85. številka.
žI ki?, -jf^g Izdanje xm torek 16. julija 1895.
(t Trsta, t torek zjutraj dne ltt julija 1895.)
Tečaj XX.
„KDINOBT"
uhaja jio trikrat na tod^n r kitih 12-Janjili ob tOPkth, četrtkih
in aobOtKh. /jutranjo izdanja izhaja ob H. uri <čjuU'K|. večerno |>u uk< 7. uri večer. — Obojno izdanje *tftur
t.t |f len. f. —Uv»n A v-in;« r | * »a tri m«atMj. , »	...
«• pol l«"t» . . » .s,—	. , *.—
vie leto , . „ JO.— , , Na narsćbe dre/ priložene narb<inine s<>
ne jemlje oiir. Puaamiciiu Ato/ilke ni dobivajo v (Jro-dajalnieah tobaku v lrntn po 2S rtv'1., iiren Trit* po S nrć. Sobotno veAt-rno i*danjn v 1 ml u 4 nA., izven Trsta S nr.
Ol4
EDINOST
O^lair *« rab ine po tarifa * petitu; ia natloTi« i ilobciim Arkami ne plačuje
prontnr, koltkir ob- r»Tn<lnih »r«tic.
t'OHlnna osmrnm-.' in jtvnuzahvjUj, do« naAi	it I. s« r^iiittjt j'0 po^jdbi-
V.i 1.i|ii-< n i) ... p»iili«|ii jr« luiMvii • 'liicH Canfirm.« »t. !:t. Viak« pi.iii ranr* ili friini. n»'ni i, kor nefrankorana n« »prt , imaio. ll rkopiai «• oo iri^jo,
..uroiuino, r«» i.niacijo u o/ta«' ',ir • jfiu » i|prui*r«i»/t'(> u'i - i Vi >l>u • ji '-
V	colo hit. 3, II, n*d*t. tM|>rrn r<.Vl ti«a<'ij<*
i« proita poHtnine.
illo slovenskega polHl^nesJ« druitva Primorsko. „r^ijim^.
Z Dunaja.
(Izr. dnpin z dne 12. juliju 1895).
Razprava in glasovanje o Celju je za nami. Postavka od 1500 gld. je vsprejeta v proračun za tekoče leto, znašajoči preko 600 milijonov goldinarjev — postavka, o kateri se je toliko razpravljalo ustmeno in pismeno že nad pol leta, katera je dala povod, da se je razbila koalicija in da je padla koalicijska vlada Vsprejeta je bila po burni razpravi, ki je zapričela v torek ter se završila v sredo. Danes se je burja nekoliko polegla. Pri razpravi so protivniki izticali samo to, da se s to postavko krši nemška narodna posest, da se posega po nemški zemlji ter da je to njim »srčna stvor", da se ne dovoli postavka za „slovenski g i m* u a z i j" v Celju.
V tem zmislti so govorili levičarji Hanse, HalUvich, Kokoschineg in Menger, divjaka (nekako v sredi med nemškimi levičarji in nemškimi nacijonalci) Kraus in Foregger, nemški nacijonalec Hoffmann-\Velleiihof in slednjič tudi krščanski socijalist Polzhofer. Ta poslednji seje vpisal ined govornike p r o, govoril pa je p r o t i ter je tako vzel mesto jednemn poslancu, ki bi bil govoril za, in med temi so bili dr. L a g i n j a, S p i n č i č, dr. O r e g o r e c in še nekateri Slovenci. Posebno je škoda, da ni prišel do besede dr. Gre gore c, kajti on pozna vse okolnosti in ume dobro pikati. Sicer pa sta govorila „za" dva štajerska Slovenca, oba iz Hohen-wartovt'ga kluba: med prvimi govornik V o 8-njak, a kot glavni govornik R o b i £. Prvi je donesel ves materijal, govoreči za postavko, kojega materijala niso mogle pobiti vse s r č-^le bolesti nemSkih levičarjev, nacijo-nalcev in antiseinitov. Drugi je pobil protivnike kratko in jezgrovito. Največi vihar pa je bil, ko je govoril poslanec Kalteuegger, konservativec, izvoljen v kmečkih občinah štajerskih. Protivniki so se mu grozili, očitajo mu izdajstvo in slične stvari, ali on je mirno odbijal njih napade, rekši, da bode že on sam odgovarjal pred svojimi volilci za svoje postopanje tel* da hoče poučiti iste, da je glasoval le za pravično stvar — za stvar, s katero se Slovencem nekaj dozvoli, kar jim gre, pri čemer pa se ničesar ne jemlje Nemcem. Med govorom in ob zvršetku istega so na jedni struni burno odobravali izvajanja Kalteneggerjeva na drugi pa so ga zasra mo-vali. Takoj za tem govornikom je uprav besno govoril posl. Hofmanti-NVellenfiof. Bilo je tudi takozvanih stvarnih popravkov, med kojiiui jo bila tudi ona grofa Wiirmbrandn, ki seje oglasil proti trditvi, kakor da bi bila on in
! Plener, kot ministra, glasovala za postavko, f A še je takih ljudij, ki trde, da sta res gla-| so vala. Ako pa nista glasovala, potem pa je ! povsem opravičeno očitanje, kako sta mogla , ostati ministra, ko se je vsprejelo nekaj, kar j je bilo načelno proti njima.
