oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXIX,—LETO XXIX.
;ar-: ■—-------
^15 mrtvih in 24 pogrešanih v yotelskem požaru
jur-i	Iowa, 9. junija.
tčdlL zgodaj zjutraj je na-ti'h hotelu "Canfield" požar, |. z&hteval najmanj 15 živ-'^1 medtem ko je 24 oseb po-'ih, 21 pa jih je dobilo po-
""ilin ^f^^ovanje med razva-| 9^ ami hotela z dvesto sobami trupla se je nadalje-1110^-^° večera. Rdeči križ je P°^očal, da ob osmih še
Ucvv	dognano, kaj se je
8 24 osebami in ognje-
besjjg""" ^^čelnik je bil mnenja, da
Ij^^^tegne nahajati pod ra: 0 še najmanj 15 trupel. < L, N drugi požarni hotelski Zed	JG primerila v
j • dr^vah v teku enega je 20 oseb rešilo živ-8 skokom v mreže, med-^ti ,. se je ena ženska pri pri-je skočila iz četrte-"^^stropja na ulični tlak.
-	n^oški je pri enakem
z glavo rob mre ^ ie nar	____
v 3® par minut pozneje umrl
Poškodbami.
I	ogenj, je bilo v
''®Sistriranih 129 gostov, ^ pa je danes ugoto-■"aii ^ v poslopju dejansko , • ^alo 144 oseb.
'L sredo je v požaru veli-hotela "La Salle" v Chi-izgubilo življenje 61 oseb.
3fl
W pred bitko OPA zakona
L	se v senatni zbor-
trpka bitka glede za-[•t oačrta, ki je bil spre-bančnega odseka, glede te % cen. Administracijski
^^i&vili, da bo kongres ■ ......
kg 20 milijard več v obliki
zakon za kontrolo 30. junija in od nove ^la odvisno, ako bo kon-V poslej ostala samo še na
:
j ^
Wagner, demokrat iz Vorka, je nocoj objavil
načrt, katerega je odo-}) ^Čni odsek, vsled katere-ameriški konzumenti
f	poročilo, v katerem
\l' &ko kongres osvoji načrt, bo temu sledi-^ W ^ kupcev ali pa panika L ^ ^^tov z neizogibno nekon-inflacijo, ki bo dala m ^alu novih delavskih
bo nocoj vi^^alno proglaše-f ^ot republika
: HjU
\9. junija—Nocoj je bilo da bo jutri ob 6. uri I formalno proglašen raz-^°Rarhije in oklic repub-
iL.
i\,q J Umberto ne bo priso-
■i, h . ^^oklamacijski slovesno-kateri bo najvišje sodi-uradni rezultat vo-to'	vršile prošli te-
bo sprejel premierja ^^^.P^rija takoj po uradnem
' ^^uje se, da se bo Um-^ teku ene ure z letalom L Portugalsko. Kraljica ' «0 in njeni štirje otro-,	opoldne dospeli v
^ ^ ^^^to Portugalske.
monarhije in proglas se bo vršil v staro-''oi^^^^iači Monte Itorio, kjer ^ italijanski parlament.
proglasa.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JUNE 10, 1946 '
ŠTEVILKA (NUMBER) 113
Nujen poziv za akcijo glede Trsta in Primorske!
Vprašanje Trsta ter Primorja v splošnem bo sigurno zopet na dnevnem redu na konferenci zunanjih ministrov, ki se zopet snide v Parizu 15. junija. Važno in potrebno je, da se med 6. in 12. junijem zopet pošljejo telegrami in priporočena pisma državnemu tajniku Byrne-su in če mogoče tudi predsedniku Trumanu, opozarjajoč oba, da se upoštevajo želje in mišljenja Amerikancev j užnoslovanskega porekla glede bodoče razmejitve med Jugoslavijo in Italijo ter glede pripadnosti Trsta.
Čim več takih brzojavov in pisem bo poslanih v omenjenih dneh, tem več uspeha bo žela posebna deputacija SANS-a, Združenega odbora in drugih važnih funkcionarjev, ki delajo v Washingtonu na tem, da se vprašanje Trsta in Primorja reši na podlagi pravičnih zahtev Slovencev in Hrvatov pod Italijo do skupnega življenja s svojimi rojaki pod Jugoslavijo.
Ponovno pozivamo vsa naša društva, organizacije, ustanove ter posameznike, da se potrudijo ter med 6. in 12. junijem odpremijo kratke telegrame v Washington. Posameznike se tudi vabi, da pošljejo ptiporočena pisma s primerno vsebino.
Vzorec telegrama sledi (priporočamo, da vsaka skupina sestavi svoje besedilo):
Hon. James F. Byrnes, Harry S. Truman, State Department ali White House, Washington, D. C.	Washington, D. C.
In behalf of our organization we wish to remind y6u of our previous messages regarding the just solution of future status of Trieste and Venezia Giulia. We are convinced that Yugoslav proposal is the only just solution and that America should support it. Yugoslavia has earned our friendship during her struggle for liberation and now deserves our support in her effort to effect unification of all her nationals.
(Podpisi)
Prosimo, da pošljete prepise vseh brzojav in pisem tajništvu SANS-a (3935 West 26th St., Chicago 23, 111.) — SANS.
rs-letni ženin; 79-letna nevesta
LOUISA, Kentucky, 8. junija —Danes sta se tukaj poročila Delbert Lee Sprose, star 18 let, in Mrs. Mattie Lyons L<arge, ki je stara 79 let. Nevesta je bila zadnjih 17 let vdova ter ima sedem otrok in 49 vnukov, katerih najmlajši je toliko star kot njen ženin.
Poročni obred v prostorih okrajnega sodišča je privabil več sto gledalcev, toda ženin in nevesta nista bila niti najmanj nervozna. Nevesta lastuje v bližnji hribovski vasi malo kmetijo, dočim ženin ne poseduje ničesar,
, Sosedje pravijo, da je Mrs. : Large rekla, da se je odločila za korak, ker jo je zapustil zadnji izmed njenih vnukov, sama pa da ni mogla obdelovati svoje kmetije.
20-letni kralj Siama najden mrtev
23 mrtvih v zra-koplovski nesreči v Kanalski zoni
PANAMA, 9. junija — Danes je neki vojaški transport treščil v goro na otoku Taboga ob vhodu v Panamski kanal, pri če-^ mur se sodi, da je našlo smrt i vseh 23 oseb, ki so se nahajali na krovu letala.
Vojaško letalo se je nahajalo na poti iz Morrison Field v West Palm Beach, Florida, na zrakoplovišče Albrook v Kanalski zoni.
Poveljnik vojaškega zrako-plovskega polja v Floridi je izjavil, da se je letalo nahajalo na rednem poletu in da se je na njegovem krovu nahajalo 13 vojakov prostovoljcev, dva kadeta z vojne akademije v West Pointu, en polkovnik in en civilist.
Iskanje trupel se je nadaljevalo do mraka, ko se je našlo 19 trupel in se bo nadaljevalo jutri. Nesreča se je pripetila tekom hude nevihte.
Stavka voznikov truckov preklicana; delavci v klavnicah se vrnili na delo
stavka voznikov truckov, organiziranih v uniji AFL, katera se je imela pričeti danes zjutraj, je bila snoči preklicana, ko je unijsko članstvo odglasovalo za sprejem 15 centov poviška na uro. Unija je prvotno zahtevala, da se mezde povišajo za 30c na uro.
Podjetniki so tudi pristali, da se v novo pogodbo za dobo enega leta vključi točka, glasom katere bodo vsi delavci, ki so člani unije pet let ali več, dobili dva tedne plačanih počitnic, toda podrobnosti glede počitnic bodo razmotrivane v pogajanjih s podjetniško zvezo.
Možnega povišanja 15c na uro bodo deležni vsi delavci brez razlike. Po stari lestvici so vozniki truckov s pripregami (trailers) dobivali $1.05 na uro, vozniki navadnih vozov 97c na uro, j)omožni delavci v skladiščih pa po 85 in 80 centov na uro.
Danes zjutraj se je tudi zopet pričel obrat v clevelandski klavnici, ko so se delavci pri Cleveland Union Stockyard Co., ki izkladajo živino, po 28-dnevni stavki vrnili na delo. Pričakuje se, da bo vsled tega pomanjkanje mesa v Clevelandu, ki je postalo
zadnji čas zelo občutno, znatno olajšano.
Delavci so odšli na stavko, ko je klavniška družba zavrnila zahtevo za 16c poviška na uro. Pogoji poravnave še niso bili objavljeni, toda obe stranki sta izjavili, da so zadovoljivi.
POROKA V BARBERTONU
Prihodnjo soboto se bosta poročila Mr. John W. Strazisar, 64 — 22nd St., N. W., in Miss Margaret Ann Gorenc, 566 — 4th Ave., W., oba v Barberto-nu. Želimo jima obilo Sreče v zakonu!
ZOPET DOMA
S Svetkovo ambulanco je bila včeraj pripeljana iz Mt. Sinai bolnišnice na svoj dom Mrs. Mary Grill, 19102 Arrowhead Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo.
KLJUČI NAJDENI
V petek je Frank Žiberna našel štiri ključe, katere je oddal v našem uradu, kjer jih lastnik lahko dobi nazaj.
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
ČEŠKOSLOVAŠKA DOBILA POSOJILO V ZED. DRŽAVAH
WASHINGTON, 6. junija. — Državni department je danes naznanil, da je bil Češkoslovaški dovoljen kredit v znesku 50 milijonov dolarjev, s katerim se bo nabavil odvisni ameriški vojni material v Evropi.
Mladi tatovi
Policija je včeraj zajela tri komaj 16-letne fante, ki so obtoženi več hišnih ropov, obenem pa so priznali, da so od februarja ukradli 19 avtomobilov. Zajeti so bili v Shaker Heights, ko se je ukradeni avto, v katerem so bežali pred policijo, prevrnil. Zagovarjati se bodo morali pred mladinskim sodiščem.
SLEPI GRADUANT
Morgan Jones, 23 let, je od rojstva slep, toda je navzlic temu uspešno dokončal študije v, Willaim Jewell kolegiju v Brand-view, Mo. Jones govori sedem jezikov.
