Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po;štno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo In npravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250—, */m strani Din 125.^, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20,
Dobra sosečnina je velika dobrota. Kjer so dobri sosedje, vlada mir, vzajemnost, sporazum, medsebojna pod-pornost brez zavisti, škodoželjnosti, jeze, sovraštva in nasprotovanja. Slab sosed pa je velika nesreča za svojo okolico. To velja za odnose med posamezniki, velja pa tudi za razmere med narodi in državami. V mednarodnem življenju se škodljivi nasledki slabega sosedstva umnožujejo v mednarodno nesrečo. Izkušnja zadnjih, let je nas poučila, da je fašizmu svojska slaba sosednost. Kdor pozna bistvo fašizma, ki je pretirani nacionalizem in nenasitna narodnostna sebičnost, se temu ne bo čudil. O italijanskem fašizmu in njegovem razmerju do sosednih držav ne bomo danes govorili in tudi ni treba govoriti, ker desetletna zgodovina o tem dovolj jasno spričuje. Namenili pa smo se v tem oziru nekoliko izpre-govoriti o hitlerizmu, o katerem se sosedne države vedno bolj pritožujejo.
Nemški narodni socializem je po svojem bistvu pangermanističen =■ vsenemški. Do dna svojega bistva je prežet s težnjo po uresničenju vsenem-ške ideje. Nemčija mora zavzeti prvo mesto med evropskimi državanil in njenemu ozemlju se morajo priklopiti, kolikor je največ mogoče, tiste pokrajine, ki so sedaj del ozemlja drugih držav, pa . na njih prebivajo nemške narodne manjšine. To je bistvena točka (V programu nemškega narodnega socializma. Kako hitlerizem to točko svojega programa smatra kot resno, čutijo vse države, ki imajo na svojem narodnem ozemlju nemške narodne manjšine. Vse te manjšine so prošinje-ne z duhom hitlerizma. Hitlerja proslavljajo kot pol-boga, kot nemškega zveličarja, kot neko čudo, ki ga je sam nemški bog poslal na svet Nemcem v pomoč. Hitlerizem je vzbudil po sosednih državah, ki imajo nemške narodne ¡manjšine, nemško-narodno iredento (željo po narodnem zveličanju), ki je povzročila po teh državah veliko razburjenje.
Vznemirjenje, ki ga vzbuja hitlerizem v sosednih državah, je tem bolj upravičeno, ker se propaganda nemških narodnih socialistov ne omejuje na nemškonacionalne deklamacije, ¡ampak je že tudi prešla v dejanja. Zoper taka dejanja je Poljska podvzela odločne (korake. Njej so sledile balti-gke države (Litva, Letonska, Estonska), ki so morale izgnati nemške narodno-socialistične r;'fatorje ter tudi
med lastnim državnim uradništvom z odločnostjo iztrebiti hitlerjevsko ljulj-ko. Kako opasna je postala hitlerjev-ska propaganda v baltiških državah, dokazuje dejstvo, da je sama boljševi-ška Rusija morala v javnosti protestirati zoper pohlep hitlerizma po teh državah, ki tvorijo soseščino Rusije.
Prav odločno je nastopila zoper poseganje hitlerizma na svoje državno ozemlje Čehoslovaška, ki je razpustila vse nemške politične organizacije, ki so bile narodno-socialistične, ali pa so z njimi simpatizirale. Ogrska je tudi napela vajeti proti nemški; narodni manjšini, med katero je zavladal hit-lerjevski duh. Slične ukrepe je podvzela Rumunija, kateri je postal hitlerizem še bolj neprijeten radi tega, ker se poslužuje v svoje politične svrhe vseukrajinske ideje. Hitlerjevci namreč pripovedujejo Ukrajincem (Malo-rusom), iki so sedaj razdeljeni na razne države (zlasti Rusijo, Poljsko in Bes-arabijo, ki sedaj pripada Rumuniji), da jim bodo pomagali do ustanovitve vseukrajinske države, ki bi se sestavila iz
Angleški minister John Simon (levo) v razgovoru z Mussolinijem v Rimu.
ozemskih delov, kateri sedaj pripadajo Rusiji, Poljski in Rumuniji. Ta vse-ukrajinska država bi kajpada bila napram Nemčiji v istem razmerju, kakor je Mandžukuo (mandžurska država) napram JaponskL
Kako je hitlerizem vplival na nemško-narodno manjšino v naši državi, je vsem dobro znano. Nemško-nacio-nalni greben raste vedno bolj in bolj, z njim rastejo zahteve po manjšinskih pravicah, ki so jih Nemci v naši državi že tako deležni v polni meri, raste pa tudi brezprimerna drznost, s katero zanikajo hitlerjevci v Jugoslaviji koroškim Slovencem v Avstriji najbolj priproste pravice narodno-manjšin-skega varstva. O tem smo ter tudi bomo imeli prilike, da izpregovorimo podrobnejše. V pojasnilo hitlerjevske propagande v inozemstvu bi še pokazali na Železno gardo v Rumuniji, ikoje član je nedavno umoril rumunskega ministrskega predsednika Duca. Železna garda je fašistična organizacija, ki se naslanja duševno in gmotno zlasti na nemški narodni socializem, za čigar politiko je pripravljala tla v Rumuniji. Ravno rumunski slučaj pojasnjuje, kako zastrupljevalno vpliva nemški narodni socializem na mišljenje narodnostnih zanešenjakov.