Zbornica že dolgo ui bila tuko polna ' kakor miiiolo sredo. Kjer-koli je bival kateri 1 poslanec, prišel je na poziv s ojih somišlje-i nikov. Celo nekoji bolni so došli. Nekoliko ; se jih je „sparilo" (to je razumeti tako, da j se dogovorita jeden poslanec s te in jeden i z nasprotne strani, da ne prideta k glaso-i vanju) kakor n. pr. Klald in Malfatti. Prvi j bi bil glasoval za, drugi pa proti. Odšla sta ; zadavši si besedo, da ne pride ni jeden n drugi k glasovanju.
Glasovalo se ie seveda po imenih Računali so, da bode večine 10-15 glasov, toda bilo je je 30 glasov. Za postavko je glasovalo 173, pioti 143 poslancev. Proti so glasovali nemški levičarji, nemški nacijonalci, krščanski socijalisti, katerih jeden del javno pripada nemškim nacijonalcem, in koji so več ali manje vsi taki. Seveda, kjer so nemški levičarji, tam niso smeli manjkati tudi naši Italijančiči. Nekoji teh so celo navliv'c prihiteli na Dunaj, da oddajo svoj glas proti pravični stvari, in sicer iz tega vzroka, ker imajo Slovenci že vsega preveč. Med njimi je bil tudi gospod banski B u r g-s t a 11 e r • B i d i s c h i n i, kakor tudi gosp. H i z z i. Manjkala sta iz Primorja grot Fran C o r o n i n i z dopustom in proSt J o r d a n
lirc-H dopnstn. Tu človek, ki jo v nboruloi
divjak, ki ne pripada nobenemu klubu, ki ui izbran v noben odsek, ki nikdar ne zine nobene besede, vsaj javuo, glasuje vedno in brez izjeme za vlado; to pot pa, koje vlada predlagala pravično stvar za Slovence, n i ga bilo v zbornici.
Z a so glasovali vsi Slovenci in Hrvatje (razun Klaiča, ki se je bil „sp&ril*), vsi Čehi razun Eima, ki biva iz zdravstvenih ozirov na Vrbskem jezeru iu ki seje bil tiuli „spftril", vsi Poljaki razun dveh ali treh, ki so izostali, par Rusiiiov (drugi so bolui) in nemški konservativci. Najplemeniteje so v tej stvari postopali Mladočehi.
Potem je bila postavljena, podprta iu izročena proračunskemu odseku resolucija poslanca Spin čiča, koja po/.ivlje vlado, naj se brez odloga zavzeme za ustvarjenje, hrvatskega gimnazija v Pazinu.
V včerajšnji seji je isti poslanec pri naslovu obrtnih in specijalnih šol priporočal hrvatske pripravnice za navtiške šole, razne hrvatske in slovenske obrtne in poljedelske pripravljavne tečaje ter uvedenje hrvatskega
PODLISTEK.

Zlatarjevo zlato.
ZgoilovinskA piipovent XVI. veka.
Spioal A. Š e n o a.
(Dalje.)
Minolo je poletje, minola jesen, došla je zopet spomlad, a mi smo imeli sinka. Da si ga videl, črnolasega kričača, a živ iu jak, no — Kraljevič Marko. Sedaj mati starka skoro da ni zgubila pameti. Prepirale so se babe v selu, je-li bolj po očetu, je-li po materi. A jaz sem se smijal babam, imel sem sinka. Tedaj smo se ljuto sprijeli s Turci. Pobili smo iu pograbili cćlo tropo teli ljutili poturic. Šlo je na zobe, kajti poturica je gurši od Turka. Ugrabili smo i mladega Jussufbega od Požege ter ga dovedli v naše selo. Znala je za njega vsa Krajina. Mlatil je ko lev, ui štedil ni glave, a ni maral on za zlato popovsko, ni blago kmetsko, njega so mamile ženske. Za žensko bi zblaznel. Ni dekle ui žena ni ostala zdrava od njega i dan, vele, da je svojo robo naprtil ua kljuse — prava osmanlijska kri po materi svoji, in odšel proti aoljnji krajini. Jaz se nisem
Malo, da ga niso ubili naši. Jaz sem ga obranil! Oj blažen sem bil; kolike sreče, da je poginol! Ali jaz sem rekel svojim: .A ne bodite kukavice! Sred ravnega polja koljite Turke, toda kadar nima ni sablje ui puške, sramotno bi bilo ubiti ga kakor ži-viuče! Čekajte! Pride i njemu črni petek. Ker oni naše sužnje sekajo, to i hočemo i mi njih. Ali brez sodbe, brez poglavarja ne gre." — Turčin bil je v selu, kakor da ni suženj. Hodil je po ulici z orožnikom iu po-peval. V zli čas opazil je Maro. Vzkipelo je Turče, kakor so mi pravili. Na skoro došla je zapoved, da ga pustimo na svobodo. Zamenjala ga je gospoda za naše ljudi, ki jih je bil ujel požeški paša. Šel je po zapovedi v Ivanič. Ko sem s« vrnil domov, pravili so mi, da se je po selu potikal nek ranocelec, majhno čluveče in ta da je zdravil ljudij in živino in prodajal vsakovrstnih mazil, da je lazil okolo hiše in vprašal po meni. Po meni ? Kaj mu hočem jaz ? Saj, hvala Bogu, sera zdrav. A nisem mislil več nanj Tretji
in slovenskega jezika kot predmet na državni olirtni šoli v Trstu za slovenske in hrvatske gojence. Z ozirom na navtiškt: iole treba o-paziti, daje vsled lanske resolucije poslanca Spinčića in tovarišev Biankinija, Dapnra in Perica proračunski odsek predložil nastopni predlog, katerega je zbornica tudi vspn jela:
„Ob predstojeći preosnovi navtiških šol uvesti je v istih kot predmet tudi hrvatski je/.ik ter je uvažiti tudi ustrojenje priprav-ljavnih razredov za iste šole*.
