ojurnjona, ioreK, ii. novembra 1958
LETO XXIV. Stev. 264
IZDAJA £N TISKA CZP -LJUDSKA PRAVICA«
direktor beno zupanCiC ureja uredniški odbor
GLAVNI UREDNIK IN DIREKTOR LISTA IVAN ŠINKOVEC
List Izhaja vsak dan razen Petka — Cena 10 dinarjev
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
PRAVICA
»LJUDSKA PRAVICA«
USTANOVLJENA «. OKTOBRA 19M . MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK . OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1981 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK . OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
Kuznecov in Foster. Navzoč je bil tudi posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN na tej konferenci Narajan. Zatrjujejo,
Čestitka Švedski
Beograd, 10. nov. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz 'ftto je poslal švedskemu kralju Gustavu Adolfu ob njegovem rojstnem dnevu, ki je hkrati tudi Švedski narodni praznik, tole
brzojavko:
Ob rojstnem dnevu Vašega Veličanstva prosim, da sprejmete moje iskrene čestitke in naj-tepše želje za Vašo osebno srečo *n za blaginjo švedskega naroda.
Edvard Kardolj in Miha Marinko obiskala radijsko postajo
Ljubljana, 10. nov. — Danes °b 17. uri sta obiskala radijsko Postajo v Ljubljani podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in predsednik Ljudske skupščine Slovenije Mi-jj? Marinko. Ogledala sta si rajske in televizijske naprave ter 86 dobri dve uri zadržala v pogovoru z radijskimi in televizij-®kimi sodelavci.
Televizijski sodelavci so visokima gostoma prikazali film "Velenje«, radijski mladinski Pevski zbor, ki je prav tedaj imel aj0> pa jima je zapel nekaj
LONDONSKE SKRBI ZARADI AKCIJE EOKA
Trojna izbira
za Britance na upornem Cipru
v ^°n<ion> 10. nov. (Tanjug). —
»ht°Ve^i ukrep britanskih »masti na Cipru, ki zdaj oboro-, y eJO britanske civiliste, so spre-v Londonu precej skeptično, ter priča ukrep zgolj o tem, da ¥ načrti o Cipru ne obnesejo.
Sar pa tiče nadaljnji razvoj, so hnenja v Londonu zelo deljena.
ŠE ENA KONFERENCA O RAZOROZITVENIH VPRAŠANJIH
Različna presoja
ukrepov proti nenadnemu vojnemu napadu
Zahod predvsem za kontrolo izhodišča morebitnega napada — Vzhod za neposredno razorožitev
Ženeva, 10. nov. (Reuter). — Danes se je začela v Ženevi konferenca, na kateri bodo obravnavali ukrepe proti nenadnim vojnim napadom. Na konferenci sodelujejo delegati petih zahodnih in petih vzhodnih dežel, in sicer ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Italije, Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Albanije.
Tik pred začetkom konference; izmenjali informacije o orožju in
sta se davi sestala voditelja so- vojaški moči obeh strani, nato pa vjetske in ameriške delegacije 1 razpravljali o instrumentih, s ka-
terimi bi se lahko eni kot drugi zavarovali pred morebitnimi tajnimi pripravami na nenadni napad. Sele na podlagi rezultatov
da so govorili o nekaterih pro- j teh razgovorov bi lahko konkret-
ceduralnih ter o drugih vprašanjih.
Po dosedanjih izjavah posameznih delegatov na konferenci sta že prišli do izraza dve mnenji o njenih nalogah. Sovjetska
no razpravljali na konferenci po litikov.
Konferenco je začel vodja ameriške delegacije VVilliam Foster. V svojem govoru je poudaril, da morajo med drugim pro-
Eisenhowerjev načrt ® pomoči nerazvitim deželam
p^^ttle, 10. nov. (Reuter). — predsednik Eisenhovver je danes na konferenci dežel na-Colombo. Pozval je zahodne ok?" • naj sodelujejo v -pet točk tegajočem načrtu« o gospodarji krepitvi nerazvitih dežel. Teh da ,i>snovnih pogojev za gospo-ie. ° razvijanje zaostalih dežel • razširitev mednarodne trgo-in« tehnična pomoč, privatne jil	običajna	bančna	poso-
. v r finančna sredstva za po-j ne načrte, ki bi prejemnikom
udplačT nudiH ugodne P°go^e
0 Eisenhower ni ničesar povedal n*	nameravajo	ZDA po-
zveza sodi, da bi morala konfe- učiti vpliv, ki ga imajo na ta pro-renca pripraviti praktična pripo- j blem sodobni dosežki v oborože-ročila za ukrepe proti nenadne- i vanju. Rekel je tudi, da konfe-mu napadu »v zvezi z določenimi renca potrjuje odobritev proce-koraki na področju razorožitve«, j dure, ki bo po njegovem mnenju Po mnenju Zahoda naj bi najprej omogočila, da bodo na najboljši
način opravili objektivne znanstvene analize tehničnih podatkov v zvezi s problemom nenadnega napada.
- Foster je potem izrazil mnenje, da bodo lahko posamezne vlade tako razpolagale z objektivnimi informacijami o možnostih, omejitvah in zahtevah po ukrepih proti nenadnemu napadu. Izjavil je, da dosedanji napori, da bi dosegli sporazum na politični ravni o ukrepih za zmanjšanje nevarnosti pred nenadnim napadom ali o ukrepih za kontrolo oboroževanja, niso dosegli zaželenega cilja. Na konferenci je treba upoštevati uspehe sodobnega napredka v izpopolnjevanju orožja. Foster je nadalje menil, da bodo morali na tej konferenci govoriti o naslednjih vprašanjih: kakšna je teh-
st™*”
pomoč nerazvitim
Medtem ko nameravajo nekateri konservativni krogi v parlamentu sprožiti vprašanje novega vojaškega guvernerja na otoku, se pojavlja v javnosti, kakor beleži današnji -Manchester Guardian«, čedalje večja bojazen, da se ne bi položaj na Cipru 'zaradi nesmiselnega pritiska na ciprske Grke še nadalje poslabšal.
Tako -Manchester Guardian« ostro kritizira članek v -Sunday Timesu«, da -Grki na Cipru niso samo nedolžni opazovalci«, ter opozarja na nevarnost, da krogi, ki zahtevajo ostrejše vojaške in policijske ukrepe, dejansko s tem samo poglabljajo prepad med otočani in britansko upravo.
Po mnenju liberalnega -News Chronicle« računajo britanski krogi s tremi možnostmi: 1. da bi se Britanci umaknili z otoka, 2. da bi, nasprotno, izročili upravo vojaškemu guvernerju, in 3. da bi nadaljevali sedanjo politiko z ostrejšimi ukrepi.
Kakor pričakujejo, bodo pri obravnavanju tega problema v britanskem parlamentu ta teden nekateri poslanci opozorili še na eno možnost: na nova prizadevanja, da bi sklicali konferenco o načrtu, ki ga je nedavno predložil etnarh Makarios.
nika in kakšna so sredstva, ki jih lahko uporabi sodobna zna' nost za opazovanje in poročanje o instrumentih nenadnega napada in katere so njene možnosti in omejitve, kakšni bi bili sadovi v uporabi tehnike in metod opazovanja in inšpekcije pri raznih instrumentih nenadnega napada, kako in v kolikšni meri bi lahko nevarnost pred nenadnim napadom zmanjšali, ter slednjič, kakšne bi bile tehnične značilnosti ukrepov, katerih cilj bi bil zmanjšati nevarnost nenadnega napada,
Potem je govoril vodja sovjetske delegacije Kuznecov, ki je izjavil, da je edini možni izhod iz sedanjega svetovnega položaja popolna prepoved atomskega oboroževanja, uničenje vseh rezerv, opustitev vojaških opo rišč v raznih deželah in zmanjšanje števila vseh oboroženih sil.
Kuznecov je rekel, da je vpra šanje nenadnega napada problem nove vojne, ki bi prinesla mnogo večje opustošenje, kakor druga svetovna vojna, morda pa popolno uničenje. Vodja sovjetske delegacije' je nadalje izjavil, d& je najvažnejše vprašanje za vse narode, kako preprečiti vojno, in da je dolžnost vseh vlad, da preprečijo množično razdejanje in nenadni napad. Kuznecov je izjavil, da je ZSSR v tej zvezi prevzela pobudo za sklicanje konference, in prebral pismo predsednika sovjetske vlade Hruščeva, naslovljeno na predsednika ZDA. Hru-ščev v njem spet predlaga ženevski sestanek. Na koncu je Kuznecov rekel, da bodo delegacije vzhodnih dežel storile vse, kar je v njihovih močeh, da bo konferenca dosegla uspeh.
Po enournem zasedanju je bila prva seja konference zaključena Prihodnja seja bo jutri dopoldne.
Začetek priprav
dan mladosti 1959
Ljubljana, 10. nov. — V Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani je bilo danes popoldne posvetovanje o pripravah za praznovanje dneva mladosti. Udeležili so se ga predstavniki različnih družbenih in političnih organizacij.
Analiza dosedanjega praznovanja dneva mladosti dokazuje, da so bili doseženi dokajšnji uspehi in da so priprave na praznovanje dokaj razgibale slovensko mladino, saj je bilo samo lani v času praznovanja za dan mladosti 414 različnih kulturno umetniških prireditev z 42.827 udeleženci in 312 predavanj s 16.420 udeleženci. Odprtih je bilo 86 razstav, ki si jih je ogledalo 12.300 ljudi, razen tega pa je bilo tudi 583 pregledov kulturno umetniške dejavnosti mladine, ki so zajeli 52.416 mladincev. Tudi na področju tehnike in športa so bili na dosedanjih praznovanjih doseženi veliki uspehi.
Na današnjem posvetovanju je bilo predvsem govora, kako odpraviti razne pomanjkljivosti. Sklenili so, da bodo prav posebno pozornost še nadalje posvečali akciji »Tehniko mladini in pionirjem«, ki je že doslej dobro uspevala. Ob vsem tem seveda ne bi smeli pozabljati na reševa-
nje življenjskih problemov naše mladine, s katerimi se osnovne mladinske organizacije zadnji čas smotrno ukvarjajo in dosegajo lepe uspehe.
Prav tako naj bi tudi letos prirejali številne kulturne prireditve, tekmovanja mladinskih oziroma pionirskih odredov, mladinske radijske oddaje in zabavne prireditve. Hkrati naj bi še nadalje sistematično organizirali različne športne prireditve.
Praznovanje dneva mladosti v prihodnjem letu naj bi seveda bilo čimbolj izpopolnjeno. Praznovanje bo tokrat še posebno slavnostno, saj bo to praznovanje dokaj izpopolnjeno s praznovanjem, ki ga pripravljajo vse organizacije v počastitev 40-letnice Zveze komunistov Jugoslavije in SKOJ. Osrednja prireditev praznovanja dneva mladosti 1959 bo zvezni zlet »Partizana« v Beogradu, ki se ga bodo udeležili mladi športniki iz vse države.
M.. E.
DEGAULLOVA VOLILNA ARITMETIKA
v
Kandidati uhajajo kontroli vodstev
Računi o ravnovesju med desnico in zmerno levico in o ohromitvi KPF
Pariz, 10. nov. Referendum Je napravil konec Četrti I republiki, ki ji je sledila Peta. Toda referendum je bil samo začetek mobilizacije volivcev, ki so odtlej v stanju pripravljenosti. Cez dva tedna bodo volitve v poslansko zbornico, potlej pridejo na vrsto alžirske in nazadnje še volitve predsednika republike in prihodnje leto še volitve v senat. Za zdaj sodeluje v volilni kompanji, ki se je že začela, okrog 3000 poslanskih kandidatov, ki se bore za 465 poslanskih mest. Prizadevajo si predvsem zbuditi zanimanje volivcev, ki pa so do njihovih naporov vseskozi brezbrižni.
Novi »volilni zakon je skalil doslej veljavno volilno aritmetiko, ki je bilo spričo nje moč vsaj v grobih potezah napovedati izid volitev. Zdaj je znano, da bo zgubila največ glasov KPF.
ze socialistične levice. Tudi ta koalicija upa, da bo dobila skupno več mandatov kakor KP, ker je novi volilni zakon prikrojen tudi njej v prilog.
Prejšnji volilni zakon je bil
Glavna ideja zakonodajalca je ugoden za velike stranke. Volivci
Občni	zbori	Social
Zadnji Čas so občni zbori Socialistične zveze. Ko tehtajo delo posameznih odborov in oja nstva, njihove uspehe in ftabosti, se nam odkrivajo nekatera vprašanja, pri katerih li ®e bilo prav pomuditi neko-l‘«o dlje. Predvsem nam gre za oceno osnovne organizacije in n)enega političnega poslanstva v boju za dosego socialističnih smotrov. Čeprav je bilo že ve-ikokrat ugotovljeno, da je Socialistična zveza v primerjavi z nekdanjo Osvobodilno fronto JRočno napredovala, nas današnja politična vloga osnovne Organizacije, njeno delovanje in njen vpliv na članstvo še nikakor ne smejo zadovoljiti. Osnov-710 organizacija Socialistične *oeze mora biti najpomembnej-* faktor pri vzgoji svojega članstva v duhu socialistične Politike, pobudnica svobodne oorbe mnenj na. socialistični podlagi, čvrsta opora tistemu oju samouprave in družbenih upravljavcev, ki se odvija v *men utrjevanja teženj in za-skupnosti, va tudi obliko-.. socialistične zavesti in socialističnega značaja svojih anon. Ali delujejo osnovne
organizacije v opisani smeri, zlasti pa, ali posvečajo dovolj pozornosti politični vzgoji svojih članov?
Za dobršen del organizacij lahko rečemo, da so delovne v svojem izvršilnem organu, v odboru, da so prav tako delovne tudi komisije pri odboru osnovne organizacije, da delujejo v smeri utrjevanja organov samouprave in družbenega upravljanja, da so trdna opora članom Socialistične zveze in družbenim organizacijam svojega okoliša, toda treba je ugotoviti tudi to, da domalega povsem zanemarjajo množične sestanke svojega članstva.
MNOZlCNI SESTANEK — UČINKOVITA OBLIKA POLITIČNE vzgoje Članov SZDL
Množični sestanek pomeni zelo učinkovito obliko politične vzgoje članov Socialistične zveze. Seveda ne smemo pretiravati s sklicevanjem množičnih 'sestankov, toda brez tega bi bila organizacija ob svoje najmočnejše orožje. Le na množičnem sestanku se lahko politično uveljavi sleherni član
organizacije. Na množičnem sestanku lahko razpravljamo o vseh konkretnih političnih, zunanjepolitičnih in družbenih vprašanjih našega razvoja in jih tudi rešujemo. Hitri tempo družbenopolitičnega progresa zahteva hiter odgovor, ki naj pojasni posamezne dogodke, ki zadevajo tako celoto kakor neposredni stanovanjski okoliš. Mnenje, da imamo že vrsto drugih organizacij, 'ki na svojih sestankih odgovarjajo na pereča vprašanja, ne drži. Dokaz za to so nam zbori volivcev. Zbori volivcev se neštetokrat spremenijo v izrazita politična zborovanja, na njih pride do izraza vse tisto, kar teži volivce in kar mnogokrat nima nobene zveze z dnevnim redom. Ce bo osnovna organizacija Socialistične zveze hitro in učinkovito delovala in predstavljala nekakšen oddušnik za vse tisto, kar se nabira v njenih članih in zahteva odgovor, se bo zbor volivcev lahko mnogo temeljiteje posvetit svojim specifičnim nalogam, Socialistična zveza pa bo s tem mnogo bliže svojemu političnemu poslanstvu.
Sklicevanje zbora vseh čla-
nov narekuje Socialistični zvezi tudi njen statut. Ta pravi:
»Osnovna organizacija vodi politiko Socialistične zveze na svojem področju kot socialistična organizacija delovnega ljudstva na tem področju. To dela s sklicevanjem zborov svojih članov, z organizacijo zborovanj in mitingov, raznih akcij in prireditev, s Sirjenjem tiska, kakor tudi s posamezno osebno agitacijo svojih članov in s sodelovanjem z drugimi organizacijami.« In dalje: »Osnovna organizacija šklicuje svoje zbore po potrebi, najmanj pa vsaka dva meseca, vsako leto pa redno skupščino.«
ZBORI BI MORALI BITI ZANIMIVI IN DOBRO PRIPRAVLJENI
Seveda je dolžnost vodstva osnovne organizacije, da pripravi za zbor vsega članstva takšen dnevni red, da bo zanimiv, času primeren in dobro pripravljen. Svojega ugleda si organizacija ne bo izboljšala, če bo capljala za dogodki, če bo pri svojem političnem delu
(Nadaljevanje na 2. strani)
bila, da najde prav takšen volilni sistem, ki bo oslabil KPF. Po dosedanjih računih naj bi imela KPF v novi zbornici kakih 40 poslancev, namesto 150, kolikor jih je imela v prejšnjem parlamentu. Glasov pa naj bi dobila enako kakor zadnjič ali pa kvečjemu le nekoliko manj. Ko je zakonodajalec krojil volilni zakon s poudarjeno protikomunistično težnjo, je bil njegov namen ogniti se tudi monopolu desničarske politične formacije, ki bi lahko s svojo enotnostjo vrnila zbornici njeno neomejeno moč. De Gaullu je potrebna zbornica, ki bo kon-| trolirala eksekutivo, ne pa ji vsiljevala svojo voljo. Bila naj bi organ, v katerem bi se križala različna gledišča in raznolike koristi in v katerem ne bi bilo nobeni stranki dovoljeno, da se do- i koplje do trajne premoči.
Desnica, ki nastopajo zanjo na volitvah zagovorniki klasične konservativne formacije »zrrjer-nih« ter glasniki cele vrste čez noč nastalih gibanj in strank, ki se -sklicujejo na De Gaulla, bo v novi zbornici nedvomno dobila mnogo poslanskih mest. Toda imela bo enakovrednega tekmeca v Socialistični stranki, ki bo zavzela dosedanje mesto KP in tako postala najmočnejša stranka na levici. To je tisto, kar je tudi De Gaulle hotel, da namreč premoč desnice nevtralizira z močno formacijo na levici, ki bo »nacionalna« in ki bo odrinila KP s položaja arbitra v parlamentu.
Z »zmernimi« in »belimi« različnih struj na desnici bodo v ravnovesju socialisti in Francoska demokratična zveza — volilna koalicija radikalov, mendčsov-cev, neodvisnih socialistov in Zve-
so glasovali za kandidate stranke, ne pa za osebnosti. Skupno število glasov se je zrcalilo v količniku ene stranke. Po novem zakonu se izbira omejuje na volilno enoto, ki ostane v določenem smislu , izolirana od ostale dežele. Kandidat, ki je osebno priljubljen, bo imel več upanja, da zmaga, kakor kandidat, ki ga volivci ne poznajo. Zaradi tega iščejo stranke zdaj kandidate z »imeni«. Kandidati z imeni pa beže iz velikih strank. Prvo je razumljivo samo po sebi, drugo pa je sad težnje posameznih politikov, da bi se otresli kontrole strank. Med desnico in levico bi se uvrstili ljudski republikanci, ki bi prevzeli vlogo radikalov, večne uteži na parlamentarni tehtnici.
»Pariš Express« objavlja naslednjo volilno prognozo: 35 poslancev KP, 45 nestrankarskih z levice in pripadnikov Francoske demokratične zveze, 120 socialistov, 45 ljudskih republikancev, 100 degolovcev (Soustelle in drugi) in 120 »zmernih« (»neodvisni« in druge konservativne stranke). Volilna kampanja je že v polnem razmahu, če lahko tako rečemo o volitvah, do katerih so volivci skrajno brezbrižni.
B. P.
VREMENSKA NAPOVED
za torek, 11. novembra 1958
Oblačno, vmes nekaj padavin, ki bodo pozneje v zahodni Sloveniji ojačene. Temperatura bo že brez večjih sprememb.
Zelo hladen zrak se v vižinah pomika iznad severovzhodnega Atlantika proti Alpam in se bo v zvezi z njim razvijala v severnem Sredozemlju samostojna depresija.