BANGKOK, 10. junija—Kralj Ananda Mahidal, 20-letni vladar Siama, je bil najden ustreljen v kraljevski palači. Uradno se poroča, da je mladi kralj, ki je bil ljubitelj strelskega orožja, postal žrtev nesreče, toda podrobnosti niso znane.
Siamska zakonodaja je 12 ur po naznanilu o kraljevi smrti imenovala kraljem njegovega 18-letnega brata Fumifona Aduldeta, ki je bil rojen v Bostonu.
Kralj Mahidol je zavzel prestol, ko mu je bilo komaj 11 let in se je šele prošlega decembra vrnil iz Švice, kjer je pohajal šolo. Tik pred svojo smrtjo je nameraval z letalom priti v Zedinjene države na obisk, ki je imel trajati teden dni.
Tatvina kronskih draguljev v Nemčiji pojasnjena; polkovnik in njegova žena bila aretirana
WASHINGTON, 7. junija—Vojni department je nocoj odkril, da sta bila aretirana neki ameriški armadni polkovnik in njegova žena, bivša članica WAC-a, ki sta obtožena, da sta v Nemčiji ukradla kronske dragulje, vredne milijon dolarjev in pol.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chicago. — V Washington je odpotovala deputacija SANSa in Združenega odbora v zadevi tržaškega vprašanja. Člani SANS-ove deputacija so: Mirko Ku-hel, Etbin Kristan, Vincent Cainkar in Janko Rogelj. Zadnji teden se je mudil v Washingtonu tudi pisatelj Louis Adamič in deloval za pravično rešitev tržaškega vprašanja. Člani deputacije od Združenega odbora —Hrvatje in Srbi— nam še niso znani.
West Allis, Wis. — Zadnji teden je naglo umrl Joseph Kral, star 51 let, doma nekje na Dolenjskem, od koder je prišel v West Allis leta 1921 in živel ves čas tukaj. Zapušča ženo, dve hčeri, sina in brata Franka. Sin je dovršil študije na univerzi Marquette io se nahaja v službi Strica Sama na Japonskem. Pokojni je bil požrtvovalen član samostojnega društva "Lilije" in društva 3 JPZS ter pokopan 1. junija.
Chisholm, Minn. — Pred časom je tukaj umrla Mary Ru-par, stara 64 let, doma iz Les-kovca pri Litiji.
West Allis, Wis. — Profesor France Petančič iz Slovenije bi rad izvedel za svojega bratranca Antona Bidovca, sina zidarskega mojstra Janeza Bidovca iz Kranja, Gorenjsko. Po pokU-cu je mlekarnar in živi v Chi-cagu — poleti leta 1939 je bil v starem kraju. Piše naj na sledeči naslov: Molly Shetina, 8001 W. Greenfield Ave., West Allis, Wis.
Fontana, Cal. — Tukaj je naglo umrl Tom Frank, star 60 let in doma iz Prema pri Postojni. Bil je vesele narave in dolgoletni član SNPJ, kakor tudi SANSa. On se ni bil pokopan, ko se je raznesla vest, da je umrla Rozi Vidmar, ki je bila dobro poznana v Clevelandu. Stara je bila okrog 60 let, doma iz Mlina pri Bledu, Gorenjsko. Tudi ona je bila vesele narave in je rada pomagala SANSu in za sirote v starem kraju.
IŠČE ROJAKA
Mrs. Mary Bradly, Box 81, James City, Pa., bi rada zvede-da za Mike Lavrenčiča, doma iz Dolnjega Ztemena pri Ilirski Bistrici, ker je prejela pismo od, njegove sestre Tončke, poročene Božič iz Žarečja št. 15. Če sam to čita naj se priglasi, ker ima Mrs. Bradley tudi zanj pismo, če pa kdo ve za njegov naslov, naj ji sporoči.
Aretirana kot tatova sta polkovnik J. W. Durant, star 36 let, doma iz Falls Church, Virginia, in stotnica WAC armad-nega ženskega oddelka Kathleen B. Nash Durant, stara 34 let, doma iz Hudsona, Wisconsin.
Oblasti so na lovu še za dvema nadaljnima osebama
Zvezne oblasti iščejo še dve nadaljni osebi, ki sta služili v amieriški armadi skupno z aretiranjema. Lov se vrši v Chica-gu in okolici, in oblasti so oči-vidno prepričane, da se v njuni posesti nahajajo dragulji v vrednosti $750,000, ki so še pogrešani.
Aretirana ženska je poročila polkovnika Duranta šele par dni pred njunim zajetjem v čikaš-kem hotelu "La Salle". Oba sta bila zajeta v ponedeljek zgodaj zjutraj. Ironično pri tem je dejstvo, da sta se nahajala v sobah, ki so bile v požaru, ki je v noči med torkom in sredo zajel omenjeni hotel, popolnoma uničene. Njuna aretacija ju je rešila gotove smrti.
Dragulji najdeni v javni shrambi na kolodvoru
WASHINGTON, 8. junija. — Armadne oblasti so danes odkrile, da so bili dragoceni kronski "dragulji, katere sta ukradla v Nemčiji polkovnik Durant in njegova nevesta, najdeni v javni shrambi na enem izmed či-kaških kolodvorov.	j
Kakor se poroča, je Durant izročil oblastim ključ do shiam-be, potem ko so ga zvezni agentje obiskali v ječi, v katero je bil odveden po svoji aretaciji.
Diamanti, emeraldi in drugi dragoceni kamni, ki so bili odstranjeni iz kraljevskega okrasa, so bili najdeni v enostavni papirnati škatlji, ki je bila zaklenjena v javni shrambi na kolodvoru Illinois Central železni-|Ce. Oblasti niso odkrile, kje sta j polkovnik in njegova žsna za-I prta.
Naši fantje-vojaki
Za 20 dni je prišel na dopust 'F 2/c Frank Branisel mL, sin Mr. in Mrs. Frank Branisel, 116501 Trafalgar Ave. Njegova j postaja je v Williamsburg, Va., I in dodeljen je U. S. Wisconsin ladji. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu.
Smrtna kosa
LEOPOLDA ZDOVC
Po daljši bolezni je umrla v okrajni bolnišnici Leopolda Zdovc, ^tara 57 let. Stanovala je na 6030l Glass Ave. Bila je članica podr. št. 25 SŽZ. Soprog je umrl pred 14 meseci, in tukaj ne zapušča sorodnikov. Pogreb se je vreil dan^ zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
DVA DUHOVNA BILA UMORJENA NA KOREJI
LONDON, 9. junija. — Vatikanski radio je danes poročal, da sta bila na Koreji umorjena dva benediktinska duhovnika. Poročilo trdi, da sta postala žrtev sovjetskih čet.
Danes se prične proces proti Draži Mihajloviču
Z njim vred sedi na zatožni klopi 23 drugih kolaboratorjev
BELGRAD, 9. junija—Jutri se prične tukaj obravnava proti četniškemu voditelju Draži Mihajloviču, ki je s 23 drugimi osebami obtožen sodelovanja s sovražniki Jugoslavije in veleizdajstva.
#---
Prosekučija bo skušala doka- vlade kralja Petra, imel tesne
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
zati, da Mihajlovič ni bil junak odpora, kakor je svet sodil po invaziji Jugoslavije od strani sil osišča, temveč da je kolaboriral z nemškimi okupacijskimi poveljniki in nacijsko kvizlinško vlado.
Tekom časa, ko je jugoslovanska vlada pripravljala obtežilni material za proces, so Zedinjene države poslale dve noti, v katerih se je prosilo, da bi se dovolilo pričati ameriškim vojakom, toda jugoslovanska vlada na noti ni formalno odgovorila.
Zunanji minister Stanoje Si-mič je izjavil, da bi vsaka na-daljna korespondenca pomenile, da Jugoslavija dopušča vmešavanje v svoje notranje zadeve. Navzlic temu pa se je pričanje britskih častnikov poslalo v Bel-grad za rabo tekom procesa.
Vlada bo med ostalim predložila dokaze, da je Mihajlovič v času, ko je bil vojni minister
stike z režimom feldmaršala Milana Nediča, ki so ga naciji postavili v Belgradu.
Obravnavi bo prisostvovalo 70 tujih časnikarjev
Nedič je prošlega januarja izvršil samomor s skokom iz sedmega nadstropja ječe, kjer je čakal na obravnavo.
Jugoslovanske oblasti so objavile »malo podrobnosti glede procesa, toda podano je bilo zagotovilo, da bodo na razpolago vse mogoče prilike za polno reportažo. Računa se, da bo obravnavi prisostvovalo okrog 70 časnikarjev raznih narodnosti.
Skupina 24 obtožencev je razdeljena v tri razrede, int sicer četnike, člane bivše zamejne vlade v Londonu in kolaboratorje.
Vsi oni, proti katerim se bo pričel proces jutri, so pristaši Nediča in Mihajloviča. Ostali bodo sojeni v odsotnosti.
iL
6TRAN 2
ENAKOPRAVNOST
10. junija, 19^^
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays ,
/ SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) «________
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)_______
-$7.00 - 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kaoadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta) _
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
_$3.00 _ 4.50 - ?.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko iA druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) _
For Half Year—(Za pol leta) -
.$9.00 - 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
Donald Bell (O. N. A.):
ANGLEŠKA STRATEGIJA
Gospod Byrnes je odločno zanikal, da obstoja anglo-ameriški blok, kar bo brez dvoma presenetilo vse opazovalce političnih dogodkov zadnjih tednov in mesecev. Naj-brže gre pri tem le za razliko v tolmačenju pojma "blok." Byrnes je imel naj brže v mislih to, da med Anglijo in Ameriko ni bila sklenjena formalna zveza ali sporazum, da se bosta medsebojno podpirali.
Po Webster ju pa pomeni beseda "blok" v politiki vsako skupino ali kombinacijo strank, ki žele doseči ali preprečiti zakonske mere, ki so jim koristne ali škodljive. Z drugimi besedami, blok je ohlapna, več ali manj prostovoljna asociacija strank, ki ostanejo popolnoma svobodne in neodvisne v vseh drugih ozirih, ki niso v neposredni zvezi z zadevo, radi katere je blok nastal.
Neoporečno je, da sta se Anglija in Zed. države zvezali, da ustaviti prodiranje Sovjetske unije. Ako hočemo razumeti poj m blok v smislu nekakšne skupne fronte dveh držav, katerih končni cilji so morda različni' je treba priznati, da ta blok obstoja.
