PoStelne platana o grfrrfft1 » Cena Sin 1*- Mmrtmhl ttem Ste«. 236 U ffubllanl, sobota Ifi. oktobra 193? Celo II. Sodelovanje med Anglijo in Jugoslavijo se je po obisku dr. Stofadšnoviča v Londonu še bolj utrdilo London, 16. oktobra, o. Obisku dr. Stojadi-rtoviča v Londonu pripisuje angleška in evropska javnost izredno važnost. Da je ta obisk v sedanjem položaju nadvse pomemben, priča dejstvo, da je bil dr. Stojadinovič v London povabljen in je bil tam gost angleške vlade. Angleško časopisje izraža prepričanje, da je dr. Stojadinovič dal angleški vladi vsa potrebna pojasnila glede jugoslovanske politike in glede političnih razmer na Balkanu ter v Srednji Evropi, ker je Jugoslavija po pomiritvi z Bolgarijo in Italijo začela igrati važno vlogo. Šlo je za to, da predsednik jugoslovanske vlade pojasni, kako stališče bo zavzemala Jugoslavija po sklepu gospodarskega in političnega sporazuma z Italijo do dogodkov na Sredozemskem morju. To vprašanje Anglijo, ki je poučena o zunanje- in notranjepolitičnem razpoloženju v srednjeevropskih državah, zelo zanima in je treba povabilo, naj dr. Stojadinovič pride v London, pripisovati sedanjemu stanju na Sredozemskem morju. Anglija potrebuje jugoslovanskega sodelovanja na Sredozemlju, da prepreči porušenje ravnovesja, ki se je pričelo majati s špansko državljansko vojno. Dalje gre Angliji za to, da si Mala. zveza uredi svoje odnošaje s podonavskimi državami, zlasti z Madžarsko. Jugoslavija se je zadnje čase izkazala s posredovanjem za to, da bi države Male zveze sklenile sporazum z Madžarsko. Ta jugoslovanska prizadevanja so našla popolno odobravanje v angleških političnih krogih in je zato treba pričakovati, da bo kmalu po londonskem obisku dr. Stojadinoviča prišlo do tesnega sodelovanja med Malo zvezo na eni ter Madžarsko in Avstrijo na drugi strani. Angleška javnost je prepričana. da se je med jugoslovanskim ministrskim predsednikom in med angleško vlado pokazalo popolno soglasje, ki bo staro prijateljstvo med Anglijo in Jugoslavijo še utrdilo. Kosilo pri angleškem kralfu London, 16. oktobra. Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta priredila včeraj v Buckimghainski palači slavnostno kosilo na čast predsedniku jugoslovanske vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču.Na kosilu je bilo tudi mnogo visokih britanskih osebnosti s predsednikom vlade Chamberlainom na čelu. Kralj Jurij VI. je pred kosilom sprejel v avdijenei predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Razen kralja in kraljice so bili na kosilu predsednik vlade Chamberlain, lord Salisbury, predsednik nevmešavalnega odbora lord Plymouth, stalni državni podtajnik za zunanje zadeve sir Robert Vansittard, major Atllee, šef angleške parlamentarne opozicije, maršal diplomatsk. zbora sir Clive, člani civilnega in vojaškega doma kralja Jurija VI. in dvorne dame kraljice Elizabete. Od Jugoslovanov sta bila na kosilu jugoslovanski poslanik dr. Kusidolac z gospo in šef kabineta dr. Stojadinoviča dr. Drag. Protič. Razgovori s predsednikom angleške vlade Predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič je včeraj popoldne imel razgovore s predsednikom britanske vlade Nevillom Chamberlainom. Dr. Stojadinovič je prispel v poslopje ministrskega sveta nekaj minut po 15.30. Predsednika vlade je spremil do poslopja jugoslovanski poslanik dr. Dragomir Kasidolac, vendar ni prisostvoval kon- ferenci obeh ministrskih predsednikov. Dr. Stojadinovič in Chamberlain sta konfenrala do 16.20. Po razgovoru s predsednikom angleške vlade se je dr. Stojadinovič vrnil v svoj hotel, kjer je sprejel najprej češkoslovaškega odpravnika poslov, nato pa grškega poslanika v Londonu. Nato je sprejel še publicista Seatona Watsona. Zvečer je bila na jugoslovanskem poslaništvu večerja. Zadovol stvo v Londonu London, 16 oktobra. AA. Reuter. Predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič je zapustil snoči London. V jugoslovanskih krogih v Londonu so zelo zadovoljni z obiskom predsednika vlade v Londonu. Izjavljajo, da bodo Stojadinovieevi londonski razgovori zelo koristili delu za mir. To tudi poudarja diplomatski urednik Reuterja. Med svojim bivanjem v Londonu je lahko dr. Stojadinovič razložil angleškim državnikom tudi diplomatski in vojački položaj svoje domovine. Izidi teh pogovorov bodo še ojačili prijateljstvo med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Pogovor se je nanašal na splošne, probleme. Dr, Stojadinovič se je poučil tudi o angleškem stališču v zvezi s splošnim položajem v Evropi. Obsedno stanie v Jeruzalemu Tudi v Palestini se začenja požar Jeruzalem, 16. oktobra, o. Položaj v Palestini sc kljub vsem odredbam angleške uprave in kljub temu, da je angleška policija konfinirala vse arabske vaditelje, med njimi več katoličanov, zaostruje. Število atentatov na vlake, na policijske stražnice in število napadov na angleške čete, se vsebolj množi. Arabska plemena v pokrajinah, ki meje na Palestino, se zbirajo. Obsedno stanje, ki so ga Angleži razglasili pred dvema dnevoma v Jeruzale- Ne za Kitajce, ne za Japonce, marveč za - mir Stališče Sv. Stolice do vojne na Daljnem vzhodu London, 16. oktobra, o. Z ozirom na vesti angleškega časopisja, da je Sveta stolica v kitajsko-japonski vojni zavzela stališče, s katerim naj bi priznala japonske načrte glede Kitajske, poročajo iz Vatikana, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Havas poroča, da se v vatikanskih krogih čudijo tem informacijam tujih listov in izjavljajo, da ni papež ne uradno ne v nobeni drugi obliki zavzel stališča v nobenem političnem ali vojaškem sporu. V zvezi s tem opozarjajo na to, da je papež pri raznih priložnostih vedno poudarjal svojo zvestobo po miru in svojo globoko željo, da naj povsod vlada mir med narodi ne glede na njihovo vero. V istih krogih izjavljajo dalje, da je Vatikan v najboljšem razmerju i s Kitajsko i s Japonsko. Tokio, 16. oktobra, o. Japonski politični krogi kljub zanikavanju iz Vatikana izjavljajo, da se je Sveta stolica izrekla v sporu med Kitajsko in Japonsko za Japonce, ki da branijo kulturo in civilizacijo proti komunizmu. Zatrjevanje teh krogov pa je tako, da je na prvi pogled očitno, da gre Japoncem samo za opravičenje pred evropsko in svetovno krščansko javnostjo. Zato bi radi dobili moralno podporo v vesteh o stališču Sv. stolice, o kateri se zavedajo, da predstavlja največjo moralno silo na svetu Januarja poteče doba 49 senatorjev Pred velikimi spremembami v senatu Bclgrad, 16. okt. ni. Zaradi •bližajočega se sestanka narodne skupščine ter senata, ki bo 19. oktobra, so močno oživeli vsi poslanski klubi v narodni skupščini in senatu. Iz vseh krajev se vračajo poslanci v Belgrad, se zbirajo^ v svojih klubih ter razpravljajo posebno o bližajočih se volitvah novega predsedništva v skupščini in senatu. Po zatrjevanju poslancev JRZ v novem pred-sedništvu narodne skupščine ne bo nobenih bistvenih sprememb, ker da dosedanji predsednik skupščine Stevan Čirič uživa popolno zaupanje. Verjetno pa je, da se bo spremenilo samo podpredsedniško mesto in to zaradi tega, ker je bil dosedanji podpredsednik narodne skupščine Vojko Cvrkič imenovan za poštnega ministra. Prav tako je te dni vse živahneje tudi v posameznih klubih v senatu, kjer senatorji prav tako v prvi vrsti razpravljajo o tem, kdo bo bodoči predsednik senata. Dočim bo v skupščini ostalo večinoma vse pri starem, bo prišlo meseca januarja v senatu do velikih sprememb in to zaradi tega, ker januarja preneha mandat 49 senatorjem, to je vsem onim, ki so bili izvoljeni dne 3. januarja' 1932, pa tudi tistim, ki so bili imenovani s kraljevim ukazom 9. januarja istega leta. Izvoljenih senatorjev, ki jim 3. januarja poteče mandat je 23, imenovanih pa 25. Mandat preneha 3. januarja 1938 temle izvoljenim senatorjem: Vasiliju Bogojeviču (delovni klub), vardarska banovina; Ljubomiru Vidakoviču (JNS), donavska banovina; dr. Milanu Vrbaniču (delovni klub), savska banovina; Ljudevitu Graju (delovni klub), savska banovina; Urošu Desnici (JNS), primorska banovina; Petru Dobriniču (delovni klub), savska banovina; Mihajlu Gjuriču »(delovni klub), Bel-grad; Dimitriju Ilidzanoviču (JNS), prim. ban.; Dobroslavu Jalžabeliču (JNS), nav. ban.; dr. Djuri Koturju (del. klub), donav. ban.; Franju Kuku- ljeviču-Saksinskemu (del. klub), sav. ban.; dr. Ivu Majstoroviču (JNS), prim. ban.; Proti Mihaldžiču (del. klub), donav. ban.; Petru Petkoviču (JNS), drin. ban.; dr. Miroslavu Ploju (neodvisni klub disidentov JNS), drav. ban.; Matiji Popoviču (neodvisni klub), drin. ban.; Milanu Popoviču (JNS), donav. ban.; Vasiliju Protiču (JNS), vard. ban.; dr. Zafi Dulejmanoviču (neodv. klub), vardarska banovina; Krsti Timotijeviču (neodv. klub), donavska ban.; dr. Ljubomiru Tomašiču, bivšemu predsedniku senata (JNS), savska ban.; Pavlu Ubaviču (del. klub), vrbaska ban., in dr. Stanku Švrljugi (delovni klub), savska banovina. Imenovani senatorji, ki jim poteče mandat 9. januarja 1938 so tile: dr. Alkalaj (neodvisni klub), Josip Altiparmakovie (neodvisni klub), Jovo Banja-nin (JNS). Osman Vilovič (delovni klub), dr. Bogdan Gavrilovič (neodvisni klub), Miljutin Drago-vič (JNS). dr. Georg Grassel (zastopnik nemške manjšine, delovni klub), dr. Momčilo Ivkovič (JNS), dr. Hamdija Karamehmedovič (delovni klub), Tomo Kovačevič (nedovisni klub), dr. Savo Ljubibratič (JNS), dr. Želimir Mažuranič (sedanji predsednik senata, delovni klub), Šefedin Mahmud Begovič (delovni klub), Salem Muftič (delovni klub), Paja Obradovič (delovni klub), dr.