Občni zbori Socialistične zveze
(Nadaljevanje i I. strani)	v Ljubljani Šteje na primer
dolgočasna in površna. Poglej- okrog 23.000 članov. Ti so raz-mo nekaj primerov Nobenega deljeni v 13 osnovnih organiza-dvoma ni, da je bilo na primer dj- To se pravi, da šteje vsaka zvišanje cen nekaterim pre- organizacija domala 2000 čla-hrambenim predmetom v za- n°v. nekatere pa imajo celo četku preteklega meseca zade- ^ez ?000 članov. Torej je že va, ki bi se morala obravnavati organizacijska osnova kriva, da na množičnem sestanku Sociali- se vse članstvo nikoli ne bo stične zveze. Koliko nepotrebnih sestalo niti na občnem zboru komentarjev in nerazpolotenja	na množičnem sestanku,
bi odpadlo, če bi najštevilnejša Vsekakor bo treba ob spre-pohtična organizacija takoj membi okoliša politične orga-razložila ukrepe Zveznega iz- nizacije, ob spremembi, ki jo vršnega sveta vsem svojim bodo narekovale stanovanjske članom. Ali pa navedimo nekaj skupnosti, urediti tudi vpraša-drugega: pri oceni polletnega nje osnovne organizacije So-ah celoletnega družbenega pla- cialistične zveze. Ce bo v eni na ugotavljamo slabosti, ki bi stanovanjski skupnosti samo se jim laže postavili po robu, ena osnovna organizacija, bo če bi govorila o njih in jih treba premisliti, ali ne bi ka-skušala odpraviti tudi Sociali- zalo izvoliti pododborov, ki naj stična zveza. Podobno je z dru- bi vezali nase toliko 'članov, fftmt notranjepolitičnimi in kolikor se jih bo lahko zbralo družbenimi vprašanji, z zuna- na političnem zboru ali kaj ponjopolitiko in podobnim.	dobnega. Tudi glede številčnosti
Toda množični sestanek ima osnovne organizacije nam mora lahko tudi drugačno obeležje, biti za vodilo statut, ki pravi: Socialistična zveza d& na pri- »Osnovna organizacija Sociali-mer pobudo za množični sesta- stične zveze neposredno zbira nek staršev, ki naj bi razprav- člane Zveze z enega teritorial-Ijali o šolskih problemih tedaj, nega področja v takšnem šte-ko se pripravljajo volitve za vilu, ki omogoča njihovo skup-šolske odbore; lahko skliče se- no sestajanje in odločanje na stanek socialnih zavarovancev, zboru.«
da razpravljajo o socialnih ali Končno še nekaj besecj o zdravstvenih vprašanjih, govori vodstvu osnovne organizacije, ki lahko o zadrugah in pripravah bo izvoljeno na občnem zboru, za volitve zadružnih svetov ali Od sposobnosti članov odbora, kaj podobnega. ' v	razgledanosti, požrtvovalnosti in
Poročevalcev za predlagane privrženosti socializmu je moč-dnevne rede je vsekakor do- no odvisna stopnja politične volj Ljudski poslanci in odbor- zavesti osnovne organizacije, niki, člani odborov Socialistič- Novoizvoljenim odbornikom mo-ne zveze in drugi politični de ra biti vodstvo osnovne organi-lavci, pa tudi strokovnjaki in zacije glavna družbenopolitična seveda voditelji osnovne orga- naloga. Pomembnost te naloge nizacije bodo svojo politično razumimo tako, da bomo poma-dolžnost pač najučinkoviteje re- gall odvezati novoizvoljene to-alizirali na širokem političnem variše drugih družbenopolitič-
nih dolžnosti. Samo tako se bodo lahko popolnoma posvetili Socialistični zvezi. Tn če nam je mnogo do tega, da sposobni predsedniki in sekretarji v So-
zboru.
SEDANJE OSNOVNE ORGANIZACIJE SZDL SO PREVE-LIKE
Toda priznati je treba, da cialistični zvezi resnično neka) nam za opisani način politične napravijo, jih kandidirajmo vsaj dejavnosti dela do neke mere dve leti, kajti le v nekoliko težave tudi dosedanja organi- daljšem obdobju bo mogoče ure-zacijska oblika osnovne enote snititi neko živo zamisel. M vi-Socialistične zveze. Osnovne di svoj smoter v neprestani po-organizacije so prevelike. So- litični rasti osnovne organiza-cialistična zveza občine Center rije.	Janez	Vipotnik
SEJA SVETA ZA ŠOLSTVO LR SLOVENIJE
V ŠOLE ZA ODRASLE
VEČ VSEBINE IN AKTUALNOSTI
Sprejet osnutek učnega načrta za izobraževanje odraslih — Izbrani nagrajenci Žagarjevih nagrad
Ljubljana, 10. nov. — Danes je bila v Ljubljani seja Sveta za šolstvo LRS. Vodil jo je predsednik Sveta Vladko Majhen. Na seji so razpravljali o učnem načrtu za izobraževanje odraslih, spremembah in dopolnitvah uredbe o organizaciji in delu Sveta za šolstvo LRS, o ustanovitvi Zavoda za napredek šolstva, o pravilniku o sprejemanju v vzgojiteljsko šolo ter o privatnih izpitih na Srednji vzgojiteljski šoli in spremembi predmetnika, o šolskem koledarju, imenovali so nove pedagoške svetnike, govorili o Žagarjevih nagradah; imenovali upravni odbor in direktorja Zavoda za proučevanje izobraževanja odraslih, razpravljali o volitvah šolskih odborov in podobnem.
V razpravi o učnem načrtu za izobraževanje odraslih je bilo J poudarjeno, da doslej v tem izobraževanju ni bilo enotnega sistema dela ter je bil pouk šablonski in prepuščen volji, iznajdljivosti in spretnosti posameznega vzgojitelja. Sedaj je šolanje odraslih delo vsake osnovne šole in se bo s tem zelo razširilo ter pridobilo na svojem vsebinskem pomenu in širini, kajti naloga tega načina vzgoje je dati ljudem, ki si doslej niso mogli pridobiti osnovnošolske izobrazbe, vse tisto, kar potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu in življenju v sodobni družbi.
Soglasno so sprejeli osnutek učnega načrta, ki ga bo posebna komisija še nekoliko dopolnila in s katerim bo v šole za odrasle
19.000 študentov v Zagrebu
Zagreb, 10. nov. (Tanjug). — Letos se je .vpisalo na zagrebško univerzo kakih 19.000 študentov. Razen slušateljev, ki bodo študirali na dvanajstih fakultetah v Zagrebu, se je vpisalo letos blizu 600 študentov tudi na medicinsko fakulteto na Reki in na filozofsko fakulteto v Zadru, ki so ju odprli lani. Število vpisanih v prvi letnik priča, da se študentje najbolj zanimajo za družbene znanosti na pravni, ekonomski in filozofski fakulteti. Na te fakultete se je vpisala polovica vseh študentov zagrebške univerze.
SEJA SADJARSKEGA ODBORA ZADRUŽNE POSLOVNE ZVEZE SLOVENIJE
Zakaj šepa odkup sadja
Doslej odkupljenih okoli 5D00 vagonov sadja — Za uspešnejši odkup primanjkuje predvsem embalaže in ustreznih skladiič
Ljubljana, 10. novembra. Danes dopoldne se je sestal sadjarski odbor Zadružne poslovne zveze Slovenije in obravnaval razmere v odkupu sadja za domači trg in za izvoz. Seji so prisostvovali razen članov odbora še predstavniki posameznih okrajnih zadružnih poslovnih zvez; ki so poročali o odkupu sadja na svojih območjih.
Po podatkih Republiške trgovinske zbornice je bilo letos odkupljenega in prodanega nad 3000 vagonov jabolk. V teh podatkih je zajeta količina sadja.
ki je šla preko trgovske mreže. Odkupljenega in prijavljenega pa je še najmanj 2000 vagonov sadja.
Na seji so ugotovili, da je le-
Dušan Bole — petdesetletnik
Letos 10. novembra je minilo 50 let, kar je bil rojen tovariš Dušan Bole, neumoren in predan politični delavec, ki ga kot vzgojitelja in pobudnika napredne misli poznajo zlasti šte-
vilni mladi ljudje, med njimi na stotine absolventov politične iole pri CK ZKS, kjer je tovariš Dušan Bole zadnja leta direktor
Tovariš Dušan Bole se je rodil v Misličah pri Kopru. Šolal se je v idrijski realki, kjer se je že zelo mlad udeleževal gibanja mladine proti italijanskemu fašizmu. Po ukinitvi slovenskih iol zaradi okupacije Julijske krajine je odšel o Solo v Maribor, kjer je bil član mla-driskega afctiea srednješolcev
stalno v tesnih stihih t de-
lavsko mladino. Svoje politično delo je še pojačal, ki je bil vpisan na Gozdarski fakulteti najprej v Zagrebu in kasneje v Beogradu. Leta 1933 so ga aretirali ter je bil pred posebnim sodiščem obsojen na 1 leto strogega zapora in na izgubo državljanskih pravic za več let. V zaporu, zlasti v Sremski Mitroviči, je s številnimi sotovariši poglabljal svoje partijsko delo in z njim nadaljeval tudi kasneje na svobodi ter je leta 1935 formiral na Ponikvi ob Južni železnici partijsko celico. Uspehi so se pokazali pri občinskih volitvah, ko je v tem krdju zmagala kmečko-delavska lista.
Okupacija je zatekla tovariša Dušana Boleta v Zemunu, kjer je nadaljeval študij, od tu pa je odšel v Banja Luko, kjer je prevzel posle sekretarja MK in člana OK Banja Luka. Novembra 1941 je odšel v partizane in z njimi dospel v Slovenijo decembra 1942. Aprila 1944 je odšel na Štajersko, kjer je prevzel funkcijo člana oblastnega komiteja ter jo opravljal vse do osvoboditve. V svobodi je bil dolgoleten odgovorni urednik »Ljudske pravice«, sedaj pa vodi politično šolo ZKS v Ljubljani ter je sekretar ideološke komisije pri CK ZKS Njegovi Številni prijatelji, sodelavci in tovariši mu za 50-letnico iskreno čestitajo, šaj je vsem znan njegov topel človeški odnos do vseh, t katerimi sodeluje in ki se obračajo nanj, da jim pomaga s svojimi izkušnjami in bogatim znanjem Tem čestitkam te najtopleje pridružuje tudi naše uredništvo.
uvedeno enotno organizirano in sistematično delo ter dana potrebna širina in aktualnost vsebini, ki jo bodo predavatelji prilagodili interesu kandidatov in posameznih krajev. V dveh tečajih, ki zajemata zadnje štiri razrede osnovne šole, bodo kandidati pridobili osnovno izobrazbo, ki jo po novem zakonu o šolstvu mora imeti vsak državljan.
PREMALO VZGOJITELJSKEGA KADRA
V nadaljevanju seje se je razvila obširna razprava tudi o pravilniku o sprejemanju absolventov srednjih splošnoizobraževalnih in strokovnih šol v vgojitelj-sko službo, ker v zavodih za predšolsko vzgojo primanjkuje kvalificiranih vzgojiteljev ter 6 številnih vprašanjih v vzgajanju vzgojiteljskega kadra na Srednji vzgojiteljski šoli.
Tudi v razpravi o šolskem
koledarju, ki po novem zakonu zahteva 210 učnih dni ter ima to novost, da predvideva možnost podaljšanja pouka v času počitnic, če šola ni dosegla preedpisa-nega števila učnih dni, so se križala različna mnenja ter hili podani številni dodatni predlogi.
Na seji so obravnavali tudi uredbo o ustanovitvi Zavoda za napredek šolstva LRS, ki ima v
svojem prosvetno - pedagoške** delu nalogo, da organizira učevanje in sam proučuje vpr*' šanja s področja vzgoje in i*0-braževanja, opravlja prosvetni pedagoško službo, skrbi za njen* strokovno organiziranje v okr»” jih in podobno. Zatem so vali nekaj novih pedagoik® svetnikov ter izbrali nagrajeo** Žagarjevih nagrad.
tošnji odkup sadja bil precej pomanjkljiv glede kvalitete. Ponekod so odkupovali sadje po izredno nizkih cenah in z njim dosegali dobičke. Ti dobički pa so deloma le navidezni, ker si mnoge poslovne zveze niso pravočasno preskrbele vsega potrebnega za odkup. Zlasti pereče je pomanjkanje embalaže in skladiščnih prostorov. Zaradi tega so se mnoge zadružne organizacije, ki so odkupovale sadje, znašle pred nerešljivimi vprašanji. Ugotovili so, da imamo nova skladišča za krompir, da gradimo nove vinske kleti, da pa za sadje nimamo nobenega pravega skladiščnega prostora. Nujno bo treba poskrbeti vsaj za zasilne prostore, da bi lahko vskladiščili do 2000 vagonov sadja.
Na seji so govorili še o drugih pomanjkljivostih pri odkupu^ Ce-« loten pregled odkupa bo odbor imel v nekaj dneh, ko mu bodo poslovne zveze odgovorile na vprašanja o ceni, embalaži in vskladiščenju ter količinah neod-kupljenega sadja. Ugotovili pa so,! da je pri letošnjem odkupu nastalo precej zmede, ker so mnogi računali, da mora biti sadje v j letošnji rekordni letini skoraj za- j stonj. Dobro, odbrano in kvalitetno sadje je v rekordnih letinah ponavadi še dražje, ker ga je sorazmerno manj. Letošnja letina je. pokazala, da nismo pripravljeni spraviti in koristno uporabiti predvsem velikih količin manj kvalitetnega, cenenega sadja, ki bi ga lahko predelali bodisi v sokove, sadjevec ali v žganje, kolikor ga ne bi posušili.
Odbor je v nadaljevanju seje še pregledal, kako je z uresničevanjem perspektivnega plana obnove sadjarstva po posameznih sadjarskih področjih.
Seminar za novinarje s področja notranje politike in gospodarstva
Beograd, 10. nov. (Tanjug). -Danes se Je začel v Beogradu seminar za novinarje notranjepolitičnih in gospodarskih rubrik naših časnikov ln radijskih postaj Kakor smo že poročali, je seminar organizirala Zveza novinarjev Jugoslavije. Trajal bo 8 dol 10 dni In udeležuje se ga kakih i 90 novinarjev iz vse države. '
Jesenska setev
v kratkem zaključena
V Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji 90 posejali v družbenem sektorju italijanskih vrst pše* nice približno 90 odstotkov
Na Hrvatskem bo setveni P^® po mnenju strokovnjakov izp0*' njen z 90 %. Kmetijska posestv* in zadružne ekonomije bodo P1-®” segle setveni plan, na zasebne** sektorju pa se je setev italija®* skih vrst pšenice nekoliko zaka^-nila in doslej so jo posejali S®* 60 %. V Sloveniji, Bosni in Hel* cegovini ter Makedoniji so po8®” jali v družbenem sektorju ita^* janskifc vrst pšenice približni 90 %, na zasebnem sektorju P* se je setev zakasnila.
Ugodno vreme zadnje dni o*5* tobra in v začetku novembra omogočilo, da bodo kmetijsk® zadruge in zasebni kmetje uspe^ no pospravili koruzo ter sladkof no in krmno peso.
Sodeč po podatkih Glavne zadružne zveze Jugoslavije in agro-meteoroložke službe Zveznega hidrometeorološkega zavoda bo jesenska setev ozimine malone v vsen kmetijskih področjih v kratkem zaključena. Tudi pospravljanje koruze in sladkorne pese se uspešno zaključuje. V Srbiji so na socialističnem sektorju zaključili setev italijanskih vrst | pšenice. Od 85.830 ha, kolikor naj | bi je posejali zasebni kmetje, so 1 zasejali doslej 65.830 ha
Dober sadjar sadje skrbno odbere
Že 14 političnih šol
za študij programa ZKJ v Sloveniji
Za boljše in temeljitejše seznanjanje s programom ZKJ in teoretično izpopolnjevanje članov Zveze komunistov ter tudi članov Socialistične zveze, ki se zanimajo za študij, so po vseh okrajnih središčih Slovenije organizirali politične šole. V Gorici, kjer sta dve taki šoli. so začeli pouk konec oktobra, v Idriji v začetku novembra, vse druge šole pa bodo odprli predvidoma do 15. novembra.
Program šol temelji na programu Politične šole CK ZKS v Ljubljani, vendar še ni dokončen in ga bodo morali bržčas nekoliko skrčiti tn čimbolj vskladiti s programom ZKJ. N« političnih šolah predavajo profesionalni in kjer le potrebno tudi honorarni predavatelji. Predavania so trikrat tedensko po tri ure. Po vsakem predavanju so debate s slušatelji, pred koncem pa bodo imeli po šolah zaključne konference. Politične šole obiskuje povprečno po 40 slušateljev, v glavnem tisti delavci in nameščenci, ki Imajo že Izkušnje v političnem delu. V treh in pol oziroma v štirih mesecih bodo šole predelale vse teme programa.
Pri študiju dajejo poseben poudarek politični ekonomiji, ki zlasti zanima tiste udeležence političnih šol, ki so člani delavskih svetov in upravnih odborov. Ker primanjkuje predavateljev tako po teh šolah kot po osnovnih organizacijah Zveze komunistov, organizirajo okrajni in občinski komiteji stalne seminarje za predavatelje. Ponekod so predavateljski aktivi močni, na Jesenicah šteje na primer 61 članov, med-
tem ko jih po nekaterih, zlasti podeželskih občinah primanjkuje tako močno, da jim morajo priskočiti na pomoč sosedne občine. Študij se je začel tudi po vseh osnovnih organizacijah ZKS v Sloveniji. Ponekod so že obdelali več, drugod manj ten\, a marsikje se zbirajo manjše skupine k poglobljenemu individualnemu študiju.
Obisk angleškega generalnega konzula
Nova Gorica, 10. nov. Goriški okraj je danes obiskal angleški generalni konzul v Zagrebu gospod Pyman. Dopoldne se je v razgovoru s predsednikom Okrajnega ljudskega odbora ing. Kar-melom Budihno seznanil s splošnimi razmerami tega področja, razvojem malega obmejnega potniškega prometa med Jugoslavijo in Italijo ter z gospodarskim napredkom okraja. Potem je v spremstvu predsednika Inž. Bu-dihne obiskal novogoriško tovarno pohištva, popoldne pa si je ogledal novo vinsko klet na Dobrovem v Goriških Brdih.
Gospod Pyman Je pojasnil našemu dopisniku, da je namen njegovega obiska, da se seznani z razmerami na področju, ki sodi v delovno pristojnost angleškega diplomatskega predstavništva v Zagrebu Namenil se je tudi, da si ogleda največjo jugoslovansko tovarno pohištva v Novi Gorici, ki že ves čas svojega obratovanja izvaža velik del pohištva v Veliko Britanijo.	M.	D.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
POROČILO 0 ŽREBANJU srečk 154. kola
U Je bilo včeraj v Zaječartl
Srečke,
Id se končujejo ________
• spodaj ozna- dobitek
ttevUkaml
20 1000
71 761 1681 22391 25411 44221 071401 446461 272 542 07802 18392 51032 57042 563 713 6973 9923 37363 65773 74323 88993 14 1884 04114 88944 037764 683 42715 98175 517435 16 26 686 8796 05586 73076 86736 276596 461266
7
8087 10547 18287 34137 46227 87447
8
6258 11968 51418 96068 179 429 27929 37819 95729 124289
so zadela dobitek dinarjev
400
20.000
600
2.000
10.000
80.000
80.000
60.000
200.000
200.000
6.000
2.000
30.000 100.000
40.000
30.000 2.000 2.000
10.000 10.000 60.000 60.000
30.000
30.000 400
20.000 60.400
30.000
300.000
4.000
100.000
40.000 1,000.000
1.000 800
8.000
10.000 60.000
100.000
40.000 800.000 600.000
200
10.200
40.200
40.200
30.200 / 30.200
80.200
200
10.200
30.200
30.200
40.200 2.000 4.000
80.000
30.000
40.000 400.000
Skupno je bilo izžrebanih l82.($ dobitkov in 7 premij v skup0 vrednosti 93,800.000 din. . V SLOVENIJI: V LJUBLJA^1 GLAVNA PREMIJA 1,000.000 dl« na št. 517435; po 100.000 din: v Mariboru št. 518392 in v Kopru na št. 04271* po 80.000 dinarjev: v Kranju 0 št. 222391 in v Novi Gorici št. 287447 itd.
Incidenti v Braziliji
Aretacija 120 letalcev v Braziliji napravi na prvi pogled na človeka vtis, da gre samo za nov operetni spor med oficirski-nti skupinami v južnoameriški državi. Takšno mnenje si človek res lahko ustvari, če bere zadnji dve, tri vesti iz Ria de Ja-neira. Ko se je minister za vojsko general Tesseira Lot prejšnji mesec mudil v Rimu, je njegov resor začasno prevzel letalski minister Coreja Melo. Ta mesec je ta potoval v ZDA in njegove ministrske funkcije je začasno prevzel general Lot To naj bi zbližalo brazilske letalce in pehoto. Stvar pa se je zasukala drugače, kakor sta vlada in predsednik Kubiček želela. Na svečanosti, ki so jo priredili, ko je pehotni general Lot začasno prevzel vodstvo letalstva, demonstrativno ni prišlo 15 letalskih generalov, potem pa je nad sto letalskih oficirjev podpisalo solidarnostno izjavo z iz-ostalimi generali.
