f L f sredo fflie i mm 1924. Posamezna stevfflra stane 1 '50 Din. LefO LI. Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 u pol leta..... „ 120 r« celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din M Sobotna izdaja: ccloletno v Jugoslaviji .... Din 40 V Inozemstvu.... . 60 Cene Inserafom: Bnostolpna petitna vi-v h mali oglasi po Din Г50 ii> Din 2'—, vetji oglasi uart 45 mm višine po Din 2'50 veliki po Din 3-- in 4--oglasl v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina №мл v neumni. UredniStvo (e v Kopitarjevi ulici 4/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon SO. upravništva 328, Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za instrale) Sarajevo 7.S63. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797. Stanovanjsko vprašanje Hišne najemnike kakor tudi hišne posestnike zanima vprašanje podaljšanja stanovanjskega zakona preko 1. jannarja 1925. Dočim se hišni posestniki protivijo nadalj-nemu omejevanju svobodnega razpolaganja s stanovanji v svojih hišah, zahtevajo najemniki odločno, da jih vlada ščiti pred ne-irloglednimi socialnimi posledicami, ako se stanovanjski zakon na mah ukine. V tej zadevi sta napravili društvo hišnih posestnikov in društvo najemnikov vloge na občinski svet, v katerih zahtevata, da tudi občinski svet zavzame v tem vprašanju svojo stališče in m skuša pri vladi uveljaviti o priliki preureditve odnosno ukinitve stanovanjskega zakona. Sooialnopolitični odsek občinskega sveta je sklcal v tej zadevi dno 3. marca popoldne ob 6. posebno anketo v mestni posvetovalnici, na katero jo povabil vse interesirane kroge. Zborovanje je vodil podžupan dr. Stanovnik, poročal je občinski svetovalec in načelnik socialno-politič-nega odseka g. Čelešnik. Anketa je razpravljala v prvi vrsti glede vprašanja, če naj se stanovanjski zakon ukine ali podaljša in /л katero mnenje naj se občina zavzame pri vladi. Medtem so se zastopniki društva hišnih posestnikov g. Frelih, zvezo društev hišnih posestnikov g. dr. Rega!ly in zastopnik Zveze industrijeev dr. Golia izjavili za ukinitev stanovanjskega zakona, so vsi drugi zastopniki organizacij n. pr. g. Beguš za Društvo stanovanjskih najemnikov, dr. Likar za Delavsko zbornico, dr. Lemež za Neodvisno delavsko organizacijo, Srečko Žu-mer za Jugoslovansko strokovno zvezo, g. Franchetti za Zvezo obrtnih zadrug izjavljali, da jo potrebno, da so pri vladi občina zavzame za podaljšanje stanovanjskega zakona preko 1. januarja 1925 s primernimi ; izpremombami in odpravo očividnih krivic, ; kakršna je n, pr. da delavci in privatni na-mešcenci sploh ne morejo dobiti stanovanj po stanovanjskih oblasteh, ker imajo pri rsakem dodeljivem stanovanju prednost javni uslužbenci. Tudi se je od zbranih zastopnikov vseh organizacij poudarjala potreba, da se strogost omejitve lastninske nporabe hiš omeji in da se čim prej najem-sčine regulirajo in zenačijo z vrednostjo na-jemščin pred vojno, v katero svrho je pa kot predpogoj potrebno, da država zviša plače vsemu državnemu uredništvu in da država tudi za svoje uslužbence zgradi nekaj stanovanjskih hiš, zlasti v Ljubljani, in da naj v tem oziru posnema hvalevreden vzgled mestne občine ljubljanske. Nekateri zastopniki kakor dr. Pretnar za obrtno in trgovsko zbornico, in g. Zebal za Zvezo trgovskih gremijev, so izjavili, da oticielne izjave zastopanih organizacij ne morejo podati, ker društva še niso o tem vprašanju v csvojih sejah zavzele stališča. O drugi točki glede pospešitve gradbene akcije v Ljubljani je istotako poročal g. občinski svetnik Čelešnik. Podžupan dr. Stanovnik je pozval navzoče zastopnike organizacij, da podajo mestnemu magistratu pismene predloge in izjave, na kar se bo sklicala s strani občine nova anketa, ki bo o teh predlogih razpravljala in na podlagi lesnega pretresa vseh predlogov pospešila .stavbno akcijo, da se čimprej omogoči družinam, po številu 870, ki so še vedno brez družinskega stanovanja, človeku dostojno bivališče, da se stanovanjska mizerija v Ljubljani omili in odpravi. Z zahvalo za številno udeležbo in'sodelovanje no vse zastopnike organizacij je podžupan dr. Stanovnik zaključil zborovanje. S to anketo se je spravilo stanovanjsko vprašanje na pravi tir. Najemniki morajo spoznati težave hišnih posestnikov in narobe, da bodo mogli vprašanje pravilno presojati. Pravimo pravilno, ker je gotovo, da se gode krivice tako hišnim posestnikom kakor najemnikom, samo da ne bi tuneli krivcev na splošno iskati medsebojno in to v vseli slučajih. Prav v stanovanjskem vprašanju je neplodno iskati krivce pri najemnikih, oziroma pri hišnih posestnikih. Krivda leži v povojnih razmerah in stvar državo je, da jih skuša popraviti. Tu pa smo pogrešali vsake velikopotezne akcije, kakor jo je n. pr. izvršila Češkoslovaška. Zakoni, kakor so zagledali pri nas luč sveta pori ministrovanjem dr. Žerjava, niso sno-sohni ne omiliti, še manj pa rešiti pereče stanovanjsko vprašanje. Vsaka demagogija mora biti tu izključena. Iz posameznih slu- čajev, v katerih dela krivico ena stran drugi, se ne sme izvajati splošnih sodb, kakor se ne sme s popravo ene socialne krivice ustvarjati nova socialna krivica, ki se samo prevali na druzega. Jasno je, da hišni posestniki pod sedanjimi bremeni ne morejo obstati in, če bi sedanje razmere trajale še dalje, noben posestnik nc bo mogel svojih hiš niti popravljati. Pri tem pa se celo dogaja, da hišni posestnik ne dobi stanarine niti toliko, da bi kril davke in izdatke za popravo, negledo na lo, da ne sme niti л svoje resnične potrebe razpolagat? s svojo hišo. To je zelo bridko, ako nima nobenih drugih dohodkov, kakor hišo, ki mu nič ne nese. Od Česa naj živi? Posebno bridko je za hišnega posestnika, ki živi v lakih razmerah, ako moro dati v najem stanovanja za malenkostno stanarino, na jemniki pa do- Relgrarf, 4. marca. (Izv.) — Po dnevih razburjenja je danes napetost popustila, ker Radićevi odposlanci niso prišli v Belgrad, da izroče poverilnice, kakor so pričakovali. O sklepih vodstva SLS prinašajo listi precej obširna, a netočna poročila. Parlamentarni krogi se za te sklepe zelo zanimajo in danes iz Ljubljane došii poslanci Jugosl. kluba so imeli premalo časa, da ustrežejo vsem mnogoštevilnim radovednežem. Z oziroma na jasnost sklepov so seveda izostali običajni komentarji, kako je razumeti ta ali oni stavek izdanega komunikeja. Edino nekateri radikali in demokrati so delali razne »bistroumne« bivajo za ista stanovanja od podnajemnikov štirikratno, desetkratno vsoto in se jim pri tom neprimerno bolje godi, kakor posestniku, če nima ta drugih dohodkov kakor dohodke od svoje hišo. Ravnotako jasno pa je, da uradništvo in delavstvo ne more plačevati ob sedanjih dohodkih sianarine, kakor bi jo smeli jm> sestniki po vsej pravici zahtevati. Tu bi morala storiti država svojo dolžnost, ki je dosedaj ni storila. Iz teh razlogov mi ankete stanovanjskih najemnikov in hišnih poseshvkov radostno pozdravljamo in želimo ter upamo, da bodo v resnih razgovorih našli pravo pot do potrebnega sporazuma, da bodo skupno prisilili državno instanco, da se stanovanjskega vprašanja loti z vso resnobo in vclikopotez-nostjo. sklepe in so poskušali placirati svoje ten-denčiozne komentarje. Sploh se ti demokrati Pribičevićeve skupine no morejo sprijazniti s svojo usodo in iščejo povoda, da bi s svojimi starimi namerami mogli skočiti opoziciji v hrbet in preprečiti njeno borbo proti korupciji. Tekom današnjega dne so se ponovno zopet opazila dolga posvetovanja Pribičevičevih pristašev dr. Lu-kiniča in Tirnotijeviča z raznimi agenti Ni-kole Pašiča. O medsebojnem sporazumu teh ljudi se govori kot o gotovi stvari, zato ,se David o vi če va struja poteguje za to, da se seja glavnega odbora vrši čimprej, da so končno razčisti položaj. ozirom na ljudstvo, katero mora to velikodušnost drugih plačevati. Nadaljna naša pritožba zadeva izvršitev razpoložnih razsodb. Posebna zanimivost za našo državo iu njeno pravosodje je, da smo s posebnim zakonom uredili naše odnošaje do Češkoslovaške in Poljske, vsled česar je, razsodba češkega in poljskega sodišča pri nas izvršna. Razsodbo naših slovenskih sodišč pa pri pretežnih srbskih sodiščih niso izvršljive. Grajati moramo tudi, da ni uspelo, da bi bila v finančni zakon 1924—25 vnesen;* nujno potrebna zakonska določba o ureditvi zemljiške knjige v Prekmurju. Govornik po daljših izvajanjih o neznosnih razmerah v Prekmirrju glede zemljiške knjige in katastra, konča svoj govor: To so nekatere pritožbe in zahteve, katere sem omenil za! Jugoslovanski klub, v čigar imenu mi je čast izjaviti, da bomo glasovali proti. (Ži vahno pritrjevan" in ploskanje.) Debata o proračunu ministrstva za pravosodje se bo nadaljevala jutri. Popoldne je bila narodni skupščini predložena konvencija o razmejitvi z Romunijo, s katero zgubimo Zomboijo. Po kratkem govoru zunanjega ministra dr. Ninči-ča in po govoru demokrata Šečerova, je bila ta konvencija sprejeta s 107 proti 50 glasovom. Trgovinska pogajanja. Razprava o železnicah končana. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Na današnji seji tretje sekcije je bila končana razprava 0 železnicah. Vprašanje prometa prebivalstva ob meji jo prepuščeno prvi sekciji. Pre šlo so je nato na razpravo o raznih vpraša njih, ki so v zvezi s progo Južne železnice. Prihodnja seja sekcije bo jutri, in se b' vršila v navzočnosti predsednika italijanske delegacije Luciolija, ki je danes došef v Belgrad. PREDAVEC ŠE NI ODPOTOVAL. Zagreb, 4. marca. (Izv.) Danes sc je vršila seja širšega odbora HRSS, na kateri so bila daria navodila poslancu P r c -davcu, ki bo jutri zvečer odpotoval \ Eclrfrnd, da izroči poverilnice Radičevih poslancev. Usoda 20 %nih fejrnov. Na seji narodne skupščine dne marca je finančni minister odgovarjal govornikom opozicije, posebno posl. Sku- 1 j u. V svojem odgovoru je priznal, da je naša država po mirovnih pogodbah dolžna urediti vprašanje predvojnih in povojnih dolgov bivše avstroogrske monarhije. Ker vlada tega dosedaj še ni storila, ima gotovo dovolj vzrokov. Kateri so ti, lega Stoja-dinović ni hotel povedati. Zanimiv je njegov odgovor glede odvzetih 20 odstot. O tej zadevi je finančni minister izjavil: >G. Škulj se je dotaknil vprašanja 20 odstot. zadržanih kronskih bankovcev. To je zadeva, ki se zavlačuje že štiri leta od 19201 dalje, ko so ti denarji bili odvzeti, a so še vedno neizplačani. Gospoda! če se vprašamo, zakaj je prišlo do tako situacije, če objektivno sodimo, se ne more reči, da je temu kriva današnja vlada. Takrat, ko jo teh 20 odstot. bilo odvzetih, jo dr. Veljko-vič obljubil, da bo teh 20 odstot. izplačal v gotovini oh priliki zamenjave starih av-stroogrskih bankovcev. To je bilo uradno objavljeno in izdan poseben komunike, da je to narejeno radi tega, da se iz prometa potegnejo bankovci in da se na ta način dvigne vrednost našega denarja. Teh obljub pa ni niti tedania vlada izpolnila, nit? finančni minister držal in izpolnil. Poznejo se je v finančnem zakonu jemala skozi tri leta odredba, da je teh 20 odstot. smatrati za državni dolg, ki se mora v izvestnem roku vrniti. Bivši minister financ dr. Kumanudi ie celo v proračunu vstavil večjo vsoto, da se ta dolg povrne. Vnesel je torej posebno obveznost, da jo^ notranjo posojilo, ali ta obveznost ni držala. Sedanja situacija leh 20 odstot. je sledeča: Sama vsota tega dolga je neznana. Lahko si je misliti. kako neorganizirano se je pri tem postopalo, če se ne more dognati, koliko je točno iznašal dolg teh 20 odstot. Poleg toča so bila potrdila za odvzete vsote iz-Htavljena od velikega števila organov in s t?\ko različnimi podpisi in pečati, da ni nobene garancije in sigurnosti, da ni ma» RAZPRAVA 0 PRORAČUNI] PRAVOSODNEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 4. marca. (Izv.) Danes sta se vršili dve seji narodne skupščine. Dopoldne se je razpravljalo o proračunu ministrstva za pravosodje. Pri tej priliki se je oglasil k besedi poslanec Jugosl. kluba dr. Jos. H o h n j e c, ki je izvajal: Kdor ima pravosodje v rokah, mora skrbeti za blagor države in naroda. Zato mu je potrebna neodvisnost od samovolje suverene oblasti. Neodvisnost organov j lističe je načelo, ki je sprejeto v vseh ustavah vseh modernih držav in tudi naša ustava ima to določbo v svojih členih, kakor tudi neodvisnost sodnikov, ki se po ustavnih določilih ne smejo prestavljati brez lastnega pristanka. Poslednjo ustavno določbo jc jusiična uprava večkrat prekršila. Opozarjam na premeščenje hrvatskih sodnikov v Bosni, Hercegovini in Sre-mu. Česar ni mogla doseči premestitev, je dosegla redukcija in rezultat je, da so sodišča evakuirana od hrvatskih sodnikov. Tako nstavotvorci spoštujejo ustavo, tako se. prakticira enakopravnost pod vidikom narodnega edinstvu. poleg zunanjega varstva, ki ga daje, ali bi ga vsaj morala dajati jusiična uprava, morajo sodniki sami skrbeti za svojo neodvisnost in integriteto. Njihov poklic jim kaže cilj, da so v službi pravičnosti. Ta cilj je bil vedno pred očmi starim rimskim sodnikom ,ki so se smatrali kot svečeniki pravičnosti. Samo po sebi se razume, da so dobremu pravosodstvu potrebni moderni pravični zakoni. Vendar pa stavljamo zahtevo po dobrem sodniku na pivo mesto. Da moro sodnik dobro vršiti svojo dolžnost, mora razpolagati s potrebnim splošnim in strokovnam znan'em zakonov in naredb. Da je sodba pravična, mora temeljiti na resnici, odgovarjati dejstvu in zakonu. Za sodnika mora hiti merodajen samo zakon, resnica in pravica in nič drugega. Ne sme se dati voditi ne od simpatije, ne od antipatije. Ne od upanja na korist, ne otl strahu na škodo, brez ozira na politično pripadnost. Kdor bi zasledoval lastne intereso ali igral političnega strankarja, bi storil zločin nad državo in narodom in se diskvalificiral za izvrševanje tega visokega poklica. Kakor kabinetna justica, tako je tudi razredna justica v njegovo škodo. Zunanji predpogoj za neodvisnost sodnika je materielna neodvisnost položaja. Kdor ne bi imel te zasigu-rane. bi bil v skupini gladnili nameščencev^ ki ne moreio dali trarancije, da bo " sodstvo funkcioniralo pravično. Ze sedaj 1 se opaža morati beg sposobnih in moralno i nedotaknjenih sodnikov. Ako se temu ne j odpomore, se je bati, da bo nedoetalo naraščaja ali pa da bo manj vreden po sposobnosti in tako vedno boli dostopen za korupcijo. To bo imelo za državo in ljudstvo zelo slabe posledice. Vprašanje materialnega položaja sodnikov je torej državno vprašanje. Ob priliki razvrščevanja uradnikov jo bila sodnikom in državnim pravdnikom storjena velika krivica. Društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani je ministru za pravosodje poslalo spomenico, v kateri našteva krivice, storjene sodnikom, in zahteva, da se razvrstitev iz-premeni in dopolni. To spomenico priporočam v ponovno proučevanje in želim, da bi g. minister sprejel v spomenici stavljene zahteve in predloge. To bo v korist vsem, državi in pravosodju. Priporočam g. ministru, da tudi vzame v ponoven pretres spomenico, poslano od višjega drž. pravdni-štva v Ljubljani. Nameščencem državnega jiravdništva se je zgodila krivica, ker so po sedanjem besedilu uvrščeni po odstotkih v 7., 6., 5. skupino in prvi državni pravdnik v 4. skupino. Tako so zapostavljeni za profe-; sorji in sodniki, ker odločuje za uvrščanje I službena doba. Te nedostatke je troba po-, praviti in jaz apeliram na ministra, da stori v tem oziru svojo dolžnost. Opozarjam g. j ministra na to, dn je v pravosodju že nasta-j la kriza, ki bi se povečala, ako bi se pospe-| šilo zmanjšanje sodniških doklad. — V drugih državah, kakor v Italiji in Češkoslovaški, imajo veliko višjo premijo .sodniki kakor drugi nameščenci. Bilo bi torej primerno, da se sodniške doklade sodnikom zvišajo na '2400 Din, pripravnikom pa na 1200 Din. Ako se vzamo v poštev plače oficirjev, se te zahteve morajo imenovati skromne. V interesu neodvisnosti sodnikov in odprave krize, ki je nastala, moramo g. ministru ponoviti zahtevo, katero sem že večkrat stavil in utemeljil, da se vzakoni določba zakona o sodnikih in pristojnosti sodnikov, kakor so predvidene v tem zakonu. Smatram za potrebno pripomniti, da ljudstvo plačuje pri sodnem postopanju velike takse, zato ima pravico zahtevati, da sodnija hitro in dobro funkcionira. Pripomniti moram tudi glede globe, ker siromašni krogi ogromno trpe vsled previsokih taks. Ozir zahteva, da se znižajo. Mesto tega so se oktobra 1923 še povišale. Idealni oziri so naši upravi tuji. Ako so se ljudje, ki «toie na čoln razprave, dali moliti od socialnih nagibov, so je to zgodilo z ozirom na advokate, katerim so ie tarif zvišal ua štirikratni isnott, ne z Prve spletke Mkifla Pasića. ZANIMANJE ZA ZAKLJUČKE VODSTVA SLS. - ZAKULISNA IGRA PR1BIČEVT ČEVTH PRISTAŠEV. - DA VIDO VIČ IŠČE RAZJASNITVE. go falzificiranih potrdil, ki bi ee takoj predložila, če bi mi začeli izplačevati te bone. Iz tega ozira sedanja vlada že iz tehničnega razloga, četudi bi hoteli, nima možnosti, izvršiti zahteve poslanca Škulja, da naj se tisočaki s ponarejenimi kolki izplačajo.