Ako se ti vplivi čutijo v iJta&tfSittTii, ki ni neposredna soseda Nemčije ter tudi ni z nemškim ljudstvom iste narodnosti, kaj naj potem reče istonarodna Avstrija o svojem sovražnem sosedu in njegovih neprestanih vznemirjeval-nih poskusih! Dollfussova vlada se je v borbi zoper narodno-socialistične napade in zločine omejila na obrambo. Za božične praznike je izvršila več po-miloščenj obsojenih in zaprtih narod-no-socialističnih voditeljev. Njena zmernost pa je bila slabo plačana. S početkom novega leta se je pojavil nov, val narodno-socialističnih nasilnih dejanj. V zadnjih dneh je bilo po vsej Avstriji izvršenih nič manj nego 140 bombnih atentatov. Zato se je avstrijska vlada odločila za poostreno borbo zoper narodni socializem, da napravi z vsemi, tudi najostrejšimi sredstvi konec nasilnim dejanjem in ustrahoval-nim demonstracijam.
Kakšno je sosedstvo hitlerizma, čuti prav posebno tudi katoliška cerkev v. Nemčiji, katera deli z njim isto držav* no ozemlje. Ima celo z njim pogodbo (ikonkordat), od katere je upala, da bo medsebojne razmere uredila v dobro soseščino. To pa se ni zgodilo, ker je hitlerizem sosed, ki sklenjene pogodbe ne drži. Pogodbeno je obljubil katoliški
cerkvi, da ji bo pustil katoliško mladino kot vzgojno lastnino, pa jemlje cerkvi mladino ter jo tira v hitlerjevske vrste. Katoliški duhovniiki, ki se poslužujejo v konkordatu zajamčene cerkvene prosvetno-organizatorne svobode, se zapirajo in kaznujejo. Katoliški časniki se zatirajo ali pa se jim vsiljuje hitlerjevski duh. Kakšen je ta duh, dokazujejo nove učne knjige, ki se vpeljujejo po nemških šolah. V njih se zanika vstvarjenje sveta in človeka po Bogu ter se obnavljajo starogerman-
Opasni hitlerjevski nemiri v Avstriji.
V svrho omejitve brezposelnosti je organizirala avstrijska vlada posebna taborišča, v katerih so dobivali brezposelni prehrano ter preskrbo in so morali za to opravljati razna dela. Hitler-jevci so nahujskali ta taborišča proti Dollfussovi vladi. Zadnje dni je došlo po več delavskih taboriščih do demonstracij, iki so bile prav opasne. Delavci taborišča v Stremu na Gradiščanskem so razdejali dne 9. t. m. celo taborišče. Z zastavo na čelu so korakali od kraja do kraja in agitirali za Hitlerja. Okrog 300 delavcev iz taborišča Lobau se je odpravilo deloma peš, deloma v avtomobilih proti Dunaju. Med potom je narasla četa demonstrantov na 500. Na mostu preko Donave je došlo do spopada med izgredniki in policijo. Policija je zaprla 250 razgrajačev, ostale je pa razpodila, a so po raznih predmestjih razgrajali celo noč po spopadu. Hitlerjevske demonstracije so zahtevale na Koroškem dve smrtni žrtvi. Iz taborišča ob Osojskem jezeru so odkorakali delavci s hitlerjevsko zastavo proti Beljaku, kje$ so vrgli več bomb, izzvali »popade s policitjo, ki je konečno le ob-Jladala položaj. Hitlerjevski nemiri so postali krvavi v Celovcu, kjer so se zbrali demonstranti pred tiskarno kr-ščansko-socijalncja lista, vrgli so več bomb, razbili so vse šipe in opustošili
ske poganske bajke. Proslavlja se nemško pleme kot prvo na svetu: je bojevito, se zna maščevati ter ima namen, da si pokori yge stvarstvo. V organizmu tega plemena je katoliška cerkev tuje telo, ki ga je treba izločiti. — Takšnega soseda ima katoliška cerkev v Nemčiji. Spričo teh razmer je upravičena bojazen sv. Očeta, ki jo je izrazil napram zastopnikom nemške katoliške mladine povodom njenega rimskega romanja: »Bojim se ne samo za mladino, marveč tudi za vero v Nemčiji.«
celo tiskarno. Policija je streljala in sta bila ubita dva demonstranta. Istočasno so bili nemiri po štajerskih delavskih taboriščih. Oblasti so pa pravočasno preprečile pohode demonstrantov v sosedne večje kraje. V taboriščih v Cmureku in Diepersdorfu je izbruhnil v noči na 10. januar upor. Delavci so uničili taborišči. Proti razgrajačem so poslali četo vojakov, ki je upornike prisilila k redu in miru.
Novi avstrijski varnostni minister. Ministrski svet je imenoval 11. januarja dosedanjega podkancelarja majorja Teya za varnostnega ministra. Fey bo pričel borbo z narodnimi socijalisti z najostrejšimi sredstvi. Z imenovanjem Feya je ojačeno stališče Heimwchra v Dollfussovi vladi.
78. zasedanje Sveta Zveze narodov je pričelo dne 15. januarja v Ženevi. Tokrat predseduje poljski zunanji minister Beck.
Hitler upeljal narodno socijalistični komunizem. Nemška vlada je odobrila novo delavno pravo, ki ureja čisto na novo pravice in dolžnosti delavca in delodajalca v duhu narodno-socijali-stičnih načel, po katerih je voditelj A. Hitler vsemogočen.
