CELJE, 9- APRILA 1981 - ŠTEVILKA 14 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL CEUE, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec
STATUT SOCIALISTIČNE ZVEZE
POVEZOVATI INTERESE
Pomembna vloga predsedstva
v sedanji razpravi o osnut-
kih sprememb in dopolnitev
statuta Socialistične zveze bi
morali z večjo domišljenost-
jo opredeliti tudi naloge
predsedstev konferenc ter
njihovega kolektivnega de-
lovanja. Že v dogovorih o
tem, kakšne naj bodo spre-
membe statuta SZDL Slove-
nije je eno osrednjih vpra-
šanj zadevalo tudi vlogo
frontnih predsedstev. Nekaj
časa ni bilo dovolj jasnosti,
kakšna je razlika med pred-
sedstvom in izvršnim odbo-
rom. Vendar se je vse več
občin že zateklo k sestavi
frontnih predsedstev, izvrš-
ne odbore pa je opuščalo.
Vendar to v Sloveniji ni bilo
enotno rešeno. Kaže pa, da
se predsedstvo občinskih in
krajevnih konferenc Sociali-
stične zveze dejansko uve-
ljavljajo kot frontni organi,
kot tista telesa, ki v določe-
nem okolju obravnavajo naj-
pomembnejša družbena
vprašanja. Marsikdaj člani
predsedstev ne nastopajo
delegatsko in frontno; vpra-
šanje tudi je, ali se pred zase-
danji frontnih predsedstev
sestanejo tiste dmžbenopoli-
tične organizacije, društveni
organi, ki bi mor^i glasneje
uskladiti morebitna različna
stališča in interese glede po-
sameznih gradiv in predlo-
gov; ali je teža stališč front-
nih predsedstev res takšna,
da se to pozna tudi v skupni
politični akciji in podobno.
Ce predsedstva ne delujejo
frontno, javno in kolektivno,
potem je s tem okrnjena de-
mokratična vloga Sociali-
stične zveze.
Zaradi nerazvite funkcije
predsedstev tudi naloge
izvršnih odborov niso bile
povsem jasno opredeljene.
Izvršni odbori naj bi svojo
moč in dejavnost zožili. Po
osnutku za nov statut je
predsedstvu dana možnost,
da za opravljanje konkretnih
izvršno operativnih nalog, ki
izhajajo iz stališč in sklepov
konference ter predsedstva,
imenuje izvršni odbor. To
naj bi bil nekak sekretariat,
ki bi bil dnevno povsem
usmerjen k predsedstvu in
bi tudi zagotavljal organiza-
cijske in druge pogoje za
učinkovito in usklajeno de-
lovanje predsedstva, a tudi
drugih oblik in metod delo-
vanja Socialistične zveze. Za
predsedstvo je opredelitev
prav tako nedvoumna. Med
drugim naj bi spodbujal in
razvijal delegatska razmerja
v konferenci in frontno od-
govornost za skupno obliko-
vanje, sprejemanje in uresni-
čevanje stjilišč ter sklepov
konference in samega pred-
sedstva. Četudi besedilo
osnutka dovolj jasno razme-
juje naloge in odgovornosti
predsedstva in izvršnega od-
bora, pa prav za aktiviste v
Socialistični zvezi že zdaj ni
bilo vseeno, kakšne so zveze
med tenia organoma. Osnu-
tek dopušča možnost usta-
novitve izvršnega odbora za
konkretne izvršno operativ-
ne naloge. Izvršni odbor ali
sekretariat bo torej igral
dvojno vlogo - izvrševal na-
loge in pripravljal gradiva
oziroma ustvarjal pogoje za
dobro delo predsedstva. Ta-
koj pa se postavlja vpraša-
nje: čigava stališča bodo pre-
našali na seje predsedstva
delegati krajevnih konferenc
Socialistične zveze oziroma,
kje jih bodo združili in poe-
notili?
Socialistična zveza širi z
različnimi oblikami dela svo-
je notranje politično življe-
nje. To pomeni, da se morajo
rezultati takega delovanja
odraziti v končnem usklaje-
vanju - v predsedstvu ali na
konferenci. Medtem ko pri-
dejo delegati Zveze sindika-
tov na seje s stališči predsed-
stva, delegati krajevnih kon-
ferenc take možnosti uskla-
ditve nimajo. Morda je to
eno izmed vprašanj, ki bi ga
v sedanji razpravi o osnutku
statuta Socialistične zveze
ne smeli obiti.
Na celjski železniški postaji, v proHitoru, kjer je komanda
signalnovarstvenib naprav
V četrtek zjutraj je šta-
feta mladosti krenila iz
Štipa in nadaljevala pot
po vzhodni Makedoniji. V
petek jo je v Skopju poz-
dravilo nad 150 tisoč mla-
dincev in občanov. Po-
tem ko je štafeta mladosti
šest dni potovala po SR
Makedoniji, je v nedeljo
prispela v Preševo, kjer jo
je svečano prevzela mla-
dina SR Srbije. Iz Preše-
va je nadaljevala pot sko-
zi mnoga mesta in vasi,
mimo navdušenih mno-
žic delavcev, kmetov,
mladine. Po osmih dneh
poti po ožji Srbiji, bodo
11. aprila, štafetno palico
prevzeli mladinci SR Bo-
sne in Hercegovine.
OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV
Železničarji praznujemo 15. aprila svoj
»Dan železničarjev*, ki nam ga je družba
priznala za sodelovanje v zgodovinskih do-
godkih rušenja starega in porajanje novega
ter naprednejšega.
Tudi danes se železničarji zavzemamo za
vse, kar je koristno za napredek družbe kot
celote, posebno pa še za posodabljanje že-
lezniških prog, vozil in signalno-vamostnih
naprav, kakor tudi tehnoloških procesov
dela in odnosov med železnico in koristniki
železniških storitev. Elektrifikacija železni-
ških prog ogromno doprinaša k stabilizacij-
skim prizadevanjem celotne družbe, ugraje-
vanje signalno-varnostnih naprav pa pove-
čuje varnost železniškega prometa na eni
strani, na drugi pa zmanjšanje možnosti že-
lezniških nesreč. Neprestano usklajujemo
tehnološki proces dela ?lede na nabavljeno
mehanizacijo, ker se zavedamo, da z uvaja-
njem mehanizacije v delo ne rešujemo le
finančnih problemov, temveč tudi utrjuje-
mo varstvo pri delu, zdravstveno varstvo in
stalnost. Z uvajanjem mehanizacije v delo
pa tudi zmanjšujemo socialne probleme in
dvigujemo produktivnost, kar je bistveni
pogoj za izboljšanje življenjske ravni želez-
ničarjev.
Železničarji bi ne mogli urejevati vsega
sami v finančnem pregledu, kljub odreka-
nju marsičesa, - tudi na račun standarda, -
če ne bi koristniki železniških storitev v
okviru samoupravne interesne skupnosti za
železniški in luški promet dogovorno pri-
spevali svoj delež - predvsem za financira-
nje infrastrukture. Ta prispevek gospodar-
stva železnici pa ne smemo razumeti kot
darilo, temveč kot nadomestilo za neeko-
nomske cene prevoznih storitev, katere nu-
di železnica gospodarstvu.
Srednjeročni načrt 1981-1985 za področje
ŽTO Celje ni najbolj obetaven in zato želez-
ničarji tega področja ne pričakujemo nekih
večjih tehničnih in tehnoloških izboljšav,
vendar smo pripravljeni na izvrševanje na-
log, predvidenih v srednjeročnem načrtu
železnice in gospodarstva na sploh. Zaveda-
mo se, da le preusmeritev prevoza blaga iz
ceste na železnico prispeva gotov delež k
naporom družbe za stabilizacijo gospodar-
stva, saj se s tem znižuje obseg uvoza vedno
dražje nafte in manjšajo stroški za vzdrževa-
nje cest.
Pred nami železničarji se bodo pojavile
velike naloge, katere pa bomo zmogli ne
glede na eventuelne težave, ki bi se pojavile,
kakor so jih zmogli naši predniki in tudi mi
v časih težkih preiskušenj in obnove.
HUGO OGRINC
ZA DOBRO KAPLJICO
Na sončnih pobočjih Kožlja v velenjski krajevni skupno-
sti Šentilj je kmetijstvo kar dobro razvito in tudi vinogradov
manjka. V njih potekajo različna dela, zato so tudi kopači
^vihteli svoja orodja, da bi vinska trta kar najbolj uspevala.
Oelo je naporno, toda misel na dobro kapljico tudi nekaj
^eže. Težava je le v tem, da je danes mnogo težje dobiti
kopače kot pred leti.	L. OJSTERSEK
OBMOČJE IN PTT
ZELENA LUČ ZA VELENJE
Telefon za nove naročnike 21.500 dinarjev
Delegati celjske območne
interesne skupnosti za ptt
promet so na zadnji, sicer pa
drugi seji skupščine, 3. apri-
la, sprejeli ne le program ra-
zvoja ptt dejavnosti v tem le-
tu, marveč še nekaj drugih
pomembnih sklepov.
Po letošnjem načrtu, ki
ima seveda vse značilnosti
ustalitvenih prizadevanj, bo-
do znašale skupne naložbe
551 milijonov dinarjev. Šte-
vilo zapo^enih se bo poveča-
lo za 45 in bo ob koncu leta
785. To povečanje bo šlo v
glavnem na račun telekomu-
nikacijskega centra Golovec,
ki bo letos le odprt.
Pomemben je sklep o
združevanju 20% vrednosti
telefonskega irtipulza za
izboljšanje ptt mreže. Z dru-
gimi besedami - vrednost te-
lefonskega impulza se bo po-
večala od sedanjih 70 par na
84. Ta prispevek bodo plače-
vali vsi uporabniki ptt stori-
tev, tudi zasebni telefonski
naročniki. Slednji šele od te-
daj naprej, ko bo ta sklep po-
trdila tudi Skupnost za cene
SR Slovenije, medtem, ko za
organizacije združenega dela
(prispevek bodo plačevale v
breme materialnih stroškov
in ne dohodka) že velja.
Delegati območne skup-
ščine skupnosti za ptt pro-
met so potrdili še predlog,
po katerem znaša prispevek
za razširjeno reprodukcijo
ptt omrežja, ki ga morajo
plačati novi telefonski na-
ročniki, 21.500 din. Ta zne-
sek bo moč plačevati tudi v
obrokih.
Brez zadržkov so soglašali
z začetkom del pri gradnji
ptt centra v Velenju. Gre za
naložbo, ki bo velj^a 268 mi-
lijonov dinarjev. Začetek del
je predviden v letošnjem ma-
ju, konec pa ob zaključku
1983. leta.
Ko so ocenjevali uresniče-
vanje načrta v lanskem letu,
so ugotovili, da je veliko še
neplačanih drugih obvezno-
sti. Na vprašanje, kako naj bi
prišli do tega denarja, ki ga
močno pogrešajo, so se odlo-
čili za ponovno terjavo, v
skrajnem primeru tudi za
tožbo.
Na zasedanju, katerega so
se prvič udeležili delegati, ki
so jih izbrali na sejah skup-
ščin enot območne skupšči-
ne v posameznih občinah, so
tudi ugotovili, da je samou-
pravni sporazum o temeljih
plana razvoja ptt prometa v
regiji za obdobje 1981-1985
podpisala večina temeljnih,
oziroma organizacij združe-
nega dela, kar tudi pomeni,
da je plan sprejet in ga lahko
začno izvajati.
M. BOZIC
VOLILNI ZBOR
BO 15. APRILA
Delegati vseh temeljnih de-
lovnih okoljih celjske občine
se bodo 15. aprila ob 13. uri
zbrali v dvorani Narodnega
doma na volilnem zboru, kjer
bodo izvolili devet delegatov
za 3. kongres samoupravljal-
cev Jugoslavije. Na volilni
zbor se bodo delavci vseh te-
meljnih organizacij temeljito
pripravili, saj se bodo morali
že pred njim izreči o predla-
ganih kandidatih za kongres,
oceniti morajo predkongre-
sno aktivnost in seveda izvo-
liti delegata, ki jih bo zasto-
pzil na občinskem volilnem
zboru. Na samem volilnem
zboru pa bodo člani občin-
skega koordinacijskega od-
bora za pripravo 3. kongresa
samoupravljalcev poročali o
dosedanji aktivnosti v celjski
občini. Celoten volilni zbor je
opravil še volitve delegatov,
ki bodo celjsko občino zasto-
pali na 3. kongresu samo-
upravljalcev Jugoslavije.
DS
2.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
NIHČE NE BO RUŠIL
PRIDOBITEV NAŠE REVOLUCIJE
vrsta dogodkov, ki so
se zadnje dni odigrali v Pri- v
štini in še v nekaterih dru-
gih krajih na Kosovu, pred-
stavlja spretno pripravlje-
no delo sovražnega značaja.
To je delo kontrarevolucije.
Študentovske demonstraci-
je in mnogi drugi izgredi so
bili samo predigra organizi-
ranega nastopa odkritih so-
vražnikov samoupravne so-
cialistične neuvrščene Ju-
goslavije, enega izmed ti-
stih, ki ne želijo dobro
predvsem albanskemu na-
rodu, pa tudi drugim jugo-
slovanskim narodom in na-
rodnostim ne. To je danes
popolnoma jasno.
To sovražno akcijo sta no-
tranji in zunanji sovražnik
pripravila v času, ko se je
povsod po svetu poslabšal
mednarodni položaj, ko se
slabšajo odnosi med velesi-
lami in blokoma ter so vme-"
šavanja v zadeve drugih
držav vedno hujša. Nekate-
rim očitno ni prav, če je Ju-
goslavija stabilna. Prek iz-
gredov in nacionalističnih
nastopov si prizadevajo, da
bi predstavili Kosovo kot
šibko točko jugoslovanske
socialistične skupnosti in
federacije ter s tem ustvari-
li krizo in nezadovoljstvo
ne le na Kosovu, temveč v
vsej Jugoslaviji. Njihov cilj
je spodkopati politični si-
stem socialističnega sa-
moupravljanja, «
To je del govora člana
predsedstva SFRJ in člana
predsedstva CK ZKJ Fadila
Hoxhe prištinskemu poli-
tičnemu aktivu 3. aprila.
Povzeli smo samo uvodni
del, ker celoten govor v bi-
stvu razčlenjuje te uvodne
besede v podrobnosti. Izgo-
vorjene so nedvoumno in
posegajo v srž problema.
Vsa Jugoslavija je z veliko
pozornostjo spremljala do-
gajanja na Kosovu - kako
tudi ne bi, saj gre za dogod-
ke v eni od naših bratskih
avtonomnih pokrajin, ne-
malo njenih ljudi pa je ua
delu tudi pri nas, na našem
območju, mnogi so se nase-
lili za stalno in veljajo za
najbolj marljive in vredne
člane naše socialistične
skupnosti. Ni nam vseeno,
kako nekateri hočejo videti
dejanske samoupravne in
ekonomske težave naše
družbe. Ravno zdaj bijemo
boj za stabilizacijo, saj se
dobro zavedamo, da le sa-
moupravno trdna, ekonom-
sko stabilna in v bratstvu
in enotnosti vseh narodov
in narodnosti povezana Ju-
goslavija lahko in mora
kljubovati resnim in groze-
čim silam reakcije, ki so na
pohodu v pretežnem delu
sveta. Toda naša družba je
pripravljena na reševanje
težav le v obliki ustvarjal-
nega dialoga z vsemi, ki so
njeni enakopravni člani in z
vsemi tistimi, ki jih sicer
potni list ne veže na naše
meje, pa hočejo dobro in se
bojujejo za človekove pra-
vice, demokracijo, enako-
pravnost med narodi in
neuvrščenost. Da ima naša
domovina mnogo svojih so-
mišljenikov in prijateljev
po vsem svetu, je sodobna
zgodovina že nekajkrat po-
trdila. Za vse tiste pa, ki ho-
čejo rušiti (pod najrazlič-
nejšimi pretvezami, nikoli
pa v resnici v imenu delov-
nih ljudi) jugoslovanski sa-
moupravni socialistični si-
stem, pa ni prostora za dia-
log - vsaj takšen ne, kakrš-
nega bi si ruši te I ji temelj-
nih pridobitev naše sociali-
stične revolucije želeli. Vse
preveč krvi je prepojene v
zastavi naše zmage, da bi
lahko dovolili dvom v našo
pot. A ne gre tu samo za
zmago v revoluciji, za poraz
vojaškega in političnega so-
vražnika. Gre za veliko več-
je, občečloveške stvari. Gre
za to, da samo danes po
ustavi in vsakodnevnem
življenju simbol svoboščin
človeka in da samoupravna
praksa kot dejstvo in kot
velika priložnost dialektike
marksizma nosi v sebi luč
napredka za vse človeštvo.
Z lastnim ravnanjem in
spoštovanjem do vseh vre-
dnot, ki jih ta vsebina nosi
v sebi, bomo najbolje doka-
zali, da smo začrtano pot tu-
di sposobni hoditi. To pa
terja od nas zavest in samo-
zavest, pošteno in odgovor-
no delo.
DRAGO MEDVED
Za nami so že vse občinske programsko-volilne par-
tijske konference, ki so nedvomno opravile veliko
delo, kar se tiče razgrnitve problemov iz različnih po.
dročij družbenopolitičnega, ekonomskega in samou-
pravnega zornega kota. Vsekakor so bile prave »revija
informacij«, pa manj konfrontacij različnih pogledov
in stališč ter predvsem napotkov za konkretno poli.
tično akcijo, kot je to duhovito ugotovil na celjski
partijski konferenci član predsedstva CK ZKS Roman
Albreht.
Bistveni poudarki akcije komunistov v sedanjih
družbenoekonomskih razmerah so v integracijskih
procesih in dohodkovnem povezovanju gospodarstva,
pri čemer se mora predelovalno slovensko še sploh
trdo spoprijeti z vprašanji oblikovanja reprodukcij,
skih celot. Kajti le na tej osnovi se bomo lahko izvozno
kosali z veliko mednarodno konkurenco in postopoma
še bolj zmanjševali zunanjetrgovinski in plačilni bi-
lančni primanjkljaj.
POLITIČNA AKCIJA MORA
ZAPIRATI ŠKARJE MED
DOHODKOM IN PORABO
Naloga komunistov je predvsem v tem, da temeljito
in samokritično ocenijo v svojih delovnih okoljih, ali je
stabilizacija naravnana na vseh ravneh k poglabljanju
samoupravljanja in krepitvi položaja delovnega člo-
veka, da bo dejansko obvladoval vse pQgoje in rezul-
tate dela. Komunisti se morajo odločno zoperstaviti
vsem poskusom, da bi nepristojni organi na nepristo-
jen način sprejemali odločitve, pri čemer morajo po-
novno prevrednotiti funkcijo samoupravnih kontrol-
nih mehanizmov, od katerih delovska kontrola kljub
obratni praksi še vedno ostaja razredni inštrument
obrambe samoupravljanja.
V gospodarskih okoljih se je potrebno še s posebno
energijo lotiti vse preveč prisotne podjetniško-profitne
logike. V vsakodnevnem političnem delovanju se je
potrebno vedno znova vračati k bazi, kajti politični
sistem je vkoreninjen v njej, baza pa je temeljna orga-
nizacija združenega dela.
Življenjskega pomena za naš nadaljnji gospodarski
in družbeni razvoj je ustvarjanje večjega dohodka,
vendar le na osnovi večje produktivnosti, ne pa z zida-
njem cen v oblake, ki v bistvu rušijo naš ekonomski
sistem, najmanj pa kar povzročajo, so nepriljubljeni in
tudi nespodbudni administrativni ukrepi, ki so vedno
lahko le kratkotrajnega značaja. Na razdalji med obse-
gom ustvarjene vrednosti in porabo, se mora gibati
politična akcija komunistov, kajti ni je rešitve za druž-
benoekonomski položaj in razvoj naše samoupravne
družbe, ki ne bi upoštevala osnovne, celo tako zelo
preproste filozofije, da porabimo lahko le toliko, kot
ustvarjamo. Komunisti si morajo prizadevati, da za
vsako ceno do dna razkrivajo probleme, odkrivajo nji-
hovo pravo naravo in se aktivirajo za njihovo razreše-
vanje. Kajti ni problem v tem, da imamo težave, ampak
je problem v tem, kako jih odpravljamo.
MITJA UMNIK
SLOVENSKE KONJICE
NEUSKLAJENO ZAPOSLOVANJE
Leta 1965 bi naj bilo zaposlenih 8400 delavcev
s precejšnjo neusklaje-
nostjo so se morali v konji-
ški občini pri pripravi druž-
benega plana za srednjeroč-
no obdobje 1981-1985 spo-
pasti na področju zaposlo-
vanja. Zdaj so sicer sprejeli
odločitev, da se bo število
zaposlenih letno povečeva-
lo za 3-4,5 odstotka, vendar
je ta odstotek v delovnih or-
ganizacijah skupno še ve-
dno okoli pet. Delež zapo-
slenih v skupnem številu
prebivalstva v občini res ni
velik, res so tudi v prete-
klem srednjeročnem obdob-
ju dosegli več kot pet od-
stotno rast števila zaposle-
nih, kljub temu pa ni več
mogoče graditi razvoja na
povečevanju zaposlovanja.
Načrtovana tri in pol od-
stotna rast zaposlovanja si-
cer ravno pokriva naravni
prirast v občini, vendar le
kot celota, ne pa gleda na
kvalifikacijsko strukturo in
spol. Obeti za zaposlitev žen-
ske mladine so izredno slabi,
slabe so tudi možnosti zapo-
slitve strokovnih kadrov.
Zlasti zadnje lahko ugotav-
ljamo tudi po zaposlitvah v
preteklem letu. Delovne or-
ganizacije so namreč lani
predvidele le za 33 odstotkov
zaposlitev delavcev ozkega
profila, prijavili so jih že 59
odstotkov, dejansko pa so
zaposlili več kot 67 odstot-
kov delavcev ozkega profila.
Še na nekatere druge stva-
ri so pri načrtovanju zaposlo-
vanja delovne organizacije
pozabile. Ob visokih stop-
njah novih zaposlitev sploh
niso načrtovale potreb po
stanovanjih za delavce - vsaj
v plan Samoupravne stano-
vanjske skupnosti teh po-
treb niso vključile. Gotovo
pa si ne morejo privoščiti za-
poslovanja delavcev, ki jim
ne bi nudile normalnih živ-
ljenjskih pogojev."
V konjiški občini bi goto-
vo (seveda, tudi v drugih!)
bilo potrebno na področju
načrtovanja zaposlovanja us-
klajevanje s sosednjimi obči-
nami, saj vanjo prihaja čeda-
lje več delavcev, tako da je
teh že več kot tistih, ki se
vozijo na delo drugam. Zlasti
z občino Slovenska Bistrica
so te vezi izredno močne. Ka-
kor koli že, število novih za-
poslitev bodo, kakor lani, še
naprej številčno uravnavali z
letnimi Resolucijami, ob tem
pa se zopet pojavlja vpraša-
nje, kako bodo potem delov-
ne organizacije uresničile
srednjeročne načrte. Da pri
tem ne bi prišlo do nepriča-
kovanih pojavov. Komite za
planiranje in družbenoeko-
nomski razvoj v občini bu-
dno spremlja tekoče gospo-
darske rezultate, pri čemer
težijo priedvsem k sprotne-
mu obveščanju, in neposre-
dnim stikom z delovnimi or-
ganizacijami. Koliko bo nji-
hovo delo uspešno, pa je se-
veda odvisno tudi od odziva
delovnih organizacij.
MILENA B. POKLIC
KARLA JUG
Na praznični dan želez-
niča^ev, petnajstega
aprila, bo prejela zlati
znak za tridesetietno zve-
stobo železnici. Malo je
takih, toda Karla Jug se
let nazaj spominja z veli-
kim ponosom, četudi pe-
lina, zlasti za tista štiri le-
ta, ko je morala zaradi
omejevanja zaposlenosti
in kot poročena žena
ostati doma, ne manjka.
Pa vendar, človek nosi s
seboj le lepe spomine. Ta-
ko tudi Karla Jug, ki je
sledila očetovim stopi-
njam in kot mlado dekle
stopila med železničarje.
Začela je na postaji v
Štorah. Postavljala je
kretnice za uvoz in izvoz
vlakov. Njen prvi mentor
je bil Anton Klinar. In
prav njemu se ima zahva-
liti, da je ostala zvesta že-
leznici. V delo jo je uvajal
z veliko pozornostjo in
ljubeznijo. »Zame je
skrbel kot oče,« je pouda-
rila z veliko hvaležnostjo.
Začetek ni bil lahek.
Delo tudi v nočnem času,
zima in dež, pa je vztra-
jala.
Z delom na železnici je
pričela 1947. leta. Že leto
dni pozneje je opravila te-
čaj za vozovne evidenti-
čarje. Prišla je na celjsko
železniško postajo in po-
tem spet v Štore in 1956.
leta znova v Celje. V pro-
metni službi na železnici
je delala vse do 1972. leta,
ko je prevzela mesto za
obračun osebnih dohod-
kov. Tu je še danes.
Spomini živijo, zlasti ti-
sti na prometno službo.
In v teh ima deveti tir na
celjski postaji svoje me-
sto. Ko sem namreč neko
mrzlo noč prišla tudi do
tega tira, da popišem va-
gone, sem naenkrat zasli-
šala v vagonu močno ro-
potanje. Ustrašila sem se
in zbežala. Ko sem vsa
prestrašena prišla na po-
stajo, so mi povedali, da
so v njem konji. Toda,
strah je ostal in neprije-
ten občutek prav tako. To
so vedeli tudi sodelavci in
večkrat po tem dogodku
so me spremljali v noč-
nem času na deveti tir, ko
sem morala spet popisati
vagone...«
Toda, Karla Jug nosi v
sebi tudi lepe spomine,
na tovarištvo, razumeva-
nje, na tisto počutje, ki
daje moč in spoznanje, da
bi se za to delo še enkrat
odločila, če bi se v življe-
nju še morala. Zato je tu-
di tridesetletno delo v
enem kolektivu krajše,
kot je bilo v resnici.
M. BOŽIC

O SOCIALI IN ZDRUŽENEM DELU

Pri ocenah moramo biti bolj ambiciozni
Socialna varnost v celjski
občini je dobra. Materialni
okviri bi brez nepredvidlji-
vo visokih podražitev zago-
tovili izvajanje osnovnega
programa socialne varnosti v
občini, ki temelji na družbe-
nem varstvu otrok in dniži-
ne, socialni varnosti invalid-
skih oseb, starejših občanov,
stanovanjski politiki, zapo-
slovanju in takoimenovani
socialni korektivi. To bi bile
osnovne ugotovitve 30. re-
dne seje predsedstva OK
SZDL v Celju, ki je bila v
ponedeljek popoldne in je v
svoji pi-vi točki dnevnega re-
da bila namenjena pregledu,
oziroma oceni izvajanja so-
cialne varnosti v celjski obči-
ni. Razprava je izpostavila
potrebo, da je treba pri izva-
janju programa posvečati
pozornost trenutnemu polo-
žaju, da bi zagotovili social-
no varnost najbolj o^ože-
nim, torej tistim z najnižjimi
osebnimi dohodki. V isti sa-
pi pa je razprava opozorila
tudi na dejstvo, da nikakor
ne smemo pristajati na na-
čin, ki bi osebne dohodke
postavljal na prvo mesto kot
socialno kategorijo in ne kot
sestavni del proizvodnega
procesa, oziroma kot rezultat
produktivnosti dela.
Ko je bilo v drugi točki
dnevnega reda govora o izva-
janju zakona o združenem
delu, ni manjkala pripomba,
da bi kazalo dajati oceno za
zakon, ki vsebuje okrog 600
členov, po posameznih po-
glavjih. Gradivo, ki ga je pri-
pravil občinski sindikalni
svet in ki vsebuje oceno, je
bilo označeno kot dobro,
vendar je nekdo od razprav-
Ijalcev menil, da bi morali v
bodoče biti pri takih ocenah
(pri tako pomembnih druž-
benih določilih) bolj ambi-
ciozni. Ker razprava ni imela
namena dokončno izobliko-
vati stališča predsedstva in
priložnost za dajanje pri-
pomb še obstoja, strnimo po-
nedeljkovo razmišljanje v
eno samo točko: vprašanja
ostajajo najprej odprta pri
nas samih, da vidimo, kje in
kolikšni so bili ob objektiv-
nih razlogih tudi subjektiv-
ni, da ne moremo biti pov-
sem zadovoljni z doslej pre-
hojeno potjo pri uresničeva-
nju vsebine zakona o združe-
nem delu?
D. MEDVED
PRORAČUNSKI
PRESEŽKI ZA
REZERVE
v proračunu skupščin«
občine Celje se je v lanskeii'
letu nabralo za 12 milijonom'
dinarjev tako imenovanih'
proračunskih presežkov
Pretežni del teh sredstev bf
do v Celju namenili zagotav-
ljanju blagovnih rezerv, de*
loma pa jih bodo porabili ^
pokrivanje izgub v gosp^''
darstvu.	.
ps
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
ŽALSKI KOMUNISTI
V BOJ PROTI LOKALIZMU
France Popit o neenotnosti na območju
Na programsko volilni
konferenci občinske organi-
zacije Zveze komunistov v
Žalcu, udeležil se je je tudi
predsednik CK ZKS France
Popit, so komunisti sprejeli
delovno usmeritev za na-
slednje obdobje, za predse-
dnico OK ZKS pa so znova
izvolili Vero Orešnik-Ju-
hart, ki bo to funkcijo
opravljala neprofesionalno.
Uvodoma je sekretar OK
ZKS Franci Jelen ocenil se-
danje družbenopolitične in
samoupravne družbenoeko-
nomske razmere v občini.
Povedal je, da so lani v obči-
ni vendarle uspeli toliko
ukrotiti naraščanje proizvo-
dnih stroškov, da ni bila po-
rušena skladnost z rastjo ce-
lotnega prihodka. Tudi no-
tranja delitev je bila ugodna.
Se zlasti v korist večjega do-
hodka, sredstva za razrešitev
materialne osnove dela so bi-
la en in polkrat večja kot leto
dni poprej, akumulacija je
bila za sto odstotkov večja,
porastli pa so tudi dono-
snost, ekonomičnost in
izvoz, ki znaša že devet od-
stotkov ustvarjenega prihod-
ka, razmerje med izvozom in
uvozom pa je 152 proti 100.
Vendar bo treba še več stori-
ti za boljšo regionalno struk-
turo izvoza in več izvažati na
konvertibilno področje. Med
tem ko se je v prejšnjem ob-
dobju devizno pokrival le
Hmezad, pa se mu je sedaj
pridružilo še nekaj novih
OZD. Z izgubo sta lani po-
slovali le dve OZD, kjer je
zaposleno 115 delavcev in
kot je povedal Franci Jelen,
so sedaj izgubo že uspeli sa-
nirati.
Veliko besed so namenili
kmetijstvu ter povedeili, da
je na boljše rezultate vplivala
ugodnejša cena hmelja na
svetovnem tržišču, ob tem
pa ne gre prezreti, da so ne-
kateri proizvajalci hmelja
znali izkoristiti konjunkturo
na trgu ter si mimo sporazu-
mov ustvarili poseben profit,
s tem rešili dohodkovne vezi
ter ustvarjali dvome o pri-
mernosti predprodaje hme-
lja po garantiranih cenah.
Posledice se že kažejo, saj je
več kooperantov, ki niso pri-
pravljeni sklepati lastnih po-
godb o proizvodnji in oddaji
hmelja.
V nadaljevanju je predse-
dnik CK ZKS France Popit
govoril o nespoštovanju sa-
moupravnih sporazumov in
družbenih dogovorov. Ti bi
nujno morali vsebovati tudi
materialne odgovornosti, saj
bi v tem primeru vsakdo te-
meljito premislil ali se izpla-
ča dogovor ne spoštovati.
Dohodkovne odnose si tudi
nekateri še po svojem pred-
stavljajo. Sicer pa je France
Popit menil, da je bila raz-
prava na konferenci kako-
vostna. Prav pa bi bilo, ko bi
kdo od devetnajstih razprav-
Ijalcev ocenil tudi to, kako
komunisti delujejo znotraj
političnega sistema. Komu-
nisti se morajo čutiti odgo-
vorne z vsemi, ki so za socia-
lizem, samoupravljanje in
neuvrščenost. Le aktivnost
znotraj osnovnih organizacij
ZK ne zadostuje. Treba se je
vključiti v organe politične-
ga sistema in se znotraj njih
boriti za uresničevanje poli-
tike Zveze komunistov. Med
komunisti mora vladati večji
občutek za enotnost akcije
in političnih pogledov. V žal-
skem občinskem vodstvu,
pa kot kaže, te enotnosti ni
dovolj. Komunisti premalo
uresničujejo tudi sklepe ko-
miteja. Predsednik CK ZKS
je obsodil lokalizem, ki je še
zlasti očiten v občinah Žalec,
Celje in Velenje. Po njego-
vem mnenju bi se lahko v
regiji bolje povezovali. Lep
primer dobrega povezovanja
bi lahko bil med štorsko to-
varno traktorjev in šempetr-
skim Sipom. Kot kaže, je
ovira za sodelovanje prav v
občinskih mejah. Komunisti
bodo morali odigrati večjo
vlogo pri razbijanju lokali-
zma.
V nadaljevanju je France
Popit govoril o prizadeva-
njih za večjo proizvodnjo
hrane, o problemih zadruž-
ništva, gradbeništva in dru-
gem.
JANEZ VEDENIK
DELEGATSKI SISTEM
KAKŠEN JE VPLIV?
Kdo so delegati druge vrste?
v teh dneh so na nekate-
rih sejah namenili precej
pozornosti izvajanju dele-
gatskega sistema v občini
Žalec. Ni naključje, če je be-
seda o tem tekla tudi na
programsko volilni konfe-
renci občinske organizacije
ZK v Žalcu.
Zanimiva je ugotovitev, da
je pravzaprav nerazumljiv
odnos do aktivnosti delega-
tov zbora združenega dela,
do njihovega soočanja ra-
zmer v njihovih sredinah.
Delegacije v OZD so zapo-
stavljene, saj nimajo enako-
vrednega statusa s samou-
pravnimi organi. Delegati ni-
majo na voljo tako izčrpnih
informacij o ekonomskih ra-
zmerah kot delavski sveti.
Ce pa že delegati niso dovolj
zavzeti za delo v delegat-
skem sistemu, bi jih lahko
zamenjali. Kot da bi se pone-
kod bali zamer! Nemalokrat
vsaka delegacija sama zase
oblikuje svoja stališča in to
neodvisno od delegacij za
druge zbore ali SIS. Tudi tu
je vzrok, da tudi v žalski ob-
čini ocenjujejo delo delega-
cij za SIS izredno slabo. Ko-
munisti bi morali poskrbeti
za to, da bi se delegacije za
zbore občinske skupščine in
SIS večkrat sestajale na po-
svetovalnih sestankih. Tako
bo tudi lažje zagovarjati pro-
blematiko in interese dolo-
čenega okolja.
Odgovora na vprašanje v
kolikšni meri je delegatska
baza zadolžila svoje delegate
za posredovanje problemati-
ke določenih sredin, ni. Tako
ni naključje, če pravijo, da se
pobude in odločitve v glav-
nem oblikujejo na osnovi
poznavanja razmer svojega
okolja.
Pomembno vprašanje je,
kakšna je vloga izvršilnih te-
les, kakšne so njihove pobu-
de, kako se vključujejo v
vzpodbujanja delegatskega
sistema in s kolikšno zavze-
tostjo izvajajo sprejete odlo-
čitve. V Žalcu ugotavljajo,
da sprejemajo odločitve o za-
devah, ki presegajo njihova
pooblastila in so predvsem
stvar skupščin. To še zlasti
velja za svete krajevnih
skupnosti.
Odnos do delegatov SIS ni
tako dober kot do delegatov
za zbore občinske skupšči-
ne. Vodje delegacij za zbore
občinske skupščine nava-
dno vabijo na pogovor in jim
razložijo gradivo. Tega bi
lahko bili deležni tudi vodje
delegacij za samoupravne in-
teresne skupnosti. Potem
morda ne bi prihajalo do
očitkov, da se delegati SIS
počutijo kot delegati druge
vrste.
Ugotovitev je mnogo. Ko-
nec koncev pa gre za ugoto-
vitve, ki smo jih vedeli že la-
ni, leto poprej in še nazaj.
Nihče pa se doslej še ni vpra-
šal, če je treba iskati vzroke
za nedelavnost delegatov tu-
di v njihovem občutku, da
imajo morda premalo mož-
nosti vplivanja na odločitve.
JANEZ VEDENIK
»ZDRAVJE VSEM DO
LETA 2000«
V	domu, družini se najprej
naučimo varovati in utrjeva-
ti zdravje. Izoblikujemo si
tudi naš osebni odnos do
zdravja, bolezni. Naše znanje
o zdravju je zelo odvisno od
poznavanja problematike
zdravja tako staršev, vzgoji-
teljev, učiteljev, vzornikov.
Zdravje ni nekaj stalnega,
ampa ampak nekaj, kar se
vedno spreminja. Pravimo,
da je zdravje vse tisto, kar
prineseš na svet in k temu
dodaš z zdravim načinom
življenja.
Kadar nam zdravje začne
popuščati, primanjkovati,
govorimo o bolezni. Stro-
kovnjaki nas učijo, da si mo-
ramo odnos do zdravja, bo-
lezni izoblikovati že v zgod-
nji mladosti, v otroški dobi.
Vendar si takrat vsa znanja
pridobivamo na osnovi po-
snemanj, izkušenj. Zelo je
pomembno, kakšen odnos
do zdravja in bolezni so si
uspeli izoblikovati naši
starši.
