jfteu. 66
«UohOim. g torek, dne 23. nra 1909.
Velja po pošti:
r» celo leto naprej	K 26'-
tm pol leta „	„ 13'—
»a četrt leta „	„ 6-50
na en mesec „	„ 2 2C
V upravniStvu:
aa celo leto naprej	K 22 4i
as pol leta „	„	1V2C
m četrt leta „	„	5.6(5
itj£«n mesec „	„	fBO
£a poSIIJ. na dom 20 h n« mesec.
Posamezne Stev, 10 h.
Uredništvo K * Kopitarjevih ulicah St. ž (vhod tet
- dvorISže nad tiskarno), — Rokopisi sr
m vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Leto XXXVII.
Inseratl:
Enostop. petltvrsta (72 mm) t za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 , za ve? ko trikrat. . 8 ,, V reklamnih noticah stane enostopna ga.mondvrstj 3 26 h. Pri večkratnem ob JavlJenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
---Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije, llpr avnlSkega telefona Stev. 188.
to
.»»T- Današnja številka obse«a 4 strani.
Deželnozborske volitve no Koroškem.
izza sijajne zmage Grafenauerjeve pri zadnjih državnozborskih volitvah se je začelo na Koroškem novo politično življenje. Koroški Slovenci so si osvojili nekaj občin, ki jih že leta in leta niso imeli, v mnogih pa utrdili svoje stališče. Možati nastop Grafenauerjev, ki mu celo politični nasprotniki ne odrekajo priznanja, pa je porok, da bodo tudi deželnozborske volitve, ki se začno v sredo, 24. t. m., prinesle koroškim Slovencem novega uspeha in morda celo nepričakovanih zmag. V javnosti se sicer ni pisalo mnogo o pripravah za volitve, tem marljiveje pa se jc delalo s shodi in sestanki na tihem. Čudovito vztrajen je pri tem ravno državni poslanec Grafenauer, ki ima dan za dnevom po več shodov. Pa tudi ostali celovški »štab« kakor tudi duhovščina in narodno učiteljstvo ne drži rok križem.
Položaj jc pri teh volitvah v toliko ugodnejši, ker so nemški krščanski socialci popravili napako, zagrešeno pri držav-nozborskih volitvah, in sklenili v mešanih okrajih s Slovenci kompromis. Ravno tako pa so sklenili socialni demokrati ko 111 p r o 111 i s z 11 a r o d 11 o n e-strpno i n vele kapitalistično 11 e in Iš k o 11 a c i o 11 a 1 11 o strank o.
Morda se dogodi slučaj, da bodo šli »proletarci« pri ožji volitvi v celovški okolici v ogenj za nemškega kapitalista Metnitza proti slovenskemu ljudskemu kandidatu — Grafenauerju. To si je treba zapomniti, kedar nam bo deklainiral zopet Etbin Kristan o narodnosti in boju proti kapitalizmu.
Kakor rečeno, je položaj Slovencev tako ugoden, kakor že dosti let ni bil. V splošni kuriji volivncga okraja Celovec, Celovec okolica, Velikovec, Dobrlavas, Pliberk in Železna Kapla ni izključena Grafenauerjeva zmaga v prvem naskoku. Težji bo pa položaj, če pride Grafenauer v ožjo volitev s pl. Metnitzeni, ker bodo potem napeli nacionalci in socialni demokrati združeni vse sile, da zmaga protislovenski kapitalist. Nacionalcem utegnejo tuintam koristiti tudi globoki sneg, slaba pota, ki bi se jih morda ustrašili slovenski volivci po hribih. Vendar upajmo, tla zmaga slovenska zavednost!
V kmečkih občinah sta dva okraja (Velikovec-Dobrlavas in Pliberk-Zelezna Kapla) Slovencem sigurna. Ravno tako je pa tudi gotovo, da pridejo kompromisni kandidati Slovencev in nemških krščanskih socialcev v treh okrajih v ožjo volitev z nemškimi nacionalci.
Naj bo že konečni izid tak ali tak, eno je prav gotovo: Slovenci bodo imeli v koroškem deželnem zboru najmanj clva zastopnika. Volitve same pa bodo pokazale, da so prerokovali tisti krivo, ki so oznanjali pogin koroškim Slovencem. Stranka, ki propada in bo izginila v doslednem času tudi na Koroškem, kakor je že po drugih deželah, je marveč nemško-nacionalna stranka. To bomo brali iz števila oddanih glasov.
Proti nemški birokraciji.
Deželni odbor i" finačna prokuratura.
C. kr. finančna prokuratura v Ljubljani je dobila nekaj, kar je že zdavnaj za-, služila. Ker sc finančna prokuratura dn-sledno tako obnaša, kakor bi zanjo ne eksistiral član l(). državnih temeljnih zakonov. in se smatra za poklicano, na najbolj vsiljiv način povsod kazati svoje ger-manizatorične tendence, jo je pozval deželni odbor kranjski, da mora vsikdar.
kadar zastopa deželni odbor, rabiti proti strankam slovenski jezik. Nato je odgovorila finančna prokuratura jako naduto, da v »neposrednem občevanju s strankami večinoma« rabi slovenščino in da smatra to kot »entgegenkonimenden Stand-punkt«, ki ga tudi v bodoče ne opusti. Torej če ustno s kakim kmetom, ki nemško ue zna, ti gospodje spregovore kako slovensko besedo, smatrajo to kot veliko milost, da bi pa slovenskim strankam, ki njihove nemščine ne razumejo, slovensko pisali, o tem v svoji oholosti niti slišati nečejo.
Kranjski deželni odbor ni mogel molče požreti tega izzivanja. V svoji sinočnji seji je deželni odbor na predlog dr. Pegana sklenil, da odslej sploh več ne re-flektira na zastopstvo c. kr. finančne pro-kurature in si bo na drug način pomagal.
Radovedni smo, kako pohvalo bo dobila c. kr. finančna prokuratura v Ljubljani za ta konflikt z deželnim odborom, ki ga je tako brez potrebe in lahkomiselno izzvala. Saj finančna prokuratura služi od pravd kakor advokat, ker si tudi stroške zaračunava po odvetniškem tarifu, dasi njeno zastopstvo ni vedno najboljše. Obžalujemo le, da so cerkve po zakonu prisiljene, da morajo vedno biti zastopane lepo finančni prokuraturi. Sklep deželnega odbora bo pač kot bomba počil v prašne prostore tega nemškutarskega urada!
Občinska hranilnica.
I)r. Krek je vložil na ministra notranjih reči to-Ie interpelacijo:
Kmalu bo pol leta, kar je nad 20 večjih kranjskih občin vložilo na ministrstvo notranjih reči vlogo s pravili in drugimi potrebnimi prilogami, tičočo se ustanovitve »Občinske hranilnice«. Rešitve šc ni.
Imenovana »Občinska hranilnica« jc gospodarsko nujna. Kranjska nima deželnega hipotečnega zavoda: s hipotečnimi posojili na amortizacijo se peča le nekaj mestnih hranilnic. Odtod prihaja zlo, da dajejo tudi kmečke hranilnice in posojilnice hipotečna posojila. To jc zelo škodljivo, ker se zahteva vsled tega za hipotečna posojila previsoka obrestna mera in ker sc večje svote že tako skromnega kmečkega kapitala za dolgo časa zabijejo ter se ne morejo porabiti za kmetijski napredek in za obrtna podjetja.
Gre se — to poudarjamo iznova za odlično gospodarsko stvar. Odlašanje vlade pa vzbuja v nas sum, da igrajo tu politične spletke svojo vlogo. Dobro nam jc znano, da vlada pod vplivom tistih, kateri so naravnost sovražni razvoju našega ljudstva, ue more in tudi neče za njegovo gospodarsko povzdigo ničesar storiti. V tem oziru, bodisi glede na splošno šolstvo, na obrtne, trgovske in poljedelske šole, na povzdigo zadružništva, ali sploh na vse panoge javne uprave smo Slovenci zanemarjeno liudstvo. podložniki slabše vrste.
Slovesno pa se upiramo temu, da bi nas vlada zavirala tudi, ko si hočemo sami pomagati. Zato vprašujemo:
Ali hoče gospod minister poskrbeti, da se vloga, tičoča se ustanovitve »Občinske hranilnice« v Ljubljani, nemudoma pravično reši ?
Državni zbor.
je včeraj rešil predlogo o podržavljenju železnic. Sejo otvori predsednik Pattai ob uri 15 minut popoldne.
Bienerth o zunanjem položaju.