Malo po malo prodira vendar spoznanje o opravičenosti zahtev hrvatskih poslancev.
Tekom včerajšnje seje je poslanec S; in-čii! govoril v drugič in sicer pri naslovu „narodne šole", pod kateri spadajo tudi učiteljišča.
I tu je zabeležiti vspehov truda hrvatskih poslancev. Že lani je zbornica vsprejela jako važen predlog na predlansko resolucijo posl. Spinčića, resolucijo namreč, s kojo se poživlja vlada, da v zmislu postavnih določeU ustanovi šole povsod tam, kjer jih še ni, da ua vseh b6di materinski jezik tudi učni jezik ter da naj se povsod nastavljajo učitelji, usposobljeni v učnem jeziku dotičnih šol. Tudi to je vsprejela zbornica na predlog uglednega levičarja, dvornega svetovalca Beera. Tudi letos je zabeležiti pri tem naslovu jeden vspeh.
Vsled lanske resolucije posl. Spinčlda sta tako proračunski odsek kakor tudi zbornica sama vsprejela, na predlog istega dvornpga svetnika Beera, sledeči predlog:
,C. k. ininisterstvo se poživlja, da v sledeči proračun postavi svoto za po d p o r e
liii učiteljiščih Primorja*.
V svojem včerajšnjem govoru dotaknil se je posl. Spinčici tudi tega, kakor tudi mnogih drugih manjih stvari, o kojih se je nadejati, da se zbol šajo v prilog hrvatskemu in slovenskemu šolstvu v Istri iu po nekod tudi v Trstu.
Sicer se je pri narodnem šolstvu govorilo mnogo o privatni češki šoli društva Ko-tnensky na Dunaju.
Okolo jedne ure došlo je v razpravo ininisterstvo financij. Dr. L a g i n j a je upisan pri štirih naslovih, ali jeden je že resen, tie da bi bil prišel do besede. Gospodi se mudi. Pride pa do besede vsaj pri jeduem naslovu, ker je vpisan med prvimi govorniki.
Nade je, da završi zbornica proračun v tednu dni. Razpravlja se vsaki dan 10-12 nr. Proračunska razprava se vrši od K) predpo-ludue do 5. ali 6. popoludue; razprava o preosnovi civilnega pravdnega reda pa od 8. do blizu 12 ure zvečer. Te dni je bilo neznosno vroče. Potem se je ohladilo; od 25 iu 30 stopinj padlo je na 10, toda sedaj postaja zopet neznosno, preko 25 stopinj.
zmenil za to. Mar ni dovelj potepuhov po svetu ? — Prezimili smo srečno in zdravo. Ali evo pride zapoved, da gospod ban Peter Bakač nabere silno vojsko na Turke. Vojvode zbrali so vse haramije, a mene zapadlo je v četo Radmiloviča. Poljubil sem sinka, poljubil ženo, pa da mi ne pustijo očesa od otroka. Drugekrati sem veselo pohajal v boj, ali tedaj mi je nekaj davilo srce. Slutnja, kaj-li. „Miloše 1 Božja te roka spremljala in povrnila,* zajecljala je žena, sklopivsa roke okolo glave.
Ban Peter ni bil baba, ampak imel je železne zobe. Mi udri, a Turčin drži, mi udri, a Turčin beži! Znal je ban Peter zvijačnosti, a oni so poskakovali, ko miši okolo mačke. Polastil jih je pošteno, mirna Krajina, a mi pevaje domov. Jaz pot pod noge dan iu noč. Bilo je dve uri od našega sela, bilo nas je več, vsi haramije. Srečal sem kuma (botra) iz drugega sela. „Poinozi Bog, kume !" „Bog pomagaj,* odvrnol mi je kuni plah. „Kaj je, kume, da me gledaš postrani V Kako je doma P* „Nič, nič! slabo. Doma vse zdravo!" „I hvala Bogu!" poveselil sera
Politiške vesti.
V Trotu, dne lf>. julija 18»i».