Vse to pa je daleč od operetnega spora med oficirji v modrih in oficirji v zelenih uniformah. Vzlic zelo dinamičnemu razvoju in krepitvi industrije v ultramodemih velemestih ima Brazilija še zmerom skupno potezo z mnogimi drugimi deželami v Latinski Ameriki, in sicer to, da se globoko razredno-gospodarski spori v njej lomijo v oboroženih silah v obliki sporov med oficirskimi skupinami. Pehotni general Lot predstavlja s svojo močno strujo v vojski v sedanjem sporu napredno stran, ker se zavzema za industrializacijo ter ohranitev nacionalnega monopola v Petrolejski industriji in ker se izreka za delno agrarno reformo ter za razširitev volilne pravice na nepismene. Ob koncu leta 1955 je general Lot na čelu vojske in ob pomoči brazilskih demokratičnih političnih strank Preprečil poskus, da bi se brazilski konservativci s pomočjo letalcev in mornarice polastili oblasti in preprečili svobodne predsedniške volitve, na katerih ]e zmagal predsednik Juselino Kubiček. Brazilsko letalstvo, ki se rekrutira iz vrst nezadovoljen elementov srednjega razreda, sega od meglenega političnega liberalizma brez slehernega gospodarskega demokratične-
ga programa do zveze z najbolj reakcionarno desnico. Letalski generali so imeli v strmoglavljenju priljubljenega predsednika Vargasa leta 1954 odločilno vlogo, potem pa so bili opora začasnih režimov Cafe Filha in Carla Luza, ki sta hotela preprečiti svobodne volitve.
Sedanja demonstrativna akcija letalskih generalov in ofi-cerjev proti ministru vojske Lotu je torej znamenje dolgotrajne iti globoke razcepljenosti brazilskih oboroženih sil. Incidenti, do katerih je doslej prišlo, za zdaj še niso prerasli v hujšo krizo, ki bi omajala režim. K temu so zdaj med drugim pripomogli odločni ukrepi generala Lota proti letalskim generalom in oficirjem, ki so kršili disciplino.
Vsemu temu je treba še dodati, da je najnovejše vrenje v vojski tudi izraz polarizacije političnih sil, ki je prišla do izraza tudi na oktobrskih volitvah v zvezni kongres in na volitvah guvernerjev. Vtem ko se je na teh volitvah meščanska stranka centra predsednika Ku-bička, PSD, izmikala, se je glavna bitka bila med delavsko stranko pokojnega predsednika Vargasa, ki so jo podpirali radikalni nacionalisti in skrajna I levica, ter konservativnimi " strankami desnice. V posameznih mestih, kakor so San Paolo in Rio de Janeiro, je stranka desnice, UND, dosegla precejšnje uspehe, kar je vsekakor vzpodbudilo letalske generale in oficirje, da so odpovedali pokorščino in uprizorili politično demonstracijo. Ni dvoma, da se je politični kapital sedanje vlade predsednika Kubička zmanjšal, tako spričo njene usmeritve na kompromise kakor tudi spričo važnih gospodarskih in socialnih problemov Brazilije, ki jih nobena vlada vzlic zelo naglemu razvoju dežele ne bi mogla dovolj hitro in učinkovito urediti. Na izid zadnjih volitev nepolitični incidenti pa bistveno niso spremenili ravnovesja med političnimi silami v deželi. To samo kaže, da bo boj med levimi in nacionalističnimi silami ter konservativci na prihodnjih predsedniških volitvah, ki niso več daleč, zelo oster.
J. Almuli
USODA INDIJSKO-JUGOSLOVANSKE POBUDE V POLITIČNEM ODBORU OZN
KAKO JE IZPADLA
resolucija, ki je bila pogodu vsem miroljubnim narodom
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) New York, novembra.
strani konferenčne mize v Ženevi.
Nepopustljivost nekaterih velesil pa je prinesla prav nasproten zaključek razprave o atomskih poskusih v političnem odboru; namesto jugoslovansko-in-dijske zamisli z malone posebno podporo OZN so prišli na glasovanje drugi osnutki in sprejeti sta bili dve resoluciji, ki nista bili obojestransko sprejemljivi in ki ju kot takšni niso sprejeli.
Zamisel indijske in naše delegacije je bila, naj bi politični odbor z resolucijo pozval države z atomskim orožjem, da takoj opuste poskuse z njim in se čim-prej sporazumejo o opustitvi poskusov in učinkovitem sistemu mednarodne kontrole. Ženevska konferenca naj bi sprožila ne-mudno akcijo, o sadovih pa naj bi poročali OZN eventualno na posebnem zasedanju Generalne skupščine.
Načrt resolucije po naključju ni bil deležen velike podpore v svetovni organizaciji. Predvsem je določal, da je treba poskuse takoj opustiti, kar ena država z atomskim orožjem, Sovjetska zveza, nenehoma zahteva s svo-imajo atomsko orožje, ostale pri jimi resolucijami in notami, ki svojih starih glediščih, tako da jih pošilja zahodnim državam, in je zaman prizadevanje mnogih drugih dežel v OZN, da bi našli splošno sprejemljivo platformo, ki bi omogočila uspešno delo in pravo vzdušje v ženevski Palači narodov.
V političnem odboru OZN sta si Jugoslavija in Indija na vso moč prizadevali, da bi bilo njegovo delo uspešno. Pri tem ju je podpirala pretežna večina delegatov, ki so pozdravili njun osnutek načel, ki naj bi jih vsebovala konstruktivna in v tem trenutku najboljša resolucija. Našega delegata Vidiča in indijskega veleposlanika Lala ter njuno pobudo so neštetokrat omenili v debati v političnem odboru in jima izrekli vse priznanje. Zares so želeli, da ne bi bilo propagandnega preglasovanja in takšnih resolucij, ki ne bi koristile pozitivnemu revidiranju gledišč na eni in drugi
Kako se bodo ženevska pogajanja o opustitvi poskusov z atomskim orožjem zaključila, tega v OZN ta trenutek domala nihče noče napovedovati. Malo-katera delegacija pa ni tako ali drugače izrazila svojega upanja in poudarila absolutne potrebe, da se velesile naposled sporazumejo o tako važnem vprašanju.
Začetka ženevske konference namreč niso spremljale srečne okoliščine. V Nevadi in Sibiriji so se zvrstile nove eksplozije bomb. Francija se pospešeno pripravlja, da bi čimprej preizkusila svojo atomsko bombo in v mednarodni seznam' atomskih vežbališč je že vključila Saharo. Zato je v političnem odboru glasovala proti zahodni resoluciji. ZSSR je obvestila zahodne vlade o namenu, da izenači število svojih poskusov s poskusi ZDA in Velike Britanije skupaj, kar ima za svojo pravico. V Washingtonu in Londonu spet trdijo, da ZSSR noče, da bi prišla prepoved atomskih poskusov pod učinkovit sistem mednarodne kontrole. Pravzaprav' pa so vse države, ki
kar je nedvomno tudi želja vsega sveta. Načrt je torej ne le ustrezal temu splošnemu razpoloženju, marveč je vseboval tudi elemente tistega, na čemer vztraja v problemu poskusov neposredno sodelujoča stran. Na drugi strani je osnutek ustrezal prepričanju mnogih dežel, da bo težko prišlo do konkretnega sporazuma o prepovedi poskusov, če se ne bodo zedinili o mednarodni kontroli, na kateri vztraja zlasti druga, zahodna stran.
Nadalje je bil namen te resolucije, preprečiti razširitev kluba atomskih sil, kar je postalo samo po sebi nevarna stvar, ker se glavni problem s tem še bolj zamota.
Naposled, toda vsekakar na enem glavnih mest, bi ta načrt bolj ko katerikoli drugi držal problem razorožitve v okviru OZN, kjer mu je mesto po ustanovni listini in kamor tudi v resnici sodi. Le tam je moč najti pravilno ureditev tega vprašanja.
Nobena druga resolucija, o kateri so nazadnje glasovali v odboru, ni imela vseh teh bistvenih značilnosti. Zamisel Jugoslavije in Indije kot osnova za splošno sprejemljivo resolucijo pa ni prišla na glasovanje. V dramatičnih zadnjih dveh dneh pogajanj med delegacijami in z delegacijami \
glavnih atomskih sil so ZSSR in zahodne sile v načelu sprejele takšno besedilo resolucije. Toda ZSSR je zahtevala, naj mu priključijo uradne identične izjave Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije, s katerimi bi bilo besedilo raztolmačeno tako, da bodo poskuse opustili »za vse čase«, ali dokler ne bo dosežen sporazum o opustitvi »za vse čase«. ZDA in Velika Britanija pa tega predloga nista sprejeli.
Precejšnje število delegacij v svetovni organizaciji pa tudi po glasovanju meni, da ostane jugo-slovansko-indijska ideja v veljavi in da bi se bilo treba povrniti k njej ter jo sprejeti tudi formalno in ne samo načelno in pogojna
B. L.
KONFERENCA O VESOLJSKIH POLETIH
San Antonio (Texas), 10. nov. (AP). V San Antoniu so se danes na mednarodnem simpoziju zbrali strokovnjaki za vesoljske polete. Ta posvet o fiziki in medicini vesoljskih poletov bo trajal tri dni. Na njem bo poročala vrsta znanstvenikov. Med drugimi sodelujejo nemški strokovnjak za rakete Wemer Braun, ki živi zdaj v ZDA, načelnik Britanske medplanetarne družbe Shepherd, sekre-ter mednarodnega geofizikalnega leta Marcel Nicolet, namestnik direktorja ameriške uprave za astronavtiko Hugh Dryden in drugi.
Zahodnoevropski skupni trg
in Svobodno trgovinsko področje
Zahodna Evropa, zlasti njeno indu-*trijsko jedro, najsi načelno še toliko ?°glaŠa v tem, da je potrebna njena integracija, da se mora okrepiti kot pen-r*nt svetovni gospodarski in politični, poči ZDA in SZ ter potencialnim silam, r«8to na periferiji strukture »starega »veta«, še ni sposobna določiti metod in P°ti integracije. Ta proces se je račel ustanovitvijo Organizacije za evropsko *onomsko sodelovanje (OEEC), v ka-i*rtjj*® je vključilo i? evropskih dežel d l	k°* metodo dela sprejela so-
eiovanje na podlagi kompromisnih re-llev* ne da bi posegala v suverenost
SrTmJeZnih dežel' Dru*‘ korilk le bil
ir k i na nietodo integracije po pano-oa“* ki so jo uveljavili v Skupnosti za Premog i„ jck]0. Tretji korak je po-jnenila ustanovitev Skupnega trga *est ndu8trijskih dežel, ki so hkrati vklju-,c*>e tudi v Skupnost za premog in jeklo, »Kor tudi nstnnovitev posebne organi-®c,je 7,a izkoriščanje atomske energije jvroatom)'. Medtem so dežele zunaj npnega trga, predvsem pa Velika Bri-Ol?r<n iProiiie akcijo, da bi v okvira r. ^ ustanovili svobodno trgovinsko ono in tako preprečili negativne gospo-n?r ,Jn P°l^>čne posledice, ki bi bile e’*ogibne, če bi ostali samo pri Skup-m tr*u Šestih dežel.
V čem je bil smisel te pobude? jr Skupni trg šestih industrijskih dežel ’ ,ancije, Zahodne Nemčije, Nizozemske, e‘*ije, Luksemburga in Italije) sloni na arinski in gospodarski uniji. Ustanovili b' ga v obdobju 12 let s postopnim •ževanjem carin in povečevanjem lcon-jKfntov v medsebojni menjavi, z n , , o skupne carinske tarife glede na tal« dežele, oziroma * uvedbo skupne i Kolinske politike ter naposled z no-• nnJ° integracijo pospodarskah področij .n_ P*noK. z racionalnejšo in bolj eko* omicno razporeditvijo proizvajalnih sil. r*ani Skupnega trga imajo značaj nad* acionalnih organov, ker absorbirajo •jnten del gospodarske suverenosti včla- . “jenih dežel.
Svobodno trgovinsko cono pa so si omislili kot organizacijo sodelovanja ?Veren»h držav, ki v medsebojni me* 1 "Javi uveljavljajo prakso zniževanja ca ■*** in povečevanja kontingentov, na-proti deželam, ki niso vključene v cono, P* obdržijo vse snverenostne pravire v •Hnskl in trgovinski politiki. Omejujejo se na sodelovanje na narinskem in rgovinskem področju: bistveno ta to cono Je, da prepreči nevarnost dlskrlml*,
I? *®"M» dežel Skupnega trga na-» 0,t*Mni evropskim deželam, ki so tanjene v OEEC, da prepreči gospo-oarsko razcepitev Zahodne Evrope ter zmanjša nevarnost naraščanja nove kon-1 •kega t* mo^* Povsem znotraj evrop-
t	zamišljena cona pa Je sprožila
lurti vrsto drugih vprašanj: predvsem prašanje odnosov med Veliko Britanijo n celinsko Zahodno Evropo, nadalje reji® prometa s kmetijskimi pridelki. Položaj dežel v ra?vo|n evropskega yjf* /®r politična vprašanja v okvirn Atlantske zveze, katere področje se nje-111? ,4p?®ro^em cone. Gre za znatne raz-trt« "a gospodarskem kot na poli-lenem torišču, izvirajoče Iz neenakega I Položaja posameznih dežel, iz teženj po **®pltvi pozicij. Najvažnejše vprašanje sporu v zvezi t ustanovitvijo svobodne riln* ron#‘ ** sprožilo stališče Fran i_y' . ,a, gospodarskem toriščn se njena “*W>*noče vključiti v širše področje Ti, ^ooknrenčnih pogojev, v ka* n.m**«*,Iroela nasproti sebi razen nemil*0 J britansko Industrijo; na poli-MCnem torišču se v De Ganilo*! pobudi.
naj bi ustanovili posebni politični direk-torij v Atlantski zvezi, jasno očitujejo tudi politične pretenzije. Tako je tudi vprašanje ustanovitve cone prešlo na politično torišče; trgovinsko - gospodarske razlike, ki so bile doslej glavna ovira za uresničitev tega načrta, so zdaj potisnjene v ozadje, ne da bi pri tem se-vega izgnbile svoj pomen.
Posebni odbor OEEC z britanskim ministrom za evropska vprašanja Maud-lingom na Čelu se je več ko leto dni ukvarjal z vprašanjem cone; proučil« so vse vidike njenega ustroja, povezave s skupnim trgom, načina delovanja itd. Na zadnjem zasedanjn konec oktobra, na katerem nai bi sprefeli dokončne sklepe, dejanasko niso sklenili ničesar. Negativnega stališča Francije do cone niso mogli spremeniti. To, da je francoska industrija odločno proti ustanovitvi cone, je med drugim vplivalo tudi na stališče Zahodne Nemčije, ki jo mineva želja, da bi igrala posredniško vlogo, zlasti ko je dal De Gaulle pobudo za ustanovitev političnega triumvirata v Atlantski zvezi. Medtem je Francija sklenila, da bo ome-
tila nvoz bombažnih tkanin iz Hong-onga, kar imajo za ukrep, naperjen proti Veliki Britaniji, in kar morebiti napoveduje tudi druge podobne ukrepe. Ta sklep Francije naj bi pokazal, da so trgovinski odnosi med Veliko Britanijo in celinsko Evropo v obliki, v kakršni si Jih zamišlja Veilka Britanija — s posredništvom svobodne trgovinske cone —
i neizvedljivi. V tem sklepu se kaže odpor . Francije, ki noče, da bi se Velika Bri-' tanija vključila v cono, da bi črpala ko-' risti iz evropske trgovine, zase pa obdržala vse koristi, izvirajoče iz njenega sistema imperialnih preferencialov.
Sklep o> omejitvi uvoza tekstilij iz Hongkonga je bil sprejet istočasno, ko je francoski zunanji minister Couve de Mur-ville potoval v London, da t>i se ondi predvsem razgovarjal o svobodni trgo* vinski coni in pobudi o političnem dl-rektoriju v Atlantski zvezi. Napovedujejo tudi bližnji sestanek De Gaulla z Macmillanora in Adenauerjem. To imajo za poslednjo^ možnost, da bi izravnali razlike, da bi rešili svobodno trgovinsko cono. Ker nič več ne kaže, da bi v parlamentih do konca leto obravnavali sporazume o coni in jih potrdili, je največ, kar je moč doseči, neke vrste provizorij. A tudi takšna rešitev je za zdaj negotova, ne glede na to, da so prišli na dan z vsemi argumenti, da bi Francijo še zadnji hip prepričali, da pomeni samostojni pojav Sknpnega trga šestih industrijskih dežel razcepitev Zahodne Evrope, da to ogroža esdanje organizacije, predvseju OEEC in Evropsko plačilno unijo. Vse to kaže, da je proces integracije Zahodne Evrope zdaj na prelomnici. v fazi, ki to je moč prebroditi le taH.°/..d\	vrsto	gospodarskih in
političnih razlik, ki so v marsičem pogojene s slabitvijo pozicij Francije.
V. M.
OSAMOSVAJANJE AFRIŠKIH DEŽEL
ČETRTA
OB GVINEJSKEM ZALIVU
Togo ni novo ime na zemlje- tega, da se njihov del Toga, ki
vidu Afrike, kot velja to n. pr. za Gano, vendar so bile doslej njegove meje začrtane s poševno tekočimi progami. Togo je bil — in je trenutno še — v skrbstvu OZN. Ta je prepustila po drugi svetovni vojni upravo tega 90.000 kv. kilometrov obsegajočega ozemlja Franciji in delno Veliki Britaniji. Prva je dobila večjo vzhodno polovico, druga pa manjšo zahodno.
Usoda te bivše nemške kolonije, ki so jo francosko-britan-ske čete okupirale še 1914. leta, na začetku prve svetovne vojne, je v bistvu enaka kakor pri drugi nekdanji nemški koloniji, Kamerunu. Obe deželi sta bili po prvi svetovni vojni, ko je Društvo narodov delilo mandate, razdeljeni na dve polovici in v obeh primerih sta se samo večji francoski polovici razvili do osamosvojitve.
Britanci so priključili svoj del Toga Gani, ki je od lanskega marca samostojna, del Kameruna pa vsaj de facto, če že ne de iure, Nigeriji, ki bo od aprila 1960 dalje suverena. Britanci si nemara obetajo, več od
ima okrog pol milijona prebivalcev, priključi Gani, kot p»
jih je prehitel v trenutku, ko je kazalo, da imajo vse karte že v rokah. Nedavno se je skrbstveni
Hruščev predlaga
takojšnjo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo
Moskva, 10. nov. (Reuter) niti SZ ne morejo odpovedati od-Predsednik sovjetske vlade Hru- ■ govomosti, ki so jo sprejele z ščev je danes v Moskvi izjavil, raznimi pogodbami o Berlinu.
potsdamskega	Hmščeva Seti'"resno^r priht- jono7ton°premogT za" kaVereTe
raSrsTs s j'io ^ s°vi*“=	re
SZ s svoje strani izročila DR Nemčiji vse funkcije v Berlinu, ki so jih še imeli sovjetski organi.
V nadaljevanju svojega govora je sovjetski premier izjavil, da nobena država nima pravice
Sodelovanje s Poljsko v zdravstveni zaščiti
Varšava, 10. nov. (Tanjug) V Varšavi je bil nocoj podpisan protokol o sodelovanju Jugoslavije in Poljske na »področju zdravstvene zaščite v letu 1959. Novi protokol razširja sodelovanje tudi na znanstvene delavce s tega področja. Predvidena je nadalje širša izmenjava zdravstvene literature, strokovnih časopisov, znanstvenih dobno.
publikacij in po-
Preveč premoga
Bonn, 10. nov. (Reuter) Kriza v porurski premogovni industriji je včeraj sprožila vrsto protestnih zborovanj rudarjev, ki so protestirali proti skrajšanju delovnega časa. V porurskih skladiščih je zdaj nakopičenih nad 11 mili-
sovjetske vlade. morejo najti kupcev.
Obisk iz Kaira
 ........................     Slovenija	je	napravila	na nas
vmešavanja v notranje zadeve DR ze^° prijeten vtis. To je popolnoma nova dežela za nas in nedvomno najbolj zanimiva med vsemi, kar smo jih spoznali med našim desetdnevnim obiskom v vaši državi. Tako je izjavil vodja devetčlanske egiptovske novinarske delegacije in glavni urednik kairskega lista »Al Tahrir« Ab-del Aziz Sadek. Videli smo avtomobilsko cesto Zagreb—Ljubljana, je nadaljeval, govorili z va-
Nemčije in ji diktirati svojo voljo. Edina pot, ki vodi k ponovni vzpostavitvi nacionalne enotnosti, je pot navezave stikov z vlado DR Nemčije, pot sporazuma, ki bi ustrezal obema nemškima državama. Hruščev je nadalje poudaril, da je sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo naloga, ki jo morajo predvsem rešiti štiri sile, ki so sestavljale protihitler-jevsko koalicijo, s predstivniM Nemčije. Hruščev je na koncu dejal, da SZ predlaga, da takoj preidejo k temu delu.
šimi mladinci in graditelji te pomembne arterije. Tudi mi se Davimo s podobnimi načrti, saj bomo morali hkrati z velikim asu-
Predstavnik britanskega zuna- anskim jezom zgraditi tudi celo njega ministrstva je v zvezi z j omrežje cest in kanalov v Gor-govorom premiera Hruščeva iz- (njem Egiptu. Za nas je cesta javil, da se niti zahodne sile, I »Bratstva in enotnosti« inspira-
cija in potrdilo, kaj je moč ustvariti z dobro voljo in premišljeno organizacijo.