^ Ante Pavelič (delovni klub). Daka Popovič (JNS), Janko Samurovič (delovni klub), Krsta Smiljanič (JNS), Svetozar Tomič (neodvisni klub), dr. Dinko Trinajstič (JNS), dr. Oton Frangeš (delovni klub), Ivan Hribar (delovni klub), dr. Josip Šilovič (delovni klub), dr. Benjamin Šuperina (delovni klub). Iz delovnega kluba, ki v senatu podpira vlado, bo izgubilo 6. januarja 23 senatorjev svoje mandate, iz opozicionalnih klubov, to je iz JNS in neodvisnega kluba pa skupno 25 senatorjev. Z ozirom na to, da vsi senatorji opravljajo svoje funkcije do časa, ko poteče mandat, bodo tudi omenjeni senatorji lahko kandidirali za pred- am, ni Arabcev prav nič oplašilo. Pogum arabskemu gibanju daje dejstvo, da je veliki mufti Se vedno v Omarjevi moSeji in na skrivaj pošilja iz nje navodila. Mošeje 6i Angleži ne upajo zasesti, ker bi to ves mohamedanski svet vzel za oskrunjenje ene največjih muslimanskih svetinj, saj je po mohamedanskem izročilu s 6kale v mošeji šel v nebo Mohamed. Včeraj so Angleži ojačili policijske oddelke, Jii stražijo v^e dohode do mošeje in trga okrog njej »~ 150 oboroženih Beduinov je včeraj hotelo napasti policijsko vojašnico v Hebronu. Angleži so zadnji trenutek izvedeli za ta načrt in poslali z oklopnimi avtomobili ojačenja v Hebron. Onstran Betlehema pri Salamonovih ribnikih so Arabci razdrli cesto in pripravili barikade, kjer se je razvnela velika bitka med njimi in angleško policijo. Arabci 60 streljali s hribov ob vseh straneh ceste. Razen že omenjenih atentatov na vlake, je bilo včeraj izvršenih še več atentatov po raznih krajih Palestine, posebno pa v Bejsanu in galilejskem okraju, kjer so bile prekinjene in pokvarjene vse telefonske in brzojavne zveze. Verjetno bo obsedno stanje proglašeno nad vso deželo. Zadnjo noč so v južni Palestini na več mestih pretrgali telefonske zveze. V severni Palestini so v nekaterih židovskih kolonijah podtaknili ogenj. V več mestih je prišlo do streljanja iz pušk. Blizu Bejsana so Arabci razstrelili cev, po kateri teče petrolej v Haito in ga zažgali. Požar je trajal nekaj ur in ga je bilo moči opaziti že iz velike daljave. Dalje so Arabci napadli 6edem židovskih kolonij v raznih krajih v državi. Britanska oblastva 60 sklenila zapreti severno palestinsko mejo. Reuter objavlja iz Jeruzalema, da so angleške oblasti zaprle Se pet članov arabskega vrhovnega odbora v Palestini. Oblasti izjavljajo, da je ta odredba samo začasna. Prvi škotski bataljon je snoči odootoval iz Egipta v Jeruzalem. Zaradi razmer v Palestini je pred tem vlakom vozil oklopni vlak, ki je bil poln vojaštva s strojnicami. Močni žarometi so razsvetljevali progo in okolico. Vkljub temu so ponekod s hribov streljali na vlak. Ranjen ni bil nikdo. Iz krvave Španije Valencija, 16. oktobra, o. »Adelante« poroča, da bodo iz gospodarskih in vojaških razlogov sedež rdeče vlade v kratkem prestavili v Barcelono. Ta sklep vlade pa ne sme povzročati razburjenja in ga bo vlada v uradnem poročilo razložila in utemeljila. Hendaye, 16. oktobra, o. Včeraj je dospel z ladjo polno beguncev guverner asturske pokrajine, ki je vodil vlado v oblegani trdnjavi Gijona. Begunci so pripovedovali, da so nacionalisti na vsej severni fronti dobili velika ojačenja in začeli z vso silo pritiskati proti Gijonu, ki mora pasti v nekaj dneh. Nacionalistično poveljstvo hoče za vsako ceno čimprej končati operacije na severu, da bo potem vrglo čete drugam. Zaključni del prodiranja proti Gijonu bo vodil general Franco sam, ki je že prestavil svoje bivališče iz Salamance na sever. Po padcu Gijona bodo beli hitro očistili še obalne predele, potem pa začeli z naskokom na vzhodni fronti. Tu nameravajo prodirati čez Le-rido proti Barceloni in Taragoni. Francoske oblasti so asturskemu guvernerju in beguncem dovolile, da se izkrcajo v Lorientu. Z guvernerjem je prišlo tja več uglednih voditeljev iz Gijona. Izredno faiistovsko sodišče v Bologni je obsodilo 18 opozicionalcev, povečini komunistov na krajše in daljše zaporne kazni. sednika v senatu. Tako, da tudi v senatu po zatrjevanju senatorjev samih ni pričakovati večjih sprememb glede predsedništva. Belgrad, 16. oktobra. AA. Predsednik senata dr. Mažuranič je sklical sejo 6enata za 19. oktober ob 10.30. Vesti 16. oktobra Vesti o razgovorih med Vatikanom in nemško vlado so, -kakor piše glasilo avstrijske vlade »Reich j ost« neresnične, ker spričo sovražnega stališča, ki ga narodni socializem kaže do katolištva, ni pričakovati, da bi do tega prišlo. visokih šolah so določili najvišje število visokošolcev, ki ga sme vsaka univerza imeti. S tem hočejo ustaviti nadprodukcijo nezaposlene inteligence. Predsednik irske republike de Valera se ne bo dal več izvoliti na to svoje mesto, katero bo prepustil kakemu drugemu mlajšemu politiku. Torej vsekakor zelo nesebičen politik ... Nov davčni zakon zahtevajo češkoslovaški go-spodarskiin finančni krogi. Od tega zakona si obetajo zboljšanje vsega gospodarskega življenja. Nemški in italijanski poslanik pri Francovi vladi sta se preselila v San Sebastian. Zakaj, tega nihče ne ve, s * 0b obisku maršala Bi/dza Smiglya v Bukarešti bodo romunskega prestolonaslednika Mihaela v. velikim1 slovesnostmi imenovali za podporočnika. Nemški vojni minister maršal Blombera je na poizvedovalni ladji Griller dospel pred dnevi na azorske otoke, kjer je sprejel časnikarje in jim govoril o namenu svojega potovanja. Blonibere se nocoj odpelje v Nemčijo. Pri francoskih okrožnih volitvah so dobile večino sredinjske, to je zmernejše stranke. Komunistimt socialisti so v primeri z lanskimi državnozborskimi volitvami nazadovali za povprečno 15%. f njihov račun pa so porasli radikalni socialisti ter manjše stranke. 7 Velike svečanosti v Egiptu so bile včeraj, ko je stopil v veljavo dogovor, ki odpravlja izredne pravice tujcev v Egiptu, med njimi tudi dolgoletno določilo o tem, da smejo tujce soditi le njihova konzularna sodišča. Odpravo teh določil smatrajo Lgipcani za dokaz, da so res postali docela samostojna država. Ob sinočnji manifestaciji v Kairu so prvič po sto letih izobesili samo egiptovsko zastavo brez angleške. Angleški poslanik v Tokiu je protestiral v japonskem zunanjem ministrstvu zaradi neljubega dogodka, ko so japonska letala pred nekaj dnevi s strojnicami obstreljevala tri avtomobile anale-skega poslaništva v Nankingu. Glede sestanka devetih držav v Bruslju se belgijska vlada še ni odločila ali bo ugodila želji Uudi, ki ta sestanek organizirajo' in dovolila, da bi bil sestanek v Belgiji. , Med obsednim stanjem v Braziliji, ki traja že dobrih stirinajst dni, je policija prijela veliko komunistov, predvsem komunističnih emigrantov iz hvrope, ki so pripravljali državni udar v Braziliji. Nemškega propagandnega ministra Goebbelsa je obiskal indijski milijarder in predsednik zadnjega zasedanja Zveze narodov Agakan, ki je baje pokazal veliko zanimanje za razmere v sedanji Nemčiji. J Odlok o pouku »vojne kulture« v srednjih in strokovnih šolah je izdala italijanska vlada Ta P? .vnal vzf?0i' civilno mladino v vojake 'nele tehnično, marveč tudi duhovno. Veliko oborožitvenih načrtov so odnesli najbrž komunistični vohuni iz pisarne angleške oro-fadje6 1113 izdeluje razne dele za bojne Kongresa itaUjanske policije v Rimu ter mednarodnega policijskega zborovanja vprav tam se udeleži tudi načelnik nemškega tajnega redarstva nimmler, ki bo v Italiji Mussolinijev gosi. Prvo leto pripravljalnih del za mednarodno razstavo v Rimu 1940 je končano. To leto so pripravili vse načrte in glavna dela na zemljišču, kjer bodo lahko takoj začeli graditi razstavna po-filopja. Težko se je ponesrečil praški župan dr. Zen-kel pred dvema dnevoma na vožnji do urada. Njegov avto je zadel v drug avtomobil, pri čemer je dr. Zenked dobil hude poškodbe na glavi, na ko-lenih in komolcih. Francoska vojska se lahko zanese na podporo romunske armade, tako je izjavil včeraj romunski kralj Karol na banketu, ki ga je priredil v čast načelniku francoskega generalnega štaba Gamelimu. Gamelin je v odgovoru rekel, da so nanj naredile velik vtis zlasti paradne manifestacije romunske vojske. Vojvoda Windsorski je v Berlinu pred dvema dnevoma obiskal generala Goringa, ki mu je priredil čajanko. Štiri posebne odposlance je poslala v Evropo "i j m^T. na ProPagandno potovanje japonska vlada. Ti naj s predavanji in na sestankih s časnikarji razlože jeponske namene na Kitajskem. Predsednik avstrijske republike prof. Miklas je bil včeraj star 65 let. Bivši francoski finančni minister Paul Rey-naud je dospel v Budimpešto in obiskal predsednika madžarske vlade Daranya. Morilec Feri zaradi svo;e mladosti ušel vežaiom Maribor, 15. oktobra. Obširno smo v včerajšnjem »Slovenskem domu« poročali o zverinskem zločinu mladega roparskega morilca Maksa Ferša, ki se je danes dopoldne zagovarjal pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Razprava se je vršila tajno, ker je Ferš starejši mladoletnik. Ta okolnost je Ferša tudi rešila pred obsodbo na smrt na veša-lih, ki bi bila sicer neizbežna. Tako pa je bil obsojen na najvršjo kazen, ki jo zakon v takih primerih predvideva — na 20 let robije. Razglasitev sodbe je bila javna. Prisostvovalo je izredno ve-likov ljudi, ki so poprej med razpravo čakali pred razpravno dvorano na hodniku. Ko so mladega morilca pazniki odvedli iz sodne dvorane, se je pripetil razburljiv prizor. Iz množice ljudi, ki so se gnetli pri vhodu v dvorano, se je prerila najprej neka mlajša ženska, planila je proti Feršu ter ga poljubila, nato pa se je takoj zopet izgubila v gneči. Preložitev ceste Kočevje - Brod na Kolpi Velike preureditve na treh odsekih - Pet licitacij za en sam most Predor na cesti Cesta ves čas pada in »pride parkrat na plazovit svet, ki je graditeljem zaradi svoje nestalnosti napravil že dosti preglavic Čez nekaj grap pa gre cesta nato v velikanskih nasipih, ki so visoki včasih celo več kakor deset metrov. Na tem delu jo Stavbna družba porabila že nad 30 vagonov cementa za betonske zidove, delavci pa so že odkopali zemlje za 10.000 vagonov. Vseh delavcev dela nad 400 in so vsi večinoma domačini. Imajo