Državni zbor. V seji minole sob.»te je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o ministerstvu financij. Pri naslovu „direktni davki* se je oglasil za besedo finančni minister pl. Bolim-Ba\verk izjavivši, da se mu vid; povsem naravno, da se razprava suče o velikih preosnovah : o osebnih davkih in reviziji davčnega katastra. U lede zemljiško-davčnega katastra se je davčni odsek zje-dinil v tem. da ni zasnovati novega katastra, ampak da se le predela dose lanji, Zasnova novega katastra je stala 30 milijonov ter je trajala od leta 1869 do 1881., od katere je pa le mal del stalne vrednosti. Sedaj treba se je omejiti le na revizijo očevidnih nedostatkov. Najveće zapreke so bile pri paragrafu o glavni svoti zemljiškega davka. To vprašanje mora rešiti zakonodavstvo. Glede preosnove davkov je menil govornik, da se bode vsak bodoči finančni minister moral baviti s to preosnovo. S preosnovo davkov se pritegne k obdačevanju ves premakljivi kapital. Po tej preosnovi naj bi država dobivala toliko kakor doslej, prebi-bitek pa naj pripade deželam, da se razbremenijo srednji in manji davkoplačevalci. O občinskih bremenih metli minister, da so isti pričetek drugim virom dohodkov.
Zbornica je vsprejela naslove „direktni davki', »carine,", „indirektni prispevki za žgane pijače", „sol" in „tobak*. V razpravo o indirektnih d»vkik ji> iio^gol iml« in slutim« dr. Daginja, doteknivši se raznih nedostatkov pri izterjevanju davkov ter vprašanje zemljiške odveze.
Kuko poročajo novine — tiuli .slovenske ! Pišejo nam: Službeni „Osserva-tore Triestino" priobčuje kot lastni telegram, dodavši v oklepu „Corr. Btireau*, da je poslanec pl. Burgstnller pri razpravi o „narodnem šolstvu" stavil resolucijo glede ustrojenja italijanskega Učiteljišča v Trstu. Isti list pa ne omenja uiti z jedno besedo o tem, da je poslanec S p i n i i 6 govoril pri istem naslovu, kjer se je dotaknil zahteve Italijanov za ustrojenje italijanskega učiteljišča. Poluslužbena „Triester Zeitung" douaša isti telegram kot svoj ter tiska razprtimi črkami ono resolucijo poslanca Burgstallerja, med tem ko tudi ona molči o govoru Spin&ida. Ali so res vladni organi jedini z italijanskimi poslanci iu njihovimi željami v Primorju ? I
No, to bi laglje pretrpeli! Mi \emo že davno, da so omenjeni organi prav Idizu tamošnjim Italijanom.
Ali kaj naj rečemo o nepristranosti in
se jaz. Odšel je kuiue z Bogom, a mi proti selu. Došli smo do holmca. Ni Mare! Čudno! Ali čakaj, dikica, danes jaz pretečem tebe. Kar iznenadoma planol je pred nas Ojorgje, sinek našega kneza. „Za ime Božje, ljudje, brže!" „Kaj je?4 vskliknoli smo vsi. „Hitro v selo! Turki Poiečani napadli so danes ; odveli so živine iu sužnjev!" Zazeblo me je. „Kaj je, Gjorje, Boga ii?* vprašal sem ga izven sebe. „Dosli so okolo poldne ko strela iz jasnega neba, vsi ua konjih. Pred njimi Jussuf, a žnjimi oni mali ranocelec, ua, — tolikšen. Ogleduh turški je menda. Kar je bilo živine pri hišah, vse so odvedli. A oni ranocelec dovetlel je Junsiifa do tvoje hiše, Miloš. Ustupili so. Iu udaril je jok iz hiSe. Izvlekli so ti mater krvavo iu vrgli ob tla kakor hlod, a ženo in sina vzeli so na konja -- pa beži proti gozdu. „Pozdravi junaka Miloša," udaril je ran »c*lec v sineh videči, da stojim kakor okanaenel. Za malo stala ti je hiša v plamenu. Ubili so tudi popa in popinjo, razdejali cerkev. Zlo! Zlo!"
(Dalje prili)
res v • >!j ibj i p t: »5 >.mi; t „■>! >vćn"evega* ? O seji z <lne 4 julij i ima „Slovenec" <1 >lg telegram o razpravi innisterstva za notranje posle. V tej razpravi j>» govoril tudi po*], Spinfiič p) priliki jed:i» uro in njega govor mpravil j-! velik utis. „Slovenec1 se v svojem dolgem telegramu sporni nj a raznih, menda vseh govornikov, t u • 1 i onega pred Spinčićem in onega po Spinčirn, Spinčii'a se ne spominja niti z jedno sam » b^sed i. Tako im v tudi v številki z dne 12 juliji dolg telegram o raz-privi o naslovu »narodno šolstvo". Tudi ob tej priliki je govoril poslanec Spinči<5; a .Slovenec" se zopet spominja vseli govornikov, samo SpinČića ne.
Tako dela »Slovencev1* poročevalec. Kij h )5e doseči s tem svojim postopanjem, si lahko mislimo; o tera pa, ali doseže svojo s vrbo, naj sodi, ne toliko poročevalec sam, niupak list »Slovenec", ki zastopa vso stranko !
