63. številka.
Ljubljana, četrtek 18. marca.
Vili. leto, 1875.
SLOVENSKI
li.. mtm ^aak dan, izv/eraši p 'icdnljke in dneve p;» praznikih, eor vena po po«! pruieiuan, za nvatro-ogerako dežel« aa celo leto 16 gold., ea pol leta 8 goid. s* d«trt leta 4 go!d. — Za Ljubljano brei. pošiljanja na dom za celo leto 13 OpIdU, m četrt ieta 3 gold. 30 kr., %& en mesce I Kold. 10 kr. Za pošiljanje na lom na računa 10 kraje, m meaec, 30 kr. m Četrt tem — Za tuje dežele za cei«, leto 20 gokU, ta. pol leta 10 golu. ._ za gi,fipodo učitelje na ljudskih šolah fn aa dijake veijA znižana cona m ■ieeri Za Ljubljane aa četrt leta 2 goid. 50 kr., po posti prejoman za četrt -ci 3 .-dd. — Za oznanila oe plačuje od četiri-utopne petit-vrote 6 kr., 6e ae oananilo enkrat cink«, 5 kr. Se oe dvakrat in 4 kr. Čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole frankirati. — iiokopiai ko ao vračajo. —'Uredništvi' |e v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Oprav ftišt-7«, na kat ••• naj ne blagovolijo pošilja.:* naročnin«; reklamacije, , j, idariniatrativne reci, |e v .NArodnl tlakami" v Tavčarjevi hiti.
Zopet volitve na Češkem.
Zadnji pondeljek so bile volitve v češki deželni zbor. Zmagali so — izvzemši enega kraja, Ljutomišlja, kjer je voljen mladočeb Vacek, v kmetskih okraj.li drngod povsod konservativni staročehi, ki nečejo iti v zbor, in propali so svobodomiselni takozvani mla-dočelu, kateri hočejo, da se neplodovita pasivnost opusti in se češki narodni zastopniki v deželnem zbora z živo besedo bore za pravice svojega naroda. Vendar zmaga staroćeška nij prav sijajna, kajti mladočehi so imeli v mnozih krajih tako velike manjšine kakor še nikdar prej in ako do pri hodnjega leta tako napredujejo, bode na Češkem aktivna politika zmagala, kar po našem preverjeuji za avstrijsko Slovanstvo ne bode škodljivo, posebno pa za nas ne, ki pasivne politike ne moremo tako izvesti, kakor so jo Cehi dosedaj ko so diuge Slovane osamljene puščali v državnem zboru, da slabotni in maloštevilni, niti krepka opozicija uijso bili.
Razmera je taka: V Ilotjeboru je zmagal staročeh Faček s 77 glasovi proti 41, katere je kandidat mladočehov dr. Čržek dobil, v Pizuju je dobil staročeh Petak 08 glasov, a mladočeb Skaida 44, v Rokicanu je dobil staročeh Skopec 73, a mladočeb Potnček 61 glasov, v Karliuskem staročeh Zeithammer 134, a mladočeb Kučera 75 glasov, v Pribrani u staročeh Kaizel 63, a mladočeh llodvš 53 glasov, v Kolinu staročeh Kumi (protestantovsk pop) 99, a dr. Siadkovskv 87, v Breznici staročeh Tille 122. a mladočeh Strakatv 62 glasov, dalje v Su.Mciii staročeh Uhl 68, a mladočeh Tonncr 56 glasov, v Milevdkem staročeh Faber 95,
a mladočeh Černicky 69 glasov, itd. — Iz teh navedenih številk je vidno, da, akopram je zmagal samo eden mladočeh in bode od slej v pražkem deželnem zboru osem čeških poslancev sedelo, vendar je dokazana, da sta v češkem narodu dve mnenji, to je, da je stranka uže močna postala, katera želi brezdelavno Čakanje popustiti in v javne zastope iti. Tu vse zmerjanje „Politike" na mladoČehe nič ne utaji.
lies je, nij veselo, videti kako je češki narod, ki bi moral edin biti proti tako nevarnemu sovražnika kakor je naš občni protivnik Nemec, razdvojen v dva t&borja, ki se ljuto napadata in moči trosita. Ali taki boji dostikrat morajo izvojevani biti in koristijo kasneje, če tudi na videzno ah resno škodujejo v sedaujosti. Vihar ki bnči v notranjem češke narodue stranke, bode zrak sčistil in razen tega, da bode zabrauil reakcijonarnim elementom pot v odločilnike češkega naioda, tudi dva sovražnika zdrave narodne politike za prihodnjost nemogoča storil: samovladarstvo in trmoglavost posa inezuih mož, ki hočejo sami vodje biti iu želo, da se mora narod le po ujihovej glavi, a ne po svetu in sklepu večine narodove inteligencije ravnati, — in pa škodljivo misel, da je mogoče ali sploh koristu« „ii nič it i'1 vsako stranko ali frakcijo, ki se ne sklada v vsem z drugo, Če prav momen-tanno večjo frakcijo. V teh d vrh faktorjih tiče tudi nzroki za Slovanstvo sedaj neve-selega razpora v Cehah; a mi za gotovo upamo, da se bode ta razpor prej poravnal, predno bi mogel Nemec iz njega stalne koristi zajemati, ker: Slovanstvo . ad vse !
Interpelacija poslanca g. Pfeiferja
zaradi i/.prazuenn škofove stolico v Ljubljani,
stavljena 18, marca v državnem zboru.
