Postntnn plačana t notunm Leto LXXH., It. 3 Lfnnf|aaa, sreda 4. fanaarja 1999 Cena Din lznaja vaaK dao popoldne izvzemal nedelje In praznike. — InaeratJ do 80 pettt vrat a Dto 2. do 100 vrat S Dtn 2 50. od 100 do 300 vrat S Din 3. večji inaeratt pettt vrsta OId 4- — Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva alica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Na potovanju po severni Afriki: Velik govor Daladiera v Tunisu Na slavnostnem banketa v Tunisu je Daladier podčrtal Zeljo Francije po složnem sodelovanju vsega imperija ter pozval Tuniiane, da prispevajo svoj delež za veličino Francije Tunis, 4. januarja. AA. Ha vas. Predsednik francoske vlade Daladier je imel na banketu, ki se je vršil anoči v njegovo čast v hotelu »Majestic« govor, ki ga je prenašal francoski radio. Daladier je v svojem govoru naglas.1l, da je Francija bila vedno lojalna in da je to dokazala tudi napram domačemu prebivalstvu v Tunisu, Alžiru in Maroku. Tunis, Alžir in Maroko predstavljajo močne osnove francoskega imperija. Mi Francozi, je nadaljeval Daladier, nimamo navade upirati poglede preko mej, ki jih je določila zgodovina. Iz tega mesta vidimo celo severno Afriko do Agadirja. z njenimi 18 milijoni prebivalcev, ki so popolnoma duhovno in materialno zedinjeni z nami. To je najboljši dokaz edinstva in lojalnosti francoskega impeiija, ki ga je v današnjih časih mogoče ugotoviti. Vidim istotako kakor vsi oni, ki so v mojem spremstvu, da je naše edinstvo stvarno, močno in n era z ruši j ivo. Mi smo drug drugemu vdani. Mi smo odločni svobodni ljudje, ki smo že večkrat dokazali svojo požrtvovalnost braniti neodvisnost in svobodo. Nas navdaja duh bratstva, svobode in sodelovanja, ki na veličasten način prikazuje edinstvo francoskega imperija Imeti moramo zaupanje ljudi, ki & skupnimi napori v okviru nedvomljive svobode ustvarjajo in bodo ustvarili nov družabni red. Ta dolžnost pada na vas Prišli so dnevi, ko bo nujno treba na energičen način potrditi edinstvo francoskega imperija Francoska vlada imna nalogo, da v vseh francoskih prekomorskih deželah vrši svojo vlogo zedi- n jenja, kakor se je to vedno god i'o v naši zgodovini ter je meni kot sedanjemu predsedniku francoske vlade dolžnost vam povedati, da morate vi na vseh poljih delati z največjimi napori in najhitreje izkoristiti vse svoje individualne sile in vsx. svoja naravna bogastva. Francija bo neumorno delala v tej smeri ter vas poziva, da s svojim požrtvovanjem doprinesete k velikemu cilju ter se pokažete odločni proti vsaki brutalnosti in tiraniji. Vi morale vsak dan in povsod dokazati naša spložtia načela bratstva in svobode. Na silo odgovarjajte s svojo mirno močjo v zavesti varnosti. Ta del govora predsednika francoske vlade so vsri prisotni burno pozdravili. Nato je Daladier nadaljeval: Vi Tuniža-ni morate vedeti, da so vaši očetje in vaši bratje dali življenje na bojnem polju, da s tem dokažejo odločnost Francije. Vi Tu-nižani morate vedeti, da je Francija miroljubna zemlja in da je ona doživela toliko slave, da bodo morale nove generacije zelo požrtvovalno delati, ako bodo hotele tej nesmrtni francoski slavi dodati še svoj del. Toda vi morate pri tem tudi vedeti, da je miroljubna Francija popolnoma prepričana, da je dovolj močna ter se ne bo ustrašila nikogar, ki bi ji hotel ovirati njeno zgo- dovinsko nalogo. Francija je v stanju, da se upre vsem napadom, pa če pridejo s katerekoli strani. Nikoli Francija ne bo dovolila, da bi se pod kakršnimkoli izgovorom uničilo delo njenih prednikov v francoskem Tunisu. Potrebno je, da se na tej afriški zemlji ustvari skupnost, podobna francoski državni skupnosti, ki jo bo vedno navdajal ideal človečanstva in fci nikdar ne bo dovolila, da bi sile človečanstva prišle v sužnost. Konec govora Daladierja je bil ponovno burno pozdravljen. Po tej slavnosti je Daladier odpotoval v Gabes. Pariz, 4. jan. A A. Havas. »Pariš Soir« poudarja, da je Daladierjevo potovanje eklatantno potrdilo realnosti francoskega imperija Korzika je del Francije, ki je ves prežet s francoskim duhom. Ta nauk smo včeraj doživeli v Ajacciu in Bastiji. Tudi Tunis je francoski, to se je danes videlo iz vzklikov v Bizerti in Tunisu v navzočnosti šefa vlade. Gallus pa piše v »Intransigeantu«: Branili bomo naša tla in naš imperij. Ce nam ga bo hotel kdo vzeti, ga bomo branili. Ce to rečemo, povemo vse. Domovina je prav tako na Korziki, kakor v Tunisu, v Alžiru in Maroku, in tu bo tudi ostala. Sestanek Litvinova in grofa Ciana na obisku v Varšavi? Poljska si skuša zagotoviti podporo Rima in Moskve — Ozadje Ribbentroppovega PARIZ, 4. jan. br. Po zanesljivih poročilih iz Varšave se potrjujejo kljub dosedanjim demantijem vesti, da bo v drugi polovici januarja obiskal Varšavo sovjetski komisar za zunanje nadeve Litvinov. Istočasno bo prispel v Varšavo tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. V prvi polovici januarja, verjetno okrog 10. pa bo obiskal Varšavo nemški zunanji minister Ribben-trop. Vsi ti obiski dokazujejo, da se pripravljajo v Varšavi zelo važni dogodki. V tukajšnjih diplomatskih krogih opozarjajo v zvezi s tem na razgovore, ki jih je imel med božičnimi prazniki poljski zunanji minister Beck, ki se je mudil na francoski Rivieri. Opaženo je bilo, da so ga večkrat obiskali kurirji ■ italijanskega zunanjega ministrstva, dolge razgovore pa je imel tudi s poljskim poslanikom v Rimu. Kakor se zatrjuje, je bilo na teh sestankih govora o možnosti sestanka Litvinova in Ciana v Varšavi. Poljska polaga največio važnost na to, da bi svojo politiko spravila v sklad na eni strani s prijateljstvom z Italijo, na drugi strani pa z obnovljenim prijateljstvom s Sovjetsko Rusijo. Poljska si želi na ta način zagotoviti obojestransko podporo za primer, da bi bila ogrožena njena neodvisnost. V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da so varšavski načrti naleteli v Rimu na dober odmev in s tem večjo napetostjo pričakujejo napovedane obiske v Varšavi. V zvezi s tem je tudi obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Nemčiji je predvsem na tem, da se po" daljša nenapadalna pogodba med Poljsko in Rusijo za nadaljnjih 10 let. Zadnji dogodki v Evropi so poljsko-nemško prijateljstvo precej ohladili. Zahteve Slovakov na Madžarskem Osnuje naj se Slovaška ljudska stranka kot edina predstavnica Slovakov na Madžarskem Bratislava, 4. jan. e. Poročajo iz Budimpešte, da je včeraj slovaška manjšina madžarskemu ministru Gorosu in državnemu tajniku Tiborju Patakyu, ki zastopata predsednika vlade Imredva, predložila spomenico, v kateri slovaška manjšina na Madžarskem stavlja svoje zahteve. Slovaki zahtevajo dovoljenje za ustanovitev Hlinkove slovaške ljudske stranke v Madžarski, ki bo izključna predstavnica politične volje slovaške manjšine na Madžarskem. Ravno tako tudi zahteva i o ustanovitev tednika »Slovak«, ki bi bil službeno glasilo slovaške ljudske stranke, naposled pa je treba odpraviti tudi vse nesporazume, ki so nastali zaradi stališča, ki so ga zavzele administrativne in vojaške madžarske oblasti napram Slovakom. Slovaški delegaciji je bilo obljubljeno, da bo njenim zahtevam ugodeno. V slovaških političnih krogih v Bratislavi izjavljajo, da je treba v najkrajšem času pričakovati ustanovitev Hlinkove stranke na Madžarskem in da bo tudi v Budimpešti v kratkem začel izhajati »Slovak« kot glasilo slovaške manjšine. Spremembe režima na Japonskem Vlada kneza Konoye je odstopila — Novo vlado je sestavil baron Hironuma Obisk angleškega kralja v Ameriki Odpotoval bo 3« maja in ostane v Ameriki do 15« junija LONDON, 4. jan. e. Danes je bilo službeno objavljeno in po vsej kraljevini razglašeno, da bosta Nj. Vel. angleški kralj Jurij VL m kraljica Elizabeta odpotovana na službeni obisk v Kanado. Odpotovala bosta iz Ports-moutha na vojni ladji »Repould« 8. maja in dospeta v Quebec 15. Tam bosta prenočHa. nato pa odideta v Mon* treal in Ottawo, kjer ostaneta tri dni. Potem bosta prepotovala vso Kanado od obale Atlantskega morja do Tihega Oceana. Obiskala bosta Kingston Bel' leville, Toronto, VVinnipeg, Calgarvo, Vancouver in Victorio. Na povratku bosta obiskala Jasperpark, Elmonten, Sascatum, Hamilton in znamenite slapove Niagare. Dalje časa bosta ostala edino v Banhu, v Victoriji in Jasper-parku. V času od 8. do 11. junija se bosta na povabilo predsednika Roose-velta na povratku ustavila v USA, nato pa bosta nadaljevala potovanje po Kanadi, kjer bosta obiskala še več kanadskih mest, med njimi tudi Halifaz, od koder kreneta z vojno ladjo na Novo Funlandijo, kamor dospeta 15. junija. Še istega dne bosta obiskala St. John, nato pa se vrneta v Portsmouth. Tokio, 4. jan. AA. Po dolgih posvetovanjih med knezom Konovem in cesarjevo okolico je Konove danes podal ostavko svoje vlade. Politični krogi smatrajo, da knez Konove ne bo prevzel sestave nove vlade. Mandat za sestavo nove vlade je dobil baron Hironuma. Politični krogi računajo, da bo nova japonska vlada sestavljena približno takole: predsedništvo prevzame Hironuma. zunanje zadeve Aritagaki, mornarico Hasigava, notranje zadeve Shione, poljedelstvo Sakaj. Admiral Nasigava, ki bo prevzel ministrstvo mornarice, je zdaj komandant pomor- . ske baze v Jokosuki, preje pa je bil