Po ogledu ceste so bili egiptovski1 gostje na Bledu, včeraj pa v Ljubljani in si z zanimanjem ogledali njene znamenitosti. Deževno vreme je bilo po njihovih lastnih izjavah kot nalašč za to, saj so videli kos sveta v drugih barvah in v drugem vzdušju, kakor so ga vajeni doma. Abdel Aziz Sadek je bil tudi v prostorih našega lista. Ogledal si je tiskarno in se zadržal v krajšem
firijateljskem razgovoru z ljub-janskimi poklicnimi kolegi.
Danes bodo gostje potovali v Postojno, kjer si bodo ogledali tudi jamo, na Reko, v Zagreb in v Beograd.
lOO
Bamkoora Korikcbin
iftSsB
\Natifingu/ J go^*Birm y
Ttogo
SpSV Basan l
Uda h
S M-
Paraku
l	Pai
'Scrn »	,
• 90 2-S Carnotvi! kode „	)
^Bcrsi/o f \ .
Carnofvi/kfirj CD
P/ra \	i	["
•V	F	/	/
Bante \ »S
Blita
5zrl!
.JpL Badu%^ni
r j |Wf I
i i I,
Atomev • f Aheokuta
Mrat § 1	,
'ufJa\ \ \ 1 Lagos
./UaISSsžiSMfe
da se oba dela Toga združita v svojo naravno celoto. V tem primeru bi prišel njihov dej Toga v gospodarsko-politično sfero Francije, ki je svoj del Toga razvila tako, da bo še nekaj časa odvisen od francoskega kapitala in industrije.
Ni treba posebej poudarjati, da Francija ni bila zainteresirana na tem, da bi se njen del Toga postavil na lastne noge. V oktobru 1956 je ondi organizirala referendum o državnoprav-ni ureditvi dežele. Ljudje (450 tisoč volivcev) so morali odgovoriti na vprašanje, ali so za nadaljnje skrbstvo OZN, preneseno na Francijo, ali pa hočejo avtonomno republiko v okviru Francoske unije. Skrbstveni svet OZN pa je bil od vsega začetka proti takemu referendumu. Zaradi tega tudi niso poslali v Togo opazovalcev OZN. Za avtonomno republiko v okviru Francoske unije se je tedaj pod francoskim pritiskom izrekjo 313 tisoč volivcev. Francozi so tedaj priključili Togo k Francoski uniji, in to, čeprav sta obe največji francoski stranki, »Comitč de 1’Unitč Togolaise« za francoski del dežele in »ALL Ewe Conference« za britanski de dežele. žg od 1. 1947 dalje vztrajno in vsako leto terjali v OZN osamosvojitev dežele in združitev obeh njenih delov. Prvo stranko vodi sedanji ministrski predsednik Toga Sylvanus 01ym-pio, drugo pa S. G. Antor.
Vendar Francozi svojega načrta niso mogli izpeljati. Razvoj
svet OZN soglasno izrekel za preklic skrbstvene pogodbe za Togo. In tako se bo čez dobro leto tudi ta dežela — žal samo njena francoska polovica — uvrstila med nove afriške države.
Togo ne bo velika država, saj meri le 55.000. kv. kilometrov, toliko kot dve Sloveniji in pol, in šteje le poldrug milijon prebivalcev, vendar pa leži vsa v območju tropske Afrike in ima — vstij za afriške pojme — zelo razvito poljedelstvo pa tudi bogate gozdove (le-teli okrog 40*/» površin).
Dežela gravitira na morje, a ima ob Atlantiku le 50 km obale. Ob morju leži namreč tudi glavno mesto Lome s 50.000 prebivalci, kar je glede na število prebivalstva dežele kaj malo.
Medtem ko goje francoski kolonisti industrijske rastline, pridelujejo domačini predvsem kikiriki na severu, kavo, kakao in bombaž v srednjem delu dežele, na jugu pa goje kokosove sadeže, palmovo olje in manioko. Za Francoze (in Britance) je bil Togo predvsem In v prvi vrsti le kolonija, ki zalaga metropolo s cenenimi kmetijskimi pridelki in industrijskimi surovinami.
Čeprav govore v francoskem in britanskem delu Toga en jezik in goje enake tradicije, isto kulturo, je umetni' gospodarski in politični proces v Togu obraten. Nemara bo šele neodvisni zahodni Togo spet obudil zavest enotnosti vse dežele in dosegel njeno združitev.	M. O.
V Idriji politična šola
Obiskuje Jo 48 komunistov iz idrijske občine, med njimi 14 rudarjev Nova Gorica, 10. nov. — Danes popoldne so v našem najstarejšem rudarskem mestu odprli večerno politično šolo, ki je druga v goriškem okraju. Namenjena je poglabljanju ideološkega znanja članov Zveze komunistov in zlasti proučevanju gradiva s VII. kongresa ZKJ. Vanjo se je vpisalo 48 komunistov, od tega 14 rudarjev, 14 delavcev drugih strok, 16 uslužbencev ter 4 dijaki. Pouk bodo prilagodili programu osrednje politične šole pri Centralnem komiteju ZKS.	M.	D.
PLAN SEČNJE
vskladiti z ureditvenimi elaborati
Plenum Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije
Slovenije v Murski Soboti
Murska Sobota, 10. nov. — Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije je imelo v soboto in nedeljo plenum v Murski Soboti. To odročno mesto si je izbralo zaradi tega, da bi kar najbolj pomagalo tamkajšnjim gozdarskim strokovnjakom in gozdarjem pri njihovem delu.
OKRAJ KRANJ
IZVOLILI SO ZADRUŽNE SVETE
Udeležba v glavnem dobra, razen	v Mavčičah	—	V KZ
Trata pri Škofji Loki bodo volitve	šele	čez	14	dni
V nedeljo so v 52 kmetijskih Podljubelju, Katarini nekaj po zadrugah kranjskega okraja vo- 12 uri. Blizu 100-odstotno ude-lili prve zadružne svete. Na 104 ležbo v dopoldanskih urah so voliščih za zadružnike in 25 za imeli tudi v Brnikih, Zalogu, 2i-delavce in uslužbence zadrugi so reh, GoVičah in še nekaterih za-izbirali nova vodstva zadrug. V drugah. Od okoli 9880 volilnih vsaki izmed zadrug bo odslej de- upravičencev je do 16. ure volilo loval 30 do 44-članski zadružni. 7260 zadružnikov in 286 delavcev svet.	i	ter uslužbencev.	J.
Volitve so bile v glavnem do- j bro pripravljene in volišča pri- ■ gHKNKjgM. merno okrašena. V nekaterih za-drugah so zaključili volitve že gKglgH zgodaj dopoldne. Na splošno je bila udeležba zadovoljiva, razen
v Mavčičah, kjer je do 14. ure	JZm'
volilo komaj 33 zadružnikov in
niti ne polovica kandidatov za
zadružni svet. KZ Trata pri Škof-
ji Loki pa je imela v nedeljo
šele občni zbor. ker že dvakrat
ni bil sklepčen. Tako bodo volili SlrafeiW
šele čez 14 dni.	žUJlM.>
Na Lancovem pri Radovljici so končali z volitvami že do vete ure dopoldne, v Begunjah,
Po pregledu dela v zadnjih sedmih mesecih so na plenumu načeli mnogo vprašanj in za nekatera sklenili, kako bodo zadevo uredili, iz nekaterih pa so izluščili le predloge pristojnim organom, kako naj pomagajo izboljšati gozdarsko službo in gospodarjenje z lesom. Med drugim so predlagali, da bo treba pri določanju planskih kvot sečnje lesa na določenih področjih upoštevati ureditvene elaborate gozdov, ki so sestavljeni na osnovi ocene zalog lesa. Kjer tega ne bodo upoštevali, tam ne bo moč izvajati ureditvenega i načrta. Predlagali so, kako je j
treba deficitarni les iglavcev za- 1 »T°jo. podružnico tudi na Dovjem, se je
vali z njihovim strokovnim združenjem. Pri Izpolnjevanju nalog jih ovira tudi to, da za delitev dohodka v gozdarstvu še niso znani instrumenti za letos. Ob zaključku so sprejeli program dela.
Danes so si ogledali udeleženci plenuma tudi nekaj gozdov na Goričkem, kjer so ob navzočnosti gozdarjev iz murskosoboškega okraja ugotovili, kako bi jih bilo treba izboljšati. J. P.
Dovje bo dobilo cinemoscope
Kino-podjetje na Jesenicah, ki ima ar
menjati z bukovim, topolovim, in “	Mi
orabo jel- mov. Preoivalstvo Dovje *. Nadalje je ta sklep toplo požar sprejema-
drugim ter povečati uporabo jel še za tehnične namene, želijo, da bi se pred njem važnih odločitev posveto-
Dovfega in Mojstrane dravilo. Kino pod-dvorano na ovjem preuredilo že tretjo-dvorano, ki lahko predvaja cinemascopske filme.
V nedeljo so ob zaključku praznika občine Grosuplje v SmarJ* pri Ljubljani svečano odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Razen velikega števila prebivalstva in svojcet padlih žrtev so se odkritja spomenika udeležili tudi predstavni« množičnih organizacij. Spomenik, ki je izdelan po načrtu ing. a*®1 Vladimira Mušiča in je delo kiparja Janeza Pirnata, je odkril U®“* ski poslanec in član CK ZKS Franc Perovšek. Po odkritju spomenika je priredil invalidski pevski zbor v dvorani zadružnega dom* koncert, na katerem sta sodelovala tudi recitatorja Jože Tiran i* Janez Kuhar.
Nova pralnica v Ljubljani
Stanovanjska skupnost Gradišče in Trg revolucije je odprla sodobno pralnico, kjer bodo lahko oprali dnevno 240 kg perila — Poleg pralnice bo tudi krpalnica — Bo sčasoma na Rimski cesti center servisov
za pomoč gospodinjstvu?
Ljubljana, 10. nov. — Danes so odprli v Ljubljani na Rimski cesti 11 novo pralnico, ki so jo izročili v upravljanje stanovanjski skupnosti Gradišče in Trg revolucije. Servis bo odprt od 7. zjutraj do 6. zvečer in si ga lahko pridejo prvi teden njegovega obratovanja od 4 do 5 popoldne ogledat vsi, ki jih zanima, in v teh prvih sedmih dneh bo pralnica oprala brezplačno tudi po en kos perila.
DNEVNO BO PRALNICA LAHKO OPRALA 240 KG PERILA Trenutno imajo zaposlenih sedem deklet, ki so opravila 6-tedenski te'
gospodinje in vsi, ki se bodo posluževali uslug pralnice, brez skrbi: perilo bo v dobrih rokah in tudi stroji, ki so najmodernejši, jamčijo, da ni nevarnosti, da bi se perilo trgalo.
Dnevno bodo lahko oprali okrog 240 kg perila in to od osebnega do
300 = 0
Zato bodo izvolili nove potrošniške svete Na nedavnem plenumu Okrajnega odbora SZDL v Kranju, ko so razpravljali o rezultatih zadnjih gospodarskih ukrepov Zveznega izvršnega sveta, so načeli tudi problem potrošniških svetov. Pred dvema letoma je bilo v okraju okoli 300 potrošniških svetov. Zdaj ne dela nobeden več. Nekaterim je potekel mandat, drugi pa so zaspali.
Komisija za družbeno upravljanje pri OO SZDL je proučila sedanje stanje potrošniških svetov in njih bodočo vlogo ter predlagala nekatere spremembe. Zlasti naj bi potrošniški
Do preureditve bivšega hleva v žili 4,3 milijona za mehanski servis, svetlo pralnico z modernimi stroji ostalo pa za pralnico in za njeno ni prišlo kar čez noč. Občina Cen- opremo. Nabavili so najmodernejše ter je že pred dobrima dvema leto- pralne stroje, za katere so potrošimo začela razmišljati o organizaciji U 4,5 milijona. V pralnici so razvr-	_	_
javne pralnice. Takrat še ni bilo ščeni štirje pralni stroji, od katerm posteljnega. Stranka bo dobila perilo stanovanjskih skupnosti, ki bi pre- imata dva zmogljivost 12 kg perila, oprano in, če bo želela, tudi zlika-vzele neposredno pobudo, zato so se dva pa 8 kg, z dvema pripadajoči- no v dveh dneh. v sklopu pralnice za stvar zavzeli Zveza zenskih dru- ma centrifugama in sušilnima stro- je tudi krpalnica za krpanje perila, štev, Gospodinjski biro, Zavod za jema. Nabavili so likalni stroj za 11-- Zenske v krpalnici ne bodo v rea-napredek gospodinjstva in tudi pod- kanje ravnega perila, ko pa bodo nem delovnem razmerju, temve« jetja občine Center niso stala ob imeli sredstva, bo pralnica kupila bodo delalo po nekaj ur dnevno v strani. Z združenimi močmi je uspe- le en moderen likalni stroj.	servisu stanovanjske skupnosti. Prai-
lo najti za pralnico ustrezne prostore, zbrati sredstva, pri čemer so najgloblje posegla v svoje proste sklade podjetja »Kemofarmacija«, »Steklo«.
In »Merkur«.
Kranjska panorama
PRALNICA OSNOVA ZA SERVISNI CENTER ZA POMOČ GOSPODINJSTVU
V gradnjo pralnice na dvorišču na Rimski cesti U so vložili dobrih 18 milijonov. Od teh sredstev so mo-
Še ta mesec zbori volivcev
V občinah kranjskega okraja bodo imeli ta in prihodnji mesec zbore volivcev.	Razpravljali
bodo o gospodarskih vprašanjih uiaau na.	u.	občine, zlasti pa	o izvajanju
postali bolj	organi	družbene	kon-	programa komunalnih del, grad-	dopoldne	kar	6	zborov	volivcev
trole kot pa organi	upravljanja,	nje stanovanj itd.	Hkrati bodo	in	sicer	v	Gorenji	vasi,	Savod-
sveti
na teh zborih razpravljali o potrošniških svetih in razvijanju stanovanjskih skupnosti.
V občini Gorenja vas v Poljanski dolini je bilo v nedeljo
SPOMLADI
500 ha novih hmehišč
Zadružne organizacije in zasebni kmetovalci v celjskem okraju vedo, kaj bodo prihodnje leto pridelovali za trg — Širše pogodbeno pridelovanje nekaterih
kultur
Pogodbeno pridelovanje nekate- Janških sort, ln sicer skupaj več kot rth njivskih kultur bo v celjskem 930 hektarov. Mnogo laže bi bilo ob-okraju prihodnje leto mnogo širše, delovanje teh površin, če bi obsegala kot je bilo letos. O tem, kaj bodo večje površine, saj je to pšenico se-prldelovali v tako imenovani koope- Jalo več kot 2100 kmetovalcev. Naj-raclji KZ-kmet, so nedavno tega do- več Italijanske pšenice so letos se-mala v vseh kmetijskih zadrugah v jali v občinah amarjc in Šentjur pri
• Celju. Za Jesen 1930 imajo zadružne organizacije v načrtu setev italijanske pšenice na 2090 hektarih.
HRIBOVITI TERENI OVIRAJO STROJNO OBDELAVO
Pogodbeno pridelovanje bo prihodnje leto razširjeno v znatno večjem obsegu tudi na hibridno koruzo, krompir in lan. Kmetovalci ln kmetijske zadruge Imajo veliko zanimanje za pridelovanje teh kultur, vendar so težave, ker v hribovitih krajih ni moč uvajati strojne obdelave.
Spomladi bodo v okraju po predvidenem načrtu sejaU hibridno koruzo na površinah, ki bodo obsegale skupaj 600 hektarov, posadili bodo tudi 400 hektarov krompirja najbolj donosnih sort ter lan na 350 hektarih. Pridelovanje lanu, ki Je dokaj donosno, je v teh krajih novost zadnjih treh let. Letos so ga že gojili na površini 230 hektarov. Ce je letina ugodna, je lahko hektarski donos 3000 ln Se več kilogramov. Kmetijske zadruge plačajo proizvajalcu lan po kakovosti (5 razredov) - Ho 28 dinarjev za kilogram.
Hmeljiiče čaka zime
V hmeljarskih rajonih bodo prihodnjo pomlad uredili 300 hektarov novih hmeljišč - letos 580 hektarov. S tem se bodo površine hmeljsklh nasadov povečale na 3130 hektarov, kar Je v skladu s predvidenim na-okraju nadrobno razpravljali. Kme- črtom do leta 1961. Umetnih gnojil tijske zadruge so svoje proizvodne bodo prihodnje leto porabili skupaj načrte za prihodnje leto že vskladile več kot 19.400 ton. z občinskimi. Posamezne zadruge
vedo, koliko kmetovalcev bo sadilo NAČRTNA REJA PRAŠIČEV krompir, koliko hibridno koruzo, lan	IN	GOVED ZA TRG
in druge kulture. Strokovnjaki so	Razvoj živlnoreie v celjskem
jim svetovali, katera gnojila ln ko- okraiu je doslej že dosegel tisto llko naj jih kupijo. Razen tega so gtopnjo, ki omogoča zelo načrtno
sl te v mnogih zadrugah na Jasnem glede strojne obdelave, saj Jim strojev gotovo pe bo manjkalo.
NAJVEČ PŠENICE SEJEJO NA
Šmarskem in Šentjurskem področju
To jesen v celjskem okraju prvič kmetje ob pomoči kmetijskih zadrug lajajo večje površine pšenice ltall- zredili 4TM prašičev za odkup. K.
stopnjo, _ ---------_
rejo živine za trg. V letu 1959 bodo rejci goveje živine ln prašičev zredili za trg 809 ton goved ter nekaj več kot 10.000 mesnatih prašičev. Največ živine za trg bodo dali rejci iz obsotelsklh krajev. Samo na področju šmarske poslovne zveze bodo
nju, Hotavljah, na Javorju, Leskovici in Trebiji. Govorili so o gospodarskih težavah občine in v zvezi s tem o priključitvi občine Škofji Loki. V občini Cerklje pa so o tem razpravljali že minuli petek. Občina Cerklje je gospodarsko zelo šibka, saj doseže komaj 73.000 din narodnega dohodka na prebivalca, kranjska občina pa ima že 421.000 dinarjev narodnega dohodka na prebivalca.
Sodobni stroji v novi pralnici
Z združenimi močmi za pospešen napredek
V murskosoboškem okraju bodo štiri občine priključili sosednjim
Na razširjeni seji okrajnega odbora Socialistične zveze in okrajnega komiteja Zveze komunistov, ki je bila v soboto v Murski Soboti, so proučili predlog po'
in Videm ob Ščavnici. Nekatere kraje lahko brez širokih razprav priključijo k sosednjim občinam, kamor težijo po prometnih zvezah in iz tega izhajajoči gospodarski
sebne komisije o novi upravno povezanosti, v nekaterih pa se bo-teritorialni razdelitvi okraja na do v prihodnjih dneh pogovorili občine in ugotovili, da na sedanji z volivci na njih zborih. Tako te-
pogovoriti, k občini Murska Sobota. Podobno je v martjanski občini. Tako bi imela Murska Sobota skoraj 50.000 prebivalcev. Zaradi tega se bodo z volivci še pogovorili.
Za občino Videm ob Ščavnici predlagajo, naj bi’ jo razdelili med
stopnji razvoja najbolj ustreza žijo prebivalci vseh krajev občine ljutomersko in gornjeradgonsko
šest občin. Odpravili bodo štiri Cankova in občine Grad razen občine: Cankova, Grad, Martjanci enega kraja, kjer se bo treba še
občino po meji sodnega okoliša. O tem se bodo pogovorili z volivci.
Petrovskošalovska in beltinska občina ne ustrezata v celoti, vendar sta še potrebni. Prebivalci mejnih krajev pet rovskošalovske občine niso navdušeni za priključitev k njej, ker imajo z Mursko Soboto boljše prometne zveze ali vsaj enake kot z njenim sedežem,
Zabeleženo
LITERARNI VEČER V TRNOVEM
deljo, 16. novembra ob it. urh
Tri sto štipendistov kmetijske stroke
Kakor smo že poročali, se je za manekene na modni reviji, ki bo januarja prihodnjega leta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, prijavilo 230 fantov in deklet. Izmed teh jih je v ožji izbor priilo 69, dokončno pa jih je ostalo »na rešetu« 20. — Na sliki: Skupina deklet čaka na odločitev komisije
lastnimi sredstvi še ne pomeni napredovanja, ki je v splošnem gospodarskem napredku nujno. Zato so pripravljeni združiti svoje sile in sredstva za gospodarski in socialni napredek svojega področja.	J.	P.
nica bo delala na lasten račun, bn* dobička. Ker je dobila investicij^ sredstva kot dotacijo, ne bo P*a vala anuitet, pač pa amortizacijo^
čaj pod strokovnim vodstvom, tako seveda socialno zavarovanje *® da znajo dobro ravnati z zaupanimi stanovanjski prispevek za svoje re^ jim stroji. S te plati so potemtakem
ne uslužbence, drugih obveznosti P* naj bi bila oproščena kot družbeni servis za pomoč gospodinjstvu. vprašanje bo še moral dokonča® urediti novi zakon.