Očividno pa je tudi, da Britanija ne namerava ostati partner tega bloka d^alje časa kot potrebno. Čim ji bo ta začasna diplomatična poteza pripomogla do tega, da bo ameriška sila osigurala oslabljenemu angleškemu imperiju ugodno rešitev nasprotij s Sovjetsko unijo, bo Britanija to politiko opustila.
Mi smo prevzeli vodstvo tega bloka manj iz sebičnih' interesov kot v cilju, da pomagamo Angliji v vseh onih slučajih, kjer se križajo britanski in sovjetski interesi. A čemu naj bi, v tem slučaju, Britanija želela koncem koncev razbiti blok, ki je bil ustanovljen le njej sami v korist?
Maršal Smuts, predsednik Južno-afriške unije, ki je eden najvplivnejših 'državnikov angleškega imperija, nam daje nekaj podatkov o tem. Maršal Smuts je že^ večkrat naznanil svetu sklepe najožjega krožka državnikov imperija in je na primer, leta 1943 napravil predlog takozva-nega "zahodnega bloka," ker se je bilo pokazalo v Teheranu, da je Britanija sama prešibka, da bi se mogla meriti z obema orjakoma svetovne politike, Ameriko in Sovjetsko unijo.
Smutsov blok zahodnih držav je seveda nekaj čisto drugega kot blok Anglije in Amerike. V njem gre za zvezo Britanije, Francije, Belgije, Nizozemske in Skandinavije in—pred vsem—njihovih kolonijalnih carstev. Zed,injene države so bile izrecno izključene—deloma je bilo vse skupaj celo naperjeno proti jaam, vsaj kolikor se tiče našega prodiranja v angleške sfere.
Ko je maršal Smuts nedavno govoril skupini promi-nentnih angleških državnikov, ko so priredili slavnost na čast Averell Harrimanu po njegovem povratku iz Wash-ingtona, je prihajal iz konference britanskih dominijonov, tako da je bil očividno dobro poučen o ciljih britanske zunanje politike. A kaj je povedal?
V bodočnosti bo svet razdeljen na dva velikanska bloka, je dejal, na zahodu bo Amerika, na vzhodu Sovjetska unija. Britanije ni prištel niti k prvemu, niti k drugemu— in to je najbolj značilno. Ako si je g. Byrnes želel, da Angleži povedo svoje mnenje o njegovem odgovoru Moloto vu, je imel pi.Miko poslusati—čeravno mu je bilo morda nekoliko nepričakovano.
Angleška skupina, je nadaljeval maršal Smuts, se nahaja med tema dvema velikanoma. Britanska naloga je, da "tolmači" zahod vzhodu in narobe. Zahteval je torej, da Anglija prevzame vlogo posredovalca. To vlogo je hotel predsednik Roosevelt za Ameriko in jo je bil tudi dosegel. A poslej smo jo zaigrali.
Britanija bo torej skušala razrešiti svoje spore s Sovjetsko unijo s pomočjo ameriškega pritiska na Rusijo. Ko pa bo to doseženo, nam ne bo sledila veoi Nasprotno, čim bo to doseženo, se bo obrnila in začela "nam tolmačiti Sovjetsko unijo." To se pravi, da bo angleška diplomacija pomagala ruski, kjer bo veljalo ustaviti prodiranje Amerike in njenega vpliva.
Washington morda danes še ni goden, da bi verjel v možnost tako zasnovane angleške politike. Toda tradicija angleške politike je bila vedno v tem, da je iskala ravnovesje mogočnih narodov in držav.
LAHKOMISELNIM V PREVDAREK
Cleveland, O.—Zopet sem se namenil napisati nekaj vrstic, do česar me je napotil dopis nekega rojaka iz Missouri v šent-kjarskem svetovnem listu z dne 18. maja t. 1.
Dotični dopisnik namreč piše, da živimo v dobi babilonskega stolpa, ko vsak govori po svoje in vsak trdi, da ima le on prav; da Ameriška Domovina prinaša poročila iz domovine dan za dnem o grozotah, ki so se in se še dogajajo v domovini nad našim slovenskim ljudstvom. Dalje tudi omenja, da je list prinesel poročilo o bivšemu jugoslovanskemu poslancu Janezu Brodarju, ki baje ni bil nikak izdajalec, pač pa ljubljenec naroda, vedno in povsod na odgovornem mestu, zdaj pa je mogel pred "komunističnimi" banditi bežati. K temu dodaja vprašanje zakaj je moral ta bivši ljubljenec slovenskega naroda bežati?
Torej, le malo odgovora na to zadnje vprašanje. Jaz nisem politik, nisem bil v domovini tekom minule vojne, kot tudi nobeden teh naših "zvestih poročevalcev laži" o razmerah v domovini, ampak prejel sem že nekaj pisem iz domovine, pa tudi čitam poročila, ki so lastnoročno podpisana, priobčena v ameri-ško-slovenskem časopisju ter prihajajo iz Jugoslavije, so to poročila, ki so pisana po ljudeh, ki so prestali in okusili vojni bič na lastni koži v Jugoslaviji in po raznih lagerjih.
Oni prav gotovo vedo, kaj se je tamkaj dogajalo tedaj in kaj 36 dogaja tamkaj sedaj. Oni so bili očividci dogodkov tekom vojne in so očividci dogodkov sedanje obnove, ki je v teku. Zato pa tudi brez strahu podpiše s svojim lastnim imenom poročila o svojih preizkušnjah, s katerimi obvešča svojce v Ameriki. Laži-propaganda pa se vedno začenja z obrabljeno frazo: "Prejeli smo iz zanesljivega vira" (kateri čestokrat ima še repek "iz Koroškega," ali pa "iz Rima") in se končuje z opra-vičbo, da se dopisnflc ne upa podpisati lastnega imena. To je razumljivo, kajti lažnik se vedno rad skrije, ko blekne kakšno debelo.
Da so nekateri "ljubljenci naroda" bežali, ali morali bežati, je verjetno, ampak, dragi rojak, ali bi ti bežal pred tvojim najboljšim prijateljem, o katerem sodiš, da si mu ti ljubljenec? Smešno, če ne naravnost bedasto, ko bi'kaj takega nare-iil. Zopet komunistični banditi. 3d kod neki pa so se ti "komunistični banditi," kot jih ti nazivi jaš, privlekli? Vir, iz katerega ti posnemaš tvoje znanje, jmatra, da so "komunistični janditi" tisti' ki so se v jugoslovanskih gozdovih borili, da 3o fašističnega in nacijskega so-vraga izgnali iz jugoslovanskih tal, in so pozneje prevzeli vlado v svoje roke.
Torej, če so ti junaški "komii-listični banditi" izgnali sovra-ja, da je bila Jugoslavija osvo-00jena, prav gotovo niso to bili nemški ali italijanski narodi, pač pa pristni Jugoslovani, ki so že rod za rodom garali na jugoslovanski zemlji—torej po vsej pravici tisti, ki jih je "ljubljenec naroda," Janez Brodar, nekoč zastopal. Da jo je sedaj, v odločilnem trenotku on potegnil in bežal v naročje sovražnika, je nepojmljivo, razen če ni morda on bil (kar je verjetno) '"ljubljenec naroda" samo toliko časa, dokler je mogel ta narod izkoriščati za svoj dobiček, čim mu je zmanjkalo sredstev za nadaljno izmozganje tega naroda, in mu je lastna vest pričela očitati izdajstvo in nepravično ravnanje napram • ljudstvu, ki ga je zastopal, je izpre-videl, da ciu ne kažs drugega,
kot da reče "adijo, meni je vroče, zdaj je čas, da se grem malo ohladit k sosedu."
Pa veliko se piše o komunistični drhalij ki sedaj vlada in terorizira po Jugoslaviji. Kdo neki pa so ti komunisti? Kako se jih more razločevati od ne-komunistov? Pri obnovi mislim, da je nemogoče poznati, kdo pripada po svojem političnem prepričanju k socialdemokratom, komunistom, monarhistpm ali socialistom. Komur je pri srcu Jugoslavija, ta dela s polno paro, da čim več pripomore k njeni obnovi. Če je bila komunistična stranka najbolj aktivna v borbi za osvobojenje, je naravno, da ima tudi sedaj največ opore med priprostim ljudstvom. Naravno je, da se človek oprime svojega dobrega, zvestega prijatelja, ki je prijatelj, ne samo v dobrih, zlatih časih, pač pa tudi v slučaju nesreče.
Še nekaj! Kaj pa je tako poniževalno v besedi "komunist?" Vi, ki s tako sarkastično vnemo nazivate za komunista vsakogar, ki si drzne odpreti usta, da bi se napravilo zakone za boljši obstoj navadnega človeka, bi dobro storil, da bi si enkrat vzeli čas, in pregledali po starih knjigah ter pronašli izvir te besede "komuna." Ali ne obstoja "komuna" med jezuiti? Ali ni eno prvih in glavnih pravil jezuitov—deli s svojim bratom? Ce imaš en kos kruha, tvoj tovariš ga pa nima, prelomi svoj kos in daj mu ti polovico tvojega; če pa imaš dva kosa, daj enega tovarišu, ki ga nima? Torej, če se jezuiti držijo pravila, so "komunisti," ker delijo.
Ej, fantje; prav dobro bi bilo, da bi se tega pravila držali tudi oni "junaški narodni borci," ki so je s polnimi malhami potegnili v tujino ob navalu sovražnika v domovino, doma pa so pustili lačne, raztrgane in bose jugoslovanske narode. Pustili so jih usodi, ne meneč se za njih življenja, le s pobožno mislijo v svojih zarjavelih možganih, da bi le mogli nazaj na svoje udobne stolčke v domovino.
Niso se brigali za nič drugega kot za svoje udobno življenje. Mesto, da bi podpirali narod, ki so ga ostavili doma brez orožja, so se hlinili in klanjali narodnemu sovražniku, ker so bili v svoji narivnosti prepričani, da bo nemški in italijanski "kulturni" narod izvojeval zmago. Zato pa tudi menda niso hoteli dati svojemu lastnemu narodu orožja, s katerim bi nagnal sovražnika. Pa ni bilo kruha iz njih moke. Medved je pokazal svojo moč in pred njim so bežali, ker so se mu preje od velike daljave režali, češ, "kaj boš pa ti medvedek zalega storil, ko nimaš' prilike .do dostopa v našo bližino." Ukanili so se ti junački, zato pa sedaj tako vpitje pred komunističnem bav-bavom.
