231. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. oktobra. XXVI. leto, 1893 SLOVENSKI MM. Izhaja vs;ik dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za *vstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravuištvo je na Kongresnem trgu fit. 12. 11 |» r ji v n i k t v ti naj bo blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. pV Vse onck c'cstitc |i. n. naročnike, katerim smo litine* »ride-Jttli iiiiliii/nicr. prosimo iiIJimIiio. ila unm lilttf^ovole naročnino iipo-mIhH «lo 11. tm ker dm-m ( Jim ll<» list brr/gio^ojno ust i« v IJeil. Upravništvo ^Slovenskega Naroda". Naš jezik — nedopusten, — naše barve — demonstracija! Z Dunaja pribaja nam vest, katero bi morali smatrati za slabo Salo kakega lačnega židovskega reporterja, da ni sobotni „Sloven*ca z uradnimi citati potrdil njo istinitost. Istina je torej I Dunajska vlada do pripušča več slovenskega društva s slovenskim poslovnim jezikom in a slovensko trobojnico. To jo najnovejšo darilo blagooaklonjenega nam grofa Taaffea. Malo simpatično nam je sicer društvo, za katerega pravice danes zastavljamo pero, ker je smatramo — kakor smo svojedobno naglašali — za ne-vesnl pojav nezdravih Mahničevih načel v sloven skem dijaštvu, n daues ne gre za to, danes je zadeva dijaškega društva „Danica" hipoma postala zadeva vseslovenska. Faktum pa je sledeči: Nekateri slovenski dijaki na Dunaji, kateri so se po vsej krivici bali, da bi jim vztrajanje pri našem dijaškem društvu „Slovenija" utegnilo zavirati večno izveličanje, aklenili so osnovati novo „slovensko katoliško" akademifno društvo. Raz narodno stališče Brno ta razdor mej slovenskim diiaštvom globoko obžalovali, a ker smo vedeli, da ima po osnovnih zakonih čl. 12 vsakdo pravico v okviru zakonov Bnovati društva, dejali smo, želeč, da bi se mladi razkolniki skoro spametovali — habeant sibi ! Soo-vatclji „Danice" predložili bo torej Dunajskemu na-mest niši vu svoja korektno sestavljena pravila in ker Vlado izvest no malo zanima in še manj briga, je li bo novo društvo v slovensko-narodnem pogledu koristno ali ne, mh.v ni dvomil, da bo ona, kateri mora biti vodilo le zakon, dovolila ustanovitev novega društva, kakoršnega noben zakon ne prepoveduje. LISTEK. Cigareta. Epizoda iz Icarlistišlclli. -v-ojalc Spisal Julcs Clarotio. Preložil Mora van. To se je dogodilo za časa vojske don Karla, — zadnjega, dd, moj gospod I Vsa dežela Baskov, okolica San Sebastijaua, pogorje Guipuskoa, vse je moralo žrtvovati kri, dajati smodnik, in to cele mesece, dolge, dolge mesece. Vozeč se mimo, ste morali opaziti na polji črno in razrušeno zidovje . . . Dd? . . . No, vidite, to bo bile pristave, hiše, tibi kotički polni življenja, polni sreče, zdaj so pa razvaline, dejal bi, pokopališča. To je vojska .. . Bili bo se! Dd, to se je moralo gledati. Karlovci na jedni strani, na drugi vladni vojaki iz Madrida. Tam po cesti bo se vlekle dolge vrsto umirajočih in ranjenib, ubogi reveži, ki so čutili, da se jim bliža konec, iu izprašujoči se: zakaj, zakaj? Državljanske vojske, ah, to je nekaj veličastnega, državljanske vojske! In ako se pomisli, da se to jutri lahko zopet prične . . . kdo ve? Ljudje so tako nespametni! . . . Gospod moj, vam je znana povest o obsedaoji Bilbao, — Bilbao, kojo so Karlovci držali kakor v — A prišlo je drugače. Dunajsko namestniŠtvo pravil ni potrdilo, in sicer zategadelj ne, ker naj bi bil poslovni jezik novega društva slovenski „t <■ r b i vsled tega Dunajske oblasti, katerim nisu vedno na razpolago slovenščine zmožni organi (??), ne mogle uspešno izvrševati pravice nadzorovanja." Kakor ob sebi umevno, pritožili so se proaitelji zoper