tudi štiri lastne kuhinje, ki jih vodijo sami in v katerih Kočevje, 13. oktobra. Edina cestna zveza Slovenije z morjem, ki se je poslužuje naš promet, gre po znani cesti čez Turjak, Velike Lašče, Ribnica, Kočevje do Broda na Kolpi, odkoder gre po hrvaškem ozemlju naprej mimo Delnic po stari Luizini cesti do SuŠaka. Prav gotovo ta cestna zveza ni posebno primerna, saj je zlasti od Kočevja do Broda na Kolpi zaradi hudih ovinkov, strmih klancev in velike ožine za večji promet popolnoma neprikladna. Je pa daleč najkrajša obstoječa zveza in zato se je poslužujejo zlasti tovorni avtomobili in avtobusi. Od Ribnice do Broda na Kolpi je ta cesta na mnogih mestih v resnici nujno potrebna popravil, ki se sedaj opravljajo že leto dni. Od Ribnice do Dolenje vasi je cesta že temeljito popravljena in moderno urejena, tako da se po pravici veselimo tudi vseh drugih odsekov, ki bodo letos ali prihodnjo pomlad modernizirani. Od Kočevja do Dolge vasi V delu so sedaj iz sredstev velikega milijardnega fonda za javna dela trije odseki, na katerih se stara cesta deloma popravlja, deloma pa gradi v popolnoma novi smeri. Modernizacija na 4500 m dolgem delu eeste, ki vodi od Kočevja do Dolge vasi, je v glavnem že opravljena. Modernizirana cesta se drži v glavnem smeri stare ceste, vendar so jo povsod razširili na 6 metrov. Na mnogih mestih so cesto tudi dvjgnili zato, da bi jo zavarovali pred povodnijo, Dočim stara cesta ni imela nobenega pravega temelja, so popravljeni cesti zgradili temeljite temelje iz 25 cm debelega lomljenca. Hude in nerodne ovinke so preložili ter tako ublažili krivino ter povečali preglednost ceste. V Kočevju samem cesta seveda ni dobila nobenih sprememb ter je ponekod tudi niso mogli zaradi obstoječih stavb zadosti razširiti. Pri Dolgi vasi pa so preložili cesto v novi smeri samo zato, da bi se izognili hudo vijugaste ceste, ki je doslej vodila stisnjena med gosto pozidane hiše. Nova smer gre celih 400 m v ravni črti ob vasi naprej ter se priključi na staro smer šele potem, ko se najhujši ovinki stare ceste nehajo. Zaradi tega je-odpadel tudi stari most, ki je tod vodil čez Rinžo, ter bodo morali zgraditi nov železobetonski most. Kakor pravijo, je za ta, most razpisana že peta licitacija in menda samo zaradi tega ne morejo dokončati ceste, ker mosta doslej ie n iti zidati niso začeli. Ker so glavna in najvažnejša dela v tem delu že opravili, bo morala nova cesta čakati, da b6do zgradili še most, kar bo vsem prizadetim okoličanom kaj neprijetno. Prvih licitacij, ki so se srečno iztekle, odločilni činitelji v Belgradu niso potrdili, ker so podjetniki menda pri licitaciji premalo popustili. Pri nadaljnjih licitacijah pa menda podjetniki niso več hoteli licitirati po starih cenah, ker so se medlem cene dvignile. Zdaj pa je morala banska uprava sestaviti nove proračune po viijih cenah in upajmo, da ho ta most vsaj po peti. licitaciji našel milost v očeh odločujočih gospodov. Ta del ceste gradi Stavbna družba iz Ljubljane za 1,300.000 din in bo v kratkem svoje delo opravila. Med Brigo in Banialoko Tudi 1900 m dolgo preložitev ceste med vasjo Briga in Banjaloka gradi Stavbna družba iz Ljubljane, Iti je prevzela to delo na licitaciji za skoraj 1 milijon dinarjev. Na tem kraju gre stara cesta gori in doli kakor kak tobogan na ljubljanskem velesejmu. Poleg tega pa napravlja take ovinke, da je človeka kar strah. Nova cesta bo prav tako moderno zgrajena kakor ostali na novo preurejeni odseki te ceste ter bo prav položno padala med griči. Na teni odseku ima Stavbna družba na delu nad sto delavcev, ki so doslej že odkopali velikanske množine prsti in kamenja, zato da se je Cesta mogla pregrizli skozi griče. Doline in grape, čez katere mora cesta prav tako iti, pa zasipajo z zemljo, ki jo dobe tam, kjer je cesta urezana v temljo. Preložitev med Krkovfm in Faro Največ dela pa je dala Stavbni družbi preložitev ceste med Krkovim in Faro. Od Krkovega se spušča stara cesla v naravnost vratolomnem klancu v dolino reke Kolpe. Nova cesta pa bo šla ves čas položno in se bo držala pobočij, tako da bo prišla v stransko dolino. Pri tem bo obšla vas Faro in se šele na koncu zvezala s staro cesto. Od Krkovega naprej so najtežja dela že opravili. Cesta se tu spušča v dolgi serpentini v obliki črke S enakomerno po pobočju navzdol. Pri tem seka dvakrat staro cesto, ki se kar naravnost spušča po strmini navzdol. Preden pride cesta v stransko dolino, po katere grapi v številnih slapih pada potoček proti Kolpi, mora iti čez oster greben. Ker bi pa morala napravili prehud ovinek, bodo zgradili raje skozi greben tunel, ki bo dolg 20 m. To bo prav gotovo prva cesta v Sloveniji, ki bo imela zaradi neprehodnosti zemljišča predor. Predor bo spodaj Urok osem metrov; imel bo torej na vsaki strani en meter več prostora, kakor sicer šest metrov široka cesta. Visok bo pa dobrih pel metrov. Strop bo obokan z betonom, stranske stene pa ne bodo imele nikakršnih opornih zidov, ampak jih bodo izdelali iz žive skale. Pred kratkim so začeli na-vrtavatl greben, vendar pred mesecem še ne bodo grebena preluknjali. V stranski dolini pa imajo medtem mnogo dela z odkopavanjem zemlje in kamenja. Ker sta obe pobočji doline izredno strmi, bo ponekod treba cesto vsekali v živo skalo. Nad potočkom pa so že zgradili železobetonski most. Zastavlfeno-prodano Ljubljana, 16. oktobra. V rdeči hiši na Poljanski cesti, v kateri je nastanjena Mestna zastavljalnica, je bila v torek popoldne spet dražba zastavljenih predmetov. Tokrat 60 prišli na dražbo predvsem zimske suknje in zimske obleke. Občinstvo se ie prav živahno udeleževalo dra-žilne konkurence, kar je bilo dokaz, da je kriza nekoliko ponehala. Po navadi se dražilna strast ni posebno razvnemala, zdaj pa so dražilci kazali nadvse veliko samozavest, tako da se je zdaj predmet, ki je bil ocenjen prav nizko, podražil za trikratno ceno. Zimske suknje in zimske obleke so bile cenjene za okroglo sto dinarjev, zdražili so jih do dve »to ali tri sto -dinarjev, moške hlače, ki jih dobiš tudi že v trgovini za sedem kovačev, so šle za 78 dinarjev, posebnost na dražbi je bil privlačni aparat, ki ga je vzel nekdo brez vsake konkurence za 440 din, pa tudi boljši fotografski aparat je dosegel prav lepo ceno 990 dinarjev. Na dražbi je bilo tudi večje število srebrnega jedilnega orodja, večja množin* perila in nekaj kitar in violin. Kitare in violine so bile po sto do sto dvajset dinarjev, se prav poceni hranijo. Ta del nove ceste gre po pokrajinsko nadvse zanimivem in romantičnem svetu in je dolg 3200 m. Najtežje delo je že opravljeno, vendar bo Stavbna družba, ki je ta kos prevzela za 2,800.000 din, imela tudi še prihodnje leto dosti posla z njim. Veseli smo, da se je modernizacija te naše tako važne ceste lepo razvila, zlasti še zato, ker vidimo, da je banska uprava s svojimi res prvovrstnimi načrti poskrbela, da bomo dobili z moderniziranimi cestami tako lepo prometno zvezo, kakor si je v tem našem, sicer tako zanemarjenem kotičku slovenske zemlje niti v sanjah nismo mogli nadejati. Škoda le, da ne bo vsa cesta deležna tako temeljitega popravila. Prosimo odločujoče činitelje, naj v bodočnosti, kadar se bo delil zopet kak denar za popravila naših cest, ne pozabijo ceste Kočevje—Brod na Kolpi 1 Odkritje spomenika kral.u Aleksandru I. na Rakeku Razpored pri odkritju spomenika blagopok. viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteljti na Rakeku, dne 17. oktobra 1937, pred železniško postajo: 1. Od 12 do 12.30 sprejem častnih gostov, delegacij itd.; 2. Ob 12.30 sprejem kraljevega zastopnika; 3. Pevsko društvo -Sloga«: Slovan na dan; 4. Pozdrav in nagovor predsednika odbora; 5. Slavnostni govor tajnika odbora; 6. Odkritje spomenika po predsedniku odbora in izročitev v varstvo domačemu županu; 7. Godba dravske divizije: Bože pravde, casina četa: salva; 8. Pevsko društvo »Sloga«: Morje Adrijansko; 9. Polaganje vencev; 10. Mimohod: vojska in gasilstvo. Po mimohodu koncert godbe dravske divizije in ostalih godb ter pevskega društva »Sloge« na slavnostnem prostoru. . Vse oficielne zastopnike bo sprejemal odbor na prostoru pri vhodu k spomeniku. Šole, društva in deputacije naj bodo na slavnostnem prostoru najpozneje do 11.30, kjer jih razporede reditelji. Prapori, polagatclji vencev in narodne noše imajo rezerviran prostor tik za spomenikom. Samo vozila, ki vozijo oficielne zastopnike, privozijo do spomenika. Vsa ostala vozila zavijejo po spodnji cesti skozi vas na prostor za parkiranje (med gostilno Hladnik in trgovino Levstek & Oblak). Polagatelji vencev, v kolikor se še niso prijavili, naj to store najpozneje do 10 ure na dan odkritja pismeno ali ustmeno pri odboru. Udeleženci naj se poslužijo nedeljske povratne karte in vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.15, ali vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. Poštna uprava je dovolila za dan odkritja rdeči poštni žig. RAZCVELI CVET Slaro modrost in pregovor o ljubezni Vam bo oživela ljubka in nepozabna Marija Večera iz »Mayerlinga« DANIELLE DARRIEUK v svojem sijajnem filmu Premiera danes ob 21.15 uri v ELITNEM KINU MATICI Cvetke z laškega vrta Laško, 16. oktobra. Združitev občin Nevarno je, da 6i bo nekaj advokatov in trgovcev obrusilo jezik in pete zaradi združitve občin. Neprestano kričijo in tarnajo, da bo konec laškega mesta, če pridejo kmetje na komando. Res je čudno, da ti gospodje prejemajo od našega kmeta denar in si s tem denarjem kupujejo in zidajo hiše itd., če pa je treba kmetu kaj dati, oziroma ga vsaj priznati, jim naš kmet postane tuj in nevreden, da bi sedel z njimi za isto mizo. Minili so tisti časi. danes je kmet ravno tako upoštevan in koristen član družbe, kakor advokat in trgovec, ki od njega živi. Vidimo, da bo res potrebno naše kmete opozoriti na te gospode, kateri spoštujejo »paure« samo kadar jim denar prinesejo. Skrbi vas tudi to, kakšne bodo doklade v združeni občini. Pravite od 70 do 80%, pozabljate pa, da so bile že pod vašo komando, ko še ni bilo združitve, doklade na tej višini in da jih je šele nova občinska uprava znižala na 40%. Poglavje o drugem odstavku Dopistlik »Nove dobe« še vedno pogreva drugi odstavek našega poročila o pohodu mladih jeen-esarjev na Ljubljano. 