Grof Fran Coronini. Predsednik zbornice prijavil je menda že v današnji seji, daje grof Fran C o ro n i n i odložil svoj državno-zborski mandat. Naravno je, da politiški krogi na Primorskem »gibljejo sedaj da-li se je gospod grof s tem svojim korakom definitivno umaknil s politiškega pozorišča, ali pa je smatrati istega le kot šahna poteza. Možno je jedno in drugo. Možno je, da se je grof Coronini uveril, da z njega dosedanjimi intransingentnimi somišljeniki ni možno tirati prave avstrijske politike ter da je prišel do spoznanja, da se je vdajal praznim nadam, ko je menil, da mu bode možno spraviti v soglasje zahteve Italijanov s potrebami države na Primorskem , možno pa je tudi drugo domnevanje. Mnogi so namreč tega menenja, da se je njegova ekscelenca začasno umaknil le v ta namen, d a b i ga prosili, vsled česar bi mnogo pridobila njegova osebna avtoriteta. Ali naj si je že stvar taka ali taka, mi smo vendar uverjeni, da je odstop grota Coroninija — začasni ali definitivni — značilen za sedanje razmere v klubu levičarjev, s kojega usodo so naši Italijani spojili svojo lastno usodo.
Kolikor toliko senzacije utegne prov-zročiti, kar poroča ,11 Piccolo" o tej stvari. Pravi namreč, da je grof Coronini ob celjskem vprašanju zašel v nasprotja se svojo lastno stranko, ker je hotel glasovati za celjsko postavko z ozirom na dejstvo, da predseduje zbornici (dež. zboru v Gorici), sestavljeni po polovici od Italijanov in po polovici od Slovencev, damu je torej dolžnost glasovati za slov. vzporednice v Celju. Coroninijev klub se je odločno uprl menenju svojega načelnika, čemur je bila posledica le-ta, da je odpotoval z Dunaja.
Izjemno stanje v Pragi. Današnje vesti trdijo, da so prenagljene vse vesti o odpravi izjemnega stanja v Pragi, pri čemer pa bi bilo opomniti, da dobro obveščeni krogi vatrajajo pri trditvi, da je ministerski svet ž« skt'Mil, da se v teku tega ali prihodnjega me so '.a odpravi izjemno stanje v Pragi. Sicer pa da je namestnik češki — tako pravijo gori omenjene vesti — naložil redarstvenim organom, da jim je dozvoljavati popolno svo-bobo pri volilskib shodih. Ta poslednji del vesti je pa menda prišel po pomoti tu sem. Nalog gledti čuvanja svobode pri volilnih shodih se najbrže nanaša na dunajske volitve.
Nenriki levičarji — komedijaši. Gotovo ga ni razsodnega človeka pod božjim solncem, ki bi bil toliko najiveu, da bi verjel nemškim liberalcem, da jim ves hrup radi gimnazija v Celju prihaja od srca, marveč je gotovo, da so celjsko vprašanje uporabili le kot pretvezo, da bi zopet prišli do kredita pri nemških volilcih. Le nemškonaci-jonalna šiba gnala jih je v opozicijo proti celjski postavki, Že ob sklepanju koalicije so bili obveščeni o tej zahtevi Slovencev in gotovo je kakor amen v očenašu, da se s prvega niso ni najmanje upirali tej zahtevi; da, še več: njih ministra pristaša, Plener in Wurmbrand, sta v ministerskem svetu glasovala z a celjsko [»ostavko. In sedaj tolik hrup, sedaj je kar naenkrat to malenkostno celjsko vprašanje postalo »srčna stvar" nemške levice, vredna toliko, da se ob njej razbijeta koalicijski zisteiu in vlada. Ali ni to komedija ? Grof \Vurmbraud je sicer oporekal, da bi bila on in Plener glasovala v ministerskem svetu za celjsko postavko, ali o tem ni zinil besedice, da bi bila protestovala
Lastnik politično
proti nj-^j. In tako je uverjea šs danes ves svet, da st i glas >vala z a ! Da to stvar dobro ol.jasni, prijavil je linški „Volksblatt" članek, v katerem trdi, da je finančni minister Plener na izrecno vprašanje nekega odličnega konservativca izjavil istotako izrecno, da u i m a nič proti tem u, a k o s e c u I j s k a postavka postavi v p r o -r a č u n.
Bolgarska deputacija. Ves svet je menil, da bolgarska deputacija, odpotovav«a v Petro^rad, težko doseie svoj namen. Marveč je bilo m menje splošno, da najde ista povsodi zaprta vrata. Danes pa kažejo vsa znamenja, da je prišlo drugače, nego so Hodili politiški proroki. V prvo je knez L)banov prav prijazno vsprejel bolgarsko deputacijo, zatrdi vsi jo o simpatijah Rusije do bolgarskega naroda ne gledo na vse nevšečne politiške dogodke. a sedaj je gotovo, da tudi car vsprejme deputacijo in sicer prihodnjo sredo. Vrhu tega priredi mesto sijajen banket bolgarski deputaciji na čast. To so velevažni dogodki, kajti gotovo je, da Kusija stopi v boljše odnošaje do oficijelne Holgarske le pod takimi pogoji, ki dovedejo do popolne pre-membe v smeri vnanje politike bolgarske. Približanje Bolgarske Rusiji pod takimi pogoji pa mora postati vir radikalnemu preobratu v politiških odnošajih na vsem Balkanu.