Mandžurija postane cesarstvo. V najkrajšem času bodo proglasili Mandžurijo, ki je otrok Japonske, za cesarstvo. Za mandžurskega cesarja bodo seveda kronali znano japonsko lutko in bivšega pobeglega zadnjega kitajskega cesarja Puya, ki je bil sedaj na papirju nekronani vladar nove mandžurske države.
po __ _ KATOIiSKIM
Cerkev o prikaznih. V belgijskem mestecu Beauraing so se dogodile čudne stvari. Začetek teh dogodkov je bil 29. novembra 1932. Na večer tega dne so šli 4 otroci — 151etna Ferdinanda Voisin, njen llletni brat Albert in 2 sestri Degeimbre, in sicer 141etna Andra in 91etna Gilberta — proti samostanski šoli, da bi prevzeli majhno Gilberto Voisin. Ko pozvonijo pri samostanskih durih, se Albert Voisin ozre nazaj v temni drevored ter zakliče: »Vidim luč!« Ko zagledajo tudi deklice luč, vzkliknejo: »To je v lurški votlini! Giblje se! Človek je! Mati božja je!« Drugi dan se isto zgodi, tudi tretji dan. Sledilo je potem do 3. januarja še kak-Snih 30 prikazni. Število gledalcev pri teh večernih prikaznih, ki «o iih bili
deležni samo imenovani otroci, je rast-lo od dneva do dneva. Zadnji dan — bilo je navzočih okoli 25.000 ljudi — se je prikazen poslovila od posameznih otrok, imenujoč se »Mater božjo in kraljico nebes« ter jim naročujoč, naj zvesto in iskreno molijo. Že prej je naročila otrokom, kakor so sami izpovedali, naj bi se tukaj zgradila cerkev ter naj se semkaj vršijo romanja. O teh »prikaznih« se je v belgijski javnosti veliko govorilo in veliko pisalo. Mnenja so deljena. Nekateri duhovniki so izrekli v javnosti jako tehtne pomisleke, proti verodostojnosti otrok, drugi pa so otroke branili ter se izrekli za pristnost prikazni. Ljudstvo se za ta znanstveni spor ni brigalo, marveč je v rastočem številu začelo romati v Beauraing. Na praznik Marije Snežne — 5. avgusta 1933 — je bilo navzočih kakšnih 200.000 romarjev. Dogodile so. se tudi nekatere izredne ozdravitve. K temu vpraša-n'u je tudi cerkev morala uradno za-
vzeti svoje stališče. To so storili belgijski škofje, tki so izdali» posebno pismo na duhovnike in vernike. V tem pastirskem pismu odrejajo naslednje: O prikaznih in razodetjih se ne sme poročati niti se ne sme o njih dalje pripovedovati, dokler jih cerkvena oblast ni priznala kot resnične in pristne. Duhovniki naj spominjajo vernike na stroge cerkvene predpise, ki zahtevajo previdnost; brez dovoljenja diecfczan-skega škofa ne smejo prirediti romanja v take kraje. O dogodkih, ki so baje čudežni, se ne sme poročati ne v spisih ne v knjigah, tudi ne v časaikili, ako se za to prej ne dobi cerkveno tiskovno dovoljenje. Če se kaj čudovitega zgodi, se to mora ustmeno ali pismeno sporočiti cerkveni oblasti, ne pa javne -Li.
V Kristusu rešitev. Na Kitajskem vsiljujejo nacionalistični krogi zakone ali pa že obstoječe izvršujejo, ki prepovedujejo veronauk v zasebnih, zlasti v misijonskih šolah. V mestu Yenehing, kjer je zasebno vseučilišče, vzdi*ževano od ameriške misijonske zveze, je mestna občinska uprava dobila zapoved, da takoj prepove verski pouk na tem vseučilišču. Na odposlano pritožbo je prosvetni minister brzojavno potrdil to prepoved. Isti prosvetni minister je opozoril oblasti v mestu Šangaju, da se v zasebnih šolah protivno zakonu vrši verski pouk in verska propaganda. Istočasno je v nekem kitajskem časopisu izšel ostudni napad na muslimansko vero. Muslimani so na ta napad odgovorili z napadom na tiskarno, kjer je izšel dotični list in kjer so razbili stroje in pohištvo. Obenem so se pritožili na vlado v Nankingu, !ki je izdala ukaz, da se v bodoče ne sme zasmehovati nobena vera. List, ki je objavil zasmehljivi napad na mohameda-nizem, je moral prenehati, tiskarno pa so zaprli. Nedavno je prišel v mesto Changsa vrhovni zapovednik general Čangkaišek ter tamkaj obiskal prote-stantovsko šolo. Čangkaišek se je dal pred dvema letoma krstiti ter je protestant. O priliki svojega obiska je imel v navzočnosti mestnih in šolskih oblasti nagovor na učence ter med drugim rekel: »Ko sem stopil v vašo lepo šolo, sem bil ginjen. Žal, da so še ljudje, ki nimajo .zaupanja v misijonske šole. To p . radi tega, ker jih ne poznajo. Misijonska šola ima velik pomen. Je sicer dovolj načinov, da se reši domovina, toda šola, kjer se propoveda o Jezusu, kaže pravec, v katerem je treba iti. Jezi rešuje človeštvo, in sicer s svojo ljubeznijo in s tem, ker popolnoma daje samega sebe za ljudi. Navzemimo se mi, ki hočemo domovino rešiti, duha njegove požrtvovalnosti. Nadejam se, da boste nekoč vso kitajsko mladež prenovili po idealu, ki ga nam je začrtal Jezus. Narod in domovina se more rešiti samo po njegovem nauku. Zdaj znate, kaj vam je storiti.« Vatikanski list »Osservatore Romano«, ki o tem poroča, dostavlja to—le: »Takšne besede iz ust vrhovnega kitajskega poveljnika dokazujejo, da tudi na Kitajskem odgovorne osebnosti čutijo (vsled star-šnega kaosa (zmede), ki se v njem nahaja država), da je potrebna luč in
vpliv evangelija, da more ladja kakšne države zapluti v ^arno pristanišče.«
Črne redovnice. Na južni obali Nata-la (južnovzhodna obal Afrike) imajo domače misijonske sestre, ki se imenujejo »Asiške frančiškanke«, svojo materino hišo. Te črne redovnice so, kakor poročajo misijonski listi, zelo zavzete za svoj poklic. Ta poklic je zelo težaven. Vsak teden po dva- do trikrat gredo, kamor jih kliče njihov poklic. Ko izide solnce, odidejo, ko zaide, se vrnejo. V teh krajih vlada strašna vročina, v kateri je mučno in naporno hoditi po cele ure v hribe, potem navzdol, potem zopet gor. Na pot ne vzamejo s seboj ničesar ko malo suhega kruha in malo sladkorja. Ne da se popisati, kašo se te dobre redovnice s črnim obrazom in s snežno-belo dušo veselijo, ako se jim je posrečilo, krstiti kakšno umirajoče dete. Pri večernem oddihu se o tem podrobno razgovarjajo. Vse se veselijo, ker je bila ena duša rešena za nebo. V tem misijonskem okraju je 30

Nesreče.