Tu vedno naglašamo, da večina odloču e, da to je demokratično. Torej tu v Ameriki je vse slovensko časopisje, razen šent-klarskega svetovnega časopisa in nekega wisconskega polovičarskega lističa, za podporo sedanji viadi v Jugoslaviji. Ta dva pa na vse kriplje odklanjata sodelovanje z vlado, ki jo je izvolilo "ljudstvo, po ljudstvu, za ljudstvo." Ali ni to- prav po demokratičnem načinu izvoljena vlada? Ako njim tamkaj ugaja te . vrste vlada, zakaj bi jim mi tukaj v Ameriki oporekali ? Kar so si izvolili, tisto imajo, torej oni uživajo dobro ali slabo od vlade, liakršne zastopnike so si pač izbrali, glavno je, da je imelo ljudstvo pravico iste izvoliti, kar pa pod bivšimi režimi ni bilo mogoče niti dovoljeno.
Se malo o Trstu. Trst je jugoslovanski, bil je in mora zopet priti v jugoslovansko oblast. Tisto govorjenje reakcije s pol-
nimi malhami, da Jugoslavija zato ne dobi Trsta, ker je Tito na čelu vladi, so prazne čenče. Samo pomislite, že po prvi svetovni vojni je bil Trst prisojen Italiji, katera se je tedaj, kot v pravkar minuli vojni, borila na strani sovražnika demokratskega sveta. A ob koncu, ker se je znala prilizniti častihlepnosti visokih svetovnih politikašev, katerim je Vatikan izkazal posebno počaščenje, so jo ti, za pravo demokracijo na svetu, brezbrižni politikaši nagradili s Trstom—slišite, vzeli so ga Jugoslaviji, ki je bila ves čas v borbi za demokracijo in ga dali Italiji. Tedaj ni bilo ne duha ne sluha o Titu—nič ni bilo govorjenja o kakih komunistih, ki so terorizirali narod, pa vseeno so Trst prisodili Italiji.
Tedaj se jim je posrečilo izvesti tak korak brez posebnega hrupa, ker se jugoslovanski režim ni posebno pobrigal za splošen narod, le da je on sam imel zasiguran udoben obstanek. Danes imajo zavezniške komisije malo več težav v tem pogledu— danes je jugoslovanski narod brez kraljevašev sam na straži, sam zahteva tisto, kar je njegovega, in je dal tudi razumeti, da ne bo zadovoljen z ničesar, kar je manj, kot je njegovega.
Če smo tako vneti za pravico in demokracijo na svetu—ali ne bi bilo na mestu (to je namenjeno fantom, ki na vse kriplje ovirajo podporo narodu), da bi sami pokazali malo demokracije in dali tudi drugim pravo do njih prepričanja in samoodločbe? Čas je že, da bi se obnašali po pameti zrelih mo? in žena, in pokazali strpnost napram onim, ki se skušajo izmotati iz vojnih zapletljajev in ne jih še bolj zbega vati z laži-propagando., Kdor ima denar za tako laži-propagando, naj ga raje podari potrebnemu ljudstvu za nabavo orodja, semena, obleke in hrane, pa si bo hitreje in bolj sigurno pridobil zaupanje in podporo naroda, kot pa s trošenjem puhlih poročil iz "zanesljivih virov," ki nikjer drugje ne obstojajo kot v njih zaprašenih možganih.
Louis Pire.
dajalske vojske, ki je bila na mestu povsod in vedno, ko je in kadar je primanjkovalo tujih rabljev! Inšpektor vojske, ki je bila v nekaterih primerih bolj kruta kakor okupatorska. Rup-nik na Kongresnem trgu, pred katerim molči tisočglava, s silo zgnana množica!
Hacin na ljubljattski policiji. V podmornici in vrsti drugih "zaporov in zasliševalnic, biči, lakota, mučenja, ki jih pozna le malokatera doba zgodovine! V vsako hišf) seže njegova roka, najbolj sfanatizirani ljudje komaj pretekle dobe so v njegovi službi, slepi in okrutni.
Vizjak pa "ureja in vodi kartoteko,' kakor danes sam pravi, kartoteko požigalske domobranske vojske in razporeja mesta, predlaga odlikovanja.
Ni mogoče našteti vsega, kar so ti ljudje delali pred letom in več. Preveč je tega. Zaradi njih in njihovih ljudi, katerim so dajali točna navodila, kako naj de-
Na kraju svojih zločinov
Iz uradnih obvestil smo zve-deili, da so v rokah naših oblasti general der Waff en SS in nekdanji komandant svojega korpusa Ervin Roesener, bivši inšpektor, preži dent, komandant domobrancev itd. Leon Rupnik, bivši upravnik policije v Ljubljani dr. Lovro Hacin, nekdanji podpolkovnik in pomočnik komandanta organizacijskega štaba DMB Milko Vizjak.
Vrnili so se na kraj svojih zločinov. Tako je bilo sklenjeno in izvršeno. Vrnili so se, da jim sodi zmagovito ljudstvo, ki so ga hoteli iztrebiti in razseliti, obdržati v suženjstvu in so za to uporabili vsa sredstva: talce, ječe, koncentracijska taborišča, nečloveška mučenja, vse množ-no telesno in duševno nasilje.
Leto, dve nazaj!
Roesener na Štajerskem, Gorenjskem, v Ljubljani!
Kaj je počel z ljudmi! Kaj je pomenil njegov podpis na lepaku s tridesetimi, petdesetimi talci! Kako smo gledali in stiskali pesti, ko je gorela Ra:šica, kateri je sledilo še toliko vasi! In njegove hajke, ko so cele pokrajine trepetale pod poki min, granat in krogel in bile ovite v dim gorečih domovi
Transporti, transporti! Selitve! Begunje, Lesce, Poljane, Št. Vid in še sto imen, povsod kri!
Rupnik v Ljubljani, Novem mestu, Vrhniki, Postojni! Rupnik se prej v Jugoslaviji! Bradati mož, vitek človek z neverjetno gibljivo hrbtenico! Inšpektor iz-
za prav prišlo do mučenja
v Ha* {g
cinovih zaporih? Čisto sta stvar! Prišel je Lah in toži, da priporniki nič ne povedo, da se smejejo, da pojo partizansk® pesmi.
Podal bo odstavko, je izja™ Loh, on sam in vsi njegovi, ^ ne dobi drugačnih pooblast • Kaj storiti ? Brez Loha j® bil Ehrlichov "stražar), to W bila katastrofa! In Hacin je s® brž k Duši in še k RoesenerjUi in Nemci niso imeli nič proti t® mu, da bi se uvedel strožji režim ! Tako pripoveduje popoln®" ma mirno bivši načelnik pol"" je v Ljubljani.
Vizjak je tip domišlj^^^ oficirja stare Jugoslavije. ^ lo rdeč, primerno rejen. Sme se od začetka do konca. mu je tako sijajno opisal ^ dočnost "slovenske domobr ^ ske vojske," da je bil kar pi"'®' Ijen stopiti vanjo. Razpoložen^ med begunci na Koroškem Italiji pa ni dobro. Sam je
lajo, smo preživeli najtežjo do- primer izgubil na teh poteh
ce-
bo svoje zgodovine. Zaradi njih in po njihovih navodilih in ukazih je umrlo toliko in toliko ljudi, zaradi njih in po njih ukazih je bilo požganih toliko in toliko vasi in domov.
Zaradi njih je vse pošteno slovensko ljudstvo preživelo štiri leta, ko ni eno samo noč mirno spalo, zaradi njih, je stradalo, jokalo, hiralo. Ker tak je bil ukaz fašizma, ki je izbral za izvrševalce svojih namenov pač ljudi, ki so bili za to primerni.
Slovensko ljudstvo, trdno, zdravo in pošteno, čeprav brez velike zgodovine, pa je vstalo proti fašistom, se borilo in zmagalo. Izpolnilo je v svoji največji dobi svojo dolžnost in zato sode v njegovih zaporih ljudje, ki so ga hoteli uničiti.
Šli smo jih pogledat; Zanima te, kako izgleda danes človek, zaradi katerega si trpel, zaradi katerega si se boril, človek, ki je bil nosilec najbolj nečloveškega sistema, ki je danes premagan!
Roesener je preplašen, nič, prav nič ni podoben Hitlerjevemu generalu. Svojo uniformo je nekje izgubil, v sivi obleki sedi prav pred nami. Želodec mu dela sitnosti. Ima nekam velike oči. Kar ne znajde se v zaporu, čeprav izjavi, da se ne more pritožiti nad postopanjem naše oblasti. Na vprašanja odgovarja v pruskem narečju. Škofa Rozmana dobro pozna, dvakrat ga je prišel obiskat in sta se menila o splošnem političnem položaju.
Rupnik še ni izgubil svojega "inšpektorskega" dostojanstva. Tak je kakor včasih, z belo brado. Ima sijajen spomin. V petih minutah ti pove podrobne datume, kdaj in kje je preživel čas po 9. maju in teh datumov je najmanj deset. Na Koroškem in v Italijf je bil največ v družbi z ustaši. Pri Rimini ju ga je prišel obiskat Miha Krek,"ki je bil zelo užaljen, da ga ni takoj spoznal, kar se res ni spodobilo.
Pri Rožmanu je bil ob večjih praznikih samo na vljudnostnem obisku. Pove pa jasno in odločno, da so se vaške straže ustanovile na škofiji in da Se je iz njih razvilo domobransfvo.
Hacinu je v zaporu dolgčas. Toži, ker ne ve, kaj se godi v Ljubljani in po svetu. V zaporu, kjer je bil pod njim drugačen režim, pa izjavi, da postopajo človeško in dobro. Kako je prav
lih 30 kilogramov teže! .