IN CENE7
V začetku obratovanja nove praj* nice bodo cene orientacijske in J® bodo v teku nadaljnjega dela po P®' trebi spremenili. Sedaj bodo plačam za oprano in zlikano moško sr*'®, 35 din, za rjuho 47 din, za otrošk® žabe 22 din, za brisačo 10 din. P« vprečno bo stalo pranje perila 70 din za kilogram.
Poslopje, kjer Je nova pralnic** pa te nj do kraja zgrajeno. Na® pralnico bodo še zgradili kakih •* samskih sob za gospodinjske delavke, da bo poskrbljeno tudi za ki nudijo usluge. Na dvorišču na Rimski cesti U pa bodo še uredili druge servise, kot mizarskega, ele»" trolnstalacijskega in kar bo stanovanjska skupnost uvidela, da Je najbolj potrebno. Najprej bo začel delati mehanski servis za popravil* gospodinjskih strojev. PTOstori i' čakajo, le opremo bo še treba nabaviti. Sčasoma bo na Rimski cest* pravi center servisov za pomoč g®” spodlnjstvu.
Nova pralnica Je, razumljivo, ojjj prta za vse. V najkrajšem času #® urejeno tudi odvažanje umazanega perila v pralnico ter dostava opranega in zlikanega na dom.
Pralnica na Rimski cesti Je pr®* večja v Ljubljani, v kratkem pa JJJ* bo v okviru drugih stanovanjski# skupnosti začelo delati še več.
M R-
Zimski seminar za delovodje
Odnosi med zaposlenimi v podjetjih, a zlasti odnosi srednjega vodilnega kadra do podrejenih še nis® povsod na zaželeni ravni. Temu, kako delovodje razporejajo delavce, kako jim odmerjajo dela in kopi®* vprašanj v odnosih z ljudmi Je ni® koliko prigovorov. Razumljivo, d® nekatere stvari v kolektivih vzbujajo slabše vzdušje in rojevajo Se druge posledice. Vse to pa utegn® precej škodovati skupnim težnjam za večje delovne uspehe posamezn® skupine oddelka ln celotnega pod* jetja.
Vzroke Je torej nujno zdravit1' potrebna je pomoč na obe strani. Prvi so ustrezne pomoči potrebni delovodje in vsi, ki Imajo največ neposrednega stika z delavci. V ta namen bodo v Celiu pozimi priredil* seminar z ustreznimi temami, ki zadevajo odnose med zaposlenimi v delovnih kolektivih. Na tak semin®r naj bi poslali iz podjetij člmveč delovodij.	K.
V Trnovem v Ljubljani Je bil v nedeljo pod okriljem kulturno-umetni-škega društva -France Prešeren« - v društveni pisarni v Karunov! ulici 7 literarni večer, na katerem so bral* svoja dela pesniki ln pisatelji Mir®
gospodarsko pa so sploh bolj na- Km^one^plvftek™® dvoran®
vezani na mesto- Goričke kraje — mladine je živo spremljala izvajani®
sedanji občini Grad in Petrovci- naših umetnikov in na koncu na gl®®
Šalovci — bi bilo naihnlie združiti lzrazlla	da bi Jih književniki spe1
oaiovci di ono naiDoije zctruzni kmalu oblskaU. _ IsteKa dne Je drU-
v novo občino, toda ne morejo stvo izvedlo uspešno plesno pantomi-
najti ustreznega središča.	mo »Alenka ln lutka«, ki jo je pripr®”
Takšne SDremembe občinskih vlla elanlca opernega baleta Mili«® lassne sprememue ODCinsKin Buh Pantomlmo bodo ponovili v n«-
meja narekujejo gospodarske ko-	—
- risti tamkajšnjih področij, pocenitev upravnega aparata in povečana možnost, da bi občine dobile boljše strokovne uslužbence. Volivci namreč ugotavljajo, da samo _ vzdrževanje občinskih služb z fcm	dX"
»1	  /L	_	*	•	-
noticbujejo v prihodnje mnogo več stro* kovnega Kmetijske«« kadra. Zato večin® organizacij «ama skrbi za strokovni n®' raŠčnj Sodeč po Številu Štipendistov, m organizacije začele zagotavljati p<>' treben kader boli načrtno kot doelej® Iz okraja je v nižjih, srednjih in visokih šolah kmetijske stroke več* kot 300 S11' pendistov.
TOREK, 11. NOVEMBRA 1958
-c
K U L i U K i\ i OBZORNIK
D-
BESEDA, KI BIČA
UPRIZORITEV »VELIKE ŽEHTE« VLADIMIR A MAJAKOVSKEGA V LJUBLJANSKI DRAMI
Marsikdo, ki se bo tokrat ob i upodabljali pozitivne like. Res je, Režiser ljubljanske »Velike žeh-»Veliki žehti« prvič seznanil z da bi se lahko upravičeno prito- te« ing. arch. Viktor Molka je dramatiko velikega sovjetskega ževali čez Majakovskega, kajti vse te poteze v nemajhni meri Pesnika Vladimira Majakovskega, mnogo bolje je izrisal negativne,, izpričal. Ustvaril je delu zunanjo se bo radovedno vprašal, kako je birokratske figure - nekaj krivde, dinamiko kot scenarist spretno
pa je vsekakor tudi v njih samih razluščil ’težave prjZOrišča, dopol-in v režiji. Čudakov Andrej Ku-; ^ vzdušje z glasbeno spremljavo rent), Velosipedkin (Drago Ma- , Marijana Vodopivca in povabil k kuc), režiser (Branko Miklavc), sotjeiova(nju koreografa Pina Mla-Polja (Mila Kačičeva), Fosfores- ^ ^ z vsemj temi sodelavci in centna žena (Slavka Glavinova), c	,harnm mu
Underton (Vida Juvanova) in dru'
zdaj v Sovjetski zvezi z njegovim dramskim opusom, komaj nekaj let po Stalinovi smrti, ki je dramatiko Majakovskega oživila iz Prisilnega groba in hkrati rehabilitirala pesnika samega. To vprašanje zanima tudi mene, a •»u, žal, ne vem odgovora. Zlasti ne, ker prvo vprašanje rodi drugo, drugo tretje itd. Ali ga uprizarjajo, kako ga uprizarjajo, s Kakšnimi črtami in v kakšnih interpretacijah, v kakšnem kro-8u#kn zadovoljiti odmevom? —Moram se zadovoljiti samo z vprašanji. In z ugotovitvijo, da je v zgodovinskem okviru tridesetih let v Sovjetski zvezi beseda Ma-jakovskega postala bič, ki je švr-Kal brez usmiljenja po prvih birokratskih izrastkih nove nastajajoče družbe. Bič, ki je viharno opletal leve in desne, dokler ni 8 tragično smrtjo Majakovskega spomladi 1930 za več desetletij Utihnil.
Nekaj desetletij lahko pomeni v razvoju te ali one družbe izredno veliko. Za nas prav gotovo toliko, da smo upravičeni verjeti °a je imel vlak, ki je vozil -Ve-*° žehto« iz Moskve v Ljublja-n?> vsaj desetletno zamudo. Zato
nič čudnega, če je izgubil zve-
z brzim vlakom, ki nas vozi ' Prihodnost. To misel bi si gledališče lahko izoblikovalo tudi arugače: ali bo uprizoritev »Ve-jjfce žehte« samo zgodovinski gle-oaligki dokument ali pa bo iz nje udi današnji in naš čas videl sa-®ega sebe.
Zdi se mi, da je to isto misel pražil Stane Sever (v »Veliki žeh-P" igra glavno vlogo Pobedonosi-K°va), kj je nekje izjavil, da »v sakemu človeku tiči nekaj birokrata«. Ce bi si dovolil to izjavo am komentirati in razvijati dalje, ’ lahko dejal, da se je gledali-zavedalo, da je birokratizem F? °as kot splošni družbeni po-J v odpravljen, da živi le kot spo-t J} v Posameznih ostankih. V ea Srn's^u is kopje Majakovske-
>Za nas otopelo, vendar pa »v -aKem človeku tiči nekaj birokrata« in v tem smislu je še vedno ostro, še vedno zadeva v živo.
Takšna zasnova bi se morala nujno izraziti tudi v interpreta-?iji. V ljubljanski uprizoritvi se
s celotnim igralskim zborom mu underton (viaa Juvanova) in aru- je uspelo kofikor le mogoče vtis-
so J-'	], P fJ? niti uprizoritvi pečat celote, ki
ljudje, borci fanatiki napredka !	dostojno	oddolžitev Maja-
Uprizontev bi jim lahko dala iškemu. V stilu Majerholda je vsaj nekaj več prisrčnosti in sim- ;	j ^ z avditorijem> opre-
patičnosti Pod Severjevim igral-1 ^ hiše z raznimi parolami Ma-skim baldahinom pa so se..®on'| jakovskega, skratka, skušal je . i " J dati uprizoritvi vse, kar bi pri-
sateliti. Med njimi je prav, če posebej omenim večnega »telefonista« Ivana Ivanoviča, ki ga je imenitno upodobil France Preset-nik, in celega izrezanega Angleža Pont Kiča v interpretaciji Maksa Furijana, Momentaljnikova Staneta Potokarja in Mezaljansovo Vike Grilove.
Časovno močno zasidrana publicistična agitka »Velika žehta«, skromna in neizdelana v dramaturškem pogledu, šibka v karakterjih ter močna, kakor v strast zagnana, s svojo satirično besedo — zahteva od režiserja veliko iznajdljivosti, prožnosti in posluha, ki loči bistveno od nebistvenega.
pomoglo k učinkovitejši izvedbi. Le kot vprašanje je k njigovi zasnovi in k uvrstitvi »Velike žeh-te« v repertoar mogoče dodati: ali ne bi bilo možno — v duhu Majakovskega — uprizoritev kako aktualizirati? Morda z dostavki?
Ob koncu še to: ni bilo lahko prevesti besedilo Majakovskega, polno jezikovnih čeri in žargonskih odtenkov, vendar pa je prevajalec France Klopčič to nalogo lepo izpolnil In s tem bistveno pripomogel, da je ruski revolucijski poet, pa čeprav s takšno zamudo, dostojno stopil na slovenski oder. Marjan Javornik
Uganka v grobovih
Pred kratkim so pri kopanju mrliče na južnem, močvirnem temeljev za stanovanjsko vilo na delu Ljubljane. Zgodovinsko Groharjevi cesti v Ljubljani de- uganko bo znanstvena analiza lavci odkrili šest skeletov in ta- 1 gotovo razvozljala in upajmo, da koj obvestili Narodni muzej. Ar- bodo paši strokovnjaki kmalu heologi so ugotovili, da so bili objavili njene izsledke.
Andrej Kurent in Drago Makuc v »Veliki žehti«
Od novcev do bankovcev
NUMIZMATIČNO DRUŠTVO JE PRIREDILO RAZSTAVO »RAZVOJ DENARJA.
štirje položeni v smeri proti severu, dva pa proti jugu. Toda draž te najdbe je sama razmestitev grobov. Mrliči so bili namreč pokopani sredi antičnega obrambnega jarka, ki je obkrožal Emo-
DVOJE MONOGRAFIJ
Slovenska akademija znanosti in umetnosti bo na spomlad izdala precej razkošno monografijo svojega člana Gojmirja Antona
no. Ta podatek zanika možnost, Kosa. Avtor teksta je Zoran Kr-da bi bili najdeni okostnjaki še žišnik, posebnost monografije pa iz rimske dobe; lahko so le po- j bo okrog 25 barvnih reprodukcij znejšega datuma, morda iz dobe velikega formata.
preseljevanja narodov ali pa so staroslovanski. V grobovih so našli samo eno bronasto zaponko; po njenih oblikah pa arheologi še ne morejo ugotoviti pravega izvora teh grobov. Ce so slovanski, potem se bo s to najdbo podoba naselbine naših
V seriji likovnih izdaj, ki jih izdaja Moderna galerija skupaj z Državno založbo Slovenije bo izšla še v tem letu monografija Borisa Kalina s spremnim besedilom Zorana Kržišnika. Tudi monografijo Gabrijela Stupice, katerega delo je obdelal dr. Luci-
, -	.	    —	prednikov	bistveno spremenila.,-------________------------
— prav po zaslugi Staneta Se- Zanimivo je, da • so pokopavali ■ jan Menaše, že tiskajo. verja. Njegov lik Pobedonosikova J1’ več samo gola poosebljena tendenca, kot se je izražal Maja-Kovski. Moč in značaj Severjeve Umetniške osebnosti sta to »poosebljeno tendenco« preobrazila v z|vega človeka z raznimi čisto «oveškimi potezami tako daleč,
°a se je negativni lik, ki bi mo ai pri gledalcu vzbujati protest In odpor, spremenil v simpatičnega moža, ki/Vzbuja smeh, ki je komičen, človeško topel in prav-aprav nesrečen v svoji birokrat-, suknji. Takšni človeški naturi w se veliko bolje podal delavski kombinezon. Edino ob takšni za-k ovi se lahko zgodi, da se biro-Pobedonosikov sploh ne za-Vpx - sv°iega birokratstva, tem-ee je nasprotno hlastno zavero-®n v svoje »poslanstvo«, verja-
* v ^ojo osebnost, v svoje be-r®de, v vodilno vlogo — celo v o. da gre resnično po poti v so-
. ' Severjev Pobedonosikov i v bistvu preprost človek, oble-en v pustno šemo birokratstva. i» navsezadnje tragičen, ker je faličen, ker je proizvod tra-s ene birokratske družbe. V tej J?®"1danjosti, preprostosti, ki jo e lahko spremenijo v bi-h°‘tratsk° spako, je Sever našel . di stik s sedanjostjo. Odveč bi lit Mirneje opisovati Severjev K, njegovo domiselnost, imenit-0 izdelanost posameznih drobnih etajlov, treba ga je videti in po ^Kaj dneh, ko bo že nekoliko oiedel v spominu vtis celotne viš ave, bo Pobedonosikov še živ in poln umetniški re-|at »Velike žehte«.
Tako je Sever s Pobedonosiko-zatemnil vse ostale -birokra-in pozitivne like v »Zehti«.
Koraj tragično bi to lahko podalo za uprizoritev pri liku Opti-t 'stenka, ki ga je oblikoval An-n Homar. Optimistenko je prav-aprav drugi pol birokrata, že Popolnoma »podržavljen«, brežini n’ mrzel’ suh. en sam stati-nit« Podatek. In navsezadnje ‘ti opredalčena statistika ne, kaj-“ tudi ta je lahko zgovorna in Pozitivna. Kljub vsemu prizadeli1'1}'! igralca in režiserja — koli-. °r, je mogoče presoditi iz avdl-~ ta 'ik ostal medel, labokrvno karikiran, bolj podo-, en slabim tiskarskim odtisom “Ot odrskemu liku. Videti je, kot
* Pri nas ne bi imeli zgledov uradniškega birokrata. Podob-nesrečo so imeli tisti, ki so
Numizmatično društvo Slovenije- je s sodelovanjem numizmatičnega kabineta Narodnega-muzeja v Ljubljani odprlo v četrtek, 6. novembra v prostorih razstavne dvorane ljubljanske Mestno hiše redko in svojevrstno razstavo z naslovom »Razvoj denarja«. Razstava, ki bQ odprta samo do 12. novembra, je prirejena v okusnih vitrinah, ki prikazujejo delo in uspehe naših numizmatikov. Numizmatično društvo Slovenije je razmeroma še mlado, saj je bilo ustanovljeno komaj sredi leta 1956. Da je stopilo s svojo razstavo pred širšo javnost, priča o tem, da želi pridobiti čimveč prijateljev numizmatike ter zato tudi vabi vse zbiratelje starih bankovcev, kovancev, medalj, plaket in raznih značk, da bi postali člani numizmatičnega društva.
Kratek pregled razstave nas popelje od prve vitrine, kjer so razstavljena primitivna menjalna sredstva do druge vitrine z grškimi novci. Rimski novci v tretji vitrini so razdeljeni v novce rimske republike, v novce rimskega cesarstva in 'v bizantinske novce. Prav zanimivi so srednjeveški novci, najdeni na področju Slovenije, ki jih kaže vitrina 4. V njej se seznanimo s kovnicami na‘slovenskem ozemlju in z novci sosednjih dežel, ki so bili prav tako v obtoku na Slovenskem. Eden od najstarejših novcev iz srednjega veka na našem ozemlju je ljubljanski novec iz leta 1225 Bemharda Spanheima. Naslednje tri vitrine nam kažejo novce, ko-
vane na področju Jugoslavije, novce iz novega veka in razne medalje in plakete v zvezi z domačo zgodovino. Za vsakogar zanimiva bo osma vitrina z medaljami slovenskih umetnikov.
V dveh malih stenskih vitrinah bo našel obiskovalec razstave d£nar mesta Ljubljane in stare ljubljanske pečate. V dveh preostalih stenskih vitrinah razstavlja Branko Jerkovič, major v pokoju, početke papirnatega denarja, do modernih plačilnih1 nanjo opozorimo.
sredstev, partizanski denar iz leta 1944—45, jugolire iz' leta 1940 in zasilni denar, ki so ga uporabljali v koncentracijskih taboriščih v letih okupacije 1944—45. Razstavo zaključuje vitrina, kjer je pregled numizmatičnih društev V Jugoslaviji in numizmatične literature.
Numizmatična razstava v ljubljanski Mestni hiši pomeni prijetno osvežitev naših razstavnih prireditev, in zato zasluži, da
USPEH »AVTOPORTRETA NA SLOVENSKEM«
Kakor posnemamo iz podatkov, ki nam jih je dala Modema galerija v Ljubljani, je razstava »Avtoportret na Slovenskem« dosegla lep uspeh. Z razstavo je Moderna galerija počastila deset-
4
France Slana: Iz pariške skicirke
letnico svojega obstoja in hkrati odprla serijo novih tematskih razstav, s katerimi bo začela novo obdobje svojega delovanja. Na razstavi je bilo skupaj 557 del 125 avtorjev, obiskalo pa jo je nad 9000 obiskovalcev, med njimi zlasti mnogo dijaške mladine. Občinstvo je razstavo sprejelo z velikim priznanjem. Po razstavi so bila tri strokovna javna vodstva, ki se jih je udeležilo večje število prijateljev likovne umetnosti.
PRIZNANJE SLOVENSKEMU UMETNIKU
Umetnostni muzej v Antwferp-nu je odkupil za svojo zbirko plastiko Draga Tršarja »Manife-stanti«, ki je bila razstavljena v jugoslovanskem paviljonu na letošnji svetovni razstavi v Bruslju.
UPRAVNIK SLOVENSKE FILHARMONIJE V LJUBLJANI PROF. MARIJAN LIPOVŠEK NAM POROČA O GOSTOVANJU SVOJE USTANOVE
SLOVENSKA FILHARMONIJA NA TURNEJI PO ITALIJI
Bravura in ognjevitost
jo naše folklore ali s čim podobnim, tem- točnim imenom družijo v celice velike zmožen vseh glasbenih efektov na neki več s težkim Haydnom, z oratorijem organizacije, ki P° vsei Italiji prireja čudovit način. Solisti z inteligentno dis-»Stvarjenje«, torej s klasičnim delom, ki koncerte s samostojnim delovanjem v ciplino.	(La	notte)
ima prav v Italiji že premnoge interpre- mestu svojega sedeža. Tudi Slovenska fil- Priznati je treba, da je bilo vredno tacijske vzore. Tisti, ki smo poslušali harmonija gostuje na tej svoji turneji poslušati Ljubljančane. Orkester, institu-izvedbo pod dirigentom Leskovicem, sli- na šestih od skupnih štirinajstih koncer- Cjja stara precej nad 200 let, bogat na šali soliste Vidmarjevo, Lipuščki, Merla- tov pri teh organizacijah.	tradicijah, ter čudoviti zbor sta bila dva
ka in Evtimovo, slišali prekrasen, sočen V Turinu so doma najboljši kombini- gibčna in veličastno odzivajoča se orga-zvok zbora in izredno bogate barve orke- rani zborovsko-orkestralni ansambli Ita- na sigurnim in preciznim gestam B. Les-stra, smo se pač zavedali, da, smo ponesli lije, zato je razumljiva naša skrb pred kovica, ki ima v sebi prirojen občutek za najboljše dosežke slovenske reproduktiv- koncertom, zlasti ker so bile precejšnje mero in srečno intuicijo poetičnega čuta. ne glasbene umetnosti med okolje, ki ne- težave z namestitvijo ansambla po pre-	(Corriere	Lombardo)
dvomno ve, kaj je prav in kaj ni, ki s&mo napolnjenih hotelih, kajti v Turinu se je
dosega izredno višino interpretacije, pa prav na dan našega koncerta začela ve-	TURIN:
tudi vabi samo tisto, kar je na evropski lika avtomobilska razstava. Naša naloga	..
ravni, v svoj krog. Tu uspeti je dano le je bila, kar moč se dobro odrezati, saj .	®bvenslka filharmonija je sestavljena
malokaterim ansamblom. Upravičeno smo smo nastopali v mestu, ki je slišalo že }z lepih ln izrazitih glasov ter iz or-bili ponosni na naše izvajalce, ki jih kri- premnogo prvovrstnega s področja orato- kestra, ne preveč številnega, toda lzbra-tika brez pridržka hvali.	rija in kantate. Toda srečni začetek v nega, zlasti v pihalih. Izkušen, živahen
Nič lažje naloge ni imel dirigent Samo Milanu, ki je dal ansamblu vzpodbudo, m precizen je bil dirigent Bogo Leskovic, Hubad v Genovi, rojstnem mestu Paga- uspeh v Genovi na dveh koncertih, in ne ^ P^dal skladbo z medno pravilno ninija, kjer je dal združeni ansambel s nazadnje odlična akustika turinske dvo- proporcijo zvočnosti in tempa. .. Gostje
* ’	*	.	.	..	.	»a hilt »ntrHiicAni m nl^m m i i
rane, vse to je dvignilo samozavest in 80 bili navdušeni in aklamirani.
