosti, - skrbi za uveljavljanje strokovnih priporočil, standardov in normativov, Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter Manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, - izdaja strokovne publikacije, - organizira strokovna srečanja in druge oblike neformalnega izobraževanja knjižničarjev, - sodeluje z državnimi oziroma upravnimi organi, ko gre za urejanje zadev s področja knjižničarstva, - sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju zakonskih in drugih predpisov s področja knjižničarstva, - sodeluje z mednarodnim knjižničarskim združenjem IFLA in drugimi sorodnimi organizacijami in društvi doma in v tujini, - izvaja dogovorjene skupne akcije na področju delovanja Zveze. 13. člen Zveza za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti opravlja tudi pridobitno dejavnost, ki je povezana z dejavnostjo društva, tako da izvaja izobraževanja, svetovanja, založniško in trgovinsko dejavnost. Zveza opravlja naslednje pridobitne dejavnosti: - P85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti - P85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje - M70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje - M74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti - G47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami - G47.621 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi in revijami Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 393 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - J58.110 Izdajanje knjig - J58.130 Izdajanje časopisov - J58.140 Izdajanje revij in druge periodike - J58.190 Drugo založništvo ČLANSTVO 14. člen Članstvo v Zvezi je prostovoljno. Člani Zveze so pravne in fizične osebe. 15. člen Članstvo v Zvezi je redno, pridruženo ali častno. Redni člani Zveze so pravne osebe društva, pridruženi člani Zveze so druge pravne osebe, častni člani Zveze so fizične osebe. 16. člen Redni član Zveze lahko postane bibliotekarsko ali sorodno društvo s področja knjižnične in informacijske dejavnosti iz Slovenije ali tujine, ki sprejema poslanstvo in cilje Zveze in je pripravljeno izvajati dogovorjeni program Zveze ter se ravnati po določilih statuta in drugih dokumentov Zveze. Za sprejem tujega člana v Zvezo veljajo enaki pogoji kot za sprejem domačega. Pridruženi član Zveze lahko postane pravna oseba s področja knjižnične in informacijske dejavnosti oziroma sorodnih področij, iz Slovenije ali tujine. Za sprejem tujega člana v Zvezo veljajo enaki pogoji kot za sprejem domačega. 17. člen Častni član Zveze lahko postane posameznik iz Slovenije ali tujine, ki je pomembno prispeval k razvoju knjižnic in knjižničarstva. Naziv častnega člana Zveze, ki pomeni obliko posebnega priznanja, podeli na predlog Izvršnega odbora Upravni odbor, pri čemer se pred včlanitvijo pridobi soglasje častnega člana za članstvo v Zvezi. Predloge za častne člane posredujejo Izvršnemu odboru redni člani Zveze. 18. člen Pridruženi in častni člani imajo pravico sodelovati v delu Zveze v skladu z določili Statuta, ne morejo pa voliti in biti izvoljeni v organe upravljanja Zveze. 19. člen Zveza ima lahko tudi donatorje in sponzorje, ki so fizične in pravne osebe in Zvezi pomagajo s finančnimi in materialnimi prispevki ali kako drugače sodelujejo pri izvajanju dejavnosti Zveze. Donatorji in sponzorji niso člani Zveze. Način in oblike sodelovanja v dejavnosti Zveze se opredelijo s pogodbo. 394 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 20. člen Zveza ima lahko tudi simpatizerje. To so fizične in pravne osebe, ki spremljajo dejavnost in akcije Zveze in v njih sodelujejo. Zveza jim lahko nudi določene ugodnosti pri spremljanju oziroma sodelovanju v dejavnostih Zveze. Simpatizerji niso člani Zveze. Simpatizerji se lahko organizirajo v Klub prijateljev Zveze. Pravila o delovanju Kluba prijateljev Zveze sprejme Upravni odbor Zveze na predlog Izvršnega odbora Zveze. 21. člen Vlogo za včlanitev v Zvezo predloži pravna oseba Izvršnemu odboru Zveze. Vloga mora vsebovati naslednji prilogi: - sklep svojega najvišjega organa o včlanitvi v zvezo ter - potrdilo o registraciji. Vloga za sprejem se lahko zavrne v primeru, da kandidat ne izpolnjuje s tem statutom določenih pogojev oziroma ne izkazuje namena izpolnjevanja ciljev Zveze. Na predlog Izvršnega odbora sprejme sklep o sprejemu v članstvo Upravni odbor. V primeru zavrnitve vloge za včlanitev je možna pritožba na Občni zbor, katerega odločitev je dokončna. Odločitev Občnega zbora se lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z Zakonom o društvih. 22. člen Redni in pridruženi člani Zveze plačajo članarino za koledarsko leto. Predlog za višino članarine sprejme Upravni odbor Zveze, potrdi pa ga Občni zbor v drugi polovici koledarskega leta za naslednje leto. Občni zbor lahko odloči, da se višina članarine določi za dve koledarski leti, vendar največ do konca trajanja mandata aktualnega vodstva. Častni člani članarine ne plačujejo. 23. člen Člani bibliotekarskih in sorodnih društev oziroma drugih pravnih oseb, ki so redni člani Zveze, dobijo člansko izkaznico, na kateri je poleg polnega imena in logotipa Zveze tudi ime društva oziroma druge pravne osebe, katere člani so. Ob včlanitvi v Zvezo dobijo častni in pridruženi člani člansko izkaznico s polnim imenom in logotipom Zveze. 24. člen Članstvo v Zvezi preneha z izstopom, izbrisom, izključitvijo, prenehanjem ali smrtjo in v drugih primerih, ki jih določa Zakon o društvih. Članstvo v Zvezi preneha tudi, če Zveza preneha s svojim delovanjem. 25. člen Sklep o izstopu iz članstva v Zvezi sprejme posameznik ali pristojni organ pravne osebe. V primeru izstopa iz Zveze je član dolžan poravnati za tekoče leto vse preostale finančne obveznosti do Zveze. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 395 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Sklep o izstopu iz Zveze se najkasneje do konca septembra za naslednje koledarsko leto v pisni obliki dostavi Upravnemu odboru. O izstopih iz Zveze Upravni odbor poroča Občnemu zboru. 26. člen Redni ali pridruženi član se izbriše iz članstva v Zvezi, če ne poravna članarine za preteklo leto. Pred izbrisom se člana opozori, da obveznosti ni poravnal, ter se ga pozove, da jih poravna najkasneje v 30-tih dneh. Če član niti v tem roku ne poravna svojih obveznosti, se ga izbriše iz članstva Zveze. Sklep o izbrisu sprejme Upravni odbor, ki o tem poroča Občnemu zboru. Z dnem izbrisa prenehajo vse pravice in obveznosti člana, ki je bil izbrisan. 27. člen Člani so iz Zveze lahko izključeni v primeru kršitve določil Statuta oziroma Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev. Postopek izključitve iz članstva zaradi kršitve določil Statuta oziroma Etičnega kodeksa sproži Častno razsodišče v skladu z določbami Pravilnika o delu Častnega razsodišča. Sklep o izključitvi sprejme Upravni odbor z večino glasov na seji navzočih članov. Izključeni član ima pravico pritožbe na Občni zbor Zveze, katerega odločitev je dokončna. Odločitev Občnega zbora se lahko izpodbija pred sodiščem v skladu z Zakonom o društvih. Izključeni član pred potekom treh let od izključitve ne more ponovno postati član Zveze. 28. člen Ob prenehanju članstva ne more imeti član nobenega zahtevka do premoženja Zveze, razen v primeru, da je Zvezi odstopil v uporabo lastna materialna sredstva po posebni pogodbi. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV 29. člen Pravice in dolžnosti rednih članov Zveze so: - sodelovati pri vseh oblikah dela in aktivnostih, ki jih organizira Zveza, - uresničevati cilje in izvajati dejavnost Zveze v skladu s poslanstvom in - uresničevati in izvajati sklepe in naloge iz programa dela Zveze, - reševati probleme skupnega pomena usklajeno v Zvezi, - obveščati Zvezo o svojih aktivnostih in stališčih v zvezi s problematiko - delovati skladno s sklepi Občnega zbora, - delovati v skladu s Statutom in drugimi akti Zveze, - delovati v skladu z načeli Etičnega kodeksa, - redno plačevati članarino. 