Ko zapuščaš prostore O ' kjer požrtvovalni ljudje zas i jejo te ljudi, in stopiš na t^ spomladansko
sonce.
lijeguvu goriiutu. —-	t,}
mlad, ki brsti v svobodi-	^ bilo te pomladi, če ne bi
v zaporih Roesenerji,	^
Hacini, Vižjaki. Ti ljudje so nosilci teme in nasilja- Ti je so porušili mir in srečo ^ čem in tisočem. Ti ljudje udinjali fašistom in služili, ker so bili sami Kot taki so izvršili najsti^ še in največje zločine v naSi dovini.	^ w./'
—"Slovenski
Farma se
V ^
ali zamenja za posestvo velandu. 17 akrov zemlj®« tor in orodje. Moderno kokošnjak s avtomatičnin^ vtfdoni. Zidana garaža, novanjska hiša. Cena $ James Bavetz, Middle Ri ^ Madison, Ohio.
Naprodaj
je pec na premog za &
izve se na 1441 E. 47 St.
Grand kuhinjska (
• pol^
se proda po zmerni cem-se na 1101 E. 143 St., " Rd. ■
Ženska ali
dobi službo na domu; pic nje in lahko hišno opr^^^ p-pranja. Ima lastno sobo palnico. Tedenska do $25. Pokličite
Odrasla družii^^

gta-
dobro poznana v in Euclidu, nujno potrebu novanje s 4 ali 5 sobai^i'' , ^ Pokličite IV 2126, po poldne.
Zavarovalni^"
proti ^ , Ognju, avtomobilskim
itd.
preskrW
JANKO N. ROG*-
*20* S(
PoKLicmr^lg
ENdicott
Prispevajte- za otro-nico v Sloveniji!
STROJE ZA KOSITI TRAVO
EKSPERTNO NABRUSIMO, PO?
BAV
IfAO
IN PREUREDIMO .^^eS Imamo nove kose in kolesja za j! na.rrp v poppavtt.o SE^f*
DAJTE V POPRAVILO
Preprečite gnečo spoinw^.^jjali Tudi nabrusimo žage. Pridem" .jyoj® nazaj pripeljemo ter kupujemo kosili Iravo.
Universal Lawnmo^ Grinding Co.
Jim Gospodarich, lastnik 14928 SYLVIA AVENUE — PO 4089


10.
junija, 1946 •
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3

BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
(Nadaljevanje )
Drugo poglavje Drama v posadi
Oni dan se je gnetla precejš-f množica v dvorani posade;
posestnik je bil senor don lipe Zorro, imenovan E1 Ma-j % (ubijalec) po vsej deželi številnih pobojev, ki jih Quel na vesti, "a vedno v od-boju in pri belem dne-I kot se je ponosno sam iz-;%ai.
sta Histerija in Kennedy vHa postajo Quicatlo, sta Posado, kjer je njun pri-. vzbudil naravnost velikan-senzacijo. Star šepast, gr-. enook Indijanec, ki je ^ ^i&l po taboriščih alkohol posušene, prašne kolače, je
17,- faznesel novico in vsi po-ovalci ob meji so prihiteli da jih čaka izredna K Pnti do denarja.
'ie	že pogum Miste-
• Nikakor se ni dala oplaši-divjih banditov s temnimi ^ ki so jo obdajali. Nika-^ ni skrivala svojih bankov-' ^&8protno kazala jih je od-L ' plačevala je kozarčke ^ ja in whiskyja vsem navzo-V ® prej kot v teku ene ure stala naravnost popularna. ° senor Zorro, ki so se ga gostje zelo bali, je ka-I'ani komtesi izredno pri-Imenoval jo je samo i^^trissima senora" in izvr-|j^ JG njena najmanjša naro-^ ® točnostjo, kateri so se stalni gostje čudili.
L^te:
ati
v tem čudnem okrožju, vsi so več ali
^-crija je bila navajena k .^^ti in se je prav dobro v tem
^.^verjetno,
stali pod utisom lepote in
'• %je tA

po-
SC
;ve
loit
''Jg te mlade žene.
1^ kosilu, ki je bilo kolikor ® sprejemljivo, je Misterl-, - »a, da ima nekaj važnega (	zahtevala je, da se
(; ^^Gjo ob vratih posade. \ti ^^"^^^Gdnost prikipela do je stopila Misterija na
>j^®®^ores, je dejala, govo-
iii'' W
lod''
gta; 10} f
lO
u»
t)Ol'
\ ^^nsko-mehikanskem na-ij) j ^^praviti hočem ekspedi-podrtih vasi, ki se na-štirideset milj od tod . . M T ^tekom? je vprašal še-4? "jjianec; v prepade Kordi-Nlk v	senora, da se ni
f|Q	nihče izmed onih,
's pokušali take ekspedicije? tiQ toda jaz pojdem in ^ krnila, je vzkliknila mla-® ponospo kretnjo. To-I i^^^bujem pogumnih, moč-jupaških tovarišev. Ni-da mi sledi. Kdor j)^ ^Petnež, naj ostane,' kjer ^ Prtčana sem, da mi bodo ^ oni, ki se ne boje In-(k. 'n ki si hočejo prido-
J ®ede so naravnost elek-Prisotne.
1 ^'"avo, la senora! so vzkli-
|\ jj'^^^issimo!
I °&oji? Hočemo vedeti po-
Ti
naravnost imenitni, počasi Misterija in ob-linj pregledala množico. L. Gset dolarjev dnevno, plena.
—	Kakšnega plena? Vedeti hočemo!, je zagrmel star rudar, ki sta mu manjkala dva prsta. Odnesel mu ju je bil dinamitni naboj.
—	Tiho! je dejala Misterija. Bodite mirni in poslušajte me! Del plena bo tvoril za vsakega izmed vas naravnost veliko bogastvo. Na mestu, kamor vas vedem, leži neizčrpna zlata žila, in jaz edina jo poznam. Vesti vas hočem tja, da si prilastimo to zlato.
To pot navdušenju ni bilo ne konca, ne kraja; bilo je naravnost blazno.
Neznanski trušč je nastal. Roparji so metali sVoje široko-krajne klobuke kvišku, in divje tulili:
—	Hip, hip, hura!
Sredi peklenskega nemira ni nihče zapazil, da se je mlad gavčo močne in vitke postave zrinil med množici in prisostvoval prizoru. Obraz mu je bil zakrit od širokega krajca klobuka.
Novi prišlec ni bil nihče drugi kot Lionel Brady. Privezal je bil svojega konja na zunanji ograji posade in se okoristil s priliko ter se pomešal med množico.
Misterijo so sedaj spraševali od vseh strani. Komaj je na pol pomirila razburjene duhove.
—	Zadeva se takoj uredi. Vsi oni, ki hočejo priti z menoj, morajo podpisati pogodbo in dobijo plačo za teden naprej.
—	Kdaj odidemo? je vprašal eden.
—Še nocoj, ob solnčnem zahodu.
Posledica te izjave je bil nov izbruh navdušenosti v skupini gavčov in postopačev.
—Kakšna žena! je vzkliknil Matador. Vidim, da zna voditi moške. Komaj par ur je tukaj in že je vse organizirano.
Med tem je Misterija stopila z mize. Na isto mizo je postavil Zorro zaprašen črnilnik in zarjavelo pero, Kennedy, ki ves čas ni spregovoril besede, je sedel za mizo in potegnil iz žepa šop že vnaprej pripravljenih pogodb. Roparji so drug za drugim podpisali, dobili po sedemdeset dolarjev in iskreno stisnili roko najprej Kennedy ju, potem pa Histeriji.
Komaj so možje prišli do denarja, so hiteli V bar in naročali žganja kozarec za kozarcem, tako da je E1 Matador imel posla kot še nikoli.
Klnalu sta bila Misterija in Kennedy sama. Porabila sta to priliko, stopila v kot k oknu in se začela tiho pogovarjati.
—	Izborno je šlo, je dejala ponosno mlada žena. Ali ste videli, kako sem obvladala vse te ničvredneže? Storim ž njimi, kar bom hotela.
Kennedyja pa je zadeva še vedno precej skrbela.
—	Nisem tak optimist kot vi, moja draga Sara, je dejal. Med temi ljudmi so nevarni banditi. Bili ste zelo neprevidni, da ste jim kazali svoje bankovce.
—	Horala sem!
—	Ni bilo treba! Ce bi me bili hoteli slušati, bi ^ili organizi-
v
til" I' i
ESTO EUCLID
VABI NA,
prvi povojni
Mestni piknik
V EUCLID BEACH PARKU
V SREDO, 12. JUNIJA
b^'^Peljite vašo družino in veselite se celi dan ^^^TEKME—NAGRADE—ZABAVA ZA VSE listke za vožnje in nagrade dobite sedaj pri vaših lokalnih trgovcih
METROPOLA ŠE OSTANE
Metropola slovenskega živi ja v Zedinjenih državah Amerike še ostane mesto Cleveland v državi Ohio. Ta označba sicer nikjer ni bila uradno sprejeta in potrjena, toda se je kar tako "zonga-vilo" in ostalo.
Včasih smo cenili število Slovencev v Clevelandu in predmestjih na 50 tisoč. Točnega števila seveda nismo nikdar vedeli, niti ga ne vemo danes. Za sedanji čas se računa, da nas je tu še kakih 25 tisoč slovenskih priseljencev. Tu rojene slovenske mladine bo tudi vsaj toliko ali več, toda le del iste se zavestno prišteva k Slovencem. Slovenskih narodnih domov ima Cleveland s predmestji devet. Slovenski narodfci dom na St. Clair Avenue je največji narodni dom v Ameriki; stal je skpro pol milijona dolarjev. V Clevelandu se tiska šest slovenskih listov: dva dnevnika, trije tedniki in en mesečnik. Tu je morda nad dvesto slovenskih podpornih in kulturnih društev, družabnih klubov in sličnih ustanov.
Ko je v drugi svetovni vojni starokrajsko Slovenijo zadela največja tragedija v njeni zgodovini, je močno odjeknila med Slovenci v Clevelandu. Kakor hitro so se osnovale razne pomožne akcije, so clevelandski Slovenci takoj sodelovali v njih in prispevali mnogo tisočakov.
Prav poseben odmeV pa je dobila najnovejša akcija, namreč zbiranje sklada za zgradbo moderne mladinske bolnice v Sloveniji. Akcijo je započel Slovenski ameriški narodni svet, in odziv je bil takojšen skoro po vseh slovenskih naselbinah, posebno pa še v Clevelandu. Clevelandski "aktivisti" so si postavili ne-oficielno kvoto, namreč, da zberejo za ta plemeniti namen najmanj 30 tisoč dolarjev, da slovenski Cleveland ne bo Izgubil naslova metropole.