glav- ] ni zapovednik japonske mornarice, ki je ! operirala v kitajskih vodah. Novi minister za notranje zadeve Shione je bil v dosedanji vladi pravosodni minister ter vzdržuje zelo ozke zveze z baronom Hiranumom. Obveščeni krogi trdijo, da je do krize kabineta kneza Konoje prišlo zaradi stran karskih borb v sedanjem parlamentu. Posebno so se stranke borile proti novemu političnemu pokretu »nacionalne mobilizacije«. Gotovi krogi so zaradi tega poskušali doseči razpust parlamenta. Dosedanji minister notranjih zadev admiral Sve-chugo je bil vodja teh krogov. Novi predsednik vlade Hiramuna je imel zelo ozke zveze z zgoraj omenienirri krosi Hudi viharji na črnem morju Mnogo ladij se je potopilo — Številne smrtne Organizacija „Sronte narodne obnove" v Humaniji Fronta bo državna, ne pa strankarsko-politicna organizacija ter bo iznad vlade in parlamenta Bukarešta, 4. jan. br. V poučenih političnih krogih zatrjujejo, da bo že jutri objavljen v uradnem listu dekret kralja, s katerim bo potrjen pravilnik nove politične organizacije Rumunije, ki se naziva »fronta narodne obnove« Pravilnik obsega 36 členov. Med drugim določa, da je fronta narodne obnove državna, ne pa strankarsko politična organizacija. Vodstvo te fronte bo poverjeno vrhovnemu svetu, ki bo štel 150 članov Ta vrhovni svet bo odgovoren samo kralju in bo v svoji funkciji iznad parlamenta in vlade. Nadzorstvo nad vso organizacijo in skrb za disciplino v stranki bo poverjena 24-čian-skemu direktoriju. Vrhovni svet bo imel izključno pravico postavljati kandidate za 1 parlamentarne volitve. Fronto narodne obnove bodo vodili trije generalni tajniki in sicer deljeno po stanovih. Za generalne taj nike bodo imenovani notranji minister Calinescu, Jamandi in George Bratianu. Izgon Nemcev iz Rusije Berlin, 4. jan. e. Povodom vesti o izgonu nemških državljanov iz Sovjetske Rusije v nemškdh službenih krogih poudarjajo, da jim o tem dozdaj nj znanega nič konkretnega. V Sovjetski Rusiji živi okrog 1000 nemških državljanov, ki so kot specialisti zaposleni v raznih industrijskih podjetjih. Cari grad', 4. jan. br. Na Črnem morju besni že od ponedeljka snežni vihar, ki se je razširil sedaj tudi na Anatolijo. Ker so vse brzojavne in telefonske zveze prekinjene, podrobnosti še niso znane. Splošno ugotavljajo, da takega neurja ne pomnijo že 30 let. Deset turtkih parnikov, ki so bila zasidrani v ereglijstki luki in dva grška parni-ka je vihar odtrgal ter jih treščil na pečine, kjer so se razbili. Posebno tragična je usoda 2000-tonskega potniškega parnika »Milet«, ki ga je vihar treščil na razbitine nekega drugega parnika. »Milet« se je dobesedno razklal na dvoje in se takoj potopil. Rešila sta se samo dva mornarja. Pet večjih potniških parnikov se bori na odprtem morju z viharjem, a jim ne morejo priskočiti na pomoč. Nad 100 manjših ladij je vihar odplavil in so se razbile. Računajo, da je neurje že dosedaj zahtevalo zelo številne smrtne žrtve. V Ana toli ji se je pod težo snega porušilo več hiš in je tudi tu bilo obilo smrtnih žrtev. Epidemija hripe na Poljskem V par dneh je obolelo na stotisoče ljudi — VARŠAVA, 4. jan. br. Po naravnaš« sibirski zimi Je savladalo sedaj na Poljskem jasno vreme, ki p* je prineslo drago nevšečnost. Baspssla se Je namreč hripa, U Je v par dneh zavzela značaj resne epidemije. Samo v Varšavi Je obolelo sadnje tri dni nad 10S.SO0 ljudi V Krakova je prijavljenih nad 5A.S0S obolenj. Gledališča so zaprta, ker Je vse osobje »bolelo na brini. Tudi v državnih uradih manjka polovica uradnikov. Vsi zdravniki in prenapolnjene. Hripa pa. poteka za enkrat zelo lahko in so smrtni primeri redki. Stavka Šoferjev vNew Torku NEW YOBK 4. januarja. AA. Reuter: V sporazumu m prometnimi delavci je danes stopilo v stavko 11.000 šoferjev. V prometa je ostalo is 5000 taksi-sjvtotnotoi-lov, ki jm vozijo lastniki sami. Kralj Jurij VI. vladar britanskega imperija, ki bo v spremstva kraljice meseca maja odpotoval na svoj prvi uradni obisk v Ameriko. Dalje časa se bo mudil v Kanadi, obiskal pa bo tudi Zedlnjene države. Temu obisku pripisujejo Izreden političen pomen Edouard Daladier Nov mrzli val v Kumumji Bukarešta, 4. jan. br. Rumunijo je po južnem vremenu zadnjih dni zaje! nov mrzli val. V Bukarešti je bilo davi 18, v Be-sarabiji pa 25 do 30 stopenj pod ničlo. Zaradi snežnih žametov je promet zelo oviran in so ga morali na nekaterih progah popolnoma ustaviti. V Argentini se pote Buenos Aires. 4 jan. AA. DXB. V vsej Argentini vlada že nekaj dni nenavadna vročina. V prestolnici je poskočila toplot« na 37 stopinj Celzija, v severnih pokrajinah, kakor v Tucuvanu. pa celo na 46 stopinj Celzija. Veliki izgredi na Jamaiki Kings»iov. n, 3. jan. V angleških rudnikih na Jamajki so nastali veliki delavski nemiri, po zborovanju, ki so ga priredili stavku joči rudarji, je prišlo do krvavega spopada s policijo, pri čemer je bilo več delavcev ubitih, mnogo pa ranjenih. Posebna preiskovalna komisija vodi sedaj preiskavo o vzrokih teh nemirov. Snežne razmere Uradno poročilo Tnjskoprometnlh zvez v Ljubljani in Maribora, JZSS In SPD z dne 4. 1. 1939 Bled 501 m: —1, oblačno, 52 cm snega, osrenjen, Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, oblačno. 90 cm snega, južen, mirno, Bohinj Sv. Janez 530 m: 0, oblačno, 90 cm snega, južen, mirno. Pot do Zlatoroga neuporabna, Bistrica Boh. jez. 510 m: —2, oblačno 80 cm snega, osrenjen, Jesenice 584 m: —2, oblačno. 65 cm snega, osrenjen, Jezer-.ko 890 m: —4, oblačno, 20 cm prši- ča, 50 cm podlage, Sod raži ca: 1. oblačno. 46 cm snega, južen, Trojane: —2, oblačno, 10 cm snega, Senjorjev dom 1523 m: —5, oblačno, 100 cm snega, Ribnica na Pohorja 715 m: 2, oblačno, 40 cm snega, južen, Mrzlica 1344 m: —3, oblačno, 50 cm snega, južen, Peca 1654 m: —3, 100 cm snega, južen, V vsej Sloveniji je snežilo ter je v nižinskih legah deloma južen sneg deloma osrenjen, v višinskih pršič. Barometer se dviga, postaja hladneje, izgledi na * bolje. Dr. Enwe: Pire remis! Hastings, 3. januarja. V četrtem kolu sta se sestala bivši svetovni prvak dr. Euwe in jugoslovanski velemojster Pire. Po raznih poizkusih doseči kako odločilno prednost sta se morala zadovoljiti z remijem. Szabo ni mogel proti šibkemu Golombeku ponoviti svoje izvrstne igre iz prejšnjih kol. Golombek si je zgradil že močno napadalno postojanko, is katere se je madžarski prvak rešil le z žrtvijo kmeta, tako da je v 36. potezi le dosegel remis. Klein in Tvlor sta morala svojo igro prekiniti. Millner-Barrv in Landau kakor tudi Thomas in Sergeant so končali svoje podvige z remiji. Stanje po četrtem kolu: Landau in Szabo 3 točke, dr. Euwe 2 ki pol, Golombek* Pire in Thomas 2, Klein in Millner-Barry 1 in pol, Sergeant 1, Tvlor pol točke. Sorzna poročila. Čarih, 4. januarja. Beograd 10. Pariz 11.60, London 20.47, New York 442.625, Bruselj 74.65, Milan 23.28, Amsterdam 240.62, Berlin I77.5O, Praga loJ.75, Varšava 83.75, Bukarešta 3.26. »SLOVENSKI NAROD«, Star. 3 Slovenija fco imela zvezo z jadranskimi vlaki Velika anketa, na kateri sodelujejo zastopniki slova£kilt, madžarskih in našito Železnic Ljubljana. 4 januarja Včeraj se je pričela v posvetovalnici direkcije državnih železnic velika anketa o tako zvanih »jadranskih vlakih«. 9 katerimi «e vozijo predvsem češkoslovaški in madžarski turisti no naš Jadran. Anketo vodi pomočnik direktorja g. Hojs, navzoči so pa tudi vsi referenti železniške direkcije. Sporazumno z našimi in češkoslovaškimi ter madžar&k'rm zastopniki se na novo določa vozni red in pr rga ter število jadranskih vlaKO'% ki popeljejo v sezoni in izven nje v naio drža\o na tisoče letovisčarjev *n turistov. Svoje zastopnike so poslale tudi vse interesirane turistične organizacije. Madžarsko /ar-mpajo delegati turistične organizacije -Ibus«. Češkoslovaško delegati »Čedoka«. Jugoslavijo pa delegati »Putnika*' Ljubljansko Zvezo za tujski promet in »Putnika« zastopa ravnatelj dr. Žižek. Za oddelek za vozne rede generalne direkcije železnic v Beogradu je navzoč šef g. Vulo-vič. za komercialni oddelek direkcije v Zagrebu g. Horvat Poleg številnih delegatov generalne direkcije v Beogradu in zastopnikov tuiskoprometnih organizacij sodeluje tudi referent za tujski promet pri generalni direkciji g. Popović. Nadalje sta navzoča zastopnika naših potovalnih pisarn iz Prage in z Dunaja ter zastopnik: intere-siranih organizacij iz Splita in Sušaka. Včeraj so sc delegati posvetovali dopoldne in popoldne. dane* zjutraj ob 9. pa se je anketa nada!;ev«lu in bo zaključena šele proti večeru Spored ankete je zelo obsežen, delegati vseh interesiranih držav in organizacij imajo Številne predloge, katere je treba upo števati in jih spraviti v sklad, tako da bodo zadovoljni vsi interesenti. LVediti je treba vprašanje števila jadranskih vlakov in zlasti voznega reda. Proga je dolga, od Prage do Splita oziroma Sušaka, zato je določevanje voznega reda zvezano z velikimi težavami. K temu vprašanju se pridružujejo še druga številna komercialna in tehnična vprašanja, za katera je treba najti j primerno in vsem ustrezajočo rešitev. O \ tujsko-prometni važnosti te proge ni treba | izgubljati besed. Lani se je pripeljalo iz Češkoslovaške z jadranskimi vlaki v Jugoslavijo nad 26.000 turistov. Ako bi ne bilo v republiki krize, bi bilo potnikov še enkrat toliko. Glede odhoda jadranskega vlaka is Prage so se delegati z edinih tako, da bo vlak zapustil Prago v zgodnjih popoldanskih urah in bo vozil preko Bratislave do Gjoe-ra m Koprivnice do Zagreba. Od Zagreba do Jadrana bo peljala proga v dveh trasah, in sicer do Sušaka in do Splita. Na včerajšnji dopoldanski anketi je bila večina delegatov za predlog, da bi jadranski vlak zapustil Prago ob 15. in bi dospel v Zagreb preko Koprivnice drugi dan ob 6.12. Na Sušak bi vlak dospel ob 12.18. v Split pa po drugi trasi ob 17.20. Drugi del vlaka pa bi dospel v Zagreb ob 636, na Sušak ob 13.20, v Split pa ob 18.15. V obratni smeri nazaj iz Su.