Ministrski predsednik Bienerth izvaja z ozirom na zunanji položaj države: Čutim se dolžnega, da podani nekaj obvestil o zunanjem položaju. Ze minuli teden sem izjavil, da odgovor srbske vlade na naš belgrajski nastop ni bil povoljen. Po
poročilih, ki smo jih dobili, odgovora tudi ostali kabineti ne smatrajo za povoljnega. Opustili smo takojšen odgovor na srbsko noto, ker bi takojšnji odgovor še bolj poostril položaj, česar se hočemo ogibati, v kolikor se tiče nas. Smer naše politike je, da zavarujemo in konsolidiranio položaj, ki je nastal po aneksiji. Agresivnih namenov nimamo iu nc zasledujemo prestige 1 politike. Srbija ima dovolj časa.dasi ustvari jasno sliko o položaju in da odneha nasproti nam. Za odgovor se nam pa tudi zato ne mudi, ker smo dognali, da hočejo velevlasti zopetSrbiji svetovati, iu upamo, da se Srbija odzove svetom. Dasi pa postopamo skrajno potrpežljivo, smo pa dolžni i sebi, če z vso odločnostjo vplivamo, da se kmalu konča nevzdržtjiv pololžaj na naši meji. Zvesti pa ostanemo tudi danes j naši dosedanji metodi, ker podajamo Srbiji roko, v katero lahko seže, ko izpozua svoj položaj.
Podržavljenje.
Zbornica nato nadaljuje razpravo o podržavljenju. Govore Dobernig, Bugat-to, Reitzner, Neumann, nakar se zaključi razprava in govorita glavna govornika dr. Ellenbogen in Mastalka, nakar se prestopi v podrobno razpravo.
Bianchini
zahteva, naj najvišji državni činitelji mačehovsko, naravnost sovražno polit1''•> nasproti hrvaškemu narodu izpremene, ker se po tej politiki odtujujejo' balkanske države, ki bi nam zaupale in nas ljubile le po pravični carinski uniji ali pa po pravičnem vzravnavanju gospodarskih koristi.
Trgovinski minister dr. VVeiskirchner o položaju.
Na nekem shodu je izjavil trgovinski minister dr. VVeiskirchner, da upa na mir in da ne bo vojnih strahot.
Proces proti Srbom u Zagrebu.
Po daljšem prestanku se zopet prične obravnava proti Srbom, obtoženim vele-izdaje. Zanimanje za proces jc ponehalo. Predsednik senata Tarabocchia je postal strožji. Neki hrvaški list, katoliško »Hr-vatstvo«, 11111 je namreč očital, da daje braniteljem in obtožencem preveč svobode. Pri današnji razpravi (dne 22. t. m.) so prišli na vrsto obtoženci Malobabič, .lovanovič in Srnič.
M a I o b a b i č se slabo zagovarja. Predsednik pravi, da ima veliko prič na razpolago, da je obtoženec agitiral za kralja Petra, označil Hrvaško za srbsko zemljo, ki ima pripasti kraljevini itd. Predsednik obsojencu tudi pokliče v spomin, da je po obtožnici dejal: »Bojim se vse izdati, ker bi me potem proglasili za izdajalca, me bojkotirali in ubili, ker je narod silno nahujskan.« Obtoženec pravi, da jc to izjavil pod silnim pritiskom preiskovalnega sodnika in državnega pravdnika. Državni pravdnik ugovarja in izjavi, da obtoženec impertinentno laže. Senat obsodi obtoženca zaradi njegovega obnašanja na 2-4 ur zapora v temni izbi s trdim ležiščem in dvema postoma.
Izpraševanje .1 o v a n o v i č a in Srnica ni nič zanimivo, ker vse tajita. Zlasti vsi bije, da bi bili čuli na shodu v To-puskem, kako je poslanec Pribičevič izjavil, da se morajo Srbom priznati vsa prava, če ne, si jih bodo Srbi s silo, puško handžarom in paležem izvojevali.
Usoda slouenskcsa siedoLŠKesa isrolca.
Gecelj- Kocelj.
Torej bivši režiser slovenskega gledališča je bil trio/, katerega sem tolikokrat videl korakati po Postojni s Slovenskim Narodom« v rokah! Zasluži, da se opiše vsaj postojnsko njegovo življenje.
Sredi pevcev, ki so peli nagrobnico umrlemu Alojziju Kraigherju sem vitle1 moža, visokega, širokoplečega, z dolgo sivo brado iu ščipalnikoin na nosu. IV\ož me je zanimal in vzbudil vso mojo pozornost. Ko vprašani soseda, kdo je to, odgovori mi: To je Kocelj, ki v občinski pisarni piše.
Ko mi ob boljši priložnosti opisuje njegovo življenje, mi pove, da je bil rajni Kocelj kedaj davčni kontrolor, da je pa izgubil službo in živel potem dalje časa v Ljubljani kot igralec, pevec in režišer v gledališču. Ko je obnemogel, prišel je v Postojno kot pristojno občino.
V Postojni je dobival od občine mesečno 30 K podpore.Ta podpora je bila zanj pač tako skromna, da si je stanje skušal izboljšati s tem, da je bil ljudem nekak zakotni pisač. Delal je prošnje, koval pritožbe, fante reševal vojaške službe, sploh ljudje so rekli: Bo pa Kocelj naredil.
Ločen od svoje žene, je živel pri revni, stari ženici. In prav je bilo tako! Mož, preje vsega dobrega vajen, je lažje prenašal trpkost usode, kakor sc jc izražal, ko je videl, kako tudi Mezečka pri vsej svoji revščini mirno nosi pezo svojega življenja.
Kocelj je opešal. Poslali so ga v okr. bolnico, kjer je po prejetih sv. zakramentih preminul, z a p 11 š č e 11 o d v s e h. Vsa njegova zapuščenost sc je pa videla najbolj v mrtvašnici, kjer je čakal pokopa. Ker gre mrlič lahko brez čevljev v grob, je bil brez čevljev do pokopa. Zapuščen je bil tudi pri pokopu! On, ki je tolikokrat pel svoj bas ob krstah Postojncev, njemu se ni zapela pesem v slovo! O11, ki je tolikokrat s cilindrom na glavi spremljal težke veljake na zadnjem potu, 011 je bil skoraj sam, ko so ga polagali v grob!
Bil je eden ustanoviteljev slovenskega gledališča, iu nikogar ni bilo, da bi sc spomnil nekdanjih njegovih zaslug.
Tako je preminul bivši režišer, postojnski pevec, Gecelj -Kocelj.
Med upom in strahom.
Na drugem mestu prinašamo izjavo barona Bienertha, ki jo jc podal v včerajšnji seji državnega zbora o Srbiji. Ista potrjuje, kar smo zadnje dni povdarjali tudi mi, da je namreč naša vlada odložila odgovor na srbsko noto, da bi s tem Srbiji dala časa, da pride sama s seboj in s položajem na jasno, na drugi strani pa da bi imele tudi velesile priložnosti, da s svojimi nasveti spravijo srbsko vlado na pravo pot. Baron Bienerth pa je tudi — in to je za presojo položaja važno odločno naglašal. da si vlada šteje v svojo dolžnost, delati, z vsem povdarkom na to, da sc ne-vzdržljive razmere ob meji kmalu spremene.
Na Dunaju sodijo o položaju zopet zelo neugodno, ne le zavoljo srbske ne-spravljivosti, ampak zlasti zato, ker stavi Rusija glede intervencije velesil v Belgradu pogoje, ki jih naša vlada ne more sprejeti. Kakšni so ti ruski pridržki, tega še danes ne •vemo. Verno pa, da je monarhija ultimatum Srbiji le za malo dni odložite.
Cesar sam je bil na zadnjem diploma-škem dineju nenavadno resen iu poznalo se 11111 je, kako težke skrbi ga tarejo zaradi bližnjih dogodkov.
Položaj se torej ni prav nič zboljšal, ako se ni poslabšal. Seveda jc tudi takih, ki šc vedno upajo, da sc stvari mirnim potom poravnajo. Večina pa se boji najhujšega. Lvo najnovejših vesti:
Pesimizem v Londonu.
(Najnovejše.)