V	naši družbi smo že v
osnovi opredelili skrb za
zdravje kot najvišjo vredno-
to. Torej cilj, ki ga vsak dan
na novo dosegamo in je po-
stal že del nas samih, del na-
še zdravstvene kulture. Le-
tošnji svetovni dan zdravja 1.
april po vsem svetu praznu-
jemo pod geslom »zdravje
vsem do leta 2000.« To po-
meni, da bo današnja mlada
generacija v letu 2000 na vi-
šku ustvarjalnih, delovnih
moči. Kar ji bo uspelo le z
nenehno vsakodnevno
skrbjo za zdravje.
Vsak sam lahko naredi
največ za dosego tega cilja.
Kako? Stalno vsakodnevno
skrbi za osebno higieno, za
zdravo prehrano, za pravilno
oblačenje in obutev, za zdra-
vo in čisto stanovanje, za
zdravo in urejeno okolje ter
za dnevno zmerno športno
aktivnost in rekreacijo ter
zdravo spanje in počitek. Ve-
liko lahko naredimo za
ustvarjanje ugodnega počut-
ja med ljudmi, na delovnem
mestu, skratka za razumeva-
nje soljudi. Vse našteto že ze-
lo dobro poznamo. Morda so
nam te skrbi postale včasih
že preenostavne in jih veli-
kokrat pozabimo ali zavest-
no zanemarimo.
V času izrednega napred-
ka znanosti in tehnike bodo
še kar naprej aktualne, ker je
le zdrav človek lahko ustvar-
jalec in uporabnik vseh teh
dobrin.
»ZARJA« VSISAKIN DOBO J
Po prvih uspelih uprozoritvah komedije italijanskega dra-
matika Daria Foja Sedma zapoved - kradi malo manj, bo
igralski ansambel kulturnoumetniškega društva Zarja iz Tr-
novelj, krenil v četrtek zjutraj na pot; najprej v Sisak, kjer
bodo zvečer odigrali prvo predstavo, naslednji dan pa nada-
ljevali pot do Doboja, kjer jih z veseljem pričakujejo člani
tamkanjšnega kulturnoumetniškega društva. To gostovanje
sodi v okvir vsakoletnih medsebojnih srečanj.
OBISK IZ BUDVE
V petek, 3. 4. 1981 nas je v Celju obiskala občinska delega-
cija iz pobratenega mesta Budve iz Črne gore. Potem, ko so
si ogledali Zlatarno, so obiskali še Ingrad, kjer so potekali
^govori o izgradnji Slovenske obale (hotelsko naselje) v
Budvi. Po razgovoru so si nekateri ogledali obrate Ingra-
dove temeljne organizacije IGM v Medlogu (na sliki), kjer jih
Je najbolj zanimala industrijska izdelava montažnih beton-
skih elementov, nato so si ogledali gradbišče v Levcu, kjer je
^montirana blagovna hiša Nama. Na gradbišču verižnega
Woka Otok III-S jih je zanimala kvaliteta in cena stanovanj-
ske izgradnje, oglede pa so zaključili na objektih Športno
'"ekreacijskega centra Golovec.
Na sliki: skupino iz Budve sta po celjskih gradbiščih
spremljala ing. Janez Kozmus, direktor Zavoda za planira-
in izgradnjo občine Celje in ing. Leon Crepinšek, te-
hnični direktor iz GIP Ingrad.
VILI SUSTER
POGLED V SVET S kovmotehno
ZNAMENJA ODJUGE?
Začetek tedna je prinesel dobre novi-
ce. Po nekajtedenski napetosti na Polj-
skem in v zvezi s Poljsko se je položaj
precej umiril. Strune hladne, psihološke
vojne, raznih oblik pritiska so popustile,
bolje rečeno, popustili so jih. Je to pravi
začetek konca hudega vznemirjanja me-
dnarodne, predvsem evropske javnosti?
Ali pa je to samo prehodna oseka, ki ji
bo sledila nova plima napetosti.
Zdaj in za zdaj novice, kot rečeno, niso
slabe. Nasprotno. Po sporazumu med
vlado in sindikatom Solidarnost na
Poljskem ni nemirov v obliki stavk, pro-
testnih gibanj, spopadov. Enote varšav-
ske zveze so končale, dolge, poudarjeno
podaljševane manevre na ozemljih Polj-
ske, Nemške demokratične republike.
Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Voja-
ške vaje so trajale od 17. marca in to je
bil dodaten povod za ostre reakcije ame-
riške vlade, zlasti še obrambnega mini-
stra Weinbergerja.
Uradni Washington je ne samo izražal
zaskrbljenost, marveč tudi grozil s sank-
cijami v primeru, če bi prišlo do voja-
škega posega Sovjetske zveze na Polj-
skem. Med grožnjami so bili namigi, da
bi ZDA v tem primeru med drugim blo-
kirale Kubo in (ali pa) začele pošiljati
Kitajski orožje.
V torek je prišlo do preobrata tudi z
ameriške strani. Potem ko je minister
Weinberger še dan poprej risal nevar-
nost v zvezi s Poljsko v docela črnih
barvah, je v torek zunanje ministrstvo v
Washingtonu dalo vedeti: »Sovjetska in-
tervencija v bližnji prihodnosti ni ver^
jetna.*
Tako je temperatura popustila. Zlasti
še, ker je sovjetski predsednik Brežnjev
na kongresu češkoslovaške partije na-
stopil pomirljivo. V nasprotju s komen-
tarji v sovjetskem tisku, ki so še pred
dnevi izražali dvome nad sposobnostjo
poljske partije, da ohrani v deželi socia-
listično smer razvoja, v nasprotju z
ostrimi besedami češkoslovaškega par-
tijskega voditelja Husaka na kongresu v
Pragi, je Leonid Brežnjev na taistem
kongresu ubral precej mirnejši ton,
predvsem pa izrazil upanje, da bodo
poljski komunisti sposobni postaviti se
po robu protisocialističnim silam.
A vseeno je bila Poljska tudi po obse-
gu povedanega v govoru Brežnjeva v
ozadju. Posvetil ji je 15 vrst, potem do
omejitve jedrske oborožitve v Evropi pa
petkrat toliko prostora. Brežnjev je po-
novno predlagal, naj zahodne države
privolijo v »moratorijse pravi, da bi
prenehali v Zahodni Evropi razpostav-
Ijati jedrske rakete srednjega dometa in
nadomeščati stare z novimi vse dotlej,
dokler Vzhod in Zahod ne bi sklenila
sporazuma o omejitvi in skrčenju jedr-
ske oborožitve. Brežnjev je ponovil, da
je Sovjetska zveza za pogajanja brez
vnaprejšnjih pogojev in na vsaki možni
ravni. Zanikal je tudi, da ima Moskva
premoč kar zadeva jedrsko orožje.
Sovjetski voditelj je ponovil predloge
o omejitvi jedrske oboroževalne dirke
ravno v dneh, ko nedaleč od Prage, v
zahodnonemškem Bonnu zaseda v nav-
zočnosti obrambnih ministrov odbor
NATO za jedrsko načrtovanje. To je
prva seja tega odbora po Reaganovi
izvolitvi za predsednika ZDA in, kot je
slišati izza sicer trdno zaprtih vrat mak-
simalne skrivnostnosti, želi na tem zase-
danju ameriški minister Weinberger
pridobiti atlantske zaveznike za ameri-
ško vojaško^ strategijo in za nove tako
imenovane evrorakete - ravno to pa bi
Moskva rada preprečila.
Vprašanje je torej, kako bodo države
NATO na čelu z ZDA pretehtale sovjet-
ske predloge in ali bosta naposled oba
vojaškopolitična bloka in obe supersili
- bržkone po vmesnih zapletih - le sedli
za zeleno mizo.
pi^NE'
JOŽE ŠIRCEU
4.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
Z ZASEDANJA MS ZKS CELJE
PROIZVODNJA MORA TEČI
Uresničevati sklepe programsko volilnih konferenc Z K
Zagotavljanje nemotenega
toka proizvodnje, trajna
usmeritev v izvoz, varčeva-
nje na vseh področjih, dosle-
dno uresničevanje planskih
nalog ter ustvarjanje pogo-
jev za ustrezno zaposlovanje
mladih ljudi so v tem trenut-
ku najpomembnejše naloge
vseh političnih in družbe-
noekonomskih dejavnikov.
Tako so poudarili na zaseda-
nju Medobčinskega sveta
ZKS, ki je bilo sredi prete-
klega tedna v Celju, ko so
člani razpravljali o gospodar-
skih gibanjih v občinah celj-
skega območja v preteklem
letu ter opozorili na nekatera
najbolj žgoča gospodarska
vprašanja v organizacijah
združenega dela. Sekretar
Medobčinskega sveta ZKS
Janez Zahrastnik je v sklep-
nem delu razprave naglasil,
da ni potrebno ponovno
sprejemati sklepov za bodo-
če delo in naloge pri uresni-
čevanju ciljev gospodarske
stabilizacije, saj so takšne
sklepe in akcijske usmeritve
sprejeli komunisti že na pro-
gramsko volilnih konferen-
cah ZK v občinah. Potrebno
je le dosledno uresničevati
sprejete naloge in si prizade-
vati, da bi čimprej presegli
najbolj žgoče gospodarske
probleme v organizacijah
združenega dela. Janez Za-
hrastnik je opozoril tudi na
protislovno tezo, ki jo je v
zadnjem času slišati v zvezi z
bodočim razvojem manj ra-
zvitih območij v regiji. Ta te-
za namreč pravi, da se v po-
gojih stabilizacije manj ra-
zvita območja ne morejo
ustrezno razvijati. To ni res,
je poudaril Janez Zahrast-
nik, kajti manj razvita ob-
močja imajo prednosti za
večjo proizvodnjo hrane in
veliko razpoložljive delovne
sile, kar je še kako pomemb-
no pri uresničevanju politike
gospodarske stabilizacije.
V razpravi na seji Medob-
činskega sveta ZKS Celje je
bilo posebej izpostavljeno
DEKOR ZAČEL
GRADITI V
KOZJEM
v Dekorju v Kozjem, ki
je temeljna organizacija
Steklarne Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine, so v
prvih dneh tega tedna
pričeli graditi novo ki-
slinsko polirnico. Gre za
naložbo, ki je vključena v
srednjeročni plan Ste-
klarne in ki bo veljala 70
milijonov dinarjev. Poleg
kislinske polirnice pa bo-
do v Dekorju zgradili še
skladišče in razširili ob-
stoječo brusilnico. Po
predvidenem programu
bosta nova proizvodna
hala in skladišče dograje-
ni maja prihodnje leto, v
obeh novih objektih in
razširjeni brusilnici pa
bodo na novo zaposlili 65
delavcev.
DS
PREDSTAVUAMO
ORGANIZATORJE OBVEŠČANJA
V ZDRUŽENEM DELU
Samoupravljanje mora-
mo v naši družbi dograje-
vati in mu dajati še popol-
nejšo vsebino. Eden
izmed pogojev za nepo-
sredno odločanje delav-
cev, je tudi obveščenost.
Marsikje obveščanju še
ne posvečajo dovolj po-
zornosti, kako pa je s tem
v Zarji v Petrovčah, nam
je povedal Slavko Re-
snik.
»V naši delovni organi-
zaciji dajemo pravočasne-
mu in pravilnemu obve-
ščanju že dolgo poseben
VEČJI POUDAREK
INFORMIRANJU
poudarek. Praksa nam je
ncimreč pokazala, da je
prav neobveščenost po-
gosto vzrok za nesoglasja
in nerazumevanje v neka-
terih kolektivih, obenem
ovira samoupravljanja,
saj se premalo ali nepra-
vilno obveščeni delavci
ne morejo odločati tako,
da bi bilo v korist njim in
družbi.
Sredstva, ki se jih po-
služujemo pri obveščanju
so zelo različna. Izdajamo
glasilo Zarja, ki zaradi ob-
časnega i^ajanja ni na-
menjena sprotnemu ob-
veščanju temveč je revi-
jalnega značaja. Glavni
poudarek dajemo inter-
nim informacijam in te-
kočim obvestilom, ki
izhajajo po potrebi. Da
sta ta dva načina dobra,
nam potrjuje živahno de-
lovanje naših samouprav-
nih organov in družbeno-
političnih organizacij.
Zanimanje delavcev za
dogajanja v naši delovni
organizaciji je vedno več-
je, zlasti kar zadeva go-
spodarjenje. Prav zato se
tudi več dogovarjamo in
seveda porabimo zato tu-
di več časa. Izkušnje so
nam pokazale, da ta čas ni
izgubljen, saj se delavci
potem, ko so se z obrav-
navano temo dobro sez-
nanili in se o njej pogovo-
rili tudi v delovnem oko-
lju odločajo bolj premiš-
ljeno in gospodarno.«
T. TAVČAR
tudi vprašanje izgub, ki zna-
šajo v 23 organizacijah zdru-
ženega dela na celjskem ob-
močju 316 milijonov dinar-
jev. Pri tem je predvsem pro-
blematična izguba Celjske
mesne industrije, ki še ve-
dno ni pokrita. Člani Medob-
činskega sveta so soglašali,
da morajo v občinah poiskati
ustrezne možnosti za pokrit-
je te izgube, v Celjski mesni
industriji pa postaviti pod
lupo tista vprašanja, ki bi
lahko v bodoče v mnogočem
prispevala k zmanjšanju iz-
gub v tej panogi gospodar-
stva.
DAMJANA STAMEJCIC
riše: bori zupančič
JuMmi

POGOVOR Z MARTINOM VODUŠKOM
OPTIMISTIČNO SMO RASPOLOŽENI
Meteor« je zaplul pod streho PAP
Od 1. aprila je Plastika
Šentjur - delovna organiza-
cija v ustanavljanju pod isto
streho PAP-TOZD plastika
Ljubljana. Vodja obrata v
Šentjurju je Martin Vodu-
šek.
Ali priključitev k PAP
Ljubljana pomeni, da so za-
četne težave, ki so se kazale
v lanskem letu, mimo?«
Prav gotovo. Naše težave
so izvirale iz dejstva, da pro-
izvodni program ni bil dode-
lan. Za program, ki smo ga
prejeli iz Topra ni bila oprav-
ljena poskusna serija, kar je
prineslo kup težav in to ob
dejstvu, da smo imeli proble-
me z nabavljanjem surovin.
Zdaj, ko smo povezani z več-
jo delovno organizacijo, ki
ima tudi drugega dobavitelja
surovin, smo bolj optimistič-
no raspoloženi. Za našo pro-
izvodnjo, izdelujemo namreč
čolne, potrebujemo poliestr-
ske smole, ki jih je treba uva-
žati in lahko se še zgodi, da
se bo zataknilo pri uvozu,
vendar imamo več možnosti,
da si bomo z matičnim po-
djetjem, ki uporablja iste su-
rovine, le-te izmenjevali.
»Ste proizvodni program
kaj spremenili?«
En del bo ostal isti. Izdelo-
vali bomo dva tipa čolnov:
meteor 420 in meteor 380.
Drugi del proizvodnje pa bo
počasi vpeljan za potrebe
Podjetja za avtomatizacijo
prometa.
»Zaenkrat ste zelo maj-
hen kolektiv. 14 zaposlenih
»Jadralnih desk ne delate
več. Koliko čolnov pa vam
uspe narediti v enem me-
secu?«
Ce ne zaškriplje pri dobavi
surovine, naredimo do 15
čolnov na mesec. Zdaj, v to-
plejših mesecih jih bo morda
še več.
»Gledano iz stabilizacij-
skega vidika potrošnika, ko
ima ta zmeraj bolj plitek
žep, se vsiljuje vprašanje,
ali gredo vaši izdelki v pro-
dajo, če stane čoln 5 ali 5,5
starih milijonov?«
Prodaja čolnov je najmanj-
ši problem. V glavnem jih
prodajamo preko Avtotehne.
V tem času so naši čolni že
po vsej Jugoslaviji in v pri-
merjavi z drugimi proizvajal-
ci se ne morem strinjati s
tem, da bi bili naši izdelki
predragi.
»Kako ste uspeli pokriti
lansko prikazano izgubo
130 milijonov?«
Pokrili smo jo iz sklada
skupnih gospodarskih re-
zerv v občini, s tem, da je
prevzel plačevanje dela usta-
novitelj. V tem tromesečju
imamo mnogo boljše rezul-
tate in zaenkrat ni bojazni,
da bi bilo kako drugače.
MATEJA PODJED
vas je vseh skupaj. Ali v bo-
dočnosti nameravate obrat
širiti?«
Tudi to je bil eden od pr-
votnih namenov ob združitvi
s PAP. V roku dveh let naj bi
namreč v industrijski coni v
Šentjurju zgradili proizvo-
dne prostore, kjer bi združili
vse proizvodne operacije. Si-
tuacija v kakršni smo sedaj,
je precej nerodna že zato, ker
delovni proces teče v Petrov-
čah in na Selah. Delavci v
Petrovčah odlivajo piliestr-
ske dele, ki jih potem monti-
rajo v naši občini, na Selah.
Taka deljenost proizvodnje
seveda pomeni stroške, ki
nastanejo zaradi prevoza, za-
to si tudi delavci iz obrata v
Petrovčah želijo drugačne
delovne pogoje.
TRI POSEBNE RAZPRA VE ZA
KONGRES
V šmarski občini so se do-
govorili za problemska vpra-
šanja, ki jih bodo v času raz-
prav o gradivih za 3. kongres
samoupravljalcev Jugoslavi-
je posebej obdelali. Tako bo-
do spregovorili o učinkovi-
tem izvajanju svobodne me-
njave dela med delovnimi
skupnostmi skupnih služb
in temeljnimi organizacijami
združenega dela v zdravili-
ških organizacijah, v razpra-
vo o tej temi, katere nosilec
je Zdravilišče iz Rogaške
Slatine, pa bodo pritegnili
tudi tovrstne organizacije iz
drugih občin Slovenije. Po-
leg tega bosta občinski svet
ZSS in občinska raziskoval-
na skupnost temeljito anali-
zirala področje inovacijske
dejavnosti in inventivnega
dela, saj v šmarski občini
ugotavljajo, da so na tem po-
dročju še velike vrzeli. Te-
meljna organizacija Konden-
zatorjev iz Rogatca, ki sodi v
sklop Gorenja, pa bo nosilec
problemske razprave o vpra-
šanju samoupravnega, druž-
benoekonomskega in social-
nega položaja delavcev v dis-
lociranih temeljnih organiza-
cijah in obratih v šmarski
občini.
To so torej trije osnovni te-
matski sklopi, ki jih bodo v
šmarski občini posebej
obravnavedi v okviru priprav
na 3. kongres samoupravljal-
cev Jugoslavije. Ker bodo o
njih tekle razprave sočasno z
predlogi gradiv za kongres,
bodo značilnosti in zaključ-
ke iz razprav pripravili do 15.
aprila.
DS
Občinska raziskovalna skupnost
objavlja
NAGRADNI RAZPIS
»MLADI ZA NAPREDEK
CELJA«
Namen razpisa je vzpodbuditi mlade - dijake in učence
srednjih šol, študente višjih in visokih šol ter ostalo
mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k razi-
skovalnemu delu.
Predlogi se lahko: tehnične in druge inovacije, referati,
seminarske naloge, diplomske in raziskovalna dela.
Na razpis se lahko prijavijo:
-	dijaki srednjih šol v občini Celje,
-	ostala mladina v občini Celje, organizirana v šolski in
izvenšolski dejavnosti
-	študentje višjih in visokih šol v SFRJ, če so njihovi
inovacijski predlogi in raziskovalna dela vezani na or-
ganizacijo združenega dela v Celju ali na problematiko
celjskega območja,
-	kmečka mladina
Podeljuje se največ:
5 nagrad po 6.000 din in
10 nagrad po 3.500 din.
Nagrajene in druge predložene naloge so last predla-
gateljev in jih lahko nagrajenci ponudijo v odkup OZD v
Celju ali drugim interesentom.
Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom,
opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka. Razisko-
valna dela morajo biti tipkana, navedeni morajo biti
viri, strokovna pomoč in uporabljena literatura.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in
koristnost, izvirnost in pogoji nastanka.
Rok za prijavo predlogov je 10. 5. 1981, podelitev
nagrad bo izvršena v okviru proslav Dneva mladosti.
Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Ce-
lje, Ulica XIV. divizije št. 14 Celje.
Celje, marec 1981
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
V občinah celjskega območja je, glede na podatke o zasedenosti štipendij za
šolsko leto 80/81 razvidno, da problem usklajevanja med željami posamezni-
kov in potrebami združenega dela še ni presežen. Čeprav se v štipendijski
politiki vse bolj odraža zavzemanje za usklajevanje razpisanih kadrovskih
štipendij in štipendij iz združenih sredstev z načrtovanjem potreb po kadrih v
posameznih delovnih organizacijah, še zmeraj obstajajo nezasedena tista
mesta, ki jih v industriji v osmih občinah najbolj potrebujejo, obenem pa se
veliko šolajoče mladine odloči za tiste poklice, s katerimi se v domači občini
ne bodo mogli zaposliti.
ceue: za deficitarne
poklice ostale
nepodeuene štipendije
Kadrovskih štipendij je bilo iz leta v
leto več, tako da se počasi približujejo
temu, da bo kadrovska štipendija po-
stala osnovna oblika štipendiranja, so-
cialna pa bo le dodatek, v kolikor bo
to, glede na materialni položaj štipen-
dista, potrebno.
V	Celjski občini je bilo lani razpisa-
nih za poklicne šole 1005 štipendij, za
srednje 212, za višje in visoke šole pa
137 kadrovskih štipendij, skupaj torej
1454. Podeljenih je bilo le 1060. Skoraj
tristo štipendij za poklicne šole je osta-
lo nezasedenih. Manj jih je vzelo tudi
štipendijo za višje in visoke šole (54,
83).
Iz združenih sredstev so podelili 305
čistih štipendij, kar je 27 manj kot je
bilo razpisanih. Tudi tu upoštevajo
najprej kadrovske potrebe. Pri štipen-
diranju imajo prednost tisti, ki se odlo-
čijo za deficitarni poklic. Štipendirajo
tudi kandidate, ki se odločijo za druge
usmeritve, to so nadarjeni učenci iz
socialno šibkih družin. K prošnji mo-
rajo priložiti tudi priporočila, ki jih da
šola, mladinska organizacija ipd.
V	Celju so že preračunali štipendije
po novem samoupravnem sporazumu
in za mesec marec bodo izplačali že
valorizirane štipendije.
uško: preveč žensk
V tej občini je bilo za tekoče šolsko
leto razpisanih 214 kadrovskih štipen-
dij, od tega 155 za poklicne šole, 35 za
srednje in 24 za višje in visoke. Za-
skrbljujoč je podatek, da je bilo pode-
ljenih le 56 štipendij za poklicne šole
in le tri za visoke. Od 214 razpisanih
Štipendij je podeljeno le 93. Predvsem
bi potrebovali več kovinarjev, strojni-
kov, strokovnjakov s področja kmetij-
stva. Problem je tudi v tem, da je polo-
vica štipendij podeljenih ženskam - za
ženske poklice, ki jih je že preveč, zla-
sti je presežek v pedagoškem poklicu
^ kadru s srednje medicinske šole.
Industrija v laški občini pa zahteva
Več moških kadrov. Mladi iz srednje
Sole ponavadi prehajajo v višjo, kar se
bo po končanem šolanju pokazalo v
obliki nezaposlenosti, zato ker se odlo-
čajo za neustrezen profil. V laški obči-
ne razpisujejo samo štipendij za de-
lovna mesta, ki jih trenutno najbolj
Potrebujejo, ampak tudi za tiste pokli-
ki jih zahteva srednjeročni plan ob-
line.
Letošnji razpis je bolj usmerjen kot
PJ"ejšnja leta, saj je le 18% učencev
Usmerjenih v družboslovne poklice,
ostalih 82% pa v gospodarstvo.
.S preračunavanjem štipendij v obči-
So imeli nekaj težav, saj so nekate-
fini bile poslane manjše štipendije,
^^ndar bodo to napako v tem mesecu
Popravili.
ijozirje: manj štipendij
^ poklicne šole
, V Mozirju so za tekoče leto razpisali
kadrovskh štipendij, iz združenih
Sredstev pa 297. Zasedenost štipendij
je zadovoljiva, razen za poklicne šole,
kar je pa splošen pojav v vseh občinah
celjskega območja. Tudi tu primanj-
kuje kadrov, ki bi se odločilo za lesar-
sko, gozdarsko ali kovinarsko stroko.
Podobno kot v velenjski občini imajo
tudi v Mozirju štipendiste za deficitar-
ne poklice iz drugih republik. Glede
na lanske izkušnje so letos razpisali le
93 štipendij za poklicne šole (lani 243),
vendar upajo, da bodo nekatere orga-
nizacije združenega dela razpisale še
dodatne štipendije za naslednje šolsko
leto. Sredstev za štipendije je dovolj in
tudi v tej občini imajo prednost učenci
in študentje iz delavskih in kmečkih
družin ter tisti, ki se odločijo za defici-
tarne poklice.
V mozirski občini so sto odstotno
podprli novi sporazum, v aprilu ali v
začetku maja pa bodo opravili valori-
zacijo štipendij.
slovenske konjice: kam s
174 mladimi delavci?
Podobno kot v ostalih občinah se
tudi tu, glede na potrebe po kadrih,
najmanj učencev odloči za poklicne
šole. Tako je od 243 razpisanih kadrov-
skih štipendij, ostalo sto nepodeljenih.
Zelo dobro so pokrite srednje šole,
vendar se postavlja vprašanje, kako bo
potem, če se bo večina srednješolcev
odločila za študij in v katero smer bo-
do krenili. Trenutno pa jim primanj-
kuje višjih in visokošolskih kadrov.
Mogoče je terriu vzrok to, da je šla
jeseni večina mladih fantov v vojsko.
Mogoče bo že naslednje študijsko leto
drugače. V konjiški občini so letos po-
delili 213 čistih štipendij iz združenih
sredstev, predvsem za deficitarne
smeri, 168 učencev in študentov pa
ima obe štipendiji. V občini so nekoli-
ko zaskrbljeni, ker letos konča šolanje
174 šolEirjev, kam z njimi? Se bodo že
nekako znašli?!
V občini se že uresničuje novi spora-
zum o štipendiranju, tako bodo štipen-
disti že ta mesec dobili valorizirano
štipendijo.
šentjur: več gostincev in
pedagogov
Čeprav so v tej občini za to šolsko
leto razpisali le 5 kadrovskih štipendij
(za šolsko leto do zdaj le 36), so jih
podelili 70 in to na račun srednjih šol
in 5 štipendij za višje in visoke šole.
Štipendije za poklicne v šole v glav-
nem zasedene. Podelih so tudi okrog
20 štipendij za učna mesta.
Na prednostni listi za šolsko leto
81/82 bodo kadrovske štipendije s po-
dročja kmetijstvo, za vse poklice živil-
ske, kovinarske predelovane, gradbe-
ne in lesarske stroke. Potrebovali bo-
do tudi več gostincev, pedagogov in
ekonomistov. Struktura kadrovskih
potreb se v bistvu ne razlikuje od lan-
ske. V Šentjurju ima možnost vsak
učenec dobiti štipendijo.
Tudi v tej občini je steklo že izplače-
vanje štipendij po novem sporazumu.
šmarje pri jelšah:
industrija potrebuje tudi
nk kadre
V	tej občini so v šolskem letu 80/81
razpisali 210 štipendij iz združenih
sredstev, podelili pa 166, največ neza-
sedenih štipendij je za poklicne šole,
okrog 40.
V	Šmarju bi združeno delo lahko za-
poslilo kar 90% mladine, ki bo zaklju-
čila osnovno šolo v tej občini, gre torej
za potrebe po nekvalificiranem kadru.
Za nadaljne šolanje se ponavadi odloči
60% osnovnošolcev. Po drugi strani pa
se pojavlja problem zaposlitve šolane-
ga kadra. Potrebovali bi predvsem ka-
dre iz gradbeništva, lesarstva ter ste-
klarstva - steklopihalce. Nekaj štipen-
dij vsako leto podelijo tudi učencem,
ki pridejo iz Hrvaške!
Tudi novi samoupravni sporazum so
v občini podpisali in že izplačujejo šti-
pendije po novem izračunu, valorizira-
ne štipendije bodo poslali štipendi-
stom že ta mesec. Sestali so se tudi s
študenti štipendisti. Rezultat pogovo-
rov je formiranje aktiva štipendistov,
ki bo imel svoje sedeže tudi v posa-
meznih OZD. Za naslednje šolsko leto
so razpisali 214 kadrovskih štipendij,
ki ustrezajo strukturi potreb po delav-
cih v občini.
velenje: priliv kadrov iz
drugih republik
Za tekoče šolsko leto so v velenjski
občini razpisali 795 kadrovskih štipen-
dij, podelili pa le 147 in 229 učnih na-
grad. Za srednje šole so te štipendije
bila za silo zasedene, za višje in visoke
šole so podelili 261 štipendij. Skupno
]e bilo razpisanih 1142 kadrovskih šti-
pendij, podeljenih le 362.
Od poklicnih šol so zasedli v glav-
nem štipendije za rudarsko šolo veliko
štipendij za poklicne je podeljeno med
učence iz drugih republik, ki se tu šo-
lajo.
Čistih štipendij iz združenih sred-
stev so podelili 198, razliko h kadrov-
ski št^ndiji pa prejema 333 štipendi-
stov. Čeprav je zasedenost štijiendij po
številu majhna, je pa v glavnem za de-
ficitarne poklice.
V	Velenjski občini je ob podpisu no-
vega samoupravnega sporazuma bilo
nekaj težav, je že v teku preračunava-
nje štipendij in že ta mesec bodo šti-
pendisti dobili tudi valorizirano šti-
pendijo in razliko za nazaj.
žalec: štipendijo dobili
vsi, ki so bili nanjo
upravičeni
V	občini je od 385 razpisanih ka-
drovskih štipendij v šolskem letu
81/82 za poklicne šole bilo podeljenih
le 195. Medtem so pa zelo dobro zase-
dene in tudi presežene štipendije za
srednje šole, zadovoljiva je tudi zase-
denost na višjih in visokih šolah. Od
419 razpisanih štipendij je bilo pode-
ljenih 310. Za naslednje šolsko leto so
jih razpisali 436, struktura pa je ostala
podobna lanski.
, Iz združenih sredstev letos sprejema
štipendije 422 učencev in študentov
od tega je čistih le 221. Štipendijo so
dobili vsi, katerim je po določilih sa-
moupravnega sporazuma o štipendira-
nju pripadala. 90 odstotkov otrok, ki
končuje letos osnovno šolo v žalski
občini ima možnost, da dobi štipendi-
jo, seveda, če se bodo ustrezno usme-
rili.
V	Savinjskem občanu pa bo nakna-
dno izšel razpis štipendije iz združenih
sredstev, predvsem za tiste poklice, ki
jih v občini najbolj potrebujejo.
VIOLETA V. EINSPIELER
DELEGATKINO
RAZMIŠLJANJE O
DELEGATKI
Odhitela je delegatka, ma-
lo pred trinajsto uro, na sejo
skupščine skupnosti otro-
škega varstva. Sedla je na
prazen prostor, na delegatski
stolček, poleg leve in desne
tovarišice, pred zadaj sedečo
in za spredaj sedečo delegat-
ko. Vzela je v levo roko vabi-
lo s petnajstimi točkami
dnevnega reda, v desno
svinčnik in črtala: najprej
številko ena, potem dve, tri,
štiri..., vse do številke osem,
ko se je začela nervozno pre-
stavljati in mencati, gledati
na uro ter se ozirati po osta-
lih delegatkah, ki so prav ta-
ko živo spremljale urne uri-
ne kazalce. Neslišno je nato
vstala in odbrzela proti vra-
tom. Spustila se je po cesti v
galopu do najbližje trgovine,
kjer je kupila meso za »šnic-
Ije« in solato, nato pa vsa za-
sopla in razgreta pristala v
otroškem vrtcu, objela svoje-<
ga otročiča in že zopet, pori-
vaje dvanajstkilogramsko te-
žo na štirih kolesih, odhitela
proti domu, da bi pravoča-
sno pripravila kosilo za svo-
jega lačnega in utrujenega
soproga, še preden se vrne s
seje skupščine raziskovalne
skupnosti. Da je bila idila
popolnejša, je po končanem
kosilu še skuhala kavico,
med srkanjem nekajkrat
utrujeno vzdihnila, rekla pa
ni nič. V nedeljo popoldne,
prav tako ob kavici, vendar v
družbi prijateljice, pa se ji je
le razvezal jezik in toča ne-
usmiljenih kritik na račun
slabo organiziranega, pre-
dragega, preslabega, pre...
otroškega varstva, seje vsula
iz njenih ust. In še nekaj
krepkih na račun ženske (ne)
enakopravnosti in delitve
dela v zakonski skupnosti je
še izbruhnila. V ponedeljek
je zopet zarana vstala, oble-
kla sebe in otroka, narahlo
zbudila svojega možička in
že zopet odhitela v vrtec, v
službo, v vrtec, domov...
MARJELA AGREŽ
MLADI IN
DRAVINJA 1981
Preteklo soboto je bilo na
bregovih Dravinje v Sloven-
skih Konjicah živahno.
Zbrali so se mladinci, člani
mladinske delovne brigade
Milenko Kneževič, na po-
moč so prišli tudi osnovno-
šolci. čistili so zarasle brego-
ve Dravinje, nekaj se jih je
odpravilo k Domu upoko-
jencev, da so tudi tam uredili
okolico, ostali pa so se lotili
kopanja jam za spominski
park 88. Po delovni akciji so
brigadirji pripravili prijatelj-
sko srečanje.
MBP
VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN,
VSE MANJ JE DOBRIH LJUDI...
(odgovor na članek v NT št. 27 - 26. 3. 1981)
Govoriti o vplivnih posameznikih v samoupravno
organizirani KS je najbrž zelo težko ali pa tudi ne, kaj
vemo?
Res je - koncerta Andreja Sifrerja v prostorih
osnovne šole Fran j a Vrunča na Hudinji ni bilo, vzro-
kov - zakaj ne - je več, pa si jih oglejmo.
Hudinjski mladinci so se dogovorili z Andrejem Si-
frerjem za nastop v telovadnici šole prej kot so se o
tem dogovorili s predstavniki šole. Ko pa so na ta
razgovor prišli, jim je predstavnik šole povedal, da
prošnji ne more ustreči iz več razlogov:
1.	Lani so pripravili mladinci v KS Hudinja koncert
Andreja Sifrerja v dvorani samskega doma Gradisa.
Upravnik doma je po koncertu izjavil, da so med kon-
certom kadili, ležali na tleh, pljuvali, kričali in topotali.
Zato te dvorane ne bodo dobili nikdar več.
2.	Pred tedni so imeli v naši telovadnici košarkaško
tekmo pionirjev in mladincev. Povemo naj, da so v
telovadnici lakirana parketna tla.
Snažilka je povedala, da so bili v telovadnici vsi
obuti, da so kadili, metali ogorke po tleh in skakali
skozi okna garderobe. Na njena opozorila so jo grobo
zavrnili - »baba, tu nimaš kaj za govoriti«. Višek vsega
pa je bilo uriniranje v posode za smeti.
To sta vzroka, zaradi katerih telovadnice niso dobili,
povedali pa smo jim, da imajo v šoli vedno prostor za
»mirnejše« kulturne prireditve, vaje dramatske sku-
pine ipd.
Podatek, da so plačevali za eno uro vadbe v telova-
dnici največ, ne drži, plačevali so po enotnem ceniku,
ki velja za vse in je bil določen od TTKS. Edino Druš-
tvo slepih je imelo telovadnico zastonj.
Verjamemo, da so mladinci aktivni na vseh področ-
jih, kakor pišejo, zato smo tudi prepričani, da so:
1.	Razmišljali, kako bodo izvedli akcijo sajenja 88
dreves v spomin maršala lita.
2.	Govorili so sigurno tudi o tem, kako bodo uredili
okolje stolpičev in blokov na Hudinji.
3.	Gotovo so razpravljali, kaj bodo storili, da bo na
šolskem igrišču ob ponedeljkih manj vinskih stekle-
nic, ki jih odvržejo mladinci med popivanjem v nede-
ljo.
4.	Na Hudinji je treba zgraditi otroška igrišča. Ali ne
bi bila to akcija tudi za mladino, zraven morda še trim
steza.
5.	V Jugoslaviji vodimo akcijo za pridobivanje
hrane. V naši KS je precej ostarelih kmetov, ki težko
obdelujejo zemljo. Se več jih je v vaseh našega šol-
skega okoliša. Lani so pomagali naši učenci skoraj 2
meseca pri spravilu pridelkov. Mladincev ni bilo nik-
jer. Ali se bodo letos zganili?
Ce se bodo lotili teh akcij, pri katerih jim bomo vsi
radi pomagali, bodo manj tarnali »vse manj je dobrih
gostiln«, ker jih ne bodo potrebovali, sami pa bodo
postali res dobri ljudje.
OSNOVNA SOLA FRANJA VRUNCA
CELJE-HUDINJA
6.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
V tem ribniku sta našla smrt Ljubica in Rudi
DRUŽINSKA TRAGEDIJA V STOJNEM SELU
LE ZAKAJ, UUBICA?
Je alkohol tudi tokrat razkrajal dva človeka in ju
vodil v smrt
Bil je torek, zjutraj okoli sedme ure. Toplo marčev-
sko jutro, pretkano s puhlico zgodnje spomladi.
Mlada podrast okoli ribnika je nabreknila v popje,
gladina umetnega zbiralnika, je bila mirna.
Temna mlakuža jo je počasi potegnila vase.
Da, natanko to je hotela in nič drugega več. Oditi
za zmeraj in dokončno. Nihče ne ve in ne bo nikoli
zvedel, kaj je premišljevala Ljubica v poslednjih
trenutkih, če je tedaj sploh kaj premišljevala. Morda
se je v mislih poslavljala od svoje dveletne deklice,
od svojega Rudeka. Morda je tiho jokala. Morda se je
smc;hljala.