šaka in iz Splita do Zagreba bi vlaka vozila tako. da bi okoli poldneva zapustila Sušak in Split ter se v Zagrebu združila ter kot ena garnitura odšla skupno iz Zagreba okrog 16 ure proti Pragi. Na popoldanski včerajšnji anketi so predlagali delegati spremembo voznega reda, tako da bi jadranski vlak odšei iz Prage uro prej. Ta predlog je večina delegatov končno odobrila. Za Slovenijo je važno, da dobi zvezo z jadranskimi vlaki. Zastopniki slovenskih organizacij za tujski promet, zlasti pa ravnatelj dr. Žižek, so stavili svoje tozadevne predloge in jim je tudi uspelo vprašanje zveze Slovenije z jadranskimi vlaki z uspehom rešiti. V vseh podrobnostih še ni določen vozni red, toda zagotovljeno je, da bo imela Slovenija zvezo z jadranskim vlakom s pomočjo brzega vlaka, ki vosi iz Zagreba do Jesenic in obratno. Na včerajšnji popoldanski anketi so bila na sporedu številna tehnična, prometna in komercialna vprašanja, ki jih je treba skladno rešiti v zvezi z novim voznim redom jadranskih vlakov. Soglasno je bil tudi sprejet predlog, naj voz« v sezoni še drugi par vlakov po isti progi kakor vlaki pred sezono in po njej. Nekdanja Pollakova tovarna počiva Baje bo tovarna v polnem obsegu zopet obratovala že v marcu Ljubljana, 4. januarja V Ljubljani se ustavlja tovarna za tovarno; že nad leto dni počiva obrat v Strojnih tovarnah in livarnah, enem izmed ljubljanskih podjetij, ki je zaposlovalo največ delavcev Napovedi, da bo tovarna kmalu začela zopet obratovati, se niso uresničile. Prav tako, kakor so se lani bali delavci Strojnih tovarn in livarn, da tovarna ne bo tako kmalu začela obratovati, se boje zdaj delavci nekdanje Pollako-ve tovarne, ki je prenehala obratovati 28. decembra. Ko je tovarno (eno naših najstarejših usnjarn, ki se je razvila iz skromnega obrata v eno naših največjih tovarn) vcdil še Pollak, je bilo pred krizo zaposlenih okrog 500 delavcev. Gospodarska kriza ni prizanesla staremu uglednemu podjetju in nekaj časa je celo kazalo, da bo tovarna morala počivati. Ko je tovarno prevzela mestna hranilnica ter ustanovila podjetje »Indus«, se je delavstvo potolažilo, ker je upalo, da se bodo vrnile normalne razmere. Seveda tovarna ni več nikdar zaposlovala toliko delavcev kakor v dobi konjunkture in ni bilo zaposlenih niti polovico toliko delav-cev. Delavstvo so kmalu začeli skrbeti nekateri pojavi: očitno je bilo, da tovarna ne obratuje s posebnim poslovnim uspehom, zato so se delavci zaceli bati, da se bo morala prej ali slej ustaviti. Do lani pa javnost ni zvedela za to notranjo krizo podjetja. Pred letom .januarja, ko so bile v tovarni zaupniške volitve, je bilo zaposlenih še 163 delavcev. Toda spomladi so se začele redukcije. Delo se je začelo ustavljati postopno v posameznih oddelkih. Najprej so delo izgubili usnjarji. To je bil posebno hud udarec za starejše delavce, domačine, družinske recinike. Nekateri so pustili v tovarni svoja najboljša leta. Dva sta delala v tej tovarni že okrog 40 let. že maja so delavci zvedeli, da je tovarna naprodaj, češ da je imelo podjetje prejšnje leto velik deficit ter da je prodaja najboljši izhod. S kupnino bi naj Mestna hranilnica vsaj delno krila izgubo, če Se ne vso, ki jo jo utrpela pri Pollaku in pri upravljanju novega podjetja Delavci so zvedeli, da bo tovarno kupilo podjetje Mergenthaler, ki ima usnjamo v Mostah. Tovarna je bila baje prodana že sredi leta, kakor so delavci mislili, vendar niso zanesljivo, da tovarne nima več »Iadus«; služijo. Ob koncu leta je pa bilo povsem zanesljivo, da tovarna nima več »Indus«; 28. decembra je bilo odpuščeno vse delavstvo, ki ga sicer ni bilo teč mnogo zaposlenega, samo okrog 40. Delavci so zvedeli, da je Mestna hranilnica ljubljanska prodala t o verno pod pogojem, da bo zaposlenih nadalje brez ustavitve dela najmanj 70 delavcev, zato jih prodaja ni posebno vznemirjala. Ko so pa bili pred novim letom odpuščeni, jih je začelo skrbeti, kdaj bo konec neprostovoljnih počitnic. V jermenarnl, v manjšem oddelku, kjer je bilo zaposlenih le 13 delavcev, bi se naj delo zopet začelo kmalu po novem letu. Vendar tudi ti delavci ne vedo, kdaj se bo delo zopet začelo. V oddelku za izdelavo galanterije, pa bodo delali delavci na lastno pest; baje se pogajajo s podjetjem za prevzem tega oddelka, ki je zaposloval 15 delavcev. Delavci se boje, da bo tovarna začela redno obratovati šele čez del j Časa, Novo podjetje jo namerava temeljito preurediti. Doslej so se pc^ruževali elektrike za pogon, novo podjetje pa baje namerava postaviti lokomobilo, da bo pogon cenejši. Obrnili smo se na podjetje, naj nam pove, kdaj bo tovarna začela zopet redno obratovati. Porvedali so nam, da bo tovarna obratovala v potnem obsegu že marca. Delavstvo, ki je zdaj brez zaslužka, bo težko vzdržalo tako dolgo brez dela, nato pa je treba napeti vse sile, da bo vsaj tedaj zaposleno. Potrebno pa je tudi organizirati čim prej pomožno akcijo vsaj za najrevnejše delavce, zlasti za rednike družin. S tem, da je dal »Indus« 500 d&n za nezaposlene mestni občini preden so bili odpuščeni bivši njegovi delavci, pač ni bilo pomagano številnim prizadetim družinam. škof]a Loka dobi letos muzej Nameščen bo sredi mesta v občinski hiSl na Mestu* trgu in mnogo gradiva je že zbranega škofja Loka, 3. januarja Da se škofja Loka pridno pripravlja na ustanovitev svojega muzeja, je javnosti več ali manj znano. Delovanje mladega Muzejskega društva je uspešno in tako smemo pričakovati, da bo slovesna otvoritev muzeja letos, bržčas v prvi polovici leta. Muzej bo imel svoje prostore prav sredi mesta na Mestnem trgu v občinski nisi, kjer so dodeljene MD štiri velike sobe. Vprav te dni prispo v škof jo Loko prve po-šujke velikih omar, ki bodo v njih razstavljeni umetnostno-zgodovinski, kulturni spomeniki naše preteklosti Zbiranje vsakovrstnih predmetov se vztrajno nadaljuje, tako da predstavlja zbrani material že danes zbirko, ki preseneča po svoji obilnosti in vsestranosti Škof jo Loko samo. Kot posebnost naj povemo, da bo hranil muzej tudi relief vsega škofjeloškega okraja, nadalje bodo v muzejskih prostorih vsakovrstni zemljevidi, prikazane bodo današnje katastrske mape v primerjavi z onimi pred 4ae*tletji i. t. d. Glavna ovira še hitrejšega 4*Ja je v pomanjkanju sredstev, pa bi bilo zato povsem upravičeno, da bi dobilo MD podporo na merodajnih mestih. X svezi z ureditvijo in otvoritvijo mu- zeja, ki bo vsekakor privlačnost, deluje MD, odnosno njegov predsednik prof. dr. Pavel Blaznik uspešno tudi na literarnem področju z izdajanjem znanstvenih edicij, ki posega naše ljudstvo prav rado po njih. Tako smo dobili že dve knjižici, ki opisujeta naseljevanje naših prednikov v Poljanski in Selški dolini, podobno književno delo dobimo za Sorsko polje in slednjič za škof jo Loko samo. V kratkem izda MD brošuro o naseljevanju Slovencev, umetno-stni-zgodovinar g. Ivan Veider nam je oskr bel > Vodič po Crn grobu«, bas te dni pa smo brali, da je obdelal škofjeloško gorovja z znanstvenih vidikov dr. Svetozar Hešič. Razprava je bila tiskana v Geografskem vestnlku. Morda bi kazalo izdati razpravo v posebni brošuri, ker ne bo odveč, ako obogatimo »škofjeloško literaturo« še za to delo. Zdaj pa še nekaj. V Ljubljani se snuje banovinski šolski muzej in tudi škofjeloške šole so prejele od pristojnih oblasti poziv glede prispevanja. Ako imamo ▼ vidiku, da so škofjeloške šola med starejšimi v naši ožji domovini In da hranijo to in ono, kar bi se dalo uvrstiti v muzej, as sama od sebe odpira nujna želja, naj škofjeloške šole razstavijo svoja starina doma. Proč naj se na ponuja nič! Mislimo, da bodo v tej smeri, tako MD kakor domači činitelji storili potrebne koraka, da snovanje bano-vinskega šolskega muzeja ne bo Šlo na škodo škofjeloškega, akofjeločanom bo po našem toliko lažje ustreči, ker je v banovini nedvomno še kaj aak> starih šol Jki imajo prav take spomina kakor loška. Izostanek loških sol zategadelj tudi preglednosti in popolnosti banovinakega muzeja ne bo na škodo. Ko stojimo tako neposredno pred otvo- ritvijo muzeja, nam preostane le se povabilo vsemu prebivalstvu loškega okraja: kdorkoli je v posesti starin, bilo iz kateregakoli področja (umetna obrt, rezbarstvo, slike »kipci, vezenine, orožje in slično) naj Jih odstopi muzeju v škofji Loki. Vse bo vestno shranjeno in tudi zavarovano! Predmeti se sprejemajo tudi samo na posodo. MD ima svojega gospodarja. S skupnimi napori bomo ustvarili ustanovo, ki bo dostojno manifestirala našo preteklost! Zato pa: na delo! Morilec Petra Korošca pred sodiščem se je pričela prod