(La nuova Stampa)„
Imponirajoča izvedba oratorija. V
liki plakati, ki so poleg našega koncerta tom, pa tudi s skrajno zbranostjo izva- realizaciji Slovenske filharmonije je bilo
solisti Vidmarjevo, Smerkoljem in Lipuščkom Stravinskega Simfonijo psalmov ustvarilo notranjo pripravljenost za mu-in Orffovo kantato Carmina burana. Ve- ziciranje. Koncert je bil odigran s pole-
Okrog 1000 poslušalcev je prišlo v Mi- naznanjali tuje goste, so navajali samo jalcev. • Odziv publike in kritike je bil videti predanost vseh sodelujočih. Zrela lanu na otvoritveni koncert, s katerim je svetovno znana imena: Zecchi, Toffolo, spontan, topel, prisrčen in navdušen.	priprava, sposoben dirigent, izvrstni soli-
Slovenska filharmonija začela sezono ši-	Celibidachi, Matačič, pianista Arrana,
roko razpredene organizacije Gioventu	Santoliguida, orkester iz KSlna itd. Naš
musicale italiana. Koncert je bil v veliki	koncert je bil v Teatru Carlo Felice, ki	nje na	Sicilijo,	ko1	moramo	do	tja	večer
dvorani milanskega konservatorija, pre-	je bil bombardiran in je sedaj še provi-	za	večerom	opraviti	še	šest	koncertov,
krasni novi stavbi, zgrajeni po principih	zorično urejen. Ker je akustika za sim-
Kvalitetno najtežje preizkušnje so za sti, odlična zbor in orkester. Poslušalci nami. Pred nami pa je naporno potova- so se toplo odzivali. Zaslužen uspeh.
(Gazzetta del Popolo)
, .	,	,	.	_	,	v__ Pod vodstvom B. Leskovica so izva-
sodobhih akustičnih dognanj. Akustika je fonične koncerte v gledališčih navadno in se zaveda odgovornosti, ki si jo je . ..	.	aniav? c strani	mnr.or.5to
zares prvovrstna. Vsak ton dobi bogato, manj primerna, je bilo za naš ansambel naložil s tem, da je odšel na turnejo v ™	™	/n
 _____________________ j_	 ui..	r-i-_____.. n/m™.,..	batne	in	vime	puDiiKe.	(ii	popoio	nuovo)
plemenito resonanco in ansamblu Slo- po odlični akustiki v Milanu dvakrat glasbeno visoko razvito deželo, kakor je venske filharmonije, dirigentu, solistom, teže nastopiti ln izvesti z zadostno zvoč- Italija, zboru in orkestru je bilo to v veliko nostjo Stravinskega v delikatnosti njego-oporo in v pobudo, kajti vsakdo se je ve akordike čistih linij in objektivizira-zavedal, koliko vrednejša in objektivno nega zvoka brez vsake romantične za-boljša postane zvočna slika v takem gnanosti, Orffa pa z njegovo ogromno okolju. Zavedali smo se pa tudi, da nas plastiko barv in dinamike, Pa tudi tu v čaka težka preizkušnja. Prišli smo v Genovi smo kljub tem težavam zmagali.
Milano z njegovo staro tradicijo glasbene Aplavzi, dodatki, izvrstna kritika, umetnosti, sredi 50-milijonskega naroda, Stara, plemenito grajena glasbena
Ob koncu še nekaj kritike MILAN:
Imponirajoča izvedba, izvrsten gent B. Leskovic, močni aplavzi.
(Corriere della sera) Orkester in zbor sta nudila dokaz bra-
diri-
GENOVA:
Simfonijo psalmov je interpretiral Samo Hubad z inteligentno strogostjo in prekrasno poglobljenostjo. Umetniki iz Ljubljane so v Orffu pokazali višino večstoletne glasbene kulture. Duhovitost, ognjevitost, najkorektnejša tehnika, perfektna intonacija. Občudovanja vredna
ki je že stoletja med vodilnimi na tem dvorana konservatorija v Turinu nas je	^^ognjevitosti. Odlikovali so ^se disciplina štirih solistov. Nada Vidmar,
področju. In uspeli smo. To potrjujejo .minulo sredo zvečer sprejela v svoje pro-	' ""
kritike, ki so nas presojale čisto objek- store. Prekrasen orgelski prospekt se dvi-
tudi solisti. Izvedba
(II giomo) sopran izredno jasne barve, z milobno popolnoma zadovoljiva, ekspresivnostjo. Izvrstni moški glasovi
tivno, potrjuje odziv občinstva, njegovi ga ob školjkasto grajeni zadnji steni nad glavna naloga dirigenta B. Leskovica, ki (Lipušček, Merlak, Smerkolj). Zbor je
živi aplavzi in zahteve po dodatkih, ki odrom. Nad tisoč članov društva »Amici smo jim morali ugoditi, to potrjujejo tudi della mušica« je prišlo poslušat v poča-mnenja, izražena v osebnih pogovorih. In stitev 150. obletnice Haydnove smrti nje-
vedno pazljivo In vzpodbu.dno animira rezultat izkušnje in selekcije. Dirigiranje s precizno in sigurno gesto, sposoben, da S. Hubada kaže na rojenega glasbenika prenese svoj oživljajoči fluid tudi na in ognjevitega, vedno pripravljenega in
tega uspeha nismo dosegli morda s kakš- gov veliki oratorij »Stvarjenje«. »Prija- publiko. Zbor je perfektno intomiran, vo- sigurnega animatorja. Čudovit uspeh s no našo specifično skladbo, z zanimivost- telji glasbe« se s tem preprostim, pa kalno dobro postavljen, lepih glasov, toplimi aplavzi in klici. (II secolo XIX)
Tudi v krajšem obdobju je moč rešiti
pereče pomanjkanje kadrov
Razviti in podpreti je treba skrb stanovanjskih skupnosti za telesno kulturo
Delo komisij na Kongresi! za telesno kulturo nedvomno ne bi prineslo tako uspešnih zaključkov, če ne bi bilo tako živahne razprave, ki je o njej treba vsekakor spregovoriti nekaj besed. V vsaki komisiji je sodelovalo prek 400 delegatov, ki so v razpravi osvetlili probleme s konkretnimi primeri s terena.
V I. komisiji se je razprava sukala zlasti okoli usposabljanja kadrov. Ugotovili so, da so zahteve po kadrih velike, da pa so prav tolikšne tudi možnosti, ki pa jih bo moč uresničiti le z določenimi predpisi naših najvišjih državnih organov.
Splošna je bila ugotovitev, da nam niso potrebne posebne vi-
soke šole za telesno kulturo, ki bi dale le malo število kadrov, ; in še to takih, ki jih bolj potrebujemo za dvig vrhunskega športa. Zavedati se moramo, da je v naši državi prek 2,5 milijona šolske mladine, da je število šol, v katerih zmorejo telesnovzgojni pouk, zelo majhno. Zato so nam predvsem potrebne srednje šole za telesno kulturo, katere kader bi predvsem zadovoljil potrebe na gimnazijah, za osemletke pa moramo potrebni kader zagotoviti iz že sedaj razpoložljivih virov. Imamo velike možnosti, da prek seminarjev usposobimo učitelje osemletk tudi za predavanje telesne kulture. Na učiteljskih šolah je treba temu ustrezno urediti ustrezna predavanja iz
telesne kulture skozi vse letnike.
Najvažnejši pa je sklep, da mora postati telesna vzgoja na univerzah sestavni del splošne vzgoje študentov. Telesna kultura naj bi na univerzah postala predmet, ki bi ga' študentje pridružili enemu ali dvema fakultativnima predmetoma. Tako bi na primer lahko profesorji, ki bi poučevali na gimnazijah, bodisi filozofske ali kakšne druge predmete, bili hkrati še profesorji za telesno kulturo. Zato je komisija predlagala, naj bi pri univerzitetnih upravah formirali strokovne organe, ki bi reševali ta vprašanj^.
V tako imenovani drugi komisiji so razpravljali predvsem o tem, kakšen naj bo odnos ko-
MEDNARODNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE KONČANO
Najboljša;
Vogrinc in Mosoczijeva
Zagreb, 10. nov. (Od nagega »talnega dopisnika). V finalu mednarodnega namiznoteniškega prvenstva Jugoslavije Je Vogrinc premagal Harangoza s 3:1 (21:16, 14:21, 21:17, 22:20) In tako dosegel svoj največji uspeh v dolgoletni karieri. V finalu žensk je v medsebojnem madžarskem obračunu po odlični igri Livia Mosoczl premagala Evo Koczlan s	3:0.	Madžarska	dvojica Mosoczl :	Koczian pa je postala	prvak turnirja	med	ženskimi dvojicami z	zmago nad Angle-
žinjama Bone in Thompson s 3:0 (21:18, 21:9, 12:21, 21:16). Pri moških parih sta bila najboljša Berczlk in FSldy, ki sta finalno partijo proti Vogrincu in Hrbudu dobila s 3:2 (21:18, 18:21, 21:8, 8:21, 21:15).
Vogrinc je v finalnem srečanju z ofenzivno igro prisilil Harangoza, ki se Je omejil le na obrambo, k predaji. Proti koncu pa je zagrebškemu igralcu zmanjkalo kondicije za učinkovite napade in sta naša reprezentanta odločilni, četrti niz igrala na čas. Haran-gozo Je že vodil	z 20:19. vendar je v
zadnjih minutah	odlični Vogrinc Imel
še toliko moči, da je najprej Izenačil, nato pa dobil niz z 22:20 in s tem tudi Igro ter naslov mednarodnega prvaka Jugoslavije.
Letošnje IX. mednarodno prvenstvo Jugoslavije Je prineslo novo afirmacijo jugoslovanskega namiznega tenisa. Po osmih letih se Je spet pripetilo, da sta se srečala v finalu dva Jugoslovana. Leta 1950 )e namreč v Opatiji finalno srečanje Harangozo : Dolinar Harangozo odločil v svojo korist. Vogrinc je tretji Jugoslovan, ki je zmagal na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Jugoslavije, kajti mimo Harangoza Je zmagal leta 1954 v Beogradu tudi Dolinar, ki Je v finalu premagal Šveda Fllsberga.
Reket štev. 1 letošnjega turnirja je vsekakor mlada madžarska Igralka Livia Mosoczl. Medtem ko Je lani osvojila tretje mesto med posameznicami in drugo skupaj s Koczlanovo pri ženskih dvojicah se Je letos kar trikrat vpisala v listo zmagovalcev: med posameznicami ter pri mešanih in ženskih dvojicah. Prikazala Je odlično igro, ki je navdušila prepolno dvorano.
Letošnji prvaki mednarodnega prvenstva Jugoslavije:
moški posamezno: JOŽA VOGRINC (Jugoslavija);
ženske posamezno: LIVIA MOSOCZI (Madžarska);
moške dvojice: BERCZIK-FOLDV (Madžarska);
ženske dvojice: MOSOCZI-KOCZI-AN (Madžarska);
mešane dvojice:	MOSOCZI-SIDO
(Madžarska).	I.	k.
Madžarka Livia Mosoczl, reket štev. 1. Osvojila je prvenstvo v treh disciplinah
Začeli so se polfinalni turnimi
V Tuzli, Zemunu in Opatiji so se v nedeljo začeli šahovski polfinalni turnirji. Rezultati I. kola so naslednji: i TUZLA: Sokolov : Stupica remi. Karanjac : Kozomara 0:1, Rodič : Sto-janovski 0:1, Guzel : Udovčič remi, Bekavac : Ugrinovič 0:1.
ZEMUN: Grgič : NJegovan prekinjeno. beli ima možnost zmage. Dr. Nedeljkovič : Rakič remi. Djurovič : Panov 0:1, Milič i Tomšič remi, Damjanovič : Petek prekinjeno v boljšem položaju za črnega. Mihalčlšln : Vulco-vič remi, Ivkovič : Smederevac remi.
OPATIJA: Kneževič : Lukič 1:0! Btertok : Radovič 1:0, Puc : Sabadoš 1:0, Minič : Bulat 1:0, Kržišnik : Voš-pernik ter Sofrevski ai Smailbegovič prek., Djantar : Janoševič neodigrano, ker Janoševič še ni prispel.
Šved BjSrme Mellstrom je izgubil vse tri igre, vendar je imel proti Harangozu že dobljeno odločilno partijo, ki pa je ni znal dobiti.
Naši reprezentantje za Švedsko
Zagreb, 10. nov. — Zvezni ka-
*	„	petan Zlatko Weller je določil na-
V STOCKHOLM, 10. nov. (AP). — miznoteniško reprezentanco Jugosla-
Amaterska reprezentanca Švedske v vije, ki bo nastopila na mednarod-hokeju na ledu je premagata izbrano nem prvenstvu Švedske ob koncu kanadsko moštvo s 5:2.	tega meseca. Reprezentanco šesta V-
• KOLN, 10. nov. (Reuter). — ljajo: Vogrinc, Harangozo in Voji-Teniška reprezentanca Danske je v slav Markovič. Hrbuda, državnega tekmovanju za »Švedski pokafl* pre- prvaka, pri sestavljanju ni upošte-magala Zahodno Nemčijo s 8:0. i val, ker obiskuje šolo.
400 km z motornim čolnom
mune in njene obveznosti do telesne vzgoje. K uspešnemu delu te komisije so vsekakor prispevali svoj delež tudi delegati iz Slovenije. Vsi delegati so izrazih željo, da je pri upravljanju naprav in objektov potrebno družbeno upravljanje s tem, da bi sveti za telesno kulturo našli najugodnejšo obliko za neposredno upravljanje. Slabše je bila pripravljena razprava o tem, kako naj skrbe za telesno kulturo predšolskih otrok in vseh tistih, ki se ne žele vključiti v- društva stanovanjske skupnosti, ki bi bile za to nalogo sicer zelo prikladne, vendar so njihova sredstva komaj zadostna za druge naloge in obveznosti. Predvsem jo potrebno pri tem (igrišča, telovadnice) ožje sodelovanje z urbanisti. Upoštevanja je vredna zamisel o servisih, ki bi posojali stanovanjskim skupnostim športne rekvizite. To ponekod že uspešno izvajajo.
Mnogi delegati so zahtevali, da bi naši državni organi spremenili predpise, glede na katere ljudskim odborom ni treba izplačevati dotacij družbenim organizacijam v primeru, da nimajo dovolj sredstev za kritje proračuna in da mora komuna jemati kredit. Zaradi takšnih predpisov je namreč najbolj nri-zadeta telesna kultura. K. D.
OCENJEVANJE TELESNOVZGOJNIH DRUŠTEV »PARTIZAN« ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE«
NAPREDEK
in organizacijska učvrstitev
Tolmin tudi letos najboljši v goriškem okraju
V goriškem okraju Je letos najboljše telesnovzgojno društvo »Partizan. Tolmin, ki je že drugič zapored osvojilo prvo mesto v okraju ln prejelo v trajno last tudi pokal usta. »Primorske novice«. Letos Je društvo spet zelo napredovalo, predvsem pa je razveseljivo, da se je organizacijsko okrepilo in povečalo tudi kakovost svojega dela.
»Partizan« Tolmin ima 401 člana, deluje pa na področju mesta s 1820 prebivalci. Mimo redne vadbe goje v društvu tudi nogomet, košarko, ki Je ena najbolj priljubljenih panog.
kajti gmotnih sredstev m imel na razpolago. Društvo pa je tudi prejelo zagotovilo, da bo v letu IM* omenjeni zavod v celoti prevzel vzdrževanje telovadnice ln Športnega igrišča.
Društvo, ki sl je pridobilo lep ugled ln uživa vso podporo pri občinskem ljudskem odboru ln množičnih organizacijah ter tesno sodeluje s- šolami, JLA ln ostalimi društvi, je organiziralo 55 tekmovanj in drugih prireditev, sodelovalo pa je tudi na 25 prireditvah drugih društev ln organizacijah, med njimi na
smučanje, odbojko, plavanje, namlz- j »Pohodu ob žici okupirane Ljubljani tenis, rokomet in atletiko.	j	ne«, na številnih športnih tekmova-
le že omenjamo redno vadbo, je njih ln proslavah športnih ter teles-treba pripomniti, da je društvo v novzgojnih organizacij, precejšnjih težavah, ker ima zelo! »Partizan« Tolmin je priredil med majhno telovadnico — meri le 120 drugim v počastitev Dneva mladosti kvadratnih metrov. K temu je treba telovadno akademijo na prostem, ki še dodati, da precej prostora zavze- : Je na njej nastopita 122 pripadnikov, ma telovadno orodje ln peč. Razum- j Pa tudi pokalne turnirje v nogometu,
UPRAVNI ODBOR IN KOLEKTIV LEKARNE V POSTOJNI
London, 10. nov. (Reuteor). — Po- nim čolnom, DonaJd Campbell, Je na znani angleški »lovec« na svetovne Jezeru Coniston dosegel s svojim po-rekorde v hitrostni vožnji t motor- sebnim motornim čolnom hitrost
400,1 km na uro. Njegov prejšnji svetovni rekord je znašal 384,6 km na uro. Njegov motorni čoln, imenovan »Modra ptica«, ima namesto navadnega motorja turbino na reaktivni pogon. Poznano je, da se Je oče rekorderja smrtno ponesrečil, tud.1 pri lovu za svetovnimi rekordi na vodli.
sporočata žalostno vest, da je preminil po kratki in mučni bolezni
dr. chem. et mag. pharm.
IVO AMBROŽIČ
upravnik lekarne v Postojni, rezervni oficir JLA itd.
Pogreb bo v Ljubljani, v četrtek, 13, novembra ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah.
Dragega in vzornega upravnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Postojna, 10. novembra 1958.
ljivo Je, da je ob vadbenih urah v telovadnici prevelika gneča. Le-ta Je tudi odbila marsikaterega člana, ki bi sicer redno vadil.
Mimo telovadnice pa je glavna ovira za še večji razmah društvene dejavnosti pomanjkanje primernih športnih objektov. Društvo si že nekaj let prizadeva, da bi zgradilo ustrezno igrišče, vendar mu doslej še uspelo, da bi načrt tudi uresničili. Uprava društva je dosegla spremembo urbanističnega načrta in novo lokacijo za športne objekte, predlagala razlastitev zemljišča, ki ga potrebuje za gradnjo, opravili pa so tudi že izmeritev terena in jim je projektivni biro Športne zveze Slovenije že poslal načrte za novo Igrišče. Toda... finančne težave so nepremostljive. Sicer Je občinski ljudski odbor Tolmin že sredi letošnjega leta sprejel sklep o vzdrževanju športnih objektov, ker pa za to ni imel sredstev na razpodago, Je sklep ostal le na papirju. Priznati pa Je treba, da se je Zavod za komunalne zadeve trudil ln nudil, z ozirom na svoje možnosti, delovno silo za dela na športnih objektih.
košarki in odbojki, ki so se jih udeležili športniki, učiteljlščniki In pripadniki JLA. V počastitev 29. novembra je nastopilo na tolminskih ulicah 93 atletov iz štirih društev In JLA.
Društvo pa se ni zad/ovoljllo le s sodelovanjem na prireditvah In
ligi. Nogometaši so tudi
  naveza®
tujine, in Sicer Nadi«
. ,	, , -	.	^	-	stike s športniki lz
tekmovanjih, ampak Je priredilo tudi g0 gostovat v Sentpetru ib izlet v bolnišnico »Franja«, izlet na y Italiji slap ob Idrijci s tekmovanjem v plavanju in streljanju z vojaško puško, izlet na planino Razor, kjer je 20 pripadnikov društva s prostovoljnim delom pomagalo pri obnovitvi koče planinskega društva Tolmin, ustanovili pa so tudi posebno delovno skupino, ki Je opravila 45 delov-
Kdo bo prvak?