Nesreča na lovu. Posestniški sin K. Greber iz Jirševcev pri Sv. Urbanu pri Ptuju je padel tako nesrečno na lovu, da se mu je puška sprožila in mu je raztrgal naboj levo dlan in mu zlomil kost. Težko poškodovanega so oddali v ptujsko bolnico.
Utonil. Utopljenega so našli v Paki Franca Klančnika, progovnega delavca, starega 50 let. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok.
V zadnjem trenutku preprečena velika nesreča. Dne 9. januarja ob 16.35 je bila v Ljubljani na Dunajski cesti ob železniškem prelazu v zadnjem trenutku preprečena nesreča, ki bi bila zahtevala nekaj človeških žrtev. Iz skladišča »Balkan«, ki ima posebni tir, je pripeljal strojevodja lokomotivo, po Dunajski cesti pa je privozil avtobus, poln ljudi. Čuvaj je šoferja opozoril, da se bliža lokomotiva, toda v naslednjem hipu je avtobus že trčil v lokomotivo. Na lokomotivi je kurjač opazil, da se bliža avtobus ter je opozoril strojevodjo, ki je v zadnjem hipu ustavil lokomotivo. Trk je bil sicer hud, toda niti na lokomotivi, niti na avtobusu ni nastala večja škoda. Avtobus je odpeljal dalje, ker so se mu upognili samo blatniki. Na lokomotivi pa tudi ni znatne škode.
Smrtonosen padec z lestve. V Dolenji vasi na Kranjskem se je podala gospodinja M. Klun po lestvi v svisle po seno za konja. Z vrha lestve je padla na tla in je bila čez pol ure mrtva. Ponesrečena zapušča 4 otroke. Pred 13 leti je na isti način smrtno ponesrečil mož zgoraj imenovane.
Take slučaje too treba Iztrebiti.
Kako kradejo kolesa? V minulem letu je bilo v Mariboru in po okolici pokradenih 438 koles.
tisoč poganov. Delo je zelo težavno, ker je pokrajina hribovita. Odkar je bila 1. 1922 ta redovniško-misijonska naselbina ustanovljena, je morala pretrpeti marsikatero nevihto, ki pa je ni zlomila. Uspeh je sledil za uspehom. Sedaj šteje ta redovniška družina črnskih sester 53 aspirantinj, 16 postulantinj, 28 novink in 36 sester z obljubami, 15 pa jih je že umrlo. Stari misijonar p. Alb-Schweiger piše o njihovem vzornem življenju in plodonosnem delovanju tole: »Ako naj poročam o svojih vtisih v Asisiju (tako se imenuje njihov samostan), moram predvsem pohvaliti pravi samostanski duh naših črnih za-ročnic Kristusovih. Z vseh teh mladih lice sije čista radost. Opazovati sestre pri njihovem delu v službi Najvišjega: to človeka vprav dviga. Staremu misijonarju v takem hipu zašije do srca žarek solnčnega veselja, pozabi vse skrbi in bridke izkušnje v borbi s silami teme, njegovo delo dobiva nov žar.«
Bi že lahko bil pameten! Lani 16. julija so popivali fantje s Pohorja itn je pričel kmalu prepir. 321etni posestnik Jožef Kelt je po očitku obtožnice pričel klicati fante na korajžo, pa jo je v pretepu izkupil. Pretepači so se razbežali, kmalu so si pa bili ponovno v laseh na Keltovem dvorišču. Kelt je sunil Ko-kalja z nožem v prsa, da se je zabodeni zgrudil nezavesten na tla. Po skrbni negi zdravnikov je zabodeni v bolnici okreval. Jožef Kelt je bil dne 10. januarja v Mariboru obsojen na 1 leto strogega zapora.
Skrajno drzna tatvina. 241etna služkinja Jožefa Bence je bila obsojena na večmesečno kazen, katero je odsedela v Celju. Dne 5. t. m. bi morala biti izpuščena po prestani kazni. Pred odhodom je odnesla paznici obleke za nad 3000 D. Odpeljala se je s plenom proti Zidanem mostu.
Ponončni vlomilec. V noči na 12. januarja je dobila posestnica Ana Ba-lant v vasi Gornje Gorče pri Braslov-čah nezaželjeni obisk. Vlomilec je odnesel iz shrambe raznega blaga za 3000 Din. S sekiro je odprl dve omari in pobral iz njih 900 Din, zlat prstan, srebrno uro, žensko usnjato torbico, blago za ženski zimski plašč in izdelan plašč.
Svedrovca iz Italije pred ljubljanskimi sodniki. Lansko poletje je bilo pri belem dnevu vlomljeno v stanovanje g. Ivana Likoviča v Ljubljani. Vlomilca sta odnesla gotovine in zlatnine za Din 3500.—. Zločina sta bila obtožena poklicna vlomilca: Ipavec Venčeslav in Pervanja Jožef, doma iz Italije. Ipavec je bil obsojen na 14 mesecev robije, F. Pervanja na 9 mesecev.
Razne novice.