mariborskim sodiščem obrav proti Silvestra Kranjca, njegovi ženi Ivana Kolarju Maribor, 4. januarja Kriminalnost na področju mariborskega okrožnega sodišča je razmeroma zelo velika, zlasti kar se tiče težjih zločinov. To velja predvsem za mariborsko okolico, za Dravsko in Ptujsko polje ter Slovenske gorice. Zelo redki pa so težji zločini v Dravski dolini ta na Pohorju sploh, če izvzamemo gnusen dvojni umor Goru pove in Bolničarja pri Bolfenku. Pa tudi v se-verozapadnem kotu naše domovine, na področju prevaljskega sreskega sodišča «?e v zadnjih letih ni pripetil težji zločin. Tem bolj pa je dne 25. septembra 1938 osupnila javnost vest, da so na Volinjaku pri Mežici našli umorjenega in izropanega daleč naokoli znanega 73Ietnega posestnika Petra Korošca. Petetr Korošec, ki je stanoval s svojo ženo pri Llbnlku v Volinjaku, se je bavil predvsem 8 prekupčevanjem živine. Bilo ie sp osno znano, da je prsmožen in da nosi s seboj zmerom ves denar. Tudi je bil Korošec zelo pobožen in je vsako nedeljo šel k maši v tri četrt ure oddaljeno Mežico. Tako se je napotil tudi v nedeljo 25. septembra ob 5.30 v Mežico k maši. ki se je pričela ob 6.30 ir končala ob 7.30. Ker so mrtvega Korošca našli ob 9. zjutraj, je moral biti zločin storjen med 8.30 in 9. uro. Ob poti, kjer so našli tiuplo pokojnega Korošca, je ležal pokojnikov klobuk kake 4 m proč - od peti, že v gozdu pod grmom je ležal Korošec sam 1 mrtev. Očividno mu je morilec prizadejal težke poškodbe po glavi in drugih delih telesa s palico, ki so jo našli poleg trupla, nai-brž pa tudi s kamnom, ki ie ležal v bližini trupla in ki je bil poškropljen s krvjo. Tudi so opazili na truplu rane na prsih, prizadejane z majhnim nožem. Poleg trupla so našli prazno listnico, ki je bila pokojnikova last. O groznem zločinu so bili takoj obveščeni mežiški orožniki, ki so pod vodstvom poveljnika orožniške postaje g. J. 2agerja takoj odšli na kraj zločina in pričeli z energičnim poizvedovanjem za zločincem. Kmalu po najdbi trupla pokojnega Petra Korošca so izsledili morilca. Pastirčki ki so pasli v bližini krave, so slišali udarce in tudi videli nekega moškega, ki je bežal in ki je bil gologlav. Na podlagi opisa dotičnega moškega je sum takoj padel na 291etnega brezposelnega rudarja Silvestra Krajnca iz žerjava ki je bil med mašo v Mežici v gostilni Franca Senice in kjer je popil tri četrt litra vina. Ko je sedel v gostilni, je ves čas gledal skozi okno, kakor bi na nekoga čakal. Predno pa se je maša končala, je izginil iz gostilne — šel je čakat svojo žrtev. Na podlagi teh ugotovitev so orožniki Silvestra Krajnca aretirali. Napravili so tudi hišno preiskavo m našli 2000 din. o katerih je zatrjeval, da si jih je prihranil, dasi je bilo splošno znano, da je živel v slabih gospodarskih razmerah, pri zaslišanju je Krajne trdovratno zanikal vsako krivdo, pod težo raznih okoliščin pa se je končno odal In odkrito priznal, da je izvršil roparski umor nad Petrom Korošcem. Dejal je, da je vedel, da hodi pokojni Korošec k rani maši v Mežico, vedel pa je tudi, da ima mnogo denarja. Potem je podrobno opisal, kako je v gostilni prežal na svojo žrtev, kako je odrezal leskovo palico in kako se je skril za grmom. Ko je prispel mimo skrivališča pokojni Korošec, ga je od zadaj parkrat udaril s palico na vso moč po glavi, tako da se je Iz Trbovelj — Vremenski preokret. Po ostrem mrazu zadnjih dni je nastopilo v ponedeljek nenadoma južno vreme. 2e popoldne je začelo rosi ti in zvečer so bile vse ceste In pota tako poledenele, da je marsikdo položil svoje mehke ude na trda ledena tla, predno se je prav zavedel, da je na tleh. Toda v torek zjutraj je nastopilo glede poledice zboljšanje. Deževalo je vso noč in zjutraj so bile ceste ln pota že tako razmočena, da so bile zlasti v dolini eno samo morje neprehodne snežne brozge, ki jo prebivalstvo se boli preklinja kakor poledico samo. Z vseh pobočij in gričev drvi v dolino redka snežna brozga v Trbovelj-ščico, ki je v teku dneva močno narasla, prav tako tudi Sava. Težave so tudi v prometu. Četudi je sneg na cesti že precej •kopnel, je tovorni in avtobusni promet vseeno Še oviran in otežkočen, ker je vožnja po snežni brozgi dokaj nesigurna. Nedvomno najbolj ogorčena nad sedanjim vremenskim preobratom pa je naša mladina, ki ji je vreme tako hitro pokvarilo in uničilo vas veselje. Toda tolaži se s tem, da bo kmalu zopet zapihal sever in ustvaril ugodnejšo fftm*** situacijo z novim mranntn in snegom, kar mladini tudi mi želimo. — Smučarske tiirma Tukajšnji smučarski klub SPD js pripravil za prihodnje dni dva večji tekmi v naših planinah. Prva smučarska tekma naj bi bila 6. januarja in je zamišljena kot mladinska tekma. Start bo pri Sv. Katarini, cilj pa v bližini tukajšnjega občinskega kopališča. Druga tekma pa bo v nedeljo 8. t. m. na stranci. To bo klubska tekma ▼ alpski kombinaciji In bo ena največjih smučarskih prtradttev t aasavakih planinah v zadnjih letih. Četudi ns dva dni dežuje, sedanje južno vreme vendarle ni seglo tako visoko t planinska vrhova, da bi bilo te tak- V gornjih legah naših pla- starček zgrudil. Nato ga je zavlekel s ceste in mu vzel denar, dočim je listnico vrgel proč. Trdil je. da je bilo v listnici le 2000 din, dasi sta dve priči, ki sta bili na predvečer roparskega umora pri Korošcu, izpovedali, da je imel pokojni pri sebi najmanj 7000 dinarjev. Na predvečer je namreč posestnik Peiš Franc izročil pokojnemu Korošcu 1300 din are za kupljene vole in je ob tej priliki videl, da je imel starček pet bankovcev po tisoč din in dva po 500 din. žena Silvestra Krajnca, 321etna Amalija Krajne pa je orožnikom izpovedala, da ji je mož izročil 2000 din, češ da je neki Ivan Kolar našel večjo vsoto denarja, od katere mu je dal 2000 din, ki naj jih hrani. Pri nadaljnjem zasliševanju je morilec Krajne trdil, da je zločin zasnoval 411etnl rudar Ivan Kolar iz Mežice in da je zločin storil na njegovo pobudo in po njegovih načrtih. Prvotno je imel Krajne, tako je dejal orožnikom, namen starčka le omamiti in izropati. Kolar pa ga je nagovarjal, naj Korošca ubije, da ne bo mogel pričati. Preiskava je dognala, da je bil Silvester Krajne pred umorom in po njem skupaj z Ivanom Kolarjem, ki so ga orožniki potem aretirali. Toda Kolar je pri zaslišanju dosledno tajil vsako soudeležbo prj zločinu in tudi zanikal, da bi bil Krajnca nagovarjal k zločinu. Obdukcija trupla pokojnega Petra Korošca je dognala, da nobena poškodba ni bila trenutno smrtonosna, pač pa vse zelo težke. Smrt ni nastopila takoj, ampak počasi in sicer radi oh 1 omenja centralnih življenjskih organov. Tudi takojšnja zdrav niska pomoč bi bila zaman. Na truplu petra Korošca so opazili 16 udarcev s palico ali kamnom po glavi ter 8 udarcev po hrbtu. Morilca Krajnca, njegovo ženo Amalijo in Ivana Kolarja so najprej oddali v zapore prevaljskega sreskega sodišča, kjer se je Krajne v svoji celici pozabaval s tem, da je na stenah risal kljukaste krize. Krajne je namreč rodom iz Nemčije, kjer je živel dolgo vrsto let in se je šele lani vrnil iz Nemčije, ker je naš državljan. Tudi sta Krajne in Kolar osumljena, da sta jeseni leta 1937 izvršila rop pri Pratne-karjevih v Mežici ter posilila neko žensko. Krajne sam pa de razen tega, da je ukradel leta 1937 Cirilu Hrastu na Poljani električni magnet, vreden 8000 din. Oba sta na precej slabem glasu in predkazno-vana radi tatvin. Ko so orožniki zbrali dovolj obtežilnega gradiva, so vso družbo, morilca Krajnca njegovo ženo Amalijo ter Ivana Kolarja prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik je obte-žilni material še dopolnil z novimi argumenti, na podlagi katerih je državno tožilstvo sestavilo obširno obtožnico, po kateri se Silvester Krajne obtožuje roparskega umora. Ivanu Kolarju očita državni tožilec, da je Krajnca k zločinu nagovarjal, Amaliji Krajnčevi pa, da je prejela od svojega moža 2000 din, za katere je vedela, da so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem. Kazenska razprava proti S. Krajncu, njegovi ženi Amaliji in Ivanu Kolarju je bila danes dopoldne pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega so dišča v razpravni dvorani št. 53. Dvorana je bila polna radovednih poslušalcev. Razpravo je vodil s. o. s. dr. Tur a to. Po uvodnih formalnostih je državni tožilec dr. Hojnik prečita! obširno obtožnico, nakar se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki ob času poročila še traja. nin je sneg prejkoslej ugoden za smuko in če ne nastopi v prihodnjih dneh preobrat tudi v planinah, bosta obe smučarski prireditvi prav ugodno zaključeni. — Silvestrovo so rudarske Trbovlje proslavile v prav zadovoljivem razpoloženju. Vse tri dvorane, to je delavska, sokolska, kakor društvena so bile nabito pome veselja in plesa željnih parov, ki so ss ob zvokih najboljših trboveljskih godb veselili in vrteli tja do ranega jutra. — Novoletne želje so tudi ob zaključku starega in nastopu novega leta učinkovito izrazile-vse tri tukajšnje godbe na pihala, t. j. delavska, sokolska in železni-čarska. Pričele so igrati na Štefanovo, svoje koncerte, s katerimi so čestitale hišnim posestnikom, pa so zaključile šele včeraj. Tudi priznanja vredna vztrajnost. Wolf-Ferrarijeva opera »štirje groblja, ni« pride po parletnem