ta značilni odlok na ministerstvo notranjih zadev, a tu prišli bo — z dežja pod kap. Ta instanca je namreč z odločbo de iut. 3. oktobra 1893, Št. 91 514 III 12.992 prepoved ustanovitve .Danice" potrdila iz zgorej navedenega razloga I. instance, poleg tega pa tudi Še iz nadaljnega razloga, „ker je smatrati porabo predloženega društvenega znaka z ozirom na njega demonstrativen pomenzanepripu8tno."In ta društveni znak je belo-modro-ru-deči trak z upisanim društvenim imenom! — Tako poroča „Slovence" in doslovno tako tudi Dunajski listi. Gorka kri nam je šinila v lice, ko smo pre-čitali to motivacijo. Nič za to, da je ta vladna zaušnica zadela v prvi vrsti naroden nebodigatreba. Namenjena je slovenskemu narodu in narodni naš razkol nas hvala B 'gu ni tako korumj>iral, da bi nas ne zaskelela narodna krivica, prizadeta Goriškega proroka zapeljancem. Tu gre za veljavo našega jezika in naše častne deželne, a bkratu tudi vseslovenske trobojnice, in tu mora utihniti vsak prepir. — Odveč bi bilo, pobijati zakouitost navedeno odločbe, ne glede na to, da nam tega v dovoljni meri tudi naše t skovne razmere ne dopuščajo. Saj zadostuje faktum, da že leta in leta slovenska dijaška društva na Dunaji in v Gradci nosijo zakonito pripuščene trobojne trakove, da so jih nosila že tedaj, ko še ni krmaril na Dunaji „slovano-iil" grof l\i: ti • in da je bil poslovni jezik teh društev vsikdar slovenski. Isto velja za vsa druga slovanska in neslovanska dijaška društva na vseh uni-vertah avstriJBk h, Vselej so državne oblasti iz lahka nadzorovale vsa ta društva in ni je bilo dosihdob avstrijske vlade, ki bi bo bila — vzpela do trditve, kleščah. Šlo se je za to, da bi preplašili mesto; mej San Sebustijanom in Bilbaom so don Karlovi vojaki zaprli vse soteske, odbili vse napade in po-streljali pešpolke iz Madrida, koji so morali z bajoneti v rokah iti proti njim v boj. Karlovski zapoved-nik, ki je veleval na tej strani, zval se je Zucarraga. To vam je bil junak, prijatelj, star častuik v armadi, ki je svoj meč poslal vladi v Madridu z besedami nazaj: „Dajte ga druzemu; on naj ga vihti proti meni; tega, ki ga hočem zdaj nositi, prejel sem od kralja svojega." Trideset let star, lep, visok, impozauten. Imel je tam zasedeno pogorje in je ni za nobeno ceno izpustil iz rok. Poslali so proti njemu najboljše trume, in vsak dun nove trume. Videli smo jih vraćati se, ubogo, onemoglo, izrejeno ljudstvo; na okrvavljenih nosilnicab so prinašali častnike, ki so zmajevali z glavami in bete lili: „Tu glejte! Španci se mote mej seboj zaradi Španske!" Ta Zucarraga! Glas o njem se je širil z vsako zmago nad narodno armado. Spletla se je cela vrtata pripovedek o njem; poveljnik, o katerem je ljudstvo govorilo skoro z istim občudovanjem, kakor oCidul General, ki je imel vrhovno poveljništvo v Hernaniju — da, ono malo mesto, kjer je, kakor mi' Bpominjam, da sem čital v nekem časniku, preživel mladostna leta Vaš pesnik Viktor Hugo, in čigar ime si je ohranil v spominu — general toraj, da so barve slovenske dežele kranjske protizakonita demonstracija, iste barve, s katerimi vmo pozdravljali presvetlega vladarja. Ne, grofu Taaffeju, tistemu državniku, kateremu že 15 let Blepo tlako delajo zastopniki slovenskega naroda, njemu bilo je pridržano to senzačno razkritje. In pri tem prvem koraku najbrže ta visoki prijatelj naroda slovenskega ne bo ostal, ako hoče biti dosleden. Hkrati bo oviral „obtastveno nadzorstvo" tudi poslovni jezik druzih slovenHkih društev, in ako je slovenska tro-bojnica na Dunaji izzivajoča demonstracija, zakaj bi to iBto ne bila tudi v Trstu, v Celovcu itd.? Zares, divna perspektiva se