Ribnik je bil zanesljiv. Le trije koraki, štirje,
morda pet korakov.
Kako lepi so hribi in
doline Stojnega sela ali
Florjana nad Rogaško
Slatino. Florjančani sami
ljubijo ta slikoviti svet,
ker ne odhajajo veliko
drugam. Najbrž so malo
zaljubljeni v ta neokrnje-
ni predel, v dolini posejan
z pisano preprogo njiv, na
hribčkih pa bogat z vin-
sko trto. V teh dneh je bi-
lo trsje nabreklo z mno-
goštevilnimi popki, ki ra-
stejo, rastejo, dozorijo v
zdrav sad. Veliko žlahtne-
ga in nežlahtnega vinca
stisnejo v teh krajih in ga
še vedno dajo okušati či-
sto malim otrokom. »Al-
koholizem je tu okoli
strašen problem, vse več-
ji problem« je pred krat-
kim izjavila tamkajšnja
učiteljica.
nesporazumi,
pijača?
Ko smo v Stoj nem selu,
med Florjančani povpra-
ševali o Ljubici 2erak,
dvajsetletni materi dve-
letnega dekliča ter o Ru-
diju Tepežu, ki sta skupaj
živela, so zmajevali z gla-
vo. Gledali so v tla in so si
morda mislili - bi ji jaz
lahko pomagal, da bi ji bi-
lo lažje in bolje med na-
mi? Pa si je najbrž vsak
brž podložil pod dušo bla-
zino neprizadetega zgra-
žanja in obžalovanja. Oh,
te naše zlate, srečne blazi-
ne, s katerimi si je mogo-
če tako prijetno obložiti
vest, da nič več ne zapeče,
nič več ne potrka.!
Ljubičin oče Stanko
Žerak je še največ pove-
dal: »Preveč je pila in to
že od malega. Med seboj
se nista razumela, zato
sem Ljubico večkrat va-
bil domov. Pa ni hotela
priti in vase je bila zelo
zaprta. Nekoč je rekla se-
stri: Ne bom ti dolgo na
poti. Meni pa je pred krat-
kim dejala: Ribe me bodo
kmalu pojedle.«
Ljubičina sestra Irena,
ki je vzela po materini in
očetovi smrti dveletno
deklico k sebi, ni hotela
dajati izjav. Zdaj skrbi za
štiri dekleta, za tri svoje
in še za Ljubičino.
gorelo je
dvakrat
zaporedoma
V skoraj nedostopni
grapi, zamočvirjeni tako,
da le-ta prehaja v zajezeni
ribnik je stala majcena,
lesena in s slamo krita hi-
ška, lastnika Rudija Te-
peža, starega 29 let. Kot
delavec je bil zaposlen v
Rogaški Slatini. Pred leti
je v ta neprijazni svet
prišla k njemu živet Lju-
bica Žerak, ki bi bila letos
stara 21 let. Kaj se je med
njima dogajalo, nihče ne
ve. Bilo pa je precej neso-
glasja, zato so se njuni
medsebojni odnosi krha-
li. Tudi Rudi se ni odrekeil
pijači, zato je ta vedno
bolj gospodarila v tem
izvenzakonskem razmer-
ju. Pa vendar sta morala
imeti tudi neke življenj-
ske cilje ali vsaj eden od
njiju, saj sta na novo sta-
vila hišo. Temelji so zrast-
li med obema poslopje-
ma, ki sta pogorela. Lese-
na hiša 21. marca, okrog
pol osme ure zvečer. Go-
spodarsko poslopje pa 23.
marca ob istem času. Ga-
siti ni bilo kaj, saj je bilo
oboje kot ena sama bakla.
Se ni ugotovljeno, da je
kdo zažgal, zato povzroči-
telj ni znan.
v ribniku dve
trupli
Ko so delavci organa za
notranje zadeve 24. marca
opravili ogled obeh poži-
gov, so bili tudi obvešče-
ni, da je v bližnjem ribni-
ku najdeno neko truplo.
Ko so ga preiskali, so naš-
li dva: Ljubico Žerak in
Rudija Tepeža. Ugotovili
so, da je v ribnik odšla
Ljubica sama. Rudi pa je
nameraval Ljubico rešiti,
a ker je bil neplavalec, se
je utopil. Dogodek se je
zgodil zjutraj okrog sed-
me ure, najprej pa so vse
opazili elektrikarji, ki so v
bližini napeljevali elek-
trične drogove.
Novica se je hitro razši-
rila po vasi, hitreje kot je
zgorela njuna s slamo kri-
ta streha. Florjančani se
požigov sploh boje, ker je
pri njih prevečkrat gorelo
pred leti. Izkušnje od ta-
krat jih uče, da je o vsem
najbolje molčati. Zdaj pa
se je vsemu temu pridru-
žil še samomor in nesre-
ča. Trezni preklinjajo pol-
ne sode vina in šmarnice,
socialna služba pa bre-
zmočno dviguje roke. Naj
se vmešava v alkoholizi-
rane družine, v njihove
spore? Trudi se, da bi vsaj
mladež odvračala od tega
pogubnega zla, katerega
kali segajo prav v mlada
leta, življenje pa jih vodi v
prave družinske trage-
dije.
obupen krik
nemoči
Vse, kar so nam govori-
li ljudje, so bile lahko sa-
me resnice, motne polre-
snice ali samo črne laži.
Se vedno vemo samo, da
je po dveh požigih Ljubi-
ca tistega marčevskega
jutra zabredla v temno
vodo. Za njo je odšel še
Rudi.
Vemo samo to, da je
sleherni samomor, predv-
sem. obupen krik na po-
moč, pretresljiva obtožba
vseh tistih, ki ji niso znali
pomagati, ki ji niso hoteli
ali ki ji niso mogli poma-
gati. Sprašujemo se torej:
Kdo bi lahko pomagil
Ljubici, ko je bil še čas za
to? Res nihče? Ne verja-
memo!
In sprašujemo se tudi:
Koliko Ljubic še?
ZDENKA STOP AR
STANKO ŽERAK, Lju-
bičin oče: »Hudo me je
prizadela Ljubičina
smrt, zlasti, ker sem tiste
dni hodil tam okoli. Lju-
bico sem večkrat vabil
domov, kjer je dovolj
prostora. Z Rudekom se
med sabo nista razu-
mela.«
To so ostanki od lesene hišice, ki je bila požgana 21.
marca, požigalec pa še ni znan
Na sliki so lepo vidni temelji nove hiše, ki sta jo
gradila Ljubica in Rudi. Poleg nje pa je zgorelo go-
spodarsko poslopje 23. marca.
RAZGIBANO ŽIVLJENJE V
ZIDANEM MOSTU
Krajevna skupnost Zidani most je ena manjših v občij^l
Laško, vendar je družbeno in politično življenje v njej dol^^
pestro in razgibano.
Že v preteklem letu smo krajani veliko naredili za lepj^
okolje, za ureditev kulturne, dvorane in spomenika padlijjj
borcem in talcem v NOB. Asfaltirali smo tudi cesto v Briše
urejeno okolje v naselju Vila pa je danes ponos kraja, kjej
smo lani praznovali občinski praznik.
S tako vnetim delom pa smo nadaljevali tudi na kultur,
nem področju. Danes že lahko rečemo, da so tudi društva
družtenopolitične organizacije zaživele in da so njihovi sa.
dovi že vidni. Pred kratkim je bilo v Zidanem mostu usta.
novljeno kulturnoumetniško društvo, ki je uprizorilo vese.
loigro, člani pa imajo v načrtu še marsikaj zanimivega. Tudj
mladinci so aktivni. Organizirali so veselo pustovanje v
domu kulture.
Tudi poverjeništvo društva invalidov je delavno. Organi,
žira razne proslave in k sodelovanju privablja osnovnošol.
sko mladino. Invalidi v Zidanem mostu obiskujejo tudj
socialno šibke tovariše in jim po svojih močeh pomagajo ter
organizirajo izlete.
Organizacija ZZB NOV Zidani most je koncem maja pri.
pra\ ila letno volilno konferenco. Člani so ocenili dosedanje
delo in izvolili nov odbor. Letos je organizacija izvedla ak.
cijo zbiranja sredstev za nabavo društvenega prapora.
prostovoljnih prispevkov se je nabrala vsota 15.000 dinarjev,
svečanost ob razvitju prapora pa bo 22. julija.
Krajevna organizacija SZDL je ob osmem marcu organizi.
rala tradicionalno proslavo, ženske, ki so v naši krajevni
skupnosti zelo aktivne pa razstavo ročnih izdelkov, ki je bila
resnično vredna ogleda.
V Zidanem mostu so aktivni tudi člani organizacije rde-
čega križa, ki so za svoje delo prejeli ob občinskem prazniku
visoko priznanje.
Upamo, da bodo organizacije in društva tudi v bodoče še
bolj aktivna, posebno sedaj, ko se zopet pripravljamo na
akcijo NNNP.	LUDVIK SKRUBA
MLADI V SPOZNAVANJU
VEŠČIN SLO IN DS
Letošnje občinsko tekmovanje osnovnošolske mladine v
znanju in veščinah iz SLO in DS bo 18. aprila v Storah v
organizaciji tamkajšnje osnovne šole in ob pomoči organiza-
cijskega odbora, ki je doslej za čimbolj šo izvedbo tega tek-
movanja opravil že dve seji ter več konkretnih akcij.
Mladi so se najprej srečali na šolskih prvenstvih, ki pa
so bila v soboto, 4. aprila. Tam je nastopila večina učencev,
po dve ali ena najbohša ekipa pa so se uvrstili na občinske
tekmovanje, ki bo v Storah. Tekmovalci bodo morali na vei
kilometrov dolgi progi pokazati znanje iz orientacije in topo-
grafije, testa iz SLO in DS, prve pomoči, puške M 48 ir
streljanja z zračno puško. Po tekmovanju bo kulturni pro-
gram s podelitvijo priznanj najboljšim, ki bodo kasneje
zastopali celjsko občino na medobčinskem tekmovanju
Takšna oblika preverjanja znanja in veščin iz SLO ter DS je
v zadnjih letih med mladimi izredno priljubljena ter ji zaradi
pomembnosti po šolah posvečajo ustrezno in potrebno p&
zornost. Prejšnji dve občinski prvenstvi sta bili pri Pečov
niku in na Ljubečni, tretje pa bo zdaj v Storah. Organizacij
ski odbor za izvedbo občinskega tekmovanja osnovnošolske
mladine v znanju in veščinah iz SLO in DS vodi kot predse-
dnik Martin Lupše.
T. VR ABL
KRAJEVNI PRAZNIK KS
PETROVČE
Krajevna skupnost Petrovče vsako leto prva praznuje svoj
krajevni praznik v žalski občini. Praznujejo ga 27. aprila, v
spomin na prve odhode krajanov v partizane. Kot vsa leta
doslej so tudi letos pripravili kar celotedensko praznovanje
ki se bo pričelo 20. aprila s športnimi in kulturnimi priredi
tvami in bo trajalo vse do dneva osrednje proslave, 25
aprila. Ob 17. uri bo slavnostna seja skupščine krajevne
skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bode
pretresli gospodarske dosežke v kraju in spregovorili o načr
tih za prihodnje srednjeročno obdobje. Razvili bodo prapoi
krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin tei
podelili priznanja OF, ki jih bodo za uspešno delo v krajevni
skupnosti prejeli: Anton Zdolšek, Jožko Bojadjevski, Brunc
Randl, Vinko Mirnik, Marija Zupane in Stane Firšt. Pred
sejo bo kulturni program na katerem bo poleg učencev OS
prosvetnega društva in gojencev iz vrtca, nastopil tudi
Ladko Korošec. Ob 19.30 uri bo komisija, ki skrbi za čiste
okolje podelila v Drešinji vasi priznanja za urejeno in čiste
okolje domov 50 krajanom in vaškim svetom. V okviru
praznovanja bo domače kulturno društvo predstavilo dele
Fernanda Arabela: Piknik na igrišču, pripravili bodo tudi
množični pohod krajanov ob obeležjih iz NOB.
T. TAVCAB
KULTURNIKI V GORNJEM
GRADU ZBOROVALI
Pred dnevni so se na občnem zboru zbrali člani Prosvet
nega društva Franc Žmavc iz Gornjega grada. Njihovo poro-
čilo o delu je bilo obsežno, kar je rezultat prizadevnega dels
društva in pripravljenosti posameznikov. Predvsem so ^
minulem letu slavnostno, s prireditvami, proslavami i"
predstavami, obeležili 100-letnico obstoja in delovanja druš-
tva. Zastavili so si tudi delo za letos in za srednjeročn"
obdobje. Zdaj pripravljajo tretji del Potrčevih Kreflov, ^
naslednja leta pa si najbolj želijo, da bi, če bodo to le dopi'
ščala finančna sredstva, uredili dom.
Pri prosvetnem društvu so zelo zadovoljni s podporo f''
sodelovanjem krajevne skupnosti in delovnih organizacij
z učitelji tamkajšnje osnovne šole, ki vselej radi priskoči]"
na pomoč.
Za novo predsednico društva so izvolili Martino Podp^
čan. Doslej pa je to funkcijo uspešno opravljala Vika Veni'
M. PODJ^^
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
TINJE NAD LOKO PRI ŽUSMU
ZEMLJA IZDALA SKRIVNOST
Uspešna arheološka dela na Kozjanskem ob koncu marca in v
začetku aprila
Povsem razumljivo je,
da vsak narod hoče dog-
nati - do najboljše možne
mere seveda - kako je z
njegovo zgodovino in z
vsem, kar je vezano na po-
tek dogodkov, ki so v ne-
posredni zvezi z njegovo
lastno zgodovino in kar je
vezano na geografsko po-
dročje, ki ga zaseda v da-
našnjem času. Več znan-
stvenih vej se ukvarja s te-
mi zahtevnimi vprašanji,
ena od teh je tudi arheolo-
gija. Mnogo neznank je že
rešila, potrdila tudi že
mnogo znanih dejstev ali
pa razpršila še kakšen ob-
stoječ dvom. Mnogo pa
naša zemlja še skriva v
svojih nedrjih, torej skri-
va še mnogo ugank, kljub
mnogim že znanim do-
mnevam, pa tudi trditvam
in dokazom.
Kozjansko je še polno
teh ugank. Strokovnjaki
za najrazličnejša obdobja
najdejo vsak za svoje po-
dročje dovolj dela. Spo-
mnimo se samo na obsež-
na in dolgoletna izkopava-
nja na Rifniku. Ena naj-
bolj znanih postojank je
tudi Bistrica ob Sotli, ozi-
roma Gore nad njo. V jav-
nosti malo manj znano pa
za strokovnjake zelo pri-
vlačno Vranje nad Sevni-
co, pa Gradec pri Praprot-
nem in seveda Tinje nad
Loko pri Zusmu. To so
točke znotraj območja rek
Save, Savinje in Sotle, ki
tvorijo zanimivo podobo
naše preteklosti, pri neka-
terih pa je kontinuiteta te-
ga prikaza naravnost ob-
čudovanja vredna - Gore
nad Bistrico na primer.
Našo pozornost bomo
tokrat usmerili v Tinje. To
je staroslovanski izraz za
utrjen prostor (po Bezla-
ju), domačini ga ne pozna-
jo najbolj. Na tem kraju so
našli že pred drugo sve-
tovno vojno nekaj pred-
metov, ki so kazali na to,
da gre verjetno za naselbi-
no, njene prave meje pa so
se pokaz^e v lanskem in
letošnjem letu.
Arheolog Slavko Cigle-
nečki z arheološkega in-
štituta pri Slovenski aka-
demiji znanosti in umet-
nosti (sicer pa šmarski ro-
jak) takole pripoveduje:
»V teh krajih me domači-
ni že poznajo, ker sem
pred leti tu delal neke me-
ritve za topografijo. Ko so
si v lanskem letu, nekako
ob tem času pričeli delati
novo krajšo cesto pod hri-
bom, so naleteli na kamne
in nekatere predmete, na
katere so postali pozorni.
Lastnik zemljišča Zvonko
Hernaus mi je takoj spo-
ročil v Ljubljano, pa smo
prišli pogledat. Pred nami
se je pričel odstirati svet
nekdanje staroslovanske
naselbine, njene meje me-
rijo 200 krat 300 metrov,
kar po velikosti predstav-
lja eno največjih tovrstnih
naselbin pri nas. Časovno
sovpada z Rifnikom, to je
v četrto, peto, šesto ali
sedmo, če ne celo v osmo
stoletje. To pa je za nas
izredno dragoceno, saj
nam ravno za to razdobje
manjka največ podat-
kov.«
Sedanja zaščitna arheo-
loška dela potekajo pod
vodstvom Slavka Cigle-
nečkija, ob njem je pa še
vrsta sodelavcev in sicer
Damjan Vahen, Ivan Tu-
šek, Stanko Gojkovič,
Ivan Žižek ter geometer
Bogo Žontar in študentje
arheologije Tine Šajn, Po-
lona Bitenc, Jana Horvat,
Eva Kocuvan, Sneža Hva-
la, Andreja Dolenc, Ivan
Šprajc, Igor Krnel in Ma-
re. Meglič. Dela so v pri-
stojnosti Zavoda za spo-
meniško varstvo iz Celja,
denar zanje pa daje Kul-
turna skupnost občine
Šentjur in Kulturna skup-
nost Slovenije.
ob zenonovega
zlatnika do
langobardskega
vrčka
Že pred drugo svetovno
vojno so na Tinju našli sti-
los, to je iglo za pisanje,
kar je zgodnjekrščanska
najdba in dva sarkofaga.
Našli so tudi zlatnik iz ča-
sa rimskega cesarja Zeno-
na in to je drugi tovrstni
zlatnik najden v Sloveniji.
Datira v leto 491-492. Naš-
li so tudi tri geme, to so
poldragi kamni z različni-
mi upodobitvami, med
drugim tudi z boginjo sre-
če. Zvonko Hernaus je še
v otroški dobi našel tudi
neko upodobitev levje fi-
gurice, vendar se je izgu-
bila in je arheologi niso vi-
deli. Arheološka dela v
lanski in letošnji pomladi
pa so v marsičem zaokro-
žila podobo te staroslo-
vanske naselbine, ki so jo
v večini sestavljale lesene
zgradbe. Nazadnje so naš-
li tudi dele zidu nekega
posebnega objekta, ki je
kot je na prvi pogled vide-
ti, bil od vseh ostalih
zgradb v naselbini zidan
in ne lesen. Domnevajo,
da gre v tem primeru za
kakšno kultno zadevo, to-
rej za svetišče ali kaj po-
dobnega in ne za stano-
vanjski prostor. Doslej so
odkrili osem stanovanj-
skih objektov, med kateri-
mi je tudi kovačnica. V
naselbini so živeli staro-
selci - Rimljani, pomešani
s Kelti in Iliri, pozneje pa
so prišli še Slovani. Po-
sebnost naselbine je v
tem, da ni bila postavljena
na vrhu hriba, ampak na
njegovem pobočju. To je
pri nas edini primer.
Med kovinskimi najd-
bami v lanskem in letoš-
njem letu najdemo: ralo,
okovje za plug, kopačo,
škarje, kladivo, babico za
klepanje kose, nože in
večje bodalo, fibulo -
sponko za obleko z več-
barvnim emajlom, brona-
sto zapestnico, dve pašni
sponi in dva koščena
obrušena glavnika. Od ke-
ramike pa več posode,
langobardski vrček, po-
polnoma nepoškodovan,
steklo, pa seveda nebroj
črepinj, ki so po svoje tudi
dovolj zgovorne. Našli so
tudi železovo in bakrovo
žlindro. Precej je bilo ka-
mnov za žrmlje - ti so bili
skoraj pri vsaki hiši. Vse
to je seveda zdaj v depojih
in predmet temeljitega
proučevanja. Veda, ki se
ukvarja s preteklostjo pa
še to s časom, ki ni pustil
za seboj obilice drugega
gradiva kot zgolj predme-
te v zemlji, nima lahkega
dela. Srednji vek že ima
na voljo precej pismenih
dokumentov, začetki kr-
ščanstva na naših tleh pa
so bolj bosi glede tega. Ar-
heolog Slavko Ciglenečki
poudarja, da so za arheo-
logijo pomembni zlasti
podatki iz nekoliko poz-
nejše dobe v začetku na-
šega štetja, torej tudi od
petega stoletja dalje. Tam
je lisa neznank največja.
Mnogo odgovorov iz zgo-
dnejše dobe je dal že Rif-
nik. Toda tam so prevla-
dovale zidane zgradbe, na
Tinju pa so vse lesene. Ci-
sto na vrhu hriba je stal
grad, ki pa ni pustil za se-
boj nobenih sledov več. V
bližnjem gozdu je nekaj
teras, ki izdajajo delo člo-
veških rok, toda kaj bi-
stvenega tam arheologi
niso našli. Na nekatera
vprašanja bodo odgovori-
la nadaljnja raziskovanja.
Na samem terenu so seve-
da najprej na vrsti domne-
vanja, ki sicer temeljijo na
znanju in izkušenosti,
vendar je to za znanstveno
ugotovitev premalo. To-
rej, vztrajati je treba, dela-
ti primerjave, raziskovati
do zadnjega in najmanjše-
ga drobca.
Strnimo razmišljanja:
čudovito razvejan, na tre-
nutke celo divji svet Koz-
janskega je spet razkril
del svoje pradavne skriv-
nosti. Tinje, kraj tega le-
pega starega imena, ki ga
danes, razen poznavalcev
nihče več ne omenja, po-
meni pomemben kultur-
no-zgodovinski spome-
nik. Vsa najdišča bodo ar-
heologi zaščitili, kolikor
se to seveda sploh da pred
naravnimi in atmosferski-
mi vplivi, da se ne bi
ostanki temeljev in druga
pričevanja še bolj izbrisa-
la. Najdeni predmeti so v
depojih in predmet na-
daljnjega raziskovanja.
Brez dvoma moramo v
tem primeru izdvojiti m
izpostaviti razumno in od-
govorno obnašanje doma-
činov Zvonka Hernausa
in njegovih, ki 3o znali
pravočasno in na pravo
mesto sporočiti svoja opa-
žanja in niso neodgovorno
z nadaljnimi gradbenimi
deli na cesti uničevali po-
membne drobce v mozai-
ku naše preteklosti. Najd-
be na Tinju tvorijo drago-
cen člen v verigi spoznanj
iz sredine prvega tisočlet-
ja naše zgodovine in so to-
rej ob Rifniku, Gorah,
Vranju in Gradcu pri Pra-
protnem, trden steber v
zgradbi našega poznava-
nja časa naseljevanja sta-
rih Slovanov v teh krajih.
Ker si znanost nikoli ne
drzne izreči zadnje bese-
de, bomo najbrž o Tinju m
drugih znamenitostih na-
šega območja še pisali.
BESEDILO IN SLIKE
DRAGO MEDVED
Tukaj je verjetno stal objekt, namenjen kultnim opravilom, oziroma namenom v
naselbini. Bil je zidan za razliko od ostalih, ki so bili leseni.
Slavko Ciglenečki: »Koz-
jansko je za našo vedo za-
nimivo območje, saj zem-
lja skriva še prenekatero
skrivnost ravno iz časa,
ki nam je najmanj znano
- iz polovice prvega
tisočletja.
SLOVENSKE KONJICE
BREZ POTREBE
Zamegljene cene komunalnih
storitev
v konjiški občini so uspe-
li ustvariti prav neverjetno
zmešnjavo pri cenah, ki jih
zaračunava Komunalno po-
djetje za svoje storitve, na-
tančneje za odvoz smeti in
vodarino. Stvar seveda naj-
bolj razburja občane, ki za
te storitve plačujejo, vroči-
no pa dobivajo tudi drugi.
Prav smešno je, kako je vse
skupaj nepotrebno. Je pa ta
konjiški primer čudovito
zgovoren zlasti v tem času,
ko toliko govorimo o druž-
beni kontroli cen in stori-
tev.
Nesmiselno bi bilo razpre-
dati celo zgodbo, saj segajo
njene korenine že nekaj let
nazaj, pa še verzije so različ-
ne. Zdaj je pač tako, da Ko-
munalno podjetje zaračuna-
va po mnenju drugih samo-
voljno višje cene (za vodari-
no za gospodinjstva po 6,30
din, za odvoz smeti po 1,20
din). Popolnoma zavestno
uporabljajo te cene od lan-
skega poUetja, čeprav je ta-
krat veljala zamrznitev cen
in jim tudi kasneje zanje
izvršni svet ni dal soglasja.
Sicer pa so sklep, po kate-
rem so odobrili nižje cene za
komunalne storitve, kot so
bile predlagane, po nasvetu
družbenega pravobranilca
samoupravljanja preklicali,
čeprav je bU, kot se je kasne-
je tudi pravobranilec stri-
njal, čisto v redu. Komunal-
nemu podjetju pa vse te pri-
gode niso nič mar, saj je izvr-
šilni odbor Komunalne
skupnosti (pa saj to ne bi
smel!) sprejel njihov predlog
cen in ga ni nikoli ovrgel. Po-
leg tega tudi ugotavljajo, da
bi z nižjimi cenami poslovali
z izgubo, saj jo pri komunal-
ni dejavnosti tudi sedaj izka-
zujejo. Ob tem morda samo
to - doslej še sploh niso
uspeli uspešno razčleniti nji-
hovih cen in s tem utemeljiti
upravičenost ali neupraviče-
nost zahtev po podražitvah!
Ne glede na vse to, pa bi
Komunalno podjetje moralo
vrniti več plačane zneske, saj
je to zahteval od njih tržni
inšpektor z odločbo, ki jih je,
mimogrede, tudi prijavil za
gospodarski prekršek, odlo-
čitve sodišča pa ni in ni! Že
oktobra so se v občini tudi
lepo dogovorili, da bo Ko-
munalno podjetje obvestilo
krajane in poračunalo vse
naenkrat, pa iz tega dogovo-
ra kratko malo ni bilo nič.
Krajanom Vitanja je na pri-
mer Komunalno podjetje na
njihovo odločitev, da bodo
plačevali po cenah, ki jih je
sprejel izvršni svet in da bo-
do zahtevali poračun, pre-
prosto odgovorilo, da pora-
čun ne pride v poštev, ker je
izvršni svet razveljavil svoj
sklep. In tako dalje in tako
dalje.
Zmešnjave imajo v občini
že vsi dovolj. Da pa ne bi
trajala še naprej, se želijo vsi
skupaj dogovoriti za ukrep, s
katerim bi to razrešili do-
končno. V dogovor žele
vključiti tudi družbenega
pravobranilca samoupravlja-
nja, da bi bilo res vse prav.
Pti tem pa poleg odpravlja-
nja starih grehov Komunal-
no po(^etje že predlaga nove
cene. Že 8. decembra so jih
predlagali Komunalni skup-
nosti! Postopek pa traja, saj
morajo v Komunalnem po-
djetju najprej urediti samo-
upravne akte, pa oblikovati
delavski svet, v katerem so
tudi zunanji člani. Sicer pa
bi to morali vsi vedeti že ne-
kaj let, odkar je v veljavi Za-
kon o komunalnih dejavno-
stih posebnega družbenega
pomena. Skratka, do novih
cen bodo tokrat prišli po pra-
vilnem postopku. Le to je še
malo čudno, oziroma neja-
sno. V občinski Skupnosti za
cene, ki bo morala dati so-
glasje za cene komunalnih
storitev Komunalni skupno-
sti, kratko malo ni nikogar iz
Komunalnega podjetja ali
skupnosti, čeprav v 15. členu
samoupravnega sporazuma
o ustanovitvi te skupnosti le-
po piše, da morajo biti v njej
člani iz vsake dejavnosti ozi-
roma panoge v pristojnosti
družbene kontrole cen v ob-
čini. Sicer pa tudi to že razi-
skujejo. Upajmo, da bo kma-
lu vse drugo tako v redu, da
bo Komunalno podjetje eno-
stavno moralo upoštevati
sprejete sklepe, pa čeprav bi
se za to znašlo v izgubi. V
tem primeru bi ji bila druž-
bene skupnost dolžna poma-
gati.
MILENA B. POKLIC
NAMESTO KLJUČA
PRAZNE ROKE
Bodo ustavili gradnjo?
Vse kaže, da bodo v Šmar-
ju pri Jelšah in v Kozjem v
kratkem ustavili gradnjo
dveh stanovanjskih blokov.
Vzrok: previsoke cene kva-
dratnega metra stanovanj-
ske površine, ki jih temeljne
oziroma delovne organizaci-
je ne morejo plačati. Cene, ki
jih je oblikoval Ingrad kot
izvajalec del, so namreč še
enkrat večje od tistih, s kate-
rimi so računale delovne or-
ganizacije, ko so naročale
gradnjo stanovanj za svoje
delavce. V Kozjem je bila to
cena 14.000 dinarjev za kva-
dratni meter stanovanjske
površine, sedaj pa je bojda
predlagana nova cena izva-
jalca 26.000 dinarjev.
Na samoupravni stano-
vanjski skupnosti v Šmarju
pri Jelšah so povedali, da bo-
do v Kozjem četrti stano-
vanjski blok v novi soseski
postavili pod streho, nato pa
bodo njegovo gradnjo usta-
vili, dokler ne bodo razčišče-
ne razprave o ceni kvadrat-
nega metra stanovanjske po-
vršine med izvajalcem in
zainteresiranimi delovnimi
organizacijami. Podobna
usoda pa bo doletela tudi
stanovanjski blok v Šmarju
pri Jelšah. To pa pomeni, da
bodo delavci, ki že nestrpno
čakajo na vselitev v nova sta-
novanja, ostali zaenkrat brez
ključev in praznih rok. Do-
klej?
DS
CELJSKI BORCI
BODO OBISKALI
TITOV GROB
Občinska organizacija
ZZB NOV v Celju je zaradi
velikega zanimanja med svo-
jimi člani dala pobudo za or-
ganiziranje množičnega obi-
ska Hiše cvetja v Beogradu,
kjer je pokopan tovariš Tito.
Tako bo v organizaciji TTG
Celje odpotovalo 14. aprila v
Beograd šeststopet celjskih
borcev, da bi se poklonili
spominu svojega velikega
učitelja, borca in voditelja
Josipa Broza Tita.
DS
8.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
Knjižnica Edvarda Kardelja
v Celju obvešča svoje
bralce in obiskovalce ter
vse ljubiteije narave, zlasti
gorskega sveta, da si
ogledajo v knjižnici
izredno zanimivo razstavo
literature o
planinskem in
gorskem svetu.
Razstavljene so tudi
planinske značke in
razglednice. Na razstavi si
lahko ogledate tudi lepe
akvarele s planinsko
tematiko akademskega
slikarja Alojza Zavolovška.
Razstava je odprta od 8. 4.
do 20. 5. 1981 v prostorih
knjižnice na Muzejskem
trgu 1a.
GLASBENI DOGODEK
KONCERT DVEH ZBOROV
Ob 20'letnici dirigiranja Edvarda Goršiča
Edvard Goršič si je prido-
bil že lep sloves kot zborovo-
dja, zato je upravičeno želel
predstaviti svoje 20-letno de-
lo z dvema zboroma, ki ju
usp>ešno vodi 5, oziroma 20
let. Dve desetletji pri zboru
nista kdove kako pomemb-
ni, pač pa pri dirigentu. Spo-
mnimo se neštetih ur študija
zborovodskih veščin (študija
literature, igranje partitur,
priprava programov, analiza
skladb, priprave za vaje itd.),
potrpljenja, odnosa do pev-
cev, napore koncertnih na-
stopov in živčne napetosti,
pa bomo morali priznati, da
je dvajset let dirigiranja
omembe vreden mejnik, ki
ga je vredno proslaviti. Gor-
šič ga je slavil s koncertom
gimnazijskega mešanega
zbora in mešanega zbora
»France Prešeren« v petek,
3. aprila v Narodnem domu.
Vsak zbor je izvajal 8 pesmi,
ob koncu sta združena zbora
zapela dve skladbi.
Spored gimnazijskega
zbora je bil nekoliko nenava-
den: začel je s Svarovo pri-
redbo narodne »Scherzo«.
Živahna skladba bi bila ob
koncu programa bolj na me-
stu. 2e takoj na začetku se je
pokazalo, da ženski glasovi
močno prevladujejo, basi so
očitno prešibki - spričo ma-
lega števila dijakov je izbira
skromna v primerjavi z de-
kleti - tenorji so dokaj lepo
pobarvani in zvenijo enotno.
Dobro je bila podana Mihel-
čičeva priredba narodne
»Jaz mam pa konjča belega«
s primernimi kontrasti, rit-
mično dognano in sveže.
•Spomin« Marjana Gabrijel-
čiča je zahtevnejša skladba,
polna disonantnih sozvočij,
ki pa dobro zvenijo. Gradaci-
ja je bila zelo dobra, vstopi
naj bi bili bolj precizni. Zani-
miva skladba je tudi Brittno-
va »Balada o zeleru metli«,
učinkovita, dobro grajena,
toda moški glasovi niso bili
dovolj enotni, niti jasni. Tudi
»Memento« Arpada Balasza
je dobra skladba, večdelna z
lepimi izraznimi možnostmi,
ki jih je dirigent skoro v celo-
ti izkoristil. »Dve zarebrnici«
Matjasa Seiberja sta zaklju-
čili ta del koncerta. Skladba
ima šaljiv značaj, je ritmično
poudžujena, hviležna. Tu so
bili vstopi zelo dobri, ritmič-
ni poudarki izraziti, alti so se
prav dobro izkazali. Žal so
bili basi zopet prešibki, da bi
mogla skladba prav zable-
steti.
Za razliko od gimnazijske-
ga je bil program »Prešerna«
zelo dobro sestavljen, smise-
len, dokaj zahteven, odlične-
mu zboru primeren. Zbor se
je predstavil v najboljši luči,
dokaj izenačen v vseh gla-
sovnih skupinah in v vseh
legah. Najboljši so seveda
ženski glasovi, ki dosegajo
lepe višine neprisiljeno, into-
nacijsko zanesljivo tudi v ze-
lo z^tevnih fai^ah. Tudi mo-
ški glasovi so dobri, tenorji
dovolj mehki, marskdaj ho-
mogeni, podobno basi, ki
jim manjkata vsaj dva globo-
ka basa. Predvsem dosega
zbor zelo močne dinam.ične
učinke, gradacije, sočne pia-
ne do izrazitih pianissimov
(Rožmarin). Zbor poje disci-
plinirano in z veliko zavze-
tostjo ter dobro reagira na di-
rigentove znake, ki so vedno
točni, zanesljivi, le včasih ga
zanese temperament v neko-
liko prevelike kretnje. Da je
Goršič dober muzik, dokazu-
je njegov smisel za muzikal-
no gradnjo, ki je vedno izra-
zita, logična v oblikovanju
fraz, v odmerjanju tempov in
agogike. Zaradi omenjenih
kvalitet zazveni vsaka sklad-
ba doživljeno in seveda soli-
dno naštudirano. Kompozi-
cije Srebotnjaka, Kod^yja,
Kogoja in Svare so zahtevne,
vsaka ima svojo umetniško
vrednost, vsako je zbor izva-
jal sigurno, dinamično dobro
odtehtano, intonacijsko za-
nesljivo. Priredbe narodnih
Rožmarin, Fatiše kolo. Ajde
slušaj Andžo in Farandine so
si sledUe v dobrem zapore-
dju s težnjo za kontrastom in
s poudarkom na narodnem;
deloma plesnem ritmu. Asi-
metrične makedonske ritme
bi veljalo še preveriti.
Združena zbora sta za zak-
ljuček zapela Partizansko
kolo Borivoja Iliča in Bojana
Adamiča Ce zapojemo vese-
lo. Skladbi nimata velike
umetniške vrednosti, sta pa
učinkoviti in oba združena
zbora sta jo zapela v celoti
enotno.
Gimnazijski zbor in »Fran-
ce Prešeren« sta predstavila
svoje kvalitete v toliki meri,
da ju zlahka štejemo med re-
prezentante celjske pevske
kulture. Prvi je kandidat za
Mladinski pevski festival z
lepimi možnostmi za visoko
uvrstitev, drugi je povsem
zrel za republiško tekmova-
nje zborov v Mariboru tako
po programski plati kot po
pevski dospelosti. Za najviš-
je dosežke pa je seveda po-
trebno še mnogo truda, po-
drobnega študija v podrob-
nostih, v finesah vokalizaci-
je, v blagem sozvočju, ki daje
pečat umetniške popolnosti.
Goršič je docela sposoben
privesti oba zbora do take
stopnje.
EGON KUNEJ
JUBILEJNI KONCERT V
ROGAŠKI SLATINI
Moški zbor zdravilišča Rogaška Slatina je slavil 15-letnico svojega
delovanja z jubilejnim koncertom v soboto, 4. aprila v veliki dvorani
zdravilišča. Celovečerna prireditev je bila vseskozi na visoki ravni
tako po pevski kot po organizacijski plati. Številni prijatelji petja so
do dobra napolnili dvorano ter pozorno spremljali izvajanja 40 član-
skega zbora. Prvih 8 let ga je vodil Ivan Ulaga, po njegovi upokojitvi
ga je nasledil Franc Plohi, ki ga je v sorazmerno kratkem času
privedel do zgledne višine. Plohi se je predstavil kot soliden zboro-
vodja, muzikalen, z dobrim občutkom za vokalno tehniko in z voljo
do sistematičnega študija. Zbor sestavljajo dobri glasovi, zvezni
izenačeno, akordi so sočni in izraziti. Dinamika je dobro odtehtana,
piani zvenijo čisto, v močnejših mestih bi veljalo še popraviti nekaj
ostrin. Izgovorjava je v splošnem prav dobra, prav tako vokalizacija.