presledku zopet na repertoar naše opere. Abonente opozarjamo, da je zapadel 5. obrok ter prosimo, da ga poravnajo pri gledališki blagajni. fttca KOLEDAR Dane*: Sreda, 4. januarja katoličan : Tit, škof DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Hotel Hollywood Kino Sloga: Povratek iz pekla Kino Union: Poštar jeva hči Kino Moste: Krik vzhoda (Dobra zemlja) in Shirlev Temple: Mali pomorščak Umetniškm razstava Kos-MaJeS-Ciorše v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Murijin trg 5. Ku-ralt, Gk>sposvetska ctsla 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. Iz Zagorja — Silvestrovanje jt bilo po dolgem čaSU v znamenju večjega opt mizma. Od starega leta so se poslavljali menda v vseh javnih lokalih, posebno razigrano pa v So-kolskem domu. kjer se je zbralo ljudi kakor že dolgo ne. Razpoloženje je povzdignil domač, dokaj pester spored, pari pa so se na gosto zgneteni vrteli solidno in vztrajno iz starega v novo leto tja do zgodnjih jutranjih ur. Najvztrajnejši so odšli s puško na rami na lov, drugi pa na Sv. Planino in drugam smučat, solidnejši pa pod odejo. Tako je tudi za nas minil ta prevažni in nestrpno pričakovani trenutek in zdaj smo že v novem letu, ki pa je že takoj Izpo-četka razočaralo zimske športnike z dežjem in puščobo. Upajmo pa, da bomo vsaj na drugih področjih v tem letu napredovali tako kot se spodobi za tiste, ki gredo z optimizmom naprej in takih je vendar po težkih časih, presenečenj in razočaranj letos toliko, da se mora že radi te.51 in Jesih Rihard 4,05. Starter je bil Repovš Jože. — Smrt rudarskega veterana. Na svojem domu na Lokah je v ponedeljek, zadet od kapi, umrl 75 let stari vpokojeni rudar Simon Koželj. Rajnki je bil vedno v naprednih vrstah in je moral pred vojno radi tega oditi v pokoj. Užival je malo pokojnino kot starovpokojenee toda ker je imel nekaj posestva in je bil varčen mož, ni Živel v pomanjkanju. Vrlemu pokojniku ohranimo trajen spomin. — Zanimanje za čtivo je bilo preteklo leto dosti bolj živahno kakor zadnja leta ko je kriza morila duha. Tako je zasebna knjižnica rudniških nameščencev izposodila 1026 čitateljem 1531 knjig .dočim sta si bili ti dve Števili leta 1937 v razmerju 785 : 1161. Knjižnica je vzorno urejevana. za kar gre zasluga knjižničarju g. Lipov-sko Ivanu. Seznam knjig izkazuje vsa najnovejša, količkaj pomembna dela naše izvirne in prevodne književnosti ter v tem prednjači ostalim knjižicam v kraju. Zanimanje za knjigo je gotovo razveseljiv dokaz, da se z ureditvijo gmotnega položaja vrača tudi lahkota po duševni hrani, ki jo je moral naš človek dolgo pogrešati. Segajte po knjigi in ostanite ji zvesti. Naše DRAMA Sažetak ob 20. url Sreda, 4. januarja: Dobrudia 1916. Rad A Četrtek, 5. januarja: Hollywood. Red B Petek, 6. januarja: ob 15. uri: Kralj s ns-ba. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Nlskavuoriju. Izven. Sfailtane cene od 20 din navzdol * Prihodnja noviteta v drami bo češka veseloigra »'Upniki — na plan!« v režiji prof. Osipa Šesta. . OPERA Začetak ob 20 uri Sreda, 4. januarja: Gioconda. Red Sreda Gostovanje gdčne Vere Majdičeva četrtek, 5. januarja: Rozy. Rad Četrtek Petek, 6. januarja: ob 15. uri: Prodana nevesta. Izven. Znižana osna. Ob 20. url: Pod to goro selena Izven, Znitsns od SO din navzdol SOKOL — Sokol v Medvodah. Ob koncu lota smo priredili v našem domu silvestrovanje z zelo pestrim sporedom. Spored je bil zelo zadovoljiv in vsi udeleženci so prišli na svoj račun. Smeha je bilo obilo. Program, ki ga je pripravil brat Stane Trampuš, je bil zelo obširen in je obsegal 12 točk. Uspeh programa je bil gmotno in moralno zadovoljiv. Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno in nas zagotavljalo, da nas bo rado tudi v bodoče po-sečalo na naših prireditvah. Delo v društvu zelo dobro napreduje: telovadba gre v pravem tempu naprej, prosvetno deio se precej oživlja, smučarski odsek se pripravlja na velike tekme, ki jih bo priredil v Žlebeh pod Sv. Katarino, a najbolj agi-len med vsemi odseki je dramski. Igro za igro nam podaja na odru in izbira samo dobra dela. Za 15. t. m. pripravlja v režiji br. Staneta Trampuša veseloigro »Vdo 4 va Rošlinka«, za nekaj nedelj pozneje pa ' imamo na sporedu >Peterčkove poslednje sanje« in pa »Veselo božjo pot«. Za pred-pustno soboto priredimo veliko maškara do, kar že danes sporočamo našim prijateljem in znancem. Program bo lep in zabava prijetna. Le naprej brez miru... Voda na cestah, hišni posestniki in magistrat Z mestnega magistrata smo prejeli: Ko je nastopilo toplejše vreme in je pričelo še deževati, je snežnica poplavila vse hodnike ln ulice zlasti zato, ker so zamašeni kanali in so kadunje ob robnikih polne snega Tudi od streh lije voda, ker so žlebovi polni snega in nesnage, da ne požirajo vode. Vse se pa zaradi čofte pritožuje samo na cestno nadzorstvo, ki pa teh nedostatkov gotovo ni krivo. Zato mestno poglavarstvo spet opozarja vse posestnike na čiščenje kadunj ob robnikih, da cestna voda more odtekati. Hišni posestniki so po cestno policijskih predpisih dolžni snažiti te kadunje in hodnike, prav tako pa morajo skrbeti tudi, da so strešni žlebovi popolnoma v redu in očiščeni ter ne puščajo vode. Ob sedanjem m?hkem in mokrem vremenu se jasno vidijo nedo-statki ,ki so jih zakrivili hišni posestn ki s zanemarjanjem hodnikov in odtočnih kadunj ob robnikih ter žlebov in s preziranjem cestno policijskih predpisov. Občinstvo dobro ve, da je mestno poglavarstvo hišne posestnike že večkrat opozorilo na te dolžnosti, zato bo pa naša javnost razumela tudi posledice S 90 zakona o mestnih občinah, ko bodo taki posestniki občutno kaznovani. OPRAVIČLJIVO — Dejala si, da moraš opraviti samo Se nekaj malenkosti, pa te čakam že dve uri. — Saj sem se morala vendar obleči. »81*OTVrTBK! NAROD«, sr**, 4. Jssuiijs M. DNEVNE VESTI — Carina*!' dohodki od 10. do 20. decembra, po poda-Lkih centralnih carinskih blagajn »o znašali carinski dohodki od 10. do 20- decembra 25.933.g08 din. Od 1. aprila do 20. decembra 1938 so znašali carinski dohodki 740.806.245 din. V prora-cubju je bilo določenih za to razdobje 729 milijonov 936-J 60 din. taKo da znafia prebitek IO.867O79 din. — Jugoslovens"o-neinsKa tarifa P^U* šana. Jugoslovensko-nenu&ka zvezna tarifa za prevoz blaga po železnicah se podaljša in sicer za tarifo 1- a. za avtomobile in tarifa 5. za železo in železne izdelke do preklica, najdalje pa do 31. decembra 1939. Podaljša «e tudi veljavnost tarife št. 42. za koruzo do preklica, a najdalje do 31 decembra 1939. _ Drž-avnfh ob vernic dobrovoijeev ne more nihče drugi vnovčlti. Ko je izšla uredba, po kateri so dobili dobrovoljci namesto agrarne zemlje državne obveznice, so ieu" liudie najbrž v spekulativne namene kupovati od dob.-ovol>cev njihove pravice terjatev no te obveznice. V zvezi s tem opozarja kmetijsko mmistrstvo vse tis4e ki se peča k) s to prepovedano trsro-vy«o. da ne bo*o rnosrli na račun doHro-vo^ppv niti zahtevati niti dobiti državnih obveznir. Obveznice dobe samo dobrcvolj-ci f>dnopno njihovi dediči, kakor jih določa zakon o dobrovoljcih. Pa tudi pravilnik izključuje celo pooblastila za spreje-jemanje obveznic In določa izplačilo obveznic neposredno dobrovoljcem odnosno njihovim dedičem. — Nov odvetnik v Kranju. V imenik advokatov s sedežem v Kranju je bil vpisan dr. Jože Vilfan. — Komisija za posluževalce električnih naprav. Ker funkcijska doba članov izpitne komisije za posluževalce električnih naprav pri banski upravi poteka, je ban odredil, da se imenuje za predsednika izpitne komisije banski svetn'k Vinko Bor-štnar, za njegovega namestnika trgovinski višji svetnik pri banski upravi dr. Ciril Pfeifer, za člane pa iz vrst uradnikov banske uprave tehn. višji svetnik ing. Josip štolfa in referent za inspekcijo dela ing. Evgen Baraga, iz vrst profesorjev tehnične srednje šole ing. Rudolf SkoČir. iz vrst strojnih inženjerjev pa ravnatelj mestne elektrarne v Ljubllani ing. Stanko Sonc. —Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št. 1. z dne 4. t. m. objavlja pravilnk popor-nega sklada delavcev monopolskih naprav, spremembe pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav, odredbo o imenovanju izpitne komisije za posluževalce električnih naprav in razne obiave iz »Službenih novin«. — Zdravniška vest. Iz imenika zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil črtan docent univerze v Ljubljani dr. Ladislav Kline. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proelasi za mrtvega posestnikov sin Franc Jareb Iz Dol. Prekope, pristojen v občino Kostanjevico. Jereb je o d Sel leta 1914 z bivšim 17 pešpolkom na rusko bojišče, kjer je bil leta 1915. ujet in je zadnjič pisal iz Rusije 1917. — Elektrifikacija makarskegn Primorja, Finančno ministrstvo 1e odobrilo po-erodbo mod občino Makarska In tovarno La Dalmatiene glede elektriftkaeiie Makarske in vasi makarske občine od Zad-varja do Podgore. Makarska dobi električno razsvetljavo še pred začetkom letošnje kopališke sezone. — Dve novi jugoslovenski torpedovki. V ladjedelnici v Nantesu so doeTadilj dve novi jugoslnvenski torpedovki. ki sta do-b:li ime >Beosradn*>» v režiji velikega ruskega SaaaaaSJ Orlspin. Georges umetnika V. Turtanskega. Blgand In Gina Manes. 