Bivši kuezoškof ljubljanski, gospod dr. Jarnej Vidmar, odpovedal se je uže pred dvema letoma svojemu škofovanju in se je njegova odpoved na najvišjem mestu in pri rimskej kuriji tudi sprejela ter se mu je izročilo le začasno oskrbništvo te škofije.
To oskrbniŠtvo je bilo uže mnogokrat hudo napadano, posebno zaradi nepostavnega poBekovanja velicih delov gozda, ki spada k dol.; e ■ i skini graščnam G ireuji grud na Štajerskem, blizu 12.000 oralov.
Ravno tako se je v oskrbnijšlvu Škofijo dogodilo, da IO bile deputacije uže I, 18 74 ki so se pritoževale zaradi pravelicih neredov v svojih farah, ter prosile pomoči pri škofovskem oskrbniŠtvu, — zavraČevaue na njegovega naslednika, ki bode imenovan v najbližje} dobi.
Muogi dušni pastirji so militvico npro antistite nostro" uže opustili in bivši gospod knezoškof in sedauji oskrbnik jo bil v časopisih, katere duhovni uredujV.jo in vzdržujejo, brez prizanašanja izročan javnemu posmeha kar kaže porušeno disciplino in pomanjkanje vsake avtoritete bivšega cerkvenega načelnika. — O škofovskih in dekanatskih konferencah ne Čuje se uže nekaj let nič in oni duh krščanske zmernosti, ki je vladal za dobe pokojnega knezoškofa Alojza Wolfa, je, kakor videti, užc davno izginol.
Nespodobna navada, da se pri birmo-vanji v žagradih nabirajo darovi za škofovo •duge in kočijaže, se Še vedno trpi. Tako se je n. pr. nabralo po ubozih faiah na Do-•enjskem vlani ob tacih prilikah  do 60 gld.
Gospića — kmetica.
(Novela A. Puškinova, — poslovenil P. M. S t i t'tar.)
V oddaljeuej našej guberniji je bilo inienje Ivana Petiovića Berestova. V svoiej mladosti je služil v gvardiji, pričetkom 1. 1797 stopil v odpust, se odpeljal na svoje posestvo, katerega od istega Časa nij zapUNtili. Oženil se je z ubogo plemenitaške, katera mu je na porodu umrla, ko je on bil na oddaljenem polji svojega posestva. Gospodarstveni posli so ga kmalu potolažili. Sezidal si je dom po vlastuem načitu, postavil si sukujeno tovarno, uredil si dohode in začel Ne šteti za najumuejšega človeka v cele j okolici, v čemer mu sosedje, vozivši se k njemu v gostje s svojimi domačimi in psi, nijso prav nič oporekali. 0 delavnikih je hodil v pli-sovej kuitki, v praznikih je oblačil jopič iz Mik na domačega dela; zapisoval stroške in
nič dnuega čital razen „Senatskih noviuu. Sploh so ga ljubili, da si ravno je bil prevzeten. Le z G tg;rjem Ivauovičem Murom-skini njegovim najbljižnjiin sosedom uijs'a se mogla. Ta je bil pravi rubki gospodar. Zapravivši večjidel svojega imetja v Moskvi, odpeljal se je na svoje zadnje posestvo, kjei je nadaljeval ugaujati svoje burke, a bmke novega roda. Zasadil je anghčausk vrt, z* katerega je potrati 1 vse svoje d^uge dohode. Njegovi konjarji so bili oblečein po aogliCau-sko; pri njegovej hčeiki je bila madama Au-gličauka. Svoja polja oldtloval je po au-gličauskej metodi, a
Po injem kopitu kruh ruski ne raste, i da si je stroške zdalno pomanjšal, veudat se dohodi Gri gorja Ivanoviča uijso pomnožili. Tudi na svojem oddaljenem posestvu znal je delati dolgove. Pri vsem tem spoštovali so ga za človeka ne neumnega, kajti oy se je prvi odločil založiti svoje imenje v „Oskrbuišk» sovet" — promet, kazajoč se tedaj nenavaduo
modrega in smelega. Mej ljudmi, kateri so ga obsojali, kazal se je najstrožjega Rerestov. Jeza na vse nove naprave je bila odličnu črta njegovega značaja. O anglomaniji svojega soseda nij mogel govoriti ravnopravno, vsegda je našel priložnost grajati ga. Čs je razkazoval gostu svoje vladani«, odgovoril je na pohvalo svojih gospodarstvenih del; „da" govoril je z zaničljivim nasmehom: npri meni nij tega, kar je pri sosedu Grigorju IvanoviČu. Pač nam je treba po angličanski uapravijati. Da bi po ru- ki b.li sin." Take in enake burke zvedel je Grigorij Ivauovič pO skrbnih svojih sosedih, to se ve d>i primerno dopolnene in pojasnjene. Angloinau ie kritiko isto tako teško pr n tla), kakor naši pisatelji. BeHil se je in zmerjal svojega nasprotnika Berestova z medvedom in provincijalom.
Take so bile razmere mej tema posestnikoma ko se je pripeljal sin Bcrestova k u emu na posestvo. Ta je bil odgojen v ....
in ie več od nevednega ljudstva v ta namen. — Dalje dveletne interkalarije, — da si je kranjski religijski fond pasiven — nijso postavljene v državni proračun v rubriko „religijski fond za Kranjsko"; poleg tega zapoveduje postava od 7. maja 1874 v §. 12, da se morajo izprazneni cerkveni uradi in službe v teku enega leta, tedaj od one dobe, ko se numeščenje razpiše, — zopet nadomestiti.
Od te dobe je minolo dve leti, a želeni red so nij naredil s tem, da bi se bil nov Škof nadomestil.