Zbog reagira disciplinirano na dirigentove geste, ki so vedno jasne in
mirne, nič ni pretiravanja. Celotna predstavitev odraža muzikalnost
pevcev in zborovodje, zato je vsaka skladba doživeta in učinkovita.
Koncertni program je bil dobro sestavljen: v prvem delu umetne
pesmi od Gallusa do Sivica in Gobca. Zelo kvalitetno so bile zapete
pesmi Ecce quomodo mortiur iustus (Glejte kako umira pravični),
Mirkova Na trgu, Jerebova O kresu, Sivičeva Zimski počitek in
Simonitijeva Pesem o galebu.
V drugem delu so si sledile priredbe narodnih, najprej ljudska iz
Luč Mene pa glavica boli po načinu fantovskega petja brez dirigenta.
Prav posrečene so bile: Dečle to mi povej v priredbi Slavka Mihel-
čiča, Pregljeva Nocoj pa oh nocoj in zaključna Simonitijeva Na
Vipavskem. Po dolgotrajnem aplavzu je dirigent dodal še štiri pesmi,
med njimi Simonitijevo Pesem o Titu.
Uvodoma je pozdravil zbor direktor zdravilišča Lojze Libnik ter
čestital zboru in dirigentu k doseženim uspehom. Ob koncu prvega
dela koncerta je sledila podelitev Gallusovih značk zaslužnim pev-
cem, predsednik Kulturne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah Mar-
jan Ungar je podelil pevcem in zboru priznanja svoje ustanove ter s
primernimi besedami osvetlil plodno dejavnost in kvaliteto zbora. In
še je bilo pozdravov in cvetja s strani sindikatov, pobratenih zborov
iz Doline pri Trstu, iz Giessena (ZRN) in drugih.
K lepemu uspehu so pripomogli solisti Jože Potočnik, Marjan
Ostruh in Jože Križan, vsi z dobrimi, čistimi glasovi in z muzikalnim
občutkom. Spored sta odločno napovedovala in povezovala Jože
Cakš in Tanja Jurjevec.	EGON KUNEJ
EDI GORŠIČ:
RASEL SEM Z ZBOROM
»Zborovodja je duša
zbora, njegov voditelj in
učitelj. Ako hoče, da mu
bo zbor sledil, si mora
najprej pridobiti njego-
vo zaupanje. Tega ne bo
dosegel s poudarjanjem
svojih zmožnosti, ne s
kritiziranjem drugih
zborov, niti z laskanjem
pevcem, ampak samo s
stvarnostjo, strokovnim
znanjem in resnim de-
lom. Pevec mora videti v
njegovem delu smotr-
nost in uspeh, v njem pa
skrbnega učitelja, tova-
riša in prijatelja.«
Ta misel Adolfa Groeb-
minga, ki je bila natisnje-
na na programskem listi-
ču ob koncertu MPZ
France Prešeren in MMZ
Gimnazija Celje, lepo ilu-
strira pristop Edvarda
Goršiča k dirigentskemu
delu.
Edi Goršič znani ste
kot vsestranski glasbe-
nik, ki se je že zelo zgo-
daj pričel ukvarjati z
glasbo. Kdaj in na kak-
šen način pa ste se priče-
li ukvarjati z zborovod-
stvom?
»Res je, da sem se pri-
čel z glasbo ukvarjati že v
otroških letih. Seveda
najprej z instrumentalno
glasbo. Ko pa so pred 20
leti iskali dirigenta za Me-
šani pevski zbor France
Prešeren, meje pritegnila
možnost, da bi se poizku-
sil tudi na glasbenem po-
dročju, na katerem do ta-
krat še nisem delal. Mo-
ram reči, da mi kot začet-
niku ni bilo lahko. Kljub
temu nisem nikoli obupal
in sem danes, ko pogle-
dam nazaj, zadovoljen s
svojim delom. Pri tem pa
mi je seveda veliko pripo-
moglo tudi moje udej-
stvovanje na drugih glas-
benih področjih. Kot pri-
mer naj povem, da je Pre-
šernov zbor v tem času
kar ga vodim, naštudiral
okoh 400 pesmi. Za izbor
le teh pa je bilo treba pre-
gledati, preigrati in tudi
poiskati več tisoč parti-
tur. Naj povem, da sem
material, ki ga je bilo tre-
ba večkrat še obdelati,
dobival tudi iz tujine.«
V Sloveniji je le malo
dirigentov, ki bi tako
dolgo vodili nek zbor.
Kako vi opažate življe-
nje in dogajanja v
zboru?
»V teh 20-tih letih kar
vodim zbor se je zgodilo
veliko prijetnih in tudi
manj prijetnih stvari. Mi-
slim, da smo znali v zboru
ustvariti vzdušje kjer vsi
živimo skupno življenje,
ko pojemo, ko smo na go-
stovanjih in podobno.
Če je v teh letih Prešer-
nov zbor kvalitetno rasel,
sem rasel ob njem kot di-
rigent tudi jaz. Spomnim
se, da smo v začetku pre-
pevali pesmice, ki jih da-
nes mogoče zapojemo sa-
mo še v naše lastno zado-
voljstvo. Pri tem ne mi-
slim, da so bile slabo za-
pete, temveč da so bile
preproste in manj zahtev-
ne. Današnji repertoar pa
je prilagojen tako raznim
proslavam kot tudi za-
htevnim nastopom na
tekmovanjih.«
F. P.
SKUPŠČINA KSOC
ŽE UTRUJENI?
Za 0,03 nižja prispevna stopnja
Kljub neresnemu datumu,
bil je namreč 1. april, so se
delegati odzvali vabilu za se-
jo skupščine kulturne skup-
nosti, ki je bila s strani upo-
rabrukov vendarle komaj še
sklepčna. Kaj dosti glasna pa
ni bila ne na eni ne na drugi
strsmi. Kljub temu, da je
dnevni red zajemal nekaj po-
membnih točk, kot na pri-
mer: obravnava osnutka
srednjeročnega načrta Kul-
turne skupnosti za obdobje
1981-85. Na začetku pa so
brez pripomb sprejeli pred-
log programa skupščine kul-
turne skupnosti za letošnje
leto in finančno poročilo za
lansko. No, k obravnavi po-
ročila kulturne skupnosti za
leto 1980 je delegacija iz Ko-
vinotehne preko svojega de-
legata posredovala nekaj
vprašanj, ki so bila bolj iska-
nje »dlake v jajcu« kot pa
rezultat skupnega razmišlja-
nja, kam je šel kakšen kul-
turniški dinar. Njihova pri-
pomba se je najprej nanašala
na vsebino Celjskega zborni-
ka, čeS, naj bo le-ta takšna,
da se jo lahko še komu ponu-
di in da ne bo le sama sebi
namen.(?) Podobno so meni-
li za revijo Obrazi. Spraševali
so se, zakaj 2500 izvodov na-
klade in komu so ti namenje-
ni. Ali morda tistim, ki želijo
v nji objavljati svoja literar-
na dela, ali morda še komu
drugemu. Da, prav gotovo
»še komu drugemu« je na-
menjena revija, ki je zbir
celjskih ustvcu-jalcev in pre-
naša naše kulturno življenje
v slovenski krog. Sicer pa
bodo podrobnejši odgovor v
Kovinotehni dobili ob pri-
hodnji seji skupščine, ko bo
na dnevnem redu tudi založ-
niška dejavnost.
Kaj bistveno drugega se na
seji ni dogajalo, razen da so
sprejeli sklep v zvezi s pre-
sežkom iz lanskega leta. Ta
sredstva naj bi nameruli za
obnovo Pokrajinskega mu-
zeja, ki bo v maju prihodnje
leto praznoval 100-letnico
obstoja. Zavezanci samo-
upravnega sporazuma o te-
meljih plana KSOC pa bodo
od maja letos združevsili za
program kulturne skupnosti
1,05 in ne več 1,08% od bruto
osebnega dohodka.
MATEJA PODJED
5 KNJIŽNEGA
TRGA
Zlatka Ovčarič je študent-
ka slavistike in primerjalne
književnosti v Ljubljani.
Študij uspešno končuje, zato
se je že zaposlila v Mladinski
knjigi v Celju. Ce imaš rad
knjige, pravi, je delo v knji-
gami še posebej zanimivo.
Da bi knjigo še bolj pribli-
žali bralcem, smo Zlatko po-
vabili v naše uredništvo in se
domenili, da bo enkrat me-
sečno pripravljala knjižne
ocene za naš tednik in radio.
Predvidoma vsako prvo so-
boto v mesecu bo svoje oce-
ne in predloge posredovala v
redni oddaji Kulturni felj-
ton.
M. PODJED
TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO NAGRADO
BEVKA DOBRO POZNAJO
Tekmovalo je 43 osnovnošolcev
v okviru akcije Slovenšči-
na v javnosti, ki jo vodi
SZDL Slovenije, je v petek,
na celodnevni osnovni šoli
Ftan Roš, potekalo tekmova-
nje učencev 7. in 8. razredov
osnovnih šol občine Celje za
Cankarjevo nagrado.
Tekmovanja, ki je obsega-
lo jezikovno nalogo in lite-
rarno nalogo z naslovom
»Otroštvo Bevkovih junakov
in sonce mojih štirinajstih
let«, se je udeležilo 43 učen-
cev. Strokovno komisijo sla-
vistov je po končanem tek-
movanju čakalo odgovorno
delo, saj je bilo treba vse na-
loge oceniti ter se odločiti za
najboljše, katerih avtorji bo-
do zastopali celjsko občino
na regijskem tekmovanju 11.
aprila na celjski gimnaziji.
Tekmovanje je omogočila
izobrsiževalna skupnost ob-
čine Celje, ki je prispevala
tudi knjižne nagrade za de-
vet najboljših nalog. Občin-
sko tekmovanje za Cankarje-
vo nagrado so s krajšim kul-
turnim proCTamom obogatili
učenci COS Fran Roš, kot
gostje pa so se svečanega
zaključka udeležili predstav-
niki občinske konference
SZDL, Zavoda za šolstvo.
Občinske izobraževalne
skupnosti Celje ter ravnatelji
celjskih osnovnih šol.
Med sodelujočimi v tek-
movanju za Cankarjevo na-
grado je bila tudi Vida Jakop
učenka 8. c razreda na I.
osnovni šoli v Celju. O svo-
jem odnosu do slovenščine
in književnosti je povedala:
»Rada imam slovenščino. Že
v tretjem razredu sem se sre-
čala s Cankarjevimi deli. Ra-
da prebiram tudi Dickensa,
Shakespeara, Bevka, Preg;
Ija, Branka Čopiča ter pesmi
Murna in Ketteja. Tudi po
znanstveni fantastiki rada
sežem. Iz knjižnice odnesem
vsak teden nekaj knjig. Da-
• nes, na tekmovanju, je bila
najtežja jezikovna naloga
Odvisniki so me pošteno na-
mučili. Šolanje bom nadalje-
vala na gimnaziji, vpisala pa
-sem se na jezikovno smer
Za poklic se še nisem odlo-
čila.« MARJELA AGRE2
/-^
ZBORA IN
FOLKLORA
Kulturno prosvetno druš-
tvo France Prešeren iz Vojni-
ka je priredilo minulo soboto
zanimivo prireditev na kateri
so nastopili pevski zbor tega
društva. Mešani pevski zbor
PD »Anton Tanc« iz Marija
Gradca in folklorna skupina
osnovne šole Hudinja. Kljub
temu, da je bila to že drugo
tovrstna prireditev v zadnjih
štirinajstih dneh je bila dvo-
rana Kulturnega doma tudi
tokrat nabito polna.
Vida Jakop
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
LAŠKO: PRED PROBLEMSKO KONFERENCO SZDL
O STANJU IN USMERITVAH
Veliko ie društev, malo denarja
Za društveni utrip v laški
občini bi lahko rekli, da je
dokaj živahen, saj je po zad-
njih podatkih v občini regi-
striranih kar 99 društev in
družbenih organizacij, štiri
pa so trenutno še v fazi
ustanavljanja.
V razpravah o življenju in
delovanju društev in družbe-
nih organizacij, ki so jih,
pred bližajočo se problem-
sko konferenco SZDL o ak-
tualnih nalogah na področju
nadaljnjega razvoja prosto-
voljnega združevanja delov-
nih ljudi in občanov v druš-
tvih in družbenih organizaci-
jah v SR Sloveniji, v občini
Laško že zaključili, so oceni-
li, da družbenopolitično in
kulturno delujejo tiste kra-
jevne skupnosti, v katerih je
društveno življenje najbolj
bogato in razvejano.
Razprave v okviru občin-
ske oziroma krajevnih orga-
nizacij SZDL so v občini La-
ško potekale v krajevnih
skupnostih Laško, Rimske
Toplice in Radeče. V teh treh
centrih družbenopolitičnega
in kulturnega življenja v ob-
čini, so osrednjo pozornost v
razpravah namenili predv-
sem vlogi in mestu temeljnih
oblik organiziranja, torej
društvom v krajevnih skup-
nostih, temeljnih organizaci-
jah združenega dela in šolah.
Ko so se v razpravah dota-
knili konkretnih problemov,
s katerimi se srečujejo druš-
tva in družbene organizacije,
so opozorili, da mora pri od-
ločanju za ustanavljanje no-
vih društev prevladovati
predvsem širši družbeni in-
teres in ne zgolj interes posa-
meznikov. S prostorskimi
problemi se srečujejo druš-
tva in družbene organizacije
predvsem v Laškem, povsod
pa se spopadajo s proble-
mom pomanjkanja sredstev
za delovanje oziroma proble-
mom financiranja posamez-
nih dejavnosti, kar še vedno
ni sistemsko rešeno. To velja
predvsem za organizacije s
humanitarno vsebino delo-
vanja. Kulturni dinar je na-
mreč še vedno preskopo od-
merjen, so poudarili v raz-
pravah, ter da ga preveč »od-
teče« v republiško kulturno
vrečo. Za podkrepitev te
ugotovitve govori podatek,
da je lani od namenske vsote
700 starih milijonov dinarjev
ostala le dobra tretjina v ob-
čini. Tudi o podmladku so
spregovorili in kritično oce-
nili, da mladim, ki so voljni
delati in ustvarjati, posveča-
jo še premalo pozornosti,
predvsem tistim učencem,
ki zapustijo osnovno šolo in
potem sami ne najdejo več
poti do sredine, v kateri bi
lahko nadaljevali z interesni-
mi dejavnostmi. Ocenili so
tudi, da je informiranost o
delu društev in družbenih
organizacijah slaba, prav ta-
ko odnos do najzaslužnejših
občanov, katerih bi se, ob
podeljevanju družbenih
priznanj v občini, morali po-
gosteje spomniti. Povsod so
se zavzeli za kolektivno vod-
stvo in odgovornost v druš-
tvih in družbenih organizaci-
jah ter za štiriletni mandat,
ki bi bil, glede na kadrovske
težave v občini Laško, naj-
bolj sprejemljiv.
M. AGREŽ
DAJMO
INDUSTRIJI
SUROVINE!
v vseh delovnih organi-
zacijah in krajevnih skup-
nostih celjske občine bo
konec prihodnjega tedna
potekala akcija zbiranja
odpadnih materialov in
surovin za industrijo in
vzporedno s tem seveda
tudi akcija čiščenja oko-
lja. To akcijo organizira
občinska konferenca
SZDL Celje skupaj s kra-
jevnimi organizacijami,
pomembno delo pa bodo
v njej opravile delovne
organizacije Dinos, Suro-
vina in Komunalno po-
djetje, ki bodo odvažale
in nato sortirale zbrane
odpadne materiale in su-
rovine. Akcija bo tekla 17.
aprila v organizacijah
združenega dela, 18. apri-
la pa v krajevnih skupno-
stih. Se je čas, da se de-
lavci in občani celjske ob-
čine nanjo temeljito pri-
pravijo in se organizirajo
tako, da bo lahko čimbo-
Ije potekala. Denar, ki bo
v celjski občini zbran s
prodajo odpadnih suro-
vin in materialov indu-
striji, bo nakazan v huma-
nitarne namene. DS
DELO POPISOVALCA JE VSE
PREJ KOT LAHKO
S Stankom Romihom, po-
pisovalcem iz Jakoba pri
Šentjurju, smo se pogovarja-
li po dveh dneh, ko se je ak-
cija začela.
Upokojenec Stanko Ro-
mih je popisoval stanovalce
in gospodinjstva na Rifniku.
Na seznamu je imel 59 go-
spodinjstev in zatrdil je, da
jih bo še pred predvidenem
rokom popisal, čeprav nalo-
ga ni tako lahka. Kmetije,
teh je na Rifniku največ, so
precej oddaljene ena od dru-
ge in do njih ni mogoče priti
z mopedom ali avtom. Kar
pot pod noge je treba vzeti in
prehoditi dolge gozdne poti,
med katerimi je posejano tu-
di precej vikendov, ki so se
Stanku Romihu zdeli najtež-
ja postavka v že tako zahtev-
ni popisni poli. Vikendi ni-
majo hišnih številk, njihovi
lastniki živijo drugje, podat-
ke pa je treba kljub temu
vpisati.
Medtem je Stanko Romih
svojo nalogo že uspešno
opravil, saj je v povprečju
popisal 8-10 gospodinjstev v
enem dnevu. Gradivo, ki ga
je bilo treba izpolniti, je bilo
zelo obsežno, zato so imeli
popisovalci v občini pred po-
pisom 4-ume instrukcijc.
Popisovanje prebivalstva
poteka v občini Laško brez
težav, kar je gotovo znak do-
bre pripravljenosti na to od-
govorno akcijo.
Cvetka Oblak, referentka
prodaje v TIM Laško je ena
mnogih popisovalcev v obči-
ni. O svojem delu je poveda-
la: »Popisujem v Kuretnem
in v Smihelu. To sta hribovi-
ta zaselka v krajevni skupno-
sti Laško s pretežno kmeč-
kim prebivalstvom. V Kuret-
nem moram popisati 24, v
Smihelu pa 13 gospKKlinj-
stev. Do sedaj pri popisova-
nju nisem imela težav.
Kmetje, ki jih obiskujem,
me, kot domačinko, iJoznajo,
s popisom pa so tudi dobro
seznanjeni. Povsod, kamor
pridem, imajo pripravljene
vse potrebne listine. To delo
opravljam z veseljem, čeprav
me zvečer, po opravljenem
delu, bolijo noge od naporne
hoje. Razdalja od Kuretnega
do Smihela je približno pet
kilometrov, ravnina pa je le
okrog domačij oziroma go-
spodarskih poslopij. Prav za-
radi dobre pripravljenosti
krajanov bom z delom kon-
čala prej kot sem pričako-
vala.
Fanika Kovše je popisova-
la v Slovenskih Konjicah, v
dveh popisnih okoliših: »Ne
bi mogla reči, da bi pri popi-
sovanju naletela na kakšne
posebne težave. Ljudje so
me v glavnem že pričakovali.
Tudi tisti, takih je bUo bolj
malo, ki o popisu niso vedeli
kaj dosti, so se zadovoljili z
mojo razlago. Potrebne po-
datke so imeli pripravljene,
le z enotnimi matičnimi šte-
vilkami je bilo malo težje, saj
kakih petnajst odstotkov
prebivalcev teh številk sploh
ni prejelo. Skratka, na ne-
zaupanje nisem naletela, tu-
di na nepripravljenost za so-
delovanje ne. Redki so bili
tudi primeri, ko sem morala
zaradi ne čisto razjasnjenih
podatkov obisk ponoviti.
Posebej pa sem krajane o
svojem prihodu obveščala le
v primerih, ko jih prvič ni-
sem našla doma. Z dogovo-
rom se je dalo vse urediti v
nekaj dneh.
UPOKOJENCI POD KONJIŠKO
GORO
Dramska sekcija Društva upokojencev v Slovenskih Konji-
cah je kljub številnim težavam, med katerimi so bile bolezni
na prvem mestu, uspela postaviti na oder staro, že tolikokrat
igrano Linhartovo veseloigro »Zupanova Micka«. Režiral jo
je Mika Jurak, z njo pa so se predstavili v dvorani Doma
upokojencev.
Prva uprizoritev je bila že 14. februarja, na njej pa je
sodeloval tudi upokojenski moški pevski zbor Adolf Tavčar,
nastopil pa je tudi citraški trio. Ravno citre so izredno
popestrile dogajanje na odru, zato je bilo zanimanje za pred-
stavo še toliko večje. Ponovili so jo najprej z enakim progra-
mom 21. marca, nato pa še za učence osnovnih šol dvakrat.
Takrat je sodeloval citraški trio. Vse predstave so si ogledali
številni obiskovalci, kar je bilo gotovo za izvajalce največje
priznanje.
ivan kosak
JEZIKOVNO
RAZSODIŠČE
ALI ČITAMO ALI BEREMO?
»Moja hčerka hodi v prvi razred. Uči se brati po
Prvem berilu, ki ga je 1980 izdala Državna založba
Slovenije. Tam na strani 18 piše: OCE, MATI, ANA IN
tinCe Citajo. Citajo novice, cene ne CITA,
na strani 92 pa: Punčka moja, šola res ni šala. Treba je
pisati, brati, znati, mnogo znati... A ko Nini nauči se
brati, pravljice ti bo kot njej zdaj mama vsak dan brala.
Punčka moja, prav vse knjige, ki ima jih ati, ti bo
Ninika v^ak dan prebrala, le da nauči poprej se sama
brati. - Vprašujem, kaj je prav, brati ali čitati. Mislim,
da oboje le ni prav.«
Pismo P. P. iz Ljubljane naj še toliko dopolnimo, da
je odlomek s strani 92 vzet iz pesmi Miha Klinarja (Nini
svoji punčki), besedilo s strani 18 pa je sestavljeno
nalašč za vajo v branju velike črke C.
Glagol čitati je danes že tako malo v rabi, da gotovo
ni primeren za prve strani Prvega berila, zato otroke in
starše samo bega in poraja celo nesmiselne stavke,
kakor ga lahko najdete v eni od kriminalk: »Samo tole
prečitaj, preberi in podpiši priznanje, pa bo!«
Z izrazom čitati so začeli v prejšnjem stoletju (v dobi
čitalnic in čitateljev) spodrivati domačo slovensko
besedo brati. V besedah čitanka in čtivose je izraz
ohranil še do druge svetovne vojne, zdaj pa je v rabi le
še v stalnih zvezah čitalna glava (pri računalnikih),
načitan človek, odčitati števec.
Danes spet povsem prevladuje izraz brati s svojo
družino: zelo brana knjiga, prvo berilo, odbiralnik
podatkov, izbor črk, bralna stran, bralnica, težko
berljiv rokopis...
Razsodišče vabi posameznike, društva, organiza-
cije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci
govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše
jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razso-
dišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komen-
skega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrbi
MANIFESTATIVNI DAN CELJSKIH BRIGADIRJEV
BOGATA SPOROČILNA RAZSTAVA
Dobro sodelovanje mladih brigadirjev z veterani.
v okviru manifestacij v
počastitev 35. obletnice rnla-
dinskih delovnih akcij v so-
cialistični Jugoslaviji in le-
tošnjega dneva brigadirjev,
je bila v soboto dopoldne v
prostorih Muzeja revolucije
v Celju, svečano odprta raz-
stava z naslovom 35 let mla-
dinskega prostovoljnega de-
la, ki bo s svojo bogato doku-
mentarno in sporočilno vse-
bino prav gotovo »spodbudi-
la generacije mladih k med-
sebojnemu zbliževanju in
utrjevanju bratstva in enost-
nosti«, kot je na otvoritvi
poudaril Cvetko Pavline, za-
stavonoša brigade vetera-
nov. S to, vsebinsko izredno
zanimivo razstavo so organi-
zatorji želeli opozoriti tudi
na dejstvo, da n^adinske de-
lovne akcije, kot pomembna
oblika aktivnega sodelova-
nja mladih v našem družbe-
noekonomskem in družbe-
nopolitičnem razvoju, pred-
stavljajo uresničitev vrednot
socialističnega samouprav-
ljanja in da so sestavni del
našega tekočega in planske-
ga .azvoja.
35-letno mladinsko prosto-
voljno delo na mladinskih
delovnih akcijah, katerih so
se udeležili mladinci nekda-
njega celjskega okraja in se-
danje občine, je na razstavi
predstavljeno v treh delih:
prvi del je dokumentaren, v
drugem delu so razstavljeni
eksponati z delovnih akcij
(zastave, značke, prizna-
nja ...), v tretjem delu pa so
razstavljeni slikovni utrinki
iz brigadnega življenja. Raz-
stava 35 let mladinskega pro-
stovoljnega dela ki bo odprta
10 dni, je vredna naše pozor-
nosti.
Sobotni manifestativni
dan so mladinci, skupaj z
brigadirji-veterani, udele-
ženci prvih delovnih akcij
Brčko-Banoviči, Samac-Sa-
rajevo in drugih, obeležili tu-
di delavno, ko so, v krajevni
skupnosti Trnovlje, urejali
okolje novega kulturnega
doma. V znak zahvale, so se
jim člani KUD Zarja iz Trno-
velj, oddolžili z uprizoritvijo
komedije Sedma zapoved -
kradi malo manj. Tega dne
so mladinci, v okviru občin-
ske konference ZSMS Celje
- centra za mladinske delov-
ne akcije, formirali tudi štiri
mladinske delovne brigade,
ki se bodo udeležile letošnjih
akcij v Posočju, Sisku, na
Goričkem in v Istri. In, kot
se za brigadirsko življenje
spodobi, so mladinci, skupaj
s tovariši-veterani, sobotni
manifestativni dan zaključili
s pesmijo, ki je v prisrčnem
brigadirskem kolu, odmeva-
la pozno v noč.
MARJELA AGREŽ
10.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
USPEŠNO v VSEH TOKOVIH
DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
Poleg dosedanjih, na Ti-
tovem trgu številka 6, bo
imela ekspozitura Jugo-
banke Temeljne banke
Ljubljana svoje nove pro-
store v Celju tudi v Miklo-
šičevi ulici št. 1. V pritlič-
ju in prvem nadstropju
nove stolpnice.
Na vsak način pomemb-
na pridobitev in nov ko-
rak do prebivalcev in po-
slovnih partnerjev.
Tudi v novih prostorih v
Miklošičevi ulici bo enota
celjske ekspoziture Jugo-
banke opravljala vse po-
sle s prebivalci. V prvem
nadstropju nad novimi
prostori pa je poseben od-
delek za odobravanje po-
sojil občanom. Tu gre za
potrošniška posojila, za-
tem za stanovanjska in
vsa, ki so vezana na ko-
munalno in malo gospo-
darstvo. Sicer pa, vse to je
že tu in vse v polnem delu,
saj je slavnostni otvoritvi
v petek, 3. aprila opoldne,
že takoj sledilo redno delo
v novih prostorih.
Razen tega ima ekspozi-
tura prav tu v Miklošičevi
ulici organizirano tudi in-
formacijsko službo. Zato
nobenih zadreg in nika-
kršnega iskanja. Samo
vprašanje, če bo sploh tre-
ba in odgovor bo takoj-
šen.
Pomembna novost z de-
lom enote v novih prosto-
rih je tudi funkcija banč-
nega svetovalca. Njegovo
delo bo usmerjeno predv-
sem k organizacijam zdru-
ženega dela, gospodar-
stvu.
Tako ima zdaj ekspozi-
tura Jugobanke v Celju
dve enoti, zato vse možno-
sti za razširitev dela.
Kot je na otvoritveni
svečanosti poudarila Joži-
ca Maričič (na posnetku
med govorom), predse-
dnica delavskega sveta
Jugobanke Temeljne ban-
ke Ljubljana, je začel ta
denarni zavod razpredati
svojo poslovno mrežo na
celjskem območju že več
kot pred dvajsetimi leti.
In od tedaj naprej se Ju-
gobanka tudi v celjski re-
giji uspešno vključuje v
vse tokove družtenoeko-
nomskega razvoja.
Za sodelovanje z Jugo-
banko so se odločili mno-
gi največji kolektivi, kot
EMO, Cinkarna, Aero, Ko-
vinotehna in Savinja iz
Celja, žalska Hmezad in
Juteks, Konus iz Sloven-
skih Konjic, nazarski
GLIN, Zdravihšče Laško,
steklarna v Rogaški Slati-
ni in še in še.
To sodelovanje je na za-
četku slonelo predvsem
na odobravanju kratko-
ročnih in investicijskih
kreditov, zatem v odobra-
vanju posojil za uspešne
nastope na svetovnem
trgu in podobno. To sode-
lovanje je živo tudi danes,
čeprav temelji na bistve-
no spremenjenih osno-
vah, ki jih je pogojil čas
gospodarskega in družbe-
noekonomskega razvoja.
Ekspozitura Jugobanke
pa ni in ne navezuje svojih
stikov samo z gospodar-
stvom. Enaka skrb je na-
menjena približevanju
vseh bančnih uslug obča-
nom, delovnim ljudem.
Slednje korenine so priče-
le rasti in poganjati moč-
no drevo pred desetimi le-
ti, ko je Jugobanka odprla
v Celju, na Titovem trgu 6,
svoje prve poslovne pro-
store. Od tedaj naprej so
mnogi občani zaupali svo-
je denarne zadeve tej usta-
novi.
O tem uspehu in zaupa-
nju hkrati govorijo tudi
mnoge številke. Čeprav
imajo svojo govorico, so
vendarle več kot preprič-
ljive. Tako povedo, da so
znašala zbrana sredstva
prebivalcev na zadnji dan
minulega leta nekaj več
kot 323 milijonov dinar-
jev, od tega devizna sred-
stva 172 in dinarska 151
milijonov dinarjev.
Od ustanovitve celjske
ekspoziture Jugobanke
varčuje tu že več kot
22.000 delovnih ljudi in
občanov. Tu poteka izpla-
čevanje osebnih dohod-
kov za blizu 7000 zaposle-
nih v 18 organizacijah
združenega dela.
In potem tekoči in žiro
računi, delo z mladimi
varčevalci, odobravanje
najrazličnejših posojil...
to je delo tudi celjske ek-
spoziture Jugobanke, ene
od trinajstih takšnih enot
širom po Sloveniji. In ne
samo to - možnosti za vse-
stranski razvoj celjske po-
slovne bančne enote je tu-
di v tem, ker je vključena
v veliko bančno ustanovo,
ki deluje na celotnem ju-
goslovanskem prostoru -
Jugobanko.
Ko boste obiskali tudi
novo poslovno enoto v
Miklošičevi ulici v Celju,
ne pozabite, da posluje za
stranke vsak delavnik ra-
zen sobote med 7. in 18.
uro, ob sobotah pa med 7.
in 11. uro.
□ UGO BANKA
2
Temu smotru je namenjen velik del pisanja slovenske
politične emigracije - bodisi literarnega, bodisi časnikar-
skega. Vselej poskušajo sprati s sebe madež izdaje in ga
opravičiti.
To delajo že ves čas, malone od prvega dne emigracije in
večinoma tudi ves čas enako, z istimi ali podobnimi izrazi,
ki so medtem postali že povsem izrabljeni klišeji.
Koliko jim je to uspelo, je mogoče najbolje videti iz
odnosa njihove druge generacije, ki ne samo da starejšim
ne verjame več, marveč si povsem odkrito utira nova pota v
svojem življenju. In ta pota se ne križajo s tistimi, po
katerih so hodili ali pa še hodijo njihovi starši.
Temu sem poskusil posvetiti še posebno pozornost, saj
se mi zdi to eden najpomembnejših procesov, če ne že
najpomembnejši, v vrstah slovenske politične emigracije
danes.
Od trenutka, ko se z nekom pogovarjaš - in tako, pa s
prebiranjem, sem edino lahko zbral podatke za to knjigo -
do dne, ko je knjiga natisnjena, mine precej časa. Zato se
bo morebiti zgodilo, da ob izidu knjige nekatera dejstva ne
bodo povsem ustrezala resnici. To obžalujem, toda glede
tega kratko malo ne morem nič.
Res pa je, da bodo to, če bodo, podrobnosti, ki kaj dosti
ne morejo spremeniti celote. Zdi se povsem nebistveno, če
je, za primero, predsednik te ali one organizacije slovenske
politične emigracije ta, in ne oni, če se je morebiti medtem
spremenilo ime organizacije ali njen sedež.
Te knjige nikoli ne bi bilo, če mi kar precej ljudi ne oi
zelo ljubeznivo poklonilo dela svojega časa in znanja. Žal
mi je, da se jim ne morem zahvaliti tako, kot bi bilo treba, z
imeni in s priimki. Krivda ni moja. Razumem njihovo
stisko.
Ko sem v ljubljanskem Dnevniku objavil serijo člankov
o slovenski politični emigraciji, so mi znanci iz tujine lju-
beznivo poslali nekaj izrezkov iz emigrantskih časopisov, v
katerih so o tem objavili svoje mnenje; toliko žaljivk na
kupu nisem že dolgo prebral o nikomer.
Glede na to smem domnevati, da bo ta knjiga izzvala nov
plaz divjih in grdih besed. Najbrž v besednjaku, ki ga
uporabljajo, ni drugih. Tudi za to mi je žal, ne zaradi sebe.
Ampak tudi njihovo stisko sedaj že razumem in vem, da
drugače ne morejo.
To je edino, kar jim je ostalo.
MESTO IN LJUDJE
Buenos Aires, neponovljivo mesto, ki bi ga bilo treba
izmisliti, če ne bi obstajalo, ima, kot najbrž vsa mesta tega
sveta, vsaj dva obraza.
Najprej spoznate tistega iz izložbe, kajti to je mesto, ki
mu pravijo Pariz Latinske Amerike - in težko bi bilo reči,
da pretiravajo, kaj šele lažejo. Premalo vem o njem, da bi
znal povedati, zakaj je tu tako posrečeno združena lago-
dnost dunajskega ozračja s čarom francoske metropole in z
živahnim utripom New Yorka.
Enajsto največje mesto sveta. Osem milijonov prebival-
cev. Nenavadna mešanica mestnega in kmečkega. Prve
estancie - velike južnoameriške kmetije - so komaj dvajset
kilometrov iz mestnega središča.
Vse je tu očarljivo, kar boste prvi dan videli.
Avenida 9 de Julio je verjetno najširša ulica na svetu, za
precej metrov širša od pariških Elizejskih poljan.
Teatro Colon, operna hiša, ki jo je slovita sopranistka
newyorške Metropolitanske opere imenovala »najbolj
vznemirljiva opera na svetu«. Museo de Bellas Artes Nacio-
nal, kjer v spokojnih sobanah lahko gledate štiri stoletja
stare slike, ki pričarajo delček argentinske zgodovine - adi
pa francoske impresioniste. Stadion Rio Plate, kjer ste
lahko eden izmed 123.000 gledalcev na nogometni tekmi
argentinskega prvenstva. La Cabana, na Entre Rios 438,
kjer lahko kosite ali večerjate v prepričanju, da doživljate
izjemno priložnost, zakaj zavedate se, da sedite v verjetno
najboljši »goveji« restavraciji na svetu; nikjer ni boljših
zrezkov. Plaza San Martin, kjer nekaj časa ne morete dou-
meti, da ste v javnem parku in na trgu, kajti trate, rože in
drevje je tako skrbno negovano kot v Icraljevski palači ali
pa še kanček bolj. Calle Florida, kjer lahko kupite, karkoli
vam srce poželi, in kjer skorajda ni mogoče kuputi slabega
izdelka iz usnja, še posebej ne, če ste se ustavili v trgovini
MicheFs. Mau-Mau, hrupna diskoteka, kjer so dekoracije
take, kot bi jih vzeli iz studia Metro Goldvvin Meyer v
Hollywoodu. La Boca, prvotno srce Buenos Airesa, kjer je
Mala Italija in kjer so na glavni ulici Necochea restavracije
in zabavišča posejana tako zelo na gosto, da je komaj
verjetno, od kod se jemljejo obiskovalci.
Vse to je Buenos Aires, ki ga boste videli in ki vas bo
očaral.
Toda to ni Buenos Aires, ki je pričakal prve slovenskt
politične emigrante, in v večini primerov to tudi ni Buenoi
Aires, v katerem danes živijo, zakaj to, kar sem opisal, v
daleč največjem številu primerov ni njihov svet.
Večji del slovenske politične emigracije živi v predmest-
jih, daleč proč od Calle Florida, La Cabane in zabavišči
Mau-Mau. To je trdo življenje z mnogo dela in ne tako male
odrekanja - čeprav so se politični emigranti s pridnostjo ir
znanjem ter sposobnostjo dokaj dobro uveljavili in tudi
Teatro Colon zanje ni nedosegljiv.
Ampak za večino je Buenos Aires vendarle samo ovoj-
nica s plačo, le za manjši del tudi tekoči račun v banki, m
katerega se steka velik dobiček od lastne delavnice, trgo-
vine ali tovarnice.
Nekateri delajo tudi v državnih ustanovah, celo v takih,
ki so tradicionalno rezervirane samo za preverjene držav-
ljane.
In kajpak vsi ne živijo v Buenos Airesu - čeprav so vsi
stopili na tla Argentine prav tu, v pristanišču, kjer jih je
sprejela živahna tuja govorica in negotova prihodnost. So
tudi v drugih argentinskih mestih.
Prihodnost ni več negotova - če so jo pripravljeni spre-
jeti samo kot argentinski državljani, kar sedaj so. Negoto-
vosti ni več, zakaj pognali so že korenine v tej deželi in
njihovi sinovi ter hčere - zlasti ti - še toliko bolj. V tem
smislu niso brez prihodnosti, to imajo tako kot vsi držav-
ljani republike Argentine.
Ampak to je edina prihodnost, ko jo imajo.
Nekateri v to še vedno nočejo verjeti in kdaj pa kdaj kdo
izmed njih tudi v srcu še vedno misli, da bo njegova priho-
dnost na neki drugi celini, v neki drugi deželi, v Sloveniji in
Jugoslaviji.