L o 11 d o 11. 2.1 marca. Tukajšnjim listom poročajo z Dunaja, da je avstro-ogrsko zunanje ministrstvo že obveščeno
o koraku, ki ga pripravljajo zastopniki triple-entente v Belgradu. Avstro-Ogrska vlada tega koraka ne bo na nikakšen način aktivno podpirala in se tudi zaradi tega ne bo dala motiti v svojih pripravah. Edina prijaznost dunajske vlade napram temu koraku je kratki odlog do konca tega tedna. Potem odpošlje zadržani odgovor na zadnjo srbsko noto. Ako pride do skupnega koraka velesil v Belgradu, utegne imeti, kakor tukaj menijo, uspeh. Tukajšnji krogi pa dvomijo, da bi se Rusija pridružila skupni intervenciji. Nedosledna politika Izvolskega si bo zadnji hip poiskala zopet stransko pot ter tako v na-prei onemogočila uspeh nameravanega koraka.
London, 23. marca. Izjavo srbske vlade, da je pripravljena, da se razoroži, če bi to zahtevale velesile s skupno noto, smatrajo tu za novo šahovno potezo diplomata Milovanoviča ki je prepričan, da se Rusija ne udeleži pri skupnem, koraku in se Nemčija z ozirom na Avstro-Ogrsko itak ne more udeležiti. Srbska vojna stranka pripisuje izjavi dr. Milovanoviča le platonično vrednost, kajti srbska vlada jc istodobno odločno izjavila, da o direktnih pogajanjih z Avstro-Ogrsko noče ničesar slišati, baš to pa zahteva avstro-ogrski zunanji urad. Vsled tega je zavladal v angleškem tisku zopet pesimizem. Od poizkusov Anglije, da bi rešila situacijo, ne pričakujejo mnogo uspeha.
Skupščina proti razorožbi.
Z e m u n, 23. marca. Misel, da bi se Srbija brez vsega udala zahtevam Avstro-Ogrske, zadeva v vrstah narodnih in liberalnih poslancev na najodločnejši upor. Odločujoči možje teh strank izjavljajo, da bi razorožba, ako se preje srbskim željam vsaj deloma ne ugodi, pomenila za Srbijo samoumor. Skupščina je v tem oziru popolnoma edina in proti njeni volji more vlada toliko manj nastopati, ker sta tudi ministrski predsednik Novakovič in justič-ni minister Ribarac podala jasni izjavi, da Srbija nikakor ne more iti dalje, nego jc šla v svoji zadnji noti. Najuglednejši narodni poslanec Bojinovič jc izjavil: »V slučaju, da bi hotela vlada ravnati proti volji skupščine, gremo takoj vsi domu, da taki vladi združeni s svojimi volivci pokažemo pravo pot za srbsko politiko«.
Nov napad srbske vlade.
Belgrad, 23. marca. Sinočna številka vladne »Samouprave« prinaša na uvodnem mestu nenavadno oster in izzivajoč napad na monarhijo. Med drugim piše: Ko je Srbija lanskega oktobra poslala signatarnim velevlastem berolinske pogodbe pismen protest radi aneksije Bosne, je baron Aehrenthal odklonil celo sprejem tega zapisnika. Sedaj pa, ko je sklenjen sporazum med Avstro-Ogrsko in Turčijo, zahteva monarhija od Srbije, da ta sporazum prizna. Kako pride Srbija do tega? Ako baron Aehrenthal resno zahteva. da eventuelna evropska konferenca o zahtevah Srbije niti razpravljati ne sme, potem jasno dokazuje, da hoče vojno.
Prestolonaslednik ne miruje.
Z e m u n, 23. marca. »Mali žurnal« poroča, da se je prestolonaslednik v nedeljo podal k načelniku zunanjega ministrstva dr. Spalajkoviču, da izvč resnico o vesti, da namerava dr. Milovanovič kralju in vladi priporočiti, da Srbija sprejme zahteve Avstro-Ogrske. Razgovor je trajal nad dve uri. Takoj nato je kraljevič dal poklicati k sebi podpredsednika narodnega odbora in mu razburjen rekel: »Ze pred 5 meseci sem imel prepričanje, da dr. Milovanovič svoji nalogi ni kos in da bo s svojim mirovnim razpoloženjem čast Srbije pogreznil v Donavo. Toda moj zadnji trdni up je, da naš vojni minister Živkovič, ta pogumni in razboriti vojak, ne bo dopustil, da bi se s tako politiko v tla zakopalo čast srbske armade«.
Srbsko oboroženie pospešeno.
B e r o I i n, 23. marca. »Beri. Tage-blatt« javlja iz Belgrada: Stranka starih radikaicev zahteva, da naj vlada pospeši oboroževanje ter s tem podpre trud diplomacije. Tukaj nikakor niso mnenja, da bi bila vojna nevarnost odstranjena. Grof Forgach jc pripravljen, da v slučaju potrebe odputuje.
Koncentracija srbske vojske.
Z e m u n, 23. marca. Zelo značilna je koncentracija srbske vojske na meji Stare Srbije. Okolica Kuršumlije in Požege je zasedena z močnimi vojaškimi oddelki, ki jih krijejo za hrbtom trije pehotni polki, razdeljeni na Prokuplje, Kruševac in Ca-čak. En konjeniški polk je postavljen v Kraljevo. Močno združevanje čet se vrši tudi med Valjevim in Užicami.
Kako misliio o položaju v Berolinu.
Berolin, 2,1. marca. »Tagl. Rundschau« piše: Preveliki optimizem, kakor se je polastil deloma francoskega tiska, smatrajo v nemških tnerodajnih krogih
prezgodnjim. Nemčija čaka. Vesti o nameravanem razoroženju Srbije treba sprejeti previdno. Kdor pa svetuje Avstro-Ogrski, da bi se pričela razoroževati, vleče vodo na ruski mlin. O razoroževanju monarhije zdaj ne more biti govora, kakor tudi ne o konferenci, dasi glasom časniških poročil v Parizu in Londonu pridno delajo na sestavi vsporeda za konferenco.
Rumunija mobilizira!
B u k u r e š t, 23. marca. Vladna »In-dčpendance Roumaine« poroča: Pričakovati je mobilizacijo štirih zborov. Z ozirom na resne dogodke, ki vtegnejo vsaki hip nastopiti v Srbiji, je vlada sklenila, postaviti divizijo v Olteni-u na vojno stanje.
B u k u r e š t, 23. marca. »Adeverul« poroča iz Jaša: Vsi rezervni vojni zdravniki so dobili ukaz, da so pripravljeni, da se v slučaju potrebe takoj javijo pri svojih vojnih oddelkih. Na vseh večjih postajah železnic proti Srbiii so pripravljeni vlaki za prevoz vojaštva. Rumunske častnike, v svrho študij dodeljene ogrskim polkom, so poklicali domov.
Ii e r o I i n, 23. marca. »Lokal-Anzei-ger« javlja iz Bukurešta: Korni poveljnik Vasilian in divizijonarja 1. zbora, ki so bili tu na vojnem posvetovanju, so se odpeljali v Crajovo. Pričakovati je mobilizacijo 1. zbora. Srbski poljedelski delavci v buku-reški okolici so bili brzojavnim potom poklicani pod orožje Poizkus, da bi tu nabrali prostovoljcev za Srbijo, se je ponesrečil.
B u k u r e š t, 23. marca. Rumunske voiaške priprave imajo namen, da bi v slučaju vojne med Avstro-Ogrsko in Srbijo ščitile rumunske meje. Odločno demontirajo vest, da bi Rumunija pod gotovimi pogoji hotela pomagati Srbiji. Razmerje med Rumunijo in monarhijo se jc baš zadnji čas zopet znatno /.boljšalo ter je pričakovati v kratkem sklep trgovinske pogodbe med obema državama.
Bolgarija odklanja srbsko prijateljstvo.
Sofija, 23. marca. Oficiozno »Vreme« piše, da si je ruski tisk zadnji čas prizadeval, da bi spravil Bolgarijo v slučaju vojne na srbsko stran. Bolgari bi mogli pač vse pozabiti, kar jih je zlega doletelo s srbske strani, morda celo srbska grozodejstva v Makedoniji; vkljub temu pa ne morejo opustiti svojih realnih koristi in si naprtiti sovraštvo druge države, se izpostavljati nepotrebnim žrtvam, ki bi bile v škodo narodnim in državnim koristim.
Berolin, 23. marca. »Lokal-Anzei-ger« poroča iz Sredca: Dočim je vlada opetovano izjavila, da ostane Bolgarija v slučaju vojne med Srbijo in monarhijo nevtralna, pa rusofili in Cankovisti marljivo agitirajo za Srbijo. V nekem sofijskem predmestju so nabrali že 150 prostovoljcev za Srbijo. Več mladih častnikov jc baje pripravljenih vzeti odpust in vstopiti v srbsko vojsko.