Vsled teb izrednih razmer si dovoljujejo podpisani nj. ekseleuco naučnega miuistra sledeče vprašati:
Iz katerih uzrokov se uže več nego dve leti izprazneno ljubljansko škofovsko mesto zopet ne izpolni?
V. Pfeifer, dr. Monti, Kardasch, Stockert, Kitter, llecke, Nabergoj. Langer, dr. Scbaf-fer, Streeruvitz, dr. Kopp, dr. Russ, K. Suess, Gollericb, Friedrich Suess, dr. Hallvvicb, dr. Roser, Haschek, dr. Razlag, M. llotschevar, K. Detchnian, dr. Vošnjak."
Politični razgled.
tfotratiije
V Izrabljani 17. marca.
V |ff*£<M9ft€fM &ho»'i$ je bila 15. t. m. sprejeta postava vsled katere odslej država prevzame v svoje področje oblastni je. ki ustanavljajo in potrjujejo mere in vage. Država je v glavnih mestih te oblastnije za to Kima prevzela in mestom odvzela, ker bodo odslej več opraviti imele, ko bode prihodnje leto po vsem cesarstvu nova mera in vaga uvedena.
C<e#aP je tržaški deputaciji obljubil, da bode 2. aprila v Trstu navzočen pri odkrivanji Maksimilijanovega spomenika.
tMunaJski pi>vi>tniki so poslauca : cbduererja, ki je bil od kancelijskega načelnika kmetijskega nrnisterstva, barona Schrokingerja tožen zarad razžaljen ja česti (ker je članek priobčil, ki očita uradnikom onega ministerstva, da so spačeni in korumpirani) nekrivega spoznali. — Tožiteljev zagovornik jud J cjues je pri tej priliki grdo sun.n'.čil češke porotnike, da so pristranski, a predsednik ga nij zavrnil! Slovana sme vsak žid psovati t
Nov   shod   treh   vvsnrjvv namreč nemškega,  ruskega  in našega avstrij škrga se zopet od „N. fr. Pr.u napoveduic. Ruski car pride namreč v kopel v I '.ms, kjer
ga bode nemški  obiskal  in  morda Se naš.
A vse to nij nič posebnega. Dokler raski car, sicer prileten in bolehen mož, živi, tako dolgo bode vladal nemški vpliv v Rusiji in pri nas. Kasneje uže pride Slovanstvo na vrsto.
Viiaa*i|«> države.
11ttft/at#.rA•# minister - predsednik Minghetti je predložil zbornici italijanskih zastopnikov v Rimu proračun za leto 1874 in 1875, iz katerega se razvidi, da so se in se bodo finančne razmere zedinjene Italija zdatno zboljšale in da država more izhajati.
O špttiitji pravi glasilo Rismarkovo „N. A. Z.u, da papež na videz za to bolj z Alfonzom vleče, nego z don KarloBom, da ga še pri liberalcih oh kredit spravi in (ker so španjski klerikali za don Karlosa) tako povsod nemogočega stori, ter s tem don Karlosu pot naredi.
Dopisi.
Iz Ti |»*av*l44» <loliil4k 10. marca. |lzv. dop. J Čitalnica v Rodragi je slavnemu rodoljubu dr. Lavriču, katerega je pri svojem občnem zboru častnega uda imenovala, pretečeni teden poslala krasno diplomo, izdelano po kaligrafu g. Franju Fer li l u v Gorici. G. Feriila je res mojster v tej stroki. Primorani smo javno zahvalo izreči, da je tako težavno in trudapoloo delo zastonj izvršil in steni pokazal i sam svoje veliko spoštovanje do gori imenovanega v rodo-ljnbju nedosežnega patrijota..
Nekdo se je čutil dolžnega v „Slovencu" nedavno v imenu nas Vipavskih volilcev dr. Razluga napasti. Odgovor naš naj bo ta. da je g. dopisnik neresnico govoril, ker to je gotovo, da on niti nij bil pri volilnem shodu na Zemonn, in taisti, ki smo bili, o njegovem dopisu nič vedeli nijsmo, dokler ga nijsmo v „Slovencu" brali. Le resnico pišite, resnico.
Če se nam bode Razlag izneveril in pozabil svoj slovenski narod, potem pa bomo nže govorili, dozdaj pa nij še nič protiuarodnega storil.
Ne napadajta klerikalci K zlaga, temveč tudi sami ste krivi slabega izida volitev v trgoviusko zbornico, ker ste roke križem držali. Marsikdo od vas je premalo ali nič, storil proti briškim sleparijam in golju ti j a m. Ko bi se no bila na pr. pri nas dva gospoda uaše   svobodomiselne   strauke  nekoliko po
trudila, bila bi narodna stranka pičlo malo glasov iz Vipavske doline dobila, a tako jih je lepo večino. Ne mislite vedno na to, kako kamenje luSati na narodne ljudi, ki nijso po vsi vašem okusu.
Gospod dr. Razlag sam naj pa tudi pomisli, da zastopa narodno najbolj odločen kraj, da nam torej nobeno laviranje, „meliko" postopanje in strah pred kako „ zamero" nij ljubo, posebno sedaj ur, ko nemški nstavoverei tako brezobzirno z nami ravnajo in je treba energije od naše strani. Torej več odločnosti bi ne bilo napak , potem bodo morali tudi protivniki ntihniti.