Ampak teh je malo in tudi pri njih se, kadar so sami s
seboj in do kraja pošteni, sanje te vrste komaj kdaj prika-
žejo tako, da bi vanje res verjeli.
Na zunaj je kajpak drugače. Na zunaj in na straneh tegB
ali onega časopisa, ki je namenjen svetu in splošni rabi.
Tiskarsko črnilo pripoveduje drugačne zgodbe in napove-
duje drugačno prihodnost.
Buenos Aires. Neponovljivo mesto v marsičem, torej
tudi glede sanj in upanj.
Sto let je že minilo, kar je v tukajšnje pristanišče priplula
ladja s prvo večjo skupino slovenskih izseljencev, od kate-
rih dandanašnji ni več ostalo dosti, morda kje kakšna sled
v priimku, ki ni čisto španski, a tudi ne povsem slovenski
In morda kje kakšna obledela fotografija z obrazi, ki jih
nihče ved ne pozna, ki se jih celo nihče več ne spomni.
Sledovi za emigracijo, ki se je tod naselila nekaj let po
drugi svetovni vojni, bodo ostali dalj časa in prav je tako '
ne zaradi tistih, ki so tedaj prišli, marveč zaradi njihovih
naslednikov, ki v Jugoslaviji in Sloveniji ne vidjo vei
tistega, kar so videli ali pa še vidijo njihovi starši.
Mladim iz druge generacije slovenske politične emigra-
cije ni nihče nič dolžan in oni nikomur nič ne dolgujejo. Pn
tem nemara ni najpomembnejše, da je to tako, marveč d3
to vedo in se tega zavedajo in zaradi tega tudi ravnajo po
svoje.
In morda je tudi zaradi njih Buenos Aires tako simpa-
tično mesto.
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 11
BILA STA LEPA
DNEVA
Minila sta dva lepa dneva
za nas kmečke žene, ki nam
je bil žreb naklonjen. Sreča,
zares sreča! Bilo je lepo, tako
lepo, da se ne da povedati, če
to ne doživiš sam.
Zdaj se nam je zopet priče-
lo delo na polju in doma.
Trdo delo skozi vse leto. To-
da spomini so ostali. Za dva
dni oddiha na morju že prvi
spomladanski dan.
Zato se vam vsem skupaj
lepo zahvaljujem za vaš tako
velik trud, ki ste ga imeli že
prej, da ste to speljali in še v
času izleta z nami.
Vreme nam je bilo naklo-
njeno. Zabavni večer Vikija
Ašiča je bil vesel in vsi smo
bili razpoloženi za ples.
Še posebna hvala ekipi
drugega avtobusa: Tonetu
Vrablu, Mitji Umniku, hu-
moristu Poldetu in harmoni-
karju Heriju. Zahvala tudi
pokrovitelju tega izleta - ve-
leblagovnici Nama v Vele-
nju. Veliko zaslug za lep izlet
je imel tudi šofer Marjan
Turnšek.
Se enkrat vsem iskrena
i' hvala.
Pozdravlja vas potnica v
drugem avtobusu
;	JOŽICA GUCEK,
Socka 8, Strmec
UREDNIŠTVO: Z vami
1 smo veseli tudi mi. Izlet je
I uspel, zadovoljstvo veliko.
Hvala za pismo. Oglasite se
še kaj!
SPOMINI SO
OSTALI..,
Spoštovani prijatelji, tova-
riši in skrbniki iz uredništva,
saj vam gre velika zahvala za
vašo prijaznost in skrb, ki ste
jo imeli s tolikimi ovcami, da
se ni nobena izgubila. Vsaka
prijazna beseda nam je do-
bro dela in ostala bo v srcu
globoko zapisana.
Izlet je bil lep in bolj ko
smo se bližali Celju, nam je
bilo težje pri srcu. Morda si
je vsaka med nami mislila:
letos in morda nikoli več. In
potem, ko smo se ustavili,
smo hiteli vsak na svojo
stran.
Hočem še reči, da sta vese-
lje in dobra volja zares vre-
dna pol življenja!
Nageljni, ki ste nam jih da-
li so oveneli, spomini pa bo-
do ostali.
Vsem, ki so nas spremljali
na morje se zahvaljujem iz
vsega srca.
Tovariško vas pozdravlja
TEREZIJA ŽLENDER,
Drensko rebro 13,
Lesično
UREDNIŠTVO: Čeprav
ste nas prosili, naj vas pod-
pišemo samo z inicialkama,
tega nismo upoštevali. Ne
zamerite. Anonimna zahva-
la in priznanje za uspel izlet
Sto kmečkih žena na morje,
res ni primerna. Pišite še
kaj, pišite, kako je zdaj na
kmetiji, kako z delom, kako
živite.
HVALA VSEM ZA
PRIJETEN IZLET
Ne morem mimo tega, da
se ne bi zahvalila za čast, ki
ste jo iskazali nam ženskam
na izletu 20. marca letos.
Prijetno sem bila presene-
čena, ko sem dobila obvesti-
lo, da sem izžrebana. Seveda
sem bila deležna malo zavisti
od sosed, češ, saj ni nobena
kmetica, pa gre zraven.
Jaz pa pravim: res nisem
kmetica, sem pa žena delav-
ca in že domala 33 let bere-
mo Novi tednik, ki ga ima
mož naročenega nepretrgo-
ma. To je tudi nekaj! Saj so
tako zvesti naročniki verjet-
no že redki.
Posebno se zahvaljujem
vsem, ki ste nas spremljali in
ves čas skrbeli za nas, nas
zabavali. Hvala tudi direk-
torju hotela Eden, da je pri-
pravil za najstarejšo udele-
ženko izleta tako dobro
torto.
Iskrena hvala še enkrat.
Novi tednik pa priporočam
vsem!
ANA ARH,
Kvedrova 39, Šentjur
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Razumljivo je, da je
bil ta izlet namenjen tudi
vam. Zato brez predsodkov.
ŠE ENKRAT O
ZADEVI JOŽE
ČATER
v 11. številki Novega te-
dnika z dne 19. 3. 1981 ste
objavili pismo Jožeta CA-
TER, v katerem toži, da je
star 81 let, da se je v letu 1934
ponesrečil v rudniku Laško
in da mu je bila priznana
100% invalidnina v meseč-
nem znesku 550 din kot nek-
valificiranemu delavcu, če-
prav je bil polkvalificiran.
Piše, da mu ne priznajo inva-
lidnine.
Jože CATER je zelo dobro
informiran, kakšne dajatve
mu pripadajo, saj je njegova
zadeva v s^nem postopku
na vseh instancah, ki odloča-
jo o zadevah iz pokojninske-
ga in invalidskega zavarova-
nja.
Ni sicer navada, da bi ob-
javljali podatke o višini po-
kojninskih prejemkov, ki jih
uživajo posamezni upoko-
jenci. V tem primeru pa smo
se odločili za objavo teh po-
datkov, da ne bi bili bralci
Novega tednika napačno in-
formirani.
Jože CATER se je rfes po-
nesrečil pri delu v letu 1934.
Ima 13 let pokojninske dobe
in uživa zaradi posledic te
nesreče tri dajatve iz invalid-
skega zavarovanja. Uživa in-
validsko pokojnino v tolikš-
nem znesku, kot da bi imel
40 let pokojninske dobe, do-
datek za pomoč in postrežbo
in invalidnino za 100% tele-
sno okvaro. Skupno prejme
od 1. januarja 1981 dalje
8.347,22 din na mesec. V lan-
skem letu pa so znašale na-
štete dajatve 7.033,00 din na
mesec.
Po veljavnih predpisih o
pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju ne more
pridobiti nobenih novih pra-
vic iz invalidskega zavarova-
nja. Poveča se mu lahko edi-
no dodatek za pomoč in po-
strežbo, to pa šele v primeru,
če mu bo za opravljanje vseh
osnovnih življenjskih potreb
neogibno potrebna stalna
pomoč in postrežba drugega.
Njegovo zdravstveno stanje
pa sedaj ne nalaga take odlo-
čitve, saj je še pokreten in že
več let nazaj najmanj enkrat
mesečno osebno prihaja iz
Rimskih toplic v prostore
strokovne službe naše skup-
nosti v Celju.
Pripominjamo še to, da je
dodatek za pomoč in po-
strežbo ter invalidnina za te-
lesno okvaro enaka za vse za-
varovance, ne glede na kvali-
fikacijo in dela, ki jih zavaro-
vanec opravlja ^i jih je
opravljal.
Vodja območne delovne
enote
IVAN GORŠIC
UREDNIŠTVO: Hvala za
odgovor. Strinjamo se z va-
mi, ker ste se odločili v tem
primeru za objavo vseh po-
datkov o dajatvah iz invalid-
skega zavarovanja.
ZAKAJ MOLK?
V	deveti številki Novega
tednika, 5. marca letos, smo
na tej strani pisali o pobudi,
ki jo je izpeljal Jože Jure v
zvezi z neurejenim križi-
ščem na Mariborski cesti,
oziroma na Hudinji, neda-
leč od osnovne šole.
V	pismeni anketi mu je
261 staršev odgovorilo, da
se strinja s pobudo o nujni
ureditvi, oziroma delu se-
maforja na tem predelu. In
to zaradi varnosti pešcev,
predvsem otrok! Šlo je torej
za pomembno delo in za ve-
lik odmev v javnosti.
Prav zato smo zaprosili
tudi službo za promet pri
občini Celje, da nam poja-
sni, kako je s to zadevo, ka-
ko s predlogom, ki ga je
podprlo 261 staršev.
O tem smo pisali 5. marca
letos, torej pred dobrim me-
secem. Odgovora od pristoj-
ne službe na aktualno vpra-
šanje še ni. Le zakaj? Čemu
molk?
UREDNIŠTVO
KAKO JE Z
ODVOZOM
SMETI?
Oglašam se vam iz naselja
Arclin pri Vojniku. Tare me
vprašanje, kako morajo lju-
dje na izrazito kmečkem po-
dročju plačevati prispevek
za pobiranje smeti, in to po
odloku celjske občinske
skupščine z dne 1. julija
1980. Po tem odloku je zadol-
žena temeljna organizacija
Javnih naprav za pobiranje
smeti. Zbiranje odpadkov in
odlaganje na zato določenem
mestu naj vsekakor pripo-
more k manjšemu onesnaže-
vanju okolja. Vendar, kje in
kako?
Naselje, kjer živim, je pre-
težno kmetijsko. Imamo pre-
cej zaščitenih kmetij, med
katerimi smo posejani delav-
ci, ki smo si tu zgradili hiše
in smo tudi sami kmečki lju-
dje. Ne motijo nas odprta
gnojišča zaščitenih kmetij,
ki so oddaljena približno 20
do 30 metrov, ne prehranju-
jemo se s konzervami in pre-
hrambenimi artikli, ki so po-
sebej embalirani. Zato prak-
tično nimamo s čim napolni-
ti smetiščnih posod niti v
enem mesecu, kaj šele te-
densko.
Morebitni ostanki hrane
na deželi ne romajo na smeti-
šče, ampak se porabijo za
hrano živalim. Pepel od kur-
jenja porabimo vrtičkarji za
dodatno gnojilo, da pridela-
mo več prepotrebne hrane
na domačem vrtu. Torej, s
temi odpadki, ki jih ni, ne
moremo onesnaževati oko-
lja. Zato nam tudi posoda za
odpadke ni potrebna. Tako
tudi komunalna organizacija
ni mogla opraviti storitev, pa
jih navzlic temu zaračunaVa
polno. Podlaga za izstavitev
računa ji je občinski odlok.
Kaj pa mi uporabniki teh
storitev? Vsaj obvestilo bi
morali prejeti, od kdaj smo
dolžni plačevati prispevke za
neopravljene storitve. Po
kakšnem ključu je izračuna-
na površina prostora in ne
nazadnje, v kakšnih časov-
nih presledkih se bo njihova
storitev - odvoz smeti - pla-
čevala. Vse gospodinjske
blagajne niso tako polne, da
bi zmogle kar visok izdatek
takšnega plačila ob koncu le-
ta, kot je to bilo v našem pri-
meru. Plačilo je bilo oprav-
ljeno 31. decembra za čas od
1. julija do 31. decembra
1980. Vsi nimamo možnosti
brati odlokov in podobnega,
če tega ni v dnevnem časo-
pisju.
Vse bolj me gloda misel,
da bi ob upoštevanju tega
odloka v našem primeru mo-
rala kaj reči tudi naša krajev-
na skupnost (KS Vojnik), ki
pozna naselja in način življe-
nja svojih krajanov. Morda
bi za večje onesnaževanje
okolja in za škodo zdravju
ljudi rajši ocenila neurejeno
kanalizacijo, ki je problem
nas vseh.
K tej pereči problematiki
pa verjetno Komunala Celje
ne bo tako hitro pristopila.
Pa še marsikaj drugega je
nujno prej urediti, če hoče-
mo ohraniti zdravo človeško
okolje. Tu pa najbrž ne bo
dovolj dobra volja krajanov,
ki globoko pogoltnejo slino
in si mislijo, da že tako mora
biti.
Morda bo kakšen odmev
na moje pismo, vas, tovariše
iz Novega tednika pa vabim,
da si kdaj le pridete ogledat
naš kraj, pa za vsak primer
vzemite s seboj še plinsko
masko.
Pa lepo pozdravljeni!
MJH - ARCLIN
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. No, v vaš kraj
bomo že prišli, pa zagotovo
brez plinske maske, saj je
tudi vi ne uporabljate. Med
drugim ste zapisali, da vas
odprta gnojišča ne motijo.
No, pa proč od teh naspro-
tij. To je zdaj že drugo pi-
smo, ki se nanaša na izvaja-
nje odloka o odvozu smeti
in odpadkov. Ali res niste
vedeli za ta odlok? In tako
se nujno poraja vprašanje,
kako pa vaše (ne osebno) de-
legatsko delo. Za odlok so
glasovali tudi Vaši delegati.
Kakšno naročilo so imeli?
Kako naj glasujejo? Kako
ste se v tej zvezi dogovorili
v krajevni skupnosti, oziro-
ma na vašem območju?
Očitno je nastal prvi kratek
stik na tej relaciji. Zdaj pa
so seveda krivi drugi. Nav-
zlic temu prosimo TOZD
Javne naprave, da odgovori
na zastavljena vprašanja,
tudi KS Vojnik.
KDAJ BO
ZAZVONIL
TELEFON?
Pred kratkim sem obiskal
Dolinarjevo mamo v Latkovi
vasi pri Preboldu. Beseda je
dala besedo. Potožila je, da
jo pestijo že leta. Krepko čez
sedemdeset jih ima. Za seboj
ima težko življenje. Zlasti
težka so bila leta med vojno.
Zdaj se boji, kako bo, če bo
nenadoma zbolela, če bi ji
postalo slabo. Kako naj po-
kliče na pomoč. S pokrovka-
mi to ne bo mogoče, telefona
pa nima, čeprav je že pred
dvema letoma plačala akon-
tacijo za njegovo napeljavo.
Ima tudi pismo in obljubo,
da ga dobi čim bo to mogoče.
In kdaj bo to?
KRAJAN
UREDNIŠTVO: Morda bi
na to vprašanje odgovorila
krajevna skupnost, tudi po-
djetje za Ptt promet!
PRIREDITVE
muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak
dan razen ponedeljka od 9. do 12.
ure in ob sredah tudi popoldne
od 14. do 17. ure. Obiskovalci si
lahko ogledajo stalno zbirko.
pokrajinski muzej
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan razen ponedeljka od 9.
do 12. ure, v sredo pa tudi od 14.
do 16. ure. Obiskovalci si lahko
ogledajo stalno arheološko raz-
stavo, riniski lapidarij in stalno
razstavo, ki prikazuje kulturno
zgodovinsko zbirko.
galerija
turističnega
društva
v galeriji je od 21. marca do 21.
aprila odprta prodajna razstava
makramejev, delo J. Debeljako-
ve iz Celja. Galerija je odprta
vsak dan od 8.30 do 11.30 in od
15. do 18. ure, ob sobotah samo
dopoldne, v nedeljo pa je zaprta.
likovni salon
v likovnem salonu je od 3.
aprila razstava slikarskih del
akademskega slikarja Zdenka
Huzjana. Razstava bo odprta do
19. aprila vsak dan od 9. do 11.
ure in od 16. do 19. ure.
klub kulturnih
delavcev
Ob 150-letnici rojstva Frana
Levstika prireja Klub kulturnih
delavcev in Slavistično društvo
iz Celja predavanje prof. Mateja
Rodeta - Levstik kot prevajalec.
Predavanje bo v četrtek, 9. aprila
ob 18. uri v klubskih prostorih na
Tomšičevem trgu 7.
V	petek, 10. aprila pa bo ob 19.
uri v prostorih kluba večer jazza,
ki ga bo vodil Mladen Kenda. Na
tem večeru, bodo obiskovalci
lahko spoznali razvoj in smeri te
glasbene zvrsti.
narodni dom
Celjski plesni orkester 2abe
slavi letos 35-letnico svojega de-
lovanja in zato pripravlja vrsto
nastopov. V Celju se bo letos
prvič predstavil v soboto, 11.
aprila ob 20. uri, ko bo v dvorani
Narodnega doma njihov ples, na
katerem bosta prepevala Ditka
Haberl in Jože Završnik.
Vstopnice so že v prodaji v
Glasbeni šoli v Celju.
zavod šrc golovec
ceue
Ob zaključku letošnje plesne
in smučarske sezone pripravlja
Zavod Src Golovec smučarski
ples. ki bo jutri, 10. aprila ob 20.
uri v njihovi dvorani. Na plesu
bo igral ansambel SOK, priprav-
ljajo pa tudi nagradno igro in ne-
katera presenečenja. Vstopnica
je 100 din, vstopnice pa lahko ku-
pite v poslovalnici TTG v Celju
in tajništvu zavoda.
kino vojnik
V	kinodvorani v Vojniku
bodo filmske predstave v so-
boto, 11. aprila ob 19.30 uri in
v nedeljo 12. aprila ob 17. in
19.30 uri. Predvajali bodo ju-
goslovanski film - Življenje
teče dalje.
slovensko ljudsko
gledališče
Petek, 10. aprila ob 18.: Borivoj
Wudler: ODPRITE VRATA,
OSKAR PRIHAJA. Gostovanje
v Lenartu.
Ponedeljek, 13. aprila ob 11.:
Borivoj Wudler: ODPRITE
VRATA, OSKAR PRIHAJA.
Zaključena predstava za Šolski
center Borisa Kidriča.
prodaja rabljene
opreme za
rekreacijo
Zavod Golovec v Celju bo v
času od 15. do 19. aprila letos
priredil veliko prodajo rabljene
opreme za letno rekreacijo in od-
dih. V prostorih zavoda bo omo-
gočeno, da lahko občani prodajo
svoje odvečne rekreacijske rek-
vizite kot so šotori, nautika.
športna oprema, plovila, motorji
za plovila, deske za jadranje in
ostalo opremo za rekreacijo.
Tu bo strokovna komisija ?a
ocenitev, prodaja pa bo komisij-
ska.
disco 69
Zavod Golovec je preuredil vse
prostore namenjene za družbane
prireditve, prevzem pa prostore
disca. V petek je bila tudi otvori-
tev novega DISCA 69, ki je uku-
sno urejen in bo tciko omogočil
mladim in starejšim občanom
prijetno zabavo.
Disco obratuje vsak petek in
soboto za starejše občane ter vsa-
ko soboto in nedeljo popoldne 2 a
mladino.
ogled razstave in
opere
V	soboto, 25. aprila organizira
Zavod za kulturne prireditve Ce-
lje obisk dveh kulturnih priredi-
tev v Ljubljani: ogled razstave
»Avstrijski bidermajer« v Naro-
dni galeriji s strokovnim vod-
stvom ter predstavo Donizettijc-
ve opere »Kapljice za ljubezen«.
V	Ljubljano bo odpeljal poseb-
ni avtobus izpred Vrtnice ob IC'.
uri, prijavi pa se lahko pri Zavo-
du za kulturne prireditve v Celju,
Gregorčičeva 6.
DEŽURSTVA
zdravstveni dom
Dežurstva med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ur;?,
glavni zdravnik od 15. do 6. ur::
naslednjega dne. Ob sobotah je
dežurni zdravnik od 15. do 1-.
ure naslednjega dne, ob nedeljali
od 12. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj, ob praznikih pa ; 3
dežurstvo od 7. ure do naslednje-
ga dne do 6. ure zjutraj.
ceuske lekarne
Do sobote, 11. aprila do 12. ur '
dežura Lekarna Center v Stant
tovi ulici, nato prične z dežur-
stvom Nova lekarna na Tomšiče-
vem trgu.
veterinarska
postaja
Neprekinjeno dežurstvo.
trgovine
v tednu od 6. do 11. aprila de
žura samopostrežba SOCA v Sti
netovi ulici vsak dan do 20. ure,
od 13. do 18. aprila pa je dežurn .;
samopostrežba CENTER v Si;.
netovi ulici.
OBISKALI SMO KRAJEVNO
i
I
Velika solidarnost, i

Kot da bi bilo včeraj. Tako
podrobno, z imeni in datumi,
je pripovedoval Anton Kov-
šak, prvi sekretar krajevnega
odobra OF v Bočni o dogod-
kih pred štiridesetimi leti in
pozneje.
Razvoj narodnoosvobodil-
nega gibanja tudi na tem ob-
močju ob Dreti je povezano z
imeni Jožeta Letonje-Kme-
ta, Albina Vipotnika-Strgar-
ja, Mihe Sosterja in drugih,
seveda tudi mnogih domači-
nov.
»Prve stike s partizani smo
imeli že septembra 1941. le-
ta. Takrat smo po naročilu
tovariša Zajca z Ljubnega za-
čeli zbirati hrano in razni
material za partizane. Dne
28. novembra 1941. leta pa
smo v Žmavčevi žagi ustano-
vili prvi odbor OF. Štel je
devet članov, med njimi so
bili trije Žmavci, Franc
Kranjc, Franc Presečnik, Ja-
kob Zagožen in jaz, ki sem
bil izvoljen za prvega sekre-
tarja.
Takoj smo pričeli z delom.
Se naprej smo zbirali hrano,
orožje in material za partiza-
ne, razen tega smo se odločili
za ustanovitev trojk. Vsak
član odbora je moral dobiti
še dva sodelavca in tako so
nastale prve trojke, ki pa so
delovale v popolni ilegali.
Jaz, na primer nisem vedel,
kdo so člani teh trojk.
Razen tega smo ustanovili
mladinsko organizacijo, ka-
tere prvi sekretarje bil Franc
Žmavc, sin prvoborca Ivana
Žmavca-Mrazeka.
Formirali smo tudi vaško
stražo, ki je zlasti pomagala
partizanskim enotam v naj-
različnejših akcijah, ne samo
borbenih, tudi drugih.
Živo se spominjam akcije
6. aprila 1942. leta, ko smo po
vsej dolini razobesili na hi-
šah jugoslovanske zastave.
In ne vprašajte, kakšno delo
so opravile zlasti naše žen-
ske, da so jih sešile. Sodelo-
vali smo tudi pri napadu na
žandarmerijsko postajo na
Ljubnem^ zajeli izdajalca pri
Nazarjah, izpraznili trgovino
v Šmartnem ob Dreti in po-
dobno.
To je bil čas, ko smo se
skoraj vsi prebivalci Bočne
morali umakniti v gozdove,
da bi nas ne izdal in prepoz-
nal poprej ujeti nemški vo-
jak, sicer doma iz Celja, ki pa
nam je ob nekem spopadu z
Nemci pobegnil. Tu so še
množični odhodi naših ljudi
v partizane, zapiranje pre-
ostalih v zapore in njihov
pregon v taborišča smrti. Bi-
la so težka leta..."
O ustanovitvi prvega od-
bora OF v Bočni govori tudi
spominska plošča na hiši,
kjer so se aktivisti tik pred
ustanovnim sestankom zbra-
li. Žmavčeve žage namreč ni
več.
Sicer pa imajo v Bočni še
eno spominsko ploščo, to je
na Krajnčevi hiši, kjer je
1944. in 1945. leta delala par-
tizanska tiskarna.
Bočna. Več kot živahno in razmeroma tudi vselej dovolj avtomobilov je pred zadružnim
domom, kjer sta trgovina in bife Zgornjesavinjske kmetijske zadruge
V obratu »Učila« v Bočni. Odprlo ga je Komunalno po-
djetje v Mozirju in je prvi rezultat nove poslovne skupno-
sti »Razvoj«, ki je nastala v sodelovanju med Razvojnim
centrom v Celju in mozirskim Komunalnim podjetjem. Tu
izdelujejo učila, še zlasti za pouk kemije. Začetek dela je
več kot obetaven, lepa pa je tudi perspektiva
Bočna se ponaša kar z dvema obratoma strojnega ple-
tiljstva. Posnetek je iz delavnice Vojka Slapnika. Ta obrat
ima v Bočni že petdesetletno tradicijo. Toda, njegova pot
se bo nadaljevala, saj bo zdajšnjega mojstra nasledil sin,
ki je že končal tehniško srednjo šolo tekstilne smeri. V
delavnici dela šest žensk, sicer pa je njihovo glavno delo v
izdelavi smučarskih kap za celjski Toper. Torej, Toprove
kape so iz Bočne, in tu jih vsako leto napravijo nekaj deset
tisoč komadov. Moderni stroji in drugi pripomočki so
olajšali delo, pridne roke pa tudi napravijo svoje...
Tudi tale posnetek kaže, da se gostje v bifeju Zgornjesa-
vinjske kmetijske zadruge v Bočni vedno dobro počutijo.
Za solidno postrežbo skrbi tudi Jožica Bajrič
Ko sva zapuščala vas pod
Menino, Bočno, sva bila za-
dovoljna. Čeprav kratek, je
bH obisk uspešen. Prav tako
razgovori, četudi tu in tam
ne povsem dorečeni. Morava
se še vrniti, da bo delo in
življenje na tem koščku Za-
drečke doline dobilo jasnej-
šo podobo. Toda, že ta, ki se
je vtisnila v misli in ne na-
zadnje v beležnico, je potrdi-
la, da tod živijo pridni ljudje,
ki so osvojili solidarnost kot
svoj življenjski cilj, ki so se
znali v celoti postaviti po ro-
bu nemškemu okupatorju in
ki tudi zdaj vedo, kaj hočejo
in morajo storiti, da bo ju-
trišnji dan še lepši.
Bočna je zdaj povsem dru-
gačna kot je bila v letih pred
vojno in med njo. Postala je
večja, živahnejša. Na mestu
94. požganih in porušenih
stavb, ki so kazale po 24. ok-
tobru 1944. leta žalostno sli-
ko, so zdaj nove strehe. In še
več jih je.
Bočani so strnili svoje
vrste že med vojno, ko so se
uprli sovražniku, sohdamost
pa jih je povezala tudi po voj-
ni. Porušene domove je bilo
treba obnoviti. Takrat so po-
magali drug drugemu. Vas je
postala živahno delovišče.
Tedaj je zaživela nova soli-
darnost, ki jo skrbno neguje-
jo tudi danes. Živa je na vsa-
kem koraku, zlasti pa takrat,
ko se odločajo za moderniza-
cijo cest, za druga dela. Veči-
na cest v krajevni skupnosti
je asfaltiranih. V tem asfaltu
so mnogi milijoni dinarjev in
še več zavesti, tista dragoce-
nost, ki je ni moč meriti z
denanem.
Naj vedo tudi drugi, da se
je prav v Bočni porodila mi-
sel o asfaltiranju celotne Za-
drečke ceste. Bočani so bili
prvi, ki so na cesto skozi vas
položili črni asfalt.
Tu je tudi zibelka zadreč-
kega splavarstva. Splavarji
so vdir^i svoje na Dreti niže
od izliva Krope vanjo.
V letih pred nemškim na-
padom na Jugoslavijo je v
Bočni učiteljeval tudi Milan
Apih, sicer krajši čas, pa ven-
dar toliko, da spomini na
njegovo revolucionarno delo
živijo. Vrh tega je Bočna dzda
vrsto uglednih mož. Tu je
doma Franc Podbrežnik, pi-
sec razprav z rudarskega po-
dročja in izdajatelj nekaterih
časopisov. Tu sta bila doma
tudi Fran in Josip Tominšek.
Prvi znan zlasti po svojem
delu v planinstvu, saj se po
njem imenuje tudi pot na
Triglav in drugi priznani pe-
dagoški delavec, slovstveni
zgodovinar, urednik Planin-
skega vestnika itd. Bočna pa
je dala tudi 72 žrtev za svobo-
do. V spomin na padle borce,
talce in žrtve nacističnih ta-
borišč imajo v krajevni
skupnosti pet obeležij. Nav-
zlic temu razmišljajo o posta-
vitvi osrednjega spomenika
padlim za svobodo.
bočna danes
Krajevna skupnost Bočna
ima 668 prebivalcev, 194 go-
spodinjstev, 182 stanovanj-
skih hiš. To je krajevna
skupnost, v kateri živi okoli
200 ljudi, ki so stari do 20 let,
250 je onih med dvajsetim in
petdesetim Jetom in nekaj
več kot 200 je starejših od
petdeset let. Okoli 200 kraja-
nov združuje delo, je zapo-
slenih. Nekaj doma, drugi pa
se vozijo na delo drugam.
Dokaj močni so zasebni
obrtniki, zlasti mizarji. Tu
delata kar dve delavnici
strojnega pletiljstva. Bočna
ima tudi dve gostilni, bife,
dve trgovini. Na tem območ-
ju je 27 kmetij, ki se ukvarja-
jo predvsem z živinorejo. iSi-
di les je pomemben vir do-
hodka. Kmetij, ki bi se zapi-
sale kmečkemu turizmu, žal
ni. Resnična škoda!
Posebno mesto v zdajš-
njem in prihodnjem gospo-
darskem življenju krajevne
skupnosti ima nova delavni-
ca mozirskega Komunalne-
ga podjetja, kjer od sredine
februarja letos izdelujejo
učila posebne vrste, učila za
nazorni pouk kemije na vseh
stopnjah od osnovnih šol do
univerze. V obratu »UČILA«
je že zdaj zaposlenih ose-
mnajst parov pridnih rok,
predvsem ženskih.
Krajevno skupnost Bočno
poleg istoimenske va
sta vi j a še več drugih
kov, ki pa jih vsaj fon
po tablicah hišnih štev
več. Vsi zaselki so n
označeni kot Bočna, f
temu ljudje še vedno {
jo, da gredo na Kropo,
ce, na Otok, v Podh
Slatino, Čeplje in Nadi
Mar ni to dovolj prej
razlog, da bi morali
prvi priložnosti vrniti
kom njihova imena?! '
tablicami hišnih števil
di te naj bodo zrcalo i
nega življenja.
frontno povezi
Delo in življenje v ki
skupnosti je med sebo
no povezano, pa naj
tisto, ki je značilno za I
ne družbenopolitične
nizacije ali društva, oj
za ono, ki se odvija v <
skupščine krajevne sh
sti, njenega sveta in (
organov. Tu so se odlc
pot, ki je drugje, vsaj <
še nismo zasledili,
skupščine krajevne sk
sti so hkrati člani kri
konference SZDL. P
dnik skupščine krs
skupnosti je hkrati pi
dnik krajevne konfe
SZDL.
Že to dejstvo zago
frontno povezanost in
no delo, pa tudi sicer je
Značilnost Bočne je tudi spomenik padlim vojakom
svetovni vojni. Spomenik je delo znanega kiparja i
Kalina. Po drugi vojni so na spomenik pritrdili še sp
sko ploščo z imeni padlih borcev za svobodo. Navzlic
se v Bočni zavzemajo, da bi postavili vsem padlim '
1941-45 nov spomenik
pSTBOČNA
Siv.'
■
\
^med vojno in takoj po njej, živi še danes
Isk je veljal tudi kmetu Francu Krajncu. Umen gospodar. Vpomenku z njim je Mitja
mik, zadaj pa hiša in na njej spominska plošča, ki govori, da je v tem nekdanjem
fijišču delala 1944. in 1945. leta partizanska tiskarna
fojno delo vseh dejavni-
t v tej skupnosti življenj-
I utemeljeno. Skupaj snu-
) načrte in skupaj jih ure-
tujejo. Ne na »svojih« se-
tiWh, marveč združeni
ttli skupščine krajevne
»pnosti in SZDL. To velja
p za člane zveze komuni-
V, za borce in druge. Nji-
^ega dela ne ocenjujejo po
tankih, marveč po delu.
sultati pa so takšni, da go-
Wo o utemeljenosti te
foe. Rezultati dela govo-
) o dobri poti, ki so si jo
rali.
^di mladi so delavni, ta-
V okviru svoje organizaci-
tot y športnem življenju.
«r je treba prijeti za lopa-
so vedno zraven. Lani so
o drugim izdali tudi svoje
lUo.
•ssilci uživajo • ugled in
^ zdaj se pripravljajo na
ju^itev doma, kjer naj
'Obili prostore tudi za kra-
i^o skupnost in krajevne
'benopolitične organiza-
teku so tudi dela za
'ureditev velike dvorane
^ega doma. Ta dela
^ domače prosvetno
^0, ki komaj čaka na
^ prostore, saj se bo po-
^oškemu in ženskemu
^^emu zboru zagotovo
^"^ila še kakšna dejav-
'^Tl TU, POMENI
•^OMPIR«...
J^^dnevni novinarski
ftod skozi krajevno
Pf^ost pač ne daje možno-
liuH •	prodrli v du-
^•^di in kraja, ali celo v
mnoga ljudska izročila, baj-
ke in legende. Ce bi ostali
čez noč, bi morda preizkusili
kakšno o žal-ženah pri Tra-
tarju, ali copmicah na Dorša-
kih; v kresni noči pa morda
priklicali Hacapikla, hudiča,
ki baje stanuje v Gradišču...
S Francem Krajncem, po
domače pri Mlinarjevih iz
Krope, smo se pogovarjali o
vsem mogočem, saj je prava
zakladnica informacij. Že
njihova domačija ponuja do-
volj snovi za vrsto repor-
taž... Najprej je tu močan
izvir potoka Krope, ki je že
po nekaj metrih znal gnati
pet koles, za elektriko, žago
in mlin. Stara dobra veneci-
janka je sedaj v rokah starej-
šega sina Petra, mlajši Vinko
se je tedaj bolj motal okrog
novega traktorja, medtem ko
smo kmečko gospodinjo
zmotili pri prebiranju krom-
pirja, saj je moral še isti dan
v zemljo. Nekaj čez pet hek-
tarjev obdelovalne zemlje in
16 glav v hlevu zahteva do-
volj pridnih rok in predvsem
mehanizacijo.
Nismo si mogli kaj, da ne
bi najprej povprašali za
krompirjevo slavo Bočne, ki
je še danes zelo razširjena.
Franc Krajnc je bil jedr-
nat: »Naša krompirjeva sla-
va ni tako zelo starega datu-
ma, najbolj se je razširila po
drugi svetovni vojni, ko smo
v Bočni začeli intenzivneje
gojiti in izbirati semenski
krompir. Pravo slavo pa tako
zaslužijo naši prednild, ki so
se naselili na tej zemlji.
Krompirju odgovarja prst, ki
zna precediti tudi večjo mo-
čo, pa tudi klimatske razme-
re in nadmorska višina so
pravšnje.«
O krompirjevih cenovnih
aferah se z gospodarjem
Francem nismo pogovarjeili,
vsekakor se je letos krompir-
ja pri Mlinarjevih v zemlji
znašlo nekaj več kot lani.
Pogovor pa se je še pose-
bej razživel ob spominih na
zadrečko flosarijo, saj so ne-
kaj višje, pri Friclju, vezali
prve bočenske flose. Bočna
je po flosarski slavi prav
vštric Ljubnega, čeprav zara-
di ljubenskih flosarskih ba-
lov in tradicije bolj v senci,
vsaj za poprečno turistično
navdahnjenega meščana. To
pa najbrž velja tudi za vse
splavarjenje v Zadretju, za
razliko od tistega na Savinji.
Pa še nekaj besed o poto-
ku, ki je dal najbrž tudi ime
kraju. Kropa res ni »krop«, je
pa zanimivo to, da ima po
nekajletnih meritvah vso zi-
mo stalno temperaturo 7,4°
Celzija, poleti pa samo dve
desetinki stopinje več. Pral-
ni stroji so sicer že zdavnaj
pregnali perice, ki so znale
priti tudi iz Gornjega grada.
Bočne in Dele, njen glavni
izvir - vseh je menda kar
osem, pa je zamikal tudi ja-
marje, na katerih obljublje-
no skico podzemlja izvira go-
spodar Franc še vedno čaka.
Mogoče pa se bo le uresniči-
la ljudska modrost, da kdor
čaka, tudi dočaka?
BOGATI NAČRTI
Lepi in hkrati realni so na-
črti, ki bi jih radi v tej krajev-
ni skupnosti uresničili v no-
vem srednjeročnem obdob-
ju. Pomembna je ugotovitev,
da posvečajo prvo pozornost
združevanju kmetijske zem-
lje, večjemu tržnemu usmer-
janju Imetij, tudi razvijanju
dopolnilnih dejavnosti v
kmetijstvu, melioraciji Dur-
šakov itd. Določili so tudi
površine za individualno sta-
novanjsko gradnjo. Čaka jih
ureditev pokopaJišča, mrli-
ške vežice in celotnega ob-
močja Griča tudi v parkov-
nem smislu. Poskrbeti bodo
morali za dodatne vodne vi-
re, čakajo jih zaščitna dela na
bregovih Bočnice. In potem
razširitev gasilskega doma,
konec del pri adaptaciji več-
namenske dvorane v zadruž-
nem domu, postavitev spo-
menika NOB, napeljava 20
novih telefonskih priključ-
kov itd. V Bočni bo prav
kmalu začela delati tudi jav-
na telefonska govorilnica.