Črna gota.
C e t i n j e, 23. marca. Mobilizacija je skoro dovršena. Del vojske ostane ob turški meji v opazovanje, ostalo vojaštvo je že razvrščeno ob hercegovinski meji in v okolici Bara. Na Dugetn sedlu so položene mine.
Pariz, 23. marca. »Agence Havas« poroča iz Cetinja: Ker je avstro-ogrska eskadra zapustila Spič, je knez ustavil mobilizacijo pol divizije in pomnoži le dejanski stalež čet ob meji.
Carigrad, 23. marca. Zastopnik Črne gore je izjavil, da je vojna neizogibna. Te besede so vzbudile na porti in v diplomatskih krogih veliko pozornost.
Turške priprave v Sandžaku.
Sarajevo, 23. marca. Iz Mitrovice poročajo, da je turška vlada poslala štiri baterije z brzostrelnimi topovi in 1 bataljon albanskih pešcev čez Plevlje na severno, odprto mejo novopazarsko, da tako prepreči vpad srbskih band v Sandžak. Tudi podolje Lima zasedejo posadke, da onemogočijo zvezo med Srbijo in Črno goro. V tukajšnjih vojaških krogih je ta odredba turške vojne uprave napravila najboljši vtis.
Carigrad, 23. marca. Dva bataljona sta odkorakala iz Mitrovice v Peč, kjer so Arnavti silno razjarjeni nad Srbi in Črnogorci.
S o 1 u n, 23. marca. Iz Prizrena poročajo, da je v Peči razburjenje proti Srbom poleglo. Vzrok so bile vesti o sumljivem gibanju Črnogorcev pri Kolašinu. Turško vojaštvo ni imelo povoda nastopati.
Milovanovič za mir ?
Peterburg, 23. marca. Srbski zunanji minister dr. Milovanovič je pooblastil dopisnika peterburške »Borsen-Zei-tung«, da sme izjaviti, da bo Srbija ubogala nasvet velesil ter se razorožila.
Zagreb, 23. marca. »Obzor« poro- j ča iz Belgrada: Srbska vlada izjavlja, da ; hoče z vsemi močmi delati za ohranitev '
miru, obenem pa odločno odklanja neposredno pogajanje z monarhijo.
Srbskta vlada se maje.
B e I g r a d, 23. marca. Stališče No-vakovičevega kabineta je omajano, ker prestolonaslednik intrigira proti Miiova-noviču. Poslanci se bojč, da vlada popusti glede teritorialnih zahtev. Oni hočejo, da se znani sklep skupščine respektira. Razpoloženje v skupščini je prejkoslej za vojno.
Nova srbska zahteva
London, 23. marca. »Daily Tele-graph« je doznal, da je Srbija pripravljena udati se avstrO-ogrskiin pogojem, ako se proglasi Solun za balkansko svobodno luko in dobi Srbija od tam mednarodno prometno zvezo. Blago za Srbijo naj bi se vozilo po avstro-ogrskih železnicah kot mednarodne transito-pošiljatve.
Skupščina za mobilizacijo.
B e I g r a d, 23. marca. V včerajšnji seji je stari radikalec Mišic zahteval z ozirom na domnevano mobilizacijo avstro-ogrskih obmejnih zborov, da srbska vlada tudi odredi mobilizacijo, da bi Srbi ne doživeli presenečenja, kakor Francozi leta 1870. Mladoradikalec Markovič je zahteval, da vlada predloži odslej vsako svojo noto skupščini v odobrenje.
Angleški optimisti.
L (i n d o n, 23. marca. »Standard« slavi diplomaško zmago avstro-ogrske zunanje politike, ki jo je,dasi pozno, dosegla s pametnim samozatajevanjem in se s tem izognila vojni, v kateri bi ne žela ne časti niti povečanja svojega ozemlja. »Daily Telegraph« primerja barona Aehrenthala z Bismarckom!
Nemški glas.
Kolonija, 23. marca. »Kolnische Zeitung« poroča iz Berolina: Anglija si očividno prizadeva, da bi našla formulo, ki bi ji pritrdila Rusija in bi zadovoljila tudi Avstrijo. To formulo potern velesile Srbiji n a I ož e. Čudno je, da »Temps« govori le o skupnem koraku Anglije, Francije in Rusije, Italije pa ne omenja. S tega se da sklepati, da ie italijanski predlog naletel v Rusiji na odpor. Drugod so mnenja, da bi bilo dobro, če bi Srbija po intervenciji velesil prostovoljno podala zahtevane izjave, ne da bi čakala na avstrijski opomin.
Kakto sodijo o položaju na Francoskem.
Pariz, 23. marca. Včeraj je tu vladala precejšnja skepsa glede uspehov ententnih velesil. Dosedaj se ni posrečilo, da bi prišli sporazumu med Anglijo, Francijo in Rusijo Ie za korak bližje. Vsled tega »nrevladuje bojazen, da se velesile ne bodo mogle pravočasno zediniti, \to je pred demaršo grofa Forgacha, ki je bila zdaj zadnjikrat odložena.
Stališče Izvolskega.
Berolin, 23. marca. Iz Peterburga poročajo, da je stališče Izvolskega resno omajano. Dvorni in uplivni vladni krogi so ogorčeni nad nesložno in neurejeno politiko ruskega zunanjega ministra in hočejo, da se Rusija približa Nemčiji.
Sporazum s Turčijo.
Carigrad, 23. marca. Razpoloženje proti odobrenju zapisnika o avstro-turški ententi v krogih turškega parlamenta pojema. Zapisnik bo zbornici predložen že jutri. Pač pa je gotovo, da bo opozicija večja, nego se je spočetka mislilo.
AVSTRO-OGRSKA. Rusinski stotniki proti dr. Trylowskemu.
L v o v , 23. marca. »Dilo« objavlja izjavi stotnikov Gregorja Hrozyka in Ivana Baczynskega glede na izvajanja dr. Try!owskega o skupni armadi. Stotnika izjavljata, da sta služila pri dveh rusinskih polkih ob okupaciji. Ničesar jima ni znano o grozovitostih rusinskih vojakov nasproti Bošnjakom. Nasprotno obnašala se je naša armada v vsakem oziru vzorno.
Druga razprava proti Siczynskemu.
Lvov, 23. marca. Zagovornik Si-czynskijev, Lewickyi, je obveščen, da se določi dan druge razprave proti morilcu grofa Potockega, ko se reši vprašanje o delegaciji kakega izvengališkega sodišča, Državnozborske velikonočne počitnice, se prično najbrže 24. marca. Trajale bodo do 22. aprila.
HRVAŠKA VLADA
je z ozirom na zunanji položaj omejila svobodo združevanja in sestankov, zlasti zaupnih. Osobito pazijo seveda na Srbe in »Pokretaše«. Cenzura je tudi žc tako ojstra, da sc niti'»Pokret« ne upa več veliko kritikovati vlade. Vojske s Srbijo »Pokret« sploh ne sme komentirati, prav tako ne procesa proti Srbom. Tudi ostali hrvaški listi so morali svoje opozicijsko stališče za par stopenj ponižati. Odbor srbskega pravoslavnega cerkvenega kon-
gresa je bil te dni na DunajU, da izposluje avdienco pri cesarju glede na proces proti Srbom. Toda na Dunaju jim je šef cesarjeve pisarne dejal, da cesar sicer vzerna na znanje izraz njihove lojalnosti, da jili pa spričo obstoječih razmer ne sprejme. Regiment barona Raucha je kaj trd.
SPREMEMBE PRI BOSANSKI VLADI.
Hrvaški listi zabeležujejo vest, da je vojaški poveljnik Bosne, Varešanin, na najvišjem mestu izrazil željo, da se dosedanjega civilnega adlatusa Benka odslovi in da na njegovo mesto pride »hotno no-vus« Tončič.
ŠE ENA VOJNA? JAPONSKA IN RUSIJA.
Iz Colorado Sprmgs, Colo.,. v Ameriki poročajo: Tu se mudeči rear-admiral Bobley D. Evans izjavlja: Vse govorice o preteči vojni med Japonsko in Zedinjeni-mi državami ni drugega, nego nesmisel. Japonska ima namreč čez glavo opraviti, da se pripravi na obrambo pred Rus.jo. Javna tajnost je namreč, da se Rusija neprestano pripravlja na neizogibno vojno z Japonsko. Sedaj gradi Rusija novo vojno mornarico, pripravlja vojsko za boj in gradi v naglici dvotirno železnico preko Sibirije. Rusija preje ne bode mirovala, dokler ne kaznuje Japonske. — Evans izjavlja, da je nesmisel govoriti, da pride do vojne med Zedinjenimi državami in Japonsko. Slednja itak nima pravice vmešavati se v californijske šolske zakone.
onevm novice.