In, kaj se je zgodilo? Na Spominski dan so trije pevski zbori: Glasbena matica. Zarja in Planina podali dobrodelni koncert v korist fonda za mladinsko bolnico v Sloveniji. Koncert je bil bogat umetnih, narodnih in partizanskih pesmi in poset je bil zelo lep. In med programom je bilo povedano, da je slovenski Cleveland zbral v to svrho, ne samo 30, ampak JfO tisoč dolarjev!
Slovenski narodni svet se je bil odločil zbrati 150 tisoč dolarjev kot sklad za zgradnjo mladinske bolnice v Sloveniji. Prispevki so takoj pričeli prihajati od organizacij in posameznikov. Ameriška bratska zveza je tudi prispevala pet tisoč dolarjev. Vsega skupaj je ob pisanju tega članka zbrano nad 90 tisoč dolarjev. In 40 tisoč dolarjev od tega so prispevali Slovenci velikega Clevelanda. Zdaj govore, da hočejo zbrati še 10 tisoč, da bodo prispevali eno tretjino skupne vsote. To naj bo zapisano v priznanje cleveland-skim Slovencem in v izpodbujo Slovencem po drugih naselbinah. Gre se za plemenito svrho, proti kateri ne more nihče ugovarjati: za ohranitev mladega rodu Slovenije.
Posneto iz Nove Dobe, glaaila Ameriške bratske zveze.
JUNE 30
I VAŽEN DATUM ZA ARMADNE MOŽE!
AKO ste bili odpuščeni iz Armade—ako ste imeli čin in hočete istega obdržati—ako imate odvisne osebe—tedaj se po-žurite takoj ... 30. junija, 1946, je zadnji dan, ko se lahko vpišete v Redno Armado ter se obenem lahko poslužite dveh važnih koristi . . . obdr-žitve vašega prejšnjega čina in družinskih nakazil.
VPIŠITE SE SEDAJ V VAŠI NAJBLIŽNJI U. S. ARMY RECRUITING POSTAJI
1268 ONTARIO STREET CLEVELAND. OHIO
Družinska izplačila vašim odvisnim osebam se bodo nakazovala skozi ves čas vnovače-nja še naprej le ako se vpišete v Redno Armado pred 1. julijem, 1946.
Ako ste bili odpuščeni iz Armade, pa se želite ponovno vpisati in dobiti nazaj svoj stari čin, tedaj se morate vpisati v teku 90 dni po dnevu odpustitve iž vojaške službe. In pred 1. julijem, 1946. Premislite to stvar.Podvzemite korake takoj!
A GOOD JOB FOR YOU
l|. S. Army
CHOOSE THIS FINE PROFESSION NOWl
><>0<>c><>0<>00<><><>0<><><><x><><><><><><><>000<><><><><><><>
PISMA IZ STAREGA KRAJA
oooooo<ooooooooooooooooooooooooooooo<
Prvi glas od sestre v Trstu
Mr. Joseph Kaluža, 3608 Independence Rd., je prvič prejel glas od svoje sestre Anna lam-macchione, bivajoče v Trstu, ko je prejel sledeče pismo.
Pismo se glasi:
"Trst, 26. marca 1946.
"Dragi brat in Ivanka!
"Pričakujem Vašega pisma a zastonj. Zato sem se odločila jaz Vama pisati. Upaino, da ste vsi živi in zdravi, kakor smo tudi pri nas, smo si vsi obvarovali kožo v teh lepih letih, ki smo jih preživeli. Doma naši so tudi vsi živi in zdravi, ampak trpele so vse štiri leta po taboriščih, vendar so se srečno vrnile domov.
"Jako dosti bi Vam imela za pisati iz zgodovine tega časa, ampak nimam še živcev na mestu, so še preveč razburjeni od
tega, kar sem prestala. Komaj čakam Vaših novic. Ker nisem hotela, da bi moj fant prišel Nemcem v roke, je pustil šolo in sedaj je pri železnici. Meni je sicer to žal, da s^ je zgodilo, po enajstih letih šole in stroski. Služba je sicer dobra, ki jo ima. Ampak še boljšo bi lahko imel, če bi hodil še tri leta v šolo.
"Dne 5. aprila bo 18 let star in bo kmalu dve leti, odkar je pri železnici. Sedaj je za kurjača. Ampak pri 25 letih bo lahko strojevodja. Za danes končam, drugič kaj več. Prosim, oglasite se kmalu. Komaj čakam novic od Vas. Srčne pozdrave vsem skupaj od nas vseh. Ce moreš, pošlji mi kakšne časopise od tam.
"Tvoja sestra,
"Ančka".
in domačimi izdajalci. Najpotrebnejši so s solzami v očeh sprejeli vaša darila.
"Veliko izseljencev se je vrnilo in vsi so brez obleke in vseh sredstev. Tudi jaz sem bila med njimi. Sedaj • živimo v pomanjkanju, toda smo svobodni v naši lepi Sloveniji in demokratični federativni Jugoslaviji. Nikoli je več ne damo iz rok. Delali smo v času vojne 4n delali bomo še naprej, da si bomo čimpreje zgradili naše porušene domove. Tega se zavedamo vsi zavedni Slovenci.
"Se še enkrat zahvaljujem in Te tovariško srčno pozdravljam, "Amalija Rijavec, Okrajni odbor O.F. Mokronog,
Pokrajina Ljubljana, F. D. Jugoslavija."
Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš delež!
Oglašajte v Enakopravnosti
Zahvalno pismo Slovenke iz s+arega kraja
Cicero, 111. — Ko smo poslali blago za v pomoč revnim v stari kraj, je moja hčerka utakni-la v žep enega suknjiča naš naslov. Pred nekaj dnevi je pa prejela naslednje pismo od ene Slovenke, katera je prejela naš suknjič. Prosim vas, da po možnosti priobčite to pismo v vašem listu, da izvedo tisti, ki so darovali obleko, da je dospela na pravo mesto in da naši ljudje v domovini cenijo naše darove. S tovariškim pozdravom,
John Vrbaftc.
Pismo iz starega kraja je sledeče ;
Mokronog, 3. julija 1945.
"Draga tovarišica!
"Našla sem Tvoj naslov v obleki, katero si darovala za pomoč našemu narodu. Omenjaš, da si stara 15 let. Jaz sem srednjih let starosti, pa se še spo^ minjam, kako mi je bilo lepo pri 15 letih.
"V Ameriki, kjer Ti živiš ni bilo fronte in gotovo niste tako trpeli, kakor mi v Sloveniji. Tvojo darovano obleko je dobila moja prijateljica. Ne moreš si misliti, kako je bila vesela in kako Ti je hvaležna. Prosila me je, naj se Ti v njenem imenu
najlepše zahvalim.
"Prosim Te, da se zahvališ vsem drugim, kateri so darovali kaj za v spomin svojim bratom in sestram v stari domovini, ker mi ne vemo za njih naslove in zato se jim mi ne moremo zahvaliti.
"Zahvaljujemo se odboru Rdečega križa, kateri je nam kupil toliko reči. To nam je bila prva pomoč, katero smo prejeli. Znano je, da je naša Dolenjska največ pretrpela pod okupatorjem

MADE A MILLION . . . Ernie Ayart, Montreal, Canada, the fabulous ex-sergeant who struck gold at Yellowknife« Canada, made several millions and now employs his old army major as his secretary.
rali naš pohod na čisto drug način.
Misterija se je ponosno nasmehnila.
—	Prepričana sem, da nihče teh ljudi ne bo poskušal niti mej ubiti, niti me okrasti.
—	Občudujem vaše globoko zaupanje.
(Dalje prihodnjič)
Prispevajte za otroško bol-nja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS G I LOANS
I #
PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loans
APPLY AT
#
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670
COAL CZAR . . . Vice-Admiral Ben Moreell, chief of the material division of the navy office, who was put in charge of federal operation of the nation's soft coal industry by Secretary of the Interior Krug.
IŠCE-ROJAKA
. Mr. Joseph Seme, 7609 Lin-wood Ave., je prejel pismo od rojaka Louisa Vidic, ki želi zvedeti za naslov Louisa Gerzelj, doma iz Jesenic. Ce rojak Gerzelj sani to čl ta, je prošen, da se javi Mr. Semetu ali pa piše naravnost na Vidica, na naslov: Louis Vidic, Spitall an der Drau, Displaced Person Camp, Barak 2, Kaernten, Austria.
Uradniki Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu
za letb 1946: Predsednik Andy Jerman; podpredsednik Anton Sternad; tajnik Michael Boič; blagajnik Franc Smalc: zapisnikar John Gabrenja; nadzorni odbor: Math Intihar, John Jamnik in John Omerza; zastopnika - za Skupna društva SDD Louis Mo-dic in Anton Mihelich; za Cosmopolitan ligo Math Intihar in Anton Mihelich. — Seje se vr-še vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., EucUd, Ohio
THOMAS FLOWER SHOP
Cvetlice za vse namene
14311 ST. CLAIR AVE.. GL 4316
Albin, Andy in Fred Thomas, lastniki
ROOFING — SipiNG — GUTTER sčistimo. popravimo in prebarvamo
Okna popravimo. Prihranite si denar. Delo napravimo točno in po zmerni ceni.
YANESH BROS.
Home Improvement Co.
WIckliffe 656 ali WIckliffe 239W3
ŽENSKE i
za hišne služkinje j
5. pop. do 1.40 z]. 5 večerov v tednu $34.00 tedensko
V downtown poslopju
Zglasite .se v
Electric Building
700 Prospect Ave,
soba 901
Ženski uposlevalni urad
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini, vsako stanovanje s 4 sobami; 2 fomeza, garaža; dobro zgrajena in v dobrem stanju. Nahaja se na E. 139 St. Poizve se pri lastnici Mrs. Wenzel, 1383 E. 30 St., zgoraj.
stopnice naprodaj
Devet čevljev dolge s 15 stopnji-cami; peč za gretje na premog. Vse v dobrem stanju. Vpraša se na 982 E. 78 St.