nam odpira, zlasti ako bo tudi pred državnim sodiščem zmagala pravna logika visokoroduega „slovaoonla" grofa Taaffea. In nemogoče to ni v času, ko se dogajajo stvari, ka-keršne niso bile mogoče tedaj, ko še niso osnovni zakoni jamčili avstrijskim narodom jednakopravnost'. Jutri otvori se važna sesija državnega zbora. Pred par tedni naglašali smo na tem mestu, da bodo to pot slovenski poslanci na razpotji, ako bodo hoteli vsaj z jednim ušesom poslušati glasni in vedno glasneji klic svojih volilcev, svojega naroda. Večina naše delegacije, tista večina, ki gravitira v knezo-škofjo palačo Ljubljansko, se dosihdob baje ni upala odločiti na levo in na izvoženo staro pot jo vabijo Birenski glasovi naših neslovenskih „prijateljev". Morda bo najnovejša ljubeznivost grola Taallea zlajšala tej večini odločbo, zlasti ker je zadela v prvi vrsti naraščaj po volji premilostnega g. knezo-škofa Missije? Želimo! In morda bo to najnovejše znamenje na političnem nebu uverilo nekaternike tudi, dt se črni oblaki ne zbirajo nad katoličanstvom, temveč nad slovenstvom našim? Upajmo! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9- oktobra. Miglja) s polenom. Naše ministerstvo unanjib del se le redkokdaj poslužuje časnikarstva v svoje politične svrhe, kadar pa se to zgodi, morajo biti uzroki jako tehtni. Duki je iz Hernanija drvil svoje vojake v ogenj proti Zucarragi, branečemu soteske, divjal je same jeze. Zaprisegel je šiloma napraviti si prehod in skozi Karlove vrste prodreti do Bilbao. Ah, res! • Pri vsakem napadu poraz, pri vsakem naskoku skoraj beg. Krdela so se vračala do smrti utrujena, težkih korakov, kakor bi imela svinec v nogah, s povešenimi glavami, za njimi pa so na vseh potih ležali mrtveci. Posebno je bilo necega večera. Stali smo pred Avuntamientom — tam gori . . . vidite? — opazujoč naše vojake, ki so se trudni in oprašeni vračali v Bvoje tabore, ko so mej tem z gord sćm neprestano grmeli topovi in se je tam valil dim iz dolin, valil ob krvavo razsvitljenih gorah. General Garrido je stal v sredi mej nami — star bojevnik, kojemu so gledale beli lasje izpod čepice, kojo so pred časom prevotlile marokanske kroglje, — in govoril stiskajoč peBti io sipajoč iz oči>oglen plakal je, videvfii, da ginejo njegovi |0|ki» kakor sneg v teh soteskah. Čutil je, da so vsi t: vrli mladeniči, ki avoje predsodke in drži se le prerad zgolj zunanjosti. jpAli se grešnik nikdar ne more dvigniti, naj stori kar hoče? Bog mu morda odpušča, toda svet je neizprosljiv la pravi obupno Marguenta v 3. dejanji v prizoru z očetom Duvalom. Nje prejšnji greh je njega tragiška krivda, zaradi katere mora umreti, ne da bi, dasi spokorjena, uživala srečo ljubezni. Zato se nas loti globoko sočutje, ko zadnjič zagri-sjalo pade. To je po našem mnenji vodilna miael toli obrekovane igre „Dama s kamelijann" in drznemo se s tem nasprotovati vsem onim, ki jo z gnjevom in studom pehajo v pekel, češ, da poveličuje ostudno pregreho in — jetiko. Res Be nam nekoliko pokaže življenje onih moralično globoko padlih bitij, toda nikjer ne podlo in vselej le v toliki meri, kolikor je neizogibno potrebno za dispozicijo in karakteristiko. Pa še to se je na slovenskem odru zelo skrajšalo in ublažilo. Ni se čula niti jedna nespodobna ali dvoumna beseda. — S temi besedami v obrambo igre izrečenimi izrekamo zajedno priznanje „Dramatiškemu društvu", da je tudi na našem odru uprizorilo svetovno znano dramo. Prvič nas s tem seznanja s slavnimi inorodnimi duševnimi proizvodi, drugič pa kaže svetu, da je tudi naše igralsko osobje kos najtežjim ulogam. Kajti težka je v resnici „Dama s kamelijaroi." Igra, ki se je pred 41 leti