ŽUPNIM URADOM LAVANTINSKE ŠKOFIJE
se sporoča, da se jim dopošlje nove oi-ficije in formularje za svete maše onih svetnikov, katerih officij je v tem letu na novo vpeljan, pravočasno, in sicer prosimo, da se od tam, kjer rabijo več kot je število duhovnikov v šsmatizmu,
sporočijo, koliko naj pošljemo. Cena naših formularjev je po Din 2.50. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Prevažanje oseb na progi Ribnica— Brezno. Dne 22. t. m., ob 10. uri predpol-
dne, se vrši v 'Vbčinski pisarni Ribnica na Pohorju licitacija za prevažanje pošte na progi Ribnica—Brezno. Izklicna cena je 15.600 Din letno. Ker je osebni, oziroma turistična promet na tej progi zelo močan, opozarjamo na to priliko vse interesente ter pripominjamo, da je občina Ribnica pripravljena, tistega, ki bode prevzel redni promet na progi Ribnica—Brezno, primerno podpirati. Lastniki zasebnih avtomobilov ali avto buoHjtf in ostali interesenti dobijo pojasnila pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21—22.
Nenavadna smrt pri obisku sina. —
Vpokojeni rudar Ivan Poljanec iiz Trbovelj, star 61 let, se je pripeljal v Ljubljano, kjer je obiskal svojega sina — brivca. Dne 11. januarja se je hotel možakar zopet vrniti domov in ga je sin spremljal na kolodvor. Na potu proti kolodvoru je postalo staremu slabo, omahnil je in se zgrudil mrtev, zadet od kapi.
Zadušil se je v dimu. V Domžalah na Kranjskem je kadil 501etni posestnik Ferdinand Zupan zvečer v postelji cigareto. Med pušenjem je zaspal, od goreče cigarete se je užgala postelj in neprevidneža so našli drugi dan zadušenega od dima.
Izvršitev prve smrtne obsodbe v Avstriji po prevratu. Radi neprestanih nemirov, pobun in atentatov iz vrst nar. socijaliistov in komunistov so upeljali v Avstriji preki sod in smrtno kazen za gotove zločine. Med taike zločine spada tudi požig. V Gradcu je obsodil zadnje dni preki sod 331etnega pomožnega delavca Petra Straussa na smrt na veša-lih, ker je požgal skedenj nekemu posestniku v Aflencu na Zgornjem Štajerskem. Prošnja za pomilostitev na predsednika Miklasa je bila odklonjena in dne 11. januarja je bil Strauss v Gradcu obešen. Smrtno kazen je izvršil ob navzočnosti sodnikov krvnik Lang, sin dolgoletnega staroavstrijske-ga rablja Langa.
V Nemčiji odsekajo na smrt obsojenemu glavo. Kakor hitro so prišli v Nemčiji hitlerjevci na vlado, je zgorelo v Berlinu veličastno poslopje Reichs-taga ali parlamenta. Koj ob požaru se je namigavalo, da bi bili zažgali parlament hitlerjevci sami s ciljem: zvaliti krivdo na komuniste in socijalne demokrate in jih radi tega razpustiti. Zaprli so 4 krivce in jih postavili pred sodišče v Leipzigu. Obravnava je trajalr več mesecev. Trije obtoženci so bil oproščeni, na smrt obsojen je bil Vai der Liibbe. Predsednik Hindenburg j-odklonil prošnjo za pomilostitev in V der Liibbeju so odsekali v Leipzigu 1C januarja glavo.
Čegav je pes? K posestniku Janezi Jarcu na Boču, pošta Selnica ob Dravi se je zatekel mlad pes, temnorujavc barve. Krog vratu ima tablico s števil ko 24 in začetni črki I. G. Lastniku j» žival na razpolago pri zgoraj omenjenem po-estniku.
Gostilno t Maribora v Mlinski ulici
št. 9 je prevzela znana gostilničarka Otilija Horvat. Topla in mrzla kuhinja vedno na razpolago, istotako najboljša vina. Gre za prevzem staroznane Što-sirjeve gostilne. Novo najemnico javnosti toplo priporočamo!
Nova zaloga nabožnih predmetov je dospela, posebno križev, kipov, slik in podobic itd. Naročujte pri Tiskarni sv. Cirila v Maribforu!
Denarnice za drobiž kupite najbolje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Predivo in konopljo Vam izdelam v vrvar-sko blago. Šinkovec Anton, Celje, Dečkov trg.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. černič.	S67
fiolfnl Urez primere.
Zadnjič smo poročali na kratko o na Francoskem razkrinkani goljufiji, ki je ena največjih v povojni dobi. Iz Poljske v Francijo priseljeni Aleksander Stavisky je ogoljufal francosko državo in zasebnike za 700 milijonov frankov. Kmalu po razkrinkanju se je pustolovec ustrelil. V skrajno umazano zadevo je zapletenih več uglednih oseb, posebno še kolonijalni minister Dalimier, ki je moral podati ostako pod pritiskom javnega ogorčenja. Minister je namreč dal Staviskemu priporočilna pisma na bogate in visoke osebnosti, ki so nasedle goljufu.
Kedo je bil Stavisky?
Stavisky je rodom Rus, ki je prišel v Pariz in se je hitro pofrancozil. Francoska policija beleži njegovo osebnost že leta 1923. Že tedaj je bil aretiran potom tiralice radi raznih sleparij. Staviskemu se je pa ^malu posrečilo, da se je dokopal do svobode. Leta 1926 se je znal kot vplivna ter ugledna osebnost polastiti vrednostnih papirjev za 20 milijonov frankov, ¡katere je prodal na goljufiv način. Radi goljufij z vrednostnicami je bil Stavisky dve leti v preiskovalnem zaporu. Vsled dobrih
RANE OD DOLGEGA LEŽANJA.