'Ker je tudi »Slovenec« o tem poročal, je dopisnik na naše in Slovenčevo po ročilo takoj reagiral in nam je zagrozil celo 6 sodiščem, zato smo mu zadnjič hoteli nekoliko osvežiti spomin, a ker še vedno ne more razumeti, mu pač moramo pomagati iz zagate. Mi namreč nismo pisali o raznih tipih radi g. K., čeprav bi gospod dopisnik to rad dokazal in bi mogoče tudi ne bilo brez podlage, pač pa je v tem slučajno prvotno mišljen neki kriminalni tip iz Šmiklavža, ki je tudi bil na »kongresu« in kateri je dobro zapisan v črnih knjigah tukajšnjega sodnega kaz. oddelka in je mnogo bolj poznan kot pa tisti, kateremu hoče g. dopisnik celjskega tednika obesiti našo opazko. Toliko v pojasnilo, da boste vedeli zakaj in kako naj nas tožite. O muhi in slonu Tak naslov ibi prav za prav moral nositi dopis iz Laškega v »Novi dobi«, kjer skuša dopisnik z namigavanji, potvarjanjem dejstev in z njegovim najljubšim orožjem — neresnico — napraviti iz muhe 6lona ter meče na gotove osebe blato, češ, nekaj se bo že prijelo. To 6mo povedali z vašimi besedami, g. dopisnik. Kaj bi pa vaši najintimnejši prijatelji rekli, ako bi mi zaradi vaših neumestnih napadov, s katerimi nas že mesece in mesece izzivate, začeli objavljati še druge, mnogo bolj delikatne zadevice, ki bi marsikoga spravile v hudo zadrego in ga v živo zadele. Umirite se že enkrat i-n ne kličite vraga, ker z V6em vašim pisunstvom ne boste ničesar dosegli, kvečjemu to, da se boste še bolj obmetali z blatom, po katerem že dolgo brodite. Privadite se na razmere, v katere vas je pahnila nenaklonjena vam usoda. Frančiškanska ulica prenovljena Ljubljana, 16. oktobra. | čiškansko cerkvijo in kolegijem. Posebnost stavbe V Frančiškanski ulici je zadnje leto opažati -j so menjalne stopnice, ki jih naši arhito.
  • Ljubljana 769-9 7-6 13-7 92 10 sw, _ Maribor 769* 7-0 14-0 90 10 mimo — — Zagreb 765-9 7-0 14-0 90 8 N, 0*2 dež Belcrad 765-8 4-0 14-0 95 7 mirno — — Sarajevo 767-0 1-0 12-0 95 6 mirno — Skoplje 764-6 7-0 13-0 70 10 mirno — — Split 763'5 7-0 15-0 80 5 nne3 — Kumbor 761-3 11-0 — 50 8 NE, _ Rab — — — — — — — — Pripomba, Vremenska porodila .od Bel-grada naprej so nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napoved; Spremenljiva oblačnost, stalno vreme* Splošne pripombe o poteku vremena ▼ Ljubljani od včeraj do danes; Barometer še vedno narašča. Ves dopoldan je bilo megleno, popoldan, zvečer in ponoči je prevladovalo oblačno vreme (srednji in visoki oblaki). Euwe : APehin 3 : 2 Haag, 16. oktobra, o. Zadnjič je bilo javljeno, da bosta svetovna mojstra Euwe in Aljehin igrala 6 voj o peto igro šele v nedeljo, in sicer v Rotterdamu, Igrala pa sta jo že včeraj in to v Haagu. Euwe je bil to pot beli. Kaže, -da se njemu zdi damski gambit še vedno najbolj varen in mu daje tudi največ zgledov za zmago, seveda, kadar igro sam začenja. Tako se je tudi topot odločil za damski gambit. Vendar je pa po običajnih začetnih potezah takoj začel s silnim, dobro preračunanim napadom, ki je Aljehinu kmalu prinesel precejšnje poslabšanje njegovih postojank. Igra se je končala z 41. potezo, ko se je Aljehin vdal. V tem boju za svetovno šahovsko prv-enstvo tako sedaj zopet vodi Euwe s 3:2. Policaja rešeta Ljubljana, 16. oktobra. Davi je policija napravila racijo po ljubljanskih predmestjih, pri čemer je s prav posebno pozornostjo preiskala Bežigrad. Vsako jesen ponavljajočo se racije so nujno potrebne, ker se z mrazom začno seliti v Ljubljano ptiči vseh vrst. Tako se zbere v Ljubljani vsako jesen lepo število potepuhov in delomrznežev, ki upajo, da bodo v Ljubljani še naj-lepše prezimili. Današnja racija ni sicer odkrila nobenega hujšega grešnika, pač pa je policija našla nekaj starih znancev, ki so bili že večkrat izgnani iz Ljubljane. Sedaj čakajo pod ključem, dokler jih pod varnim spremstvom ne spravijo iz Ljubljane. Ker je pa navada železna srajca, bodo čez mesec dni najbrž že v drugič v gosteh pri svojih starih znancih. Nameščenci bodo zborovali Ljubljana, 16. oktobra. Naši nameščenci, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, bodo imeli v nedeljo svoj redni letni občni zbor ob 10. dop. v Delavski zbornici v Ljubljani. To društvo je eno najmočnejših nameščenskih organizacij. Saj ima deset podružnic, ki štejejo skupaj nad tisoč zavednih zasebnih, trgovskih in samoupravnih nameščencev in nameščenk. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev se v zadnjem času posebno bori za razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo, za razširjenje pokojninskega za* varovanja pri Pokojninskem zavodu na vse trgovske sotrudnike, strojnike in zobotehnike, za uvedbo praznovanj nedelj v trgovinah po vseh mestih, za spopolnitev pokojninskega zavarovanja (znižanje starostne meje i. dr.), za povečanje Šlajmarjevega doma, za šesturnik v pisarnah, za angleško soboto za vse zasebne nameščence, za novo ureditev brezposelnega zavarovanja nameščencev, za novo ureditev službenega razmerja zavarovalnih uradnikov in drugo. Naša želja je, da bi agilna organizacija nameščencev uspela v vseh svojih zahtevah in sc še krepkeje razmahnila po naši domovini. Danes v soboto premiera veličastnega filma visoke pesmi prave ljubezni z Magdo Schneider in Svetislavom Petrovičem KINO HS Njena ljubezen - njena bol (Frauenllaba -Frauanleid) V filmu sodeluje dunajska Filharmonija. Prva velika sadjarska razstava v Mariboru Dne 23. t. m. bo odprta v Mariboru velika sadjarska prireditev, kakršne v povojnem času še ni bilo v Sloveniji. Imeli smo sicer že razne sadne razstave v Ljubljani, v Celju, v Ptuju, prav dobro uspele sadne 6ejmc v Mariboru in nešteto majhnih razetavic in ogledov po vsej Sloveniji, toda to so bile prireditve, bolj ali manj krajevnega značaja, ker niso mogle zajeti vse Slovenije. Letošnja razstava, ki jo priredi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo«, ne bo 6amo sadna, ampak v najširšem pomenu besede sadjarska razstava, ker bo obsegala prav vse veje tega obširnega drevesa, ki ga označuje splošni pojem sadjarstva, in ki velja dandanes za eno izmed glavnih panog kmetijstva. Na tej razstavi ne Bo zastopano torej samo sadje vseh sort, ki 6e dobe še sedaj v presnem, svežem stanju in rastejo pri nas, ampak udi vse. kar ima kakršnokoli zvezo s sadjem, z njega pridelovanjem in uporabo. Videli bomo zlasti vsa sodobna orodja in sredstva, ki jih umno sadjarstvo ne more pogrešati in brez katerih je predelava lepega sadja nemogoča. Važen oddelek sadjarske razstave bodo dalje razni sodobni pripomočki za domačo uporabo sadja in izdelki iz njega. Radcučni sadjarji bodo našli na razstavi dovolj pobude v sliki in p red metili za napredek v pridelovanju sadja in njega koristni uporabi. Drevceničarji nam bodo pokazali syoje proizvode v vseh v sodobnem sadjarstvu običajnih načinih in oblikah proizvodnje sadnega drevja. Nazorno bodo prikazani razvoj in uspehi Sadjarskega in vrtnarskega društva od njegovega začetka pred 17 leti do današnjega dne. Sadni sejem bo, zlasti v tesni zvezi s sadjarstvom, vendar prireditev sama zase. Pokazati hoče, da sadja ne znamo v najboljši kakovosti samo pridelovati, ampak tudi za kupčijo tako pripraviti, kakor to zahteva svetovna sadna trgovina. Vsak rtepristranski opazovalec se bo lahko prepričal, da se nam ni bati nobene tuje konkurence ne glede na kakovost pridelka, uc glede na opremo. Na prodaj bo kolikor mogoče tipizirano in standardizirano blago. Na 6adno razstavo vabimo predvsem vsakogar, ki stremi za napredkom v sadjarstvu, zlasti vse podružnice SVD, da si ogledajo sadove svojega truda in prizadevanja, in 6ploh vse. ki 6e zanimajo za naše slovensko sadjarstvo in njegov razvoj v povojnem času oziroma od ustanovitve SVD. Na sadnem sejmu bodo pa posebno dobrodošli sadni trgovci, zastopniki nabavljalnih zadrug, zavodov in sploh vsakdo, ki ima kakršnokoli zanimanje za letošnjo sadno kupčijo. Razsitava ta sadiji sejem bosta trajala od dne 23. oktobra do 1. novembra. Udeležencem razstave in sadnega sejma je do voljena polovična voznina od 21, oktobra do 1 .novembra. Kulturni koledar Mrak Ignacij 16. oktobra 1810 ue je rodil v Hotavljah pri Poljanah misijonar Mrak Ignacij. Gimnazijo je študiral v Novem mestu in Ljubljani, kjer je dovršil tudi bogoslovje. L. 1845 je odšel v misijone. Leta 1868 ga je papež imenoval za Baragovega naslednika. Na vatikanskem koncilu je bil na strani manjšine. Umrl je 1901 v Marquetten in napis na grobu v marquettski stolnici ga imenuje zvestega sodelavca in naslednika Baragovega. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 16. oktobra: Gal, Gerard M. Jutri, nedelja, 17. oktobra: Margareta M. Notno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste. Vesela glasbena komedlla Mali pomorščak s priljubljeno malo SH1RLEV TEMFLE ’ Jutri ob pol 11. uri dopoldne predstava pri zuižanm ceuau TEI. 21-24 MATICA Samo ob 16. in 19-15 nri nepozabni film iz življenja nezakonske matere v zrcalu današnje dobe! Pota lfubezni Irena Eicnier Ob 21.16 url premiera ljubke in duhovite filmske drame o ljubeem Razcveti! cvet Danlelle Darrieux Jutri ob pol 11. uri dopoldne tlim ,,Pota ljubezni" pri zniianlb cenah. UNION Premiera! veličastnega filma visoke pesmi prave ljubezni z Magdo Sclineider in Svetia i. Petrovičem Njena ljubezen - njena bol (trauenlieoe - frauenleid) V filmu sodeluje dunajska Filharmonija. DnrncTivc np PUAVNIKIH011 16- '“».'»ih^ITuh-FKtUJlAVt UB NttuNPRAIN. 