« Po njegovem govoru se je prešlo na glasovanje in je bil proračun vrhovne uprave z večinoradikalno turških glasov sprejet. Potem jo bila seja zaključena in prihodnja sklicana za jutri. MAC DONALD PRIDE V PARIZ. Pariz, 4. marca. (Izv.) Mac Donald namerava v kratkem obiskati Pariz, da s Poincarćjem ustmeno obravnava najvažnejša vprašanja. Čas sestanka še ni določen. KORUPCIJSKA AFERA V PRAGI. Praga, 4. marca. (Izv.) V korupcijsko Rndevo, ki so jo nedavno razkrili, je zapletenih po dosedanjih ugotovitvah okoli 16 oseb. Vse so zaprli. VLADNA KRIZA V BELGIJI KONČANA. Bruselj, 4. marca. (Izv.) Kralj je poveril Theunisu vodstvo vlade do prihodnjih volitev. TURŠKI KALIF BO IZGNAN. Angora, 4. marca. (Izv.) Turški parlament je poleg odprave kalifata sklenil tudi, da kalifa z vso njegovo rodbino iz-zene Kalif sc bo naselil bržkone v Egiptu. On in njegova rodbina bo prejemala od Turčije znatno letno podporo. Kalifove palače in palače princev postanejo državna last. Carigrad, 4. marca. (Izv.) Turški kalif jo danes odpotoval v Švico. POGAJANJA MED TURČIJO IN NEMČIJO. Angora, 4. marca. (Izv.) Pogajanja med Turčijo in Nemčijo so ugodno končana. Iz zunanje politike. • Nemški centrum obhaja letos 53 letnico svojega obstoja. Centrum se je ustanovil leta 1S71. po nepozabnem VVindlhorstu. Bil je iz-početka obrambna organizacija proti Bismar-kovemu vsepruskemu centralističnemu in pro-tikrščanskemu nacionalizmu. Prvi možje centra so bili pravi mučeniki za svobodo vere, vesti in resničnega nemštva proti prusnštvu. Centrum je kmalu narastel in tvoril največjo ulež izpočetka proti pruskemu absolutizmu, potem pa še proti socialni demokraciji. Ob prevratu 1018—19 je stopil v koalicijo s socialno demokracijo, da se izdela demokratična uslava, od letos naprej pa tvori blok z meščanskimi strankami ob dobrohotni opoziciji socialistov in v rezkem nasprolstvu proti novo-prusaškemu fašizmu. Centrum je bil vedno dosleden. Njegovo sedanje geslo je iniciativna innanja politika v smislu pomirjenja Evrope v soglasju s papeškimi enciklikami in prizadevanji angleške delavske stranke. Centrum bo tudi v bodoče vodilna stranka Nemčije. ?Okro2je kmetskih zvez v Novem mestu« je imelo 3. marca ustanovni občni 7.bor. Dvorana Rokodelskega doma v Nov. mestu je bila dobro zasedena po udeležencih iz štirih sodnih okrajev Pogrešali pa emo zastopnikov iz žužomberškega okraja, dasi tudi ta spada pod novoustanovljeno in-Btančno okrožje. — V širši okrožni odbor so bili izvoljeni gg.: Jos. Nemanič, narodni poslanec, načelnik; Ant. Turk, posestnik, Br-šljin, I. podnačelnik; Jos. Mihelčič, posestnik, Vapčja vas pri Semiču, II. podnačel- 1 nik; Joe. Munda, tajnik; Franc Petrič, po- ! sestnik, Prečna, blagajnik; preglednika Fr. Koželj, posestnik, Mačkovec pri Žužemberku, in Jos. Pust, posestnik, Vrhtrebnje. — Izvrševalni odbor: Alojzij Vovk, župan, načelnik; Josip Munda, tajnik; odborniki: Fr. Vovko, župnik; Ivan Strojin ml. Dol. Luši-ce; jakob PJaninšek, Dol. Kamence; Anton Paulič, Brusnice; Anton Gornik, kaplan, Šmlhel; Franc Kolčne, Gor. Globodol in Iv. Platiša, kapJan, Trebnje. — Po prečitanju okrožnega pravilnika, ki je bil z nekaterimi 1 spremembami odobren, je poročal poslanec N c m a n i ć o političnem položaju. Zborovalci so vzeli poročilo z odobravanjem na znanje. •f Kako se tolažijo. Zagrebški listi poročajo, da je zagrebški veliki župan dr. Cimić takoj po seji HRSS odpotoval v Belgrad in na več ministrskih konferencah zastopal mnenje, da Radićevci kljub vsem tozadevnim svojim sklepom ne bodo ml šli ' v Belgrad. V istem smislu je poročal v Belgradu tudi dr. Laza Marković po svojem povrntku iz Zagreba. Dr. Marković ne verjame niti na to, da bi moglo priti do opozicionalnega bloka, češ da se notranja državna kriza ne da rešiti brez radikalov. -j- Demeuti. V objavi o poteku zadnje seje HRSS so hrvatski zastopniki trdili, da obstoji med našo državo in Italijo poleg urad. objavljenega šo neki tajni sporazum. Belgrajska vlada te vesti seveda kategorično dementira. Sedaj čisto gotovo vemo, na čem smo. + Bolgari so bodo branili. >Corriere Ttnliano« objavlja neke izjave bolgarskega ministra Vlkova, ki so važne t ozirom na razne alarmantne vesti, ki se širijo glede razmerja Jugoslavije do Bolccrije. General Vlkov je v razgovora z dopisnikom omenjenega lista naglašal, da Bolgarija ne namerava nikogar napasti, pač pn se bo branila do skrajnosti bo vse žrtvovala za svoj obstanek, če bi bib napadena od katerekoli strani. Napad od strani Jugoslnvije bi imel težke posledice za Jugoslavijo in za Bolgarijo. Mi se bomo obrnili najprej na Društvo narodov, da nepristransko preišče obtožbe od strani Jugoslavije, ako pa še to ne bo pomagalo, se bomo branili. Od Italije. ki je nedavno sklenila sporazum z Jugoslavijo, pa pričakuje Bolgarija nekaj pomirjevalnega vpliva v Belgradu. Џ General Ludendorff je bil te dni zaslišan kot priča v veleizdajniškem procesu v Mona-kovem proti Hitlerju, ki je bil aranžiral lanski ponesrečeni fašistovski puč. Pri tej priliki je Ludendorff izlil svoje velikoprusko protestan-tovsko srce. Rohnel je proti separatizmu in federalizmu ter se z vso silo zagnal v nemške katoličane, katoliško cerkev sploh in seveda tudi v Vatikan. Mož ne more preboleti padca pruskega absolutizma. Centrum je dolžil, da je podpiral poznanjske Poljake proti Prusiji in da tudi zdaj simpalizira s federnlisti na Bavarskem in v Porenju. Pravzaprav se je stari Viljemov general s tem le poklonil centru, česar pa »Slovenski narod« ne vidi, ki naivno sprašuje, kaj bodo »klerikalna glasila na to rekla?