Z uporabo izkušenega zdravila Fitonin že po nekaj dnevih izgine neprijeten duh, bolečine se zmanjšajo, tkivo se ojači in rana se začne celiti. Steklenica 20 Din v apotekah. Poučno knjižico št. 18 pošilja brezplačno Fiton dr. z. o j. Zagreb 1—78. S poštnim povzetjem 2 tubi za 50 dinarjev.
zvez na zgoraj slepar ni bil obsojen in se je po tem škandalu začel izdajati za Sergeja Aleksandresa, ki je postal vsled najbolj temne preteklosti še imenitnej-ši ter vplivnejši. Priboril si je celo dostop med francoske parlamentarne kroge in na borzi je imel glavno besedo. Če je kedo opozoril na njegovo preteklost, so se izgovarjali najvišji, da je itak pod strogim nadzorstvom borzne policije in javnost nima povoda, da bi se razburjala.
Zadnja leta pa je dobil Stavisky stike z mestno posojilnico v Bayonnu. Skupno z ravnateljem omenjenega denarnega zavoda je izdal obveznic za 7 sto milijonov frankov brez kritja in ti papirji tudi niso bili pravilno izpolnjeni. Predsednik upravnega odbora ba-jonske mestne hranilnice je poslanec Garat, ki je moral znati za sleparsko izdajo obveznic.
Francoski kolonijalni minister Dalimier je dne 22. junija 1932 pisal predsedniku glavnega odbora zavarovalnic pismo s prošnjo, naj priporoči zavarovalnica nakup obveznic mestne posojilnice v Bayonnu. Dne 23. septembra 1932 je poslal isti minister blagajnam za socijaino zavarovanje poziv, naj kupujejo obveznice bajonske mestne posojilnice. Blagajna za socijaino zavarovanje je nakupila v okraju, v katerem je bil Dalimier izvoljen za poslanca, za 22 milijonov laži-obveznic.
Stavisky je imel odločujoč vpliv na francosko časopisje in radi tega je tudi razumljivo, da so ostale tako ogromne goljufije prikrite javnosti toliko časa.
Sleparij ni uganjal Stavisky le samo na Francoskem, ampak tudi po drugih
državah in seveda predvsem v Budimpešti. Madžare še danes presneto boli glava radi tega največjega goljufa no-v-jše dobe.
Francoska opozicija je iznesla radi na kratko opisanega škandala vse mogoče interpelacije v zbornici, na katere bo morala odgovoriti vlada, da se po možnosti opere pred javnostjo, ki
je upravičeno ogorčena.
*
Italijan Mario Gaioni je prevozil na kolesu od 1. I. 1930 do decembra 1933 66.000 km in je pobil prejšnji rekord Angleža Humbesa s 5S.700 km. Gaioni je star 55 let,
Francoski slepar Stavisky, se igra s svojo deco ob morski obali.
Z zgorajnim ključem je bila njujorška luka slovesno odklenjena ladji, ki jo pripeljala prva alkoholne pijače v Severnoameriške Združene države.
Več srčne vzgofe.
Opomin kmečkega fanta.
Dopis kmeta iz slovenjgraške okolice v zadnji številki »Slov. gospodarja« o razmerah med našo mladino me je napotil, da tudi sam o tej stvari spregovorim nekaj besed. Kar pišem, sem sam videl in slišal, saj sem sam kmečki fant, ki živim med podeželsko mladino. Besede moža-kmeta v navedenem dopisu niso črnogledne ne pretirane. Mož ne obsoja vse mladine, marveč poudarja, da je veliko takih med njimi, ki so dobri in značajni. Kar je pa slabega, napram temu molčati, bi bila slaba politika: tako piše oni razumni kmet.
Res, politika molčanja ni vedno dobra politika. Če se zamolčujejo razmere, ki se sedaj nažalost razvijajo med mladino, je to velika škoda za mladino in domovino. %M umM	Sa«
m	mmsmsS^SS w»
—& fe; ftfl&f mm¥
Sfe» ^ ma&nsan	Vemo
tudi, radi česa je med mladino opažati vedno večje pomanjkanje srčne vzgoje in kulture.
Sporočam slučaj, ki sem ga sam nedavno doživel in ki spričuje, kako se ponekod to pomanjkanje srčne vzgoje stopnjuje do nespoštovanja napram Bogu in službi božji. Videl sem, kako v nekem kraju postajajo fantje v cerkvi pod korom. Kaj počenjajo? Mar imajo molitvenik v roki ali pa rožni venec? So oba doma pozabili. Nemoteno se razgovarjajo o vsakdanjih rečeh: o gospodarstvu, zabavi, celo o raznih znanjih ... Če pride kakšno dekle mimo, ji ta ali drugi podstavi nogo. Če ji spodrsne, vsi bušijo v smeh. Ali je takšno vedenje v cerkvi dostojno vernega kristjana?!
Navedel sem slučaj, kojemu sem sam bil priča in ki žal ni poedin in izjemen, marveč se večkrat dogaja. Spričuje pa taL slučaj, kako od dneva do dneva peša in pada izobrazba' in vzgoja med našo mladino. Spričo tega je upravičen moj opomin: fantje - tovariši, zga-nimo se! Ako nam drugi ne dajo vzgoje, kakor je treba, pa se sami vzgojuj-mo in izobrazujmo. Samovzgoja in sa-moizobrazba! Bodimo pošteni slovenski, katoliški fantje: to je naše geslo! *
Ojstrica nad Dravogradom. Svojčas ukinjeno Prosvetno društvo se je zopet upostavilo. Novi odbor: predsednik Rudolf Kociper; tajnik Tit Mori, posestniški sin, Ojstrica; knjižničar Ivo Srebnik, organist in posestnik, Ojstrica; bla-
gajničar Anton Pečnik, po domače Jaž, posesti nik, Gorice.