30. člen Pravice in dolžnosti članov bibliotekarskih in sorodnih društev združenih v Zvezo, so: - sodelovati v delu Zveze, - dajati predloge in iniciative v zvezi z delovanjem Zveze, cilji Zveze, knjižničarstva, 396 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - - voliti in biti izvoljen v organe Zveze, - biti informiran o delu Zveze in njenih organov ter delovnih teles, - objavljati v publikacijah in na spletni strani Zveze, - koristiti popuste pri kotizacijah za strokovna srečanja in drugih oblikah strokovnega izpopolnjevanja, ki jih organizira Zveza, - koristiti popuste pri nakupu publikacij Zveze, - koristiti druge ugodnosti, ki jih za člane pridobi Zveza, - delovati v skladu z načeli Etičnega kodeksa, - zahtevati strokovno zaščito Zveze v primeru oviranja njihove strokovne dejavnosti. Pravice in dolžnosti iz prvega odstavka, razen pravic iz tretje alinee, imajo tudi pridruženi člani ter častni člani Zveze. 31. člen Za svoje delo v organih Zveze posamezniki praviloma ne prejemajo plačila, razen povrnitve neposrednih stroškov za izvajanje svoje funkcije. Za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo posameznik pokaže s svojim delom v organih Zveze, lahko Upravni odbor prizna takemu posamezniku nagrado. organi in upravljanje zveze 32. člen Organi Zveze so: - Občni zbor - Predsednik - Upravni odbor - Izvršni odbor - Strokovni odbor - Nadzorni odbor - Častno razsodišče. Občni zbor je najvišji organ upravljanja Zveze. Upravni odbor, Izvršni odbor in Nadzorni odbor so organi upravljanja Zveze, ki skupaj s Predsednikom vodijo celotno poslovanje Zveze. Nadzorni odbor izvaja nadzor nad delom in poslovanjem Zveze. Častno razsodišče spremlja spoštovanje etičnih načel stroke in določil Statuta Zveze. Strokovni odbor je najvišji strokovni organ Zveze, ki vodi in koordinira strokovno delo Zveze. občni zbor 33. člen Občni zbor Zveze ima naslednje naloge in pristojnosti: - sprejema smernice in odločitve o osnovnih vprašanjih dejavnosti in razvoja Zveze, - sprejema Statut in druge splošne akte Zveze ter njihove spremembe in dopolnitve, - razpravlja o letnih poročilih o delu in načrtih dela Zveze, ki jih predložijo Upravni odbor, Nadzorni odbor in Častno razsodišče ter odloča o sprejemu teh dokumentov, - voli in razrešuje predsednika in podpredsednike Zveze, Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 397 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - voli in razrešuje predsednika in člane Nadzornega odbora in Častnega razsodišča, - voli in razrešuje predsednika in člane Sveta Knjižnice, - voli in razrešuje predsednike sekcij, - voli in razrešuje strokovnega tajnika Zveze, - voli in razrešuje predsednika in člane upravnega odbora Kalanovega sklada, - voli in razrešuje predsednika in člane komisije za Čopove diplome in priznanja, - voli in razrešuje predsednika in člane upravnega odbora Stepišnikovega sklada, - na predlog Upravnega odbora sklepa o ustanavljanju in ukinjanju sekcij Zveze, - na predlog Upravnega odbora odloča o višini članarine, - odloča o predlogih, prošnjah in pritožbah članov, - sprejema pravilnike o podeljevanju priznanj in nagrad, - odloča o včlanjevanju Zveze v druga združenja in izstopanju iz njih, - odloča o prenehanju dela Zveze, - odloča o drugih vprašanjih Zveze v skladu z zakonom in tem Statutom. 34. člen Občni zbor sestavljajo delegati rednih članov Zveze, ki so imenovani v skladu s Statutom. Posle iz svojih pristojnosti izvaja Občni zbor neposredno na sejah in posredno preko drugih organov Zveze. 35. člen Redni član Zveze imenuje delegate v Občni zbor po ključu 2 delegata na prvih 50 članov, za vsakih naslednjih 50 članov mu pripada po 1 delegat, vendar skupaj največ sedem. Stanje članstva se ugotavlja na dan 30. maj za tekoče leto. Redni član izda svojim delegatom pooblastilo za zastopanje na Občnem zboru. 36. člen Mandat delegatov v Občnem zboru traja štiri leta oziroma do zaključka mandata aktualnega vodstva Zveze. V primeru, da imenovani delegat izstopi iz člana Zveze, se imenuje nadomestnega delegata za obdobje do zaključka mandata bivšega delegata. 37. člen Delegati, ki jih imenuje član Zveze, predstavljajo njegovo delegacijo. Delegati glasujejo na Občnem zboru tako, da ima vsak član delegacije po en glas pri glasovanju. 38. člen Seje Občnega zbora so praviloma najmanj enkrat letno. Seja Občnega zbora se lahko izjemoma izvede tudi dopisno. Seje Občnega zbora so redne ali izredne. 39. člen Redne seje Občnega zbora sklicuje Predsednik. Če Predsednik ne skliče redne seje Občnega zbora pravočasno, mora vzrok za zamudo obvezno preučiti Nadzorni odbor, ki lahko sproži postopek za sklic izredne seje. 398 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 40. člen Izredno sejo Občnega zbora lahko skliče Upravni odbor, in sicer na pisno obrazložen zahtevek najmanj tretjine članov Upravnega odbora ali na zahtevo Nadzornega odbora, v skladu s pogoji, ki jih navaja ta Statut. Če Upravni odbor ne skliče izredne seje Občnega zbora v roku 60 dni od prejema zahtevka iz prejšnjega odstavka, lahko sejo skličejo Nadzorni odbor ali tretjina članov Upravnega odbora. Izredno sejo lahko skliče tudi tretjina delegatov - članov Občnega zbora. 41. člen Vabilo na sejo Občnega zbora mora sklicatelj posredovati pisno vsem delegatom - članom Občnega zbora najmanj 10 dni pred dnem seje. V vabilu mora navesti datum, čas in mesto poteka seje, ter navesti dnevni red in priložiti gradivo potrebno za odločanje na seji. Šteje se, da je vabilo posredovana z dnem, ko je izročeno neposredno vabljeni osebi. Na seji Občnega zbora se odloča samo o zadevah, ki so navedene v dnevnem redu, poslanem ob njenem sklicu. 42. člen Seja Občnega zbora je sklepčna, če je navzoča več kot polovica članov Občnega zbora, kar se mora ugotoviti pred začetkom dela. Odločitve seje Občnega zbora so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov. Odločitve o spremembi ali dopolnitvi Statuta in o prenehanju dela Zveze se sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Volitve predsednika in podpredsednikov Zveze, Upravnega in Nadzornega odbora ter Častnega razsodišča ter glasovanje o ostalih vprašanjih je praviloma tajno, lahko pa Občni zbor na zasedanju določi, da je glasovanje javno. Sklepi seje Občnega zbora so obvezujoči za vse člane Zveze. 43. člen Redno sejo Občnega zbora vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik Zveze, v primeru njegove zadržanosti pa eden od podpredsednikov. Izredno sejo Občnega zbora vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik Nadzornega odbora. O poteku seje Občnega zbora se vodi zapisnik. Zapisnik o seji Občnega zbora podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overitelja zapisnika. Podrobnejša določila o delu Občnega zbora določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze. Predsednik in podpredsednika 44. člen Predsednika Zveze voli Občni zbor praviloma s tajnim glasovanjem izmed predlaganih kandidatov. Mandat Predsednika Zveze traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 399 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 45. člen Predsednik Zveze izvaja naslednje naloge iz svoje pristojnosti: - predstavlja in zastopa Zvezo, - organizira in vodi delo in poslovanje Zveze, - sklicuje redne seje Občnega zbora, - sklicuje in vodi seje Izvršnega odbora in Upravnega odbora, - izvaja sklepe Občnega zbora in Upravnega odbora, - koordinira delo delovnih teles Zveze, - izvaja tudi druge naloge, ki mu jih poverita Občni zbor in Upravni odbor v skladu s Statutom in drugimi splošnimi akti ter prevzetimi obveznostmi Zveze. 