v Parizu prvič uprizorila, stoji nekako v sredi mej zadnjimi pojavami francoske romantike in mej mo-derno-realistiško dramo. Poslednjo začenjajo neka-terniki celo naravnost šteti 8 to igro. Toda Armaud, ta sentimentalni zaljubljenec s čudnim svojim ognjem ljubezni, je odločno še „Sltirmer uud D.aager" iz prejšnjo slovstveue dob?. Zaradi tega svojstva v igri predstavljajo tudi Marguurito različne igralke zeld različno, te bolj romantiški, one bolj realistiški. Mej glavne zastopuice prve vrste prištevajo Saro lic, rn ha r d in Dunajsko VVolter, mej Bkrajno realistiške pa italijansko igralko Duše, o kateri trdijo kritiki, da ne n'gra" samo svoje uloge, ampak da ju kar „živi". Velika težava za predstavljanje igre obstoji nedvojbeno v tem, da je primeroma malo zunanjega dejanja, temveč pa notranjega, duševnega. Kako različni duševni pojavi se tu vrste ob malo izpremenjenem zunanjem dajanji! Zato imenujemo dramo naravnost lahko psiholngiško. Ako se je kljubu velikim težavam vender predstavljala v obče dobro, za naše razmere celo prav dobro, je to nov dokaz o naprpdku slovenskega gledališča. Za ta povoljui u*peh se je v prvi vrsti zahvaljevati neutrudljivemu priredniku g. Borštniku, ki ima izvestno boriti se z velikimi neprilikami, kakor smo se sami prepričali povodom glavne skušnje za to predstavo. Težko naslovno ulogo BlaTguertte Gautier ie igrala gospa Borštnikova mojsterski. V govoru, kretanji in mimiki se ju držala hvalne draniatiške zmernosti, katera buš s svojo prirodno preprostostjo tem siluejše upliva na občinstvo. Pretiranega patosa, ki je v tej ulugi zelo zapeljiv, se je »krbno ogibala. In vender so se nam zelo razločno upodabi|ali vsi premnogi afekti, ki se tako spreminjajo v duši Mar-guentmil V začetku je praznega srca in mrzlo se vede proti vsiljujočemu se dolgočasnemu Varvillu. Kmalu se ji vzbuja zanimanje za Armanda, toda s pametnimi razlogi ga še odvrača od nespametne njegove ljubezui, dokler ni sama ganjena, ker spozna njegovo dobro srce. Ljubezen vzklije tudi v njeni duši in razvnema se po kratki Armandovi ljubosumnosti v vedno Bilnejši ogenj. To stopnjevanje od golega zanimanja do vroče ljubezni in do sklopa, pustiti dosedanje življenje (konec druzega dejanja), predočila nam je goBpa Borštnikova popolnoma prirodno. Dramatiški vrhunec pa je dosegla v tretjem dejanji v prizoru z očetom Duvalom. Kako plemenito bo je kazala užaljeno na prve OBtre besede očetove, s kakšnim duševnim bojem se odločila, žrtvovati svojo srečo sreči Armandovi in njegove sestre, kako obupno, pretresujoče je govorila videč zopet prepad pred sabo prcpoinembne bcBede, ki smo jih V začetku že navedli. „Ali se grešnik nikdar ne more dvigniti, naj stori kar hoče ?" Naravno divno je skrivala odpovedno pismo pred Armandom, ko jo je vprašal, kaj je pisala. Nad vse ljubko pa je bilo slovo od Armanda, zlasti končne neme geste, ko počasi odpira vrata in se bolestno ozira na Armanda. Sd-sebno v tem slovesu smo občudovali dramatiško zmernost in zato tem večjo umetnost v igri gospe Borštnikove. Težka je igra tudi v četrtem dejauji, ko se nam predočuje zajedno dvojni afekt, ljubezen in zatajevanje. To zatajevanje ljubezni je bilo pri guspej Borštnikovi naravnost veličastno. V petem dejanji pride bolezen in smrt. Ganila nas je, ko je zagledala končno Armanda in v objemu ž njim slikala si v hlastnih besedah bodočo srečo. KonŠtatu-jemo, da je bila vsa uloga gospe Dirštnikove samostojna, globoko premišljena in zelo prirodno iz« vedena. Razdelitev ulog Armanda in očeta Duvala ni bila prava. Gosp. Borštnik naj bi bil igral očeta, gosp. Danilo pa Armanda. Gopp Borštnik je sicer izvrsten