15.17. ig.|N2l.URi Uprava Elitnega kina Matice sporoča, da 6amo še dane6 ob 16 in 19.15 ter jutri ob % 11 dopoldne predvaja film »Pota ljubezni«. Ob 21.15 premiera filma »Razcveli cvet«. Obrtniška razstava 1938 v Parizu. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani je prejel obvestilo jugoslovanskega generalnega komeiarja na pariški razstavi, da obstoja namera, da se priredi in 1. maja 1908 otvori v Parizu posebna razstava obrtniških izdelkov. Ta razstava bi bila urojena v obliki prodajne razstave. Poedinim obrtnikom, ki proizvajajo tipično narodne izdelke, bi se celo dale za določen čas na razpolago hišice — mali obrtniški ateljeji, ki so grupirane na sedanji razstavi okrog obrtniške palače. Za udeležbo v poedinih oddelkih bi se pobirala pristojbina po "10 franc; irankov za kvadr. meter. Razen ljubljanske zbornice sta dobili tako obvestilo tudi zagrebška in belgrajska zbornica. Od odziva je odvisno, ali bo došlo do nameravane razstave in udeležbe jugoslovanskega obrtništva .Dosedaj sta se odzvali samo Grška in Romunija. Vabimo interesente, da izrazijo svoje mnenje in želje Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani. Frančiškanska prosveta v Ljubljani uprizori v torek 19. t. m. ob 8 zvečer v novi frančiškanski ■dvorani na svojem VI, rednem prosvetnem večeru dve veseloigri: satiro »Uspeh« in burko »Kdo je blazen?« Igri sta pod vodstvom g. Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališči, naštudiral režiser domačega ansambla. Občinstvo bo imelo priliko spoznati skoro ves igralski ansambl frančiškanske prosvete, ker nastopi v obeh nad 20 igralcev in igralk. »Uspeh« 6e vrši med predstavo v gledališkem buffetu ob priliki krstne predstave domačega dela ter nadvse zabavno glosira gledališko občinstvo. »Kdo je blazen?« je zelo vesela burka, polna za-pletljajev, ki nastanejo zaradi gonje za blaznežem, ki je pobegnil iz blaznice. Kdor si torej želi večer smeha in zabave, naj pride v torek k predstavi. Dvorana bo kurjena. Sedeži v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani z legitimacijami imajo običajen popust. Dramatski odsek sv. Krištof Ljubljana-Bežigrad uprizori v nedeljo 17. oktobra ob pol 8. zvečer Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasi«. Dejanje se godi v Barkovljah pri Trstu. Prvič na slovenskem odru. K obilni udeležbi vabljeni vsil — Odbor. Izlet »Motokluba Ilirije« v Trst. MK Ilirija priredi v soboto in nedeljo, dne 23. oz. 24. t. m., izlet motociklistov in njih članov v Tret. Kdor želi si lahko ob tej priliki ogleda Postojnsko jamo, ali pa naravnost nadaljuje pot v Trst. Kdor se namerava izleta udeležiti, naj se čimprej prijavi v tajništvu kluba MK Ilirije, Miklošičeva c. 15, telefon 20-86. kjer se dobe tudi vsa nadaljna pojasnila. Prijave se zaključijo brezpogojno 10. t. m. Veliki Frančiškovi Križarji bodo v nedeljo, 17. okfobra ob 8 zvečer ponovili v frančiškanski dvorani akademijo v čast sv. Frančišku. Akademija sama je zelo globoko in resno naštudirana. Vsi prijatelji Frančiškove mladine ste prav lepo vabljeni. da 6C te akademije v kar največjem številu udeležite. — Vstopnice se obenem z brezplačnimi sporedi dobe že sedaj v pisarni Pax et bornim. V nedeljo pa se bodo že od 9 dopoldne prodajale pri dnevni blagajni. Slovenske koroške narodne pesmi iz Roža. I. zvezek. Zbral in harmoniziral Pavle Kernjak, pevovodja celovškega pevskega okrožja. Klub koroških Slovencev v Ljublani je za 17. obletnico koroškega plebiscita izdal in založil I. zvezek »Slovenskih narodnih pesmi iz Roža«. V tem zvezku je zbranih sedem pri nas še neznanih rožanskih narodnih pesmi in venček »Ti puebec. ja kna |um-pej!« v harmonizaciji pevovodje in skladatelja gospoda Pavleta Kernjaka. Napisane so v izvirnem narečju, kakor jih danes pojo v Rožu in ob Vrbskem jezeru. Pesmarica se dobi pri Klubu koroških Slovencev v Ljubljani, Pražakova ulica 17. — Tem zvezkom bodo sledili v krajših presledkih še trije ali štirje zvezki. Cena zvezku je 10 din. Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov - sekcija Ljubljana vabi k ogledu betonskih stropov iz novih stropnjakov in uporabe Isteg-jekla pri gradnji hotela »Slon«, ki bo v ponedeljek, dne 18. oktobra, za člane in goste. Sestanek udeležencev ob 10 pred kavarno Emona. Poglobitev ljubljanskega kolodvora Predavanje tvorca načrta poglobitve 9. inž. Stanka Dimnika Ljubljana, 16. oktobra. Sinoči je predaval v frančiškanski dvorani ing. Stanko Dimnik o ljubljanskem železniškem problemu. Predavatelj je nazorno in poljudno očrtal problem ljubljanskega železniškega vozla ter osvetlil predlog o poglobitvi železnice z nazornimi slikami in zgledi iz tujine. Na predavanje, h kateremu je bil vstop svoboden, se je zbralo veliko število občinstva ter smo med njimi opazili veliko zastopstvo inženjerjev in železniških strokovnjakov. Predavatelj je z nad 40 diapozitivi, ki jih je razlagal, pokazal razvoj ljubljanskega kolodvora, najrazličnejše načrte za bodočnost in modeme kolodvore v tujih državah. Prav presenetljive so bile prve slike, ki so dokazale, da je ljubljansko postajno poslopie v sedanji velikosti že zraslo leta 1849. Tedaj je imela postaja 2 tira za osebni promet, ki sta bila pod pokritim peronom točno tam, kjer so tudi 6edaj pokriti peroni za dostop k tirom. Kolodvorsko poslopje samo pa je imelo nad vhodom še stolp, ki ga je pa vzel potres leta 1895. Prav tako je bila leta 1849 zgrajena kurilnica, ki stoji nasproti glavnemu poslopju, kakor tudi skladišča, ki 60 sedaj samo podaljšana, če upoštevamo, da naš kolodvor, ki je bil zgrajen pred 88 leti, ni doživel nikakršnih bistvenih sprememb, potem nam je razumljivo, kakšna stiska mora vladati pri sedaj tako močno naraščajočem prometi. Nasprotno je bil n. pr. kolodvor v Skoplju na novo zgrajen šele leta 1875, torej pred 62 leti, pa vendar letos že grade nov kolodvor, ki bo stal 200 milijonov din. Predavatelj je pokazal osnutke za modernizacijo kolodvorskega poslopja v Ljubljani, med njimi modemi osnutek iz natečaja leta 1932 in načrt za adaptacijo kolodvorskega poslopja, ki ga je izdelala železniška uprava v letošnjem letu. Ta načrt v glavnem samo obdeluje modernizacijo postajnega poslopja in določa združitev obeh že obstoječih poslopij, ki jih sedaj loči restavracijski vrt in pa s skromnimi barakami zazidano zemljišče. Obstoječe kolodvorsko poslopje bi se po svoji zunanjosti preuredilo le toliko, da bi se prilagodilo modernejšim zgradbam, ki naj bi zrasle ob Masarykovi cesti od sedanjega kolodvora do Resljeve ceste. Modernizacija kolodvorskega poslopja samega je po tem*načrtu lepo izvedljiva, škoda je le, da se ne dotika bistva našega železniškega problema, ki s 6trani ljubljanskega mesta zahteva prehode zez dolgo kolodvorsko ozemlje. Predavatelj je nato pokazal, kako se razvija Ljubljana samo v določenih smereh zato, ker ji kolodvor ne dopušča gradbenega ravoja proti severu. Obdelal in razložil je številne načrte, ki so se v teku časa pojavili v javnosti in ki naj bi nas rešili iz zagate, v katero je Ljubljana zašla z obstoječim kolodvorom. Nato je podrobno razložil poglobitveni načrt, pojasnil njegove prednosti in ugodnosti, zlasti je bila zanimiva slika, ki je kazala, kakšna bo poglobljena proga ob Tivoliju. Po tem načrtu je namreč jasno, da proga ne bo šla, kakor nekateri mislijo, ves čas po jarku, ampak bo zlasti proti Tivoliju imela položne brežine, ki ne bodo zastirale razgleda. Z zgledi iz inozemstva je predavatelj nadalje pokazal, da se sodobna tehnika pri gradbi kolodvorov vedno bolj poslužuje sličnih rešitev, kakor jih določa poglobitveni načrt. V tem prednačijo zlasti Američani, pa tudi v Franciji in Nemčiji so zgradili že nekaj takih kolodvorov. Za zanimiva in nazorna izvajanja, ki jih je občinstvo poslušalo z veliko pozornostjo, je bil nagrajen predavatelj z lepim aplavzom. Občinstvo pa je šlo od predavanja v prepričanju, da nikakor ne smemo odnehati pri zahtevi, da se naše kolodvorsko vprašanje reši tako, da bodo od tega imele čim več koristi železnice, mesto Ljubljana in prebivalstvo. Jutri peto kolo liginih tekem Ljubljanskim navijačem je bilo že dolgčas po Ljubljani in po liginih tekmah. Nogometnih senzacij smo imeli sicer teh štirinajst dni več kot dovolj, toda prisostvovati jim vendar nismo mogli. Jutrišnji ligin program pa nam prinaša v Ljubljano Hajduka, ki bo brez dvorna pritegnil na igričče ne samo one vnete pristaše Ljubljane, ampak tudi one, ki le bolj jjoredlio zaidejo na nogometne tekme. Moštvo »m* svoje, temperamentne in lepe igre vedno dobro- Iz športne krošnfe Zagrebška otročja zlobnost. Prejšnjo nedeljo je-igrala SK Ljubljana revanžno tekmo z SK Bato v Borovem, ker je igrala s sedmimi rezervami, je to tekmo izgubila z 1:4. Belgrajski listi so to tekmo sicer registrirali, omenili pa niso, da je Ljubljana nastopila z rezervami. V petek, dne 15. oktobra pa je iele in to na glavnem mestu svoje športne rubrike z debelimi črkami prinesel o tej tekmi poročilo »Jutarnji list«. Zagrebčani so se razmahnili. V tem poročilu govore o ligaški Ljubljani, ki je pred kratkim porazila sarajevsko Slavijo in remizirala z Jedinstvom. Člankar izvaja naprej: »Sve to nije mnogo imponiralo Batovcima.« Dalje pravi: ... pobjedu, koju su inače simpatični Slovenci pri-mili vrlo neugodno. Kod Ljubljane najviše se isticao desni back Lah, koji je zabio počasni goal.