Tudi modernizacija cest jih
čsika. Dela torej dovolj, za
vse!
Po Bočni hodila, se po-
govarjala z domačini, za-
pisovala in fotografirala
MILAN BOŽIC
in MITJA UMNIK
ALEKSANDER ŠTRBENK
je ne samo učitelj
na podružnični osnovni
šoli v Smartnem ob Dreti,
marveč tudi predsednik
skupščine KS Bočna in
hkrati predsednik konferen-
ce krajevne organizacije
SZDL, sicer pa človek, ki
mu časa za delo, zlasti v kra-
jevni skupnosti, zmeraj pri-
manjkuje. Da, bilo bi druga-
če in dosti lažje, če bi bilo
več aktivistov
ANKA ČEPLAK, živi lesk-
sikon krajevne skupnosti.
Za krajevno skupnost sicer
vodi administrativne posle,
toda podatke nosi v glavi,
ker je delo v krajevni skup-
nosti tudi njeno življenje.
Dolga leta je bila predsednik
krajevne organizacije Zveze
borcev, sicer pa Bočanka, ki
nosi na roki številko tabori-
šča smrti v Ausschivitzu -
16450.
IVAN MIKEK je poleg te-
ga, da je mizarski mojster,
tudi predsednik domačega
prosvetnega društva. »Prav-
zaprav čakamo na začetek
novega dela,« je dejal. »To
bo tedaj, ko bomo končali
dela pri obnovi dvorane za-
družnega doma. Ugriznili
smo v kislo jabolko, tembolj,
ker so dela navzlic prosto-
voljcem in drugim prispev-
kom, zelo draga...«
PETER BASTL je vodja
novega obrata »Učila* mo-
zirskega Komunalnega po-
djetja v Bočni. Ta delavnica
je odprla Bočni in njenemu
zaledju nove perspektive, še
zlasti v zaposlovanju žensk.
Obrat je na začetku poti,
pred njim je še ves razvoj, ne
samo v povečanju obsega
dela, marveč tudi v poveča-
nju števila zaposlenih.
PEPCA ŠTORGEVje šivi-
lja in že triindvajset let dela v
obratu strojnega pletiljstva
Vojka Slapnika v Bočni. Tu
zlasti sestavlja pripravljene
dele, da dobijo končno obli-
ko za trg in naročnika.
MINKA SUŠNIK je vodja
enote-otroškega vrtca v Boč-
ni. Na delo se vozi z Ljubne-
ga, navzlic temu živi s svoji-
mi otroki in seveda s krajev-
no skupnostjo Bo^a.
Nekatari otroci so že le-
gli k opoldanskemu po-
čitku, pa so navzlic temu
z veseljem vstali in se
postavili, ali bolje reče-
no posedli pred fotograf-
skim aparatom. V vrtcu
jih je devetnajst. Sicer
pa ta vrtec dela od no-
vembra 1979. leta dalje.
Prostore, v opuščeni
osnovni šoli, so uredili
domačini sami. In ko bo-
do uredili tudi obljublje-
no igrišče, potem bo delo
in življenje teh malčkov
še bolj veselo...
14.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
OB POPISU PREBIVALSTVA
NE BI SMELO BITI DVOMA
Kmetica ali gospodinja — to ni več vprašanje
Smo že v polnem zamahu
pri popisu prebivalstva v
vsej Jugoslaviji. Med vpraša-
nji, na katera bo treba odgo-
voriti, bo tudi, kakšen poklic
opravljate. Tu pa želimo opo-
zoriti predvsem kmečke že-
ne, naj se odločijo pravilno.
Vse, ki so članice zadrug ali
so podpisale kooperacij sko
pogodbo z zadrugo, morajo
zapisati oziroma odgovoriti,
da so proizvajalke torej kme-
tice. Druge, ki z zadrugo niso
tako tesno proizvodno pove-
zane, pa naj odgovore po
svoji presoji. Vendar naj tudi
za te velja, da so kmetice, ne
gospodinje, če vsaj pol svoje-
ga delovnega časa namenijo
kmetijski proizvodnji.
Morda bo katero zmedlo
vprašanje, če delo opravlja
redno ali občasno. Tako se
bo prav zaradi narave kmeč-
kega dela odločila za drugi
odgovor, to je, da delo oprav-
lja občasno, s tem pa se že
odloči tudi za priznanje, da
je gospodinja in ne kmetica.
Kmečko delo, vemo, ima
svoj značilni tempo, napeto
in zahtevno je od pomladi pa
tja dolgo v jesen, pozimi pa
kmečka žena dela pretežno v
hiši, gospodinjstvu. A večina
njene delovne obremenitve
gre vendarle na račun kmeč-
kega dela, saj je tu zaposlena
kar tri četrt leta in še tedaj
vedno več kot pol oziroma
polovico poprečnega delov-
nega časa.
Na ta dejstva opozarjamo
zato, da bomo s popisom
ugotovili resnično pravo sta-
nje, to, koliko je še kmečjfete-
ga prebivalstva, koliko je de-
lovnih moči na kmetijah, ko-
liko od tega žensk, kmetic.
Kajti, priznati morate, da je
med gospodinjo in kmetico
vendarle velika razlika. Pa,
kot da bi bilo kmečke ženske
sram priznati, da so kmetice!
Pred leti je neka kmetica ra-
dijskemu novinarju poveda-
la, da je gospodinja. Kakšna
gospodinja neki, če vsak dan
vstaja ob štirih zjutraj, da po-
molze, nakrmi živino, odda
mleko, pa nato dela na nji-
vah, goji zelenjavo, spravlja
krmo, in še in še. Ali pa je
odgovorila novinarju da je
gospodinja, zato, ker kmečki
poklic nima prave veljave in
ugleda, poklic kmetice pa je
bil (tedaj) še manj priznan
kot kmeta-gospodarja? Pre-
mislite in odločite se pra-
vilno!
v šentjurju o
čebelah
Čebelarsko društvo Šent-
jur je organiziralo strokovno
predavanje o čebeljih kužnih
boleznih. O tej zanimivi temi
je govoril Ivan Fegiš, občin-
ski veterinarski inšpektor
Jernej Peterlin pa je zbranim
čebelarjem razčlenil zakon o
zatiranju kužnih bolezni.
Zbrani so se tako dobro sez-
nanili o nevarnostih, ki preti-
jo čebelam, še posebej so
izvedeli veliko podrobnosti o
čebelji kugi - varoozi.
pomladno
opravilo
Društvo sadjarjev in vino-
gradnikov, ki je bilo v začet-
ku marca ustanovljeno v
Šentjurju, je v svoje vrste pri-
tegnilo že nad 100 članov, ki
so z zastavljenim delom druš-
tva izredno zadovoljni.
Ker je v tem času v sadov-
njakih, vinogradih in nasadih
jagodičevja najvažnejše opra-
vilo obrezovanje, je društvo
organiziralo praktičen pouk
tega opravila. Obrezovanja
sadnega drevja, ki je bilo na
Kmetijski šoli, se je udeležilo
50 članov, rezi vinske trte na
Rifnikif 62 članov in rezi rde-
čega in črnega ribeza v Hru-
šovcu 32 članov.	gj^
PRI RUPNIKOVIH NA SLADKI GORI
KMET BI LAHKO DAL VEČ
če bi seveda tudi kmetijska politika bila drugačna!
Ko sem vstopil v topel
hlev Rupnikove domačije,
kjer gospodarita Alojz in Ma-
rija, sta bila ravno pri prijet-
nem opravku: z mlekom sta
dojila dva prikupna telička,
ki se tisti hip še zdaleč nista
zavedela, kolikšna jima je ce-
na in da sta vredna posebne
pozornosti.
Ko si je gospodar Alojz
Rupnik obrisal roke v moder
predpasnik in mi krepko sti-
snil roko, je dejal: »Ni tako
kot bi lahko bilo. Ljudje so
pripravljeni delati, vsak je
pripravljen vlagati v razvoj,
saj brez večje proizvodnje ne
more biti boljših rezultatov.
Toda izkušnje vseh let po
vojni pa kmetu ne dajejo ne
vem kakšnih optimističnih
izhodišč. Danes je tako, jutri
pa je drugače. Odkupne cene
so slabe, slabe so ocene pri
mlečni maščobi. Posamezne
so še nekako, toda mleko
zbrano skupaj dobiva slabe
ocene, pa je zato tudi zaslu-
žek manjši. Pri nas oddaja-
mo 42 1 mleka na dan...«
Rupnikova kmetija ima 10
hektarjev, od tega je 7 obde-
lovalne. Živinoreja je glavna
proizvodna panoga in seve-
da prodaja mleka. Doma sta
dva sinova, sicer eden že v
službi, eden pa se je zatrdno
odločil ostati doma. Ob stari
hiši je zrasla velika nova, pa
je zanjo nekaj primaknil tudi
tisti sin, ki mu kmetija ne bo
rezala kruha. To kaže na veli-
ko slogo v stari kmečki dru-
žini in na napredni duh, ki je
doma pod Rupnikovo
streho.
Triindvajset glav živine v
hlevu, dva silosa, traktor in
domala vsi stroji - s tem de-
lajo. Strojne skupnosti so se
zdaj močno zmanjšale, oziro-
ma imajo kmetje - dva po
dva, ra^ične stroje, ker so
lahko na tak način stroji bo-
lje vzdrževani in bolje skrbi-
jo zanje.
Marija Rupnikova pa ni
znana v svojem kraju le kot
dobra kmetica. Njeno ime je
tesno povezano z narodno-
osvobodilnim bojem, saj jo
vsi poznajo kot dobro akti-
vistko. Je tudi članica bor-
čevske organizacije in ima
priznana dvojna leta. Le pri
kreditu za hišo bi rada vide-
la, da bi se to kaj poznalo, pa
ne morejo uspeti. Večkrat so
že prosili, pa jim ni uspelo,
nekateri pa so posojila iz te-
ga naslova dobili že več-
krat ... To težko razume.
Rupnikova domačija
trdno stoji. Vse je urejeno,
na svojem mestu. Tudi Rup-
nikova oče in mama se zave-
data, da ne smeta predolgo
odlašati s tem, da bi dala
mladim krmilo v roko. Pone-
kod so to delali, pa je zdaj
kmetija prazna in slamnata
streha se je sesula na žalo-
sten kup opomina! Življenje
na zernlji terja odločno a
preudarno ravnanje. Takšno
je pri njih, sicer bi ne imeli
tega kar imajo.
DRAGO MEDVED
KOMENTAR
KMETOVO ZAUPANJE JE NUJNO
Dejstvo je, da sedanja dohodkovna, proizvo-
dna povezanost med družbenim kmetijstvom
ter zadrugami s kmeti-kooperanti, predeloval-
no industrijo, trgovino in potrošniki, še vedno
ne zagotavlja dolgoročne in stabilne proizvod-
nje in oskrbe s hrano. Tudi to je dejstvo, da
skupna odvisnost kmetijstva od uvoza ne pre-
sega 10 odstotkov in, da obstoječe naše zmog-
ljivosti Se zdaleč niso izkoriščene. Grehi niso
od včeraj, saj smo v preteklosti sile in denar
usmerjali v gradnjo predelovalne industrije, za
katero danes ne moremo več zagotavljati do-
volj poljščin in živine. Skratka, problem po-
manjkanja hrane je v preskromni osnovni
kmetijski proizvodnji, ki je cenovni sunki zdaj
tu, zdaj tam, niti ne spodbujajo, kvečjemu
obratno. Najbrž ni treba mižati pred tem, da
imajo velike škarje in platno v rokah kmetje -
zasebniki, ki posedujejo na primer v celjski
regiji okrog 95 odstotkov obdelovalne zemlje.
Vsak kmet ima pač svojo računico in najbrž so
med njimi tudi takšni, ki jim njihova zasebna
računica lahko pove, da se v določenih (seda-
njih) razmerah za večjo, cenejšo proizvodnjo
hrane prizadevajo samo na inštitutih (in v poli-
tiki), sami pa so včasih z doseženim zadovoljni,
saj je manjši pridelek praviloma bolj cenjen in
zato tudi dražji. Četudi še tako trkamo na kme-
tovo zavest, da le z njim lahko uresničimo
družbeno zastavljene cilje, je to premalo. Do-
sledno uresničevanje spoznanja, da le združeni
med seboj in v zadrugah tesno povezani kmet-
je, kot ekonomska in samoupravna celica za-
sebnega kmetijstva omogočajo visokoproduk-
tivno, smotrno pridelovanje hrane. Ob vsem
dolžnem spoštovanju človeške razsežnosti
procesov zaupanja in reševanja socialnih vpra-
šanj zasebnega kmetijstva, pa vendar lahko
glasno izrečemo; imamo že precej zajetno
kmetijsko zakonodajo, ki pa jo slabo uresniču-
jemo. Ne potrebujemo nobenih novih pohtič-
nih rešitev. Presekajmo že vendar preživele in
zakoreninjene kupoprodajne in kreditne
odnose, maržno poslovanje in le navidezne sa-
moupravne odnose pri združevanju dela, sred-
stev, zemlje in zmanjševanju stroškov pro-
izvodnje. Zemlja ne potrebuje modrijanov, je
nekdo zapisal, sedanja modrost pa je tudi v
tem, da starih kmetijskih kolovozov ne more-
mo več uporabljati. Le nove poti kot najsodob-
nejša znanstvena in tehnološka spoznanja,
omogočajo razvojne usmeritve kmetijstva. Ob
vsakodnevnem prizadevnem kmetijsko po-
speševalnem delu pa moramo skrbno graditi
predvsem zaupanje, ki je bilo pri kmetu več-
krat že dodobra omajano.
MITJA UMNIK
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
fOGOVOR v POKLICNI ŠOLI ZA KMETOVALCE
ZEMUA KLIČE MLADE
fCinečka dela in opravila so še premalo cenjena
2a učence Kmetijskega
tolskega centra Celje se šol-
fco leto izteče prej kot osta-
^ njihovim vrstnikom v
^dnjih šolah. Seveda, pred
pjimi je še obvezna praksa,
^ je pravzaprav sestavni del
|)Ouka. Šolske klopi pa zapu-
stijo sredi aprila. Se pred
im se zvesto in skrbno pri-
javijo na razstavo svojih iz-
Jelkov, ki je na Kmetijski šo-
3 v Šentjurju postala že tra-
dicionalna. Dekleta, bodoče
jospodinje se skozi celo šol-
iko leto trudijo, da so njiho-
va ročna dela kar najlepše iz-
delana. saj jih potem obču-
dujejo obiskovalci razstave
iz različnih krajev Slovenije.
Utos bodo izdelki učenk in
učencev poklicne šole za
imetovalke in kmetovalce iz
lentjurja na ogled 11. in 12.
»prila. Dan pred tem bodo v
kmetijskem šolskem centru
(aključili z letošnjim vpisom
\ prvi letnik.
S tremi izmed letošnjih
jčencev iz šole v Šentjurju
imo se pogovarjali o njiho-
rem bodočem kmetovanju.
Razmišljanja teh mladih lju-
di so dovolj smela, da sme-
mo skupaj z njimi upati, da
postaja kmetijstvo vse bolj
prioritetna naloga našega go-
spodarstva. Bodoči kmeto-
Ifalci se, sicer še zelo mladi,
dodobra zavedajo naloge, ki
|e postavljena prednje. Že ko
Jo odšli v Kmetijsko šolo so
bili trdno odločeni, da bodo
to končanem izobraževanju
Ktali na domači kmetiji, ki
ferja mlade roke in novo zna-
pje. Dovolj teoretičnega zna-
ija so si pridobili na šoli, da
im ne bo težko gospodariti
loma in tudi praktični del
pouka je nadvse pomemben.
B kmetijskimi stroji se je tre-
p naučiti ravnati in si za
^tor pridobiti' izpit. O
Nem tem so nam pripovedo-
vali Branko, Jani in Kristina.
^ Branko Mastnak: »Kon-
■^iem 2. letnik poklicne šole
^ kmetovalce in zadovoljen
^tn, da sem se odločil za ta
'oklic. V dogovoru s starši
'om ostal na domači kmetiji
P Se trudil, da bom sodobno
^metoval. Le nekaj je: naša
J^etija je hribovit del Straže
^ gori nad Dramljami. 23 ha
^f^lje imamo, seveda ni vsa
'Sodelovalna. Težko pa jo je
^^elovati s traktorji in dru-
kmetijskimi stroji. Bi-
•^^ena razlika je, kmetovati
. dolini ali pa na hribu. V
imamo 11 glav živine
. kar krepko bo treba popri-
F' za delo, ko se bom vrnil
1 ^ole. Kmetija še ni usmer-
in tudi na tem področju
faka še veliko dela. Toda,
L iitiaš rad zemljo in svoj
ni nič pretežko.«
I •'ani Guzej: »V šolo priha-
IZ Trnovca pri Šentjurju,
imajo starši svoje pose-
17 ha zemlje obsega in
j^^etija je usmerjana v živi-
^•^jo. Doma imam še dve
^st 1'•	bom na kmetiji
^ jaz. Nič me ni strah, saj
sem se veliko naučil v šoli,
konec koncev pa tudi doma,
pri vsakodnevni pomoči na
kmetiji. Zdaj končujem 2.
letnik, torej bom kmalu v po-
moč domačim pri kmetova-
nju. Sodobnega kmetijstva
si danes ni več mogoče pred-
stavljati brez strojev, ki pa
jih mora umno upravljati
človek. Tudi to sem se naučil
v šoli, pa tudi doma. Smo
povezani v strojno skupnost
in to se mi zdi zelo dobro.«
Kristina Šolinc: »1. letnik
obiskujem, sicer pa sem do-
ma iz Goričice pri Šentjurju.
Doma imamo zelo veliko po-
sestvo, ki se razteza na 20 ha
Kmetija je nižinska in to je
še dobro, saj v veliki meri
sama gospodarim doma.
Očeta nimam več, mati je ve-
likokrat bolna, doma pa sta
še dva mlajša otroka. Ni lah-
ko, seveda ni lahko skrbeti v
isti sapi za dom, zemljo in
šolo. Toda mislim, da bo šlo.
Da bom zmogla. Res ^ vse to
velika odgovornost. Čimprej
bi rada končala šolo, da bom
s pridobljenim znanjem za-
čela gospodinjiti in kmeto-
vati doma. Kmetovanje po-
meni trdo delati od jutra do
mraka, skorajda brez preda-
ha. Klmet bi moral biti zato
bolj cenjen kot je.«
Med učenci šole v Šentjur-
ju je še veliko takih, ki bodo
po končanem šolanju prev-
zeli kmetovanje v svoje roke,
da si bodo njihovi starši lah-
ko vsaj malo oddahnili. Le-
tošnji drugošolci pa bodo
šolske klopi izpraznili tistim,
ki so se na novo vpisedi v
srednje usmerjeno izobraže-
vanje.
MATEJA PODJED
»SAVINJA« VMAKARSKI
VABI MLADE
Center za mladinski turizem s sedežem v Celju, Kocenova
2, ni samo pomembna turistična organizacija, ki skrbi za
letovanje mladih do 27. leta starosti, marveč je tudi del
organiziranega dela z mladimi sploh.
Tako skrbi za organizacijo vseh vrst prevozov, izletov in
ekskurzij, za šolo v naravi in ne nazadnje za skupinska in
posamična letovanja mladih v letovišču »Savinja« v Makar-
ski. To svojo dejavnost Center spodbuja tudi s pomočjo
referentov za turizem pri mladinskih organizacijah v delov-
nih kolektivih, šolah in drugod. Tudi v krajevnih skupno-
stih. Tudi šole v naravi, gre za šolo plavanja, so pripravljene
v Makarski.
Letos se bo v letovišču »Savinja« v Makarski zvrstilo kar
enajst skupin mladih.Njihovo bivanje bo trajalo sedem ali
deset dni. Desetdnevne izmene bodo zlasti v času glavne
sezone. Možnosti bivanja pa so tako v letovišču kot tudi v
privatnih sobah. Cene se sučejo s prevozom vred od 2.170 za
sedem dni do 3.010 din za deset dni.
Tako kot za letovanje, je pripravljen tudi program šol v
naravi, prav tako v Makarski. Tjakaj naj bi odšlo pet skupin
šolskih otrok, ki bi se naj med enotedenskim bivanjem
naučili tudi plavanja. Cena celotne usluge s prevozom je
1.390 din.
Letovišče »Savinja« v Makarski je torej pripravljeno na
sprejem mladih gostov!
MB
RIBIČI NA
ŠMARTINSKEM JEZERU
Šmartinsko jezero je zaživelo. Ribiči že prihajajo in lo-
vijo... Ob tem dejstvu pa se je razpasla navada, ki ni v
skladu z ribiškimi normami. Nekateri ribiči si zlasti za lov
belic na jezeru nabavijo za en lovni dan po več dnevnih
dovolilnic. To pa je v nasprotju s pravilnikom o izvajanju
športnega ribolova.
Ribiči^ člani družine ali nečlani, domači ali tuji turisti, si
lahko za določen lovni dan kupijo za lov roparic, oziroma za
obe vrsti rib le po eno dnevno ribolovno dovolilnico.
Član ribiške družine Celje, ki je že izkoristil lovni dan na
podlagi letne ribolovne dovolilnice, ne more dobiti za isti
dan dnevne dovolilnice za lov iste vrste rib, kot jo je lovil na
podlagi letne ribolovne dovolilnice. Lahko pa si kupi
dnevno dovolilnico za lov druge vrste rib.
Torej, pravilo, ki mora veljati predvsem zaradi čuvanja rib
v jezeru.
Dnevne ribolovne dovolilnice za Šmartinsko jezero pa
lahko kupite pri: Franc Arčan, Brezova 32, Šmartno v Rožni
dolini; Zinka Tepez, Runtole 3, Škofja vas; Izletnik Celje,
Stanetova 2; Izletnik - avtobusna postaja; TTG - železniška
postaja Celje; Irena Jamnišek, b\fe, Šmarjeta; Ana 2lavs,
Loče 3, Šmartno v Rožni dolini; Ribiška koča ob Šmartin-
skem jezeru - Brezova.
MB
OBVOZNICA
V ROGAŠKI SLATINI
Regionalna cesta, ki pelje skozi Rogaško
Slatino, vse preveč zajeda v življenje in delo
največjega zdravilišča pri nas. Zato ni nak-
ljučje, če so prizadevanja za njeno odstrani-
tev in zgraditev obvoznice stara že vrsto let.
Kot so povedali na nedavni tiskovni konfe-
renci, je gradnja nove cestne obvoznice v
Rogaški Slatini v republiškem srednjeroč-
nem načrtu, kar pomeni, da bi naj ta dela
opravili v naslednjih petih letih. Gradnja
obvoznice pa bo terjala tudi druge spre-
membe v notranjem cestnem prometu Ro-
gaške Slatine, še predvsem v zdravihškem
kompleksu. Na vse to so v Rogaški Slatini
pripravljeni.
Kot kaže, pa zadeva okoli rušenja starega
in pokritega sprehajališča sredi Rogaške
Slatine le ni tako preprosta, kot so rekli na
omenjeni tiskovni konferenci. Verjetno to-
rej ne gre samo za urbanistično posebnost,
marveč za spomeniški objekt, ki je zaščiten
in ga zato ni mogoče rušiti. Po vsem tem
kaže, da so informacije o usodi tega objekta
različne. Kakšna usoda torej čaka ta objekt:
obnovitev ali rušenje?
MB
ZASADITEV
MUZEJSKEGA TRGA
Za mnoge se Hortikultura 80 še ni konča-
la. Tako tudi ne za člane hortikulturnega
društva v Celju in za mnoge krajane KS
Center.
Pred dnevi so se zbrali na Muzejskem
trgu in se lotili dela, ki ga je v svoj letošnji
načrt zapisalo tudi hortikulturno društvo.
Bilo je petdeset prostovoljcev, ki so zasadili
550 komadov visokih listnatih in iglastih
grmovnic ter 20 dreves. Za nove sadike je
društvo odštelo okoli 5000 dinarjev.
Tako je Muzejski trg dobil svojo končno
podobo, čeprav bo lepša seveda tedaj, ko se
bo razi-aslo ne samo drevje, tudi grmovje.
Prostovoljno in uspelo delovno akcijo je
hortikulturno društvo izkoristilo še za to, da
je Krajevni skupnosti Center podelilo pla-
keto za uspešno sodelovanje v lanski horti-
kulturni akciji.
Delo, ki ga moramo pohvaliti in ki bi mo-
ralo v krajevnih skupnostih dobiti čim večji
odmev!
MB
ZORAN VUDLER-
60 LET
Danes slavi svoj šestdeseti življenj-
ski jubilej prof. Zoran Vudler, Celjan,
ki se je s svojim delom z velikimi črka-
mi zapisal zlasti turizmu. Več kot tri-
deset let deluje kot amaterski delavec
ne samo v celjskem turističnem druš-
tvu, republiški zvezi, marveč je bil
pred dobrimi petindvajsetimi leti tudi
med ustanovnimi člani celjske območ-
ne turistične zveze. Povsod zavzema
vodilne položaje, se pravi, da je med
tistimi, ki usmerjajo to pomembno po-
dročje in mu dajejo vsebino.
Sicer pa se je Zoran Vudler, profesor
na Ekonomskem šolskem centru, uve-
ljavil tudi kot gospodarstvenik in kot
dolgoletni vodja komunalne službe pri
mestnem ljudskem odboru.
Ko so svojemu podpredsedniku na
zadnji seji upravnega odbora celjskega
turističnega društva zaželeli še veliko
zdravja in delovnih uspehov njegovi
najožji sodelavci, so sklenili predlagati
izvršnemu svetu celjske občinske
skupščine, da podeli jubilantu za za-
sluge, ki so vezane na Celje, grb Celja.
Iskrene čestitke!
M. B02IC
ljubljanska banka %
Splošna banka Celje
ZAČRTANA
JE LETOŠNJA POT
Delegati petega zbora Ljubljanske banke
Splošne banke Celje so na zasedanju, v
torek, 31. marca, sprejeli tudi predlog na-
črta celjske temeljne banke Ljubljanske
banke za 1981. leto. Izredno pomemben
dokument, ki označuje pota denarnega za-
voda v tem letu, njegovo poslovno usmeri-
tev in politiko. In ne samo to. Sprejeli so
tudi nekatere dokumente, ki govorijo o de-
lovanju celotne združene banke Ljubljan-
ske banke.
Načrt Splošne banke Celje za 1981. leto
izhaja iz ciljev slovenskega gospodarstva,
je zrcalo v Dogovoru o temeljih družbene-
ga plana SR Slovenije za novo srednjeroč-
no obdobje opredeljenih nalog, prav tako
drugih ustreznih dokumentov in ne nazad-
nje Samoupravnega sporazuma o temeljih
planov Ljubljanske banke Združene banke
in tudi celjske splošne banke za obdobje
1981-1985.
Zato ni naključje, če tudi bančni doku-
ment opozarja na nadalnjo preobrazbo
družbenoekonomskih odnosov na področ-
ju gospodarjenja z denarjem, na podporo
vsem oblikam kreditiranja izvoza, zato tudi
pospeševanja te dejavnosti, na zagotavlja-
nje sredstev za kar najbolj nemoteno teko-
če poslovanje in razvojne usmeritve članic
banke in ne nazadnje na zagotavljanje hi-
trejšega gibanja družbeno denarnih sred-
stev in s tem na boljšo likvidnost članic in
banke.
Na področju preobrazbe bančnega si-
stema še vedno velja ugotovitev, da delo-
vanje banke temelji pretežno na direktnih
kreditnih odnosih in da bo zato še nadalje
ena od osnovnih nalog banke nadomešča-
nje klasičnih načinov kreditiranja z združe-
vanjem dela in sredstev na dohodkovni in
reprodukcijski odvisnosti. Tu naj bi imela
banka vlogo pospeševalca, pobudnika in
organizatorja!
V	tej zvezi ne kaže prezreti še nekaj, v
bistvu novo obliko financiranja v razvoj
skupnih interesov. To je prednostno
usmerjanje sredstev.
V	preteklem srednjeročnem obdobju je
bila bančna aktivnost bolj usmerjena v dol-
goročno kreditiranje, medtem ko zdajšnja,
zlasti pa bodoča ekonomska naravnanost
gospodarstva, terja od banke večjo zavze-
tost na področju kratkoročnega kreditira-
nja.
Banka bo pri zagotavljanju tekočega po-
slovanja članic v tem letu izvajala selektiv-
no kreditno politiko, tako da bo prednost-
no usmerjala sredstva za tisto proizvodnjo,
ki bo namenjena za izvoz, nadalje za proi-
zvodnjo in zaloge kmetijskih pridelkov, to-
rej za proizvodnjo hrane, za proizvodnjo
deficitarnih izdelkov in reprodukcijskega
materijala, za boljše izkoriščanje obstoje-
čih proizvodnih zmogljivosti ter za krediti-
ranje prodaje opreme in trajnih potrošnih
dobrin na domačem in tujem tržišču. Zato
bo tudi v največji možni meri koristila sred-
stva iz primarne emisije in uveljavljala pro-
met z vrednostnimi papirji, kot instrumen-
tom denarnega in plačilnega sistema.
Za kreditiranje tekočega poslovanja bo
namenjenih 456 milijonov dinarjev, od tega
391 milijonov za selektivne namene. Za
zagotavljanje prodaje domače opreme na
kredit pa je predviden odkup menic v višini
360 milijonov dinarjev.
Toliko za danes o poti, ki jo bo Ljubljan-
ska banka Splošna banka Celje ubirala le-
tos, prihodnjič pa še o drugih značilnostih.
16.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
OBISKALI SMO STANKO JAGER
NE, CELO ZDRAVA JE
V invalidskem vozičku ji nikoli ni dolgčas
Stanka Jager iz Kompol ie nekoč
delala tudi kot žerjavistka v Železarni
v Storah, sedaj živi v Domu upokojen-
cev v Celju. Obiskali smo jo v njeni
prijetno opremljeni sobici. Sem je
prišla pred približno šestimi leti, kajti
raje je zapustila dom kot da bi bila
domačim v breme. Kot sama pravi bol-
ni in zdravi ne gredo skupaj. Iz leta v
leto je postajala bolj nesigurna v hoji,
pa tudi druge bolezni so se vrstile.
Pred kakšnim mesecem so jo preme-
stili na nego za pol pokretne. Kljub
temu, da je na invalidskem vozičku, je
njen obraz veder in nasmejan. Ce le ne
bi bilo hudih glavobolov, ki jo zelo
izčrpajo, zdi se ji kot bi imela čebelj-
njak v glavi, bi bilo življenje še dosti
lepše. Zelo rada se pogovarja in veseli
se vsakega obiska. Ravno zadnjič je
bila pri njej neka njena sodelavka -
žerjavistka. Da, tudi Stanka je nekoč
delala na žerjavu in nič nenavadnega
se ji to ne zdi. Takrat je bilo v železarni
šestnajst žerjavistk, zadnja je šla lani v
pokoj. Sla je na žerjav, ker jo je zmeraj
veselilo delo s stroji. Je pa to zares
težko delo za žensko, še zlasti leta na-
zaj, ko še ni bilo zaprtih kabin, pa so
delale ob vetru in dežju. Tudi ponoči
so delale, tako kot ostali kolegi v žele-
zarni, ki se niti niso čudili ženskam na
žerjavu in so jih sprejeli enakovredno
sebi. Stanka se z veseljem spominja
teh let. Takrat je bila še mlada in bole-
zen je šele začela kazati svoje usodne
znake, a njej ni vzelo poguma, da ne bi
uživala svoje mladosti. Hodila je v hri-
be, na veselice in plese, tako kot vsaka
mlada žena. Vedno je bila vesela in
zabavna družabnica.
Ko je prišla v dom, je delala nekaj
časa kot telefonistka, dokler ji bolezen
tudi tega dela ni preprečila. Pa nič hu-
dega, človek lahko vedno najde neko
delo, da izpolni svoj čas. V njeni sobi je
polno gob^inov, veliko pa jih je že
podarila, ker bi rada, da ima kdo tudi
kak spominček od nje - delo njenih
rok.
Lani je bila na izletu v Franciji preko
Društva invalidov. Tam je srečala tudi
druge invalide in pravi, če se primerja
z nekaterimi izmed njih, se ji zdi, da
sploh ni bolna, ne, celo zdrava je.
VIOLETA V. EINSPIELER
Komisija za medsebojna delovna razmerja
v delovni skupnosti uprave
skupščine občine Šmarje pri Jelšah
razpisuje dela in naloge
VETERINARSKEGA IN ŽIVINOREJSKEGA
INŠPEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenit^,
delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje
visoka izobrazba veterinarske smeri in 5 let delovnii
izkušenj.
Poleg pogojev izobrazbe mora biti kandidat moralno
politično primeren za delo v občinski upravi, biti mor;
jugoslovanski državljan in ne sme biti obsojen jj
naklepna kazniva dejanja zaradi katerih je moralno
politično neprimeren za opravljanje del v organii
državne uprave.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejet^
komisija za medsebojna delovna razmerja upray
skupščine občine Šmarje pri Jelšah 15 dni po obja»
razpisa.	j
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po izteku rokazj
prijavo.
GASILSKI DOM V ŽALCU
SREČA, DA IMAJO ČELADE
Šest mesecev star dom — stene pa pokajo
Pred pol leta so v 2alcu
odprli prvo fazo bodočega
doma splošnega ljudskega
odpora-gasilski dom, ki je
eden najsodobnejših v Slo-
veniji. To niti ni čudno, saj je
veljal kar trideset milijonov
dinarjev. Uspeha ob dogra-
ditvi so bili vsi veseli, najbolj
pa seveda samo žalski gasil-
ci. Veselje pa se je kaj kmalu
spreobranilo v jezo, razoča-
ranje in preklinjanje.
Anton Gros, poveljnik ob-
činske gasilske zveze nam je
povedal, da doma še sedaj
niso tehnično prevzeli. To ni-
ti ni čudno, saj se dom dobe-
sedno podira. Izvajalec del je
namreč bil Gradiš iz Celja,
dela pa so opravljena tako
»strokovno«, da se stene use-
dajo, kar je tudi razumljivo,
če vemo, da se useda strop
od garaže. Posledica tega je,
da odpadajo ometi, kar še
nejbolje vedo člani družine
Draga Cepina, ki žive v gar-
sonjeri. Drago Cepin je na-
mreč hišnik v tem objektu.
To pa še zdaleč niso vse na-
pake. Streha pušča, instala-
cijska dela so do skrajnosti
površno opravljena, v garaži
tla niso ravna in v vboklinah
se nabira voda, vrata se ne
dajo zapirati pa še bi lahko
naštevali.
Ob vsem tem je najbolj za-
nimivo, kot pripoveduje An-
ton Gros, da krivca nikakor
ne morejo ugotoviti. Gradiš
se izgovarja na obrtnike ozi-
roma kooperante, ti na pro-
jektanta in tako naprej. Sicer
pa na pripombe investitorjev
Gradiš skoraj ne reagira. An-
ton Gros pravi, da je iz njiho-
vega vedenja in obnašanja
čutiti ravnodušnost, ki bi ji
lahko bolj enostavno rekli
kar nasramnost. Skratka
Gradiš na vse skupaj ne rea-
gira.
Stanje v žalskem domu ga-
silcev pa je še najbolje ko-
mentiral Franci Naraks, taj-
nik občinske gasilske zveze:
»Se dobro, da imamo gasilci
čelade. Se vsaj z malo manj
skrbi sprehajamo v domu, ki
bi ga morali tehnično prev-
zeti že lanskega avgusta.«
JANEZ VEDENIK
ZA XVIL
FRENKOV
MEMORIAL
Partizan Gaberje Celje,
društvo za športno rekreaci-
jo in telesno vzgojo, že pri-
pravlja tekmovanje za XVII.
FRENKOV MEMORIAL v
namiznem tenisu, ki bo v ne-
deljo, 19. aprila v Celju v po-
častitev 40-letnice vstaje in
90-letnice telesne kulture v
Celju ter v sklopu sprejema
zvezne štafete mladosti. Po-
krovitelj letošnjega tekmo-
vanja, ki bo v dvorani Poseb-
ne šole Ivanke Uranjekove v
Celju, je Občinska konferen-
ca ZSMS Celje. Tekmovanje
se bo začelo ob osmi uri, ob
10. uri bo slavnostna otvori-
tev, zaključek pa ob 15. uri.
Nastopili bodo člani in člani-
ce v različnih starostnih ka-
tegorijah. Turnir je name-
njen neaktivnim igralcem in
igralkam. Zadnji rok za pri-
jave za XVII. Frenkov me-
morial je 15. april 1981, pri-
javnina za posameznika pa je
50 din. Prijave sprejemajo po
pošti ali osebno pri Partiza-
nu Gaberje v Celju.
KARATE V
KONJICAH
v Slovenskih Konjicah je
bil pod pokroviteljstvom Ka-
rate kluba UNIOR medklub-
ski turnir, kjer je nastopilo
35 tekmovalcev iz devetih
slovenskih klubov. V nižji
kategoriji je osvojil prvo me-
sto EJUP MIRSAD (Celje),
drugo MAKS FIDLER
(Šentjur) in tretje MIRAN
ŽIBRAT (Žalec). V višji ka-
tegoriji pa je zmagal MAR-
JAN KROPEJ (Slovenske
Konjice), četrto mesto pa je
osvojil FADIL HUKANO-
VlC (Celje). Nastopili so tudi
borci v mojstrski kategoriji,
v kateri sta IGOR KOVAČ
(Šentjur) in PETER GERM
(Slovenska Bistrica) osvojila
tretje oz. četrto mesto. TV
Komisija za delovna razmerja
DO Celjske mlekarne Celje
i
objavlja
prosta dela in naloge
1.	2 KV šoferjev
2.	1 KV strojnega ključavničarja
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti:
pod 1. opravljeno šolo za voznike C in E kategorije
odslužen vojaški rok in dve leti delovnih izkušenj |
pod 1. opravljeno šolo za strojne ključavničarje, od-
služen vojaški rok in dve leti delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati na
dostavijo vloge v roku 15 dni po objavi v kadrovsko
službo Celjskih mlekarn Celje, Ljubljanska 87.