46. člen Občni zbor Zveze lahko na predlog Upravnega odbora razreši Predsednika Zveze tudi pred iztekom mandata, če za to obstaja utemeljeni razlog. Kot utemeljeni razlog se šteje: - odstop na lastno željo, - dejanska nezmožnost izvajanja nalog, - nespoštovanje zakonskih predpisov in splošnih aktov Zveze oziroma neopravičljivo neizvajanje sklepov Občnega zbora oziroma Upravnega odbora Zveze ali ravnanja zoper sklepe, - povzročitev večje škode Zvezi. V primeru razrešnice Predsednika se na istem zasedanju Občnega zbora in pod isto točko dnevnega reda izvoli novi Predsednik Zveze. 47. člen Zveza ima dva podpredsednika. Podpredsednik Zveze v skladu s pooblastili nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik. Podpredsednika Zveze voli Občni zbor praviloma s tajnim glasovanjem izmed predlaganih kandidatov. Mandat podpredsednika traja štiri leta in je lahko ponovno izvoljen. 48. člen Občni zbor Zveze lahko na predlog Upravnega odbora razreši podpredsednika Zveze tudi pred iztekom mandata, če za to obstaja utemeljeni razlog. Kot utemeljeni razlog se smiselno upoštevajo določila iz 46. člena Statuta. V primeru razrešnice podpredsednika se na istem zasedanju Občnega zbora in pod isto točko dnevnega reda izvoli novi podpredsednik Zveze. Upravni odbor 49. člen Upravni odbor je organ upravljanja Zveze. Njegovi člani so predsedniki oziroma zakoniti zastopniki rednih članov Zveze, predsednik Strokovnega odbora ter predsednik in podpredsednika Zveze. 400 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 50. člen Seje Upravnega odbora sklicuje, vodi in predlaga dnevni red Predsednik Zveze. Administrativna dela za sklic sej izvaja strokovni tajnik Zveze, ki vodi tudi zapisnik. Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Na seje Upravnega odbora se vabijo brez pravice glasovanja strokovni tajnik Zveze, predsednik Nadzornega odbora, predsednik Častnega razsodišča, glede na dnevni red pa tudi predsednik Sveta revije Knjižnica, predstavnik Zveze v Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost in predstavnik Zveze v Kulturniški zbornici Slovenije. Seje Upravnega odbora so praviloma javne. 51. člen Za veljavno odločanje in delo Upravnega odbora mora biti na seji prisotna več kot polovica njegovih članov. Prisotnost se ugotavlja na začetku seje. Sklepi se sprejemajo z javnim glasovanjem in so veljavni, če zanje glasuje večina ne seji prisotnih članov. 52. člen Upravni odbor vodi delovanje Zveze in opravlja zlasti naslednje naloge: - obravnava predloge poročil in programov dela Zveze, - obravnava predloge Statuta, Etičnega kodeksa ter sprememb in dopolnil splošnih aktov Zveze, - obravnava predloge pravilnikov o nagradah in priznanjih, - potrjuje poslovnike Zveze, - Občnemu zboru predlaga ustanovitev oziroma ukinitev Sekcij Zveze, - odloča o ustanavljanju in ukinjanju strokovnih komisij Zveze, - imenuje glavnega urednika in člane uredniškega odbora revije Knjižnica, - odloča o sprejemu oziroma izključitvi člana, - imenuje blagajnika, - predlaga včlanitev Zveze v mednarodna knjižničarska združenja, - imenuje predstavnike Zveze v druge organizacije in telesa, - odloča o nakupu, prodaji in odpisu osnovnih sredstev, katerih knjigovodska vrednost presega 50.000,00 EUR, - izvaja sklepe Občnega zbora in naloge, za katere je pooblaščen z določili splošnih aktov Zveze oziroma naloge, ki mu jih poveri Občni zbor. Podrobnejša določila o delu Upravnega odbora določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze. izvršni odbor 53. člen Izvršni odbor je operativni organ Zveze in deluje tudi kot posvetovalni organ predsednika Zveze. 54. člen Izvršni odbor sestavljajo predsednik Zveze, oba podpredsednika, predsednik Strokovnega odbora, strokovni tajnik in blagajnik Zveze. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 401 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 55. člen Izvršni odbor se sestaja po potrebi vendar najmanj štirikrat letno. Seje sklicuje predsednik Zveze, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov. Dnevni red se sprejema na seji sami. Izvršni odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna več kot polovica njegovih članov. Sklepi se na seji sprejemajo z večino glasov navzočih članov. O delu na seji vodi Izvršni odbor zapisnik. Podrobnejša določila o delu Izvršnega odbora Zveze določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze. Nadzorni odbor 56. člen Nadzorni odbor opravlja nadzor nad delom in finančno-materialnim poslovanjem Zveze ter poroča o tem Občnemu zboru. Za svoje delo je odgovoren Občnemu zboru. Nadzorni odbor ima tri člane. Predsednika in dva člana izvoli Občni zbor za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. Član Nadzornega odbora ne more biti istočasno član Upravnega odbora, Častnega razsodišča, ali opravljati funkcije predsednika ali podpredsednika Zveze. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi člani. Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov. 57. člen Nadzorni odbor spremlja in nadzira: - spremembo Statuta in drugih splošnih aktov Zveze, - uresničevanje zakonitosti v delu in poslovanju Zveze, - izvajanje sklepov in odločitev Občnega zbora in Upravnega odbora, - razpolaganje s finančnimi in materialnimi sredstvi Zveze ter - sproži postopek za sklic izredne seje Občnega zbora, če ugotovi nepravilnosti v vodenju poslov ali kršenje Statuta Zveze. Nadzorni odbor opravlja tudi druge naloge, za katere je pooblaščen z določili splošnih aktov Zveze oziroma naloge, ki mu jih poveri Občni zbor. 58. člen Nadzorni odbor ima pravico vpogleda v celotno dokumentacijo Zveze. 59. člen O delu Zveze v celotnem mandatnem obdobju pripravi Nadzorni odbor pisno poročilo za Občni zbor Zveze. Poročilo podpišejo vsi člani Nadzornega odbora. 60. člen Pri svojem delu se Nadzorni odbor ravna po načelih zakonitosti, določanja materialne resnice ter načelu informiranja o svojem delu. Podrobnejša določila o delu Nadzornega odbora določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze. 402 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije častno razsodišče 61. člen Častno razsodišče spremlja spoštovanje načel in določb Etičnega kodeksa, Statuta in drugih aktov, ki obvezujejo člane in organe Zveze. Častno razsodišče ima tri člane. Predsednika in dva člana izvoli Občni zbor za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. Član Častnega razsodišča ne more biti hkrati član Upravnega odbora, Nadzornega odbora, ali opravljati funkcije predsednika ali podpredsednika Zveze. Častno razsodišče je za svoje delo odgovorno Občnemu zboru Zveze. 62. člen Častno razsodišče veljavno odloča, če so na seji prisotni vsi člani. Častno razsodišče sprejema odločitve z večino glasov. 63. člen Predlog za uvedbo postopka pred častnim razsodiščem poda član Zveze ali organi Zveze. Na podlagi pisnega predloga Častno razsodišče sproži in vodi postopek, in sicer če so kršena profesionalna merila, načela in norme Etičnega kodeksa knjižničarjev ali določbe Statuta ter drugih splošnih aktov Zveze oziroma v primeru kršitev medsebojnih odnosov, ki ogrožajo pravice drugih ali kako drugače prizadenejo njihove interese. Častno razsodišče lahko po izvedenem postopku izreče ukrep opomina ali izključitve člana iz Zveze. Na ukrep Častnega razsodišča lahko član vloži pisno pritožbo na Upravni odbor. Pritožbo je treba vložiti v roku 30 dni od prejema sklepa Častnega razsodišča. Če Upravni odbor pritožbo zavrne, lahko član v roku 30 dni od sklepa Upravnega odbora vloži pritožbo Občnemu zboru Zveze. Občni zbor Zveze sprejme končno odločitev. 64. člen Podrobnejša določila o delu Častnega razsodišča določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze. Strokovni odbor 65. člen Strokovni odbor je strokovni organ Zveze, ki vodi in koordinira delo stalnih delovnih teles (sekcij) Zveze. Strokovni odbor sestavljajo predsedniki sekcij in predsednik Zveze. Prvo sejo Strokovnega odbora v mandatnem obdobju skliče predsednik Zveze. Člani Strokovnega odbora na prvi seji izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Predsednik koordinira delo Strokovnega odbora in zastopa sekcije Zveze v Upravnem in Izvršnem odboru Zveze. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 403 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 66. člen Predsedniki sekcij pripravijo ob koncu vsakega koledarskega leta pisno poročilo o delu v tem letu in program za naslednje leto. Strokovni odbor razpravlja in sprejema sklepe o strokovnem delu sekcij na osnovi njihovih poročil in programov dela. Strokovni odbor posreduje predloge poročil in programov dela sekcij in poroča o njihovem izvajanju Upravnemu odboru Zveze. Na pobudo Sekcij obravnava predloge za ustanovitev začasnih delovnih teles - strokovnih komisij in jih predlaga v potrditev Upravnemu odboru. 67. člen Strokovni odbor se sestaja po potrebi vendar najmanj dvakrat letno. V primeru, da se predsednik sekcije ne more udeležiti seje Strokovnega odbora, mora imenovati svojega namestnika. Podrobnejša določila o delu Strokovnega odbora določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze. DELOVNA TELESA ZVEZE 68. člen Zveza ima stalna in začasna delovna telesa. Stalna delovna telesa so Sekcije. Začasna delovna telesa so Strokovne komisije. 69. člen Naloga sekcij je proučevanje in razreševanje teoretičnih in praktičnih vprašanj s posameznih področij knjižničarske oziroma informacijske dejavnosti ter usklajevanje strokovnega dela na področju svojega delovanja. 70. člen Zveza ima Sekcije: - po vrstah knjižnic in - po vrsti knjižničarske dejavnosti. 71. člen Zveza ima naslednje sekcije: - Sekcija za splošne knjižnice - Sekcija za potujoče knjižnice - Sekcija za visokošolske knjižnice - Sekcija za šolske knjižnice - Sekcija za specialne knjižnice - Sekcija študentov bibliotekarstva - Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino - Sekcija za mladinsko knjižničarstvo - Sekcija za izobraževanje in kadre - Sekcija za promocijo in marketing. 404 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 72. člen Sklep o ustanovitvi nove oziroma ukinitvi obstoječe sekcije sprejme Občni zbor Zveze na predlog Upravnega odbora. Upravnemu odboru daje pobude za ustanovitev oziroma ukinitev sekcij Strokovni odbor. 73. člen Sekcije nimajo statusa pravnih oseb. Pri komuniciranju z javnostmi morajo uporabljati ime in logotip Zveze. 74. člen Predsednike sekcij izvoli Občni zbor Zveze za obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. 75. člen V delu sekcij lahko sodelujejo člani društev in drugih pravnih oseb, vključenih v Zvezo in častni člani Zveze. Pri razreševanju posameznih strokovnih vprašanj lahko sodelujejo v delu sekcije kot svetovalci tudi druge osebe - strokovnjaki s področja, ki ga pokriva sekcija. 76. člen Posameznik je lahko istočasno član največ treh sekcij. V sekcijo se včlani s pristopno izjavo. Članstvo v sekciji velja do preklica oziroma do prenehanja delovanja sekcije. Število članov sekcij navzgor ni omejeno. Strokovni odbor lahko predlaga ukinitev sekcije, če je v obdobju zadnjega leta delovanja imela manj kot 10 članov. 77. člen Delo posamezne sekcije koordinira največ 7 članski izvršni odbor, ki ga predlaga predsednik sekcije. Predlog članov izvršnega odbora sekcije potrdi Strokovni odbor. Predsednik sekcije je po funkciji član izvršnega odbora sekcije. 78. člen Strokovne komisije delujejo v okviru Sekcij ali Strokovnega odbora Zveze. 79. člen Sekcija predlaga Strokovnemu odboru ustanovitev oziroma ukinitev Strokovne komisije za preučitev določenih teoretičnih ali praktičnih vprašanj in pripravo predlogov strokovnih rešitev s področja delovanja sekcije. V predlogu za imenovanje strokovne komisije utemelji namen, cilje, naloge in pričakovane rezultate delovanja Komisije ter obdobje njenega delovanja. Člani strokovne komisije morajo biti člani sekcije, v izvajanju posameznih aktivnosti pa lahko sodelujejo tudi drugi posamezniki, strokovnjaki z ustreznega področja dela komisije. Strokovna komisija ima največ 7 članov. 80. člen Člani strokovne komisije izberejo na svoji prvi seji izmed sebe predsednika. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 405 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Predsednik koordinira delo komisije in o tem redno poroča svoji Sekciji in je odgovoren za uresničitev namena in ciljev komisije. Mandat predsednika strokovne komisije traja za obdobje delovanja komisije. 81. člen Strokovni odbor predlaga Upravnemu odboru ustanovitev oziroma ukinitev strokovne komisije za preučitev določenih teoretičnih ali praktičnih vprašanj in pripravo predlogov strokovnih rešitev s širšega področja delovanja Zveze. V predlogu za imenovanje strokovne komisije utemelji namen, cilje, naloge in pričakovane rezultate delovanja Komisije ter obdobje njenega delovanja. V delu Komisije lahko sodelujejo člani društev in drugih pravnih oseb, vključenih v Zvezo in častni člani Zveze, v izvajanju posameznih aktivnosti pa lahko sodelujejo tudi drugi posamezniki, strokovnjaki z ustreznega področja dela komisije. Strokovna komisija ima največ 7 članov. 82. člen Člani strokovne komisije iz prejšnjega člena izberejo na svoji prvi seji izmed sebe predsednika. Predsednik koordinira delo komisije in o tem redno poroča Strokovnemu odboru in je odgovoren za uresničitev namena in ciljev komisije. Mandat predsednika strokovne komisije traja za obdobje delovanja komisije. 83. člen Podrobnejša določila o delovanju sekcij in strokovnih komisij določa Poslovnik o delu organov in delovnih teles Zveze. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE ZVEZE 84. člen Zvezo zastopa in predstavlja Predsednik Zveze. V primeru odsotnosti predsednika Zveze predsednik izmed podpredsednikov določi namestnika, ki ga nadomešča v času odsotnosti. Oseba, ki nadomešča predsednika ima pravice in pooblastila Predsednika Zveze za čas, ko ga nadomešča. Predsednik Zveze lahko v okviru svojih pooblastil da drugi osebi pisno pooblastilo za zastopanje v pravnem prometu. Pooblaščenec lahko zastopa Zvezo samo v mejah, ki so določene s pooblastilom. TAJNIŠTVO ZVEZE 85. člen Administrativno dejavnost Zveze opravlja tajništvo. Za celotno poslovanje tajništva in za vodenje arhiva Zveze je odgovoren Strokovni tajnik Zveze. Strokovni tajnik lahko opravlja funkcijo tudi profesionalno. 406 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Strokovnega tajnika izvoli Občni zbor za obdobje štirih let in je lahko ponovno imenovan. 86. člen Na predlog predsednika Zveze lahko Upravni odbor imenuje blagajnika, ki je odgovoren za pripravo finančnih načrtov in poročil. Mandat blagajnika traja največ do konca trajanja mandata aktualnega vodstva Zveze in je lahko ponovno imenovan. 87. člen Za izvajanje svojih poslov lahko ima Zveza posebno administrativno službo in zaposluje delavce. Sklep o ustanovitvi posebne administrativne službe sprejme Upravni odbor. ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST 88. člen Zveza redno izdaja strokovni časopis Knjižnica in zbornike strokovnih posvetovanj. Izdaja lahko tudi druge strokovne publikacije ter informativna in strokovna glasila. Pri izdajanju publikacij lahko sodeluje z drugimi organizacijami kot soizdajatelji na osnovi pogodbe. Podpisnik pogodbe je Predsednik Zveze. Publikacije izdaja v tiskani oziroma elektronski obliki. 89. člen Glavne in odgovorne urednike oziroma uredniške odbore publikacij Zveze imenuje Upravni odbor Zveze. Uredniški odbori imajo od pet do sedem članov in so imenovani na predlog glavnega urednika publikacije. Mandat urednikov in uredniških odborov periodičnih publikacij traja do izteka mandata Upravnega odbora, ki jih je imenoval, oziroma do odstopa ali razrešitve urednika ali člana uredniškega odbora. Mandat urednika ali uredniškega odbora se lahko po sklepu Upravnega odbora podaljša, dokler ne izpolni nalog, ki jih je prevzel ob nastopu mandata. Mandat urednikov oziroma uredniških odborov neperiodičnih publikacij traja do objave publikacije. 