ALI POTREBUJETE DELO? Mi imamo dobro službo za
izdelovalca sukenj
Delajte v čistem ozračju v eni izmed najboljših department trgovin, v Clevelandu. Stalno delo, tedenska plača.
The Halle Bros. Co.
Uradnice društva sv. Ane št* 4 SDZ
Uradnice društva sv. Ane št. 4 SDZ za leto 1946 so sledeče: Predsednica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167 St., zapis-nikarica Genovefa Zupan; blaga jničarka Josephine Oražem; rediteljica Mary Pristov; nadzornice. Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Vsi slovenski zdravniki v Clevelandu so društveni zdravniki. Društvene seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu, soba št. 1, ob 8. uA zvečer.
ŠIVALNE STROJE POPRAVIMO
Mi kupimo in popravimo stare šivalne stroje.—Pokličite
ALLIANCE SEWING MACHINE
15823 Arcade Ave.	KE. 5557
PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe
in naročite takoj KAKOVOST IN IZDELAVO
WM. POWELL
16354 EUCLID AVE., pri Ivanhoe GL 4540
SLOVENSKO-AME-RIŠKA KUHARICA
SE SEDAJ DOBI V CLEVELANDU
in sicer v pisarni
Mr. August Kolldnder
6419 St. Clair Ave.
ter v trgovini
Mr. Jože Grdina
6113 St. Clair Ave.
Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo.
DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ!
Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen WM«# po "vacuumu." $4 do $6
National Heating Go.
Postrežba širom mesta FAizinount 6516
STRAN 4,
ENAKOPRAVNOST
10. junija
*^##*A A^A a^A #^# a^a a^a a^Aa^aa^* *^* .*. .$. .^. .^. -^- .*. .#. »♦».,♦■. .*. .*_ .♦. .♦. .♦. .♦. .♦. .♦.
^^^ ♦ ♦ ♦ • ♦ • ♦ • ♦ • ♦	♦ ♦ »^VV ♦ 4 ♦ ♦ »^^ ♦ • • ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ • ♦ ♦ ♦ ♦*%*%*%*\,*
PISMA IZ STAREGA KRAJA
vWvvvvvvWt»*%*vWVV*^V%*V\f^*t,^**\t\fV%*V**^WW\*W%*%*V**^*V*)^WV*^WV
Novice iz Veniš pri Leskovcu in Štajerskega
Mr. in Mrs. Frank in Ana Godlar, 21670 Fuller Ave., Euclid, Ohio, sta prejela več pisem od svojcev v domovini. Iz Veniš št. 25, pošta Leskovec pri Krškem je pisal Alojz Godlar dva pisma, iz Ravne, pošta Zdole pri Videm ob Savi pa je pisala Terezija Kink, sestra Mrs. Godlar. K temu pismu je bilo priloženo tudi pismo nečakinje. Kot je videti iz pisem so vsi zelo veseli in hvaležni ko prejme^ jo od svojcev pakete z obleko in drugimi potrebščinami. Dasirav-no delajo v novi Jugoslaviji z polno paro, jim še vedno primanjkuje zlasti obuvala in obleke. Pisma so sledeča:
"Veniše-Leskovec, 3. febr. '46
"Dragi brat in vsi!
"Vas vse lepo pozdravim in naznanim, da sem prejel Tvoje pismo. Želiš, da naj Ti opišem, zakaj "smo morali iti po svetu. Nemci so nas mislili preseliti v Rusijo, tukaj so pa svoje ljudi naselil na našo zemljo. Pustili smo vse, ki smo odhajali, najdli pa nič, ko smo se vrnili.
"V Nemčiji so nas d j ali v en velik grad, kjer nas je bilo 800. Mislite si, kaj je bilo potem. Če ne bi delal, bi te bili zaprli in tepli. Dali so malo jesti, čeprav tudi tukaj ni bilo veliko. Jože Glasov, ni šel eno nedeljo dopoldne delati, pa so ga zaprli, je šele čez 6 tednov prišel nazaj in tak, da ga nismo spoznali.
"Veliko jih je pomrlo od te-peža in od lakote. Še a ta so morali iti včasih kaj delati. Jaz sem si nogo zlomil. Skoraj eno leto nisem nič delal. Spoznali so, da dobim rento, pa nisem nič dobil. Še blagajno so mi vzeli v lagru. Kruha smo dobili manj kot pol kile za dva dni in drugega je bilo največ vode. Lepo so delali Nemci z nami, da še sedaj nimamo toliko, da bi imeli kje ležati. Moramo še na tleh ležati, ker nimamo dosti postelj. Drugo je pa večina uničeno.
"Hleve so nam Nemci požgali; stalo so podrli; hišo sem toliko popravil, da smo vsaj na gor-kem. Šporgert je bil ves razbit, tudi kuhati ni bilo kje. To je dobro, da je bila Tončka še doma; ona ni bila izseljena, ker dela pri elektriki. Tako je ostala doma, da je vsaj dve postelji spravila k sebi, da sedaj imamo vsaj nekaj. Okna so vsa razbili, je treba vse popraviti; je vse za-, nič.
"Tončka hi imela tukaj nič opraviti, še njive je morala druge obdelovati, ne svoje in ne moje. Ko smo prišli nazaj, nismo imeli kje drugje spati kot na kozelcu, pa še tam veliko manjka. Vozovi so vsi razbiti in kako je tudi hosta uničena. Doma so vse trte posekali. Vinograd sem bil na novo naredil, sedaj pa ni nič. Tončka tudi nima, je skoraj ravnotako z njo, kot z nami. To je nekaj, ker on še zasluži malo. Polje je bilo pa skoraj vse prazno, ko smo se vrnili, ni skoraj nič obdelano, ker so preje odšli Nemci, kot smo mi prišli.
"Prosim Te, če imaš kakšno obleko ali čevlje, stare, daj,' pošlji jih. In pa če imaš kakšne čevlje od Tvoje hčere, tudi najsla-beje. Te prosim zanje. Ker obutve tukaj ni nič in tudi nič drugega ni, ker so nas Nemci ob vse djali. Nemci so nas s puško iz naših rojstnih hiš segnali. Smo morali vse pustiti in iti po svetu. Niso prav nič gledali, ali je zima ali kaj.
"Mi smo bili v logarju v Vain-garten, pri Ravensburgu, okraj Virtenberg. To je blizu Švice, v tisto smer. Sed^aj je Francija zasedla tam. Mi pišeš za brata Pe-peta. On je šel prej v Nemčijo in do sedaj se še ni nič oglasil. Mislil sem, da jih pride nazaj še veliko. Sedaj ga iščemo, če je še živ ali mrtev. Nekajkrat je pisal iz začetka, potem pa nič več. Bil je takrat blizu Berlina.
"Upamo, da bomo že zvedeli o njem in kako je, Ti bom že pisal. Tukaj je zima, ampak ni preveč mrzlo, saj drv itak nimamo in ne obleke in živine ne veliko, pa še to kar imamo, je bolj slabo. Tudi krme ni veliko."
Drugo pismo je od 13. februarja 1946 je sledeče:
"Dragi brat in vsi skupaj!
"Prav lepo se zahvalimo za dva paketa in denar, ki smo ga prejeli. Zato Ti takoj odpišem, da boste vedeli, da smo prejeli, ker nam bo to veliko pripomoglo. Da bi se nam še kdaj tako godilo, kot se nam je, bi si raje izvolili smrt. Bili smo štiri leta po svetu, pa kmalu ne bi še toliko imeli, da bi se en mesec preživeli. Tako so nam Nemci dobro plačali, da bi skoraj čisto zastonj delal. Kaj takega pa še nikdar ni bilo in Bog ne daj, da bi se kdaj ponovilo. Ko bi vsaj tisto imeli, kar smo pustili, pa še tega ni. Vse je treba popraviti ali s kom, tega ne vemo, ker je vse tako drago, da skoraj ni mogoče kupiti, pa saj se tudi ne dobi.
"Veliko smo morali pretrpeti in bo treba še. Enkrat bomo že prišli na to, kot smo bili, če ne bomo preje pomrli. Bolje bi bilo, da bi bili že preje, da bi nas bilo že kohec, še predno so nas odselili v Nemčijo.
"V Nemčijo so nas vozili v zaklenjenih vagonih. Skozi okna so nam dajali nekaj jesti. Ko smo prišli v Nemčijo, nas en mesec niso pustili nič na prosto. Tako smo bili kot jetniki. Potem so nam pa rekli, da smo mi odšli v Nemčijo prostovoljno.* Kdo poj de prostovoljno iz svoje rojstne hiše? Če ne bi bili prišli po nas s puškami, ne bi šli. Ob 4 uri popoldne so nam prišli povedati da se moramo pripraviti za odhod. Zjutraj ob 7 uri so bili že zopet pri nas in so nas iz hiše spodili in s puškami nas gonili. Potem, ko so nas vse skupaj dobili, so nas z avtomobilom odpeljali v Rajhe-burg. Tam so nas dali k trapis-tom. Ko so nas imeli enkrat vse skupaj speljane, potem šele so nas naložili na vlak in nas odpeljali naprej.
"Račune so imeli lepe ali jim je vse uneslo. Prepozno je bilo za nas. Veliko je bilo solza od starih ljudi in otrok, ko so nas premetavali sem in tja. Najhuje je bilo, če je bil človek bolan, pa te niso poznali. Za nas ni bilo zdravnika. Zato jih je tudi veliko umrlo. Da bi človek vsaj enkrat spet na tisfo prišel, kar smo imeli pred vojsko in da bi si mogel zgraditi streho. Kar Nemci niso podrli, so pa požgali. Brege in Dfno je skoraj polovico požgano. Za Pepeta še nismo nič izvedeli. Kadar bomo. Ti bom že pisal. Pozdravljamo vas vse! Tvoj brat
"Alojz Godlar."
Sledeče pismo je pa od Terezije Kink, sestre Mrs. Godlar iz Štarjerskega.
"Ravne, Zdole pri Vidmu ob Savi, 17. febr. 1946 "Draga sestra Ana!
Ti sporočam, da sem dobila pred par dnevi paket z obleko, za katerega se Ti tisočkrat zahvalim. Vse stvari, kar je bilo notri bomo vse prav porabili. Nekaj bo za mene, nekaj pa za moje hčerke; ta starejša bo junija stara 20 let. Ona je kar od veselja vriskala in skakala po hiši, ko smo razpokale paket, tako da smo se od veselja razjokale, tako smo bile vesele. Smo res potrebne, ker prejšnje se nam je vsa strgalo, zdaj pa že toliko časa nič ne dobimo.