predstavljalec značajev, ali uloge sentimentalnega ljubimca mu ne prijajo. Zato je govoril v vseh sentimentalnih prizorih veliko preodločno, in amo mu le težko verjeli zatrjevanje neskončne njegove ljubezni. Da je naša sodba o gosp. Borštniku prava, videlo se je v vseh onih prizorih, ko se uameBto sentimentalne ljubezni poiavlja kako drugo duševno stauje, n. pr. strah in jirevara konec tretjega dejanja, zaničevanje in jeza v Četrtem, zlasti v momentu, ko ji vrže denar v obraz itd. Tu je bil g. Borštnik na Bvojem mestu, tu j - tudi mojstersko igral. Tako bi bil tudi iz male, a zelo važne uloge očeta go*p. Borštnik izvestno ustvaril imeniten tip. Gosp. Verovšek je v igri sicer zadoščal, ali premalo se Je naučil, tako da je bilo v najvelečastnejšem prizoru skoro mučno slišati večkratno ponavljanje besed in zastajanje v govoru. Jednako nam ni povsem ugajal gosp. Danilo. Varville bi moral biti nad vse pust in dolgočasen in govoriti bi moral blazirano, malo skozi nos. Gosp. Lintner je bil premlad. Saj ie vender napisuno, da je Saint-Gaudens 55 let star! Sicer pa je kot začetnik dobro nastopal. Ta in vse drugo maujše uloge gospodov Lovšina, Podgraj-skega, urma in Perdana so zadoščale. Iz mej ženskih manjših ulog nam je najbolj prijala g 1Č. Slavcev a kot Nanina, ker ne je zelo razumno ravnala v svoji igri po sreči ali nesreči svoje gosjie. Dobro je tudi goBpa Danilova tolmačila griseto Olimpijo in gdč. Pola kova Nichetto. Gdč. Ni-grinova pa se je malo premalo potrudila za sicer hvaležno ulogo jedi in denarja lačne Prudencije. Vse druge uloge so bile take, da niso uič skazile, ampak po svojih močeh prijiomngle k s|došnemu uspehu. — Slovenski prevod Fr. Svetica je ugledno lep in plemenit — Nekaj malenkoBtij moramo še o|)omniti. Francoske besi de so so krivo naglašale. Vse je izgovarjalo Armand, Gaitnn Du val namesto pravega Armaud, Gastoi, Du -a Mar« guerito so ogovarjali v začetku z „goapna, j>otem pa zdaj z aguspicou, zdaj z »gospodično". Glede.« liška uprava je bila zelo ukusna, le jedilna miza v prvem aktu je bila nekaj premajhna. Ženske (oilete, mej vsemi sosebao gospe Borštnikove, so se odli kovale po svoji ukusni elegantnosti. Gledališče je bilo prav dobro obisknno. —i — — (Družbi 8 v. Cirila in Metoda) je poslalo Sežansko županstvo 100 gld., da se vpiše občina Sežana za pokroviteljico. Istotakn je postala pokroviteljica Trnovsko Ilirska podružnica, ki je po zadnjem izkazu poslala 1G2 gld. 20 kr. in sber 100 gld. pokroviteljine in 62 gld. 20 kr. udnine. Dohodek veselice, ki jo je priredila S Seoska podružnica na Kozlerjevem vrtu. ne iznaša 130 kron — kakor smo jioročali predzadnjič — ampak 130 gld. Gornjesavinjska posojilnica v Mozirji je darovala 25 gld. Prve krone so darovali na Vranskem: Vesela družba 5 k., č. g. župnik Balon, g. Terezija Šeutak in neimenovana gosjia po 2 k , gg. J. Mouda, kapelan, A Svetina, notar, žujian Sventer, S. O-iet, Zdolšek, Župnik Šbutjurski, kajielau Doberšek, Trohej, Drolc, gdč. Tlaker, g. Ocvitk, gospa Brinovec, g. Brinovec, g. učitelj Megiič, g Kolšek, g. g mu ravnatelj LipeŠ, gospa Sventer, gdč. £ma, Miuka in Fani Šeutak, g. bogoslovec Kumer, g. Fr. Žgank po 1 k.; nabral je krone č. g. kapelan Muuda. V Velenji so darovali „prve, a ne zadnje krone-: g. Fr. Skubic 5 k., č. g Fr Czej, č. g. J.»k. Kružić, gg. Iv. Kranjec, Iv. Doran po 2 k., gg. Frd. Pahor, M. Zikošek po 1 k. ; poslal jih je g. Ivan N. lles-mau. V Ilirski Bistrici so darovali prve krone poleg zadnjič imenovanih: g. Ad. Lichtenstern z Dunaja 4 k , gg. Fr. D .'klovn, J. Ličau, L Dolenc iz Ljubljane po 2 k., gg. J. Škrjanec, J. Prime, A. Domladiš, J. Prosen, Neimenovana