V nedeljo je bila tako huda burja, da je v Vipavskem trgu neko ženo tako ob tla vrglo, da si je nogo zlomila. Včeraj je ▼ št. Vidu, kjer je bil semenj, na necega Re-zijana hurja voz zvrnila, in ga je tako po-meČkala, da je takoj umrl. — Tukaj ne morem zamolčati necega čina od strani g. vikarja, ki je Se celo v št. Vidu, v celem okraju najbolj nltramontansko mislečem kraja, občno nevoljo vzbudil. Omenjeni Rezijaa je zjutraj svoj Žalostni konec storil in glejte g. vikar prepove tema revežu zadnjo čast skazati — na opoludne zvoniti, kakor je tukaj v navadi. Mnogo se je ugibalo, kje bi tičal uzrok temu ravnanju, ker nesrečnež nij bil morebiti kak samomorilec, in prišlo se je slednjič do resultata, da denar nij le sveta vladar, ampak tudi cerkve vladar. Torej, ker nij bilo plačila pričakovati, se odreče tujemu nesrečnežu izročitev njegovega trupla materi zemlji po stari šegi nafte vere — tako je ljudstvo samo kombiniralo. Taka intoleranca, tako nečloveško ravnanje zasluži z vso ostrostjo grajano biti. <V nže nečete ljudstva iz svojega pomagati — kar bi lehko in ker le od žuljev Ijndstva je prišlo to kar imate — ne kažite svoje lakomnosti tam, kjer se vam nobena škoda ne godi, kicr se nobena žrtev od vas ne terja. Saj zvonove so kmetje plačali, ne vi. Zares človek mora uehote misliti, da je pri nekaterih gospodih, ki bi imeli krščansko ljubezen do svojega bližnjega učiti in oznanjevati, uže vsaka iskrica človekoljubja ugasnila in da so njihova srca tako otrpnila, da nijso več v stanu gojiti onega hlazega Čutila, ki ga imenujemo samaritansko ljubezen.
uuiverzitetu iu uauierjeu stopiti v vojaško službo; no oča v tem nij bil soglasen. V nevojaškej službi se je čutil mladi človek po vsem ne-p .silim ga. Drug drugemu uijsta jenjala, in mladi Aleksej je mej tem začel živeti gospodi m, pustivši rasti ruse kakor jim je ugoduo.
Aleksej je bil resnično izvrsten dečko. Res žal bi bilo, ako bi njegovega lepo iz-rastenega života ne stiskala vojaška oprava n Če bi namesto pretegovati se na konji, ipreživel celo svojo mladost izgubivši se mej kancelijskimi papirji. Glede na to, da jo na lovu vedno prvi jezdil, ne izbiraje si potov, govorili so sosedje soglasno, da iz njega ne bode nikdar dobrega hišnega gospodarja. Gospice so gledale na njega in včasi se celo zagledale; no Aleksij se je z njimi malo pečal, in mislile so, da je uzrok njegovemu nečuvstvu skrivna zveza ljubezni. 1 res jc hodil po rokah prepis napisa necega njegovega pisma:   „Akulini Petrovni Kuročkini:
v Moskvi, nasproti Ateksejevskemu samostanu v hiši meduika Saveljeva, i Vas prepokoruo prosim oddati to pismo A. N. It."
Oni mojih čitateljev, kateri nijso Živeli na posestvih, oddaljenih od mest, ne morejo si predstavljati, k tke dobre dušice so provincijalne gospice I Odgojene na čistem zraku v senci svojih vrtnih jablan, znanje sveta iu življenja srkajo iz knjig. Osamljcnje, svoboda in čitanje rano v njih razvijejo čuvstva in strasti, ueznane našim razmišljenim krasovicam. Gnspici je glas zvončka uže važen dogodek; če se pelja v bližnje mesto pomeni to epoho v svojem življenji, če jo obišče gost, ostane jej dolgo v spominu, da včasi na vselej. To se ve, da no vsak sme smijati, nad katerimi njihuimi sosebuostmi ; no šala površnega opazovalca ne more ugonobiti njih dostojinstva, mej katerimi je glavno : posebnost značaja, samobitnost m vidualiteta), brez katere po mnenju Jean Paula nij človeškega veličja.   Po mestih se
ženske morebiti bolje obrazu jejo; a navada sveta jim skoro zgladi zuačaj, in srca postanejo isto tak enoohrazna, kakor kinč na njih glavah. Mi nj tem nečemo soditi, vendar „nota nostra mauet", kakor piše nek star komentator.
Lehko so razumejo, kak vtis je moral Aleksij m prav i ti v krogu naših gospic. 1'rvi se je pred njimi pokazal mračnega in izne-uadenega, prvi jim je govoril o prošlih radostih iu o uvelej svojej mladosti ; razven tega nosil jo Črn prstan s podobo mrtve glave. Vse to je bilo nenavadno novo v tej okolici, (los/iira so zaradi njega prišle ob pamet.
No mej vsemi najbolj zmotil je hčerko mojega Anglnintiua, Rizo (ali Rerto, kakor jo je navadno imenoval Gregorij Ivanovič). Očeta se nijsta vozila drug k drugemu, ona Alekseja še nij videla, a njene mlade so-sedke so samo o njem govorile.
Rila je stara sedemnajst let.   Črne oči
Iz TI oz i rj ta 15. marca. [Izvirni dopis.) Kakor je znano, pomaga kmetijstvo na čela vseh drugih človeških delovanj do blagostanja posameznih ljudstev in obstanka celih držav. Zaradi tega se dan denes kmetijstvo povsodi goji , kajti kmetijstvo je skoro edino nepogrešljivo človeško opravilo in tedaj tadi podlaga obstanka človeške družbe in vseh njenih naprav.