Sploh ima ruska diplomacija v poslednji čas jako srečno roko. Se svojo zvezo s Francosko imponuje vsej Evropi, pod nje pokroviteljstvom došlo je do kitajskega posojila — s čemer se je neizmerne povišal nje upliv na skrajnem Vstoku — in slednjič je mogoče, da skoro premore svoje nasprotnike na Balkanu.
Različne vesti.
Premeščen]«. Voditelj pravosodnega mi-nisterstva je premestil kontrolorja kaznilnice, Viktorija Wenedikterja, v kaznilnico v Maribor.
Slatin pafta v avdijenciji. Iz Išla poročajo dne 14. t. m. Danes je vsprejel cesar Slatina pašo v posebni audijenciji. Nj. Veli-ličavztvo zamudil se je i vrlim afričanskim preiskovalcem nad jedno uro; Slatin je pripovedoval jako zanimive podrobnosti o svojem robovanju in begu iz Malidljvega sužeiistva.
Javno dobrotvorstvo v Trstu. Glavno ravnateljstvo za javno dobrotvorstvo razdelilo je tekom junija meseca potom mestne ubožnice te-le podpore: Stalne mesečne podpore potrebnim obiteljiis ali zasebnikom 2056 gld.; izrednih podpor 867 gld. Razun teh denarnih podpor razdelila je ubožnica junija meseca 25.450 porcij juhe, 92 parov rabljenih čevljev, 70 komadov že raldjene obleke in 10 popolnih, novih oblek.
Izlet »Tržaškega Sokola' v Dolino. Pevsko društvo „Velesila" je že prijavilo, da se udeleži izleta »Tržaškega Sokola" v Dolino. Preskrbljeno je torej za izborno petje in po takem za krasno zabavo. Ona gospoda, ki bi se hoteli voziti se „Sokoli" v oinnibusih, naj to nemudoma prijavijo odboru .Sokola" da bode mogel ukreniti potrebno. Uverjeni smo, da se naši mestni in okoličanski rodo-ljubje odzovejo v lepem številu temu povabilu na izlet v prijazno in narodno probujeno Dolino.
Iz Sežane nam pišejo: Dne 4. t. m. na podvečer praznika Sv. Cirila in Metoda, daroval je tukajšnji podružnici družbe sv. Cirila Metoda gosp. Oskar Polley, c. k. obrtni nadzornik v Trstu 5 gld. — za kar mu bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
Iz Vipave nam pišejo: Ker ste že toli lepo opisali slavnost našega gasilnega društva in omenjali raznih oseb, ki so si stekle zaslug ob tej priliki, prosimo Vas, da omenite tudi — kajti čast, komur čast — vrlega podnačelnika omenjenemu društvu, g. Me-s e s n e I a, ki se je trudil neumorno požrtvovalnostjo za dostojno proslavo tega, za vso Vipavo častnega dne. Hvala in čast mu!
»Istrska posojilnica v Puli" (registrovana zadruga z omenjenim poroštvom) objavila je svoje poročilo in obračun za IV. upravno leto (l. jatiuvarja — 31. decembra 1894.) Ta posojilnica je imela koncem leta 1893. 543 zadružnikov s 618 deleži , koncem leta 181)4, pa 507 zadružnikov s 673 deleži. Dohodkov bilo jeta 1804. goldinarjev 93.945.76 i/i, stroškov pa gld. 91.333.60, ne vpoštevši promet s poštno hranilnico (28.757 gld. 20 nvč.); vkupnega denarnega prometa bilo je torej 214.036 gld. 36# nč. — Po-
sojil dah je »Istrska po§>jilnicau tekom 18 »4. let.i 54.130 gld. 40 nvč., povrnjenih je dobila pa 28.767 gld. 05i/i nvč. Čistega dobička bilo je 1.103 gld. 85 nvč. Gotovine ostalo je z dnein 31 decembra 1894.: v blagajni 2.212 gld. 6D/, nvč. in v čekovnem prometu 400 gld. — Ravnokar je storila ta posojilnica važen korak naprej: zasnovala je v Pazinu podružnico, ki je zapričela svoje delovanje s I. tega miseca. Upravitelji podružnice so : odvetnik dr, D. Trinajstih, trgovec Anton Bertoša in župnik Josip GrasiČ.
Kdor pozna denarne razmere v naši srednji Istri, kjer je bil dose daj ves denarni promet v rokah naših nasprotnikov, ta bide ume I ceniti važnost te ustanove. Da bi jo le primerno podpirali naši zavedni rololjubje Priporočeno jim bodi to najiskreneje.
Delovanje zdravniike postaje. Tekom meseca junija iskale so stranke v 907 slu čajih pomo. i pri tukajšnji zdravniški postaji in sicer prišlo je <550 strank na postajo, v 256 slučajih pa so morali zdravniki izven postaje pomagati vsak dan v najmanj 30 slučajih !