in Neimenovan po 1 k ; krone je nabrala gdč. Franica Brinšek. — Na predvečer nove maše č. g. A. Lavreučiča v Vrhpolji pri Vipavi so zložili tamošaji domoljubi 5 gld. 34 kr.; v Krapinskih Toplicah je darovni za družbo g. Fr. Km alt, tajnik hrvatsko-slavonskega goBpodarBkega društva, 10 k., ki jih je poslal č. g. župnik Podboj; 3 k. iu 12 vin. je darovalo Šest Brežkih domoljubov in prvo krono g. Micika Košir v Kamni Gorici. — Iskreno se zahvaljujoč vsem dobrotnikom in darovateljem prvih kron sklepamo to pot z besedami Velenjskih domoljubov, „da so to prve, a ne zadnje krone" položene na domovinski žrtvenik za rešitev slovenske dece. Vodstvo družbe sv. (J.r.la in Metoda. — (Iz deželnega šolskega sveta.) V zadnji seji so bili imenovani: Nadučiteljem na trorazrednici v Dragatušu nadučitelj v Starem trgu g. Kristijan Engelmann; nadučiteljem na v dvorazrednico razširjeni ljudski šoli v Srni bela pri Novem Mentu, učitelj v Podzemlji g. Ivan Barle in drugim učiteljem na isti šoli dosedanji tamošnji voditelj g. Fran Kalan; učiteljem in vodjo na jednorazrednici v Dobravi pri Kropi učitelj v Št. Lambertu g. Fortunat Lužar; učiteljem in voditeljem na jednorazrednici v Ho tiču učitelj v Ma-rijadolu g. Ivan Perko; kot tretja učiteljica na trorazrednici v Knežaku pomožna učiteljica v Radovljici gdčna. Rozalija Lenassi in kot četrta učiteljica na štirirazrednici v Črnomlji učiteljica v Ž al cu gdčua. Ana Moos. Profesorju na državni gimnaziji v Kočevji g. Joštu Matzlerju dovolila se je petletnica. Učitelja na državni gimnaziji v Novem Mestu gg. Luka Pmtar in Matej Suhač sta se z naslovom prof sorjev defiaitivuo potrdila. Dalje se je rešilo še nekoliko prošenj. — (Tombola,) katero je včeraj priredilo „1. društvo v podporo bolnih in onemoglih društve-nikov", se je vršila pri najugodnejšem vremenu. Zbralo se je okolu deset tisoč Ijudij. Od 2. do ure svirala je vojaška godba kralja Balgij-Bkega, ob «/a4. uri pa je pričela tombola. Na tretjo številko (24) dobljene so bile terne (pet) po 10 kron, in sicer so je dobili: Fran Kavčič, klepar v L;ub-Ijaui; Štefan Kržič, krojač v Spodnji ftški; po-Btrešček št. 27; Karol Šuflaj, učenec IV. razreda, iz Velikih Lašč iu soproga postreščeka št. 24. — Na 5. in 7. številko (81 in 78) dobljene so bile 4 kvaterne, in sicer so je dobili: Alojzij A in b ro ž i č, kroisč v Ljubljani; kuharica jio komisijonarji št. 10; Avgust Loj bi, čeviiarski vajenec v Ljubljani; Fran Belič, delavec pri TonuieBU — Na 14. številko (1) dobljene bo bile 3 činkvine, iu sicer so je dobili: Josip Šjian, trgovski pomočnik v Ljubljani; Alojzij Hofler, črkontavec pri Kleiumavrju tfc Bambergu in gospa Amalija Herman. — Na 51. številko (61) dobil je I tombolo za 200 kio:i g. Jakob Dim u i k, učitelj na II ljudski šoli v Ljubljani. — Na 53. številko (55) dobila je H. tombolo gosjiodičina Marge-rita Pajer, hči nadzornika v tobačni tovarni. — V presledkih je svirala godba prav dobro in končala ob 5. uri s cesarsko himno . Tombola se je vršila v redu in izredno živahno. Dohodek blagemu namenu ho povoljen. — („Slovensko bralno društvo" v Domžalah) se je odjirlo včeraj s prav lepo uspelo veselico v prostorih g. Jermaua. Slavuosti udele-žio se je izredno veliko število vnaujih gostov in društev, tako „Sokol " iz Ljubljane, „Lirau iz Kamnika in ognjegasno društvo iz Mengifia. OnŠirneji popis te zuamenite slavnosti moramo odložiti za jutri. — (Iz Velikih Lašč) se nam brzojavlja, da je bil pri včerajšuji volitvi izvoljen županom gosp Matija Hočovar. — (Podaljšanje pr e d k o n c e s i j e.) Trgovinsko minibterstvo podaljšalo je za šest mesecev posestniku in tovurnarju