90. člen V primeru soizdajateljstva publikacije z drugo oziroma drugimi organizacijami se glavni in odgovorni urednik in uredniški odbor imenujejo v soglasju med Upravnim odborom Zveze in ustreznim organom druge oziroma drugih soizdajateljev. 91. člen Organ upravljanja strokovnega časopisa Knjižnica je Uredniški svet. Predsednika in štiri člane Uredniškega sveta izvoli Občni zbor Zveze za mandatno obdobje štirih let z možnostjo ponovne izvolitve. Delovanje Uredniškega sveta Knjižnice podrobneje določa Pravilnik o organizaciji in izdajanju revije Knjižnica. Pravilnik iz prejšnjega odstavka potrdi Upravni odbor Zveze. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 407 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 92. člen Uredniški odbori periodičnih publikacij Zveze se sestajajo po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Pri uredniškem delu morajo uredniki in člani uredniških odborov publikacij Zveze upoštevati smernice Upravnega odbora. 93. člen Uredniki publikacij Zveze za svoje delo odgovarjajo Upravnemu odboru in Občnemu zboru. O delu uredniških odborov in založniški dejavnosti glavni uredniki enkrat letno poročajo Upravnemu odboru. O založniški dejavnosti Zveze v celotnem mandatnem obdobju predloži Upravni odbor Zveze pisno poročilo Občnemu zboru Zveze. 94. člen Pri izvajanju založniške dejavnosti Zveze se spoštujejo ustrezni predpisi s področja založniške dejavnosti. SKLADi 95. člen V okviru Zveze deluje Kalanov sklad, katerega namen je z nagradami spodbujati izdelavo in publiciranje strokovnih in znanstvenih del s področja bibliotekarske in informacijske znanosti. Delo Kalanovega sklada vodi upravni odbor sklada. Organizacijo in poslovanje Kalanovega sklada ter sestavo in način dela upravnega odbora sklada določa Pravilnik Kalanovega sklada. 96. člen V okviru Zveze deluje Stepišnikov sklad, katerega namen je pospeševanje razvoja, strokovnega dela in promocije na področju potujočega knjižničarstva. Sredstva sklada se podeljujejo za izvedbo raziskovalnih in razvojnih projektov, udeležbo na strokovnih srečanjih, organizacijo strokovnih srečanj ter izdelavo strokovnih in promocijskih gradiv s področja potujočega knjižničarstva. Kriterije in način podeljevanja sredstev sklada določa Pravilnik Stepišnikovega sklada. Delo Stepišnikovega sklada vodi upravni odbor sklada. Organizacijo in poslovanje Stepišnikovega sklada ter sestavo in način dela upravnega odbora sklada določa Pravilnik Stepišnikovega sklada. 96.a člen V okviru Zveze deluje Spominski sklad dr. Bruna Hartmana, katerega namen je spodbujati doktorski študij bibliotekarstva. Delo Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana vodi upravni odbor sklada. Organizacijo in poslovanje Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana ter sestavo in način dela upravnega odbora sklada določa Pravilnik Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana. 408 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije PRiZNANJA iN NAGRADE 97. člen Zveza podeljuje svojim članom javna priznanja in nagrade za dosežene rezultate na področju knjižničarstva: Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete, nagrade Kalanovega sklada ter Goropevškova priznanja in Goropevškove listine. 98. člen Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku stroke. Sestavo in način dela Komisije za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete ter kriterije in način podeljevanja diplom in priznanj določa Pravilnik o podeljevanju Čopovih diplom, Čopovih priznanj in Čopovih plaket. Nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjižničarski delavci za tista pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k razvoju bibliotekarske in informacijske znanosti oziroma knjižničarstva. Kriterije in način podeljevanja nagrad določa Pravilnik Kalanovega sklada. Goropevškova priznanja in Goropevškove listine so državne nagrade za izjemne uspehe na področju domoznanske dejavnosti in kulturne dediščine, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku domoznanstva. Sestavo in način dela komisije za Goropevškova priznanja in Goropevškove listine ter kriterije in način podeljevanja določa Pravilnik o podeljevanju Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin. 99. člen Materialna sredstva za podeljevanje nagrad Kalanovega sklada zagotavlja sklad sam, za oblikovanje in izdelavo Goropevškovih priznanj in Goropevškovih listin zagotavlja sredstva Osrednja knjižnica Celje, za podeljevanje Čopovih diplom, Čopovih priznanj in Čopovih plaket pa zagotavlja Zveza v okviru sredstev za izvajanje njenega programa. FiNANČNO iN MATERiALNO POSLOVANJE ZVEZE 100. člen Finančno in materialno poslovanje izvaja Zveza v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Zveza vodi poslovne evidence in sestavlja finančna poročila v skladu s predpisi, ki veljajo za društva, po sistemu dvostavnega knjigovodstva. 101. člen Viri sredstev Zveze so: - članarina, - sredstva pridobljena z lastno dejavnostjo, - sredstva iz naslova materialnih pravic Zveze ter namenska sredstva, pridobljena s pogodbami (oglaševanje in reklama), - javna sredstva, - prispevki fizičnih in pravnih oseb (donacije, sponzorstva, darila in volila), Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 409 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - sredstva pridobljena z opravljanjem pridobitne dejavnosti, - drugi zakonsko dovoljeni viri. 102. člen Sredstva Zveze se uporabljajo za izvajanje dejavnosti Zveze, ki je opredeljena s tem Statutom. 103. člen Za vsako leto sprejme Upravni odbor finančni načrt in letni obračun Zveze. Kot poslovno leto se šteje obdobje od 1. januarja do 31. decembra. Finančni načrt in obračun potrdi Občni zbor po opravljenem notranjem nadzoru nad finančnim in materialnim poslovanjem Zveze, ki ga izvede Nadzorni odbor. Če Občni zbor finančni načrt in letni obračun ne potrdi do 28. februarja, sprejme Upravni odbor začasni finančni načrt in obračun, vendar največ za obdobje treh mesecev. 104. člen Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je Predsednik Zveze. Računovodsko in knjigovodsko dokumentacijo, skladno s pooblastili in splošnimi akti, podpisuje oseba, ki jo za to pooblasti predsednik Zveze. 105. člen Nadzorni in Upravni odbor lahko zahtevata vpogled v celotno materialno in finančno dokumentacijo in poslovanje Zveze. 106. člen Nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem izvaja Nadzorni odbor Zveze. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče. PREMOŽENJE IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI 107. člen Premoženje Zveze sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev in sponzorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti Zveze in iz drugih virov, njene nepremične in premične stvari ter materialne pravice. S premoženjem razpolaga Zveza pod pogoji in na način predpisan z zakonskimi in drugimi predpisi in tem Statutom. 108. člen Če pri opravljanju svoje dejavnosti Zveza ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem Statutu. Vsaka delitev premoženja Zveze med njene člane je nična. 410 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 109. člen Za svoje obveznosti odgovarja Zveza s svojim celotnim premoženjem, v skladu z zakonskimi predpisi. 