Razpisna komisija
Prve osnovne šole
Celje
razpisuje dela in naloge
1 snažilke
za nedoločen čas s polnim
delovnim časom.
Rok prijave 15. 4. 1981.
Obveščam vse občane
Polzele in okolice, da se
začela obratovati s
Taxi prevozom.
Postajališče pred Kino
dvorano dopoldan -
popoldan in ob prazniki!
pa doma v vrstni hiši št.
237 vzporedno od
Zdravstvenega doma.
Naslov:
Vrščaj Nežika,
Polzela 237.
Delovna organizacija
»METKA« Celje, Ipavčeva ulica 22
razpisuje
Kadrovske štipendije
za šolsko leto 1981/82
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
-	oblikovanje tekstilij in oblačil (II.
stopnja), 1 štipendija	|
Tehniška tekstilna šola
-	tkalski odsek, 1 štipendija
-	tekstilnokemijski odsek, 1 štipendija^
Poklicna oblačilna šola (Sevnica), 2
štipendiji
UČNA MESTA ZA POKLICE:
-	strojni ključavničar, 1 štipendija
-	elektrikar, 1 štipendija
-	kuharica, 1 štipendija
-	finomehanik, 1 štipendija
Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave v kadrov-
sko splošni sektor »METKA« tekstilna tovarna in kon-
fekcija Celje, Ipavčeva ulica 22 v 30 dneh od dnev«
objave.
Kandidati morajo prijaviti oz. vlogi (obrazec DZ 1,6^
Prošnja za štipendijo) predložiti še:
-	potrdilo o vpisu oz. sprejemu v šolo
-	overovljen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega
spričevala oz. potrdilo visokošolske organizacije
opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za teke
če šolsko leto.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati^
boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim sta'
njem, ob drugih izenačenih pogojih pa otroci dela**"
cev »METKE«.
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 17
IZ ŽIVLJENJA IN DELA ^
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTOR ju
SAMOUPRAVNA
STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE CELJE
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za družbeno po-
moč v stanovanjskem gospodarstvu in izvajanju družbene pomoči na območju
celjske občine v skladu z odlokom Skupščine občine Celje za reševanje stanovanj-
skih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne
dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb ter na podlagi 15. in 19. člena
zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS št. 5-72)
ter v smislu pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj
delavcev, zaposlenih pri občanih, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Ur. L.
SRS št 11/77) razpisuje
NATEČAJ V LETU 1981
1.	Za posojila delavcem, zaposlenim pri občanih, ki pri opravljanju
samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb - za
nakup stanovanja v etažni lastnini usmerjene stanovanjske izgradnje.
2.	Za posojila delavcem, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju
samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb - za
gradnjo individualnih stanovanjskih hiš.
3.	^a posojila delavcem zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju
samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb - za
adaptacijo stanovanjskih hiš.
-	za 5-članske družine največ do 75
k v. metrov stanovanjske površine
-	za 6-članske družine največ do 83
kv. metrov neto stanovanjske površine.
Najvišji znesek odobrenega kredita je
50% od zneska, določenega v kupopro-
dajni pogodbi za nakup standardnega
stanovanja ali predračuna za gradnjo ali
adaptacijo individualne stanovanjske
hiše, oboje v mejah standardov stanova-
nja, ki so določena v elementih standar-
dnih stanovanj skupščine Celje in ob
upoštevanju kvadrature navedene v
zgornjem odstavku.
1.
Delavci, zaposleni pri občanih, ki pri
opravljanju samostojne dejavnosti upo-
rabljajo dopolnilno delo drugih oseb,
lahko zaprosijo za posojilo za nakup sta-
novanja v etažni lastnini, za gradnjo in-
dividualnih stanovanjskih hiš ter za
adaptacijo stanovanjskih hiš, če nimajo
primernega stanovanja.
2.
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Celje odobrava kredit za nakup
stanovanja, zidavo stanovanjske hiše ir
za adaptacijo do določene neto površine
in sicer:
- Za družine do 4 članov največ 68 kv.
metrov neto stanovanjske površine
3.
Odplačilna doba za kredit bo določe-
na po kreditni sposobnosti posojiloje-
malca, vendar ne more biti daljša kot 20
let. Obrestna mera za posojilo je 3%.
4.
Prednostno pravico za pridobitev kre-
dita imajo prosilci, ki namensko varču-
jejo pri banki, ki živijo dlje časa na ob-
močju občine Celje in ki so dlje časa
zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju
samostojne dejavnosti uporabljajo do-
polnilno delo drugih oseb v občini Ce-
lje.
5.
Krediti se odobravajo samo za stano-
vanja ali stanovanjske hiše ali adaptaci-
je, locirane praviloma na območju celj-
ske občine.
6.
K vlogi na natečaj za najem posojila
mora prosilec priložiti:
-	izjavo prosilca o članih njegove dru-
žine in izjavo, koliko članov družine bo
vseljeno v novozgrajeno stanovanje ali
stanovanjsko hišo oz. adaptirano stano-
vanjsko hišo.
-	kupoprodajno pogodbo ali predpo-
godbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa
stanovanja v etažni lastnini z navedbo
objekta, v katerem prosilec kupuje sta-
novanje, ceno kvadratnega metra neto
stanovanjske površine, ceno stanovanja
in rokom dograditve oz. vselitve stano-
vanja.
-	fotokopijo ali overjeni prepis grad-
benega dovoljenja za gradnjo ali adapta-
cijo stanovanjske hiše, če prosilec gradi
ali adaptira stanovanjsko hišo
-	izjavo o predračunu stroškov za
gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanj-
ske hiše ali nakupa stanovanja
-	potrdilo o stalnem bivanju na ob-
močju celjske občine, ki ga izda oddelek
za notranje zadeve iz splošne zadeve ob-
čine
-	potrdilo o zaposlitvi in delovnem
stažu prosilca, ki ga izda delodajalec
-	potrdilo o višini osebnega dohodka,
ki ga izda Skupnost zdravstvenega zava-
rovanja Celje in
-	potrdUo o višini osebnega dohodka
zakonca.
7.
Vlogo za posojila sprejme Samoupravna
stanovanjska skupnost občine Celje,
prek sekretarja OOS delavcev v privat-
nem sektorju Celje, Gledališka 2, kjer
lahko udeleženci natečaja dobijo po-
drobnejša navodila, oziroma na telefon
24-420.
Vloge za posojila bodo v roku 30 dni
posredovane posebni komisiji pri Sa-
moupravni stanovanjski skupnosti, ki
pripravi predlog za odobritev posojila,
ki ga potrjuje izvršni odbor samouprav-
ne enote za družbeno pomoč v stano-
vauijskem gospodarstvu.
Zopet sklep izvršilnega odbora ima
prosilec pravico pritožbe na zbor dele-
gatov samoupravne enote za družbeno
pomoč.
9.
Prvi natečaj samoupravne stanovanj-
ske skupnosti za posojila delavcem, za-
poslenim pri občanih, ki pri opravljanju
samostojne dejavnosti uporabljajo do-
polnilno delo drugih oseb, traja 30 dni
po objavi. Ponudbe na natečaj, dosF>ele
po tem datumu, ne bodo upoštevali.
Sklepe o odobritvi oz. zavrnitvi posojila
bo sporočila vsem udeležencem stro-
kovna služba samoupravne enote za
družbeno pomoč v stanovanjskem go-
spodarstvu Celje.
Udeleženci, ki bodo uspeli na nateča-
ju, bodo sklepali posojilne pogodbe v
Ljubljanski banki, direkcija za krediti-
ranje v komunalnem in stanovanjskem
gospodarstvu Celje, ki bo zahtevala od
posojilojemalcev zavarovanje za posoji-
la in tudi kontrolo za namensko porabo
posojila.
10.
V kolikor bo do obravnavanja vlog po
tem natečaju sprejet nov pravilnik o po-
gojih in merilih za reševanje stanovanj-
skih vprašanj delavcev, zaposlenih pri
občinah, ki pri opravljanju samostojne
dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo
dru^h oseb, bo Samoupravna stano-
vanjska skupnost občine Celje obravna-
vala te vloge po novem pravilniku.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CELJE
Prodajamo na obveznice posojila za ceste
kupon štev. 1, 2, 3
na 16. oddelkih Veleblagovnice T
ter v prodajalnah: SALON T, NOVOST in DOM.
54
i Ker je objokovani kovček ležal v ladijskih globinah, in se
' dalo nič spremeniti, se mi je zdela jeremijada odveč,
^ačinjala pa je naša kosila, in v pomiritev bralcu lahko
Povem, da je jermen, kot sem se tolažila res vzdržal...
I PO RUMENEM MORJU
. Neki pregovor pravi: »Človek joka, ko pride v Peking, in
'^ti, ko se poslovi od njega,« in res je bilo tako. Med vso
^zlo vožnjo sem videla pred sabo samo Fu-Lai, in prvič
bila ogorčena nad tem, da me vselej nekaj žene naprej,
'"avno v trenutku, ko najdem prijatelje, to največje boga-
®tvo na zemlji.
Proti poldnevu je lezel maru mimo rta Takoe, ki se je na
j '^iem trlo kljunačev, divjih gosi in galebov, na blatnem dnu
' ^ njem pa se je gnetlo nešteto rakovic. S snegom pokri-
^ga severa je pihal mrzel veter, jadrnice v daljavi so bile
^^eti kot bele pike, in že je ostala za nami obala - zakrma-
^ smo proti severovzhodu v smeri proti Mandžuriji...
dolgem dolgem času sem se spet vozila v prvem
'"a^redu, ki pa je bil na žalost bolj podoben slabemu dru-
^^rtiu razredu.
štiriindvajset ur zatem je ležal pred nami Port Arthur z
■	^'^jaškimi grobovi in sivimi skalami, ki so japonski bori
■	njimi širili svoje široke krošnje, v notranjost proti
' ^vnemu mandžurskemu pristanišču Dairenu (Talienu)
^ se je enakomerno razprostiralo gričevje.
. Ko sem se izkrcala, sem znova ugotovila, da je moje
; ^^dušenje za Japonsko upravičeno. V neki trgovini sem
(neko malenkost in na prodajni mizi pozabila denar-
I ^^o. nakar je neki deček po vsej dolgi ulici tekel za mano,
^ ^ jo je lahko izročil. Imela sem priporočilno pismo za
nekega bančnega uradnika, kije, ko sem ga poiskala, vztra-
jal na tem, da moram z njim v njegovo hišico na deželi, kajti
»Kohoko maru« bo tri dni nalagel zelo koristno, toda zelo
smrdljivo gnojilo. Zgodaj zjutraj me je v svoji hišici - samo
on je znal nekaj angleščine - peljal do vrat kopalnice, kjer
mi je, ko je odprl vrata, pokazal gobo, zobni prašek, vročo
vodo in tako dalje, in potem ukazal: » Umiti!« Se čudoviteje
je bilo, ko mi je zvečer, še preden je njegova žena razvila
zame svilene futone, spet ukazovalno rekel: »Iti na strani-
šče!« Šla sem, in v prvi, moški sobi, našla slamnate sandale,
ki sem si jih zaradi kamnitega poda nataknila, nato pa
stopila v višje ležeče »svetišče«. Tu sem, kot je tod običaj
na Japonskem, našla poleg vrat posodo za umivanje rok in
belo modro brisačo. Čevlji so, kot vedno, ostali pred vrati,
in čemur sem se bila nekoč tako po otroško smejala, mi je
bilo zdaj ljubo in domače.
Tretjega dne smo izpluli iz portarthurskega pristanišča,
kjer natovarjajo olje. I^istanišče je zelo lepo in moderno in
v njem se ustavlja zelo veliko parnikov. Do v krogu obliko-
vanega mestnega središča vodijo lepe, široke ceste; kljub
japonskim trgovinam in kitajskim rikšam naredi mesto na
obiskovalca odličen, evropski vtis. Razen v majhnih stran-
skih ulicah nima nič vzhodnjaškega čara.
O, Rumeno morje! Moj težko preizkušeni želodec ni bil
nikjer bolj utrujen kot pred Chifujem, znamenitim čipkar-
skim krajem, kjer v vsaki hiši izdelujejo mrežaste ročne
vezenine, pa pred Weihaweijem, kjer je odlična šola za
evropske otroke, in pred nekoč nemškim Tsingtauom, kjer
pristaniške naprave še pričajo o zmožnosti Nemcev. Zavita
v vse odeje, ki sem se mogla do njih dokopati, sem ležala na
postelji in preklinjala bogove, ki so ob ustvarjanju sveta
pustili toliko neprijetnih mlakuž...
Po treh dneh je postalo morje bolj blatno in seje umirilo.
Obkrožili so nas parniki in jadrnice, obala se je približala;
bili smo v ustju Vangtzeja in zapluli smo v pristanišče.
Okoli nas so bile ladje vseh mogočih dežel, na obali so stale
nizke ilovnate hiše in razvrščene vrbe: to je Šanghaj.
Svetovali so mi, naj ne vzamem rikše in naj pazim, kod
hodim. Kdor se namreč v Šanghaju ne spozna dobro, ga
utegne kak kuli zapeljati v napačno četrt, napotkom tujcev
pa ni mogoče zaupati. Zahvalila sem se za opozorilo, lju-
bemu bogu pa za svoje noge in se peš napotila v mesto -
kar dobre pol ure krepke hoje. Glavna ulica tik ob morju
ima visoke evropske stavbe in je z morja videti prav vab-
ljiva. Tudi stavbe v začetku stranskih ulic so zelo visoke in
polne lepih trgovin v pritličju, počasi pa postajajo vedno
manjše in nazadnje^ajdeš v njih samo še majhne kitajske
hišiCe. Kar me je v Šanghaju tako zelo razočaralo, je bilo to,
da je tako evropski kot kitajski del videti kot odrska scena,
da dela vtis narejenosti, ki ne zadovoljuje ne nas ne Kitaj-
Turisti morda občudujejo trgovine ali pagodo onstran
reke, meni pa se je zdel francoski misijon zanimivejši, v
njem namreč vezejo mašne obleke in druge stvari in naro-
čila prihajajo iz vsega sveta. Sirotam, ki jih sprejemajo v
samostan, je vezenje, ki imajo zanj Kitajci veliko smisla,
življenjska maloga. Tu vezejo, ko so še otroci, ko doraščajo,
in ko so možje in žene, z vezenjem prenehajo šele, ko jim
postaneje oči motne kot v dežju oslepela svetilka. Mnogi
fantje izrezujejo iz plemenitega lesa po starih vzorcih zna-
menite kitajske omare. Samostan obiskujejo tudi otroci
bogatašev, da bi se v njem naučili običajnih šolskih pred-
metov. Pogosto najdeš, zlasti v času lakote, v bližini samo-
stana izpostavljena dekleta.
Mislim, da mi ni treba omeniti, da ima Šanghaj tako kot
druga obmorska mesta, opijska peklenska brezna, podze-
meljska zabavišča, kjer mornarji s štirih celin med sabo
izmenjavajo izkušnje; posebno žalostno pa je neznansko
število Rusinj - če se ne motim, jih je okoli osemdeset tisoč
- ki živijo tako kot najnižje Kitajke, stanujejo pri Kitajcih v
najstrašnejših luknjah in vsak moški jih lahko dobi - če-
prav so belke. Velikokrat je temu kriva revščina, vendar
tisti, ki tem ženskam ponujajo drugačne možnosti za-
služka, ne nalete na odziv.
V SREČNI POKRAJINI
V šanghaju so prišli na krov angleški misijonarji in neki
ameriški par, ki je bil na poti okoli sveta. Sama sebi sta se
zdela nadvse imenitna in ob pomoči družbe »Cook in sin^
sta svet res tudi temeljito prevohala. Zdaj sta se peljala v
Siam in Burmo in si ogledala vse po predpisih - o deželi sta
izvedela natanko toliko, kot o njej izve človek v kinu na
filmskem platnu: vidi samo podobe, ne pa tudi duše v njih.
Dva dni smo pluli tik ob obali, potem pa je kapitan
usmeril ladjo naravnost proti nekemu hribu; že je bilo
videti, da se bo zaril v njegovo drobovje, ko je nenadoma
zdrsnil - v široko reko. Bila je reka Min.
Pot so nam križala rjava, nenavadno široka, tisočkrat
zakrpana in slikovito privezana jadra. Približale so se nam
široke, večjadrne džunke - kitajske jadrnice - in na ladij-
skem nosu smo zagledali naslikane oči. Brez takih oči se
nobena ladja ne odpravi na odprto morje; najpogosteje
predstavlja ladja kak nestvor - zmaja, duha, kačo, škorpi-
jona ali morsko deklico; spredaj je grozljiva glava, zadaj
bodičast rep in taka vzbuja pri silah, ki vladajo na morju in
pri vetrovih potrebno spoštovanje. Hribi so visoki, hiše ob
njihovem vznožju razpotegnjene in obdane z riževimi polji,
ki na njih dela do tri četrtine nag kmet s svojim vodnim
bivolom. Od zlate rumenine in sočnega zelenja se belo
odbijajo grobovi v obliki konjskih kopit. Po deželni cesti se
premika dolg svatovski sprevod.
18.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom predpi-
sanih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske,
pravne ali organizacijske smeri;
-	da imajo 3 ali 5 let delovnih izkušenj;
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti;
-	da so širše družbenopolitično aktivni.
Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa-
na dela in naloge naj kandidati pošljejo v petnajstih
dneh po objavi na naslov SOZD MERX CELJE, DSSS,
Ulica 29. novembra 16, Celje, priporočeno, z oznako
»za razpis poslovnega sekretarja«.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 15
dneh po izbiri.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpi-
sanih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne po-
goje:
pod 1:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske,
organizacijske, pravne ali druge ustrezne smeri;
-	da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj;
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti;
-	da so družbenopolitično aktivni.
pod 2:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo gradbene, te-
hnične, ekonomske, organizacijske ali druge ustrez-
ne smeri;
-	da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj;
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti;
-	da so družbenopolitično aktivni.
pod 3:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske,
organizacijske, pravne ali druge ustrezne smeri;
-	da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj;
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti;
-	da so družbenopolitično aktivni.
pod 4:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo organizacijske,
ekonomske ali tehnične smeri;
-	da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj;
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti;
-	da so družbenopolitično aktivni.
pod 5:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo organizacijske
kadrovske ali pravne smeri;
-	da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj;
-	da so družbenopolitično aktivni.
Kandidati pod tč. 1, 2, 3. 4. 5, bodo izbrani za dobo 4
let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisa-
na dela in naloge naj kandidati pošljejo v petnajstih
dneh po objavi, priporočeno z oznako na katera dela
in naloge se prijavljajo, na naslov SOZD MERX CE-
LJE, DSSS. Ulica 29. novembra 16, Celje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po oprav-
ljeni izbiri.
MLADI PIŠEJO
DOBRE IN SLABE
STRANI ŽELEZNICE
Človek je že v 19. stoletju
spoznal novo pot za prevaža-
nje. To naj bi bila tako imeno-
vana železnica. Gradnje želez-
niških tirov so bile takrat
mučne. Železnico so so gradi-
li npr. v Amenki črni sužnji
pod vodstvom belcev, ki so
jih neizmerno trpinčili. Po teh
tirih so prve zapeljale zelo po-
časne lokomotive na paro, ki
so se uveljavljale do leta 1970.
Tega leta pa je bila vožnja z
njimi prepovedana, zaradi di-
ma iz lokomotiv, ki onesnažu-
jejo okolico. Namesto teh so
bile uvedene električne in
motorne lokomotive. Takšne
vrste lokomotiv vlečejo vrsto
različnih vagonov od potni-
ških pa do živilskih in vago-
nov za kurivo. Danes je želez-
niški promet eden najcenej-
ših pri nas, štejemo pa ga tudi
med najbolj udobne. Pri že-
leznici pa niso vidne le lepe
strani, ampak tudi žalostne. V
svetu se zgodi mnogo nesreč
prav na železniških tirih. Pa
ne samo zaradi strojevodij,
£impak tudi zaradi neolikanih
potnikov. Včasih se zgodi, da
voznik lokomotive spregleda
signal na semaforju, čez nekaj
časa pa je že v nasproti voze-
čem vlaku. Tžikšna trčenja za-
htevajo pogosto veliko število
žrtev. Zgodi se tudi, da vlak
iztiri zaradi okvar na tirih ali
ledu na njih, posledice teh
stvari so lahko mnogokrat za
potnike usodne. Nekatere od
železniških nesreč se zgodijo
zaradi malomarnosti ali preu-
trujenosti. Da bi se število že-
lezniških nesreč zmanjšalo, bi
morali uvajati nove lokomoti-
ve in vagone, modernizirati
semaforje in druge signalne
naprave, ob tem pa redno
nadzirati železniške tire.
TATJANA PODVRATNIK,
7. c OS I. celjske čete, Celje
DAN ZDRAVJA
7. aprila je dan zdravja. Vsa-
ko leto je posvečeno določe-
nemu delu telesa, ki je zelo
pomembno. Zdravje je dobri-
na, ki nam verjetno največ po-
meni. Njegovega pomena se
po navadi zavemo šele takrat,
ko smo zanj prikrajšani.
Otroška leta sem preživela
dokaj veselo in zdravo. Ko
sem začela hoditi v šolo, pa so
nastopile težave z zdravjem.
Zdravstveno stanje se mi je
tako poslabšalo, da sem mora-
la ob koncu tretjega razreda
na operacijo. Velike težave
sem imela s hojo, ker so se mi
sklepi obrnili. Zdravniki so se
odločili, da mi bodo izvedli
dve operaciji skupaj. Res se
operacije nisem bala, ker sem
bila prepričana, da bo boljše.
Prve dni so bile bolečine pre-
cej hude, počasi pa so se lajša-
le. Kljub temu, da sem bila
skoraj vsa v mavcu, so me
kmalu pMDstavili na bergle.
Neizmerno sem bila vesela te-
ga dneva, kajti ležanja se
kmalu naveličaš. Čeprav sem
prvi dan komaj sedela na po-
stelji, je bil to zame velik
uspeh. Vsak dan sem napre-
dovala po nekaj korakov.
Kmalu so me z mavcem odpu-
stili domov. Sest tednov bi mi
bilo zelo počasi minilo, če ne
bi bUo knjig, takrat sem prvič
resnično vzljubila dobro
knjigo.
Končno je prišel dan, ko so
mi odvzeli mavec. Prepričana
sem bUa, da bom lahko sedaj
normalno hodila, pošteno
sem se znotila, takoj še s prsti
nisem upala pHjmigati. Obdr-
žali so me nekaj dni v bolniš-
nici, da so me učili hoditi z
berglami in razgibavali nogo.
Z razgibavanjem sem nadalje-
vala doma. Kolikokrat sem
stiskala pesti, zobe, jokala, ko
mi je tj^amica razgibavala. To-
da bila je preveč popustljiva,
zaradi hudih bolečin. Ko sva
prišli na pregled, zdravnik ni
bil zadovoljen z mojim kole-
nom. Morala sem zopet v bol-
nico, da so mi pod narkozo
razgibavali. Bile so hude bole-
čine, vendar koleno sem mo-
rala razgibati. Poleg razgiba-
vanja sem se morala še veliko
učiti, ker nisem smela zaostati
s snovjo v šoli.
Druge počitnice sem bila
zopet operirana na drugi nogi.
Toda seme je vzklilo. Koleno
sem sama razgibavala, čeprav
ni bilo lahko. Nikakor nisem
hotela, da bi mi pod narkozo,
raje sem doma stiskala pesti,
zobe, jokala, kričala. Verjela
sem, da bom zmagala, seveda
sem tudi. Kakšen uspeh je bil
zame, ko sem prvič stopila ne-
kaj korakov brez bergle.
Tako so se operacije vrstile
druga za drugo. Večina jih je
bilo uspešnih, nekaj pa tudi
neuspešnih. Spoznala sem
mnogo različnih oddelkov,
zdravnikov... Zadnjikrat sem
bila operirana pred sedmimi
meseci, vendar še sedaj razgi-
bavam. Kita na prstu noče po-
pustiti, moja volja pa tudi ne.
Kdo bo zmagal? Razgibava-
nje je delo, ki sem ga že do
kraja »sita«. Koliko uric mo-
ram žrtvovati, če hočem da
bom zmagala. Vsak večer mi
mamica razgibava, jaz pa sti-
skam zobe in jočem. Vse sol-
ze, ki sem jih prelila za zdrav-
je, bi gotovo nastalo iz njih
jezero. Zdravje je vrednota, ki
je vredna, za vse kar sem žr-
tvovala, kajti brez žrtve ni
uspeha.
Mnogokrat sem se morala
sama učiti, kajti mnogo pou-
ka sem zamudila. Vedno sem
pisala vse domače naloge, če-
prav v postelji. V šoli se mi pri
uspehu ni pokazal izostanek,
saj se s trdno voljo vse doseže.
To so bili trenutki, ki si jih
bom za vselej zapomnila kot
najbolj boleče. Ko sem prvič
zaslišala »pohabljenka«, sem
komaj spoznala, da je bila be-
seda namenjena meni. Tedaj
sem spoznala, da nisem več
»navadna«, ampak da sem ne-
kaj posebnega. Očitala sem si,
da nisem za osnovno šolo, ta-
krat bi najraje umrla. Tisti, ki
je izrekel to besedo, verjetno
ni nikdar doumel, kako me je
prizadela, že po rieiravi sem
precej občutljiva.
Ta občutek nisem kmalu iz-
gubUa, ker je bil zakoreninjen
v mojem srcu. Mnogo je bilo
takšnih doživljajev, vendar
jih ne bom opisala. Ta dogo-
dek sem opisala, da bi opozo-
rila na take nepremišljene be-
sede, ki lahko človeka zelo
prizadenejo.
Ker sem bila za zdravje pri-
krajšana, ne bom nikoli zani-
čevala invalidov, ker oni naj-
bolj trpijo in so za marsikaj
prikrajšani. Spoštujmo in po-
magajmo invalidom, saj oni to
ljubezen najbolj potrebujejo.
Kljub temu, da sem mnogo-
krat trpela, vseeno ne bi za-
menjala življenja za nobenega
drugega.
Mamici pa sem iz srca hva-
ležna za njeno potrpežljivost
pri razgibavanju, kajti brez
nje ne bi bilo takšnega
uspeha.
Spozneila sem, da za temno
nočjo pride vedno svetel dan.
Za vsakim trpljenjem pride
najsvetlejša zmaga - zdravje.
DARJA ZORKO, 8. a
OS Veljko Vlahovič, Celje
APRIL
Bilo je na ta dan,
ko je tele kravo skotilo
in hišo zgradilo.
In še tega dne se je mnogo
zgodilo.
Slon je skočil na muho,
drevo se je odpeljalo z letalom
miške so veselo zaplule
po morju,
a ml smo ostali doma,
to pa je res nekaj čudnega.
JOLANDA GAJSEK, 8. b.
OS Blaža Kocena, Ponikva
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
p/^RTIZAN GABERJE CELJE
KOLEKTIVNO VODSTVO
predsedujoča predsedstva je Slava Marinček
Koncem prejšnjega tedna
jg imel Partizan Gaberje,
^štvo za športno rekrea-
jjo in telesno vzgojo v Ce-
redno letno konferenco,
tfon^erence društva, ki ima
27 vadbenih skupin in zdru-
jjge 980 članov (694 žensk in
jgg moških) se je poleg čla-
udeležilo tudi lepo šte-
vilo predstavnikov družbe-
nopolitičnega življenja,
l^aj^vne skupnosti, delov-
ati organizacij, mladine in
pripadniki JLA.
Metod Trebičnik, doseda-
predsednik Partizana Ga-
Ijerje, takole ocenjuje letno
jjonferenco: »Letna konfe-
renca Partizana Gaberje je
ponovno potrdila, da je to
jjctivno društvo korak pred
drugimi podobnimi društvi
I in da sodi že vrsto let med
(iste naše telesnokulturne
^organizacije, ki z vso odgo-
vornostjo uresničujejo naše
skupne družbenopolitične
cilje na tem področju. Druš-
tvo je v samem vrhu najbolj
dejavnih in sodobno pro-
gramsko usmerjenih društev
Partizan z živahno, široko za-
stavljeno samoupravno in
družbenopolitično dejav-
nostjo.«
Na konferenci so poleg te-
meljnih poročil o preteklem
delu sprejeli tudi vsebinski
in finančni progam za letoš-
nje leto ter spremenili druš-
tvena pravila in na njih pod-
lagi tudi kadrovsko zaposlili
društvene organe. Spre-
membe so nastale zaradi pri-
lagajanja pravil društva de-
janskemu stanju, v katerem
je že v veliki meri izpeljano
kolektivno delo, odgovor-
nost in vodenje. Tako druš-
tvo nima več individualnega
predsednika, temveč pet-
člansko predsedstvo v sesta-
vi: Slava Marinček, Marjan
Mirnik, Mirko Povalej, Jana
Pertinač in Metod Trebičnik.
Prvi predsedujoči v predsed-
stvu za eno leto je Slava Ma-
rinček. Istočasno so razširili
število članov lO, ki izgublja
svojo prvotno funkcijo ter
pridobiva vlogo koordina-
torja dela vseh društvenih
organov.
Pomembnosti letne konfe-
rence: v prvi vrsti skrb za
kadre in drugič - tehnični
odbor kot strokovni del so
razdelili na tri dele: temeljna
telesna vzgoja, odbor za
športno rekreacijo oddelkov
in odbor za množično re-
kreacijo.
V	razpravi sta izstopali dve
želji: prvič po novem domu,
ki bi ga naj zgradili v sklopu
rekreacijsko športnega cen-
tra Golovec in drugič, da bi
88 dreves za tovariša Tita po-
sadili okoli športnih objek-
tov Golovec, ki so zdaj prak-
tično brez ustreznega zelenja
in v kraju, kjer je zrak slab.
V	priložnostnem kultur-
nem programu so sodelova-
li pevski zbor invalidov
(skrb za invalide je ena te-
meljnih nalog Partizana
Gaberje), pionirke z aka-
demsko sestavo in orkester
JLA. Podelili so tudi števil-
na priznanja, ki so jih med
drugim prejeli Gasilsko
društvo Gaberje, LIK Savi-
nja in JLA. Posebno prizna-
nje je prejel ob 70 letnici
življenja dolgoletni član
društva Mirko Trebičnik.
TONE VRABL
MODELARJI V
ČAKOVCU
Pionirji modelarji Aero
kluba Celje so nastopili
na 5. pok^u Medjimurja
v Cakovcu v kategoriji A
1 jadralni modeli. Tekmo-
vanja se je udeležilo 16
ekip iz treh republik
(BIH, Hrvatska in Slove-
nija) ter 63 posamezni-
kov. Celjani so ekipno
osvojili deveto in deseto
mesto, saj so nastopili z
dvema ekipama. Med po-
samezniki je bil osmi An-
drej Gornik, ki je od 450
možnih točk zbral 401 in
za zmagovalcem zaostal
za 15 točk, to pa govori o
tem, da je bilo tekmova-
nje izredno izenačeno.
Žal je tekmovanje motilo
slabo vreme (vseskozi je
deževalo) pa tudi sodniki
niso svojega dela najbolje
opravili.
Člani Aero kluba Celje
bodo 18. aprila nastopili
na pokalu Beti v Metliki
in to v prostoletečih mo-
delih v članski in pionir-
ski kategoriji. 2e zdaj pa
se tudi pripravljajo na re-
publiško pionirsko pr-
venstvo, ki bo v jadralnih
modelih v Celju na letali-
šču v Levcu 16. maja. Pri-
čakujejo nastop najmanj
120 tekmovalcev.
T. VRABL
KEGLJANJE
DRAMA NA STEZI
Med mladinkami vodi Požgajnerjeva
Da je lahko tudi kegljanje dra-
matično, je pokazal sobotni dvo-
boj v republiški moški ligi med
Celjem in Tekstilom iz Ljublja-
ne. Celjska šesterka je srečanje
pričela dobro. Prva dva tekmo-
valca Kompan in Urh sta pribori-
la prednost 13. kegljev. Ko sta
kot drugi tekmovalni par stopila
na kegljaške steze Ingrada na-
slednja celjska tekmovalca Na-
reks in Kačič, so gledalci priča-
kovali lahko zmago. Celjska
igralca sta dosegla izredne rezul-
tate. Kačič je celo lovil rekord
kegljišča in podrl izvrstnih 943
kegljev. Toda gostje niso popu-
stili. Dva povprečna kegljača sta
se držala dobro in druga dvojica
je prinesla v skupni saldo nasled-
njih 60 kegljev. Tako so Celjani
pred nastopom zadnje tekmoval-
ne dvojice vodili s prednostjo 73
kegljev.
V zadnji dvojici gostujoče eki-
pe sta bila reprezentanta Belci-
jan in Bizjak. Pričela sta odlično
in že po prvih 50 lučajih zmanjša-
la prednost Celja na vsega 33
kegljev. Slavko Tomažič, mirni
kegljač je nadaljeval s svojo igro.
Danilo Sivka pa ni in ni našel
svojega meta. Toda kljub temu
sta Celjana v drugih 50 lučajih
ponovno dvignila vodstvo na 53
kegljev. Tretji nastop in tretjih 50
lučajev je prinesel uspeh gostom.
Celjani so tako vodili samo za 8
kegljev razlike. Vsi tekmovalci
pa so imeli na razpolago še 50
lučajev. Prvih 25 lučajev na pol-
no sta Ljubljančana bolje izkori-
stila in rezultat izenačila. Toda tu
je nastal preobrat. Belcijan je na-
pravil nešportni izpad, žalil so-
dnike, izgubil ritem, medtem ko
sta Tomažič in zlasti Sivka našla
svoj met in si priborila prednost
in zmago. Ob koncu pa je zmaga-
la po 1200 lučajih ekipa Celja
5334:5309. Rezultat Celja je novi
rekord kegljišča. Uspeh so dose-
gli: Kačič 943, Tomažič 902, Urh
880, Kompan 875, Sivka 874 in
Nareks 860 kegljev.
Celjani so na lestvici po 4. kolu
na drugem mestu za Triglavom.
V Dobrni je bilo 1. kolo repu-
bliškega prvenstva za mladinke.
Po dveh nastopih je med posa-
meznicami v vodstvu Lidija Pož-
gajner iz Celja pred svojo klub-
sko kolegico Marino Belak, med-
tem ko je Biserka Petak deseta.
Med ekipami vodijo celjske keg-
Ijavke pred Konstruktorjem,
druga ekipa Celja pa je četrta.
J. KUZMA
PRIČAKOVAN VRSTNI RED
s šestim kolom se je na strelišču v Celju zaključila
občinska liga z zračno puško. Za končno uvrstitev so
upoštevali le pet najboljših rezultatov tako med eki-
pami, kot med posamezniki. V letošnji ligi je sodelo-
valo kar 17 ekip, kar je rekordno število. Nastopili niso
le strelci Cinkarne. V zadnjem kolu je med posamez-
niki zmagal Vili Dečman z 275. krogi, kolikor jih je
nastreljal tudi Boris Kroflič iz SD »MILIČNIK«, kar je
prijetno presenečenje. Ekipno so v zadnji tekmi zma-
gali tekmovalci SD »KOVINAR« - Store. Končni
vrstni red ekip: »CELJE«, »KOVINAR«, »TEMPO«,
»CELJE II.«, »MILIČNIK« itd. Končni vrstni red naj-
boljših desetih posameznikov: Jože Jeram, Tone Ja-
ger, Mladen Petrovič, Ervin Seršen, (vsi »CELJE«),
Ivan Kočevaf, Branko Malec (oba »KOVINAR«),
Alenka Jager, Marjan Dobovičnik (oba »CELJE«), Vili
Dečman »KOVINAR«, Boris Kroflič »MILIČNIK«.
Skupno je v ligi nastopalo povprečno 75 strelcev.
V Velenju je bilo izbirno tekmovanje slovenskih pio-
nirk in pionirjev z zračno puško za nastop na držav-
nem prvenstvu. Od maloštevilnega celjskega zastop-
stva sta se zelo dobro odrezali Vesna Cuček, ki je
dosegla 168 krogov od 200 možnih ter zasedla 3. mesto
in Natalija Strašek, ki je bila osma s 161. krogi. Obe sta
izpolnili predpisano normo za nastop na bližnjem dr-
žavnem prvenstvu v ICragujevcu. Od fantov pa se to ni
posrečilo nobenemu od naših. Se najbolj se je normi
približal Dušan Cuček, ki je dosegel 153 krogov.
T. J.
REMI V ZAGREBU PROTI BORCU
V GOSTE PRIDE ROVINJ
Popolni uspeh v republiški ligi
Celjani so v II. zvezni ro-
kometni ligi izgubili prvo
spomladansko točko in to v
Zagrebu proti Borcu. Bila
je to zelo težavna tekma, v
kateri so domačini na vsak
način želeli osvojiti obe toč-
ki in si s tem priboriti do-
bro pozicijo za štart na prvo
mesto ali vsaj med najbolj-
še za vstop v bodočo I. B.
zvezno ligo. Igralci Aera pa
so kljub vsemu zaigrali re-
sno, dobro v obrambi in do-
segli neodločen rezultat
15:15 (8:8).
V zanimivi in dramatični
tekmi, ob koncu je hotela do-
mača publika obračunati z
igralci Celja, so zadetke za
Aero dosegli Anderluh 5, Bo-
žič 4, Kalin in Selčan po dva
ter Kleč in Razgor po en za-
detek.