Ljubljana, 10. nov. Pozno sinoči Je bila na kegljišču Gradisa končana Pr" va polovica letošnjega republiškega kegljaškega prvenstva v borbeni” igrah. Svoj nastop je končalo 12 m®'
nih ur prj asfaltiranju Trga maršala štev, medtem ko pride prihodnjo ne* Tita.	deljo na vrsto še 12 moštev, med Jca"
Kot povsod drugod primanjkuje terimi je treba pravzaprav iskati no-tudi v Tolminu sposobnih ln požrtvo- vega republiškega prvaka, saj bodo valnih telesno vzgojnih delavcev, zato tokrat v LJubljanf, mimo ostalih, tudi društvo ni zamudilo nobene prilož- vsi okrajni prvaki, nosti in je poslalo 12 svojih pripadnikov na razne tečaje.
Potem ko Je prenehal delovati nogometni klub, v Tolminu niso Imeli nogometnega moštva. Zaradi velikega zanimanja Igralcev in občinstva za to športno panogo Je društvo sprejelo v svoje vrste tudi nogometaše, vendar s pogojem, da bodo redno vadili. Igralci, k! Jih trenira
Rezultati: »Jesenice« 1592 keglJeVi Kladi var 1569, Beton (oba Celje) 1568, Obrtnik 1566. Invalid (oba Ljubljana) 1560, Rudar (Trbovlje) 1546 Itd,
Moskovski Dinamo odpovedal gostovanje
 _____,	     Zagreb,	10.	nov.	— 2e pred ted-
načelnlk društva, so pokazali veliko nom dni Je uprava moskovskega D*' volje ln discipline. Zaradi velike pri- nama brzojaviJa upravi zagrebškega zadevnosti Jim Je dalo društvo na Dinama, da njeno moštvo ne bo mO' razpolago tudi sredstva, da lahko Slo vrniti gostovanja našemu držaV-tekmujejo v primorski nogometni nemu prvaku, ki je poleti odigrail *
SZ tri srečanja in med drugim tudi z Dinamom. Uprava Dinama je od' govorila kratko ln Jasno:
»Tega ne moremo sprejeti, ker Je za gostovanje že vse pripravljeno.«
Gre za srečanje v Zagrebu 18. t m., v Splitu 20. t. m. ln v Beogradu 23. novembra. Danes pa Je lz Moskve prispela brzojavka, v kateri moskoV'
Revija mariborskih kegljačev
Campbell in njegova »sinja ptica«
Maribor, 10. nov. — Sinoči je bilo na štiristeznem kegljišču Konstruk-torja končano kegljaško tekmovanje za pokal Konstruktorja. Med štirimi
J® bil1 naj- skl Dinamo zahteva', da "se nTegovO uspešnejši Branik s 6495 keglji (naj- gostovanje preiloži na maj 1959, če£ iti e zn i ki Podkrižnik 825, da mora nadaljevati z nogometni®11 Kobič 824 ln Gomol 822), nato pa so prvenstvom SZ
konstruktor 6*18 (Amer To je vsekakor slab Izgovor, saj I	Hi823) ta Je moralo vodstvo moskovskega Di'
kT! ?	(Breznik	850),	Obisk	nama vedeti za svoje nogometno pr-
1 Je bil lep, organizacija pa brezhibna, venstvo.	*	y
tt n t cnn sssaag? Kd° %a b°dobu -
JL	i	AK	O	O	IM	1K	A	Eno je gotovo: naročnik »Ljudske pravice« ali
1HFSH;	:	...	.	„	__	»T.illhKflmelrann	rlnnimilrn«	7h4a	X________.--t.
ki bo Izžreban 21. decembra »Matllansk^a dneTOlka.. - Zato {e še niste, postanite naročnik enega izmed njiju!
c
TELESNA K UL TURA
TOREK, 11. NOVEMBRA 1958
DNEVNE NOVICE
OBVESTILO
Za vožnjo z motornimi vozili po “Ograjenih o<isekih avtoceste so bl8i izda n: posebni znaki — dovolilnice *n zadevna navodila v dnevnem rasop.sju. Zaradi zlorab teh dcvo-“toic in ker se vozniki niso .ravnali po navodilih glede vožnje po s 16111 ■ da 80 vozili pre-nitro in tako ovirali zaključna dela j*r povzročali škodo na trasi, predvsem pa zaradi varnosti brigadirjev to delavcev, smo prisiljeni z dnem «■ novembra 1958 preklicati vse dovolilnice. Do otvoritve avtoceste ne Jovoljujemo nobenemu vozilu več vožnje po trasi avtoceste, razen voglom gradbišč in to samo na odsekih! kjer delajo.
Gornje smo morali ukreniti zajedi nemotene in pravočasne izvedbe zaključnih del, zato pros mo, da w ^rne'^n^i dovolilnic vzamejo ta “fcrep z razumevanjem na znanje.
Investicijska grupa za izgradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb
Društvo za kulturna sodelovanja Jugoslavija — Francija bo imelo •voj redni občni zbor danes, 11. novembra ob 20. url v dvorani glmna-«de v Wegovi ulici.
Razstava »Razvoj denarja« na Magistratu v Ljubljani je zaradi izrednega zanimanja podaljšana do vključno nedelje, dne 16. t. m. Odprta je dnevno od 10. do 18. ure. **r je ta razstava prva te vrste v Sloveniji, Jo še posebno prtporoča-i00- — Vstop prost. — strokovno vodstvo na željo.
■ RAZPISI
Svet za šolstvo OLO Ljubljana “Poroča v zvezi z razpisom prostih mest na šolah, objavljenim v Ljudski Pavici dne 1. novembra 1958 nasled-5k popravek;
UČITELJIŠČE v Ljubljani, Resljeva .. cesta 12
strokovnjak ali pedagog ali tehnik
s srednjo ali višjo izobrazbo za tehnično vzgojo roojster-učitelj praktičnega pouka za tehnično vzgojo
S tem preklicuje razpsano mesto r? strok, ali predm. učitelja za te-jtsno vzgojo na Učiteljišču v LJub-
LJUBLJANSKO POTUJOČE GLEDALIŠČE Ljubljana — Miklošičeva 5a (novo ustanovljeno) ‘Ptejme
VEČJE ŠTEVILO IGRALCEV
.	s temi pogoji:
1 starost od 27 let dalje (moške in ženske)
ni službeno vezan izven Ljubljane
*■ Je že Igral ali da Ima veselje Režirajo priznani režiserji.
. Uprava vzame v najem poslovne (Pisarniške) prostore, začasno vsaj en večJl prostor.
vpisovanje in Informacije vsak dan od io. do 12. ure ter od 17. do ioio Ure’ <3o vključno 14. novembra , Ljubljana, Miklošičeva cesta Sa prostor APK), telefon 30-123.
GLEDAUSCA
DRAMA
■‘oreic, u, ftov ob l9 30. Cankar: »Za narodov blagor«. Abonma T. (Preostale vstopnice so že v prodaji.) »reda, 12. nov. ob 19.?0 Mat skoviki: »Velika žehta«. Izven. (Vstopnice so že v prodaji.)
Četrtek, 13. nov ob 17: Pomenek z občinstvom pred premiero drame Johna Osboma; »Ozri se v gnevu!« v »top prost.
Petek, 14. nov. ob 19.30:	Osborne:
»Ozri se v gnevu« Premiera. Izven (Vstopnice so že v prodaji.)
Sobota, 15. nov. ob 19.30: Osborne: •Ozr. se v gnevu« Izven :n za podeželje.
Nedelja. 16. nov. ob 15: Majakovski: »Velika žehta«. Izven In za podeželje.
Ob 19.30: Osborne: »Ozri se v gnevu« Izven ln za podeželje V repertoarju za tekoči teden gledališko občinstvo posebej opozarjamo na:
— premero »bestseUerja« sodobne evropske dramatike, Johna Osbor-na drame »Ozri se v gnevu!« — v petek, 14. novembra: predstava za mladino do 16 let ni primerna;
— pomenek pred premiero — v četrtek, 13. novembra ob 17. url. Vstop prost;
— vstopnice za premiero so že v prodaji;
— zaradi izrednega zanimanja za komedijo »Velika žehta« smo morali lzpremenlti razpored predstav: v sredo, 12. novembra »Velika žehta« ne bo za abonma B, kot Je bilo najavljeno, marveč izven abonmaja, na kar posebej opozarjamo, a abonente reda B vljudno prosimo, da nam izpre-membo oproste;
— vstopnice za izvenabonmajsko predstavo »Velike žehte« v sredo, 12. novembra so že v prodaji.
OPERA
Torek. 11. nov.: zaprto.
Sreda, 12. nov. ob 19.30: Balet: M-Kozina- »Triptihon«. B. Adamič: »Po naSem ljubljenem mestu«. Abonma red U.
Četrtek, 13 nov. ob 19.30: Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Abonma red E.
Petek, 14 nov. ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za osemletke Kamnik.
Sobota, 15 nov. ob 19.30: Puccini: »Madame Butterfly«. Abonma red P.
Nedelja, 16. nov. ob 18: Verdi: »Tra-viata«. Gostovanje Ondtoe Otte. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek, 11. nov. ob 15.30: Juš Kozak: »Balada o ulici«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v pro-
Ob 20. url: Roksandič: »Babilonski stolp«. Abonma Torok. Vstopnice so . tudi v prodaji.	.
Sreda, 12 nov. ob 20: E de Fillppo: »O te prikazni« Abonma' Mladinski n.
Četrtek, 13. nov ob 20: Roksandlč: »Babilonska stolp« Abonma Mladinski III
Ob 20: Manzari: »NaSl ljubi otroci«. Gostovanje v Medvodah. Mladini ni primemo.
Petek, 14. nov. *b 20: Ju§ Kozak: »Balad* o ulici«. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota, 15 nov. ob 20: Audry: »So-ledad«. Abonms Kolektivi D.
Ob 17 m 20: E. de Fthppo: »O, te prikazni«. Gostovanje v Ajdovščini.
Nede.Ja, 1». nov ob 15: Audry: »So-
ledad«. Izven.
Ob 20:	Roksandlč:	»Babfflooakl
stolp«. Izven.
SENTJAKOB9KO GLEDALIŠČI Ltubljaoa. Mestni dom
Četrtek, 13. nov. ob 19.30: D. Dobriča-nln: »Človek z Marsa«, komedija. Gostovanje v Dolskem.
Sobota. 15. nov. ob 20: Br. Nušle: »Gospa ministrica«, veeelodgra. Premiera. Red A. V»topnlce so tu<Jl v prodaji.
Nedelja, 18. novembra ob 18.30: Br. Nu-šič: »Žalujoči ostali«, komedija. Gostovanje v Plrnlčan.
Ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Večerna predstava. Izven.
V četrtek, 1». novembra ob 19.30 bo Šentjakobsko gledališče gostovalo v Dolskem z zabavno Dobrlča-ninovo komedijo »Človek z Marsa«.
V soboto, 15. novembra ob 20. url pa bo v Šentjakobskem gledaliiču premiera znane Nušlčeve veseloigre »Gospa ministrica«.
Predprodaja vstop»ic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860.
VESTI (2 KRANJA
KINO
»STOR2IC«: ob 15, 17 in 19 nemški barvni film »Kopeniški stotnik«, zadnjikrat. Ob 21 ameriški barvni film »Dva tedna ljubezni«.
»SVOBODA«: ob 18 in 20 premiera italij. filma »Neapeljsko zlato«.
Z BLEDA
KINO
Danski film »Ni prepozno«. Predstavi ob 17 in 20.
Vesti z lesenic in okolice
Zdravniška dežurna služba! dr.
Sajevec Mihael.
VESTI IZ TRBOVELJ
KINO
»DELAVSKI DOM«:	francoski
film »Ljudje brez važnosti«.
IZ 2ALCA
KINO
Ameriški barvni film »Dolina nasilja«.
MARIBORSKE VESTI
Dežurna lekarna
Torek, 11. nov., lekarna »Planinka«, Glavni trg 20.
Sreda, 12. nov., lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Torek, 11. nov. ob 19: Smetana: »Prodana nevesta«. Sola TAM.
Ob 16 in 20:	Casona:	»Drevesa
umirajo stoje«. Gostovanje v Ptuju.
Sreda,12. nov. ob 15: Gorinšek: »Silni bič«. Red LMS — popoldanski. Sedeži tudi v prodaji s 50*/« popustom.
KINO
»UNION«: jugoslov. dnem.
»4 km na uro«.
RTV Ljubljana
Spored za torek, 11. novembra
Poročila: 6.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,
13.00,	15.00,	17.00,	19.30, 22.00, 23.00,
24.00.
8.00—6.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame to obvestila — 6.40—6.45 Naš jediilnik -8.05 Ljubljanski komorni zbor poje slovenske narodne pesmi — 8.25 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana — 8.40 Potopisi in spomni — Ernst Hemtogway:	Zeleni griča Afrike •
III. — 9.00 Od arije do arije — #.45 Veseli godci so med nami — 10.10 Obiščimo naše avtorje — 10.45 Za dom in žene — 11.00 Glasbene razglednice — 11.30 Oddaja za otroke —
a) Manica Romanova pripoveduje —
b) Otroški zbor RTV Ljubljana poje pesmi slovenskih skladateljev — 12.00 Jakov Gotovac: Pesem In pies i Balkana — 12.15 Kmečka univerza
— Ing. Tone Zorc: Močna krmila v intenzivni živinoreji — 12.25 Zabavni potpourri — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Pisan venček slovenskih narodnih — 13.52 »Pisma«
— Skladbe za violino in klavir in mezzosopran in klavir — 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 15.40 Humoreska	tega	tedna	—	Ferenzc
Karinthy: Dražba — 16.00 Za glasbene ljubitelje — Dela čeških klasikov — 17.10 Napeve lz glasbenih revij igra angleški orkester Jolmy Douglas — 17-40 Dvajset minut z domačimi zabavnimi ansambli lri vokalnimi solisti — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Iz knjige preludijev
— Ciklus klavirskih preludijev — n. oddaja: F.	Chopin — 18.45	Domače
aktualnosti — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila ln reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Plesni orkester Radia Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko — 20.30 Radijska Igra — Calderon: Sodnik Za-lamejski (prva izvedba) — 21.20 Renesančne zborske skladbe — 21.35 Zgodba o Eddyju Duchinu (Melodije iz istoimenskega	filma)	—	22.15 Iz
oper R. Wagnerja — 23 10 Pojo Ella Fitzgerald,	Alan	Dale	in	vokalni
kvintet THE MODERNAIRES — 23.30 V plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
Lokalni program
14.00 Od melodije do melodije — 14.15—15.00 Ljubljanska kronika ln obvestila
DROBNI OGLASI
PRODAM prednji sedež motorja Tomos Puch in športni sedež. Kravcar, Pržanjska 10, Ljubljana. PRODAMO velike ulične lokale v središču Novega Sada. Obrnite s® • na Jovana Mikša, odvetnika v Titelu, APV.	4390-p
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »UNION«
Slovenski film
»KALA«
Režija Andrej Hieng ln Keršo Gollk. Igrajo Stevo 2igon, Jure Dotležai, Helenca Kordaš, Lojze Potokar to Kala. Tednika: Pot tovarištva to T. N skozi ve« svet St. 11. Predstave ob 15, 17, 19 to 21. Ob 10 matinej« amer. barv. filma »Nežni akordi«. Predprodaja vstopnic od 9—11 to oa
14 »dailje.
KINO »KOMUNA«: franc, film »Primer dr. Laurenta«. Režija J. P-Le Chanoise. Igrata Jean Gabin to Nicole Courcel. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Za mladino izpod 14 let je fiilm neprimerenl
KINO »SLOGA«: ob 15 to 17 franc, barvni film »Nenavadna pravljica«. Ob 19 in 21 amer. barvni film »Nežni akordi«. V gl. vlogi Libe-ract. Tednik F. N. 45 pri vseh predstavah.
KINO »VIC«: Jugoslov, cinemacope film »Cesta dolga leto dni«. Režija Giuseppe de Santls. Igrajo Eleonora Rossi Drago, Silvana Pampanitoi, Bert Sotlar to Gcrda-, na Miletič. Tednik F. N. 45 samo pri prvi in zadnj. predstavi Predstave ob 15, 13 to 21.
KINO »SOCA«: Jugoslovanska kinoteka predvaja franc, film »Človek zver« (po istoimenskem Zolajevem romanu). Režija Jean Renoir 1938 Igrata Jean Gabin to Simone Simon. Predstave ob 15. 17, 18 In 21.
KINO »SISKA«:	itailij. film »L«
strada«. Režija Federlco Feillnl. Igrata Giulletta Massina in An-thony Quinn. Tednik F. N. 45. — Predstave ob 15, 17, 19 to 21. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 to od 14 dalje.
MLADINSKI KINO LM: amer. barv. film »Piknik«. Predstava ob 10. — Ameriški film »Pot v Caribo«. Predstava ob 15.
KINO »LITOSTROJ«:	čeSkl barvni
film »Dobri vojak S vej k« I. dat, Predstavi ob 18 to 20.
»PARTIZAN«; »Kala«.
»UDARNIK«: film »Moosart«.
slovenski
f!:im
avstrijski barvni
krema za Čevlje
Poročili so se: Valent Ledinski, 32 let. poljski delavec - Rozalija Dem, as let, poljska delavka; Roman Robič, 21 let, strojni ključavničar - Jožefa Kajzer, 21 let, tkalka! Danijel Kebrič, 23 let, krojaški pomočnik - Marija Vidovič, 20 let, delavka. Franc Posl, M let, ključavničar - Alojzija Pšunder, 24 let, predle«.
IZ PTUJA
KINO
»MESTNI«: Jugoslov. film »Kite na obrežju«. Predstavi ob 17JO to
is .30.
(Z MURSKE SOBOTE
KINO
»PARK«: čeiki barvni film »Kod ln kam«. Predstavi ob 17 JO to M.
KINO •TRIGLAV*
Ameriški barvni film
»P0NY EXPRESS«
Tednik. V glavni vlogi-*Rondfa Fleming, Gene Sterling. Predstave ob 18, U to 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
flfRIlA
Po krajši bolezni je dokončal svojo življenjsko pot v starosti 83 let naš nadvse dobri mož, oče, brat, stari oče in dedek
RADO VIVOD
davčni nadupraviteU v pokoja
Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 12. novembra 1958 ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Celje, dne 11. novembra 1958.
2aluJoči: žena MARIJA, hčerka MINKA, por. Jenko z družino, sin BOGDAN z družino, brat GUSTELJ ln ostalo sorodstvo.
»KEMIČNA TOVARNA PODNART«
sprejme v službo:
dva tehnika - kemika in enega pravnika
Ponudbe na upravo podjetja.
44i7
»Filmske novosti« iz Beograda
KNEZ MIHAILOVA 19/V
razpisuje natečaj
ta naslednja delovna mesta* v laboratorijskem servisu sa:
dva laboranta
sa delo pri stroju sa razvijanje filmov
dva kopista
za delo'pri stroju za kopiranje filmov
paserja negativov
obratnega mehanika elektrostrojne stroke
za nadzorstvo in vzdrževanje strojev
Prošnje s podatki o dosedanjem delu in strokovnih kvalifikacijah pošljite »-FILMSKIM NOVOSTIM- v roku 15 dni od dneva objave tega natečaja. Nastop službe takoj ali po dogovoru.	4716
Harry Whitttngton
ČLOVEK
9
v senci
Z glavne ceste se je odcepila stranska pot Pfoti kolom, ki so sestavljali ograjo okoli delav-sK|h stanovanj. Ta ograja je zapirala kmetijskim delavcem pot do gospodarjeve hiše in dru-Sih upravnih poslopij. Na obeh straneh Je visel na njej napis v angleščini in španščini: »Delav-Cem je prepovedano hoditi skozi to ograjo«.
Ben sl je z robcem obrisal potno čelo. Ograja 'n napisi na njej so ga le še utrjevali v preprl-anju, da je to posestvo močno podobno kazenski ustanovi.
Ko se je Ben ustavil na dvorišču, se Je pes Pripravil na skok in renče potegnil za seboj dolgo verigo. Serif Je nekaj trenutkov sedel za krmilom in se pazljivo oziral, da bi si kar najbolje vtisnil v spomin razporeditev poslopij in e Posebej barako sezonskih delavcev ter zraven n36 ropotarnico, torej dvoje reči, ki sta bili v Pripovedi starega Toma največjega pomena. Nato se je ozrl po psu, ki je renčal ln lajal. Po-
1 je Serif odprl avtomobilska vrata. Tisti trenutek se je pokazal med podboji Ed Yates. Stopil je čez verando Benu naproti. Ves čas ga ni izpustil iz oči.
Ben se je nameril proti hiši. V tilnik in po plečih ga je žgalo sonce, Yates je zavpil na psa, ki Je upognil hrbtenico in se splazil k drevesu, vendar je še kar naprej sovražno gledal šerifa. Yates je obstal tik pred Benom in mu tako rekoč zastavil pot. Ni se nasmehnil, niti roke mu ni ponudil, ko Je rekel:
»Serif, danes, nismo pričakovali obiskov.«
»Tudi Jaz nisem pričakoval, da bom danes prišel k vam na obisk,« je v enakem tonu odgovoril Šerif.