1 KINO UNION — TeL *2-2* mam skem zavodu uradno ugotovljena steklina na psu, ki ga je saradl ruma kužne boksi ni ustrelil mestni konjač v &UkL Takoj drugi dan je bil v smislu čl 57 zakona o zatiranju in odvračanju .živalskih kužnih bolezni objavljen za Ljubljano kontumac psov in mačk. Odrejene veterinarsko-policijske odredbe ostanejo po točki 13. tozadevnega pravilnika v veljavi najmanj 3 mesece. —lj V Stritarjevi stici St.« v LJubljani optik in orar PR. P. ZAJEC, ssrej ae več na Starem trga. — Samo kvalitetna optika. —lj Ko je lani nastopila mlada Viktorija švthlikova na samostojnem klavirskem večeru v mali Fll harmonični dvorani, si Je na mah osvojila koncertno občinstvo In kritiko. Vsi naši glasbeni ocenjevalci so bili edini, da ima flvihlikova samo briljantne tehnike, temveč tudi izredno umetniško predavanje, v katerem ss kase njena osebna nota. Mlada umetnica bo letos nastopila v veliki Fll harmonični dvorani in sicer v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 20. uri. Izvajala bo posebno zanimiv koncertni program, na katerem so zastopani skladatelji: Bach. Liszt, Debussv, Ravel, Novak in Smetana. Na koncert ie danes opozarjamo, sedeži so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj te dolgo nI bilo v LJubljani prireditve s tako odličnim umetniškim programom in tako pestrim razporedom vsega večera. Gdč. Heybalova in gdč. vViaia-kova pripravljata izbran spored, sodelujejo Adamič-jazz, Odeon-jazz in francoski duo. Jožek in JefteJk pa bosta nastopila osebno s paredijami. Pravo presenečenje bo v resnici veieraestni bar. —lj Trgovski ples. Združenje trgovcev in trgovsko društvo ^Merkur« v Ljubljani opozarjata naše občinstvo, os-bito pa naše gospodarske kroge, da bo v soboto 7. januarja 19C-9 v vseh prostorih Trgovskega doma letošnji trgovski ples, ki ga priredi klub absolviranih trgovskih akademikov. Po skrbnih pripravah prirediteljev bo letošnji trgovski ples gotovo odlična prireditev, ki bo nudila vsem udeležencem prijetno in neprisiljeno zabavo. Vabimo na številno udeležbo. —lj Predavanje SPD bo v torek 10. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Najvišja gora v velegorju Irana je Demavend (5670 m), ki ima nad 1000 metrov visoko skalnato in raztrgano severno steno. Leta 1936 so to goro okrožili aeroplani ter napravili prve posnetke ogromne severne stene. Leta 1938 se je odločil nemški alpinist Gorter VVolfgang. da se povzpne s tremi svojimi tovariši od severne strani stene na vrh Demavenda. Navedeni alpinist nam bo predaval o tem vzponu ter s skioptič-nimi slikami kazal napore, ki so jih morali premagati plezalci. Razen tega bo poseben film kazal doživetja nemške alpinistične ekspedicije v Hindukušu. Planince opozarjamo na navedeno' zanimivo predavanje. Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1. —lj Veliko zanimanje za Navje. Čeprav je častno pokopališče zaslužnih za nekdanjim pokopališčem Sv. Krištofa precej od rok in pozimi ljudje ne delajo izletov ter ne prihajajo v skupinah z dežele v mesto, Ljubljančani pa manj hodijo na sprehod, vendar je na Navju vedno dosti obiskovalcev. Ker je pokopališče, kjer počivajo najznamenitejši tvorci naše kulture in tudi političnih uspehov slovenskega naroda, vedno pod skrbnim varstvom in zastraženo pred zlikovci, je mogoča tudi natančna evidenca obiskovalcev, štetje častilcev naših zaslužnih mož je pokazalo, da je Nav- obiskalo nri embra do Silvestro- vega dne 770 oseb. Pri tem visokem številu o?*»b. ki ;*o prišlo počastit nase slavne, zaslužne može, pa niso vštete sole, ker jin ni bilo, čeprav je Navje najbolj poučna in najbolj nazorna, odprta knjiga za pouk zgodovine našega mesta in vsega slovenskega naroda, predvsem je Navje namenjeno naši mladini, da spozna dela in zasluge tam pokopanih in se naužije njih duha. u— Za mestna reveže je daroval g Mergentha'er Adolf, tovarnar usnja v Ljubljani 1.000 din, prav tako pa g. Za-laznlk Jakob, zasebnik na Prulah, 150 din Velikodu£n ma darovalcema izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo. Prvikrat v življenju boste videli pravo dvojno lice Hollvwooda, svetovne flmske HOTEL H0LLYWOOD metropole v velikem nima v glavni vlogi D1CK POWELL in BOSEMARIE In LOLA LANE Premiera Kino Matica 21-24 Danes ob 16., 19. in 21. uri POVRATEK IZ PEKLA V glavni vlogi znameniti filmski umetniki: Viktor Mc Laglen, Izredno napeto ln dramatično delo v stilu velikih . „ - M ,„ ¥ M, ' u ,__, . , .S M*_ ...__ ... , , . _ Peter Lone in June Lang, ki igrajo kriminalnih filmov — odlične režije in duhovite b J scenarije Danes premiera! Ob 10~, 19. In 21. mi. v tem filmu čustveno ter z vso KINO SliOGA, tel. 27-80 toplino srca in globoko inteligenco —lj Raspisane službe pri mestnem poglavarstvu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je razpisalo 4 službena mesta zaščitnih sester-pri pravnic in 1 službeno mesto pogodbenega lovskega in gozdnega čuvaja. Prosilke za službo zaščitnih sester morajo dokazati, da so dovršile 2 oziroma 3-letno šolo za zaščitne sestre (za strežnice), prosilci za službo pogodbenega lovskega in gozdnega čuvaja pa morajo imeti nižjo gozdarsko šolo. Prošnje je treba vložiti do 20. januarja t. 1., vendar pa ni treba več vlagati novih prošenj onim prosilkam, ki so že vložile prošnjo na razpis službe zaščitne sestre-pripravnice z dne HI. oktobra 1936 in onim prosilcem, ki so že vložili prošnjo za pogodbenega uslužbenca za gozdarsko stroko na razpis z dne 9. marca 1938. Razpis izide v »Službenem listu« 7. t. m. —lj Haškovega »Dobrega vojaka Svej-ka«, zabavno komedijo v 12 slikah z g. Lavričem v naslovni vlogi ponove šentja- kobčani na praznik 6., v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. ob 20.15. Igra Se dobro naštudirana ter se občinstvo izvrstno zabava. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti predstave. Ker je za predstave veliko zanimanje in je pri obeh dosedanjih uprizoritvah odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, kupite vstopnice že v naprej. —lj V drami se Je našla rokavica. Dobi se pri gledališkem mojstru drame. u— Nov škropilni avtomobil nabavi mestno poglavarstvo in je v ta namen razpisana licitacija v »Službenem listuc. —lj Tatvine v mestu. Iz trgovine Ivanke Goričan na Sv. Petra cesti 29 je ukradel tat velik kos volnenega blaga rjave barve, vrednega okrog 1000 din. — Posestniku Karlu Blasu na Zaloški cesti je prijatelj kokošje pečenke ukradel devet kokoši in petelina v vrednosti 280 din. — Tat se je pojavil tudi v SlamlČevi mesnici na Go. sposvetski cesti in ukradel okrog 150 din gotovine. Moker sneg ima neprijetne posledice V lokalnem telefonskem prometu izključenih okrog 400 naročnikov — Zelo trpi tudi avtobusni promet Ljubljana, 4. januarja. Včeraj je bilo dovolj »veselja« s samo brozgo in dežjem, danes smo se pa lahko še veselili, da je odpovedal telefon in da smo davi lahko varčevali z elektriko. 2e včeraj dopoldne je kazalo, da se bo dež sprevrgel v južen sneg, ki je že tolikokrat postavil Ljubljano na glavo. V tej zimi doslej še nismo dobili južnega snega, ki je lani delal toliko zmešnjav v telefonskem in brzojavnem prometu. Lani smo se tolažili, da nam letos sneg ne bo mogel več trgati telefonskih žic, ker bomo imeli že kable. K sreči smo pa na kable pozabili, ker ni bilo mokrega- snega. Danes se je pa ponovila stara pesmica. Telefon je onemel. V lokalnem telefonskem prometu je izključenih okrog 400 naročnikov, ki se seveda vsi pritožujejo ter zahtevajo, naj bi jih takoj priključili na telefonsko omrežje. Toda vsem ne morejo ustreči hkrati, zato bo redni telefonski promet v mestu vpostavljen približno šele v treh dneh, do konca tedna. Seveda, če medtem ne bo zopet sneg trgal žic. Precej je trpel tudi medkrajevni telefonski promet Povsem so pretrgane zveze z Notranjsko in zelo slabe so z Gorenjsko. Pač pa je Ljubljana davi imela zvezo z Zagrebom, Gradcem in Dunajem. Včeraj je že pretila nevarnost poplav, ne toliko zaradi kopnenja snega kakor naliva. Ljubljanica je na Barju po vodomeru na razvodju v Trnovem narasla za približno 50 cm, a davi je že upadla za 20 cm Nevarnosti poplav torej ni več. Tudi pritoki so zaceli upadati. Zelo trpi avtobusni promet, ker so ceste bodisi zelo razmehčane ali pa celo poplavljene. Med Ljubljano in Gorenjsko je avtobusni promet zdaj že skoraj reden, medtem ko je bil včeraj skoraj povsem ustavljen. Vendar vozijo avtobusi z Gorenjskega še vedno z zamudami. Najboli trpi promet proti Dolenjski, kjer ceste niso tako trdne kakor na gorenjski strani. Posebno je vožnja otežkočena na ozki in razmebičani Ižanski cesti. Ižanci so davi nameravali odpeljati drva v Ljubljano, a so sredi poti obtičali v blatu. Posebne težkoče imajo Barjani, kjer so sicer vajeni permanentnih poplav; zdaj so skoraj povsem odrezani od mesta. Najslabše je bilo včeraj, ko se je Iščica razlila na ceste v Črni vasi in Hauptmanci. Dolenjska cesta je zdaj bolj podobna strugi brozge kakor cesti. Zato seveda zelo trpi vozni promet Nič bolje ni tudi na polhograjski cesti in avtobus je moral voziti skoraj 20 km po snegu in brozgi. Na tej cesti je pozimi le redko preoran sneg, kar se je zdaj še posebno maščevalo. V železniškem prometu ni nobenih motenj. Dopoldne je imel večjo zamudo samo brzovlak