« — E, nič ne bodo rekla, »Narode«, kvečjemu to, da se je centrum dosledno boril proli Bismarkovi in Viljemov! prusaški centralistični politiki in zato ščitil tako pravico poljskega naroda kakor pravice nemških dežela. Kajti nemštvo in prusnštvo nista eno in isto, kakor poudarja pravilno nek nemški katoliški list, odgovarjajoč Ludondorfful Trditev pa, da hoče kardinal Faulhr.ber >s pomočjo Francozov Bavarsko od rajlia odcepiti«, je prosta prote-stantovska kleveta po Luthrovi metodi: »Nur fest liigenl »Slovenski narod« je po tej metodi Edmund About: 54 Kralj nora, Iz francoščine prestavila K. Hafner. (Dalie.) Okoli desetih zvečer mu je šlo bolje, loda njegov kafedžija je bil mrtev. Ubogi vrag se ni mogel znebiti strupa, niti se segreti. Vrgli so ga v prepad iz višine. Vsi naši branitelji so se dobro počutili, niso bili ranj ii, pač pa lačni kot sestradani volkovi. Jaz sem bil tešč že osemin-štirideset ur in moj želodec je vpil od lakote. Sovražnik nam je nagajal in je prečul noč pri jedi in pijači prav nad nami. Metal nam je obrane kosti in prazne mehove. Naši so v odgovor na slepo streljali. Razločno smo slišali krike veselja in bolesti. Koltzida je bil pijan; ranjenci in bolniki so tulili skupaj; Mustaka ni kričal dolgo. Vsled hrušča nisem mogel spati in sem prečul noč pri starem kralju. Oh, gospod, kako dolgo bo neči onemu, ki ni gotov jutrajšnjega dne! Torkovo jutro je bilo žalostno in deževno. Nebo se je pooblačilo ob solčnem vzhodu in pronicujoč dež je padal 9 popolno ne-pristranostjo na naše prijatelje in sovražnike. Mi smo bili dosti budni, da smo varovali naše puške in krogle, armada generala Koltzida pa ni bila toliko previdna. Prvi spopad je izpadel popolnoma v našo čast. Sovražnik se je slabo skrival in streljal e piiano roko. Stvar ee mi ie zdela tako lepo. da sem tudi jaz vzel puško v roko kot drugi. Kaj je iz tega nastalo, vam bom pisal v nekaj letih, če bom postal zdravnik. Izpovedal sem vam itak že dosti umorov za človeka, ki ni za to rojen. Hadži Stavros je hotel slediti mojemu zgledu; toda roki mu nista hoteli služiti; vse kite so ga bolele; s svojo navadno odkritosrčnostjo sem mu povedal, da bo ta nesposobnost za delo trajala morda tako dolgo kot on. Okoli devetih nam je sovražnik, ki nam je dosedaj zelo pazljivo odgovarjal, naenkrat obrnil hrbet. Zaslišal sem divje streljanje, ki ni merilo na nas in sklepal sem, da se je mojster Koltzida pustil presenetiti od zadaj. Kdo je bil naš nevidni zaveznik, ki nam jo tako izvrstno služil? Ali bi kazalo, ravnati z njim kot z zaveznikom in podreti naše barikade? Jaz nisem želel ničesar drugega, toda Hadži Stavros je takoj mislil na vojake in Tamburis si je grizel brke. Vsi naši dvomi so se kmalu razpršili. Nek glas, ki sem ga dobro poznal, je klical: Ali r i g g h t ! Trije mladi, do zob oboroženi možje so vpadli kot levi, prekoračili barikade in padli v sredo med nas. Harris in Lobster sta držala v roki revolver s šestimi streli. Giacomo je vrtel puško na vži-galno vrvico s kopitom kvišku kot bat; tako je on znal ravnati s strelnim orožjem. Strela, ki udari v sobo, bi bila napravila mani čuden učinek kot naston teb mož, ki so delili krogle iz pesti in ki so imoli dozdevno roke polne smrti. Moii trite miz- tudi že SLS očital, da jo v zveri t Avstrijo, Ma-žarsko, Bolgarijo in Italijo. Naj si »Narod« nc dela skrbi, kaj bodo nemški katoličani na to odgovorili. Za take stvari je đajboljši odgovor zaničevanje. Isto velja za »zvezo katoliške cerkve z židi«, ki jo vidi Ludendorff s svojimi prismojenimi bivšimi Viljemovimi oficirji. Res jo lo, da jo cerkev tudi napram židom zastopala načelo krščansko ljubezni in pravičnosti in da jo zato nastopila odločno proti protižidovskim pogTomom, ki jih hočejo izzvati lašisti po celem svetu, izigravajoč konfesijonalne instinkte v slabem pomenu te besede. Najbolj zanimivo pa je, kako je Ludendorff napadal Vatikan. Dočim so liberalni listi, med njimi tudi »Narod«, dozdaj »na podlagi diplomatičnih dokumentov« trdili, da jo Vatikan med vojno podpiral Nemčijo in želel njene zmage, trdi Ludendorff ravno nasprotno! Seveda tudi brez dokazov. Tako n. pr. navaja v podkrepitev protiuemškega stališča Vatikana proglasitev Device Orleanske za blaženo! Simpatijo, ki jih kaže «Narod» za Lndondorffov> prusaško fantazije, pravzaprav niso nič čudno. Liberalni šovinistični in nbsolutistični nacionalizem je povsod enak in generala Luddondorfa bi čisto lahko imenovali za šefa generalnega štaba na-rodro-napredne stranke. Samo, da sovraži katoliško cerkev, oznanjevalko miru in ljubezni med narodi, pa je dober. Pruski Nemec in slo-veuski liberalec sta najprisrčnejša bratca, ker en« matere ter duhž otroka. Sveta denarna mošnja. »Slovenski narod« je v eveji številki 5. marca zopet enkrat hudo nacionalen. Očividno je vplival nnnj general LuJendorff. Kajti т prekrasno naslovljenem članku: »Država bodi samo molzna krava?« — napar1« zopet slovenske »klerikalce«, češ, »da bi uaiiaje imeli, da bi avstrijski orel znova razpel peruti preko slo/enoklh pokrajin.« Odkod ta ogromna ijubet^u do naroda, ki bruha iz sebe take strašna očitke, pa nam »Narod pove par vrstic pozieje. Pravi namreč, da je vojna uprava oddala ogromne dobave neki »klerikalni« tvrdki! Ker je torej ušla kakšnemu liberalnemu koncernu velika dobava, se »Narod« joče, odet v nacionalno žalost in ogorčenje. Saj smo vedno dejali, da se liberalna narodnost in ljubezen do države začne in neha pri mošnjičku. Res — »država bodi samo molzna krava«, to je najvernejše geslo liberalnega jugoslovanstva in bi se moralo zapisati z zlatimi Črkami na prapor JDS. Hinavščino najgrše vrste uganjajo slovenski demokrati v pričakovanju opozicionalnega bloka in v prepričanju, da se strmoglavi režim, s katerim so svojčas bili tako trdno zvezani, da jih je moral Pašič enostavno iz njega skozi vrata vreči. «Kar so pokazali radikali, ko so ostali sami, je za vsakega dokaz, kakšno ogromno delo je vršila J. D. S. v vladi, ko je morala popravljati, kar so zavozili radikali in nositi odgovornost za njihove grehe« — piše sedaj «Jutro«. To »dokazovanje« pa šepa kakor stari konj. Kajti vsi vemo, da bivša rsdikalno-demokratska vlada, v kateri sta demokrate vodila Pribičevič in Žerjav, ni bila za pol apotekarske unce boljša od sa-moradikalne. Uradništvo je stradalo kakor strada danes, dasi je imel monopol za »izboljševanje« uradniških plač sam gospod Reisner. Promet je bil ravnotako mizera-bel kakor je danes. Davčna zakonodaja se ni izenačila in poviševali so se indirektni davki in takse, kakor se zdaj. Slovenski demokrati so delali kupčije s pomočjo režima. Baš pod demokratskim finančnim ministrom je dinar drčal s katastrofalno naglico navzdol. Uprava je bila ravnotako škandalozna kot je danes in na Hrvatskem so pele batine. In končno demokrati iz vlade niso šli prostovoljno, ampak so jih morali radikalci dobesedno ekspedirati iz vlade kakor portir nadležnega gosta od pojedine. Še dolgo so se potem slovenskim ! demokratom cedile stfnc pe mestnih vlad-j nih loncih, za katerimi jc »Jutro« pelo me-; sece in mesece jeremijevske žalostinke. Tudi zdaj bi slovenska frakcija demokratov rajši spankljala zvezo z radikali, če bi se dalo, mesto da ugrizne v kislo jabolko bloka in temu sledečih volitev. Kajti volitve našo demokratsko gospodo najbolj skrbe, saj bi nc mogli dati odgovora na to, kako da rohne sedaj zoper režim, ki so ga tako dolgo časa sami vzdrževali in kako da zdaj napadajo centralizem, ki se je uzakonil ravno po njihovem prizadevanju po vidovdanski ustavi, katero so branili kakor tiger svojega mladiča. Vsled tega pogreva »Jutro« zopet tisočkrat ovrženo laž, da je S. L. S. ustoličila radikalski režim, in to laž zdaj garnira še tako, da pravi, da je «dr. Korošec s pomočjo Radiča izsilil od krone imenovanje samoradikalskc vlade!« To gorostasno laž si upa «Jutro« servirati svojim bravcem brez sence kakšnega dokaza! So pač lojalni gospodje, ti slovenski demokrati, ki šc v zadnjem momentu s podlimi, čc še tako neumnimi izmišljotin i skušajo iz skupne opozicio-nalne akcije zoper režim izbiti profit za svoje temne strankarske namene. — Župnik Janez Hrovat f. V št. OZbol-tu pri Trojanah je v ponedeljek zvečer umrl tamkajšnji župnik g. Janez Hrovat. Rojen v Žužemberku O. itie ja 1875 je bil posvečen v mašnika 22. julij« 899. Letos bi torej obhajal srebrni mašniški jubilej. Pokojni je služboval kot kaplan v Metliki, v Starem trgu ob Koipi, v Trnovem pri II. Bistrici, v Senožečah, v Cerkljah pri Kranju in v So-strein. Svetila mu večna luč! V- Strossinaj-erjev spomenik. Kakor poročajo zagrebški listi, se bliža model Slrossmay-erjevoga spomenika v ateljeju mojstra Ivana Meštrovića svoji dovršitvi. Kip je orjašk: 4 in pol metra visok, 2 metra širok. Vladika sedi, lahno nagnjen naprej s podprto glavo. Pozna valči trdijo, da bo to eden najznamenitejših spomenikov no samo v Jugoslaviji, ampak v Evropi sploli. Preden se kip dovrši in vlije, bo preteklo še več mesecev in se 1» moglo vršiti odkritje spomenika še-le v jeseni. — Poročil se je 3. marca na Brezjah na* somišljenik