Štajerska c. kr. kmetijska družba je za dobro spoznala poslati nekatere gospode učitelje kmetijstva po trgih in vaseh, da bi oni o kmetijstva in konjereji kmetovalcem poduka predavali, da bodo tudi kmetovalci za svojo blagost poskusili zemljo drugače obdelovati, nego do sedaj, da bode njih trud bolj plodonosen, da bi jedenkrat izginil sredovečni izrek: „tako je delal moj oče, tako bodem tudi jaz".
Due 22. t. m. bodo namreč ob 10. uri donoludne na Vranskem in v Cfornjem gradu dežrlni ž;vinozdravnik gospod dr. Klingan, kateri je po rodu Slovenec, ter bode na uredbo družbe za povzdigo konjereje za Štajersko predaval o konjereji. Istočasno bode na naročilo ces. kr. kmetijske družbe gospod Baumgartncr predaval o kmetijstvu. Slavna Županstva v Mozirji, Gornjem gradu, Rečici Ljubnem in Kokarjeh so uže p'smeno pozivana, občinstvu to javno naznaniti, da se bode predavanja dosta jih udeležilo.
Na to opozorujenio tudi mi naše kmetovalce in konjederce, naj no zamude vclc-važne lepe prilike, k atera jim je dana, marsikaj koristuega slišati.
Dr. Vilhelm pl. 1 Lunin pravi: „Kder se kmetijstvo no spoštuje, marljivo ne goji. tam nij ničesar več, kar hi utegnilo k življenju mikati in je više posvečevati." Dan-deues nobedeu več ne dvomi o resnici llam-movih besedij, in kmetijstvo je živelj vseh drugih človeških pravil ; a žalostno je, da čepe še nekateri kmetovalci na prvotni stopinji kmetijstva skoro da ravno tam, kjer so stali njih pradedje pred sto in več leti. Muogim uij še znan pot napredka. V resniei moramo tudi konstatirati, da vidimo kmetijstvo sploh v raznih krajih z velikanskimi koraki napredovati in dospeli so v nekaterih pridelkih uže do visoke stopinje popolnosti. Posijalo je njim tedaj uže pri jazu > soluce napredka in ta bode s časoma še sijajuiši.
Tedaj na noge kmetovalci! Idite due 2IJ. t. m. v Gorenji grad, udeležite sevogm-
so oživljale nieuo zagorelo in jako prijetno ličice. Hila je edino, torej preljubi jeuo dete. Njena ljubosumnost in pogoste burke so iz neutidile otca, a njeno „madamo" spravile v ohupuost - mis Jacksohn, štiiidesetletno devico, katera si je belila in Črnila brvi, Uvakrut na leto, prebirala Lamelo, dobivala za to dve tisoči rubljev in umirala od samega dolgega časa v tej „barbaiskej Ivu si|ia. —
Za Lito je hodila Nastja; ta je bila starejša, no isto tako ognjena, kakor njena goHpica. Li/.a jo je jako ljubila, odkrivala jej vno svoje hkiivnosti in za jednim premišljala z ujo svojo nakaue; s kratka, Nastja je bila v selu Aposovem dosta značitelueja osoba, čem ljuba nahlebnica v Iraucoskej tragediji.
,. Pozvolih- mi denes iti v goste", rekla je enkrat Nastja, napravljaje gospico. „ I l <li; a kam ?*
mnem številu tega predavanja, kajti kmetij-nki napredek je temelj, na katerem sloni naša srečnejša bodočnost. Časi se bodo lahko 7.boljšali in pili ga boste po štajersko kak „firtel" več.
lomače stvarf.
— (Slovenska Matica) bode imela občni zbor za lansko leto še le po končanji deželnega zbora. (Kedaj potlej za letos?) Voliti hode 12 odbornikov. Naša svobodomiselna slovenska narodna stranka hoče polovico svojih, to se ve da literarno izobraženih Slovencev imeti mei novimi odhorshimi kandidati. Drugo polovico jih na svobodo prepusti slovenskim ..konservativcem", ker želi v narodni slogi delati za napredek narodno literaturo, ki je sedaj tako zanemarjena, kakor uij treba da hi bila. Ako pa bode videti, da ^konservativna" ali klerikalna stranka „slogo* le tako umeje. da bi Re mi njeni komandi podvrgli in le za njene enostransko postavljene, dela nezmožne in ne-delavne kandidate samo glasovali, — potem nam no ostaje drnzega, nego odločen boj biti za vseh 12.
— (Vlada) nam baje misli na nedeljski članek o realki odgovoriti. No, čujmo! liže naprej znamo, kako bo, če bo.
— (Peticijo.) Kakor v stenograličuem protokolu drž. zbora od 13. marca beremo, je izročil dr. Vošnjak peticijo ceniluih in mernih uradnikov pri urejevanji zemljiščnega davka na Štajerskem; grof ('oronini pa peticijo za odpuščanje povrnitve 8547 gld., ki so se 1. 1870 dali iz državne blagajue za reguliraujo Soče.
— (G. dr. J. Vošnjak) je spisal za družbo sv. Mohor a pod učljiv spis: „11 rani Ini ce in posojilnice na kmetih". Družbiu odbor jo temu spisu razpisano nagrado prisodil iu ga bodo priobčil v koledarju za 1. LS76.
— (Iz Mozirja) se nam piše L'i. t. tu.: V k rajnem Šolskem svetu sedi tudi kot kraj. šolski nadzornik g. Jot. Lipold, tedaj obstoji U raj. šolski svet iz !• udov.