110. člen V primeru prenehanja Zveze, pripada premoženje po pokritju terjatev, stroškov sodnih in drugih postopkov rednim članom Zveze, ki so registrirani za opravljanje nepridobitne dejavnosti sorodne dejavnosti Zveze, proporcionalno glede na višino zadnjega članskega prispevka za delo Zveze. V primeru, da član iz prejšnjega odstavka članskega prispevka ni poravnal, ni upravičen do deleža preostanka premoženja Zveze. javnost dela zveze 111. člen Delovanje Zveze in vseh njenih organov je javno. Zveza in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati člane Zveze in javnost o svojem delu. Za predstavljanje in zastopanje Zveze v javnosti in posredovanje informacij o delu Zveze je odgovoren in pristojen predsednik Zveze, v primeru njegove odsotnosti pa pooblaščeni podpredsednik. 112. člen Svoje člane Zveza obvešča: - z obvestili in sporočili za člane, - prek svojih publikacij, - prek svoje spletne strani, - z obvestili v sredstvih javnega obveščanja. 113. člen Javnost dela Zveze in njenih organov je zajamčena: - s pravico vpogleda v zapisnike in poročila organov Zveze, - s pravico zainteresirane javnosti neposredno spremljati seje Upravnega odbora in Občnega zbora, - s posredovanjem informacij o delu Zveze zainteresiranim javnostim, - z obveščanjem javnosti o delu Zveze prek njene spletne strani in drugih sredstev obveščanja. 114. člen Javnost je lahko izjemoma izključena z zasedanj Občnega zbora oziroma Upravnega odbora v naslednjih primerih: - ko poteka razprava o podatkih, ki se štejejo za poslovno tajnost Zveze, - v primerih, ko bi prisotnost javnosti pomenila kršenje določb predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali varovanje zasebnosti in integritete posameznika. O izključitvi javnosti odloča organ z večino glasov. Člani organa, ki je sprejel sklep o izključitvi javnosti, so dolžni varovati podatke glede katerih je bila javnost izključena kot tajne, ne glede na to ali so glasovali za sklep ali proti sklepu o izključitvi javnosti. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 411 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije ZBiRANJE iN UPORABA OSEBNiH PODATKOV 115. člen Za potrebe svojega delovanja vodi Zveza zbirke osebnih podatkov, ki so lahko v tiskani ali/ in elektronski obliki. Pri zbiranju in uporabi podatkov se spoštujejo predpisi s področja varovanja osebnih podatkov. Zveza zbira, hrani in obdeluje ter uporablja naslednje osebne podatke: podatek o imenu, priimku, naslovu, datumu rojstva, poklicu, zaposlitvi, ter za osebe, ki prejemajo kakršnakoli izplačila, tudi o davčni številki in številki transakcijskega računa. PRENEHANJE ZVEZE 116. člen Zveza preneha s sklepom Občnega zbora Zveze ter v drugih primerih v skladu z zakonodajo. Sklep o prenehanju Zveze se objavi v skladu z določili Zakona o društvih. Premoženje Zveze se razdeli v skladu z določili tega statuta in Zakona o društvih. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne 27. 3. 2009 117. člen Za razlago določb tega Statuta je pristojen Občni zbor Zveze. 118. člen Za dopolnitve in spremembe Statuta velja enak postopek kot za njegov sprejem. 119. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme Občni zbor Zveze, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, ki se opravi po tem, ko pristojni registrski organ ugotovi, da je v skladu z zakonskimi predpisi. Statut se objavi v glasilu Uradni list Republike Slovenije, publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze. 120. člen Poslovniki iz tega Statuta morajo biti sprejeti oziroma usklajeni z določili Statuta v roku šestih mesecev po začetku uporabe Statuta. Sprejme jih Upravni odbor Zveze. 121. člen V roku enega meseca po začetku uporabe Statuta se razpišejo volitve v organe Zveze, ki so določeni s tem statutom. Z dnem izvolitve novih organov prenehajo mandati vsem dosedanjim članom organov, ter prenehajo z delom organi, ki niso več določeni s tem statutom. 122. člen Ko začne veljati ta Statut, preneha veljavnost Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je bil sprejet na skupščini Zveze v Portorožu, dne 28. 10. 1997 ter spremembe njegovih členov 1. in 38., ki so bile sprejete na skupščini Zveze v Celju, dne 8. 10. 1998. 412 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Prehodne in končna določba ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne 14. 9. 2012 123. člen Pravilnik Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana mora biti sprejet v roku šestih mesecev po začetku uporabe Statuta. 124. člen Mandat obstoječim organom in stalnim delovnim telesom Zveze se izteče po določbah Statuta, veljavnih pred sprejetjem teh Sprememb in dopolnitev Statuta. 125. člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati, ko jih sprejme Občni zbor Zveze, uporabljati pa se začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, ki se opravi po tem, ko pristojni registrski organ ugotovi, da je v skladu z zakonskimi predpisi. Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v glasilu Uradni list Republike Slovenije, publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze. Končna določba ob uveljavitvi Dopolnitev Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne 20. 3. 2013 126. člen Dopolnitve Statuta začnejo veljati, ko jih sprejme Upravni odbor Zveze, uporabljati pa se začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, ki se opravi po tem, ko pristojni registrski organ ugotovi, da je v skladu z zakonskimi predpisi. Dopolnitve Statuta se objavijo v glasilu Uradni list Republike Slovenije, publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze. Končna določba ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne 13. 5. 2014 127. člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati in se uporabljati takoj, ko jih sprejme Občni zbor Zveze. Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze. Končna določba ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije z dne 13. 5. 2016 128. člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati in se uporabljati takoj, ko jih sprejme Občni zbor Zveze. Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze. Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 413 Statut Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Končna določba ob sprejemu uradnega prečiščenega besedila Statuta z dne 17. 5. 2019 129. člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati in se uporabljati takoj, ko jih sprejme Občni zbor Zveze. Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v publikaciji Knjižnica in na spletni strani Zveze. 414 Knjižnica, 2019, 63(1-2), 391-414 NAVODILA AVTORJEM guidelines for authors yxr Navodila za prispevke v slovenščini 1 Temeljne usmeritve Revija objavlja znanstvene in strokovne prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku, izjemoma pa tudi znanstvene prispevke v drugih jezikih (nemškem, francoskem, italijanskem, hrvaškem jeziku itd.). Druge prispevke, kot so krajši članki, ocene, poročila z znanstvenih in strokovnih posvetovanj, objave dokumentov, obvestil, razpisov Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), njenih strokovnih teles ali področnih društev itd., pa objavlja le v slovenskem jeziku. Prispevke avtor/ji odda/jo v elektronski obliki na e-poštni naslov uredništva revije: revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si. Vsak prispevek mora vsebovati kontaktne podatke avtorja/jev ter naziv in poštni naslov ustanove, kjer je/so zaposlen/i. Avtor/ji oddanega prispevka zagotavlja/jo, da je vsak prispevek izvirno delo, ki še ni bilo objavljeno oziroma ni v postopku za objavo v drugi publikaciji. Prav tako zagotavlja/jo, da so prispevki v celoti strokovno in znanstveno korektni. V primeru objave vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju/em objavljenega prispevka, materialne avtorske pravice pa avtor/ji za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije neizključno, časovno in prostorsko neomejeno prenese/jo na izdajatelja revije, tj. Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. V ta namen avtor/ji podpiše/jo Dovoljenje za objavo prispevka v reviji Knjižnica,1 ki ga v tiskani obliki pošlje/jo na naslov uredništva revije (Uredništvo Revije Knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana) ali v skenirani obliki po e-pošti na naslov revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si. Če ima revija zagotovljena sredstva za izplačilo avtorskega honorarja, uredništvo pozove vsakega avtorja, da posreduje podatke za sklenitev avtorske pogodbe, ki je pogoj za izplačilo avtorskega honorarja. Ti podatki so: stalni naslov, številka tekočega računa, naziv in sedež banke, davčna številka in delež avtorstva za izplačilo višine honorarja. Avtor dovoljuje, da naročnik lahko uporabi osebne podatke za potrebe izvršitve izplačila in zahtevanega sporočanja podatkov o opravljenem 1 Dovoljenje za objavo prispevka v reviji Knjižnica je dosegljivo na spletni strani revije: http://www. zbds-zveza.si/knjiznica/avtorji. Svetujemo tudi ogled predloge za pripravo prispevka. 417 delu po pogodbi. Višina izplačila je določena v letnem ceniku revije. Avtor/ji ob objavi prispevka dobi/jo en avtorski izvod številke. Avtor/ji je/so dolžan/ni poskrbeti za jezikovno korektnost prispevkov (predvsem za terminologijo). Za lekturo ter jezikovni pregled prispevkov in prevodov poskrbi uredništvo. Znanstveni prispevki so recenzirani. Glede na recenzent-sko mnenje lahko uredništvo povabi avtorja/e, da prispevek ustrezno popravi/ jo oziroma dopolni/jo. Uredništvo si pridržuje pravico do zavrnitve vsebinsko neustreznih objav ter prispevkov z negativno recenzijo. Recenzent določi tudi tipologijo prispevka (predlaga/jo jo lahko tudi avtor/ji). Uredništvo prispelega gradiva ne vrača. 2 Tehnična navodila Naslov in podnaslov naj bosta napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Besedilo naj bo napisano prvi osebi množine ali neosebno. Avtor/ji naj bo/do vedno naveden/i z imenom in priimkom. Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red navajanja. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi njegov morebitni akademski naziv. Z izvlečkom (največ 250 besed) morajo biti opremljeni vsi znanstveni in strokovni članki. Vsebujejo naj namen članka, zasnovo, metodologijo in pristop, analizo rezultatov, omejitve raziskave in uporabnost študije v praksi ter izvirnost oziroma vrednost raziskave. Prevod v angleški jezik mora ustrezati besedilu v slovenskem jeziku. Avtor/ji določi/jo do 5 (pet) ključnih besed. Prispevki lahko vsebujejo slikovno gradivo in grafične prikaze (fotografije, grafikone, zemljevide, skice, diagrame in podobno) ter preglednice (tabele), ki naj bodo oštevilčene in naslovljene z navedbami ustreznih virov (oziroma s soglasji izdajateljev). Avtorja/je prosimo, da slike čim večje ločljivosti priložijo posebej. Naslov preglednice mora biti napisan nad njo, naslov slike pa pod njo. Zahvala naj bo navedena na koncu prispevka. Poglavja in podpoglavja naj bodo številčena po standardu SIST ISO 2145 (tj. 1, 1.1, 1.1.1 itd.). 418 Opombe naj bodo zapisane pod črto in oštevilčene z zaporednimi arabskimi številkami od začetka do konca besedila. Vsebujejo naj samo dodatno besedilo (avtorjeve komentarje), ne pa tudi bibliografskih referenc (citatov). Citati naj bodo navedeni v oklepaju v besedilu prispevka po sistemu APA (tj. sistem Ameriškega psihološkega združenja). Primeri citiranja: Vprašanje družbenega statusa knjižničarjev je bilo obravnavano večkrat (Novak, 1980; Petek, 1982, 1990a, 1990b; Kovač, Benko in Mlinar, 1987; Mohorko idr., 1990). Med novejšimi študijami bi omenili študijo Urbanije (1993), zanimivo pa je tudi izhodišče, ki ga zagovarja Tomšičeva (1996, str. 4-5), ki piše: »Danes imajo knjižničarji več kompetenc.« V tujih študijah zasledimo podatke o nizkem statusu knjižničarjev (Line, 1979 cv: Mihalič, 1984). Zakonska problematika ni natančno opredeljena (Zakon, 1982), lahko pa zasledimo nekatera stališča v knjigi Osnove knjižničarstva (Banič, 1993). Podobno definira standard o kazalcih uspešnosti knjižnic (ISO 11620, 1998). Če je avtorjev več, naj bodo njihova imena ločena z vejico. Če je navedenih več virov, so ločeni s podpičjem. Podatki o citiranih virih naj bodo zapisani na koncu prispevka v poglavju Navedeni viri. PRiMERi NAVAJANJA ViROV: Knjiga Podbrežnik, I. in Bojnec, Š. (2015). Ugotavljanje kakovosti storitev v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Toyne, J. in Usherwood, B. (2001). Checking the books: the value and impact of public library book reading: final report. Sheffield: University of Sheffield, Department of Information Studies, Centre for the Public Library and Information in Society. Poglavje v knjigi Grilc, U. (2007). Knjiga in razvoj: knjiga kot ena temeljnih razvojnih kategorij družbe. V A. Blatnik ... idr. (ur.), Zgubljeno v prodaji (str. 155-184). Ljubljana: UMco. Karun B. (2009). Predgovor. V P. Štoka (ur.), Smernice delovnih skupin za domoznanstvo osrednjih območnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in UKMza leto 2007 (str. 5-7). Ljubljana: NUK. članek v zborniku konference, simpozija ali kongresa Bon, M. (2011). Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2010. V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov (str. 171-196). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. 419 Semlič Rajh, Z. (2012). Arhivski zapisi in postopki sledenja v arhivskem informacijskem sistemu. V Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov z dopolnilnega izobraževanja (str. 541-548). Maribor: Pokrajinski arhiv. članek v reviji ali časopisu Ambrožič, M. (2015). Kakovost in vrednost knjižnice v očeh uporabnikov: študij uporabnikov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 59(1-2), 95-125. Bartol, T., Budimir, G., Dekleva-Smrekar, D., Pušnik, M. in Južnič, P. (2014). Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluation in Slovenia. Scientometrics, 98(2), 1491-1504. doi: 10.1007/s11192-013-1148-8 Kolšek, P. (2012, 4. avgust). Osebno s Slavkom Preglom: mož, ki je odpustil samega sebe. Delo, 54, str. 28. Diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo Kunc, U. (2011). Strategija prehoda na internetni protokol IPv6. Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. Leskovec, M. (2005). Delo, izrazna oblika, pojavna oblika: kaj uporabniki res iščejo?. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Elektronski viri Narodna in univerzitetna knjižnica. (2005). Digitalna knjižnica Slovenije: dLib.si [podatkovna zbirka]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: http://dlib.si Zveza bibliotekarskih društev Slovenije [spletno mesto]. (B. d.). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: http://www.zbds--zveza.si Mestna knjižnica Ljubljana. (2018). Pravilniki [spletna stran]. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: https://www.mklj.si/o-nas/pravilniki Uradni dokumenti in standardi ISO 9001:2015. Slovenski standard. Sistemi vodenja kakovosti - Zahteve. (2015). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Podatkovni portal SI-STAT: demografsko in socialno področje. (B. l.). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno 9. 12. 2015 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/ Dem_soc/Dem_soc.asp Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73. Statistični podatki o knjižnicah. (2005). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Bib-SiSt online. Pridobljeno 28. 7. 2014 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/ index.php Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). (2004). Uradni list RS, št. 86/2004, 67/2007, 94/2007-UPB1. 