Kužne bolezni v Trstu. V tednu od 6. do 13. t. m. bilo je prijavljenih 45 slučajev, duvice (v prejšnjem tednu bilo jih je 48). Razun teli bilo je prijavljenih: 1 slučaj osepnic, 2 al. ošpic iu 3 si. šklatice. Umrlo je 5 otrok za davico in 1 za škrlatico.
Zaplenjene mere. Te dni so organi mestnega magistrata zajedno z organi c. kr. me rostfdnega urada pregledali po raznih krčmah mere za točenje vina in piva. Zaplenili so veliko število posod (steklenic, vrčev, kozarcev itd.), katere niso bile preizkušene po dotičnih zakonih. Dotični gostilničarji seveda bodo kaznovani z denarno globo, dasi so prišli menda v to nepriliko le vsled svoje brezbrižnosti. Posode z\ točenje vina, piva itd., posebno ilovih vrčev ne preizkuša (ce-m en tuje) navadno c. kr. merosodni urad, ampak dotična tovarna, katera izdeluje te posode, vreže na isto črto, katera znači, do kam mora segati tekočina za en četrt, 0 3, '/« litra itd. V interesu gostilničarjev samih je torej, da izmerijo kupljene posode s pre-iskušeuo (cementovano mero), da se izognejo sitnostim in gmotni škodi, katerim se navadno pridružijo še vsakovrstna zlobna podtikanja.
Huda ura. Minolo soboto popoludne okolu 2. ure nas je iznenadilo zlo vreme, katero pa je poleglo o solnčnem zahodu. Dežje bil, kakor da se tržejo oblaki, močan veter pa je razganjal curke vode, da je bil naliv podoben gosti, vodeni megli. Morje bilo je tako razburjeno, da se je Lloydov parni k, ki j« bil odplul proti Benetkam, vrnil v varno pristanišče. No, hvala Bogu, toče nismo imeli. Zlo pa je bilo vreme ob istem času na Moravskem in na Tirolskem. Tako n. pi\ pišejo iz Brna: Danes popoludne utrgal se je oblak nad mestom in okolico. Toča je vse pobila. Strela udarila je večkrat iu užgal i lopo pri tovarni usnja. V selu Visovicu udarila je strela v majhno hišo, ubila dva zidarja in hudo opekla jedno dninarko. — Iz Merana pišejo: Strašna nevihta ugonobila je vse poljske pridelke v okolici Skanoplje pri Bazauelu na južnem Tirolskem. Hudournik je hipoma narasel liki jezero in poplavil okolo 3000 štirjaških metrov vinogradov.
Samomor ? Minolo soboto proti večeru padla je gospa Adalgisa Runcaldier, rojena Pertot, udova po italijanskem kapetanu iz Ravene, stanujoča pri vratarju šole v ulici SauitA lišt. 6, Toninu, v IV. nadstropju istega poslopja, raz okno v IV. nadstropju na stopnice prvega nadstropja. Prihitevši domačini, odnesli so krvavečo ženo na postelj in pozvali zdravnika. Le-ta je konstatov.il, da si je nesrečnica o padu zlomila par kostij, a zajedno pretresla si drobjo. Pozvali so duhovnika iz bližnje župne cerkve pri sv. Antonu starem, kateri je umirajočo ženo previdni s svetotajstvi. Kmalu zatem je izdah-uila svojo dušo, ue da bi se bila zavedla. Pokojnica bila je dva meseca vdova, in nikakor se ni mogla potolažiti po izgubi ljubljenega soproga. Dvakrat že jo poskusila končati svoje življenje, torej je prav vero-jetuo, da se ju samovoljno vrgla raz okno. Mogoče je pa tudi, da je stopila na stol poleg okna, da poravna zastorje in da je pri tem po naključju padla v globočiuo.
Policijsko. 15letnega kovaškega vajenca Antona Albreclita iz Trsta, stanujočega v
R »janu h3t. 81, zaprli so, ker je ISletui perici Franici Volopivec, stanujoči v Barko v-vljah hšt 8, iztrgal pred rojansko cerkvijo zlato naprsno iglo in ovratni robec ter pobegnil s svojim plenom. Drzni tat se je skril v Bandijevi kampanji v Rojanu št. 246. — Organi Sv. Ivan-Vrdeljskega komisarjata so zaprli zaradi prenočevanja pod milim n< bom : tiOletnega krošnjarja Ivana S, iz Ogleja, stanujočega v ulici delle Scuole hšt. 5 in 35 letnega težaka Frana D, stanujočega na V rdeli hšt. 461, oba so potem stavili na svobodo. — 29letni čevljar Edvard Peltarin ia Trsta, stanujoč v ulici San Servolo hšt. 12, razgrajal je v gostilni na Acqiiedotta hšt. 37, in ni hotel poravnati računa v v znesku 35 nč. Razgrajalca prijeli so stražarji odvedši ga s seboj. V isti gostilni prisotni brat aretovanega, imenom Ljudevit, 33let star, kamenosek, počastil je stražarja ki je spremljal njegovega brata, z najnovejšo »duhovito", proti Slovencem namenjeno psovko: „Tak un bdkolo". Seveda so vzeli še duhovitega Ljudevita pod ključ.