4- Na volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ti*stu opozarjamo še enkrat vsa prizadeta podjetja. Vsakdo naj stori nemudoma svojo dolžnost za te volitve eminentne gospodarske važnosti. Termin je določen na 31. marca t. 1. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta: Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polju za člana, Fran Gomjšeek, poslovodja v Solkanu za namestnika. Treba napeti vse sile, da prodremo zopet v tej skupini in s tem damo zopet najboljši odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, meseca decembra izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci! Glasovnice so gospodarji zavarovanih podjetij že prejeli. V ta namen, da se volitve izvrše zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračava se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo čimprej doposlati prejete glasovnice na naslov: Josip Lenarčič, zbornični predsednik v Ljubljani. Glasovnice mora podpisati gospodar in pa en delavec ali uradnik dotičnega podjetja. Za skupni odbor za deželo Kranjsko: Dr. Janez Krek, državni poslanec, 1. r., Josip Lenarčič, zbornični predsednik.
+ Iz deželnega odbora. Deželna odbornika dr. L a m p e in prof. Jarc sta ta teden od srede odsotna.
x Ljudski shod v Velikih Poljanah se je vršil v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Na shod so pr;š!i vsi domači možje in mladeniči. Poročal je o splošnem političnem položaju in o delovanju deželnega zbora deželni odbornik dr. P e g a n. Shod je izrekel soglasno zaupanje in zahvalo poročevalcu. Okrajno glavarstvo je poslalo na shod komisarja.
+ Shod S. L. S. v Ribnici. V nedeljo popoldan ob treh je poročal v Ribnici o delovanju deželnega zbora deželni poslanec in odbornik dr. Pega n. Shod se je vršil v veliki dvorani hranilnice in posojilnice v Ribnici, ki je bila natlačeno polna. Ljudje so morali stati v predsobah in na hodniku, drugi pa na odru. Mnogo jih je odšlo, ker niso našli prostora. Ljudstvo jc z navdušenjem vzelo na znanje poročilo poslanca in mu izreklo zaupanje s prošnjo, da pride čimpreje v njih sredo. Predsedoval je shodu gospod dekan Dolinar. Navzoč jc bil tudi vladni komisar.
+ Nemški »Freisinn« za Srbijo! Kakšen kr.k so zagnali Nemci, ko so oddale vse nemške stranke v zbornici svoje glasove za rekrutno predlogo, češ, Nemci smo rešitelji domovine, velestebri monarhije. ki smo ji v najnevarnejšem trenutku priskočili na pomoč! Seveda so tega krivi Klofačevci češke in nečeške krvi, ki so s svojim protiglasovanjeni dali Nemcem priliko se zdaj postavljati, kar gotovo Slovanom ne bo v korist. Kako pa veliko Nemcev v resnici misli, jasno kaže tisti »Grazer Tagblatt«, ki drugače Slovenec venomer denuncira veleizdajavstva. V tem graškem glasilu alpskih svobodomiselnih Nemcev se že, odkar je izbruhnil konflikt s Srbijo, zavzema za Srbe neki Hron, ki je tudi tozadevno brošuro spisal, pa je bila konfiscirana. Kakor ta mož misli, tako večina nemških svobodomiselnih »rešiteljev Avstrije«. Pravi namreč, da škof Stadler. general Varešanin, presto-
lonaslednik Franc Ferdinand, dri. Lueger, dr. Šusteršič, dr. Frank, baron Rauch, dr. Ivčevič in sploh vsi hrvaški »klerikalni« politiki, nemški krščanski socialci ter dvorski krogi in generaliteta hočejo ustvariti »klerikalno« Velehrvaško, oziroma Veleslovenijo. Najboljši jez proti temu da so Srbi in zato so naravni prijatelji Nemštva. Boj Avstrije proti Srbiji je boj Rima proti pravoslavju! Papež bi se rad naslonil na »klerikalno hrvaško državno skupino«, da bi se ojačil v boju zoper ze-dinjeno Italijo! Hron kliče zato Italijo in Rusijo na pomoč proti Avstriji ter poživlja Nemce, naj se ne dajo zapeljati v boj za »klerikalno« jugoslovansko državo. Velesrbija bi seveda svobodomiselnim Nemcem bila kaj všeč. Ta država bi bila namreč pravoslavna, to se pravi protika-tol.ška in bi oslabila katoliške Hrvate ter Slovence, katere bi Nemci potem lažje pozobali, — Ta Hron sicer sliši travo rasti, kakor se razvidi iz njegovih klobasami, ampak treba je njegove argumentacije le narobe obrniti, pa se pojavi resnica. Srbi in Rusi si res mislijo svojo namišljeno Velesrbijo kot veletrdnjavo pra-voslavja na jugu in bi katoliške Hrvate v Bosni in Banovini močno pritiskali k tlom. Na vsak način pa bi Velesrbija z Dalmacijo in HrvaŠko avstrijskim Velenemcem jn Velelahom bila močno všeč, ker bi po; tem v Avstriji mogli še tistih par Slovanov,ki bi ostali, — Čehe in Slovence — pošteno- tlačiti. Med Velesrbstvom, Vele-nemštvoin in laško iridento je veliko duševno sorodstvo. Naši alpski Nemci pa naj se s svojim patriotizmom nikar preveč ne ponašajo in ne sumničijo Slovanov. Kakor je »Neue Freie Presse« v službi Srbije, kadar ima ta na razpolago zadosten dispozicijski fond, tako ji služijo tudi glasila naših alpskih Nemcev.
+ Škof dr. Ivan Sarič pri cesarju. Dne 22. t. m. je zaslišal cesar sarajevskega škofa dr. Ivana Sariča, ki je bil zaslišan. da se zahvali vladarju za podelitev komturnega križca Franc Jožefovega reda z zvezdo. Cesar se je živo zanimal za zadeve v Bosni in Hercegovini in za zdravstveno stanje sarajevskega metro-polita dr. Stadlerja in je bil zelo vesel, ko mu je škof dr. Šarič poročal, da se zdravje metropolitu dr. Stadlerju boljša. O bosanskih mohamedancih je rekel cesar: »Čujem, da so mohamedanci v Bosni iri Hercegovini mirni in da so zadovoljni.« Dr. Sarič je pritrdil vladarju, ki je nato izjavil, da upa na to, da se pomiri prebivalstvo v Bosni in Hercegovini.
-r Občinske volitve v Spodnji Šiški, lz Spodnje Šiške se nam piše: Včeraj vršile so se vnaši občini volitve za občinski odbor. Volil je tretji razred. Volitve pričele so se ob deveti uri dopoldne ter nepretrgoma trajale do pol pete ure popoldne. Pri volitvah zmagala je soc. demokratična stranka. V tem razredu je 439 volivcev. Udeležilo se je volitev 238 volivcev. Izvoljeni so: Ivan Klemenčič 128 glasov, Anton Kuntara 126, Anton Ojster 124, Alojzij Rozman 124, Ivan Noč 124. Emil Šiks 125 glasov. Liberalna stranka je ostala vmanjšini z 11 glasovi. Bili so voljeni tudi trije namestniki in zmagali so tudi tu soc. demokrati. Izvoljeni so: Anton Komac, Ivan Miškot in Fran Novak. Volivci S. L. S. se v III. razredu niso udeležili volitve. Danes sta volila I. in II. razred, kjer socialnodemokratičiia stranka ni postavila kandidatov. Tudi tu je propadla liberalna stranka, zmagali pa so šišenski opozicionalci in sicer v I. razredu z 7 proti .3 glasovom in v II. razredu z 19 proti 10 glasovmn.