g. Avgust Ogrinec iz Podgorja pri Kamniku, z g. Ivanko Plevelovo iz Mekinj. Vrlemu paru iskrene čestitke! — Promet Karlovcc—Plitrička jezera. Av-tomobilni promet na progi Karlovec—Plitvič-ka jezera so začasno ustavili. — Žene v zdravstveni službi. Za šefa am-bulatorija za traliom v Gjurgjevcu je ininisten narodnega zdravja imenoval drčo Elzo Rajski. — 50 letnica prvega katoliškega shoda r Italiji. Letos mine 50 let, odkar se je vršil v Italiji prvi katoliški shod. Misel na to prireditev je izšla iz »Societa della Cioventu Catto-lica« — Družba katoliške mladine. Shod se je vršil v Benetkah od J2. do 16. junija 1874. ter je papež Pij IX. naslovil nanj posebno pismo. Shod je opravil v več odsekih temeljito delo ter so poročila izšla v dveh tiskanih zvezkih. Italijanski katoliški listi nliglašajo ogromen napredek katoliške akcije v Italiji od tega prvega katoliškega shoda, lu ji je položil temelje. — Današnje peštne pristojbine. ObrtnOc v nekem večjem kraju na Gorenjskem nam piše: Imel sem poslati pet paketov v 20 km oddaljeno mesto. Paketi so tehtali po 15 kg in kak gram čez. Označeni so bili z vrednostjo. Pa jih nisem poslal po pošti, ker bi bil moral odšteti 1200 kron poštnine. Odpeljal sem se s prvim vlakom v mesto in pakete vzel s seboj, od katerih sem seveda tudi plačal prevozno pristojbino. Vendar sem pri tem prevozu imel 900 kron manjše izdatke. Kaj ni družabniki, pijani vsled šuma, gibanja in zmago, niso opazili ne Hadži Stavrosa, ne mene; videli so samo ljudi, ki so jih Hoteli ubiti in Bog ve, da so dobro opravili svoj posel. Naši dobri junaki, vsi presenečeni, zmešani, so bili nesposobni za boj, preden so imeli čas, da se branijo ali spoznajo v položaju. Jaz sam, ki sem jih hotel rešiti, sem zastonj kričal v svojem kotu; moj glas je prevpil šum krogel in vzkliki zmagovalcev. Dimitrij, stisnjen med menoj in Hadži Stavrosom, je zastonj družil svoj glas z mojim. Harris, Lobster in Giacomo so streljali, letali, tepli in šteli strele vsak v svojem jeziku. One! je rekel Lobster. Two! je odgovoril Harris. Tre! quatro! cinquei je tulil Giacomo. Peti je bil Tamburis. Njegova glava je počila pod puško kot svež oreh pod kamenjem. Možgani so se razleteli na vse strani in truplo je padlo v vodo kot zavoj cunj, ki jih perica vrže na breg vode. Moji tovariši so lepo izgledali pri svojem divjem opravilu. Ubijali so s pijanostjo, navduševali so se pri svoji sodbi. Veter in divjanje sta odnesla njihove klobuke; njihovi lasje so plapolali v velru; njihovi pogledi so se svetili tako ubijalsko, da je bilo težko odločiti, ali prihaja 6mrt iz njihovih oči ali njihovih rok. Skoro bi mislil, da se je Razdejanje učlovečilo v tej sopihajoči trojici. Ko je bilo okoli njih vse prazno in niso videli več drugih sovražnikov kot tri ali štiri ranjen- ce, ki so se zvijali na tleh, so se oddahnili. Harris je bil prvi, ki se je spomnil name. Giacomo je imel eno samo skrb: ni vedel, ali je v množici razdrobil glavo Hadži Stavrosa, Harris je kričal na vso moč: »Herman, kje ste?« »Tukaj!« sem odgovoril. In trije uničevalci so pritekli na moj glas. Kralj gora je, ves slab položil eno roko na mojo ramo, se naslonil na skalo, gledal prodirno te može, ki so mu ubili toliko ljudi samo zato, da so prišli do njega in jim rekel z odločnim glasom: »Jaz sem Hadži Stavros.« Vi veste, da so moji prijatelji že dolgo čakali prilike, da kaznujejo starega pali-kara. Njegovo smrt so si predstavljali kot velik praznik. Morali so maščevati deklici iz Mislre, tisoč drugih zločinov in sami sebe. Vendar pa mi ni bilo treba zadrževat? njihove roke. Ostalo je še toliko veličine v tem razpadlem junaku, da se je njihova jaza polegla sama od sebe in napravila prostor presenečenju. Bili so še mladi vsi trtfo in v starosti, ko se ne borimo z neoborožc-nim sovražnikom. Povedal sem jim v kratkih besedah, kako me je kralj branil pred celo tolpo, čeprav je že skoro umiral in tisti dan, ko sem ga zastrupil. Opisal sem jim obleganje, ki so ga zmotili, barikade, v ki so jih prekoračili in ta nenavadni boj, v katerega so posegli, da so ubili naše bruni-teljo, (Dalj« sledil čttda potem, da ni bližnjega paketnega prometa na pošti skoraj nič. Vzrok so enotne pristojbine za vsako razdaljo, česar pri železnici ni. Pri postnih paketih je vseeno, ali jjre pošiljka iz Kamnika v Mengeš aH pa v Cc-tinje aH na Ohridsko jezero ob srbskc-grškl meji. Pri železniškem prevozu pa obstoji v iem velika razlika in zato jc železniški pro-met v bližini še vedno živahen, pri pošti pa docela ubit. — Novomeška porota začne z razpravami 10. marca. Na vrsto pridejo tile slučaji: Dne 110. marca: Franc Turk, Alojzij Razberger zaradi hudodelstva tatvine; 11. marca: Ignacij Kralj, Mihajlo Peleš in Jakob Bernas zaradi hudodelstva ropa; 12. marca: Viktor Majdič zaradi hudodelstva tatvine in Janez Glavič zaradi hudodelstva uboja; 13. marca: Marija Anton zaradi hudodelstva uradne poneverbe. — Kulturno delo Matice Srbske. Dne 1. marca se jo v Novem Sadu vršila seja vseh kulturnih odborov Malice Srbske. Glasom podanih poročil je imela M. S. lani v notranjosti 70 odborov, ki po priredili 623 naučnih predavanj, 30 akademij in 169 gledaliških predstav. Odbori so vzdrževali 109 narodnih knjižnic, 24 čitalnic, 22 odrov in 5 kinematografov. V Malici jo centrala diletanlsko gledališke družbe, v kateri jo organiziranih 129 gledaliških in odrskih odborov. — Krka. Na tukajšnjem sejmu dno 1. marca so so pojavili trije možje po podobi Hrvatje, Id so z neko igro na kroglico osleparili več sej-niarjev za velike vsote. Eden teh tičev je igral, druga dva sla pa stavila in dobivala, da sta lako napravila skomine kalinom. Denar, ki so ga odnesli, cenijo na 200.000 K. Menda se bodo ae kjo pokazali ti sejmarski goljufi. Ako jih ue bodo hoteli prijeti orožniki, naj jih ljudje sami naženo iu naj nikar ne mislijo, da hodijo taki možje na sejme denar trosit. Priporočamo slučaj oblastem. ■— Smrtna nesreča: Iz Sv. Jurja pod Ku-moni nam poročajo: Dne 28. februarja 1923. se je pri spravljanju bukovih hlodov ponesrečil Alojzij Tori, 27. let star, samski posestnik in mlinarja sin. Bil je ua mestu mrtev. Pokojni je bil izredno priden, nobeno vreme ga ni zadržalo od dela. Delal jo vedno za dva ali tri. Vsak ga je rad imel. Bog mu bodi milost-Ijiv sodnik Lu plačnik. — Judjo v češkoslovnSki repuhliki. Kakor poroča »Češkoslovaška korespondenca« prebiva v češkoslovaški republiki (brez hulčin-skega ozemlja) 351.342 Judov, od tega na Češkem 79.77/, na Moravskem in v Šleziji 45.306, v Slovaški 135.918, v Iiarpatoruslji 93.341. Po narodnosti so izpovedali 73.203 ali 2.8 odstotka češkoslovaško narodnost, 3707 ali 11 odslotkov rusko, 48.629 ali 14.5 odstotkov nemško, 28.447 ali 8.5 odstotkov mažarsko, 180.191 ali 53.2 odstotka židovsko, 2487 ali 0.9 druge narodnosti; 17.678 je ihozemcev. — Lujiza Koburška umrla. V Berlinu je te dni umrla princesinja Lujiza Belgijska, žena princa Filipa Saško-Koburškega in svakinja bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda. Svet se je veliko pečal z njo zaradi njenega romana s konjiškim častnikom pL Matačičem, ki je umrl pred nekaj inesecL — Izgnan je iz naše države za vedno kot nevaren človek Edvard Kostial iz Češkoslovaške. — Rasne ncareSe. Krže Anton, čolnar v opekarni Fr. Kotniku na Verdu pri Vrhniki, si je pri pndcu v čolnu zlomil levo roko. — V tovarni akumulatorjev ▼ Št. Vidu nad Ljubljano je livarju Zobcu Ivanu padel model na glavo in ga težko poškodoval. — Franc Rihtaršič, voznik pri lesnem trgovcu Fajfarju Martinu v Drazgošah, si je pri nalaganju hlodov zmečkal levo nogo. — Pri Globočuiku Antonu, posestniku v Železnikih jc gozdnemu delavcu Mlakarju Francu hlod zmečkal deeno nogo v stegnu. — V mlinu Vinka Majdiia v Kranju ei je dninar Hafner Matevž pri kopanju zemlje pod jezom zmečkal desuo nogo. — Na lesnem skladišču F. Heinriharja v škofjl loki si je delavec Franc Sink zmečkal prste na levi nogi. — V