Št. Janž pri Velenju. Zadnji čas je naša lepi Slomšekova dvorana razveseljivo oživela in je bilo življenje v njej zelo živahno. Prvo ad-i ventno nedeljo dne 3. decembra, je predaval dr. R. Vidmar, banovinski zdravnik v Velenju, mladim ženam in materam o porodništvu. Na; praznik Brezmadežne dne 8. decembra je bila akademija dekliške Marijine družbe z dekla-! macijami, govorom in igro: »Marijin otrok sem.« Dne 10. decembra je bil občni zbor po-? družnice SVD, ki je z malimi spremembami potrdil stari odhor, ki je na svoji prvi seji dne 24. decembra začrtal svoje društveno delo y bodoče. Dne 26. decembra, na Štefanovo, se jtf ponovila igra »Revček Andrejček«, po sveti maši pa se je sestal karitativni odsek farne katoliške akcije, ki je sklenil prirediti na no«
Eksplozija v čehoslovaškem premogovniku pri Duchovu. Nesreča je zahtevala 142 smrtnih žrtev. Doslej so potegnili iz rovov 13 mrtvih, drugi so še vsi
po jamak.
Zanimivo človeško pleme
Zanimivo človeško fileme Južne Amerike bo takozvani Guato, sok iz palme uživajoči ribiški indijanski rod, ki prebiva v pragozdovih v močvarah reke Paragvaj in ob izlivu reke Sao Lourenco. Nosijo'dolge ter košate brade in njih jezik se razlikuje od vseh drugih indijanskih narečij, ker ima le enozlož-ne besede. Guato Indijanci so tudi v gospodarskem oziru posebneži. Z njimi priti v stik in se seznaniti, nI bilo lahko Berlinskemu učenjaku prof. M. Šmidu je uspelo, da si je pridobil žene in de-co tega plemena z raz-pimi malenkostmi, ka-
Januš Goleč;
2. nadaljevanje.
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih.
Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku 1. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi,
2e omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu 1. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled raz-paljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek.
L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja.
Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od
vega leta dan božičnico za farne uboge in porazdeliti med nje v posameznih vaseh župnije od tretjerednikov in Marijinih družbenk nabrane milodare v denarju, živilih in obleki. Na Silvestrovo nedeljo dne 31. decembra je vprizorila gasilska četa pred polno dvorano šaloigro »Davek na samce«. Na Novo leto dopoldne dne 1. januarja, je bil prvi sestanek SVD s predavanjem g. šolskega upravitelja, popoldne pa božičnica za farne uboge. Pred jaslicami in okrašenim božičnim drevescem je bila deklamacija ter govor g. župnika. Zapeli smo ljubko uspavanko ubogemu, a vendar neskončno bogatemu betlehemskemu Detetu »Sveta noč, blažena noč«. Nato so se razdelila nabrana darila: 360 Din, 113 kg moke, 160 kg krompirja, 15 kg žita, nekaj fižola, koruza, ovsa in zabele ter 1 voz drv. Vrhutega še: 10 jopic, 3 nederci, 2 krili, 1 plet, 2 celi obleki, 5 robcev za na glavo in 1 pelerino. Za eno ubogo se je nabavila pečica z dimniškimi cevmi. Velikodušnim darovalcem Bog povrni, ubogi pa naj zahvalijo božje Dete, da je naklonilo tako dobra srca. — Ker je našemu Slovenskemu katoliškemu izobraževalnemu društvu zopet dovoljeno poslovanje, se je stari odbor po dolgem odmoru dne 7. t. m. sestal in na svoji seji sklenil, da bodi občni zbor društva dne 21. t m., popoldne po večernicah. Upajmo, da bo društveno življenje tudi v novem letu živahno plulo po vseh žilah našega farnega občestva in bo kapital, naložen v naši Slomšekovi dvorani, dajal visoke duševne dividende in obresti naši ljubljeni mladini.
Boanišiti sfrošSti.
Bolnidkih stroSkov za zdravljenje v javnih bolnicah ne plačajo tudi revnejši posestniki in obrtniki po členu 68 finančnega zakona za leto 1933-34. Tozadevni izvleček se glasi:
Pri obračunan ju in izterjavi bolniških stro-§kov y javnih bolnicah se morejo smatrati za siromašne osebe, ki so oproščene plačila bol-ničnih stroškov, te-le osebe:
1.	Za zdravljenje v bolnicah za duševne bolezni davčni obvezanci z letnim neposrednim davkom do vštetih 400 Din.
2.	V ostalih javnih bolnicah in to:
a)	davčni obvezanci z letnim neposrednim davkom, izvzemši davek na hišo, v kateri stanujejo in od katere nimajo nobenega dohodka, do vštetih 200 Din;
b)	vdova z več kot tremi maloletnimi otroki in starešine zadrug z več kot tremi maloletnimi domačini z letnim neposrednim davkom do vštetih 400 Din.
S to ugodnostjo se ne morejo koristiti tisti, ki plačujejo neposrednega davka do 200 Din, odnosno do 400 Din na leto in imajo kakšno drugo imovino ali dohodek, na kar se jim osebno predpisuje davek, kakor n. pr. vrednostne papirje, denar, naložen plodonosno pri denarnih zavodih, v kakšno trgovino ali podjetje, komanditno vložen denar, delniško glav-
nico, koncesijo o oprostitvi plačevanja davka in podobno.
Plačevanja bolničnih stroškov so oproščene ne glede na davke tudi vse osebe, za katere se ugotovi, da bi plačilo bolničnih stroškov ogrožalo njihov ali njihove rodbine gospodarski obstanek.