-f K prepovedi objavljanja vojaških vesti. Uredništva graških listov (»Mon-tagszeitung«, »Tagblatt«, »Tagespost« in «Volksblatt« ) priobčujejo soglasno izjavo: »Podpisana uredništva smatrajo za svojo dolžnost ustanoviti, da vojaška oblast na podlagi krive razlage zakona z neprestanim prikrajšanjem, s prepovedmi in pletiljami zmanjšuje omejene pravice, ki so tisku zajamčene ter skuša s pomočjo državnega pravdnika vse vesti o gibanju vojaštva zatreti. Podpisana uredništva znajo prav dobro razločiti, kje sc neha dolžnost objavljanja takih vesti, ki jo zahteva javna korist, in kje pričenja postavno prepovedano izdajanje vojaških tajnosti. Čc se pa časnikom brani objavljati stvari, ki o njih ves svet govori in ki segajo interesom tisočev avstrijskih družin do žive-ua. ni to nič drugega nego zopetno uvajati'e cenzure. S tem da se časnikom maši usta, se Ic pospešuje, da nastajajo vzne-mirjujoče govorice; razven tega pa so podpisani tudi zato priniorani k tej izjavi, ker ob sedanjem načinu zaplenjevanja listov nc morejo zadostiti zahtevam čita-teljev glede poročil. Ne bo nam prišlo na misel, da bi hoteli škoditi koristim domovine, ampak žaljiv za nas jc sum, čc sc nas iz bojazni pred tako niožnosto pritiska. Mi se tej izjavi v polnem obsegu pridružujemo.
-f Za povzdigo živinoreje. Poslanca Demšar in dr. Krek sta vložila predlog za povzdigo živinoreje na Kranjskem s tem, da vlada zadostno podpira živinorejske zadruge.
+ Za sirarstvo. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo »Mlekarski zvezi« 8000 K podpore za ureditev vzorne sirarne v Stari Fužini v Bohinju.
4 Iz zdravstvene službe. Okrožnim zdravnikom v Krškem je imenovan dr. F. Trenz.
-r V vipavski okrajni cestni odbor je
imenoval deželni odbor g. Ferd. Škerija v Vrhpoliu kot svojega zastopnika.
+ Za pletarstvo. Deželni odbor je dal županstvu v Šmartnern pod Šmarno goro 200 kron podpore za pouk v pletarstvu.
—Iz strahu pred vojno vzele denar iz tržaške posojilnice in ga — izgubile! Tudi tržaški »Piccolo« je priobčil nesramno lažnjivo vest, da so jugoslovanski denarni zavodi posodili Srbiji v vojne svrhe 20 milijonov kron. Ta izmišljena in že sama na sebi neverjetna, smešna in bedasta ve'st je imela oči v iden zloben namen, da prestraši vlagatelje denarja v naše denarne zavode ter jih pripravi do tega, da bi na škodo teh in v korist italijanskih in nemških zavodov dvigali denar iz naših denarnih zavodov. V tržaški posojilnici je v soboto dvignila neka gospa 1000 K — ves svoj prihranek — ter ga, iz strahu pred vojno spravila, kakor je menila, na varno v svojem stanovanju. — Včeraj pa je prišla jokaje javit v tržaško posojilnico, da so jej neznani tatovi ukradli ves ta denar, ter prosila sveta in pomoči. Seveda jej posojilnica ni mogla dati ni enega ni druzega, še manje pa jej izplačati še enkrat že dvigneno svoto. Svet so jej bili dali uradniki posojilnice že takrat, ko je bila prišla po denar, ko so jo svarili, da naj ne veruje drznim lažem in da naj pusti denar v posojilnici, kjer je še najbolj na varnem. Kmalu za omenjeno gospo ste prišli še dve drugi ženski ter sta se pritoževali. da je tudi njima od dvignjenega denarja zmanjkalo po par sto kron. Tudi tema ni mogla posojilnica nič več pomagati. Vse tri so se hudovale z ogorčenjem na »Piccola« in razširjevavca lažnjivih vesti. Ta nesreča naj bo v svarilen vzgled vsem drugim.
—	Umrl je v Mostah pri Ljubljani podnačelnik gasilnega društva g. Ivan j Kremžar. Pogreb bo jutri ob tretji uri popoldne.
—	Vest, da je srbski prestolonaslednik ubil svojega slugo je tudi prinesel belgrajski list »Zvono«. Ta list trdi, »da je v mestni bolnišnici umrl sluga srbskega prestolonaslednika vsled težke telesne poškodbe«. »Zvono« pravi, da je prestolonaslednik tako z nogo osuval slugo v trebuh in glavo, da je sluga umrl. Odgovor- | nost za to vest prepuščamo belgrajskemu listu.
—	Vaje podmorskih čolnov. Dunajski listi poročajo, da se bodo v bližnjih dneh vršile vaje podmorskih čolnov vojne mornarice ob zapadni obali Istre in v kvar-nerskem zalivu, zlasti pa v puljskih vodah. Podmorske čolne bo pri tem spremljala vojna ladja, ki bo označena s četve-rovoglasto rdečo zastavo na prvem jamboru. Da se prepreči, da ne bi podmorski čolni trčili s potniškimi parniki, bodo morali poslednji voziti morsko miljo daleč od vojne ladje in se brez odloga pokoriti vsakemu ukazu, ki bi jim ga vojna ladja dala z znamenji.
Umrl je dne 20. t. v frančiškanskem samostanu v Novem mestu brat P r o k o p G o d 1 e r v 83 letu starosti. Živel je v samostanu 56 let. Pokojnik je bil rojen v Vi^lmu na Štajarskem. Prejšnja leta je bival večinoma na Hrvaškem. Leta 1891. je bil poslan od predstojnikov v Novo mesto. Bil je slikar; večinoma je bil samouk. Slikal je v mnogih krajih in je olepšal marsikatero cerkev s svojo umetnostjo. Bil je krepke in čvrste narave, v družbi šaljiv in kratkočasen. Zadnja leta je vedno bolj pešal in slabel na duhu in telesu ter večkrat ponavljal: Umrl bi najrajši. Spolnila se mu je ta želja v soboto ob šesti uri zvečer. Naj v miru počiva!
Smrtna kosa. V Moravčah je umrl trgovec Lovro Učakar, star 63 let. — Na Slapu pri Vipavi je umrl posestnik Viktor Uršič.
—	Prešičereja. Iz krškega okraja je zopet dovoljeno izvažati prešiče na Hrvaško, kar je bilo zadnji čas zaradi kužnih bolezni prepovedano.
Sodni okraj Radovljica je izločen j iz dosedanjega okrožja oddelka c. kr. fi- ; nančne straže na Jesenicah ter je pride- j Ijen oddelku c. kr. finančne straže v Ra- j dovljici, ki je zopet ustanovljen.
Plaz zasul delavca. Na Dovjem, \ liri Belci, je pet delavcev odkidovalo sneg ; iz hlodov. Nad njimi sc utrga plaz in zasuje 60 let starega drvarja Martina, delavca pri Jož. Zupanu. Štirji navzoči mlajši delavci so odskočili, potem pa celo uro
sneg odkopavali ter našli Martina mrtvega.
Novice lz Amerike. Iz Kenoshe se nam poroča, da se je znana tožba, kr je nastala vsled Adamiča in Lundra, ker nek tamošnji trgovec ni hotel dati niti najmanjšega prispevka za spomenik Adamiču in Lundru, končala ugodno za one, ki so nabirali denar. — V Clevelandu se je ustanovilo društvo »Lunder - Adamič«, ki ki uprizori na Cvetno nedeljo igrokaz: »Krvava noč v Ljubljani«. Igra ima tri dejanja: prvo v mali dvorani »Mestnega Doma«, drugo na Marijinem trgu in tretje v zborovalnici na rotovžu. Kulise so posnete po razglednicah iz Ljubljane. — Vlak je povozil v Blackburnu Pa. Slovenca Antona Rebola iz Pernič pod Šmarno goro. Bil je v par trenotkih mrtev. — V Greensburgti Pa. je ubilo v premogo-kopu Slovenca Ivana Omerza.
—	Morilec Fodran pl. Fodransperg pride 30. t. mes. pred tržaške porotnike. Predsedoval bo deželtiosodni svetnik Cla-rici, obtožbo bo zastopal državni pravdnik dr. pl. Zencovich, brambo pa je prevzel znameniti kriminalist odvetnik Petronio. Fodran ostaja pri svoji trditvi, da je dotično pevko umoril nekdo tretji.
—	llmrla je v Trzinu 35 let stara Frančiška Anžin.
—	Prhnadona pari-ke opere Mile. Yvonne Dub je angažirana za koncert v Zagrebu.
Štajerske noulce.
š Plojev zaupni shod. Iz Gorenje Radgone se nam piše: Dne 25'. marca priredi pri nas dr. Ploj zaupen shod, na katerem že bojda namerava nova stranka postaviti svoje kandidate.