« Back Lah najboljše priča, kako dobro je bil člankar informiran. .»Jutarnji list« je spet razkazal zagrebško škodoželjnost in zlobnost, s katero naši mili prijatelji napram Slovencem nikdar ne štedijo. List nikjer ne omenja, da je v Borovem igrala dejansko le Ljubljanina rezerva. Dejstvo je, da paglavcev-kriti-kov ne producira nobeno jugoslovansko mesto toliko kot Zagreb. Jugoslovanska plavalna zveza se bo po ugibanjih belgrajskih športnih delavcev na prihodnjem občnem zboru preselila v Ljubljano. Če se bo to zgodilo (zgoditi bi se dejansko moralo že zdavajl), potem se bo prvič, odkar ta zveza obstoja, pričelo z resnim delom. Zadnji čas je, da 6e vse zveze, v katerih Slovenci prednjačimo, preselijo tja, kamor spadajo. Naši športni delavci morajo odslej kazati več samozavesti. Argentinska nogometaša pri angleškem ligaškem klubu. Casca Rinaldi in Augustus Corpa, dva argentinska liga&ka igralca, zdaj živita v Angliji. Zaposlena sta pri gradnji argentinskih bojnih ladij, ki jih grade v neki angleški ladjedelnici, Barrovv, klub 3. angleške divizije (sever), je kmalu izvohal novi »plen«, si ga ogledal ter ga obvezal za amaterja. Rinaldi je že igral v rezervi levo zvezo, Corpa, halfback, trenira in ga bodo kmalu tudi že postavili. Praška Šparta je v sredo 12. oktobra dala izpisnico Kalocsaya, ki se je nemudoma prijavil za svoj novi klub in sicer za 01impique Lille. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 16. oktobra: »Matura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 17. oktobra ob 15: »Dr.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Beraška opera«. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 18. oktobra: »Viničarji«. Red B. Torek, 19. oktobra: Zaprto. Sreda, 20. oktobra: »Julij Cezar«. Red Sreda. O P E II A Začetek ob 20. url Sobota. 16. oktobra: »Navihanka«. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. Nedelja, 17. oktobru: Ob 20: »Prodan« nevesta«. Izven. Gostovanje basista g. Josipa Križaja. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 18. oktobra: Zaprto. Torek, 19. oktobra: »Amaconke«. Red A. Sreda, 20. oktobra: »Linda di Chamouni* Premiera. Premierski abonma. Mariborsko gledališče Sobota, 16. oktobra: »Najboljša ideja tete Olge«. — Red I). Nedelja, 17, oktobra: Ob 20: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Za Vse svete v Gorico in Trst. Prijave v vseh biljetarnicah Putnika in izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana Hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. Ustanovni občni zbor Irfuba, železničarjev JRZ Ljubljana, poverjeništvo Rogatec, bo v nedeljo, dne 24. oktobra ob pol 10. dopoldne v hotelu Sporu v Rogatcu. Claui klubu vljudno vabljeni! štora sa mora« jo gost, ki Je bil Ljubljančanom radi došel. Zato ee ne bomo motili, če pravimo, da bomo videli jutri na igrišču na Tyrševi cesti vse, ki se le količkaj zanimajo za šport. Jutrišnji program državnega nogometnega prvenstva je sledeč: v Ljubljani: Ljubljana:Hajduk; v Zagrebu: Hašk:Concordia; v Belgradu: BSK:BASK, Jugoslavija Jedinstvo; v Sarajevu: Slavija:Grad-janski. Izza naših meja Tečaji pod geslom »Priprava žene za življenje v kolonijah* se bodo vršili po nalogu fašistične stranke tudi po naših krajih. Obsegali bodo teoretično in praktično skupino. V prvi se bodo vršila skozi tri mesece predavanja o zgodovini in veri v kolonijah, o zemljepisnem in gospodarskem položaju v kolonijah, o problemu ohranitve rase in končno o tropski higieni in preskrbi in vzreji novorojenčka. One, ki bodo obiskovale tečaj z uspehom, bodo dobile tudi izpričevala. Generalna skupščina Katoliške akcije ea Go-riiko se je vršila v nedeljo v Tržiču pri Trstu. Skupščine se je udeležil sam goriški škof Margotti. Strašno neurje je divjalo pretekli teden na Goriškem. Zaradi stalnega deževja so že tako narasle vode, da je grozila poplava. Ko pa je pretekli teden nastala še nevihta, so narasli zlasti hudourniki ponekod za celih pet metrov nad normalo in prestopili bregove. K sreči ni bilo na poljih več pridelkov, da bi lahko napravile narasle vode preveliko škodo. Grozilo pa je, da bodo narasli potoki preplavili nekatere vasi, ki so bile že deloma pod vodo. Med nevihto, ki je divjala zapadno od Gorice, je treščilo parkrat tudi v gospodarska poslopja. Poleg znatne materialne škode pa ni bilo, k sreči, Človeških žrtev. Od poplave prizadete kraje je obiskal goriški prefekt. Prizadeti upajo, da bodo dobili od dežele kako odškodnino. Druga velika fašistična slavnost se je vršila v teku enega tedna v Sežani, ko je prišel v nedeljo pregledat fašistične organizacije sam pokrajinski tajnik fašističnih organizacij za tržaško pokrajino. Kraj je moral biti ves v zastavah in lučkah in vsi ljudje so morali k sprejemu tajnika. Po govorih je obljubil, da bo dobila Sežana počitniško kolonijo za otroke, ki jo bodo zgradili na vznožju grička Tabora pri vasi Za časa svečanosti je zahteval, da morajo biti ob njem na posebnem častnem mestu na tribuni oni, ki so se vrnili iz Afrike. Današnji pokrajinski tajnik, ki jo obiskal Sežano, pa je znan v teh krajih, kjer je dolgo služboval pred napredovanjem in se ljudstvu prav nič ni prikupil s svojim nastopom in življenjem. To je bivši centurion Graziolli. — En teden prej so praznovali v Sežant praznik grozdja, o čemer smo poročali. V Nabrežini so se pretekli teden sestali nekateri lastniki kamnoseških podjetij, in sicer v fašističnem domu. Razmotrivali so težak položaj kamnoseštva v Nabrežini v zadnjih letih, ko je delo skoro zastalo. Proučevali so tudi nove možnosti dviga industrije. Upanja pa je malo, ker so glavni odjemalci nabrežinskega kamna po vojni odpadli. Zaradi tajne in prepovedane žganjekuhe sta bila obsojena na po tri mesece zapora in na po 1000 lir denarne kazni 53 letua Albina Hlede in 58 letni Karel Škorjanc, oba iz Sv. Florijana. Škorjancu je bila odmerjena kazen prisojena kot pogojna, dočim je morala Hledetova kazen takoj nastopiti. Ker je prešel čez mejo brez dovoljenja, so oblasti naznanile sodišču Petra Čelika iz Cerknega. Treščilo je v senik sirotišnice pri Koprivi, kjer je zgorelo okoli 150 kvintalov sena in pet goved. Sirotišnica trpi nad 30.000 lir škode. Zopet nesreča s strelivom. V Šturjah na Krasu je našel 12 letni Marjo Valič cel izstrelek, ki je ostal še iz svetovne vojne. Ker se je z nevarno igračko neprevidno igral, se mu je razletela in ga precej težko poškodovala. Posledice bo nosil menda vse življenje. V bolnišnici, kjer so mu nudili potrebno pomoč, bo moral ležati najmanj en mesec. Priprava za velikanske proslave obletnice pohoda na Rim, največjega fašističnega praznika, ki se bo proslavljal 28. t. m., se vrše po naših krajih že sedaj. Proslave bodo po napovedovanju naj-večje, kar jih je sploh bilo v Italiji od nastopa fašizma in sploh kdaj prej. Najvočje bodo seveda v Rimu. Tja bodo morali k sprevodu številni zastopniki skoro iz vseh vasi, tudi iz naših krajev. V Trstu se je v mesecu septembru rodilo 20 otrok manj kot v avgustu, padlo pa je število smrtnih slučajev za 18. V Trstu je ogromno število prostih stanovanj in sega njih število v 1200 s skupno 6000 prostori. Ker vlada v mestu precejšnje pomanjkanje, so se ljudje omejili na manjša stanovanja in so prosta predvsem velika, kar se vidi jasno iz zgornjih številk. Mnogo novih zgradb ni moglo še do sedai popolnoma zadovoljiti vseh potrebt Od tu in tam Popolen portret starega političnega koristolovca in prvaka JNS, Jurija Demetroviča iz Zagreba, je danes narisal »Hrvatski dnevnike. De-metrovič je iz tiste vrste politikov, ki premenjajo na dan tisoč barv, če kaže, da se bodo prikopali do lepega ministrskega stolčka. Danes je Deme-trovič prvoboritelj za edinstvo, centralizem, po-veličevalec monarhije itd., ki ee je leta 1927 pridružil s Svetozarjem Pribičevičem Stj. Radiču in silovito naskakoval belgrajske trdnjave. Takrat je izumil tudi novo ustavo, v kateri ni bilo sledu o besedici »monarhija« in »dinastija« (razumljivo, ker je bil Jurij enkrat prej goreč marksist). Ko so se pa vrata vlade odprla tudi zanj, je vskočil in v naglici pozabil v Zagrebu osnutek svoje ustave... Potem je naredil dolgo vrsto ju-goslovenskih preobrazb, kljub temu pa je izpadel spet iz toplega stolčka vlade. Danes se v potu svojega obraza zaletava v opozicijo in lomi kopja spet ob »monarhiji« in »dinastiji«. V zadnji številki svojega revnega lističa, ki se imenuje »Ju-goslovenske novine«, je povedal, da smrt kralja Aleksandra ni nič v primeri z velikim državniškim aktom pokojnega kralja, namreč z ustavo iz leta 1931. »Hrvatski dnevnik« zaključuje to sliko takole: Članek Jurija Demetroviča je napisan v takem stilu, v kakršnem ni pisal noben časopis, ki podpira politiko JNS. Pa nič zato. Jurček bo že zabrenkal na druge strune, če se tpu 1)0 zdelo to potrebno: Oj Jurico — stara poturico, danas — pošurico. Ni čuda, že jo nepismenost v južnih krajih velika, saj poročajo, da je na Livanjskem polju v Hercegovini nekaj šol, ki so jih leta in leta gradili pa ne dovršili, danes pa razpada zidovje. Taki so kraji Lištani, Potočani, Podgradina. Nekatere šole pa morajo biti zaprte zategadelj, ker ministrstvo ni imenovalo učiteljov. Spet so razgalili enega Izmed stebrov JNS, namreč bivšega imenovanega župana v Varaždinu, Stjepana Novakoviča. Pred varaždinskim sodiščem je bila te dni sodna razprava proti Stje-panu Zečkoviču na tožbo bivšega župana Novakoviča, ki so je čutil prizadetega zaradi toženčevega članka in očitka, da je kot imenovani župan na svojo roko dajal tvrdki »Tivar« posebne ugodnosti, ki so občino letno stale težke denarje. »Ti-var« je bil oproščen vseh mestnih davščin, le kakih 70 jurjev je plačeval za cestni fond. Tako je bilo do leta 1986. Ko je novi komisar na občini začel preiskovati delo bivšega župana, je ustanovil posebno preiskovalno komisijo. In glej, v komisiji, ki bi imela preiskati poslovanje Stjepana Novakoviča, se jo znašel kot predsednik isti Stje-pan Novakovič. Umetnost, ki so jo znali pričarati samo prvoboritelji »jugoslovenstva«. Konec vseh koncev se je na razpravi ugotovilo, da jo toženec svoje trditve dokazal in bil le zaradi nekega žaljivega izraza obsojen na mosec dni zapora pogojno na leto dni. Cigan morilec so je sam javil sodišču, namreč