g. Alojziju Prašnikarju v Kammku podeljeno dovoljenje, da sme vršiti tehniška pripravljalna dela za normalootirno lokalno železnico iz Lesec preko Zagorice, Bohinjske Bele iu Nomna v Bohinjsko Bistrico. — (Proti izseljevanju v Ameriko.) Kiikor se poroča ininisterstvu za notranje stvari, je sedaj od obrtnega društva v Novem Jorku, ki broji okolu 100.000 članov, 36 177 delavcev brez zaslužka, torej blizu 21 %. Pri nekaterih obrtih, kakor pri krojaškem, čevljarskem, pozlatarskem itd. je celo do 75 % delavcev, ki bo brez posla. Iz tega je pač jasno, kako malo resnična so poročila, po katerih bi človek mislil, da se deluvcem kar ponuja delo. Deželua vlada je torej naročila podrejenim oblastvom, naj pouče ljudstvo o teh dejanskih razmerah. — (Brezdomovinsk dečak) V odgon-akem zaporu v Lenzu na Tirolskem je kakor poroča „Grazer Tgp.% 12 do 131eten dečak brez vsacega domovinskega izkaza, ki se imenuje Leopold Seklič in ki trdi, da je sin rajnee Lize Seulič v mali Kostrivnici v Šinaitnoki oblini pri Litiji. Prej pa je rekel, da je njegov in niegove matere dom v Srednjem Vrhu, v občini Kranjska Gora v najski „Fremdenblatt" priobčil je v petek komunike, ki je obudil v vseh političnih krogih največjo pozornost, zakaj vsebina je tako resna, kakor ton tega člančiča: to je očitna grožnja sosedni Srbiji. Rečeni list je pisal: aNo?oe Vrsmja" je pred nekaterimi dnovi povzela srbskim listom vest, da napravlja avrtre-agerska okupacijska vojska okolu Lima utrdbe, d* si osigura naskok na Solus; da so te utrdbe vznemirile Carigrajske kroge in da se je turške ran poslaniku na Duuaji naročilo, saj v tej stvari od nvstre-ogerake vlade zahteva pojasnilo. Menda ni treba povedati, da je ta vest povsem neresnična, ampak sgol lažnjiva izmišljotina, kakeršne zdaj in zdaj razširjajo sosebno srbski listi zlesti glede* Avstro-Ogerske, nje politike in nje položaja v Bosni in Hercegovini. Tako je na primer prinesel Beligrajski „Odjek", glasilo radikalne vlade, pred nekaj dnovi članek, kjer se toplo poteguje za podpiranje „patrijotičnega namena", kateri ima znani velikosrbski agitator, derviš bej Ljubović. Ljubović namerava v vseli večjih srbskih mestih prirediti koncerte in zabave, katerih dobiček je namenjen bosansko-hercegovskim emigrantom, in pri katerih naj se narod pouči, v kako »neznosnih razmerah" žive Srbi in srbski Mohamedanci v okupiranih deželah. Še bolj brezobzirno se izraža radikalni „Dnevni list", ki v dopisu, došlem baje iz Bosne, kar naravnost poživlja Srbe, naj Bošnjakom pošiljajo orožje, da zamorejo Avstrijce preguati iz dežele, v Srbiji pa naj ustanavljajo tajna društva, katera bi začela in vodila agitacijo. Tako pisanje srbskih listov, — ki bo v zvezi z vlado ali njeno stranko — in druge dogodbe iz zadnjega časa — na primer vzprejem, ki se je priredil Mehmed bej Spahiću, ki je bil radi panslavističnih agitacij iz Mostarja iztiran, tako v Belemgradu kakor v vojaškem taboru — ter sumoi govori za časa kraljevega potovanja po Srbiji, vse to zasluži, da se resno uvažuje, zasleduje in da odločilni krogi premislijo, kake korake treba storiti. — To je očividno mgljaj s polenom in radovedni smo, kaj poreče srbska vlada. Češke novice. Razmere na Češkem postale so jako žalostne in da ni narod češki jeklenega značaja in neupogljive volje, kdo ve, kaka nesreča bi ga mogla za deti. Na jedni strani izkorišča vlada vso izjemno oblast, da ugonobi vsaj voditelje iu prvoborilce za narodno neodvisnost. Prav te dni zaprla je dr. lin šina, urednika bivšega lista „Nezavislost", radi članka, ki je bil v listu priobčen, še predno se je razglasilo izjemno stanje. Kakor za čaBa Herbsta in