Na lestvici Celjani vodijo,
saj imajo točko prednosti
pred Rovinjem, s katerim se
bodo v soboto pomerili v Ce-
lju v derbi tekmi kola.
Vsi trije »republikanci«,
člani moške republiške lige z
našega območja, so tokrat
odlično igrali. Vodeči Šo-
štanj je doma premagal Lipo
28:24 in si utrdil vodeče me-
sto. Nasprotno temu je Mi-
nerva iz Griž imela več dela z
ekipo Slovenjgradca, toda
zmagala je kljub temu z re-
zultatom 20:19. Uspeli pa so
tudi mladi igralci Aera, ki so
doma premagali Rudarja iz
Trbovelj 30:27.
Na lestvici je Šoštanj prvi,
Minerva tretja in Aero enaj-
sti. V prihodnjem kolu go-
stuje Šoštanj v Mariboru
proti Braniku, Minerva v Ve-
liki Nedelji in Aero Celje
proti Lipi v Ajdovščini.
Ženska ekipa Šmartnega
je v tem kolu doma zlahka
premagala ekipo ETE iz Cer-
knega z rezultatom 14:9. Naj-
več zaslug za ta uspeh imajo
Šmerčeva, ki je dosegla 7 za-
detkov, Mehova 4 in vratar-
ka. Na lestvici so pete. V na-
slednjem kolu tgrajo v Škofi-
jah proti Burji.
Drugoligaška ženska eki-
pa Velenja pa je doma igrala
samo neodločeno 19:19 proti
Borovu in si je s tem močno
zmanjšala možnost za dobro
uvrstitev in morebitno uvr-
stitev v I. B zvezno ligo. V
bodoče bo potrebno zaigrati
bolj resno, kajti Velenjčanke
so vodile vseskozi in so ob
koncu izpustile točko.
J. KUZMA
STAROVIČ
REPREZENTANT
Celjska letalska šola je te
dni doživela še veliko prizna-
nje, saj bo Vojko Starovič,
član Aero kluba Celje, zasto-
pal barve Jugoslavije na sve-
tovnem prvenstvu v jadral-
nem letenju, ki bo od 18. 5. do
10. 6. 1981 v Hannovru v
ZRN.
Celjska ekipa, ki jo sestav-
ljata še Črt Rojnik in Branko
Rihter bo že ta mesec odpoto-
vala na priprave v Subotico,
kjer naj bi opravila okoli 150
letov in preletela kakih 15 ti-
soč km.
Vojko Starovič je tretji re-
prezentant iz Aero kluba Ce-
lje. Prvi je bil Maks Arbeiter,
leta 1972 pa je bil v reprezen-
tanco izbran Franc Peperko.
V celjskem Aeroklubu upajo,
da bodo uspeli zbrati potreb-
na finančna sredstva, da bi
kar najbolje pripravili in
opremili celotno ekipo in ta-
ko dostojno zastopali celjske
in jugoslovanske letalce.
F. P.
KOVINAR
ŠTORE
PRVAK
Kolo pred koncem v II. slo-
venski košarkarski ligi vzhod
so košarkarji Kovinarja Store
že osvojili prvo. mesto, to pa
pomeni, da bodo v naslednji
sezoni igrali v enotni republi-
ški ligi. V predzadnjem kolu
so v Šentjurju (v Storah ni
ustreznega prostora!) prema-
gali Pomurje 88:71 (39:35).
Vseskozi so vodili in igrali so-
razmerno dobro. Strelci:Kita-
novski 18, Džuričič 10, M.
Mackovšek 18, B. Mackovšek
12, Slatau 14 in Erjavec 16.
V	predzadnjem kolu je pri-
pravila presenečenje ekipa
Šentjurja, ki je v Litiji prema-
gala drugouvTščeno Litijo
75:65. Vodi Kovinar Store 28
pred Litijo in Zlatorogom
22... Šentjur pa deli šesto do
osmo mesto in ima 14 točk.
V	zadnjem kolu gostuje
Zlatorog iz Laškega v Ptuju
proti Dravi, ki je zadnja, v
Šentjurju pa bo derbi med
domačini in Kovinarjem iz
Stor. Ta tekma pravzaprav ne
odloča o ničemer, razen o lo-
kalnem prestižu. Ekipa Kovi-
narja je tako že kolo pred
koncem prvak in bo v nasled-
nji sezoni igrala v enotni re-
publiški ligi poleg Elektre iz
Šoštanja in Cometa iz Slo-
venskih Konjic s celjskega
območja ter ob še drugih eki-
pah.
T. VRABL
NA KRATKO
kadeti LIBELE
tretji
v Novi Gorici je bilo republi-
ko finale za košarkarje kadete,
so nastopile štiri ekipe:
^bljanska Ilirija, novogoriški
postol, Maribor in celjska Libe-
Slednja je v prvi tekmi izpu-
lila z Ilirijo 79:67, v borbi za
ffetje mesto pa je premagala
Gostol 82:76. Za Libelo so igrali:
Marjan in Igor Salamon,
^rkovič, Adžič, Solina, Žvižej,
^nčina, Cencelj, Turk, Fink in
^tič. Trener ekipe je bil Rudi
••erič.
^ERBI ROGAŠKI
v Rogaški Slatini je bil derbi
"J^d Rogaško in celjsko Libelo v
^viru ženske republiške lige.
?®Pričljivo je zmagala Rogaška
Rogaška: Bešič 20, Virant
Pavšner, Goričan, Čepilnik,
^'^akar, Zupan in Perliv vse po
koša. Oblak 9 in Cuješ 11.
^'bela: Božič 20, Jančar 5, Cerjak
^'Meksič 3, Knez 2 in Cencelj 8.
^ lestvici je Rogaška peta in Li-
zadnja. Prihodnje kolo: Ro-
MŠka gostuje v Mariboru, ki je
Libela pa bo nastopila do-
^ proti B ekipi ljubljanske Je-
flce,
^^ODRSLJAJ COMETA
predzadnjem kolu republi-
košarkarske lige je Comet
r^l^a v Slovenskih Konjicah iz-
proti ljubljanski Iliriji
^ Najboljši strelci za Comet
so bili Keblič 25, Rozman 19 in
Smid 31. S tem porazom si je
Comet verjetno zapravil doslej
najboljšo uvrstitev v republiški
ligi, saj v zadnjem kolu gostuje
pri Kraškem zidarju, prvaku te
lige. Prav slednji pa se je »spo-
taknil« v Šoštanju, kjer ga je v
tem kolu premagala Elektra te-
sno, vendar zasluženo 75:74.
Strelci za Elektro Udrih 16, Caj-
ner 13, Breznik 26 in ostali. Na
lestvici je Comet četrti, Elektra
pa sedma. Zadnje kolo: Kraški
zidar-Comet in Koper (zadnji na
lestvici) - Elektra. Več možnosti
za zmago ima Elektra.
NASTOP BOKSARJEV
V Ptuju je bilo boksarsko tek-
movanje za Zlato rokavico Slove-
nije. Nastopili so skoraj vsi naj-
boljši tekmovalci republike in
gostje iz Zagreba, med njimi tudi
sedmerica iz Celja. Dobro sta
boksala Ali Bosnič in Sašo Joka-
novič, ki sta zmagala, medtem ko
so Mujo Curi, Bojan Robnik, An-
to Ramljak in Sead Zukič izgubi-
li. Posebno priznanje je prejel
Darko Krivec za športni nastop.
Koncem meseca bodo najboljši
celjski tekmovalci nastopili na
republiškem prvenstvu.
USPEŠEN LE NK
ŠMARTNO
Moštvo Šmartnega je tudi v
nadaljevanju prvenstva v Kra-
nju proti Triglavu pokazalo do-
bro igro in zmagalo z 2:0 ter ob-
držalo veliko mesto na republi-
ški lestvici. Manj uspeha so
imeli igralci Kladivarja, ki so
doma izgubili proti Slovanu z
rezultatom 1:3 (1:0). Kot zanimi-
vost naj omenimo, da so v
prvem polčasu Celjani popolno-
ma nadigrali goste. Toda po 50.
minutah igre so popolnoma po-
pustili in gostje so tako zlahka
zmagali. S takšno igro bodo Ce-
ljani težko obstali med republi-
škimi moštvi. Trenutno so zad-
nji. V prihodnjem kolu Kladi-
var gostuje proti Muri v Murski
Soboti, Šmartno pa igra doma
proti Iliriji.
NOVA ZMAGA
ŠEMPETRA
Igralci Šempetra so v nadalje-
vanju druge zvezne odbojkarske
lige na domačem igrišču osvojili
pomembno zmago proti ekipi
Novi Zagreb. Srečanje so dobili
3:2 (19:17, 13:15, 12:15, 15:6, 15:6)
S to zmago so si tako že zagotovi-
li obstanek v drugi zvezni ligi. V
soboto bodo postovali pri ekipi
Pakraca. Trener Šempetra Janko
Storman nam je dejal, da bodo z
najboljšo ekipo na lestvici zaigra-
li, da bo rezultat čimboljši.
T. TAVČAR
ODLIČNO LJUBNO
v republiški ženski ligi so od-
bojkarice Ljubnega doma pre-
magale ekipo Franja Malgaja
3:1, medtem ko je Golovec izgu-
bil v Ljubljani proti Partizani
Vič 3:2. Na lestvici je Ljubno na
odličnem tretjem mestu z 20.
točkami, Golovec pa je šesti s
dvanajstimi točkami. V prihod-
njem kolu bo derbi v Celju med
Golovcem in Ljubnim.
ZMAGA SAVINJSKE
V	republiški moški ligi - vzhod
je bilo srečanje med Topolšico in
mlado ekipo Stavbarja iz Maribo-
ra prekinjeno zaradi izgredov do-
mačinov, medtem ko je Savinj-
ska iz Braslouč zmagala v Gornji
Radgoni nad Radenci gladko 3:0.
Na lestvici je Topolšica četrta in
Savinjska peta, obe ekipi pa ima-
ta po štirinajst točk. V zadnjem
kolu gostuje Topolšica pri ekipi
Franja Malgaja, Savinjska pa igra
doma s Polskavo, ki vodi in bo
po vsej verjetnosti tudi prvak te
lige.
SLABO V VZHODNI
LIGI
V	SNL - vzhod je Savinjska iz
Žalca doma izgubila s Prager-
skim 1:0, derbi med Uniorjem in
Steklarjem se je v Slovenskih
Konjicah končal neodločeno
0:0, medtem ko je Elkroj izgubil
v Mozirju proti Kovinarju iz
Maribora 3:1. Na lestvici je El-
kroj tretji, Unior peti. Steklar
šesti in Savinjska zadnja, osma.
Pari prihodnjega kola: Elkroj
gostuje na Ravnah proti Puži-
narju, Unior v Ptuju, ki trenut-
no vodi, nov derbi pa bo v Roga-
ški med Steklarjem In Savinj-
sko.
ŠAH V SAVINJSKI
DOLINI
Tudi v 3. kolu regijskega ša-
hovskega prvenstva so šahisti
Griž zmagali, saj so premagali
ekipo Savinjčana iz Šempetra
4:2. Za Griže so igrali: Harinski,
Pipal, Kunst, Lampret, Habe in
Uriskova.
Šahovski klub Savinjčan je
pripravil nagradni brzoturnir,
kjer je zmagal Stane Skok pred
Jožetom Stormanom, medtem
ko si tretje do četrto mesto delita
Martin Storman in Danilo Voš-
njak.
J02E GROBELNIK
ŠAH V VELENJU
V Velenju je bilo prvenstvo v
Hitropoteznem šahu za ekipe
slovenskih mest, kjer je nasto-
pilo 48 članskih, 13 ženskih in 17
mladinskih ekip. V najkvalitet-
nejši skupini članov je zmagal
Maribor pred Celjem, ki je tako
osvojilo odlično drugo mesto. V
drugi skupini je presenetlnvo
zmagala ekipa Dobrne pred Žal-
cem. V mladinski konkurenci so
bili najboljši mladinci Žalca, ki
so za dve in pol točke prehiteli
Celjane. Za Žalec so šahirali:
Crepan, Brinovec, Ranzinger in
Culk.
SODELOVANJE MED
ŠŠD
Predstavniki SSD Kajuh na
celjski gimnaziji so obiskali Rav-
ne na Koroškem in se srečali s
predstavniki ravenske gimnazi-
je. Najprej so si ogledali njihove
lepe športne površine, nato pa je
bila,še tekma v košarki, ki so jo
dobili Celjani 78:69. Po tekmi so
se dogovorili za naslednje sreča-
nje, ki bo 17. aprila v Celju. Po
športnem srečanju pa bo še prvi
športni ples. Ravenčani bodo v
Celju nastopili z žensko košar-
karsko in moško odbojkarsko
ekipo.
MATEJA ZALOŽNIK
20.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
BILI SMO V MEDULINU
Z mfMm VJi^^OM
Bralci Novega tednika obljubljajo ponovno srečanje
Seveda nimajo prav vsi
tisti, ki pravijo, da je tre-
ba na morje le poleti. Na
morju je še kako prijetno
tudi spomladi in jeseni.
Ce pa se odločite za obisk
kakšnega dobrega hotela,
potem utegne biti prijet-
no in čisto nič dolg čas
tudi pozimi. No, mi smo
skupaj s celjskim TTG
pripravili spomladanski
izlet v Medulin. Tam smo
bili prejšnjo soboto in ne-
deljo. Tokrat že drugo le-
to zapovrstjo. Ni bilo ma-
lo tistih, ki so ob vrnitvi v
Celje obljubljali, da se bo-
mo srečali tudi v tretje.
Sicer pa smo bili pisana
in vesela družba, ki sta ji
dva dneva prehitro mini-
la. Z nami so bili tudi ne-
kateri poslovni sodelavci
celjskega TTG.
Alojz Kristan z Vinskega
vrha pravi, da je že do-
slej rad potoval, odslej
pa bo še raje. Na Novi
tednik je naročen že
vrsto let in je z njim zelo
zadovoljen. Ob vrnitvi je
moral še na vlak do Po-
nikve, od tam pa še eno
uro peš hoje! Povedal je,
da to ni nič hudega, saj
ima s sabo baterijo.
VOŽNJA V
ZELENEM VLAKU
V radiu in televiziji lah-
ko vsak dan slišimo re-
klamo za zeleni vlak. Re-
klamna sporočila včasih
res pretiravajo, tega pa ni-
kakor ne bi mogli trditi za
zeleni vlak. Kajti vožnja v
njem je več kot udobna,
prijetna in čisto nič dol-
gočasna. Vlak je tudi
ozvočen in tako lahko ob
prijetni vožnji uživate še
ob poslušanju vseh zvrsti
glasbe, ki pa je izbrana ta-
ko, da ugodi večini oku-
sov. V vlaku je izjemna
čistoča, ob njej pa poleg
udobnosti še domačnost.
Tako je bilo tudi na na-
šem izletu. Resnici na lju-
bo - tudi zaradi vesele
družbe udeležencev izle-
ta. Kaj kmalu so se spoz-
nali med sabo in že po do-
bri uri vožnje proti Pulju
smo imeli občutek, da
smo dolgoletni znanci. Si-
cer pa - znanci navsezad-
nje smo, saj nas povezuje
Novi tednik in Radio Ce-
lje, vsi skupaj pa imamo
tudi to prijetno lastnost,
da radi potujemo in smo
radi v dobri druščini.
Kdor pa je takšen, ta se
seveda rad odloča za po-
tovanje s TTG.
SOBOTNO
POPOLDNE V
MEDULINU
Brez zapletov in dobre
volje smo torej prispeli v
Pulj, kjer sta nas že čaka-
la dva avtobusa. Kakšnih
petnajst minut vožnje in
prišli smo v Medulin,
nekdaj ribiško vasico na
koncu istrskega poloto-
ka, sedaj pa v znano leto-
višče, ki ne živi le poleti,
ampak tudi v drugih let-
nih časih. Nastanili smo
se v hotelu Belvedere, ki
ima mimo grede poveda-
no 641 sob oziroma 1000
prenočišč. Pravo mestece
v malem je ta hotel. Zna-
čilno zanj je, da gostom
ne nudi le hrane in strehe
nad glavo, pač pa mnogo
več. Tu so na treningih
številni znani športniki,
saj lahko skrbe za kondi-
cijo na bližnjih trim ste-
Zcii, gostje lahko igrajo
namizni tenis, lahko se
kopajo v zimskem baze-
nu, se sproste ob igranju
mini golfa in tenisa. Mož-
nosti za rekreacijo je torej
več kot dovolj, tisti, ki ne
omagajo, pa lahko na ve-
čer zaplešejo ob živi glas-
bi ali pa v disco klubu.
Skratka, zabave je tu za
stare in mlade dovolj. Ni
naključje torej, da celjski
TTG s tem hotelom dobro
sodeluje. Kajti, skrbi za
dobro počutje svojih go-
stov posvečajo pri TTG
vso pozornost.
Po kosilu so imeli ude-
leženci prosti čas. Nekaj
je bilo tistih, ki so v udob-
nih hotelskih sobah za-
spali, večina pa se je odlo-
čila za sprehod ob morju,
združen s trganjem sredo-
zemskih cvetlic in okra-
snega grmičevja. To sicer
ni priporočljivo, toda kaj,
ko pa se je t^o težko pre-
magati, da. ne bi utrgali
vejice rožmarina ali lo-
vorja! Eden izmed udele-
žencev - verjemite ali ne,
se je celo slekel ter se
okopal v morju. Res ta
kopel ni trajala pretirano
dolgo, zato pa je dalj časa
trajal naš smeh na ta ra-
čun.
VEČERNE VESELE
URICE
Pred večerjo je bilo na
vrsti zabavno srečanje.
Udeležencem smo na-
mreč pripravili nekaj
skromnih nagrad, ki so
jih prispevali Toper Celje,
TEKO Celje, NAMA Ža-
lec, Novi tednik-Radio
Celje, TIG Celje in časo-
pis TV 15 iz Ljubljane.
Tako smo nagrade pode-
lili najstarejši udeleženki
izleta, 74-letni Julki Kru-
leč iz Smartna v Rožni
dolini, ki je bila neverjet-
no dobre volje in nas je
ob vožnji nazaj zabavala s
šalami, družini z največ
otroci, in verjemite ali ne
- tudi jubilantoma, za-
koncema Petelinovima iz
Celja, ki sta prav na na-
šem izletu proslavljala 36-
letnico skupnega življe-
nja. Se enkrat naše iskre-
ne čestitke. Nagrad je bi-
lo dovolj tudi za vse tiste,
ki so sodelovali v zabav-
nih igricah. Po slavnostni
večerji smo skupaj plesali
tja do polnoči. Najdlje pa
je zdržal sedemdesetletni
Al j oz Kristan iz Vinskega
vrha. Neutruden je bil v
svoji dobri volji in zatrje-
val, da odslej ne bo nobe-
nega izleta več brez njega.
OGLED PUUSKE
ARENE
Po kosilu smo se odpe-
ljali na ogled mesta Pulja,
ki seveda ni minil brez
znamenite puljske arene.
Čas za slovo od sinjega
morja je prehitro minil.
Pa ni bil zato nihče slabe
volje, saj smo se na vožnji
domov prijetno zabavali
ob pripovedovanju šal,
prepevanju, ugibanju raz-
nih ugank in celo - plesa-
nju v zelenem vlaku.
Bilo je prijetno so zatr-
jevali izletniki, ki nikakor
niso mogli razumeti, za-
kaj je bila cena tako niz-
ka. Ce je bilo kaj narobe,
potem to ni bilo namerno.
Sicer pa smo si ob slove-
su rekli - Kar je bilo do-
bro, bomo povedali dru-
gim, če kaj ni bilo, bomo
zamolčali. Toda, zamolča-
ti ni kaj!
JANEZ VEDENIK
Tako velika je bila naša skupina. Spominski posnetek pa smo napravili pa železniški postaji v Pulju.
Ce smo -že bili v Pulju, potem bi bilo skoraj neverjetno, da sm ne bi ogledali
znamenite arene.
Vožnja v zelenem vlaku je minila v znamenju dobre volje.
^ - 9. april 1981
--------
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
ZGODILO SE JE...
PROMETNE
NESREČE
ZBIL OTROKA NA
DESNI STRANI
Po lokalni cesti iz Lju-
bečne je pripeljal v Tr-
novlje voznik dostavnega
avtomobila RAFAEL
BRENCE, 32, iz Trnovelj.
Srečeval se je s skupino
otrok, ki so prihajali na-
sproti po svoji levi strani.
Pri tem p^i je zbil 10-letno
dekJico, ki je padla in se
težje poškodovala.
OBA PREHITRO IN
Po SREDINI
y levem nepreglednem
pvinku v Gornjem gradu
Je zapeljala proti sredini
cestišča voznica kolesa
pomožni motor DANI-
CA BEZOVSEK, 23, iz
Lenart. Po sredini je na-
sproti pripeljal tudi voz-
Jl^ik osebnega avtomobila
JIARJAN MIKLAV2IN,
iz Gornjega grada in
Pfišlo je do trčenja. Be-
^ovškova je padla in se
ranila.
^^O JE VOZIL?
Preteklo sredo zvečer
^^ ie v Kompolah smrtno
ponesrečil RUDOLF GO-
iz Kranjč. Golež in
JvGUST SKOBERNE,
iz Kranjč sta se peljala
v avtomobilu, katerega je
zaradi prehitre vožnje za-
neslo na travi in se je pre-
vračal po pobočju navz-
dol. Zaenkrat še ni Ugo-
tovljeno, kateri od njiju je
avtomobil vozil
PADEL PRED
AVTOMOBIL
V Lesičnem je voznik
kolesa na pomožni motor
VLADO DVORŠAK, 37,
KRONIKA
OBTOŽENI ZA
PRODAJO
PRALNEGA PRAŠKA
Da bi se izognili plačilu
transportnih stroškov, ki
jih pri vagonski pošiljki
20 ton plača proizvajalec,
je Konferenca osnovne
organizacije sindikata:
TIM Laško pritegnila v
akcijo nakupa pralnega
praška še tri osnovne or-
ganizacije sindikata.
Skupne službe SIS La-
ško, DEM - Elektrokovi-
nar Laško in Aero, TOZD
Kemija Šempeter.
V času, ko se je pojavilo
pomanjkanje pralnih pra-
škov na domačem trži-
šču, je KOOS TIM Laško
organizirala nabavo le-te-
iz Lesičnega dohitel sku-
pino pešcev in jih obvozil
po sredini cestišča. Ta-
krat pa je nasproti pripe-
ljala z osebnim avtomobi-
lom MIHAELA REBER-
SAK, 22, iz Tlak, ki se je
kolesEirju umikala skraj-
no desno, tik pred sreča-
njem pa je Dvoršak padel
pred osebni avtomobil in
voznica je zapeljala če-
zenj.
Poškodbe so bile ta-
ko hude, da je Vlado
Dvoršak na kraju nesreče
umrl.
ga, proizvajalca DITA iz
Tuzle.
Ker jim je proizvajalec
zaračunal kilogram pral-
nega praška po 19,27 din
franco železniška postaja,
kupec v primeru da znaša
naročena količina 20 ton,
in ker so OOS v DO TIM
Laško po predhodnih na-
ročilih svojih delavcem
zbrale le za 17.250 kilogra-
mov naročil, so se pove-
zali z omenjenimi OOS za
nakup preostalih količin.
S prodajo drugim OOS
pa je KOOS TIM Laško
kršila zakon o blagovnem
prometu, saj pri prodaji
niso bili izpolnjeni pogo-
ji, ki jih ta zakon zahteva,
KOOS kot pravna oseba
pa ni registrirana za takš-
no dejavnost.
KOOS TIM Laško je bi-
la obsojena na denarno
kazen z omilitvenim
predlogom na 20.000,00
din, odgovorni osebi, Ga-
brijel Mejač kot predse-
dnik KOOS na 1.000,00
din in Andrej Smauc, ki
je realiziral nabavo pral-
nega praška pa na
2.000,00 din.
S ">dba še ni pravno-
močna.
T. C.
ZAVOD ZA
KULTURNE
PRIREDITVE CEUE
razpisuje
dela in naloge
finančnega
knjigovodstva ter
računovodstva
Lahko se prijavijo kandidati
s srednješolsko izobrazbo
ekonomske smeri in 5-let-
no prakso.
Poskusno delo tri mesece.
Nastop službe takoj.
Prijave pošljite v 15 dneh
na naslov:
Zavod za kulturne priredi-
tve, Gregorčičeva 6, Celje.
Sigma Žalec
Delovna skupnost
skupnih služb
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta
DSSS prosta dela in naloge
Vodenje in organiziranje
finančno-računovodske službe
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še:
-	da ima visoko ali višjo šolo ekonomske smeri z 4-
letnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih
opravilih
-	da ima ustrezne moralno-politične vrline in pravi-
len odnos do samoupravljanja ter organizacijske spo-
sobnosti
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec
imenovan za štiri leta.
. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom dosedanje-
ga dela v 15. dneh po objavi na naslov: Sigma Žalec,
Pečnikova 1, Žalec - kadrovska služba.
Osebni dohodek je v skladu s samoupravnim spora-
zumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev
čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohod
ke Sigma Žalec.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30
dneh po končanem zbiranju ponudb.
Krajevna skupnost Laško
Savinjsko nabrežje 6
Po sklepu sveta KS Laško
se razpisujejo prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še naslednje pogoje:
-	višja oz. srednja šola ekonomske ali druge ustrezne
smeri
-	tri leta delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih
delih
* Delovno razmerje za razpisana prosta dela in naloge
se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim ča-
som.
Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati morajo v roku 15 dni od dneva objave
vložiti pisne vloge z vsemi dokazili na gornji naslov.
22.' stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 14 - 9. april 198i
j^t. 14 - 9. april 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
RIM
■ ^ i
Glavno mesto naše zaho-
dne sosede Italije je zgrajeno
na sedmerih gričih in šteje
domala tri milijone prebival-
cev.
Legenda pravi, da sta usta-
novitelja Rima dvojčka Ro-
mul in Rem, ki ju je ob izgu-
bi matere dojila volkulja, ki
ima še danes častno mesto v
grbu mesta. Zgodovinarji so
zapisali, da so mesto ustano-
vili 753. leta pred našim štet-
jem. Ko je bilo veliko Rim-
sko cesarstvo na višku svoje
moči, in je zajemalo skoraj
ves do takrat znani svet, je
imel Rim še nad en milijon
prebivalcev. To število pa je
bilo zelo nihajoče, saj je ob
vpadih germanskih plemen
padlo na komaj 50.000 prebi-
valcev. Mesto se je razvilo na
prometno zelo razgibanem
ozemlju pokrajine Lazio na
obeh bregovih reke Tiber, ki
je tretja največja reka Italije
in teče v Tirensko morje pri
pristanišču Ostiji. Komaj do-
brih dvajset kilometrov je od
Rima do morja, pokrajina je
odprta, prav to pa daje me-
stu pečat sredozemskega
mesta z izrazito sredozem-
skim podnebjem, ki skoraj
ne pozna zime.
Vseeno je, kako se pripe-
ljemo v Rim - iz severa po
lepi sončni cesti, železnici ali
z letalom, dejstvo je, da bo-
mo povsod naleteli na izre-
dno številen in živahen pro-
met. Po vsej verjetnosti je
ena največjih skrbi rimskih
mestnih očetov urejevanje
prepogostega mestnega pro-
meta, ki bo rešen z razširitvi-
jo mreže podzemeljske želez-
nice. Ta razširitev pa ni čisto
enostavna, ker je takorekoč
vsaka ped rimske zemlje pod
spomeniško-varstveno zašči-
to, ki je vsestransko spoštu-
jejo in je zlepa ne kršijo.
Rim ni le glavno mesto Ita-
lije, temveč je hkrati tudi se-
dež Svete stolice, države na
čelu, to je papeža, ki je vr-
hovni poglavar rimokatoli-
ške cerkve. V srednjem veku
so Rim kot prestolnico pape-
žev smatrali celo za glavno
mesto sveta. Največji umet-
niki renesanse Michelange-
lo, Bramante, Rafaelo Santi,
Brunelesci in še mnogi dru-
gi, so zgradili enkratne zgo-
dovinske stavbe, klesali ču-
dovite spomenike in naslika-
li skoraj nedosegljive slike in
freske. Vsa dela teh velikih
umetnikov si v Rimu lahko
ogledamo, saj predstavljajo
enkraten umetniški užitek.
Središče Rima predstavlja
Beneški trg z Beneško pala-
čo, ki je dobila ime po tem,
ker so za časa Beneške repu-
blike imeli v njej sedež po-
slaniki Beneške republike. V
času fašizma je bil tu sedež
fašistične stranke in iz bal-
kona palače se je dostikrat
širokoustil Mussolini, danes
je v palači muzej.
Od tu se lahko napotimo
na Forum Romanum, ki je
bil javni trg v starem Rimu,
lahko bi rekli središče javne-
ga življenja. Takoj zraven je
Kolos-eum, to je mogočna
arena, visoka 48 m, v kateri
je bilo prostora za 50.000 gle-
dalcev, ki so v davnini bodri-
li gladijatorje pri njihovih
igrah. Ob ogledu Koleseuma
se takoj spomniš naše arene
v Pulju. Vredno si je tudi
ogledati svetišče vseh bogov
Panteon in Fontano Trevi, to
je 26 m visoki baročni vod-
njak v katerega takorekoč
sleherni turist odvrže nekaj
kovancev z željo, da bi po-
novno videl Rim.
Če hočemo videti baziliko
sv. Petra in Vatikan, mora-
mo z levega brega Tibere na
desni breg. Trg sv. Petra ob-
daja mogočna kolonada, to s
skoraj 300 stebri, na katerih
je 140 kipov svetnikov, na
sredi trga je mogočen egip-
tovski obelisk. Po širokih
stopnicah pridemo v bazili-
ko sv. Petra, ki je največja
katoliška cerkev na svetu, v
kateri je prostora za 10.000
vernikov in v kateri so zbra-
ne umetnine največjih rene-
sančnih mojstrov. Največja
škoda bi bila, če si ne bi ogle-
dali vatikanskega muzeja v
katerem so shranjeni zelo
bogati eksponati.
P/ŠE:	3
ERNEST REČNIK
GABRNIK (Gabernig),
stolp, dvor
Na južnem pobočju Boča med
Podplatom in Poljčanami, nad nase-
ljem Podturn. Občina Šmarje.
1310 se v spremstvu Žovneških
omenja Fritz, genannt Gaberniker
- Fric, imenovan Gabrniški. 1404 je
na območju pilštanjskega deželnega
sodišča izpričan stolp Gabrnik -
Turm Gaberg, krški dvor, ki ga je
takrat dobil v zajem Jurij Lember-
ški, hkrati z njim pa tudi Andrej z
Grajene in Elizabeta, hči Hansa P61-
derla. Andrej je prodal tretjino stol-
pa Hansu Losnitzerju, Elizabeta pa
je preostali dve tretjini prinesla v
zakon Viljemu Rosenbergerju - Ro-
ženberškemu in Benediktu Werneg-
kerju (1446). Dvor v Gabmiku je
1479 dobil od cesarja Friderika po-
leg druge očetove dediščine v zajem
Andrej Strmolski.
Gabrnik je bil očitno manjši dvor
stolpastega tipa, podoben tistemu,
ki se je ohranil na Keblju. Opazni so
sledovi v konfiguraciji zemljišča.
GOJKA (Hebenstreit,
Haslach), dvor, štok
Planje, Hebenštrajt
v vasi Gojka pri Slovenskih Ko-
njicah, ob stiku stare in nove držav-
ne ceste, na mestu poznejše Kraču-
nove hiše. Občina Slovenske Ko-
njice.
Hebenstreiti prvič nastopajo kot
patriarhovi fevdniki v Slovenjem
Gradcu. Bratje Henrik, Bertold in
Friderik Hebenstreit se imenujejo
1338, ko so si delili grad Vodriž (tu je
bil očitno njihov matični grad), Jurij
pa se imenuje 1374, ko je bil pokli-
can pred duhovno sodišče zaradi gr-
dega ravnanja s konjiškim župni-
kom. Kot last Hebenstreitov se dvor
omenja 1476 - des Hebenstreits,
Hoffstatt bei Gonowitz, a še tudi
pozneje srečujemo rodovino v lasti
različnih posestev. O. 1528 je Ivan
Hebenstreit izročil Ahaciju Schrottu
zidano hišo z nadstropjem in dvor
pri Leskovcu (Haslach) z imenom
des Hebenstreit hof ter vsa posestva
v konjiški fari. Ta dvor je pozneje
nekajkrat menjal lastnike. 0.1600 ga
je posedoval neki Hurnas - Edel-
manssitz genant Hebenstreithof
bei Gonowitz... ain gemauerten
Stokch undter dem Schloss Gano-
bitz bey Haslach. 1604 je bil njegov
lastnik Italijan Johann Conti de Ca-
misano, 1635 so ga oplenili uporni
kmetje, 1679 so gospoščino združili s
konjiško, 1692 pa je prešla v last žič-
kih kartuzijanov. Propadla je verjet-
no po ukinitvi žičkega samostana.
Janisch dvora več ne omenja.
Golič. Grb konjiškega nadžupnika
J. Strela, ki je bil nekoč vzidan v
graščino, sedaj pa je vzidan v po-
slopju občine
GOLIČ (Golitsch),
graščina
v naselju Dobrnež pri Slovenskih
Konjicah, v ravnini, blizu velike ce-
ste. Občina Slovenske Konjice.
Golič se v srednjeveških virih ne
omenja. 1542 ga je pozidal Adam
Lindeški, kot nam pove heraldična
napisna plošča, ki je bila nekdaj vzi-
dana v veži graščine, danes pa je ob
robovih obrezana, vzidana na stop-
nišču občinske skupščine Sloven-
ske Konjice. Ime graščine je povzeto
po golem hribu v ozadju stavbe. Ko-
liko časa je ostala v posesti Linde-
ških, ni znano. 1635 je postala plen
upornih kmetov. 1731 jo je posedo-
val Jakob Conti iz Hebenstreita.
Contiji so bili njeni lastniki še 1790,
1816 jim je sledil Frohlich, 1822 grof
Gaisruck. Za časa Stegenška 1909 jo
je posedoval Benedikt Hertl, v lasti
te češke rodovine pa je bila tudi še
med obema vojnama. Zdaj rabi za
stanovanja.
Graščina je značilen primer štajer-
skega renesančnega dvorca. Je dvo-
nadstropna stavba kvadratnega tlo-
risa, na dveh nasprotnih si vogalih
okrepljena z okroglima stolpoma.
Tlorisna razvrstitev prostorov je si-
metrična. V osi stavbe je široka veža
z banjastim obokom in sosvodnica-
mi, desno je banjasto obokana klet,
levo trije manjši prostori; prvi med
njimi ima zvezdast grebenast obok.
Takšna oboka sta tudi v pritličjih
obeh stolpov. V veži sta ohranjena
portala iz 16. stol. z lahno posnetimi
robovi. Zunanjščino stavbe so v 19.
stol. temeljito predelali, večje prede-
lave pa je doživela tudi notranjščina,
kjer je novejše predvsem stopnišče.
Eden od stolpov ima še svojo stožča-
sto kapo, pri drugem pa je bila kapa
po zadnji vojni že tako dotrajana, da
so jo odstranili in jo nadomestili z
betonsko ploščo.
GORNJA VAS (St,
Lorenzen), dvor, štok
v naselju Gornja vas (prej Sv. Lo-
vrenc pri Preboldu), blizu podružni-
ce sv. Lovrenca, na mestu h. št. 19.
Občina Žalec.
Dvor - štok je bil morda naslednik
zidanega dvora, ki ga je 1437 celjski
grof Friderik podelil bratom Hansu,
Viljemu in Ajidreju Ratmannsdor-
ferju (z gradu v trgu Weiz?) in ki so
ga nato 1457 dobili od cesarja znova
v fevd. Njihove naslednike srečamo
še 1527 in 1542. 1587 so imeh posest
Apfaltrerji s pravicami pomirja. 1632
je vrednotila vdova Marija Hosten-
steiner imen je Thum pri Gornji va-
si, ki je bilo dotlej v imenjski knjigi
zabeleženo kot last dedičev Hansa
Finkhlerja. V stavbi so imeli svoj
sedež morda tudi Gratlerji, ki so po-
kopani v sosednji podružnici sv. Lo-
vrenca. Od njih se v matičnih knji-
gah med leti 1686-1690 omenjata
Franc Gratler in njegova žena Kata-
rina. 1491 naj bi dobil Lasla Pragerv
Gornji vasi neki drugi dvor v fevd;
pri tem je možno, da gre pravzaprav
za dvor v Preboldu.
Na mestu nekdanjega, menda
dvonadstropnega štoka stoji danes
novejša ali vsaj temeljito predelana
kmečka domačija podolgovatega
tlorisa, kjer ^e očitno le še za loka-
cijsko kontinuiteto z nekdanjim
dvorom. Pri kopanju v bližini hiše
so 1980 naleteli na temelje starejših
stavb.

ŠOLARJI ČISTIJO
v soboto so učenci OS iz Braslovč pripravili očiščevalno
akcijo. Učenci višjih razredov so čistili obrežje Savinje od
polzelskega mostu do Letuša po obeh straneh, nižji razredi
pa okolico braslovškega jezera. Akcijo je organizirala šola,
saj so učenci zaradi podaljšanih zimskih počitnic nekaj dni
dolžni. Ker je bilo vreme v soboto lepo, so namesto pouka
opravili to koristno in pomembno delo za iepo in čisto
okolje.	T.TAVČAR
14
NOVI TEDNJK - Glasilo občinskih brganizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec-
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika ii'
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči^-
Redakcija: Marjela Agrež. Milan Božič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko. Damjana Stamejčič, Zdenka Stopaf'
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana-
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. SteV-
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.