iz Nemčije, in sicer 170 minut, medtem ko je beograjski brzovlak pripeljal le z desetminutno zamudo. Po vremenskih poročilih bo južno vreme še trajalo in moramo tudi pričakovati še sneg ali dež. Barometer je še precej nizko. Po nekaterih vremensk'h napovedih bi se moralo že včeraj ohladiti, a davi je bilo le neznatno hladneje kakor včeraj. Da se bo vreme izbollšalo vsaj do praznika, kakor si žele smučarji, zdaj še ni posebnih izgledov, čeprav smemo pričakovati, da bo prej ali slej postalo zopet hladno. SPORT — Velik« motocJKlistlčne dirke &e nam obetajo. Športna motocikli stična sezona bo letos pri nas zelo živahna. Prvi hrvatski Motoklub je pripravil naslednji program: nedelja 7. maja nacionalna dirka na dirkališču M i rama ne, nedelja U. julija: Velika nagrada Jugoslavije, krožna dirka na cesti okrog Sv. Nedelje pri Za-gtrobu »Intearnacionalnd termin FTCM-a, v ponedeljek 14. avgusta ocenjevalna vožnja na Ljubelj (8. taternacionalna dirka rta Ljubelj v prireditvi Ilirije), nedelja, sreda ki petek 3., 6. in 8. septembra internacionalne dirke na dirkališču Miramare, nedelja 1. oktobra internacionalne dirke na dirkališču Miramare, nedelja 8. oktobra rekordne vožnje na 1 km z letečim in stoječim startom in nedejja 5. novembra gorska dirka na Pantovcak in Voočinina ulica. Z Jesenic — Društvo za varstvo malih živali »živalca« priredi razstavo malih živali od 6. do 10. t. m. v meščanski šol L Pokroviteljstvo nad razstavo je blagovolil prevzeti tehnični ravnatelj KID g. dr. inž. Herman Kl i nar. Slovesna otvoritev razstave bo na praznik S. t. m. ob osmih zjutraj. MALI OGLASI •^csrMla 50 pa*, davek posebej PreKiMi iziave beseda Din 1.— davek posebej Za pismene odgovore gleda malih oglasov Je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ae priznamo flAzno Bnseiia 50 tiar dave K posebej. NaimanjSi znesek 8 Din ZA VSAKO PRILIKO najboljše In najcenejše »Hubertusev površnike, perilo in vsa oblačila nudi P K C S K E S Ljubljana Sv. Petra cesta 14 JUdOGBAflKA 60 PAR ENTLANJK ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc Velika zaloga perja po 7.— din. »Julljana«, Gosposvetska cesta 12. S. T POSEST Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din GOSTILNO S HIBO V VARAŽDINU visokopritlično, obstoječo iz 6 sob, 2 kuhinj, lepega vrta, velikega pritličja, kegljišča in kleti pod vso hiio — prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno. Gostilna je dobro uvedena že mnogo let. Cena 310.000 din. Naslov: Varaždin, Vrazova ul. 4, P. Pavlov«. 160 PRODAM Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din BUKOVIH CEP ANIC vec vagonov prodam. Vprašati Prt POUK BpFed^ 50 par. davek posebej, NajmanlSi znesek 8 Din .: j: i i tČO Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od W. do 8. in od V»8 do 9. tvečer za začetnike m izvetbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ura sv. Gdmstvena strojepisni ca, največja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov Novost v strojepisnicl bo tudi računski stroj. Priče tek pouka 4. januarja šolnina zelo nizka Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 15. TeL st, direktorja 48-43. 3011 KXO SLUŽBE BRIVSKI POMOČNIK hiter in dober delavec, s finim nastopom, zmožen v vseh ženskih delih, iace službo s takojšnjim nastopom. Marčič Adolf, Slov. Bistrica. 150 —————— 24 let star, išče služba. Opravljal bi vsa hišna dela. Je priden in posten. Prosi mesta kjerkoli. Ponudbe na naslov Jože Stoki as, Sv. Duh, Loče pri Polj-čanah. 198 POSTRE2NIOO ~ najrajši Is slike, samo za dnevno delo od 7. ali 8. zjutraj do 3. ali 5. popoldne Mem za takoj! Zglasiti se Je prt Regallv, Vsrovskova 54, nasproti nova Šišenske cerkve. PTJRICE IN KOKOŠKE In očiščena, razpošilja 10 kg Din 180.— franku postni* srn. O. Dracnslsr, Tuste. 104 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 4. januarja 1939. Stev 3 Joe, Austen in Neville Chamberlain Njihova življenjska pot je «ia«hia za poUtiemi razvoj saglrtlrfffjs svetovf imperija V Angliji, v deželi tradicionalne demokracije in parlamentarizma, je politika navzlic temu v rokah visoke gospode. Angleški katoliški pisatelj Belloc pravilno ocenjuje duhovno m politično Anglijo, ko vidi v protestantizmu, v trgovskem duhu in v aristokraciji stebre, na katerih sloni to, kar imenujemo angleški duh. Angleško javno mnenje želi, da bi vodila politično usodo države elita, vodilna gospoda ki se pa sama neprestano preraja z dotokom zdravih in krepkih osebnosti iz ljudstva. Tudi rodbina Chambea-lainov je primer presenetljivih uspehov nadarjenih ljudi, ki so se z marljivostjo in žilavost jo dvignili tako visoko, da so postali karakteristični za poUtični razvoj Anglije. Usoda zadnjega izmed njih, Nevilla ChamDer-laina, sedanjega predsednika angleške vlade se bo morda izpolnila v tekočem Austen Chamberlain letu. Neville Chamberlain je posegel lani v svetovno politiko zelo učinkovito. V angleškem javnem mnenju in tudi v konservativni stranki se pojavlja vedno močnejša opozicija Letos bo razvoj svetovnih dogodkov odločil, ali edide tudi zadnji vladajoči Chamberlain iz političnega življenja ovenčan z lavcrikami in slavo kakor njegov oče in polbrat. Zgodovina treh Chamberlainov še ni končana. Pogum in žilavost V angleški zgodovini se je odigralo malo prizorov podobne vrste kakor so bili, ko se je vračal Neville Chamberlain z mo-nakovske konference Del angleške javnosti je navdušeno sprejel predsednika vlade, ker je videl v njem moža, ki mu je šla glavna zasluga za rešitev miru Kako dolgo bo trajal ta mir? se vprašujejo poznavalci politike in diplomatski strokovnjaki, koliko mesecev, tri leta ali 30 let? Zgodovina bo odgovorila na to vprašanje in izrekla nepristransko sodbo o delu Nevilla Chamberlaina, blizu 70 let starega moža, ki je tvegal tri potovanja z letalom v Nemčijo, čudovita ne samo po tem, da je potoval starec, temveč kot predsednik angleške vlade, pod katero je blizu 500 milijonov državljanov. Neville Chamberlain pa ni osamljen s svojo slavo v rodbini Chamberlainov. On je zadnji v sedanji dobi izmed treh velikih mož, ki jih je dala Angliji rodbina Chamberlainov. Historiografija te rodbine je tako zanimiva in za razmere Anglije značilna, da je napisal Charles Petrie obširno delo o chambeiiainski tradiciji. Petrie trdi. da sta dve lastnosti, ki silita politično miSljenje treh mož, proslavljenih v zgtvdovini angleške države. To je bil v prvi vrsti pogum, potem železna volja gledata resničnost taJyd George brzojavno poklical, da bi vodil »narodno službo«, to je mobilizacijo vseh obrambnih sil Anglije. Lloyd George je potreboval energičnega moža in namenoma ga je poiskal izven parlamenta Čez sedem mesecev je pa Neville Chamberlain odložil te posle in se vrnil v Birmingham. V svojih spominih Lloyd George strogo sodi Chamberlainovo uradovanje. Naziva ga provincialni mož provincialnega duha. Leta 1918. je bil izvoljen Chambe:lain v parlament. In zdaj sedi postopno na ministrskih stolcih, dokler je bil leta 1931. imenovan za kancelar ja zaklada. Ni mu mogoče odrekati zaslug za ureditev državnih financ v časih težke gospodarske krize. Kot minister se je •spominjal očetovega nasveta, ki ga je dobil, ko si je kot deček izpo- sodil tri pence, da bi kupil kemikalije za poskuse, ki bi se bili končali z eksplozijo. Eksplozija je res nastala in Neville je bil tudi pošteno našeškan. Ko je oče odložil šibo, je dejal sinu: Naše skal te nisem zato, ker si delal kemične p(jskuse, s katerimi bi se bil lahko ponesrečil, temveč ker si si izposodil denar, ki ga ne moreš vrniti. Zapomni si torej: Nikoli ne obetaj ničesar, j ne da bi mogel svojo obljubo izpolniti. Po odstopu ministr-Vertp predsednika j Bald\vina leta 1937. je zasedel njegovo me-| sto Neville ChambeMain. Njegovo največje politično delo. konferenca štirih velesil v Miinchenu, in nji sledeči dogodki, se presojajo različno in zgodovina bo šele pokazala, kdo je imel prav, ali Chamberlain ovi nasprotniki ali zagovorniki p;c«ove politike. Nase lesno gospadarstvo v številkah Zanimivi podatki iz „Stirnajstdnevnega konjunktur' nega pregleda svetovnih trgov44 Ljubljana, 4. januarja Najpomembnejša gospodarska stroka v Slovenji je lesna, a tudi glede na splošno gospodarstvo v državi je nase gozdarstvo z lesno industrijo velikega pomena. To spre vidimo že po tem, da je znašal izvoz stavbnega lesa iz naše države 1.1937 din 662,700.000. Zato nas zanimajo številke iz štirinajstdnevnega konjunkturnega pregleda svetovnih trgov, o našem lesnem gospodarstvu. V vsej državi je 30.5% gozdne površ ne ali 7,720.015 ha. Odšteta so zemljišča, ki so zaraščena z grmovjem. Lesni prirastek cenijo pri nas na 15 do 18 milijonov m'. Ker porabimo sami le okrog 14 milijonov m" lesa. nam ostane za izvoz do 4 milijone m*. Dravska banovina ima 43% svoje površine gozdov (n.so odšteta zemljišča, zarasla s slabšim drevjem, grmovjem) ali 688.385 ha. Po računih strokovnjakov je potrebno na prebivalca 0.35 ha gozda, da je krita domača poraba; v dravski banovini odpade na prebivalca 0.59 ha gozdne površine. Največ gozdov je last države, in sicer 47%. medtem ko odpade na zasebnike le 34% gozdov, na občine pa 19%. V naši banovini je polovica kmetov skoraj brez gozdov; razlaščene gozdove upravlja še vedno država. Žagarska industrija zaposluje 65.000 do 120 000 delavcev, ki jih je pa zavarovanih samo okrog 54.000. Na dravsko banovino Tretja ločitev Saše Guitry Slavni filmski in gledališki igralec ter dramski pisatelj Sada Guitrv se je za božične praznike že tretjič ločil. To je celo za Pariz malo preveč. Senzacijo je zbudila že njegova druga ločitev z dražeetno igralko Tvonnt Prmtempscvo, ki se je pa potem potolažila v naročju Pierra Preana-ya. Zdaj se je Saša Guitrv ločil od Jao oclpade 8.561 zavarovanih delavcev. V vsej državi je 463 podjetij z 2150 žagami. Večina žag je primitivnih. Računajo, da znaša kapaciteta žagarske industrije 6 657.669 mfc lesa. vendar te številke niso povsem zanesljive. Približno 20r; obdelanega lesa iz vazama V naši banovini je 83 lesnih podjetij ter 4 delniške družbe. Bilanca teh družb znaša 20,500.000 din. Izvoz lesa je bil največji 1. 