— (Ubit v gozdu.) V soboto popolu-ludne so kmetje sekali v gozdiču blizu Hi-zovika pod Ljubljano drevje; volka smreka se nenadoma nagne v stran, ter pade na nečega kmeta, s tako silo, da ga je kar po« mečkala.   N-srečnež je bil na mostu mrtev.
„V Tugilovo, k lierestovim. Kuharjova žoua pri ujih se denes rešuje, in včeraj nas je prišla vabit na kosilo".
,,Glej!" rekla je Liza, „gospoda je v sovraštvu, a sluge drug druzega ugoščajo."
,. Kaj nam je gospoda mar!" odgovorila je Nastja; „in razven tega sem jaz vaša, a Me očkova. Vedite, vi se še nijste prepirali z mladim Herestoviui; a starci naj se obirajo, kolikor je ljubo".
„Potrudi se Nastja, videti Alekseja He-restova, in poroči mi natančno, kak je on sam po sobi in kakov je človek".
Nastja jo obljubila, a Liza je celi dau nestrpljivo pričakovala, kedaj se povrne. Večer se je Nastja pokazala. „Nu, Lizaveta Gavrilovna", rekla je pri vhodu v sobo; ..videla sem mladega llerestova; nagledala sem se dovoljno; celi dan smo bili skupaj. (Daljo prih.)
— (Naš domač orkester.) V nedeljo 21. t. m. zvečer ob '/,8 uri bode v Čitalnici prva produkcija domačega orkestra, pod vodstvom gospoda kapelnika St..okla. To kar smo čuli pri vajah nam je porok, da bode naša godba vrlo svirala. Di sedaj šteje društvo 10 igralcev, ki so vsi dobro nekateri celo mnjstersko izurjeni na svojih instrumentih, tako, da smemo z dobro vestjo priporočati našemu občinstvu mlado glasbeno podvzetje, ter opozorujemo vse rodo — in glasboljube, da pridejo v nedeljo poslušat kaj da nže znajo naši diletanti, da se prepričajo, veselega napredovanja. Vstopnina l\q kr. za osobo namen-iena je za nakup novih strojev in muzikalij. — Pri tej priliki naj tudi omenim, da bi se b'lo skorai po nekako čudnem načinu orkestralno društvo razkropilo in le rodoljubnim «rcem naših godcev se imamo zahvaliti, da akoravno so bili ne malo razžaljeni, vendar n;jso zapustili svojega cilia, tembolj delajo na vse strani in po vseh močeh, da se novo rojeno podvzetje Širi in obrani. Onim osebam pa, ki so hotele z nekako diktato-i-'čno silo mlado društvo terorizirati svetujemo, da v prihodnje vsaj svoje strupene je-z;ke za zobmi drže, ako jim ni i druzega mar, nego pevca in godce komandirati kakor kako „vojaško bando", pustite organizacijo onim, ki so zmožni za to, ne mešajte Re v reči v katerih malo ali pa prav nič ne razumete, in ne težite delo nentrodljivim godcem, ki bodo gotovo za naša društva radovoljno delovali, toda — brez absolutistične komande.
— (Ljubljanski porotniki), katerih imena smo včeraj prinesli bodo imeli — kakor Re čnje — precej slučajev Roditi, mej drugimi tudi pravdo zarad razžalienja česti, katero ima „Tagblatt" in neko drugo, ki jo ima baje „Slovenec".
— (O „ h l o v e č e m " g. Podboju) c. kr. sodniku in nrmškutarskem agitatorji, ter o niegovem gospodarstvu smo čudne rac"! zvedeli in iih hočemo ta trden priobčiti v slavo nemškutarskega javnega gospodarstva in v dokaz, kaj sme človek vse počenjati, ako je nenškutar.
— (S t ro s m a j er) je 17. t. m. zjntraj zapustil K'm in se preko Klorcuee, Henetk, Trsta, Ljubljane in Zagreba vrača v Djakovar domov.
— (Iz Dunaja) ro nam piše 1 -1. t. in.: Ali je kaj posebnega prijelo vojnega ministra Kollerja, ali pa po vojui smrdi — prostovoljci ki imajo letos kot reservisti vaje, poklicani so na vaje nže 5. j n n i j a. Ta čas je še vseučel iščni semester, dijak je v najboljšem za državne izpite, — a bajd' v belo sukno, to je malo nespametno. Kaj, ko bi državni poslanci tndi kaj storili v tem vprašanji j morebiti sahliarski krogi niti no vedo, da se študent ne sme na vaje poklicati v mirnih časih mej šolskim letom, ker je studiranje iluzorno.
Slovensko gledališče.
(„Crovljar-baron", burka v .'I dejanjih.) Naše gledališče se proti koncu sezone prav vrlo obnaša, kar nas navdaja z veselim upanjem, da bodemo doživeli v prihodnjem letu še mnogo prijetnih večerov. Zadnja predstava uam je hila jasen dokaz, koliko premore dramatično društvo. Spregovorili smo na tem mestu o tej in ouej našo tloven-
ako dramatiko zadevajoČej stvari nže marsikatero grajaloo besedo; a veseli nas, da nže dolgo časa kaj tacega ni j bilo treba. Po vsem pa nam nihče ne bo zameti), ako vedno več in vedno boljše stvari zahtevamo saj to je le dotičnim in nam lastno. Zadnje sledi uže iz občnih pnncipij zdiave se bićnosti.