420 Guidelines for contributions in English 1 Aim and scope of international cooperation The aim of the international cooperation is to stimulate scientific communication on recent development in library and information science (LIS) and profession in South Eastern and Eastern European regions. The Editorial Board welcomes research articles covering various aspects of LIS. 2 General principles Papers should be submitted to the Editorial Board by e-mail revija.knjiznica@ nuk.uni-lj.si. The submitted papers should be original (scientific) contributions and should not be under consideration for publication elsewhere at the same time. In compliance with the guidelines, formal academic style and scientific article layout should be used. Authors are asked to submit the entire paper which is expected to be grammatically correct and without spelling or typing errors. According to peer reviews of submitted papers, the Editor reserves the right to decide whether a paper is acceptable for publication, and if necessary, to require changes in the content, length or writing style. If the author is not subscribed to the journal he/she will receive a copy of the journal issue upon its publication. Authors complete and sign a Permission for Publishing where they agree to transfer the economic rights to Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (Slovenian Library Association) when and if the article is published in the journal.2 Paper version of the permission should be sent to the postal address Uredništvo Revije Knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica (Library, journal of library and information science), Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Slovenia, or scanned on e-mail revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si or by fax +386 1 42 57 293. 2 See http://www.zbds-zveza.si/eng/journal_library/authors. 421 3 Technical recommendations Author/s. The title is followed by author s name and surname, institutional affiliation, address and e-mail address should also be submitted. If there are more authors, the corresponding author should be indicated. Abstract. The abstract should not exceed 250 words and is expected to be structured as follows: Purpose, Methodology/approach, Results, Research limitation, Originality/Practical implications. Keywords. The author/s suggest up to 5 keywords. Paragraphs and Headings. Headings levels should reflect the organization of the paper. The headings should be numbered by SIST ISO 2145, that is 1, 1.1, 1.1.1 etc. Footnotes. It is recommended to use footnotes only for additional explanations and not for citing or reference listing. Layout of tables and figures. All tables and figures should be headed by an Arabic numeral and a title which should be placed below the figures (and graphic presentations) and above the tables. All materials should have a note of acknowledgement (reference) to the original, if they are not original works of the paper's author. Figures should be submitted in a separate file in high resolution. Acknowledgements. The name of the person and the type of help should be stated at the end of the paper. Citing. Citing should conform to APA (American Psychological Association) citation style. Citations should be placed in the text using the author-date citation system. If you cite two or more works within the same parentheses, they should be separated by a semicolon. The citing in the text should be as follows: There were several studies on information retrieval (Smith, 1980; Johnson, 1982, 1990a, 1990b; Kovač, Benko, & Mlinar, 1987; Mohorko et al., 1990). Among recent studies the one by Urbanija (1993) should be mentioned, but the opinion of Leight (1996, pp. 4-5) is even more interesting: "The modern librarians have more competencies." Moreover, there were results published in older research (Line, 1979 as cited in Mihalič, 1984). The legal question was also raised (Act, 1982) and was described in a book The basic of librarianship (Banič, 1993). It is also stated in the international standard (ISO 11620, 1998). 422 Reference list. References and resources should be listed in the alphabetical order according to the APA style. For every in-text citation there should be a full citation in the reference list and vice versa. If the author cites more than 10 information sources which are used as primary research data (annual plans and reports, statistical data etc.) they should be listed in a separate section of resources. If the work has not been published yet it is recommended to use the phrase "in press". All the authors of the paper should be listed. The examples of references: THE EXAMpLEs of REFERENCEs: Authored Book: Calhoun, K. S., & Cellentani, D. (2009). Online catalogs: what users and librarians want. Dublin, Ohio: OCLC. Case, D. O. (2012). Looking for information: a survey of research on information seeking, needs, and behavior (3rd ed.). Bingley, UK: Emerald. Chapter in an Edited book: Hinze, A., McKay, D., Vanderschantz, N., Timpany, C., & Cunningham, S. J. (2012). Book selection behavior in the physical library: implications for ebook collections. In Proceedings of the 12th ACM/IEEE-CS joint conference on digital libraries (pp. 305-314). New York: ACM. Law, D. (2009). The changing roles and identities of library and information services staff. In G. Gordon, & C. Whitchurch (Eds.), Academic and professional identities in higher education: the challenges of a diversifying workforce (pp. 185-198). New York: Routledge. Journal article: Florjanič, M. M., & Možina, K. (2015). Graphic arts technology students' attitude towards various media of e-books in Slovenia. Knjižnica, 59(1-2), 127-144. Glânzel, W., Debackere, K., Thijs, B., & Schubert, A. (2006). A concise review on the role of author self-citations in information science, bibliometrics and science policy. Sciento-metrics, 67(2), 263-277. doi: 10.1556/Scient.67.2006.2.8 Martindale, G., Willett, P., & Jones, R. (2015). Use and perceptions of e-books in Derbyshire libraries. Library review, 64(1-2), 2-20. Retrieved 5. 12. 2015 from: http://www.emeraldin-sight.com/doi/abs/10.1108/LR-04-2014-0030?journalCode=lr Saunders, L., Kurbanoglu, S., Boustany, J., Dogan, G., Becker, P., Blumer, E., ... Todorova, T. Y. (2015). Information behaviors and information literacy skills of LIS students: an international perspective. Journal of education for library and information science, 56(Sup-plement 1), S80-S99. 423 Newspaper Article: Flood, A. (2012, 15 May). Pay us for library ebook loans, say authors. Guardian, 190. Retrieved 15. 8. 2012 from: http://www.guardian.co.uk/books/2012/may/14/pay-us-for-library-ebook-loans Graduate, MA and PhD works: Kuhlthau, C. C. (1983). The research process: case studies and interventions with high school seniors in advanced placement English classes using Kelly's theory of constructs. Doctoral dissertation. New Brunswick, NJ: Rutgers University. Electronic resource: Firment, E. (1997). Why you should fall to your knees and worship a librarian [Web log post]. Retrieved 5. 11. 2015 from: http://librarianavengers.org/worship-2 Narodna in univerzitetna knjižnica. (2005). Digitalna knjižnica Slovenije: dLib.si [Database]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Retrieved from: http://dlib.si Zveza bibliotekarskih društev Slovenije [Web site]. (B. d.). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Retrieved 29. 8. 2018 from: http://www.zbds-zveza.si Mestna knjižnica Ljubljana. (2018). Pravilniki [Web page]. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Retrieved 29. 8. 2018 from: https://www.mklj.si/o-nas/pravilniki Legal and other documents: Barišič, D., & Bobinac, I. (2015). Citatna analiza završnih radova studenata Filozofskog fakulteta u Osijeku: akademska godina 2013./2014.: pilot-projekt 2014./2015. Osijek: Filozofski fakultet. Unpublished document. German library statistics 2010. (2011). Köln: Hochschulbibliothekszentrum des Landes Nordrhein-Westfalen. Retrieved 4. 1. 2015 from: http://www.hbz-nrw.de/dokumentencent-er/produkte/dbs/aktuell/ auswertungen/gesamt/dbs_gesamt_engl_10.pdf ISO 5963:1985, Documentation - Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms. (1985). Geneva: ISO. 424