usnjarni Carl B. Mally v Tržiču zaposleni voznik Grebene Jakob si je pri vožnji drv iz gozda zlomil desno nogo. — Pri Zabret & Ko. v Dritofu pri Kranju si je mizar Babič Andrej pri krožni Eagi zmečkal levo roko in odrezal sredinec. — V tovnrni A. VVesten v Celju je delavcu Filipiču Alojziju košček pločevine poškodoval deeno oko; moral je v bolnico v Celju. — V tovarni mila >Zlatorog< v Mariboru je šoferju Burgerju Francu niotor zlomil desno roko. — Pri lesnem skladišču KunstcI & Zalar v Šoštanju si jo delavec Medved Frane zmečkal desno nogo. — Na parni žagi Maček, Gregorin, Hren v Logatcu si je delavec Mi-hevc Andrej zlomil levo roko. Oddan je bil v bolnico v Ljubljani. — V livarni na Muti je oskrbnika Kožarja Franca udaril konj s kopitom in mu zlomil desuo roko, kovač Ott Franc pa si je pri brusnem stroju zmečkal desno roko; oba sta bila oddana v bolnico v Slovcnjgradec. — Invalidski občni »bor. V nedeljo, dne 2. L m. so je vršil redni občni zbor lzvrševalnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani v salonu restavracije pri >Levu<. Navzočih je bilo 47 podružnic cele Slovenije, dalje zastopnik Srednjega odbora v Belgradu g. Mrvaljevič ln g. Pan-tič iz Skoplja. Zbor sta poselila tudi znana prijatelja invalidov, veliki župan g. Teodor Sporn in bivši načelnik invalidskega odseka g. dr. B reče 1 j, ki sta bila od zborovalcev navdušeno pozdravljena. Udeležba Članov Invalidov je bila precejšnja. Takoj po otvoritvi občnega zbora pa so povzročili nekateri ljubljanski invalidi hrup v dvorani. Videti je bilo, da obstojata med njimi dve siru jI: leva pod vodstvom invalida Uiana ln nekaterih njegovih pristašev. Siari odbor je bil raz-roSen svoje funkcije s pohvalo od večine delegatov 'Ц ie bil cel nanovo izvoljen, kar mu ie kot naj- boljša pohvala tistih, kl mn zaupajo. Za predsednika je Izbran Stefe. Levi struji pa vkljub temu, da je agitirala i raznimi sredstvi ln plakati, ni uspelo prodreti; zato s« je umaknila niizaj tn hitela poročat svoj polom tistim osebam, kl so razdora v invalidskem udruienju komaj čakale. H koncu jo'T>lla sprejeta resolucija, ki zahteva najnujnejše pravice vojnih žrtev, v prvi vrsti zakou, olajšave na železnici, oprostitev od kuluka, opro-ščenje raznih taks ter odstranitev sedanjega Šefa soc. politike dr. Goršičn radi njegovega postopa- ! nja proti invalidom in njih udružflnju. Zbor Jo tra- ' jal od 8. zjulraj do 3. popoldne ter je pokazal veliko stvarnega dola, ki ga zmore dobro organizirano udruženjo vojnih žrtev. Lakaji in dvor. Uprava dvora v Belgradu potrebuje prvovrstne lakaje. Itofloktira so predvsem na osebe, ki so služilo po aristokratskih hišah. Pogoji zelo ugodni. Roflektantl naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Slavko Plemclj, zastopstvo Uprave dvora, Ljubljana. iž Prekmurja. ' Tišina. V nedeljo 24. februarja je blagoslovil g. kanonik iz Murske Sobote našo lepe nove zvonove. Ob tej priliki je imel slovesen cerkveni govor, v katerem je pozival krščansko ljudstvo, naj ne zaupa nobenemu prišleku, naj zaupa edino-le domačim duhovnikom in inteligentom. Slovesnosti so se udeležili tudi povabljeni gostje iz Murske Sobote. Bila pa je malo nerodno urejena, ker je bil pač povabljen predsednik izraelitske občine dr. Valji in nadučitelj evangelske šole, na okr. glavarja pa so pozabili. Murska Sobota. Katoliška cerkev dobi nov križev pot, ki ga delajo na Mažarskem. Čudimo se, da ga niso dali v delo domačim umetnikom, ker bi bil couejši in prav tako lep. Ne zdi se nam pa pravilno, da lio imel latinske napise; ali. bi ne bilo mnogo lepše, ko bi bili napisi v domačem, prekmurskem narečju? š Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Dne 3. t. m. se je začeto porotno zasedanje na mariborskem sodišču. Kot prvi je prišel na vrsto 48 letni Štefan Gober, doma iz Vučje gomile v Prekmurju. Obdolžen je, da je umoril svojo taščo na ta način, da jo jc vrgel v vodnjak. Gober zločina ni priznal ter je trdil, da je tašča расЏа v vodnjak slučajno. Priče pa so izpovedale za njega obtežilno, nakar jo bil obsojen na smrt. Po razglasitvi obsodbo pa je Gober nenadoma priznal svoj zločin, Oabor bo po najnovejši odredbi ustreljen. Justilika-cijo izvrši orožništvo. š Nevarno zastrupljenje. V nedeljo 2. t m. sc jo v Mariboru zastrupil s prusko kisliuo delavec Ivan Paklar, ker je užival iz broskvinih koščic napravljeno olje. š Nezgoda vinskega trgovca. Mariborski vinski trgovec v Voller je padel na zledenelih stopnicah pri prehodu čez železnico laLo nesrečno, da se je močno poškodoval na glavi. Prepeljan jo bil v bolnico. š Vlom v Mariboru. Dne 3. marca je neznan zločinec vlomil v bišo na Frankopnnovi cesti. Napravil je dober plen, ker je odnesel vročo suhega mesa, precej slanine in klobas v skupni vrednosti 5000 K. Janko J o v a n : Trgovska pogodba i Italijo. ZA KATERE NAŠE "REDMETE JE TREBA IZPOrL0VATI PROST DOHOD NA ITALIJANSKI TRG? (Dalje.) Fižol. V vseh krajih naše države produkcija nadvlada notranjo potrebo in tako moremo večji del fižola izvoziti v inozemstvo. Medtem ko bo za kraje ob Donavi in vodnih potih ostal prirodni trg Avstrija, a za Srbijo Grška in vzhod, je bil Sloveniji dolgo za prodajo fižola trg Francija in Italija. Današnji železniški prevozni stroški so dosegli višino, katere izvoz fižola v Francijo ne more prenesti in nam ostaja kot glavni trg Italija. Izvoz fižola iz Slovenije se more oceniti na letnih 300—400 vagonov. Ker je za Slovenijo ta izvoz velike ekonomske važnosti in ker je Italija za ta predmet najbližji in najboljši trg, moramo zahtevati od nje, da nam dopusti svoboden izvoz fižola na njen trg. Mi sami ne moremo obremeniti izvoza fižola z nikako izvozno carino, a istotako bodi naša zahteva, da osvobodi Italija uvoz fižola od uvozne carine ali vsaj iste ne poviša nad sedanjo. Zelje ln repa. Kakor je Vojvodina izvažala ogromno količino zelenjave proti severu ln s svežo zelenjavo zalagala Dunaj in Budimpešto, tako so bili Sloveniji Trst, Gorica tn Istra za izvoz zelja in repo v svežem in kislem stanju zelo važni trgi. Italija sama pri uvozu teh predmetov ni prišla tako v poštev. Izvoz zelja in repe iz Slovenije znaša okoli 300—400 vagonov. Najresnejša konkurenca pri uvozu zelja v Italijo nam preti od strani Češkoslovaške, kateri pomaga direktna železniška Adrl-tarifa. Da zelje in repa ne prenašajo nobene izvozne carine, je jasno; zahtevati moramo, da Italija nc nastavi na te predmete uvozne carine. Vsekakor mora biti minimum naše zahteva, da v pogledu carine uživamo vsaj isto privilegije, katere ic ali bo Italija oriznala Češkoslovaški. Krompir. Nadprodukcija krompirja v naši državi se more ceniti v srednje dobrih letinah na 6000—8000 vagonov. Razen Avstrije pride v poštev Italija, ln to posebno njeni novopri-dobljcni kraji kot kupcc. Krompir ne prenaša nobene izvorne carine in mora biti naša zahteva, da se v vprašanju uvoza na italijanske trge dosežejo v tem oziru največje ugodnosti. Gobe. Tc tvorijo znaten izvoz iz Slovenije. Ker se z nabiranjem bavijo najslromaš-nejši ljudje, je ne samo iz ekonomskega, ampak tudi iz socialnega stališča naša dolžnost, da zasiguramo temu predmetu svoboden izvoz na italijanski kot najbližji trg. Svinje. Za izvoz svinj v Italijo pride v peštev v prvi vrsti Slovenija ln Hrvatska. Izvoz sc dosedaj siccr nI vršil v veliki meri v Italijo, zato so pa bili Trst, Istra in Pri-morje, kateri kraji so zahtevali največ mesnate svinje, za Slovenijo najboljši in najmočnejši trg. Mi moramo vztrajati na tem, da za-siguraino izvoz na ta za Slovenijo in zapadni del Hrvatske tako važen trg tudi sedaj, ko so ti kraji pripadli Italiji. Ker se izvažajo malone izključno mesnate svinje, je dovolj,-da sc utrdi izvozna carina s 100 Din od 100 kg in sicer vključno davek na poslovni promet. Razen zaklanih Ln odraslih svinj je Slovenija izvažala na Kras, v Istro in Primorje male prašiče. Na Krasu in Primorju sc ljudie vobče niso nikoli bavlli