»Gospodar vas čaka v hiši,« Je suho nadaljeval Yates, se na pol obrnil ln stopil proti hiši. Namignil je Benu, naj gre za njim. Izgubila sta se v senci pod verando. Ben je olajšano zajel sapo, Yates pa je odprl vrata ln sam stopil naprej.
S klobukom v roki se Je Ben ozrl po notranjosti velike hiše. Prostorno, okusno opremljeno bivališče je imel farmar Renchler, vendar je povsod sililo na dan pretirano razkošje.
Ko Je Ben stopal za Yatesom po dolgi veži, Je opazil na levi prostoren salon in tik pred seboj stopnice, ki so peljale v nadstropje. Na desni strani stopnišča so bila zaprta vrata. .Proti njim se je nameril Yates.
»Ed!« Dekliški glas je ustavil korak obeh mož. Ben se ie obrnil in opazil med vrati v salon Sklppy Renchlerjevo. Sedemnajstletna hči farmarja Renchlerja je bila sveža kot popek, ki ga odpre zgodnje jutranje sonce. Presenetljivo lepa je bila, rahlo se je vznemirila, ko je opazila Bena. To JI Je šerif razbral s obraza ln iz lepih oči.
Skippy je stopila nekaj korakov proti njima. Z eno roko si Je držala rožnato obleko na prsih,
z drugo je privzdignila dolgo krilo domače halje. Čeprav je izgovorila Yatesovo ime, je gledala Bena. Šerif je obstal, se obrnil k njej, se rahlo priklonil ln se ji nasmehnil v pozdrav. Yates je stopil k njima. Niti sledu o kakem nasmehu ni bilo na njegovem obrazu. Mlado Skippy je premeril od nog do glave s pogledom lastnika, vsaj tako se Je zdelo šerifu Benu.
»Nisem vedela, da imam obisk,« se je nasmehnila Skippy.
»Saj ne prihaja na obisk,« jo je poučil Yates, »le službeno se je oglasil pri nas.«
Dekle je pogledalo Bena s svojimi radovednimi očmi. »Kaj pa je pripeljalo šerifa Sadlerja V našo hišo?« ga je vprašala.
Yates je rekel: »Nič posebnega, miss Renchler,« Odgovor je pospremil s hladno vljudnim nasmehom.
»Tako dolgočasno Je pri nas, da je človek vesel, če vidi nov obraz, pa naj bo kakršenkoli.« Rahlo Je zardela In se zmedeno nasmehhila. »Pravzaprav sem hotela povedati malo drugače.«
»Nič ne de, saj sem prav razumel,« ji je Ben odgovoril z nasmehom, polnim razumevanja.
»Gospodar vas čaka, šerif,« je Yates vrgel vmes.
»Takoj,« Je odgovoril Ben ln se spet obrnil k dekletu. »Zelo sem vesel, da sem vas spoznal, gospodična Renchlerjeva.«
Yates se Je že nameril proti vratom, Ben mu Je bil tik za petami. Naglo se je ozrl. Skippy Je razočarano gledala za njima. Obrnila se je in tudi ona stopila proti vratom. Yates Je potrkal. Skippy je obstala. Ben je opazil, da sl je grizla ustnice In zaskrbljeno stiskala obrvi.
Peto poglavje
Tik za Edom Yatesom je šerif Ben stopil v Renchlerjevo pisarno. Soba je bila prostorna in svetla, vendar še zdaleč ne tako razkošno opremljena kot drugi pritlični deli velike hiše. Na prvi pogled je Ben čutil, da je ta prostor namenjen moškemu.
Renchler je sedel za starim pisalnim pultom, na mizah okoli njega so ležali zaprašeni registri s farmskim arhivom. .Očitno Renchler ni dovoljeval brskati po svojem uradu. Le redkokdaj so z miz in drugih delov pohištva obrisali prah. Pod oknom je stal star divan z usnjeno prevleko. Kdor je sedel na njem, je lahko videl 6kozi okno vso dovozno pot skoraj do vratarjeve kolibe. Po sobi je bilo razpostavljenih več stolov, na steni pa je visel koledar neke veletrgovine z žitom in živinsko krmo.
Renchler ni dvignil pogleda s papirjev pred seboj, ko sta Yates in Ben Sadler stopila v sobo. Bil je v vseh ozirih močan človek, in sicer ne le po telesni podobi, marveč tudi po umskih sposobnostih. Dobrih štirideset let je štel, na pogled je bil odkrit in družaben. Po zardelem obrazu bi človek sodil, da ima pred seboj simpatičnega, dobrodušnega moža. Na splošno je bil zelo prijazen z ljudmi, ki jih je smatral za nižje od sebe, seveda, če niso bili v njegovi službi.
Na sebi je imel jahalno obleko, ki Je izdajala dobrega krojača. Vse življenje je imel ta farmar mnogo denarja in še več vpliva na življenje svojih bližnjih, skratka preveč moči. Z leti se je začel vesti tako, kakor da mu gredo te pravice po božji in po človeški postavi. Vedno je ravnal po svoji glavi, v tem delu teksaške dežele so veljale njegove odločitve za zakon, vsak njegov nasvet pa je postal ukaz.
List izdaja in OskB Casoplsno-založnlško podjetje -Ljudska pravica-. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 10/11, tel 20-507 ln 22-621 — Kulturna rubrika Kopitarjeva 6/II1 tel. 31-357 — Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 ln 22-492 — Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 — Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, telefon 31.358 — Poslovalnica 'na Titovi cesti 15. telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 600-705—1-1893 - Poštni predal štev. 42 — Poštnina plačana v gotovini.
TOREK, 11. NOVEMBRA
blDDtKi PRAVICA
Odkar teče med Kuwaitom in pristaniščem Mina ali Ahamadl nafta, si lahko nekoč revni šejki privoščijo marsikaj. Tako si je uredil Jabir al Sahab sredi puščave, ki sega skoraj do morja, lep vrt s številnimi zastopniki živalskega sveta. V velikih cisternah pripeljejo dnevno po 200 hi sladke vode, ki jo pridobiva desetine kilometrov oddaljena tovarna iz morske vode. Če bi usahnili naftni vrelci, bi puščavski pesek kmalu zasul bazene s krilatmi varovanci.
Živčna vojna pred kamero
Francoska filmska igralka Ja-cqueline Sassard in njena plavolasa kolegica Agnčs Laurent sta prestali živčno vojno, ki je nemara edinstvena celo v filmskih ateljejih, kjer se rade primerijo nenavadne reči. V novem filmu -Nežne ženske«, ki ga snemajo v boulonjskih ateljejih, sta nastopili obe v isti vlogi. Sleherni prizor so posneli po dvakrat, enkrat z rjavolasko, drugič pa z blondinko v glavni vlogi.
Po določeni preizkušnji naj bi presodila posebna komisija, kateri film je boljši. Kako je prišlo do tega? Medtem ko se je producent Paul Graetz pogajal z Jacquelino Sassard in sklenil »■ njo pogodbo, je najel režiser Mi-chel Boisrond plavolaso Nežo.
Ko sta obe igralki prišli k snemanju, sta se producent in režiser najprej žolčno sporekla, nato pa sta se sporazumela: šti-
rinajst dni bodo snemali vse prizore v dvojni zasedbi. Ves čas je bilo vzdušje napeto, producent in režiser sta vohunila drug za drugim, da ne bi ta ali oni v kakem prizoru oškodoval svoje kandidatke, igralki pa sta bili na robu živčnega zloma.
Pri snemanju nekega ljube-! zenskega prizora se je Jacqueline
Ežek&Uka
V številnih deželah iščejo zadnja leta nove energetske^ vire. Tako so pomislili tudi na izkoriščanje vetra, ker ta energetski vir precej obeta zlasti na samotnih, redko naseljenih področjih, predvsem v kmetijskih pokrajinah, kjer so stroški za prevoz goriva visoki in se ne izplača misliti na graditev atomskih električnih central.
Človeški rod že tisočletja izkorišča moč vetra. Pred mnogimi stoletji so zaplule prve jadrnice, potem so ljudje začeli graditi mline na veter in sčasoma tudi črpalne naprave ža namakanje in osuševanje. Energija vetra je neizčrpna, hkrati pa ni vezana na drag prenos do kraja, kjer jo potrebujejo.
Vendar sta dve pomanjkljivosti, ki ju bo treba odstraniti, če naj bi bila energija vetra tudi poceni. Celo na najbolj vetrovnih področjih, na primer na Antarktiki, kjer znaša večji del leta povprečna hitrost vetra 80 km na uro, nastopi kdaj pa kdaj zatišje, ki ga ni mogoče
napovedovati. In še druga pomanjkljivost:	zrak je lahka
snov, energija zračnih tokov je mnogo redkeje razporejena kot na primer tista v rečni strugi. To pomeni, da morajo biti stroji za izkoriščanje energije vetra zelo veliki, zato so tudi dragi.
Vsekakor pa ti dve težavi pri izkoriščanju energije vetra nista nepremagljivi. Treba je najti novo tehniko in nove snovi, ki so se že uveljavile na drugih industrijskih področjih, in zgraditi sodobne vetrnice. Tem modernim mlinom na veter pravijo »aerogeneratorji«, ker so v resnici generatorji za proizvodnjo električne energije. Poganja jih veter, ki se upira v dvo- ali tro-krilne vetrnice. Aerogenerator je treba postaviti tako, da se zajame največja možna količina energije in da se ta energija tudi v celoti izkoristi. Če ga postavijo na ugodnem kraju, je mogoče dobiti iz vsakega kilo-,vata nad 4000 enot električne energije letno. Posebnega pomena je to, da skorajda ni re-
žijskih stroškov, seveda razen tistih za vzdrževanje.
Veter kot energetski vir preizkušajo z ustreznimi napravami v Veliki Britaniji, Franciji, na Danskem, v Sovjetski zvezi, v Španiji, Indiji in tudi v Avstraliji. Na stotine majhnih mlinov na veter za proizvodnjo električne energije — zraven so akumulatorji za brezvetrje - in za črpanje vode uporabljajo zdaj že po vsem svetu.
Veter kot energetski vir prihaja v poštev na krajih, kjer se to tudi izplača. Izračunali so, da je smiselno graditi centrale na veter tam, kjer piha veter s povprečno hitrostjo 13 km na uro. Na tistih področjih, ki jih že oklepa električno omrežje iz vodnega ali kaloričnega energetskega vira, se graditev vetrnih central izplača le, če znaša povprečna hitrost vetra vsaj 30 km na uro. Na srečo je takih področij po svetu precej, zlasti ob obalah pihajo stalni vetrovi. Tam bo veter morda postal sčasoma celo industrijski energetski vir.
Jacqnillne Sassard in Agnčs Laurent, tekmici za glavno vlogo v »Nežnih ženskah«
Poglavitno
V neki restavraciji v Pittsburghu (ZDA) visi tale napis:
»V primeru napada z atomskim orožjem je poglavitno, da ostanete mirni. Najprej pokličite natakarja, plačajte, kar ste zajedli in zapili, potlej pa stecite v zaklonišče, kolikor vam dajo noge.«
Obramba
Na sodni obravnavi v Bagdadu je bivši maršal dvora kralja Fejsala, obtožen korupcije, navedel v svojo obrambo tole:
»Odstopiti nisem hotel zato, ker sem bil prepričan, da bo mo) naslednik na tem položaju še bol) nagnjen h korupciji kakor sem bil jaz.«
zgrudila nezavestna, odpeljali so jo v bolnišnico. Tudi drugi igralci so se razdelili v dva tabora, s ploskanjem in z glasno grajo so še stopnjevali živčno napetost igralke, ki je trenutno stala pred kamero.
Navsezadnje je Agnes Laurent popustila, ne zaradi slabše igre, marveč zaradi tega, ker je producent Graetz zagrozil, da ne bo dal 130 milijonov frankov, ki so bili potrebni za nadaljnje snemanje. Tako je igrala Jacqueline v preostalem delu filma gama Dekleti sta se sprijaznili, življenje v studiu je šlo svojo pot.
Drobne
ZANIMIVOSTI
STRELA UDARILA V ZLAT ZOB
Hednrieh Schnedder lz Zahodu e Nemčije ni slutil, kak*-na nevarnost mu preti zaradi zlate krone, ki jo Je nosil v gornji čeljusti. Skupina petih ljudi se je vozila s čolnom po jezeru, ko je nenadoma prišla nevihta. Zabliskalo se je, strela Je udarila v Schneiderja in ga na mestu ubiil a, njegovim spremljevalcem pa se ni nič zgodilo.
IZ LJUBEZNI
Iz neke hiše v Parizu so kar naprej prihajale prijave zaradi okvare na plinski napeljavi. Zvrstilo se jih je deset. Nazadnje Je policija ugotovila, da je sobarica namenoma kvarila napeljavo, samo da bi spet prišel inštalater, ki ga Je rada videla.
Kot nalašč za satelite
Mali motor, izum dveh ameriških tehnologov, neposredno spreminja atomsko toploto v elektriko. Zanimivo je, da se v termoelektron-skem motorju na pogled nič ne premika. Ena izmed dveh kovinskih plošč v prazni cevi ima temperaturo 1200, druga pa 640 stopinj Celzija. Toplejša plošča oddaja elektrone, hladnejša jih prestreza. Zunaj sta obe spojeni z žicami, po njih smuknejo elektroni in proizvajajo elektriko. Plošče je mogoče ogrevati z navadnim in z jedrskim gorivom ter celo s sončno toploto. Termo-eiektronski motor (na sliki) bi uporabili predvsem v umetnih satelitih, kjer je neznatna teža še posebnega pomena, večjega pa tudi pri nekaterih vojaških vozilih.
KONGRES TROJČKOV
V ameriškem Jerseyu je bilo nenavadno zborovanje: kongres trojčkov. Sestali so se pravzaprav starši, njihovi otroci pa so se med kongresom igrali v velikim mestnem parku. Kongres so sklicali, da bi starši izmenjali izkušnje, ki so si jih pridobili pri vzgoji trojčkov, zakaj ni lahko vzgajati kar troje otrok hkrati, zlasti ne v prvih letih življenja. Pa tudi kasneje se zvrsti kopica vprašanj, ki jih morajo uspešno urejati starši trojčkov.
Časnikarji, ki so sodelovali na kongresu, so zapisali, da je bilo v kongresnih dneh v mestnem parku mnogo dečkov in deklic »v treh izdajah«. Trojčki so si po navadi zelo podobni, večinoma pa so tudi enako oblečeni, zato so si
priložnostni sprehajalci, ki niso vedeli za kongres, od presenečenja meli oči, češ, kako je mogoče, da vidijo po vsem parku otroke v trojniku...
Inflacija tajnih dokumentov
V Washingtonu so dali javnosti na razpolago zbirko ameriških tajnih dokumentov, ki zajema obdobje od začetka prve do konca druge svetovne vojne. Dokumenti so pretežno vojaškega značaja in ameriški časniki pišejo, da je zdaj javnosti dostopnih okrog 50 milijard dokumentov, ki so jih doslej imeli za vojno in državno tajno.
Srečo je imel angleški letalski častnik, ko je z nogo v mavčnem oklepu lezel iz letala, zdrsnil in se z glavo navzdol strkljal po stopnicah, a se je ujel in se mu ni nič zgodilo, prav vesel pa Je bil tudi fotograf, ki je po naključju stal v bližini in ujel prizor na filmski trak.
»SLONJI PLES« PIGMEJCEV Pritlikavi Pigmejcl, ki jih je zdaj le še kakih 25.000, so nekoč živeli po vseh deželah Osrednje Afrike, potem pa so jih črnci Bantu ter Sudanci in hamitskl rodovi pregnali daleč na jug. Zdaj so pri' tlikavci razdrobljeni na rodove, ki štejejo največ 60 ljudi. Možje hodijo na lov, žene gradijo preproste kolibe, vmes pa nabirajo v gozdu užitne gobe in sadeže. Za največjega junaka velja, kdor ubije ali celo ujame slona. Ta misel je tako prevzela domišljijo preprostih, pritlikavih nomadov, da so v stoletjih izoblikovali tudi poseben slonji ples. Posnetek kaže zmagoviti zamah lovca nad ujetim »slonom«.
UDOMAČENA SRAKA Boro Putlca iz Čapljine Je udomačil srako, ki mu zdaj varuje dom. Pred dvema letoma Je prinesel mladiča v hišo ln ga hranil s črvi. Sraka se prosto giblje po hiši, pozna vse sosede in domače opozarja, kadar se bliža hiši kak tujec.
TRDNA HISA
Francoski arhitekt BUlet je Izdelail prototip aluminijaste hiše, ki ima obliko pomaranče ter ji ne moreio škodovati potresi ln druge nevarne katastrofe. H.ša Je s kabli pritrjena na zemljo, v primeru poplave pa ostane na gladini.
ŽEPNI KINO Pred kratkim so začeli v Sovjetski zvezd izdelovati žepne kinokamere. Enkratna pod-nltev vsebuje 10 m filma, rezervne kasete pa so takšne, da Je film mogoče izmenjati pri dnevni svetlobi. Hitrost se da uravnavati od 16 do 32 posnetkov na sekundo, možni ~a so tudi posamezni posnet-
e
BRAZILSKE ZNAMKE
Za Dan trgovske momance Je dala brazilska poštna uprava v promet znamko v skupni nakladi pet milijonov, v Riu pa so prodajali posebne spominske ovitke.
APARAT ZA OPERNE PEVCE Neki ruski inženir je izdelal aparat, ki takoj pokaže, ali je ta ali oni pevec dober. Aparat deluje na načelu, da' Je kakovost glasu opernega pevca odvisna od tonov s frekvenco 3000 tresljajev v sekundi. Kdor nima teh pogojev, se ne bo obnesel na opernem odru.
TRETJI
INDIJSKI
REAKTOR
dkfS&Hsf	PODOBE	I
Strokovnjaki se uveljavljajo na številnih področjih
V prizadevanju, da bi ujela sodobni življenjski utrip in tehnično dosegla druge dežele, posveča Indija veliko pozornost usposabljanju mladih znanstvenikov in tehničnih strokovnja-
kov. V državnih laboratorijih se udejstvujejo indijski znanstveniki skoraj na vseh raziskovalnih področjih od jedrske fizike in sončne energije do proizvodnje brezdimnega goriva, graditve ce-
nenih in dobrih cest ter proučevanja zdravilnih zelišč.
Skupno z Japonsko je Indija v raziskovanju atomske energije med prvimi deželami na azijski celini. Ze pred dvema letoma je začel v Bombaju delovati prvi jedrski reaktor, drugi bo dograjen čez nekaj mesecev, ob koncu prihodnjega leta pa bodo že tretjega izročili namenu. Indijski atomski znanstveniki pripravljajo načrte za upostavitev mreže atomskih elektrarn.
Indija ima na severu visoke planine, ki ji zagotavljajo idealne naravne pogoje za proučevanje kozmičnega 'sevanja. Opazovalnica v Gulmargu (Kašmir), ki je kakih 2800 m nad morjem, velja za eno najvišjih znanstveno-raz-iskovalniih postaj na svetu. Tam zdaj proučujejo zlasti kozmične žarke. Za sončno deželo, kakršna je Indija, so dosežki v raziskavah sončne energije še posebnega pomena. V delhijskem državnem fizikalnem laboratoriju iščejo indijski znanstveniki metodo za ceneno izkoriščanje sončne ener-
gije, ki bi jo uporabljali zlasti v stanovanjih, in sicer pri kli-matičnih napravah ter za luč in za gretje.
Strokovnjaki osrednjega tehničnega inštituta za živila v Maj-seru so pridobili novo hrano, bogato s proteini. Predelovali so predvsem moko iz kikirikija. Farmacevtski inštitut dela poskuse z zdravilnimi zelmi predvsem pri zdravljenju bolezni, ki so doslej veljale za neozdravljice.
Skupno se zdaj v 250 ustanovah usposabljajo inženirji, zdravniki in tehnični strokovnjaki. Vsepovsod ustanavljajo nove višje šole. Indijska vlada upa, da bo imela do leta 1961 nad 280 znanstvenih ustanov, v katerih bo vsako leto doštudiralo 14.000 slušateljev.
Ultimat mornarici
Po ponesrečnem startu najnovejšega satelita je dobila ameriška mornarica ultimat iz Bele hiše. Takole se glasi: »Vlada bo prenesla kredit 50 milijonov dolarjev in ves satelitski program na civilno vesoljsko družbo, če mornarica ne bo v najkrajšem času uspešno izstrelila vsaj enega izmed napovedanih satelitov.«
ČUDNA
DRUŠČINA
STROAABUS, POSEBNA ŠkOLJRA, PUSTI „ VEŽNA VRATA' ODPRTA. AVALA ŠKOUTKARCA SE NASELI V NTET.
ŠKOLČA POSTANE NTEN doaa. Ribica išče hrano ponoči takrat
TE BELA.
<tJ T05*
DtMicv Pl cxhictt®«w W«rUl Rigl.U Re»*»w
DAN PRE6HE V SVODE M GRADIČU DOMA TE RTAVE BARVE.
tUaAributeil Ly King F«uture«Syn<tirute