Koledar. Danas (16.): Marija, škapulir-ska; Favst, mučenec. — Jutri (17.): Aleš, spoznavalec; Marcelina, devica. — Zadnji krajec. — Solne« izid« ob 4. uri 31 minut, /atoni ob 7. uri 39 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 205 stop., ob 2 pop. 24.5 stop. C.
Loterijske Številka, izžrebane 13. t. m.:
Dunaj	57, 68, 7B, 19, 48.
Gradec	20, 18. 86, 41, 35.
Inomost	51, 14, 9, 42, 22.
Temešvar 28, 3, 11, 25, 85.
Književnost.
,Matica hrvatska" imela je dne 23. min. meseca svoj letni občni zbor pod predsedni* štvom društvenega predsednika prof. Tade Smičiklasa. Po uvodnem nagovoru predsednikovem prečital je društveni tajnik in blagajnik g. Ivan Kostrenčič svoje poročilo. Iz tega posnemamo, da je „M. Hr." leta
1894.	obdarila svoje članove z 11 knjigami, katere so članovi vsprejeli toliko pohvalo in priznanjem, da je vsled tega število „Matičnih* udov znatno narastlo. Knjige za leto
1895.	so deloma že dotiskane, deloma še v tisku. Med letošnjimi knjigami bode jako zanimiva popularna astronomija, katero je napisal prof. Oton Kučera pod naslovom „Naše nebo". Ta rokopis je bil nagraden. — O gospodarskem poslovanju »Matice Hrv.*4 bilo bi omeniti, da je bilo isto i ininolega leta srečno in vspesno. Število članov naraslo je za 1.289, ter jih je sedaj 11.295. — Knjig je tiskala »Matica Hrvatska" v minolem letu skupno 108.000 odtisov, — Iz letnega računa razvidno je, da je imelA »M. Hrv." lani 30.349 gld. 71 nč. dohodkov iu 39 040 gld. 65 nvč. stroškov. Vkupna temeljna glavnica »Matice" (razven hiše) iznaša sedaj 33.301 gld. 66 nč.
Najnovejše vesti.
Rim 15, Danes popoludne si> postavili temeljni kamen za spomenik osvobojenja Rima v letu 1870. Sindaco je ob tej priliki izustil patrijotišk govor. Navzočih je bilo 50 društev.
Par z 14. „Agenze Havas" javlja iz Aten: Tamošnji Makedonci grške narodnosti, vspod-bujeni po bolgarski agitaciji, hočejo tudi organizovati ustajo.
Pariz 14. Danes predpoludne so se vršile običajne ovacije pred kipom strasburžkim. Popoludne so bile sijajne slavnosti po vseh delili mesta.
TrUQ\rtn«h(> hrio.tuvkts,
DaotftiKita. f-uM.i..« ,H jBMi'i 6 59 H 60 PAcuiojt *« spomlad tHOB —.— >1» —•— On«. •» jo.oh 5 57—5 58 It* za jesen 5 58 5.59 Knnu* itr juli-Hvgiiit 5-78—5 80 zunaj-juni 1896 1*77—4.7».
. ........ „.i i- ko. f. tf7V-680 .1-1 in
Ul. f. H 8') 6 85-, .. t fO kil (. 6 85—<1 HO ...I SI kO. f 0-90 G'95, ..I sj dl. r...* fl9> — 7—.
Iu...... "i 40-'» 70. , «--rt-5« ri n>va6.45 <-.6 >
1'Aenic« : Ponudbe in povpraSevuiijo ilobro uli cene n.laCne, 10 nP. cm,uje oJ i-otiute. l'r<"<Ujit 400i 0 in. -I. Oves 10— 5 n?. OBiniju, rž 13—15 t.oi'UM n»>.j>reiiienjeno. Vreme : lepo.
N't»r»uhir .nt »hilkor ..n juil f. 12 90. nova letina 13-45.
Pi»Kii. Centrifuga) novi, iiOiiUvljoir v Ti hi in k rur n« nv.) ..ilpoJil jmev pioeoj f.^8 50- 'J8 75. Jul<
Kopt. t '.>8.75 29— Cunmis-e 2».---*— Čflvorm
30---.• •. V k Ilir« h ( milili) HO 25 -•—.
I!IVTu. Kmvii HhIiIih temni nv.TH<« ». n juli »3. *» oktobor 9O.50. uiI&Aim.
UiTibur?. Hitnim igu»i| nvTHjjo m juli 74 — september 72.75 tliMiembcr ".2 75
Uunajakn borxn 15. julija 1SOB
ecneje,
	predvčeraj	da> e«
Državni ilo!|{ « impirju	. . . 101.20	101.15
„ „ v Hi-i liru	IOI40	101.86
iVvMtrijHka renta v zlitin	. .128 95	i 28. BO
„ „ V krti iitli	. 10] 55	101.'»5
Krelium nkrijo . , . .	. . 407-25	401 60
London 10 Lil.....	. . . 121.20	121 30
Niiptiitiniii .......	. . 9.1)2'/,	, H«4
20 mark ......	. . 11.85	11. M.
		4ri 05
društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: .Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v Trstu.