š Iz gledališča v smrt. Ustrelil sc je včeraj v Celju Woggov trgovski pomočnik Korošec. Mladi mož je bil še pri prvem dejanju neke predstave v glgdališču, nato pa sc je podal domu in se ustrelil. Vzrok je dosedaj neznan.
š Aistrich vendar kandidira! V petek je imelo nemško učiteljsko društvo za Sp. Štajarsko svoj občni zbor v Celju. Takrat je predsednik društva g. Aistrich naznanil, da ne odstopi pod nobenim pogojem od kandidature. Ta izjava je zanimiva.
Milanske noulce.
J*" Ker se je pokvaril skioptikon, danes javnega predavanja v veliki dvorani »Uniona« ne bo.
lj Izid jutrišnje deželnozborske volitve na Koroškem v splošni skupini borno takoj, ko dobimo brzojavko iz Celovca, naznanili na deski našega uredništva pred tiskarniškim poslopjem.
Promocija. Danes je promoviran na graškem vseučilišču za doktorja prava g. A n t o n B a r t o I, notarski kandidat, starejšina »Danice«. Najjskrenejše čestitamo!
Ij Komorno-glasbeni večer. Na polju slovenske glasbe imamo zabeležiti nov vesel pojav; dasi smov si v zadnjem letu pridobili odličen orkester »Slovenske Filharmonije«, vendar smo pogrešali dosedaj komorne glasbe, ki nudi brez dvoma vsakemu ljubitelju godbe največji užitek. — Opozarjamo samo na nepozabni nastop slavnega, češkega kvarteta pred štirimi leti, ki je gotovo vsem v neizbrisnem spominu. Temu nedostatku hoče odpomoči novo sestavljeni kvartet, obstoječ iz gg.: .1. Rezek, K. Kučera, V. Talich in Ed. Bi-lek, ki priredi s prijaznim sodelovanjem ge. Lili Nordgartove, primadone slovenske opere, g. Al. Fiala, člana slovenske opere, in pianista g. A. Trošta v sredo, dne 24. t. m., ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« komorno-glasbeni večer s sledečim sporedom: 1. Beethoven: Kvartet d-dur, op. 18, št. 3, Allegro, Ati-dante con moto, Allegro, Presto. 2. a) Wolf: »Mignou«; b) Dvorak: »Tam.v gozdu pri potoku«; c) Ralunaninov: »V onem svetu«. Gospa Lili Nordgartova. 3. Sjogren: Sonate za gosli in klavir. 4. Novak: »San«. Pospišil: a) »Samo enkrat«; b) »Čarobne oči«. Gospod Al. Fiala. 5. Dvorak: a) Valček a-dur; b) Valček d-dur. Kvartet. Opozarjamo slov. občinstvo na ta važen dogodek na ljubljanskem koncertnem polju s pripombo, da ljubljanski Nemci, dasi majhni po številu, prirejajo žc več let sMčne večere, čudili bi se torej, ako bi sc ti večeri med Slovenci ne obnesli. Upamo, da pokaže slovensko občinstvo z mnogobrojnim posetom, da ve ceniti požrtvovalnost imenovanih umetnikov. Vstopnina po 2 K, za dijake I K. zvečer pri blagajni.
Ij Iz slovenske gledališke pisarne. — Danes, v torek, se igra pivič literarni igrokaz »Razporoka« P. Bourgeta in A. Andreja (po romanu U. Bourgeta). — V
četrtek zvečer se poje tretjič in zadnjič v sezoni velika opera »Onegin«, P. I. Čaj-kovskega. S to opero se operni solisti za potekajočo gledališko sezono poslovč pri p. u. občinstvu. — V soboto se poje prvič v sezoni Suppčjeva opereta »Donna Jua-nitta«. — Visoki deželni odbor je gledališkemu ravnateljstvu dovolil, da se sezona podaljša do velikonočnega tedna, ter se bode torej v gledališču igralo še L, 3., I. (dvakrat) in 6. aprila, skupaj petkrat. Od 17. aprila nadalje pa gostuje slovensko gledališče v Gorici, kjer se priredi deset predstav v »Trgovskem domu« brez razločka za vse goriške Slovence.
Ij Umrl je na Starem trgu št. 22 18 let stari dijak Alojzij Potrato.
lj Vtihotapec. V soboto ponoči sc je v nek hlev na Ambroževem trgu vtihotapil nek individij ter pokradel tam čevlje, hlače, nož in nekaj denarja. Uzmovič je znan.
Ij llmrla je gospa Marija Roter, rojena Kušar, v 84. letu svoje dobe.
lj Umrli so v deželni bolnici: Marija Handler, zasebnica iz Kočevja; Helena Hribar, krojaškega mojstra žena in uradnik v cementni tovarni na Zidanem mostu Karol Češerck.
Telefonska ln brzolauna poročila.
ZUNANJI POLOŽAJ.
Dunaj, 23. marca. Glede na zunanji položaj ni nastopila nobena bistvena izprememba.
Dunaj, 23. marca. Danes store baje velevlasti v Belgradu svečan skupni korak, ki ga je menda tudi Avstrija odobrila. Srbija želi, da bi ta.korak obenem zagotovil mir, pa tudi varoval dostojanstvo Srbije in njene življenskc interese.
London, 23. marca. Danes je prispel semkaj odgovor Avstro - Ogrske na angleški predlog glede poravnave avstrijsko - srbskega spora. To je dokaz, da je Avstrija angleški predlog popravila. Gre se namreč za popolno razoroženje Srbije, ki ga Avstrija kategorično zahteva. Anglija odgovori do četrtka. Šele po četrtku bo torej mogoče povedati jasno, kakšen je položaj.
Pariz, 23. marca. »Figaro« izve, da so velevlasti našle posredovavno formulo med svojim stališčem in stališčem Avstrije. vsled česar sc konflikt gotovo v kratkem poleže.
Dunaj, 23. marca. Na borzi je danes vlada dala nabiti uradno izjavo, da polo-čaj ni nič opasnejši,' kakor je bil pred enim tednom, ker je upati, da dosežejo velevlasti pri svojem pomirjevanju uspeh.
AVSTROOGRSKO NOTO PREDLOŽIJO V ČETRTEK.
Budimpešta, 23. marca. Neka tukaj-| šnja korespondenčna agentura naznanja, j da grof Forgach poda srbski vladi v če-j trtek odgovor na zadnjo noto.
RUSKE ČETE OB GALIŠKI MEJI.
Lvov, 23. marca. Uprava varšavsko-■ dunajske žpleznice je dobila ukaz, da ima i pripravljeno primerno število železniških j vozov za prevoz konjeništva na gališko j mejo. Južni del lublinske gubernije mr-! goli vojaštva.
! POSLANEC GROF DZIEDUSZYCKI NENADOMA UMRL.
Dunaj 23. marca. Bivši poljski minister-rojak grof Dzieduszvcki jc danes nagloma umrl. Zadela ga je srčna kap.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 23. marca. Začetkom seje se je predsednik spominjal smrti poslanca grofa Dzieduszyckega. Državna zbornica razpravlja danes o predlogih odseka o živinskih boleznih glede odredb proti kužnim boleznim živine.
ZBORNICA BO ZBOROVALA DALJE.
Dunaj, 23. ntarca. Konferenca načcl-; nikov je sklenila, dati vladi popolno i oblast, da na podlagi splošne trgovinsko-1 politiške pooblastivne postave sklene tr-I govinske pogodbe z balkanskimi država-j mi. Zbornica zboruje najbrž še prihodnji j teden. Zdaj se obravnava postava glede ! živinske kuge, nakar pride na vrsto Kra-i marov nujni predlog glede na zakladne ! obveznice. Prihodnji teden pride na vrsto i trgovinski pooblastivni zakon.
SMRT RUSKEGA MINISTRA, j Peterburg, 23. marca. Prometni niini-i ster, knez Hilkov, je nanagloma umrl.
LOPUHIN TEŽKO BOLAN.
Peterburg, 23. marca. Bivši policijski j ravnatelj Lopuhin, znan iz Azevove afere, | je nevarno obolel.
ZAVOLJO CIRILICE SUSPENDIRAN.
Zagreb, 23. marca. V Gospiču so suspendirali od službe pravoslavnega kate-
lic ta Nikolo Majstroviča, ker se je po nalogu svoje cerkvene oblasti na šolskih spričevalih podpisoval v cirilici.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU ODLOŽENE.
Zagreb, 2.1. marca. Vlada je odložila nadomestne volitve v občinski zastop.
VOJAŠKI UPOR V CARIGRADU.