"Sedaj je pri nas tako, da moramo imeti za vsako stvar dovoljenje, pa še težko kaj dobiš, ker ni blaga. Zdaj že 14 dni ne dobimo v trgovini drugega, kakor
Mr. Anton Žigman, 1201 E. 176 St., je pred časom prejel pismo od 14-letnega nepoznanega bratranca Franca Žigman iz Dol, pošta Borovnica. Deček opisuje kako zelo se je morala njegova družina mučiti vsled sovražnikovega preganjanja. Eden izmed bratov je bil med prvimi talci ustreljen, njegova sestra pa je morala kot 12-letno dekle v zapor v Postojno in kopati jarke za Nemce. Ubitega bratranca Ivana, se Mr. Žigman opominja kot tri-letnega fantka, ko je on odhajal iz Slavine v Ameriko. Pismo dečka se glasi;
"Dol, p. Borovnica, 13. marca 1946 "Dragi bratranec!
"V prvih vrsticah Te pozdravlja Tvoj bratranec Franc Žigman, sin od Lukata in Ane. Danes, ko sem našel Tvoj naslov, sem se namenil, da Ti napišem par vrstic in Ti bom obenem tudi pojasnil, kako smo živeli med okupacijo od 1941-1945 leta.
"Brata Ivana, ki je bil v Sla-vini rojen, so ustrelili 10. marca 1942 leta. Smo ravno v nedeljo počastili prvič v svobodi vse padle, ki so bili istočasno ustreljeni. Naredili smo jim krasen spomenik. Italijani so jih pos-trelili, ker so bili izdani od domačega izdajalca.
"Brata Joškota so zaprli istočasno, ko je bil komaj 16 let star in še danes ne vemo nič zanj. Brat Vinko je bil v Ljubljani izučen za brivca. On je ušel takoj po kapitulaciji Italije v partizanske odrede Jugoslavije. Toda bil je kmalu ranjen v nogo in v roko, ko so napadli železniško progo in je bil nato odpeljan v bolnišnico v Bari, ki je bila anglo-ameriška. Tam pa se je srečal z bratom Jožkom, ki je bil
14-letni deček je mnogo prestal
petrolej. Prosim*še za ta malo hčerko, je stara 8 let. Nje ne morem že od jeseni v šolo poslati, ker nima obleke in ne čevlje. Ta bo letos opravila prvo sv. obhajilo in birmo. Pa tudi en fant bo za sv. obhajilo in birmo. Ta je 11 let star pa mu tudi ne morem preskrbeti, ker se ne dobi. Tudi nimam zanj ne obleke ne obuvala, za srajco mu zašijem kakšen star jopič. Eden fant je pa bil v oktobru star 17 let; ta je pa že bil v vojaški službi 6 mesecev. Septembra je prišel domov in zdaj je doma.
Draga sestra Ana, pišem Ti, da sem včeraj sprejela tudi denar, katerega si poslala, za katerega se Ti tisočkrat zahvalim. Povej bratu Janezu, da se tudi njemu tisočkrat zahvaljujem, pa mi naj kaj piše, ali pa mi Ti pošlji njegov naslov, da mu lahko pišem.
Ana, jaz Ti ne morem popisati, kaj jeza eno veselje, ko pride paket iz Amerike. Zbogom!
"Terezija Kink."
(Pismu je bilo priloženo tudi kratko pismo nečakinje Pavle, ki se prav lepo zahvaljuje za poslane pakete. Obenem prosi teto, da ko bi kdaj bila prilika, da bi prav rada prišla v Ameriko.)
že šofer. Od takrat nismo več vedeli za njega in tudi sedaj nam ni znan njegov sedanji naslov.
"Vinko pa se je kmalu po osvoboditvi vrnil domov. On je sedaj ^50 odst invalid. Ima pa vojaško službo in je mobilizacijski delegat za okraj Trebnje na Dolenjskem. Sedaj se je poročil z eno iz Žirov.
"Tudi sestro Ivanko so zaprli domobranci, po zaslugi tistega izdajalca, ki je prodal Slovence Nemcem za judežev denar. A sestra Marija je morala delati, za Nemce kopati strelske, jarke v okolici Postojne. Oče in mati sta morala pa ves čas doma delati, od zore do mraka, za majhen denar. -Nemci so nam dajali na karte po 3 kg. moke na osebo za mesec dni. Tako smo stradali, da ni za govoriti.
"Jaz bom 2. aprila star 14 let, toda nihče mi ne presodi 14 let, ampak 10 do 12 let. Tako sem izmozgan, majhen in droben. Sedaj hodim v šolo na Vrhniko, peš vsaki jJan po 5 kilometrov daleč. Hodim v osmi razred. Učim se še dobro. V prejšnjih razredih sem imel odlična izpričevala. Tudi sedaj v prvem polletju osmega razreda sem imel prav dober izkaz.
"V šestem razredu sem imel pa dober izkaz zato, ker se nisem mogel učiti, ker je bilo preveč brnenja v zraku od avijonov. Tudi bombardirali so mnogo. Moja glava pa je komaj prenašala to grozoto. Anglo-Amerikanci so bombardirali svetovno znani most, ki je dolg 500 metrov in visok 48 metrov. Bombardirali so ga 28-krat, da so ga razbili. To je v Borovnici, eno uro peš hoda od nas.
"Mati je prosila, da bi pozdravil Tičeve, ki so v Ameriki, ako veš kje se nahajajo, ter da bi nam poslal njih naslove.
"Sedaj Te še enkrat vsi skupaj lepo pozdravljamo in Te obenem naprošamo, da nam takoj odpišeš.
"Franc Žigman"
Uncle Sam Savs
^ !.t.T



None of us will ever celebrate D Day in the spirit of a gay holiday. On the contrary, June 6 is forever ^shrined as a day of sacrifice. Two years ago, on the beaches of Normandy, all our hopes for a peaceful, happy future were in the balance of bloody invasion. The best observance you can make of the first peacetime anniversary of D Day is to make sure you are buying as many savings bonds as ever. You backed the attack—now back your own future.
U, S. Treasury Department |l
NAZNANILO IN ZAHVALA 1880
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
lOHN DRENIK
(BOČKOV JANEZ)
Zatisnil je svoje blage oči dne 1. maja 1946. Pogreb se je vršil dne 4. maja iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Jeronima, od tam po opravljeni sv. maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 27. januarja 1880 leta v Begunjah pri Cerknici.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem za krasne vence cvetja, ki ste ga položili h krsti našega soproga in očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh bridkosti. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Andy Vičič in družina; Mr. in Mrs. John Vičič iu družina, Mr. in Mrs. Frank Kranyc in družina, Mr. in Mrs. Andy Yankovič, Mr. in Mrs. Frank Yankovič in družina, Mr. Joe Yanko-vič, Mr. in Mrs. Herman Kravos in družina, Mr. in Mrs. Thomas Milakovič in družina, Mrs. Emily Janko vie in družina, Mr. in Mrs* John Cheperlo in družina, Mr. in Mrs. Anton Zigman in družina« Mr. in Mrs. Frank Deželan in družina, Mr. in Mrs. Andy Mele« Ann, Irene in Bill Sustaršič, Mr. in Mrs. Joe Sustaršič in družina, Mr. in Mrs. Matt Turšič in družina,,Mr. in Mrs. Joseph Kompasa in družina. Delavci pri The Accurate Die Casting Co.
Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Zahvalo izrekamo sledečim; Mr. in Mrs. An-dy Vičič in družini, Mr. in Mrs. Frank Kranjc in družini, Mr. i*^ Mrs. John Vičič, Mr. Johnnie Kranjc, Mr. Frankie Kranjc, Mr. Mrs. Tony Yankovic, Mrs. Frances Lukanc, Mr. in Mrs. John Do-nat in La Verne, Mr. in Mrs. John Leskovec, Mr. in Mrs. Anton Muha, Mr. in Mrs. Louis Roytz, Mr. in Mrs. Mike Urac, Mr. F* Krall, Mr. in Mrs. Anton Grze, Mr. in Mrs. Krnz, Mr. in Mrs. St* James, Mr. Leonarsic, Mr. in Mrs. Frank Knific, Mr. in Mrs-George Salinger, Mr. Frank Zakrajšek, Mr. Levar.
Srčna hvala onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Našo zahvalo naj sprejme Joseph Žele in Sinovi pogrebni zavod za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. N®' ša želja je tudi, da sprejmejo čst. g. g. Monsignor Leo Hammer Father Tulley najlepšo zahvalo za opravljeno sv. mašo-zadušnico in lep v srce segajoč tolažilen govor. Hvala pogrebcem, ki so nosil' krsto.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru in vsem onim, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljsk* poti na pokopališče.
Ako se je izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način magal ali prispeval, prosimo oproščen j a ter se mu isto najleps® zahvalimo.
Končana je Tvoja pot, ljubljeni soprog in oče. Odšel si k Stvarniku, da sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si stori dobrega v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni.
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni MSi,
kjer šum sveta se več' ne sliši, zdaj truplo Tvoje mimo spi, rešen zdaj si vseh skrhi.
A duh visoko vrh neha, z duhovi rajskimi zdaj hiva, v objemu večnega Boga, zdaj radost nepopisno vživa in hvali svojega Stvarnika.
QUEEN OF BRITAIN'S MERCHANT NAVY . . . Wearing her royal robes, Patricia Purser is presented to her admiring subjects after she had been crowded "Queen of the Merchant Navy," as the high spot of merchant navy weeli in London. The mayor of Westminster is presenting her majesty. Prior to the war the British merchant navy was the largest afloat. War production of ships now has placed the IT, S. A. In first place.
Žalujoči ostali:
NEŽA, soproga; IVAN in JOŽE, sinova; MILKA, hčerka, vsi živeči v stari domovini;
tukaj pa: TONE, sin; FRANCES, poročena KOSMERL, hčerka,
ROSE DRENIK, sinaha; FRANK KOSMERL. zet in štirje vnukJ-'
v stari domovini brat France in sestra Francka ter več sorodnik"^
Euclid, Ohio, dne 10. junija, 1946