s svinjerejo za prirastek, ampak so ©ddavna uvažali mala pra-seta iz Slovenije. Ker se ta izvoz more oceniti z letno na preko 50.000 komadov, je za svinjerejo v Sloveniji velike važnosti, da vlada lo razume kot svojo dolžnost, da tudi nadalje zasijura ta trg. Z ozirom na dejstvo, da pripada pretežni del kraiev, kamor se mala praseta izvažajo, slovenski narodnosti, ki jc razen tega siromašna, jc dovolj, da znaša izvozna carina za živa praseta do 10 kg teže 2 Din za komad. Sveže in predelano meso. Kakor pri drugih agrarnih predmetih, tako moramo stremeti tudi v vprašanju živine, da sc od strani Iia-lije nc delajo nikakc carinske težkoče izvozu živinskih in svinjskih Izdelkov živine in svinj. V svrho zaščite domače industrije moremo sami favorizirati izvoz živine in svinj v zaklanem in predelanem stanju s tem, da utrdimo izvozno carino vsaj za tretiino nižje kakor za izvoz žive živino in svinj. Ker jc Italija sama interesirana na uvozu naše živine, mora biti naša zahteva, da uvozna carina v Italijo nc sme diferencirati /a živo in zaklano živino in izdelke v toliki meri, dn dobiva to diferenciranje prohibitivni značaj z ozirom na zaklano živino in izdelke. Ker moremo izvoz živine v Italijo smatrali kot koncesijo, dano Italiji, nc bo težko doseči navedenega in svoboden Izvoz mesu tn Izdelkom. V zvezi z izvozom živine je treba revidirati tudi veterinarske predpise, ki nc smejo niti v enem slučaju nositi v sebi značaj ši-kane. Veterinarski predpisi morajo izrccno kazati samo eno tendcnco, in siccr da preprečijo prenos nalezljivih živinskih bolezni. Perutnina lc jojca. Italija siccr ni uvozna država za perutnino in jajca, ker je baš Italija v inozemstvu naš najresrejši konkurent. Izvoz perutnine in jijc iz vseh krajev naše države je zelo velik. Izvoz iz Slovenije sc računa za perutnino na okoli 1 mil. kron, a izvoz jajc na okoli 2 milijona kron; mnogo višji so izvozi iz Hrvatske, Vojvodine in Srbije. Četudi prejšnja Italija ni bila kupec za našo perutnino in za jajca iz naših krajev, je bil naš najboljši kupec baš Trst in primorska mesta. In ker so za naše zapadne kraje danes od Italije snoktirani kraji velike važnosti glede dovolHve uvoza perutnine in jajc, moramo zahtevati od Italije, da nam dovoli svoboden dovoz na njen trg. Seno. Tisoče vagonov ima letno naša država za izvoz v inozemstvo. Samo izvoz iz Slovenije se ceni letno preko 2000 vagonov. Ne majhen del te količine so izvozili v Kalijo, odnosno Trst, Pulj in pomorska mesteca, ki danes pripadajo Italiji. Trst pa tndi Italija je vsekakor važen trg za izvoz našega sena. Zaradi tega moramo vsekakor zahtevati, da zasiguramo senu pristop na italijanski trg, in to brez uvozne carine. Kakor smo že omenili pri točki o uvozu živine, da je treba sicer revidirati veterlrtnr-ske predpise, ravno isto velja tudi za seno. Ker morajo že naše oblasti same zabraniit Izvoz sena iz krajev, kjer vladajo nalezljive živinske bolezni, se občuti na hitro roko izdana prepoved uvoza sena, izdana pod pretvezo radi veterinarskih razlogov, kot šikana. Za vsak transport sena moremo koncedirali uvedbo svedočbe, da v kraju utovorjenja ni nlkake živinske nclezljive bolezni, katero svedočbo morajo takrat respektirati tudi italijanske oblasti. (Dalje sledi.) g Žilni trg. Na novosadskl produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 840—845 Din, oves 250 Din, koruza 257.50 Din, pšenlč-na moka št. 0 515 Din, št. 6 310 Din. g Protestiranj menice v Belgradn. Meseca februarja jo bilo v Belgradu protesliranih 770 menic (v januarju samo 748), kar kaže na slab položaj trgovcev. V konkurz je prišla znana firma Bogatirov in Palič, ker proizvodi podjetja niso našli odjemalcev pri občinstvu. g Za olnjlanje izvoza vina v Avstrijo. Naši eksDorterji vina so ste obrnili do imovinskega > ministrstva za to, da jim izposluje isto olajšava kakor so veljale pri izvozu na Ogrsko. g Izvoz krompirja v inozemstvo. Vsled dvk ga dinarja je izvoz našega krompirja v ino« zomstvo skoro popolnoma zastaL Italija in Svi-i ca dobivata krompir na Ogrskem ceneje kakor, pri nas. Švicarji plačajo za vagon krompirja* postavljen na Jesenice kvečjemu po 110 DLa za metercent. V Trstu pa stane krompir v nadrobni prodaji 1.25—1.50 Din, dočim вв prodaja pri nas n. pr. v Zagrebu tudi po 1.50 Din za kilogram. g Dunajski pomladni sejna in stavka ban&i nih uradnikov. Avstrijski konzulat nam poroča: Za čisto neverjeten slučaj, da bi trajala stavka dunajskih bančnih uradnikov do pomladanskega velesejma, je dunajska sejmska delniška družba vso poskrbela, da prepreči vsako oviro sejma; posebno bo poskrbljeno, da bodo uiogli obiskovalci sejma hitro in udobno zamenjati svoj inozemski denar. g Svoiovni trust za vžigalico. Kakor poročajo listi se je osnovala v Ameriki družba s kapitalom 28 milijonov dolarjev, ki ima namen doseči kontrolo nad vso proizvodnjo vžigalic na celem svelu. g Obtok bankovccr v Angliji. Po izkazu angleške baul-e z dne 28. februarja je bilo v obtoku papirnatega denarja za 125,570.000 funtov šterlingov. g Vpeljava zlato veljave v Rusiji, Vlada jo sklenilo, da so morajo počenši s 1. marcem vso delavske plače zaračunati v zlatu. Ravno tako je vlada določila, da morajo biti vse blagovno ceno po izložbah itd. označene v zlatu, — Če pojde v Rusiji tako naprej, bomo postali mi s svojim papirjem prav kmalu >komunistic, ruski komunisti pa »kapitalisti«. BORZA. Zoprob. 4- marca. (Predborza.) Italija, blago 8.435, London 313.25, Newyork 79.75—80, Pari; blago 3.30, Praga 2.32, Dunaj 0.1135, Curih 13.85— 13.875. Zagreb, 4. marca. (Sklep.) Italija 341.85-н 814.35, London, 341—311, Pariz 3.23—3.28, Prage 229.60-232.60, Newyork ček 79-80, Curih 18.78— 13.88, dolar 78.75. Curih, 3. miirca. (Predborea.) Berlin 1.27— 1.52, Italija 24.75—24.80, London 24.81—24.83, Newyork 577—578, Pariz 23.50—28.60, Praga 10.623 —16.72, Dunaj 0.008150—0.008175, Bukarešt 8.06— 3.10, Sofija 4.25—1.30, Belgrad 7.25—7.80. ШЖГ&КЈИ^ИГВРЗЕВаЗИВаИНИ iBiiiiii aMeija ŠiipMega Orli v nefelja 3. marca ob 8 zvečer f ioni. m sa m m шл ка m m m m m as m n m ■ novice. lj Somišljeniki in somišljenice SLS za frančiškanski in kolizejski okraj. Nocoj ob 8. zvečer se vrši v prostorih Rokodelskega doma, Komenskega ulica, sestanek somišljenikov in somišljenic SLS za frančiškanski in kolizejski okraj. Poročajo občinski svetniki: Stanovnik, Albiu Zajec, K r o in Z u m e r. Pridite vsi! lj Sestanek somišljenikov SLS za šent« peterski in vodmatski okraj se vrši v četrtek, dne 6. marca ob 8. zvečer v dvorani šentpetersko prosvete. Poročali bodo občinski svetniki: dr. Stanovnik, dr. Rožic in Albin Zajec o komunalni politiki. lj Poročila sta so v pondeljek 3. t m. r kapelici cerkve sv. Jožefa v Ljubljani g. Matej Holmar, posestnik v Višnji gori, bivši pevo-vodja društva »Lira« v Clevelandu v Ameriki, iu gdč, Ernestina Rekar, učiteljica na šentjakobski šoli v Ljubljani. Kot priči sta fungi-rala g. Fran Rekar, višji sodni svetnik v Ljubljani in g. Ivan Šešek, bivši magistralni ravnatelj v Ljubljani. Poročil ju je mestni katehčt g. Ignacij Zaplotnik. — Novoporočencema obilo sreče 1 lj Urmli so v Ljubljani: Stanko Jerneje, kurjačov sin, Д0 mesecev. — Marija Sarnotor-čan, žena žel premikača, 53 let. — Fran Meh-le, občinski ubožec, 81 lel. — Avgust Šinok, kovaški pomočnik, 44 let. — Fran Globočnik, dninar, 74 let. — Frančiška Novak, kovačeva žena, 35 let. — Josip Zitterschlager, trgovski sotrudnik, 23 let. — Alojzij Hlebec, sin varnostnega stražnika, 1 lelo. — Marija Schott, žena umirovljenega železniškega uradnika, 54 let — Marlin Hameršak, misijonski brat, 63 let. — Josip Skok, dninar, 32 let. — Ivana Furlin, vdova tobačnega delavca, 48 let. — Marija Hen-tak, delavčeva žena, 44 let. lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 24. teb« ruarja 1924 do 1. marca je bilo v Ljubljani rojenih 28, mrtvorojenih 3; umrlo je v tem času 30 oseb, od tegu 13 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju življenjska slabost, v 5 jetlka, v 8 pljučnica, v 1 otročična vročica, v 2 druge nalezljivo bolezni, v 2 možganska kap, v 1 rak, ostalo drugi naravni vzroki. lj NalozljiTe bolezni. Od 24. februarja do 1. marca je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj davice, 2 škrlatrnke, 2 koz noric, 1 otročiške vročice, 1 influenco. lj Razne nesrečo. Pri mizarju Petru Bizja« ku v Sp. Šiški si jo mizarski pomočnik Nadi-žar Antou pri padcu zlomil rebro na desni strani. — V kemični tovarni v Mostah je delavcu Frnntarju Andreju lug razjedel desno nogo. — V papirnici v Vevčah si jo želozostrugur Štauko Trošt pri stružnem stroju zmečkal le-' vo roko. слако slrugar Etbin Turk. elektriker Franc Orebok pa ee je pri padcu z lestve poškodoval na glavi, po rokah in nogah. 