(lovorečim o zadnjej predstavi dramat. društva 14. t. m. omenjati nam je v prvej vrsti junaka celega večera g. Kaj zel a. To je igralec, ki zabava vsacega poslušalca; pri VBakem nastopu, pri vsakej besedi, ki jo iz pregovori dostže tudi svoj namen: — sni. h po vseh prostorih. 0 pravem času mahne s svojo roko, o pravem času se pogladi po licu na pravem mestu se izpodtakne — kdo se ne smeje V Zadujič jo je se ve da e krat zavil malo na trivijalno stran, in v drugem dejanji je zabredel za pičico v pretiranje, pa tega mu ne bo nihče zameril, in mi ga z veseljem oprostimo dotičnega greha; vsaj nas je vse drugo odškodovalo za mali pre-»topek, ki se mu je mimogrede vrinil. Gosp. Holli (Podplat) je bil jako rodoviten v ku-plttin, in gromoviti rokoplesk, ki je plačal vsako pomenljivo viBtico, je bil gotovo najboljše plačilo njegovemu trudu. In kaj bi ne ploskali poslušalci, vsaj je vedel vsak, ki se nij bil privo/.il k templn naše Talije, kako čudno je bil prestvaril gorki jug mestne ceste in ulice. Obžalovati moramo le, da uas marsikaterega nblatau ne rešijo ni kupleti, ni rokoplesk. Gdč. Pisk ar jeva je bila jako dobre volje, in tudi glasovno boljše dispo-nirana, nego .pri predzadnje) opereti. Duet s Kajzelom je vzbudil občno veselost. Osupnilo nas je pogumno postopanje in jako živa igra omenjene gospodičine. Elegantno in nalogi primerno je bilo igranje gospodičine Pod-krajškove (baronica Kešicka) in ravno tako se je gospod SuŠteršič (dr. Kralj) tesno držal svojih mej; nadejamo se, da bode omenjeni gospod opustil vse napake, ki smo jih na tem mestu mnogokrat grajali, in da se nam pokaže pri več jej nalogi v (isto novej podobi. Občudovali smo junaštvo gospodičine Ledarjeve, ki je tako zadovoljno izpila grenki kozarec „tete Zaj-beljnovke". Kor se je odlikoval v vseh pevskih točkah s posebno preciznostjo v izpeljavi svoje naloge. Končno naj nam bode dovoljeno izreči še gorko željo, da se pri tej, kakor pri družili za predstave pripravljenih in užu predstavljanih igrah odstranijo strašni in kosmati germanizmi, ki so nam posebno zadnjič bobneli na nho. Vsaj oder je prvi faktor za likanje jezika, in krivde pisateljeve in prestavljalčeve v tem obziru jako lehko popravijo. —s—.
Deželno gledališče v Ljubljani.
V četrtek i*, roarea i«7.">.
Zapravljivec.
čarobni igrokaz s pečena v o1 dejanjih, po l\ Kaj-
iihiikIii poslovenil .1. Ogrinee. Osobe:
Vila Kerittana--—--gde, Podkrajikova'
Azur, njen služili duh   —---goapod J. Molit
Julij BlodveH, bogat plemenita!   goapod Bebmidt
Volk, njegov tajnik-------gospod Sušteršič.
Volu-j, njegov strežaj--— gospod 1'. Kajzel.
Koza, bi>ina        — --
— gdc Piskarjev a.
\ it./. Dumont---■---g.S, Paternotter.
Gospod Krasen, j Gospod Klopce, Gospod Vivod, J Gugclj, stavbar Svetovalec Modrin
gospod Pire k.
gospod Rebolj,
gospod Krzen.
- — gospod Trnoveo.
— — — gospod Moric.
BlodveNe> i prijatelji.
Amalija, njegova hči - --gde. Iadarjova.
Baron Sviteij-------gospod K omaric.
Mara žena-------gde. llonova.
Juvelir------— — gospod lius.
Vrtnar — — — — — — — — gospod Goreneo.
Anka,   | gdč. Nanirčtova.
Janko,
Millre, Tinko, Milko,
P>lodvclje\i  prijatelji.   Sluge. Lovci.
Gostjo. Kmetje.
Kasa se odpre ob 7g7, uri. — Začetek ob 7. uri /.večer. Prihodnja slovenska predstava bo veliki pondtjjtk 2'J. murva 1N75.
V dejanji
Voltejovi otroci.
m. Melcbior. m. Kolnikova,
Geniji.   T očaj,
ti
18. maroa 1876. ■*o«I Uuraleloin : Alojzija Vesela, zaradi blaznosti.   Oskrbnik njen jo g. Josip Škoiic,  usnjar v Ljubljani.
Jat m- družb«*: L. Ničovo iz Vipave, 7G4 gl,, 1). aprila (111. Vipava). — Juaip Kcrncuvo iz Sušo, 8. aprua (111. Ljubljana). — Ma ija hrumerjuvo iz Kmžaku, Kil gld., i), aprila (111. lliis»a Bistrica). — Jov. Orcšuovarjevo i/. Vač, 1000 gld., 8. aprili (111. Ljubljana). — Matija Frankutovo iz Loža, 7. apri.a (1. Lož).
I it* iti % lj..l»ij.iial
od 12. do 16. marca: Agat. Sienze. . soptoga hišnega posestnika, 61 1,, na k>h ahljuiiji maternico. — Jos. t ašing, hči delavskega nauzoruika, 11 L, na vnetici grl«. —A. 1'iio. mizarsko duto, 4 1., na vnutici grla — Urša Lovec, dolavka, 27 L, BI srčnej hibi. — E. Novru-šok, krojašao dote, 10 tednov, na srčnej hibi. — Mar. Hočevar, hči prižigulca mestnih svetilnic, 5 1., na jutiki. — Franc liouovie, delo masin. kurjavca, LJ moH., na vnetici grla. — Jul. Čeruič, delavka, i H i., na hroničnej jetiki.