Carigrad, 2.1. marca. Tu so se uprli vojaki dveh bataljonov. Nekaj so jih s silo premagali, drugi so se udali iz lastne volje.
* Zemljevid bojnega polja avstrijsko-srbske vojske je ravnokar izšel pod naslovom: »Osterreichisch - serbiseher Kriegsschauplatz zur Veranschaulichung der Operationsgebiete und Kriegsziele im Konflikt zvvischen Osterreich - Ungarn, Serbien und Montenegro. Mit statisti-sclien Begleitworten: die Friedens- und Kricgsstarken der beteiligten Hecre. Be-arbeitet von Paul Langhans.« Cena zemljevidu s poštnino vred 1 K 30 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Vašo sapa
postaja veliko lažja, že po uporabi prve doze SCOTT-ove emulzije in in to olajšanje bo vsak dan večje.
To je izkušnja tisočerih tekom minulih 32 let.
SCOTTova emulzija
pomnoži čudovito splošno moč. Tek in spanje se povrneta in zboljša
Pristna le s	r
to znamko- prebava.	i250 5
poiog^rzna- ^na izvirni steklenici 2 K 50 vinar.
kom za skot-	Dob| se y yseh lekarnah.
tov način.
THŽJNE OJEINJK.
Cene velja|o za 50 kg. Budimpešta 23. marca.
Pšenica za april . . ...	14 28
Pšenica za oktober 1. 1909. . . .	115ri
Rž za april 1. 1909. .......	10 00
Oves zs april . . . .	9'07
Koruza za maj I. 1909. . ...	7 75 Efektiv 10—15 dražje.
Meteorctogično poročilo.
Vlilua n. morjem 306 2 m, srea. zračni tlak 736-0 mm
Čaa opa-lovonji
22 9. zveč.
23
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
730-8
Temperatura
po Celziju
50
286 27 2
Srednja včera
34 108
Vetrovi
brezvetr.
sr. sever
Neba
dež
megla jasno
m J3
•2 2E
« ° B »
a. »
106
šnja temp. 4'7<>, norm. 4 8°.
Zlatt »mišje: BerlšR, Pariz, Sta itd.
6
t
816 1-1
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanetm žalostno vest, da je Vsemogočni poklical danes k Sebi v boljše življenje našo ljubljeno mater oz. staro mater, gospo
Marijo Rotar roj. Kušar
po daljši bolezni, prevideno s sv. zakramenti, v starosti 84 let.
Pogreb predrage rajnlce bo v sredo, dne 24. marca ob pol 5. uii popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 22 na pokopališče pri sv. Križu.
Sv. maše zadušnice opravljale se bodo v cerkvi oo. frančiškanov.
Ljubljana, dne 22. marca 1909.
Rodbino Regali-Jeva.
812
Zahvala.
1-2
Za vse dokaze srčnega sočutja med boleznijo in smrti, dalje za darovano cvetje in zadnje spremstvo moje v Bogu počivajoče matere, se najvdaneje zahvaljuje
Antonija Dolenec
žalujoča hči.
8i3 Zahvala. 1-1
Ob bridki izgubi naše drage hčerke, sestre, svakinje in tete, gospice
Marije Milavec
izrekamo vsem prijateljem in znancem za izkazano nam sočutje, za krasne darovane vence in za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu najis-krenejšo zahvalo.
Malnl pri Planini, 20. marca 1909.
Žalujoči ostoli.
1
se sprejmejo v delo pri parni žagi ha Golem.	815 3-1
Ost rbniStvo turjaške graščine v Hammerstlelu.
pošta Studenc pri Ljubljani. Prodajo se
sedem tednov stari
Psi so prave vrste čuvaji ter se lahko ogledajo v Bohoričevih ul. 5,
Stari Vodmat v Ljubljani. 814 2—1
Motor dvokolo
dobro ohranjeno 5 konjskih sil se prav poceni proda. Pismena vprašanja pod ,fMotor ' do 1. aprila na upravništvo »Slovenca".	808 3-1
			Priporoča svojo veliko, popolnoma svežo najmodeinelio konfekcijo Oblek
] Pr	I.LU	KIC	
	ed škofijo	itn. 19	° za gospode, dame. dečke, deklice ln otroke i. po najnižjih cenah. — Postrežba solidna.
Imate
h / ozebline, kurja oče-j q sa ln trdo kožo?
I? L
Trpite
na potenju nog aH zoprnem duhu?
Ena kopelj za noge s
Chiragrinom
Vas takoj oprosti. I zavoj za dve kopelji 30 vinarjev. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji ali v boljših prodajalnah ali pa naravnost iz drogerije v Gradec-u, Sackstrasse 3	K 423 20-3
mr VOJSKA
še ni pač pa velika zaloga ostankov oksforda za srajce, viSnj. blaga za predpasnike In obleke, cefira za bluze.
Naročite takoj naravnost iz tkalnice, in odklonite drugo manj vredno blago I 40m naved. ostankov 3 —12m dolgih K 15-40
1 tucat robcev iz atlasa...... 1-25
brisače 48/100 dolge....... —-32
6 kom. namiznih prtov, zajamč. platno
(.kakovost 150/;00cm...... 14*30
rumburško platno, najbolj, kakovost m „ —-48
kanafas za prevleke........ — 44
Najugodnejši nakup za trgovce in krošnjarje. Razpošilja po povzetju. Naročite takoj poštni 747	zavoj za poskušnjo.	3 — 1
J. Miiller, tkalnica za platno in bombaževim)
v Herm. Mestec 15., ČeSko.
Takale pisma dohajajo vsak dan: Z Vašo poštljatvljo sem popolno zadovoljna In bom povsod najtop. priporočala Vašo tvrdk-j, ter vse potreb{člne pri Vas naro-čevala. Velespoštovanjem Julija Sochalek v Treblču. — Vsa čast Vaietnu blagu Sprejmite mojo toplo zahvalo. Bom tudi nadalje pri Vas naročeval.	N. K. v P.
Gostilnaintrgovina
se odda v no jem iim V iru
pri Domž-t l«h. Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupioa.	189
g6otelMa'B|
fffv Kolodvorskih ulcah Ju rl u sredo dne 24. t. m.
Velik koncert
slav. „Slow. Filharmonije"
Začetek ob 8. uri zu. Vstop prost.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
MARIJA nouak, hotellrta. Ibi 818	AHI
sprejme takoj za veliko delo Anton Čebulj, krojaški mojster, Jesenice, Gorenjsko.	760 3-1
H. volk, kemična pralnica
Šoštanj, Štajersko
se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši.
Spreiemainica za Ljubljano pri I. Magdiču,
krojaču, Miklošičeva cesta 10.
680	30-1
Brez posebnega obvestila, t
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gosp.
Jakob Bartol,
gostilničar in posestnik
dne 18. t. m. ob 6 uri zjutraj po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 39 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega ranjcega preneslo se bode v soboto dne 20 t. m. ob 10 uri na farno pokopališče, v Dragi, kjer se bode položilo k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice darovale se bodo v več cerkvah.
Podpreska - Travnik dne 19. marca 19C9.
Žalujoči ostali.
817
lahuala.
i-i
Ob priliki smrti nepozabnega soproga očeta, brata in svaka gosp.
Jakoba Bartol,
gostilničarja in posestnika
izrekamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo v bolezni in častno spremstvo pri pogrebu najprisrč-nejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo preč. gospodu župniku Ant. ŽnidaršiCu in čast. gosp. kap. Karlu Škulju za častni sprevod. Istotako vsem udeležencem iz Loškega potoka, ki so pokojnika v tako ogromnem številu spremili k zadnjem počitku. — Bog plačaj I
Podpreska-Travnik dne 22. marca 1909.
Žalujoči ostali.
Seda] vsako obleka lz klasa za K4-ceneje!	■■«"«■ >m
Obleka za gospode od K12 stane sedaj K 8 —; obleka za dečke od K 10 — stane sedaj	A a • J
K 6—; kostumi za otroke od K 7— stane sedaj K 5 — ; kostumi za prati za otroke	|| MJ|Pif|l¥lll||P
■ od K 2-— stane sedaj K1-—. =========	(J, UClllUiUVIW
Kostumi n dame sedaj R 8- ceneje!	hT\.I
Kostum za dame od K 16 — sedaj K 8 —; jopica za dame od K 8 — stane K 4 —!---
Podružnice
Spljet, Celovec in Trst
- Delniška glavnica -
K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiina 2
sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih
r/o
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnfice
Spljet, Celovec in Trst
Rezervni fond
H 300.000.