1] Za vojno vdovo, ki je morala oditi v bolnišnico, je daroval g. Andrej Marčan, mesar In posestnik v Ljubljani, 400 K. — Neimenovana 20 K, neimenovana 40 K. — Bog povrnil lj Okradena plesalka. Kuharica Mici Logarjeva je šla na pustno nedeljo na ples v gostilno >Pri belem konjičku«. Ko je hotela po živahni polki vzeti iz žepa plošča, ki je visel poleg mire, robec, je opazila, da ji je zmanjkala listnica, v kateri je imela 1000 Din. Po daljšem iskanju so našli končno listnico pod mizo na tleh, toda prazno. Ker se je ravno v tem času francoski poslovil in nenadoma izginil iz gostilne Deki parček, so takoj sumili, da .sta izvršila ta dva tatvino. Izsledili so ju in našli pri hišni preiskavi res precej denarja, iz česar bi se dalo sklepati, da sta ta dva okradla veselo plesalko. Preiskava še ni končana. lj Nerodncž. V gostilni pri > Kolovratu« je ftretiral stražnik nekega Matijo Zemljiča iz Ljutomera, ker je pijan v gostilni razsajal in metal ob lla in trpinčil živo vrano. lj Razno tatvine. Pri mesarici Mariji Cha-Itipnikovi na Starem trgu je bil ukraden Mariji Jemčevi iz kuhinje 400 Din vreden volnen plet. — Pred vbodom v Polakovi tovarni so našli pri čevljarju Ivanu Kofolu 4 kvadratne metre ševro kože, katero je imel skrito pod obleko. — Predvčerajšnjim po noči je bilo vlomljeno v trafiko na Dolenjskem kolodvoru. iVIomilec je odnesel skalijo >Neretva* in 2 skatlji >Vardar< cigaret, 200 Din gotovine, par nizkih lakastlh čevljev hi nekaj drobiža. Skupna škoda znaša okrog 1000 Din. — V £krapče-«si ulici je bilo ukradeno iz stanovanja dr. Ant Sagadina: zlata zapestnica v obliki obroča. Klala zapestnica v obliki vorižico, zlata ovratna ve-Tižica z obeskom in pa stodlnarski bankovec, Inko da znaša skupna škoda okrog 2000 Din. t— V Spodnji Šižki je bilo ukradeno posestnici '\ntoniji Brodnikovi z dvorišča nekaj moškega m ženskega perila, ki je bilo pripravljeno za Kušiti, in pa rjav pločevinast lonec v skupni vrednosti do 400 Din. lj Izeuba. Ravnatelj voj. urada Franc Bar-1e je pustil v stranišču v Mestnem domu črno o!j nevarno. Fant pride v gostilno in že m sadi nož pod mizo ali pa ima Sc odprtega v žepu. Bana na hrbtu izključujo silobran. Zagovornik je ugotavljal silobran in je poudarjal, da je igral pri tem tudi odločilno vlogo nesrečen slučaj, da ga je zadel ravno v glavno lilo, tako da je bila vsaka pomoč nemogoča. Fant je branil svoje življenje. Na-pndalec je bil Blagne in je dobil, kar čaka pretepača Porotnild so vprašanje glede uboja zanikali K 8 glnsovi, potrdili pa so tudi z 8 glasovi drugo vprašanje, nakar je bil Sajovie obsojen na 10 mesecev hndega eapora, mora plačati vse stroške in pa 100 Din takse. V kazen se mu vžtejc preiskovalni zapor od 25. dec. 1923. Senatu je predsedoval sod. nadsvet. Rekar, votanta eta bila vie. sod. svet, dr. K e r S i č in sodnik Sajovie, javni obtožitelj drž. pravd. dr. Ogoreutz, zagovornik dr. Sajovie, sodna izvedenca-zdravni-ka pa dr. Travner in dr. Majer. Porotna dvorana je bila cel čas nabito polna občinstva. Obravnave so nadaljujejo danes. PODEŽELSKIM GLEDISKIM ODBOM priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrokaze, vzete iz ljudskega življenja in se vprizarjajo z velikim uspehom ua vseh odriii: Miklov« Zala. Igra v petih dejanjih. Po SketovI povesti priredil M. Bajuk. Cena Din 22.—. Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Po Jurčiču priredil M. Bajuk. Cena Din 22.—. Divji levee. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgsr. Cena Din 18.—. P« dvenajptifc letih. Ljudska Igra v Štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Koblar. Cen« Din 22.—. Mati. Dramtcka slika v treh dejanjih. Spisal K*. MeSko. Cena Din 28.—. Kaivaline livljenj*. Ljudska drama v treh dejanjih. Spisal F. S. Finžgnr. Cena Din SO.—, ver.. Din 40.-. Dom. Drama v Ilirih dejanjih. Priredil Janez J»- len. Cena Din 22.—. Ширее Jernej in njegova pravica. V devetih slikat' ra oder priredil po Ivan Cankarjevi povest/ Milan SkrbinSek. Cena Din 18.—. Tekma. Drama v treh dejanjih. Spisal Anton Fantek. Cena Din 20.—. Turški krii — Tri sestre. Igrokaz v treh dejanjih Priredil dr. J. Krek. Cena Din 14.—. Martin Krpan. Dramatika pripovest v petih dejanjih. Spisat Fr. Govekar. Cena Din 26.—. V zalogi so tudi igre drugih založnikov. Ceniki lastne zalogo brezplačno na razpolago. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljub Ijnni. Poizvedovanja. 1'ri Slavčevi maSkeradi v Unionu dne 2. t, m. so je našel on moški šal (ovratnica), dalje je zaostal v gnrderobi en ženski plašč. Dobi se oboje v Unionski garderobi; piašo proti oddajni številki- Opozarjamo, dn izdeluje usnjene odslej v lastnih ateljejih in po meri lc konfekcijska tnduntr.J« OD№KC Drago бсђгоад, tjubtjana IVIeteoroftogično poročilo. Cjjobliaan 306 m n. m, vls. Normalna barometerska višina 736 mm. OM op sao-tcmti tieiu* natei v mm leriuu* meter » C L'siuruu. n j nogavic (4totanje) brez- f plačno edino Ic pri: j Josip Peteline I { Ljubi,ana. Sv. Petra n. j j RchanKna delainka pod vod- j 5 stvom priznanega strokov- | j njaka in mehanika Stanko | : Galeta na razpolago za Si- j J valne stroje vseh sistemov j in koles. 7984 « I s litii Laka Sev-nik, Bevke 2, p. Vrhnikau Inserati v »Slovencu« imajo popoten uspeh! Erenyi Pravo DIA M A francosko žganje uporabljeno za redno čiščenja nst, preprečuje obolenje na katarn in inflnencl. Dobiva se povsodl Pazite na ime „DIANA" Mala steklenica . . . Din 9'-~ Srednja steklenica . . „ 24•— Velika steklenica . . „ 48"— Glavno zastopstvo in zaloga: JUGOPHARmACIA d. d. DIANA od!« Zagreb, Prllaz 12 I ZNIZANE ceno za otroške vozičke, ki se dobijo v veliki izbiri direktno v domači tovarni otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F.B.L, Ljnbljana, Karlovskc cesta t Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otr vozički. Siv. in razni drugi stroji. Prodaja tudi na obroke. 1087 Pozor Amerikanci Lepa, enonadstropnn, pred vojno zidana HIŠA v prom. kraju, ugodno naprodaj. Pripravna jc za vsako obrt, trgovino ali gostilno. Zraven spada hlev in nekaj zemljišča. • Več se izve v Radomljah it. 5 pri Kamnika. 1151 Prazne sode strojnega ali drugega mineralnega olja kupim vsako množino. - ODON KOUTNY, trg. t orodjem in tehn. potrebščinami. LJUBLJANA, Aleksandrova ceste 7 866 Dve KOČIJI, dre DIRI, 1 KASON, par srednjetežklh KONJ in razno k o n j • k o VPREGO proda po ugodni coni tvrdka BREZNIK b FRITSCH. trgovine z železnino, Ljubljana. — latotam se kapi po najvišjih dnevnih cennh stara medenine, baker, cink L dr. kovine. H „Erika Na{bolj§i in nalprEpravnejSt pisalni stroj za potovanje 1 i Ш I THE REX Co., • Ljubljana p 6RADISCE10...... Telefon 268 i I OHtegrafi t vseh nRkastih Ii epatagrafitm ро)гекШт v«dnn t zaloflL a Prodajam "N vsled novo doSlega blaga in povišanja dinarja vse blago no zelo nizkih cenah. Sukoo, blaćevioa, plavine, oxforde in vse vrste belo blano najboljše kakovosti tu in inozemskih tovarn. Krojači poseben popust! IVAN KOS L^BLJANA Sr. Petra cesta SISKA Celovlka cesta 3 Udaia кошогсМ >Slovcoca«« Odgovorili arodnik; Franc Kremfcir v Ljubljani, Ut#ostovaĐ3k» »иЛшго* ч Ljnbliatu.