^UJut^bn.«* uuj*.u 17. uiaica.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovuati .   71 gld. 05
£notnJ drž. dolg v srebru    .   .   7d   „ —
lfcMR) dri. posojilo.....112   „ 60
Akcije narodne bauku    .   .     9GJ   n —
Kreditne akcije    ....      *38   „ —
London........lil   „ 56
Napol..........8    „ 88
C. k. ookini.......5   m 22«/t
Srebro .... .   .   . l04 40
h
^        V „Kakovi i«-l-.i" ležeča, <lva
m obsegajoča
i SV s<nozi i
orala ^
» »
so daj« na več let v najem
(79-2)
Natančneje pogoje pove lastnik v Krakove in bis. št. Si.
5
St. 3675.
Razglas.
Po sklepu mestnega zbora od 12. marca t. 1. se tem, ki imajo pravico voliti, naznani, da bodo dopolnitvcne volitve mestnega zbora za leto 1875 v mestni dvorani v naslednji vrsti:
a) III volilni razred voli 5. aprila t. 1. dopoludue od 8. do 12. ure 3 mestne odbornike. Ce bo ožja volitev potrebna, vršila se bo ta isti dan od 3. do 6. ure popoludne.
b) II volilni razred voli 3 mestne odbornike 6. aprila t. 1. dopoludno od 8. do 12. ure, v olji volitvi pa 7. aprila od 8. do 12. ure dopdludne.
c) I volilui razred voli 2 mestna odbornika 8. aprila t. J. dopoludue od 8. do 12. ure in če bo ožja volitev potrebna taisti dan od 3. do 6. ure popoludne. Zapisnik vohlctv in glasovni listek pošljeta so brž ko je moč gosp. volilcem.
To se njim z pristavkom naznanja, da so po §. 30. tukajšnega sreniskega reda, kakšen ugovor proti veljavnosti dovršenih volitev najdalje osem duij pozneje mestnemu zboru predložiti mora.
Mestni magistrat v Ljubljani,
12. marca 1875. (80— l)
Zahvala in priporočila.
P. t. gospodom odjemnikoiu izrekam zahvalo in priporočilo za dosodaj izkazano zaupanje mojemu ranjeemu možu, ter uljudno javljam, da bodem podvzetje nadaljevala sama in se potrudila izvrševati promptno in vestno VHa naročila in so toraj gospodom odjomnikom priporočam
s odličnim spoštovanjem
Marija Legatova,
(86—1) lončarskega mojstra vdova.
Ljubljana, iS. marca 187o.
Natječaj.
Usljed zaključka gradskoga zastupstva od 11. ožujka 1875 imade se kod podpisanega gradskoga poglavarstva popuniti mjesto gradskoga živinara.
►S ovim mjestom skopčama je godišnja platja od 500 fr. (pet sto forintib a. v.) i pravo na mirovinu po propisih postoje o li za državne činovnike.
Natjecatelji imadu svoje molbenice obložene diplomom živinara i dokazom, da sa hrvatskom ili kojemu drugomu slavenskomu jeziku vješti, najkasnije do 31. ožujka t. g. ovamo podujeti. (78—2)
(iradsko poglavarstvo u Karlovcu, 11. ožujka 1875. Za načelnika gradski sudac: IfMtt/..to Viti-ka»t.
Denašnji številki je priložena priloga Iv. Alf. Ilartmann-a v Ljubljani „Garantirano čiščenje in izboljšanje vina".
Tujci.
16. marca:
KTTiror**  Pajk iz Litije. — Kernreitor iz Dunaja.
Pri  Klouu:   Schoti n* iz Dunaja.  —   Jajc iz Podgoro. Stoyia. — Stembacher iz Peste. — Ileinricher, Tanzer i/. Gradca iz 1'onoviča. —  Kubaek  iz Dunaja. —   VVillielm iz Maribor... Gradca. — Hladnik iz Idrije.
Pri .VlalliM:   baron Aldenburg iz Dunaja. - Lakner iz Nv Trumpf i/. Dunaja.  —   Ildcr iz Prage. — Dolence iz Dunaja. Save.  —  Bohmldl i/ Dunaja. — Drealer iz Ni vega mesta. — I
naju. — Belak i/. Gradom, — Droba!er i/. Dunaja. — Neunmier Is
— Koler iz Dunaja
Pri Z»uior«|:   Kesler iz Dunaja. — Kane iz Vipavo. — Ju ija.  —  Stauber iz Linea. — Schulz iz Dunaja.  — Kozina Duzi iz Kranjskega.
Pri tmvaavlfcem dvoru : Gulič iz Sežane. — Iloslar iz BenedlC iz Trsta.
— Vogol iz
— gr, i aoe
— Mayer iz
ngvhaza. —
— Šieber od iedrer iz Du-
Monakov ega.
Woly i/. Si. iz Trsta. —
Kadgono. —
Iidajattlj in urednik Josip Jurčič.
* Oznanilo.
Visoko c. kr. uumestniAtvo je z odlokom dne 6. " marca  1875 št. 3230 letni in iiviii*ki sejni, ki je v li.oiiij.c«.li na veliki četrtek, za takrat na
!B-I. marca
, , preloiiti dovolilo, ker je 1.1- -.im velilij 6etrioll tudi nratoik ▼k u. Marije.
(M—D
Občinski urad v Konjicah,
due 14. marca lS7f>.
Ifiiii, Ktederert župan.
Lastnina in tisk nNa>ioduo tiskarne4*.