Kollerja, tako bo poBtopa tudi sedaj, razloček je le ta, da je bil tedaj veB narod jedin, sedaj pa podpirajo vlado ne samo veleposestniki, ampak tudi Staročehi, ki bi radi v motni vodi ribarili. Vodstvo mladočeške stranko je vsled tega iirimorano, omejiti vso 8vojo akcijo zoper vlado v državni zbor, kjer se bode jutri začel veliki boj. Hrvatski ban pri škofu Stros8mayru. V sobotni številki zabeležili smo izvestno jako zanimliivo vest, da pride ban hrvatski na svojem potovanju po Slavoniji tudi v Djakovo in da bode tam gost največjega svojega nasprotnika škofa Stross-mayra. Izrekli smo tudi svoje domnevanje, da utegne to biti v zvezi z imeuovanjem Zagrebškega nadškofa, in velika veČina listov je pisala v istem zmislu, dočim se „Obzor" in „Hrvatska" iz ražata jako reservirano. „Hrvatska" ju c: „Vladni organi javljajo, da bo ban dne 10. t. m. gost pre-vzvišeuega gosp. škofa StrosBmavra v Djakovu. To se zmatra za izredno dogodbo, iz katere se izvajajo različne velike kombinacije. Nekaterniki govore celo o banovi Kannsi, a drugi zopet, da bode škof vsled tega poseta postal bolj jiopusteu u lede pojiolnjonia Zagrebške nadškofijske stolice. Mi nismo obveščeni o tajnostih tega poseta, še manj pa želimo uganke reševati. Ker pride ban prvič v Djakovo, je naleze mrtvi ob potu, njegovi izgubljeni, ugrabljeni mu otroci. In kedo je to storil ? Zucarraga, Baski Zucarragovi, Karlovci I Komaj je bil stari Garrido izgovoril, ko se iz množice, ki je bila tu zbrana, prerine visok, čeden mladenič, stopi pred generalovega pobočnika o.itro gledaje častniku v oči, ter kratko in odločno iz-pregovori besede: „Ali bi mi podelili, kar bi zahteval, ako bi spravil s poti Zucarrago?" General je čul, kaj je mladenič govoril iu po-mignil mu je k Bebi. „Kdo si ?" ga vpraša. /IV dežele sin, Juan Araquil, mož, ki se ne boji umreti, ki je pa prisegel, da mora obogateti." General je .ipazoval moža od nog do glave. ,Ti Bi iz kraja Guipuzcoa. Zakaj se nisi pridružil vojsk'. Uon Karla?" K'7 mi °,e na svetu vse jednako, razven neke ženske, kat«'-o ljubim." „ Nevesta?" »Da, ko b\ bila moja nevestal Ne, hči nekega najemnika, kateri je p« prebogat zame, kajti jaz sem ubog, in zato E^"- denarja, da bi se mogel oženiti Ž njo. (Dalje prih.) ravno, da je ondu gost škofov. Kot ban niti ne more v Djakovu nikjer drugje stanovati, kakor v škofovi rezidenciji. Sicer pa sta se lani sešla tudi cesar Viljem in ruski car, a odnoftaji mej njima ostali so isti, kakor so bih prej. Zate mi ta faktu m same konstatujemo, misleč, da bi bilo preveč, ko bi se pričakovale kake izredne premembe," — Se bolj reserviran je „Obzor", ki pile: „Ni. prevzvišenoat ban Dragotin grof Khuen-Heder\ary bode v Djakovu gost Nj. prevnvišenosti škofa J. J. Stroaemajra, ali ne na oni način, kakor je javila „Agramenca". — „Agramer Ztg." je namreč namignila, da to se pogajanja za ta obisk vršila 14 dnij in da ima obisk političen pomen. Ogerska zbornica. V ogerski poslanski zbornici še ni končana debata o cesarjevih govorih. Opozicija udriha po* vladi brez usmiljenja, vlada pa je v največji zadregi, zlasti ker se je začela krhati tudi liberalna večina. Važen je bil sosebno govor ministra notranjih del, Hieronimvja. Posvečen je bil izključno narodnostnemu vprašanju. Minister je najprej dokazoval, da bo vsi za rumunsko avtonomijo boreči se elementi sami veleizdajalci in da so v zvezi z Rumunijo, potem pa priznal, d« se treba z mirnimi patnjotičnimi elementi mej Rumnni sporazumeti. Nekateri listi so iz tega sklepali, da se je ogerska vlada — morda na višji upliv — odloČila za pre membo dosedanje svoje narodnostne politike, ali kdor čita pazno govor H