Janko Mihujlovič, doma iz okolice Slavonskega Broda. Cigan je pred štirimi leti v gozdu blizu Broda ubil nekega moškega in ga oropul. Vest ga je pa pekla, da se je šel sani javit sodišču. Pokazal je tudi kraj, kjer so potem orožniki našli okostnjak. Pri poizvedovanjih, kdo bi bil Žrtev cigana, so začeli misliti na zagrebškega trgovca Andjela, ki je pred štirimi leti izginil in vzel s seboj tudi samokres. To je spočetka kazalo na samomor. Sedaj pa kaže, da je trgovec postni žrtev roparja cigana. Zagrebški glavni kolodvor urejujejo in popravljajo. Posamezne perone bo vezal tunel, za katerega bodo dali 2,200.000 din. Premestili bodo tudi nekaj tirov. V Zagrebu je že nekaj dni odprta velika vseslovanska foto-nmaterska razstava. Cehi so najštevilnejšo zastopani, poleg njih pa so poslali odlična dola tudi Poljaki. Po poročilih zagrebških listov, je poslal najlepšo sliko na razstavo Mariborčan Roman Vales, Tudi Ljubljanski fotoklub jo dostojno zastopan. Trije Kocjančiči i/. Ljubljane so tudi to pot razstavili svoja najboljša dela. Vidimo, da se utegne spet potrditi dejstvo, da mi Slovenci tudi v fotografiji vodimo v naši državi. Težki dnevi se obetajo za dalmatinsko cementno industrijo. V zadnjih mesecih ee je začela opažati velika konkurenca s strani Nemčije, Belgije, .laponske, Anglijo in Francije na vseh svetovnih tržiščih. Najbolj občuten udarec pa je prišel sedaj iz Albanije. Tamkajšnja vlada je omejila uvoz jugoslovanskega cementa, češ da jo za gradbe v Albaniji dober cement, ki so izdeluje v Skadru. Lani so iz splitske okolice izvozili v Albanijo nič manj kakor 116 tisoč centov cementa. Za sedaj so našim cementnim tovarnam ostala le še tržišča v Južni Afriki in Vzhodni Indiji. * Mariborske strokovnjake za popravila strelovodov je te dni sprejela dubrovniška policija. »Preizkušena« mojstra sta so legitimirala kot Oton Pesek in Ladislav Turk. Oba sta že opeharila več ljudi v okolici in v Dubrovniku samem. Mariborčana sta ee pretegovalu po žici in ee delala tako, kakor da popravljata, dejansko pa ec na strelovodu ni nič spremenilo. Bogataš Žarko Gjurgjcvič iz Sida pri Mitroviči je iz zasede ubil svojega soseda Branka Preskoviča. Oba sta živela dolga leta v sporih. Kregala sta se pa največ zaradi ovac, ki ao ee večkrat paslo na tujem svetu. V sredo je Žarko naredil konec prepirom: v zasedi je počakal s puško na Branka in ga ustrelil, čim se je pokazal. Izvoz moko in žita vseli vrst iz Vojvodine sc je zadnje tedne zelo pomnožil. Vsega za izvoz sposobnega žita je v Vojvodini okrog 25.000 vagonov ter je od te količine PRIZAD odkupil že 10.000 vagonov. V zadnjih treh mesecih so izvozili nič manj kakor 5014 vagonov žita in moke ter 17.000 vagonov koruzo. Največ koruze gre v Avstrijo, Dansko in Češkoslovaško. Za 40.000 dinarjev je osleparil neko novosadsko banko sluga tamkajšnje banske uprave Jovan ČujeS. Mož je. ponaredil nakazilo in dvignil pri banki ta denar na ime bansko uprave. Ko 60 pa v banski upravi sleparijo zasledili, čuješa že ni bilo več v mestu. S polno denarnico jo je potegnil nekam drugam. Neprijetno zgodbo z začaranim denarjem je doživel krojač Mijo Ras v Koprivnici. Nekega dne se jo pojavila pri njem ženska, ki mu je zagotavljala, da bo s čaranjem ozdravila njegovo bolno ženo. Lahkoverni krojač je moral prinesti ves svoj denar (okrog šest jurjev), da je mogla ženska nad njim čarati. Obred je trajal dalj časa. Krojač ni ta čas ves zaslepljen nič opazil, kako mu je ženska izmaknila iz zavoja denarce in v zavoj vtaknila kosce časopisnega papirja. Šele nekaj ur kasneje je krojač spoznal, da je bil »začaran«", V tem času pa je pre-vejttna »čarovnica že izginila. Anglija, kakršna je v resnici Kadar slišimo govoriti o Angliji in Angležih, takoj mislimo na njihovo bogastvo, udobnost, iladno. dostojanstveno samozavest, na nekaj mogočnega in za nas, »uboge« Slovence, nedosegljivega, na nekaj višja in svojevrstna bitja, ki previdno, toda odločno hočejo vladati vsemu svetu, kateremu tudi v resnici že skoro vladajo. Če pa si ogledamo Anglijo in njene skrivnostne prebivalce nekoliko pobliže, vidimo, da so navadni ljudje kakor drugi, da njihova ožja domovina nikakor ni višek napredka in izobrazbe, da so v mnogo-čem še daleč za drugimi državami in tudi za nami Slovenci. Skoro vse odločujoče osebnosti, posebno angleške industrije, lordi in siri, earli (orli) in peeri (piri), ki imajo v svojih rokah gospodarsko usodo svoje domovine in procvit njenega blagostanja, so samouki; ljudje, ki so se od zgodnje mladosti, od 10. ali 14. leta naprej, začeli mučiti po tovarnah, tiskarnah, rudnikih itd kot najnižji delavci, pa so se s_ svojo vztrajnostjo, strastjo do napredka in zboljšanja položaja povzpeli do najvišjih mest ne samo pri prvotnem podjetju, ampak v državi sploh. S tem nam kaj lepo kažejo, da samo izobrazba in spričevala še ne pomeni o nič če niso podprta z osebno delavnostjo, z neprestanim in neumornim teženjem dejanske izrabitve svojih zmožnosti. Z delom in samo z delom je mogoče kaj doseči, ne pa s praznim besedičenjem in brezkončnim prerekanjem. Res je seveda, da prostranost angleškega imperija zelo ugodno pospešuje osebno rast človeka, ki se mu hoče širokih obzorij svoje delavnosti, ker ima vsakdo več izgledov do popolnega razvoja 6vojih zmožnosti v nepoznanem kraju, kjer ga ne opazujejo ostre oči nevoščljivih tekmovalcev, kjer mu ne mečejo pod noge toliko polen, kot v domačem kraju, kjer so si »izobčenci «mnogo bliže kot kjerkoli, kjer vsak tujec zasije in se odloči iz gruče povprečnežev radi kakršnekoli izredne poteze svojega značaja ter naleti na nesebično odobravanje, podporo in pomoč pri tujih ljudeh. Vendar pa je tudi mnogo takih Angležev, ki 60 samo doma zrastli iz nič v mogočnike. Samo v edinosti in skupni želji do napredka je moč države. Kljub svojemu gospodarsko svetovno-vodilnemu mestu pa Anglija nikakor ni na prvem mestu glede svoje notranje ureditve. Vsakomur je znano, da so Angleži veliki starokopitneii Toda dokler se starokopitnost omeji samo na razne obrede na dvoru, po sodiščih, pri občinskih opravkih itd., ni še nič hudega. Hujše pa je n. pr., da imajo še sedaj zakon iz 1.1900, ki določa višino odškodnine delavcu, ki se ponesreči pri kakem podjetju. Tudi če ostane za vedno nesposoben za delo, dobi beraško odpravnino v znesku ,določenem v starem zakonu. Sploh je ves zakon o delavcih zastarel, brezobziren in krivičen; zoper njega se je začel šele sedaj ogorčeno boriti neki angleški tednik. Znano je dalje, da imajo na Angleškem že zelo starodavne rudnike. Tudi za rudarje, ki poleg mornarice predstavljajo najbolj cvetočo narodno industrijo, so do zadnjega kaj slabo skrbeli. Dočim imajo nemški, holandski, belgijski, francoski in drugi rudniki že desetletja ogromne udobne kopalnice s skupnimi ali ločenimi prhami, železne omarice ali drugačne naprave za spravljanje boljše in sušenje jam-■ske obleke, so v Angliji do zadnjega hodili rudarji črni, mokri, blatni prav do doma, se morali doma umivati, preobleči in sušiti jamske cunje na veliko nejevoljo svojih žena ali družin. Šele sedaj so jim torej rudniki postavili najmodernejše kopalnice, kjer se lahko boljše umijejo, umiti, preoblečeni vračajo sveži in veseli domv. Ugotovili so, da so s tem delavci postali dostojnejši in boljše volje, kajti tudi v •Angliji je rudarska govorica znana po svoji surovosti, brezobzirnosti in zabeljena z najostudnejšimi kletvicami. Nečloveško delo ubije v človeku vse človeško dostojanstvo, čistost, lepa obleka in občutek svežosti in zdravja pa mu ga zopet vsaj deloma vrne. Ugleden angleški pisatelj se zelo pritožuje tudi zoper neznosno stanje na angleških podeželskih sodiščih, kjer popolnoma nesposobni sodniki sodijo kakor se jim zdi. Po vsej Angliji zapro taki »zastopniki pravice «na tisoče ljudi letno po nedolžnem, ne da bi jim prisodili zato kako odškodnino, iste prestopke kaznujejo v vsakem kraju in pri različnih osebah različno itd. Vendar pa je in ostane Angli ja še nadalje prva moč na svetu, ker ima denar, ki je sveta vladar; vse druge »malenkosti« se ji radi lega spregledajo in vsak bo pač skušal posnemati dobre zglede mogočnika, da bo še sam postal tak. 47 ovac pod brzovlak Dnevno časopisje poroča o najraznovrstnejših prometnih nesrečah doma in drugod po svetu, vendar o enaki, kakor se je pripetila včeraj na Madžarskem v bližini Tisze, menda še ni pisalo. Zgodila se je na železniški progi, ko je privozil z največjo hitrostjo brzovlak, namenjen proti Aradu. V trenutku, ko je prihrumel vlak, so pastirji ravno gnali čez progo veliko čredo ovac, ki jih ni bilo mogoče več pravočasno odgnati proč. Vlak je zavozil naravnost v sredo črede in strahovito razmrcvaril 47 ovac. Pri tem usodnem srečanju se je tudi lokomotiva tako zelo pokvarila, da so jo morali takoj zamenjati z drugo. Ostanki nemško-kitajske visoke šole v Wusungu pri Šangaju, ki so jo bombardirala japonska letala Športnik Mostcrt, ki je postavil nekaj novih rekordov v teku na srednje dolge proge Električno uspavanje Skoro vsak, kdor je imel priliko priti pod kirurgov nož, ima najslabši spomin na grozen občutek uspavanja z etrom ali kloroformom. Sedaj je pa neki zdravnik, dr. Jakovijev, v ginekološkem zavodu v Leningradu iznašel nov način uspavanja in neobčutljivosti z električnim tokom. Najprej so ga poskušali na zajcih; po več izpopolnitvah pa se je poizkus dobro obnesel tudi pri ljudeh. Prijetno električno gomazenje počasi popolnoma omrtviči živčni sestav in te napravi neobčutljivega za vsako rezanje. Ko je operacija izvršena, prekinejo tok in ne čutiš nobenih neprijetnih posledic prejšhjega eteričnega uspavanja. Stavka 1000 judovskih študentov Na poljskih univerzah delajo raznim domačim akademskim društvom velike preglavice Judje, ki jih je na tamkajšnjih univerzah kljub strogim