1929. ko je znašal 2,469.821 ton. Najslabši je bil izvoz 1. 1936, ko je znašal le 639.633 ton. toda le po količini, kajti še slabši je bil izvoz po vrednosti 1. 1932. ko je znašal le 556.524.000 din (1.1936 654.310.000 din). L. 1937 smo izvozili 1,208.004 ton lesa v vrednosti 1 milijardo 133 089.000 dm. Tudi cene lesa so bile 1.1932 najn žje. Zdaj še ne dosegajo višine 1. 1930, vendar so že višje kakor 1. 1931, vsekakor pa znamo višje kakor v letih krize. Na ljubljanski borzi les stalno kotira, a promet je majhen. L. 1928 je znašal 20 milijonov 514.000 d!n, a je do 1.1935 upadel celo na 1,474.000 din. V zadnjih dveh letih se je nekoliko popravil, vendar je znašal 1. 1937 samo še 3,761.000 din. Pred kr'zo. 1. 1929. smo izvozili največ lesa v Italijo, in sicer v vrednosti 970 milijonov 700.000 din in je bila Nemčija na drugem mestu (969.900.000 din). Italija je tudi zdaj na prvem mestu, vendar je znašal izvoz 1. 1937 samo 248.900.000 din, toliko kakor v Anglijo. Zakaj ee zakon tega slavnega francoskega igralca vednD tako klaverno konča, seveda ni znano. Saša Guitrv menda tako dobro nauci svoje žene igralske umetnosti, da mu igrajo enako dobro tudi v zakonskem življenju. Tako vsaj kažejo njegovi trije zakoni, potrjuje pa tudi zadnja njegova igra, ki jo je sam napisal in v kateri igTa od novembra sam zakonskega moža, Jacqueline Delubacosa pa zakonsko ženo. Ta igra bo na repertoarju tudi po ločitvi, tako da bosta bivša zakonca na gledališkem odru tudi v bodeče v veselje občinstva izmenjavala zakonske intimnosti, sladkati in zbadljivke. Guitrv sam si je določil vlogo zakonskega moža. ki mu žena natakne rožičke. Ko je letos poleti pisal to igro. je očividno že vedel za ločitev, kajti v igri pravi mož svoja ženi ob ločitvi: Zdaj ti pa dajem najlepše in največje darilo, ki ga more dati mož sveji ženi: svobodo. aueline Dekibacove, iz katere je bil šele napravil slavno igralko. Njegova ločitev je vzbudila seveda se večjo senzacijo ne samo zato, ker je že tretja, temveč zato, ker je sporočil, da se namerava spomladi četrtič oženiti in sicer z igralko Michele Morganovo. Iz škcfje Loke — Osebna ve»t. Z banske uprave v Ljubljani prihaja v Skofjo Loko, na sresko na-čelstvo g. dr. Slavko Zore kot polit čno upravni uradnik, želimo mu, da bi se počutil med nami kar najbolje. — Napredovanje. V čin poročnika je napredoval podporočnik g. Jovan Bur'č član oficirskega zbora I. planinskega polka. Nase iskrene čestitke! ISKRENOST — Kaj ti je bilo najtežje, ko si se učila potapliati se? — Imeti usta zaprta. OTROŠKI PONOS — Moj očka se je dal fotografirati. — To še nič ni. Mojemu so pa odvzeli odtise prstov. IZPRED SODIŠČA — Priča, ali ste omoženi? — vpraša sodnik. — Da, že drugič. — Koliko ste stari? — Devetindvajset let. — Kolikokrat? p.w. 49 U zelenem peklu Indijanca sta se ustavila. — Beli mož je izgubil sled, on je bil tu, je dejal Luka in pokazal na zemljo, kjer je bil mah nekoliko pohojen. Mislil je, da mora kreniti tu. Indijanec jim je pojasnjeval v svoji lomljeni španščini ter si pomagal pri tem s kretnjami. Carter je bil izgubil sled zato, ker se je stezica izgubljala pod visečim grmovjem. Hales. Marson in Walker so se hitro posvetovali, ali naj se ločijo tako, da bi šli eni iskat Carterja. Niso se mogli odločiti in zopet je spregovoril Indijanec. — Mož ni zašel. Smer pozna. 2e večkrat je krenil s poti in vedno se je vrnil na njo. Morda bomo zopet kmalu našli njegove sledove. To je odločilo. Nadaljevali so pot. Belokožcem se je zdelo, da bi morali hoditi hitreje, toda Indijanca nista pospešila korakov Kmalu so pa naleteli na novo oviro. Sledovi niso bili več tako razločni kakor prej, in Indijanca sta morala dolgo iskati, predno sta določila pot, ki naj bi jo ubirala ekspedicija. Tekle so minute in ure, a cili ie bil nekje daleč. — Kako daleč mora biti indijanska naselbina? — je vprašal Hales Indijanca. Luka ni odgovoril. Odgovarjal je samo na vprašanja, na katera je mogel odgovoriti. Otožno je zrl poglavar v plamene pojemajočega ognja. Sedel je pred svojim šotorom, zavit v svojo pisano haljo brez poglavarskih okraskov in znakov, podoben bolj nepremičnemu kipu. 2e več dni je bilo minilo, odkar so se bili napotili mladi vojščaki naselbine na ekspedicijo, kj naj bi bila kaznovala pritepence, bele može, ki so bili prispeli po zraku v pragozd. Nihče ni dvomil o tem, da se bodo mladeniči vrnili kot zmagovalci. Saj jih je vodil v boj največji junak med njimi poglavarjev sin, ki naj bi dokazal, da bo vreden naslednik svojega očeta. Namesto borcev so se pa vrnili ostanki mož, a poglavarjevega sina ni bilo med njimi. Ostal je bil nekje v jezeru in niti njegovo truplo ni našlo po smrti dostojnega in primernega zavetišča. Pred šotorom sedeči poglavar je zadrhtel. Duša njegovega mrtvega sina plava nad jezerom in nikoli ji ne bo sojeno približati se Velikemu duhu. V naselbini je bilo vse tiho, le iz nekaterih kolib, kamor se ni bil vrnil sin ali mož, se je razlegalo tiho pogrebno petje. Zato nihče ni proslavil niti povratka ekspedicije, ki je privedla dva ujetnika, dva izmed belih mož. Tisočere bajke pripovedujejo indijanske matere svojim otrokom. Pripovedujejo jim o junaštvu borcev, o borbi bogov, o premetenosti živali, o rojstvu prvih ljudi ter postanku sveta, vode, solnca, zvezd in lune. O vsaki živali je spletena bajka, ki govori o njenih lastnostih, pogumu, plahosti, bojazljivosti, krutosti ali dobroti. 2e iz teh bajk se uče indijanski otroci spoznavati prirodo in skrivnosti gozda, prerije in pampe. Razen tega so pa še čudne prigode, katerih drugo pleme ne pozna in ki se pripovedujejo v obliki legend. Poglavar se je spomnil na eno teh bajk, ki je pripovedovala o belih ljudeh. Bila je stara povest in očetje so jo pripovedovali svojim sinovom. Pred davnimi leti so živeli Indijanci kot gospodarji te dežele. Niso živeli v pragozdovih, temveč so bili naseljeni ob tekočih vodah. Živeli so v miru in poglavarji so poravnali spore brez bojev in brez prelivanja krvi. Največ plemen je živelo ob Indijanski reki. Veletok se je valil po ogromni strugi, namakal je izsušeno zemljo in hiteči valovčki so pozdravljali indijanske otroke, ko so se igrali na bregu. Nekega dne se je pa pojavilo ob reki več čudno oblečenih mož. Ni pa bila samo obleka teh mož, ki je vzbudila začudenje, še bolj so se Indijanci čudili barvi njihove polti. Možje so imeli bele obraze, mnogo svetlejše, nego so jih poznali Indijanci. Govorili so Čuden jezik, ki ga nihče ni razumel. Kmalu so pa Indijanci spoznali, kaj hočejo ti možje: svetlo žol-to kovino, ki je bila skrita v žilah gora, žolto kovino, ki se je lesketala na dnu potokov v drobnih kapljah. Indijanci so smatrali prišlece za višja bitja in dali so jim vse, kar so hoteli imeti Nekoč je pa eden prišlecev stopil k poglavarju in mu strgal poglavarski znak, lesketajoč se na njegovih prsih. Poglavar je dvignil roko k obrambi, toda že je počil strel in prvi mrtvec se je zgrudil na tla. Iz rok belih mož je zagrmelo in Indijanci so se zaman borili. Bili so pobiti, naselbina pa po-žgana. Ko so beli možje odšli, so se ponoči vračali iz pragozda ostanki plemena. Vračali so se možje, ki so bili ušli smrti in vračale so se žene, da bi pokopale svoje drage in našle med mrtvimi svoje otroke. Se nikoli ni slišala Indijanska reka toliko obupa in toliko bede. Plapolajoče grmade in ognji so obsevali bojišče, kjer so ležala samo trupla rdečih mož. Takrat se je dvignil nad reko najstarejši poglavar. Proklel je kraj, kjer je rdeči mož prvič zagledal belega moža. Proklel je kraje, ki so bili postali grob mnogih pomorjenih, proklel je reko, ki ni bila prestopila svojih bregov, da bi bila uničila krvoločne pritepence. . Indijanci, ostanki plemena, so šli potem v pragozd, hodili so.več dni in tednov, prenašali bedo in lakoto toda odšli so iz kraja, kjer so bili pustili svoje mrtve. In Veliki duh je uslišil klic po osveti. Skale so se stresle in zemlja se je zamajala. Veliki tok Indijanske reke je izginil, dno se je pokrilo s travo. Tam, kjer so se igrali otroci, tam kjer so borci preizkušali svojo moč in spretnost, lahko živi zdaj eno samo bitje: kača. Indijanska reka se je posušila in krajina se je izpremenila v pustinjo. Reka mrtvih. Urejuje Josip ZupanCic — Za »Narodno tiskarno« Fran Jaran — Za upravo In Inseratnl dal lista Oton Ghristof — Vat v LJubljani