odredbam, naperjenim proti judovstvu, menda vedno več. Tudi Poljakom Judje niso nič kaj pri srcu in se zato na vse načine prizadevajo, kako bi jih popolnoma pritisnili v kot. Ker ne marajo imeti z njimi bog ve kaj opravka, so jim celo na univerzi odmerili ločene prostore, ko jih že ravno s poljskih univerz ne morejo kar tako vreči. Judovski študentje pa sedaj najodločnejše protestirajo proti tolikšnemu zapostavljanju in so začeli na varšavski univerzi stavkati. Istočasno pa so zasedli tudi Judovski akadem- ski dom in ga noč in dan stražijo, ker se boje, da ne bi poljski akademiki s silo vdrli vanj. Na pomoč so poklicali tudi judovsko srednješolsko dijaštvo, tako, da je po najnovejših poročilih zbranih v tem domu in pred njim okoli tisoč judovskih študentov. Precej jih je! Kdo se jih ne bi bal, posebno če do vseh podrobnosti pozna njihovo starejše sorodstvo, tudi izven Poljske ... ! Omejen lov na morske ribe Nekatere obmorske države polove in porabijo toliko morskih rib, da 60 sklenile ribji lov nekoliko omejiti. Deset držav — Belgija, Danska, Anglija, Nemčija, Islandija, Irska, Holandija, Norveška, Poljska in Švedska — so sklenile in podpisale posebno pogodbo, ki prepoveduje lov nekaterih manjših rib in določa količino nekaterih večjih, da bo tudi za poznejše rodove še kaj ostalo. V trgovino malih živali za znanstvene poskuse je prišel mož in zahteval dvajset podgan in petdeset miši. Prodajalec, vesel, da je napravil tako dobro kupčijo z »učenjakom«, ga vpraša, za kakšno vnsto znanstvenih poskusov bo potreboval toliko množino teh živalic. — »Vidite, drugi teden 6e preselim iz sedanjega stanovanja; pogodba pa zahteva, da pustim stanovanje v prav takem stanju, v kakršnem sem ga prevzel!« Novi most na Dunaju. Širok je 16.5 m in je stal 31 milijonov šilingov. Drag je bil! Programi Radio Ljubljana Sobota, 16. oktobra: 12 Plošča za ploščo, radio deli v venček nabrane vesele stvari! — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo, radio deli v venček nabrane vesele stvari! 14 Vreme — 18 Za delopust! (igra Radijski orkester) 18.40 Pogovori s poslušalci — 13 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 1.9.30 Nac. ura: Min. za telesno vzgojo — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. ured. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 »Sredi dolenjskih goric«... Pisan večer. Besedilo napisal Jože Dular. Sodelujejo člani rad. igr. družine, Akad. pevski kvintet in Kmečki trio. Vodi Savo Klemenčič. — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Nedelja, 17. oktobra: 8 Vesel nedeljski pozdrav (Oddelek godbe Sloga-) — 9 čas, poročila, spored —« 9.15 Jesenske idile (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani — 11 Otroška ura: Teta Marička kramlja in prepeva — 11.30 Koncert Radijskega orkestra — 12.30 Prenos odkritja spomenika kralju Aleksandru z Rakeka — nato prenos koncerta vojaške godbe in zbora ‘Sloge: — 13.45 Cas, vreme, poročila spored — 17 Kmet. ura: Vzimljenje povrtnine (g. Jos. Štrekelj) — 17.30 Plesi starih dni (plošče) — 18 A. Linhart: Županova Micka, veseloigra, izvajajo člani Nar. gled. v Ljubljani — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Descartes o Jugoslovanih (dr. D. Stojanovič) — 19.50 Slovenska ura: a) A. Hajdrihove pesmi poje Akademski pevski kvintet, b) Doba taborov na Goriškem (g. dr. Joža Lovrenčič) — 20.30 Koncert lahko glasbe. Sodelujejo: Ljubljanski Šramel kvartet (gg. dr. Ivan, Karlin, Milan Grošičar, Viktor Dežela, Vladimir Prinčič), g. Mirko PremelS in Radijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Valčkova ura (igra Radijski ork.). Drugi programi Sobota, lg. oktobra: Belgrad I.: 20 Opera »Baron Trenk« — Belgrad II.: 7.15, 13.15, 19.15 in 23.15 Glasbeni program, 13.45 Risanski mozaik (B. Djurovič) — Za-greb: 20 Opera — Dunaj: 19.10 O filmu, 19.25 Pester večerni koncert, 20.05 Klavir, 21 Stara dunajska gl. 22.20 Šramel — Budimpešta: 19 Operni orkester — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Orkestralni koncert, 23 Komorna glasba, 22.30 Zbor — Rim-Bari: 21 Opereta »Zingaresca« — Praga: 19.20 Ljudski koncert — Varšava: 20 Plesi in pesmi, 21 Jan Kiepura poje — Berlin: 10.10 Kvintet, 20 Klasična plesna glasba, 21 Pihala — Hamburg: 20.10 Spevoigra «Tri male gospodične« —1 Vratislava: 20 Valčkov večer — tipsko: 20 Slušna prireditev »Sončna dežela Jugoslavija« — Beromunster: 19.55 Narodne pesmi, 21.15 Igra »Gledališče na vasi»# Zmaga tehnike y Indiji, M. Jacoby - R. Leigh: 22 Poročnik Indijske brigade »Elza, moral sem vas videti,.. Saj veste, zakaj. Saj veste ... Rad vas imam.« »Perry ...« Dekle ga je karajoče pogledalo in solze so ji zalile oči. Vedela je, da ji bo govoril o svojih čustvih, toda ni pričakovala, da bo do tega razgovora prišlo tako nepričakovano in kar na lepem. Toda Perry je, kakor njegov brat, rad govoril naravnost o vsem, kar mu je ležalo na duši in je sovražil vsako cincanje. Ko se je odločil, da bo dekletu priznal svojo ljubezen, ni mogel več skrivati svojih čustev. »Saj sva oba, vi in jaz, poskušala, da bi bila obzirna do Geoffreyja in nisva govorila o svoji ljubezni, todaj zdaj, ko se on vrača... se morava odločiti tudi midva! Elizabeta, ali me imate radi?« _ _ j Elizabeta je za trenutek sklonila glavo. Čutila je tako tesnobo, ra ni mogla izgovoriti niti besede. V duši so se ji bojevala nasprotujoča si čustva: čutila je, da ima rada tega mladega človeka, ki je zdaj čakal njenega odgovora, hkrati pa se je bala Geoffreyja, bala se je njegove bolečine, ki mu jo bo prizadela, če se mu izneveri .,. V njenih velikih temnih očeh so se blestele solze, ko je nazadnje vzdignila glavo in pogledala Perryju naravnost v oči: »Perry! Prizadevala sem si, da bi vas ne imela rada, to- da...« »Vedel sem!« Čez obraz mu je zletel srečen smehljaj. Bil je za trenutek tako vesel, da se je komaj obvladal. »Toda zaročena sem z Geoffryjem!« je zašepetala s slabotnim glasom. •iMoram mu povedati vse, takoj ko pride!« je dejal Perry. »To se pravi, moram mu povedati vse, ker sem za vse to od- govoren in se odgovornosti ne bojim. In vem, da nama ne bo stal na poti, ko bo izvedel, da se imava rada.« »Toda, kaj bo, če ne bi pristal na to?« »Bo, bo! Razumel naju bo... Poznam ga ...« »Perry, bojim se,. In stopila je čisto blizu njega, kakor da prosi njegove pomoči. »Nikakor bi ga ne mogla žaliti ali da bi mu prizadela kakršnokoli bolečino,.. Perry, zakaj vas nisem že prej spoznala...« »Draga, pomirite se! Saj se nimate ničesar bati... Govoril bom z Geoffreyjem in vem, da naju bo razumel.« Elizabeta se je zdrznila, kakor da se je prebudila iz globokega sna.» Zdaj je bila mirnejša. Čutila je, da je našla srečo in ni zdaj nič več mislila na GeofIreya. Kakor vsaka ženska, je bila tudi ona sebična: niti pomislila ni na bolečino, ki jo bo povzročila svojemu zaročencu. Zdaj se sploh ni spomnila nanj. Kakor po čudežu so ji izginile vse črne misli in vse temne slutnje. Ko je spet pogledala Perryja, se je nasmehnila: »Zdaj moram iti. Ne, nikjer me ne spremljaj,« je dejala, ko je videla, da se mladi Vickers pripravlja, da bi šel z njo. »Pojdem sama... peš. Šla bom po mestu, da se malo sprehodim- Rada bi bila sama. Nocoj pa... se bova videla na plesu pri guvernerju?« s.Da, prišel bom tja.« Trdno ji je stisnil roko, kakor da hoče, naj se njegova moč prelije vanjo, da ne bi začela omahovati, da se ne bi premislila in oslabela. Poljubil ji je roko, potem pa se naglo okrenil in odšel po drugem drevoredu. Elizabeta Campbellova je krenila proti četrti domačinov. Ni se bala teh ulic, po katerih je bilo le redkokdaj videti kakega Angleža. Uživala je v tem, da je sama hodila po teh ulicah, ki so bile polne luči, pisanih barv in življenja, kjer je vedno, podnevi in ponoči, šumelo in brnelo kakor v čebelnjaku. Gledala je tuje, temnopolte obraze, moške, ženske, otroke, ki so vsi nosili bremena, ki so bila zanje pogosto pretežka. Ljubila je te potrpežljive ljudi in nikakor hi mogla razumeti, da bi ti ljudje mogli biti okrutni, kakor je to včasih slišala. Dekle, ki je do pred dvema letoma skozi živelo v mestu, je čutilo neko posebno veselje, ko je gledalo te ljudi v belih burnusih, kako nosijo na svojih močnih ramah vreče in košare polne sadja. To je bil njen prvi stik s tem stvarnim, tujim življenjem. Čez kako uro se je vrnila domov in takoj odšla v svojo sobo, da bi se odpočila. Bila je trudna in srečna. Danes ni vročine prav nič čutila. Sedla je v naslanjač. Oči so se ji sklepale. Po dolgem času je danes spet mislila na svojo mater... Vickersa premeste v Kalkuto. Brž ko se je odprava vrnila v Chukoti, je sir Harcourt odšel k poveljniku trdnjave, polkovniku Woodwardu, se poslovil od njega ter zahteval vojaško spremstvo, potem pa je takoj krenil v Kalkuto. Geoffrey Vickers je zatem odšel k poveljniku, da bi mu poročal o poti. Po začetnih predpisanih vojaških formalnostih ga je polkovnik povabil, naj sede. Woodward je bil že starejši človek pri kakih šestdesetih letih, sivih brk. Bil je deset let poveljnik v tej trdnjavi. »Vickers, prav zdajle je bil pri meni sir Harcourt in mi na kratko poročal, da njegova pot ni imela uspeha. Zdi se mi pa, da ne verjame, da bi grozila zaradi tega kaka nevarnost. Zato bi rad, da bi mi tudi vi povedali, kakšne vtise ste dobili med obiskom pri kanu.« »Povedal vam bom čisto odkritosrčno: nisem tega mišljenja kakor sir Harcourt. Surat kan je besen, ker mu je naša vlada ustavila letno rento, katero je dobival njegov oče. Maščeval se bo in pripravljeni moramo biti na upor suristanskih rodov.« •Sloveli**! dom* utiala raak delavnik nb IS Ma*eftna naro&ntoa 12 Dia m Lnozematvo 2S Din OredntStvo: Kopitarje*« olioa S/IIi Telefon is 89% Uprava« Kopitarjeva k Taiefon SM Za Jogoalof BtUko IHhArnfl * Ljubljani! JL Ced Izdajatelji Ivan Baiovta D tednik; Jože ELoiižek.