Torej po tem členu zgoraj navedeni niso obvezni plačati računov za svojo zdravljenje v javnih bolnicah. V slučaju pa, da je kateri, ki ne plača več ko 200 Din, oziroma 400 Din, neposrednega davka — brez zgradarine — in nima drugih dohodkov ali imovine, ki jih na* vaja prej navedeni člen finančnega zakona, dobil tak račun, ga lahko mirno vrne dotični upravi bolnice ter se pri tem sklicuje na čleD 68 finančnega zakona za leto 1933-34.
Ojstrica nad Dravogradom. Naš novoizvljeni krajevni šolski odbor se je pri svoji prvi seji takole konstituiral: predsednik Franc Korat, po domače Lebart, posestnik, Ojstrica; poslovodja g. upravitelj šole Mirko Sadar; blagajnik g. Martin Zechner, gozdar; Gorice; člani: župnik Rudolf Kociper, posestnik iz Velke J. Kuster in posestnik iz Goric Janez Očko, po domače Kraker.
Ojstrica nad Dravogradom. Na Štefanovo je bil o priliki pontifikalne sv. maše g. prošta Volbenka Serajnik v Dravogradu umeščen kot župnik na našo župnijo č. g. Rudolf Kociper, ki že osem let med nami deluje kot dušni pastir naše in perniške župnije. Na Novo leto smo ga potem spremili v procesiji v cerkev in prosili sv. Duha pomoči in milosti, da bi vsi, g. župnik in farani, iz tega novega razmerja podane medsebojne obveznosti zamogli zvesto spolnjevati, dokler bo le to hotela neskončno modra božja Previdnost!
Marenberg. »Nič novega pod solncem« pravi zelo star pregovor, nam pa je novo leto prineslo res neko posebno novost. Tovorni avto je že enkrat pripeljal in bo odslej vsak mesec enkrat iz Maribora vsem tistim uradniškim družinam, ki so pristopile k »Društveni na-
bavljalni zadrugi« za uradnike. Pravijo, da vseeno bolj poceni pride in sicer vse razven drv, ki so tam dražja, četudi avto pripelje iz Maribora. Povrh pa še vse ude tiste zadruge čaka ob novem letu 4—5odstotna provizija. —; G. Oto Preglan, ki je imel v najemu restavracijo Lukas, se je odselil na svoj dom, restavracijo pa je prevzela lastnica sama. — Tuk. jetničar in sodnijski sluga g. Arih je vzel v najem posestvo g. Soreca, carinskega uradnika v Dravogradu. — Poročila sta se letos že dva para: čevljar Ivan Muller s sobarico Lucijo Holcman, in najemnik Leopold Plevnik s Terezijo Uatiznojnik. Za temi prihajajo še dru* gi pari.
Sv. Primož na Pohorju. Kaj pa planinci? Gospodarska stiska, deloma tudi že beda, nas tlačita. Zraven pa še precej huda zima, ki je veliko prehitro prišla, da se nismo mogli zadosti preskrbeti ne z drvami, ne s steljo. Saj so naši najvišji planinci že od Vseh Svetih stalno pod snegom. Prej pa deževje. — Na Štefanovo so imeli naši šolarji, katerih je blizu 70, dobro uspelo božičnico z malo igro in veliko deklamacijami. Večinoma so se dečki in deklice dobro postavili, v veliko veselje navzočih staršev in drugih gostov. Nato je sledilo obdarovanje, h kateremu so prispevali nekaj CM družba, nekaj banska uprava, nekaj nekateri dobrotniki, večj-idel iz Maribora. G. šolski upravitelj Pišec je z veliko skrbjo in s trudom vse zbiral in pripravil. Bili so
svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Vcržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha.
Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun.
Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubo-valnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozem-
lje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir.
V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavLni praskami.
Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko.
Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje.
Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malo-dane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslab-
tere je razdelil med nje. Na ta način se je spoprijateljil tudi še z moškim spolom. Indijanci so mu zaupali celo skrivnost pridelave domačega palmovega žganja, za kojega pridobivanje poseda vsaka družina poseben del palmovega nasada. Omamljivo pijačo daje temu plemenu akuri -palma, kateri zgoraj izpraskajo luknjo in v to se nabira sok. Sok je mlečno bel, ima dober okus in ga izsesajo iz luknje na palmi a pomočjo cevke. Zjutraj vpliva pijača še bolj mamljivo nego zvečer, in to radi tega, ker se vrši v noči močnejše alkoholno vretje. Vsak dan izpijejo celo zalogo. Ako ostane nekaj
obdarovani vsi otroci deloma s čevlji, deloma z blagom za obleko, deloma celo z obojim. Zato res zaslužena hvala g. upravitelju!
Sv. Primož na Pohorjn. Statistika! »Kaj boš! Majhna farica. Morda na leto poldrugi krst. vsako tretje leto ena poroka. Pokopališče pa tako lahko date v najem.« Oho, prijatelj, tako pa ne! Torej poglejmo! Lansko leto rojstev 18, pogrebov 13, porok pa 7. Če po-gledava za 10 let nazaj, najdeva rojstev 189, umrlih ravno 100, porok pa 44, torej povprečno letno 19 rojstev, 10 umrlih, poročenih pa 4 pare in pol. Pa ne da bi ostal eden brez para. Pri 450 prebivalcih to že zadostuje. Naše ljudstvo je nravno še zdravo. Hitro po Novem letu smo pokopali Sabodinovega očeta, ki je dolga leta trpel s svojo vso razjedeno nogo. Na Sv. Treh Kraljev dan pa 351etnega, sicer vedno zdravega fanta hlapca, ki ga je zadela nenadoma možganska kap, Ivana Knez. Sveti jim večna luč!
Št. Peter pri Maribora. Cenjeni g. urednik! Presneto dolgo se že nismo oglasili. Ste pač menda mislili, da smo vsi šentpeterski smučarji že v »penzijonu«. Smo pač v času vseh mogočih kriz bolj skromni. Nismo se pa smu-škemu športu odpovedali, tega pa ne. Na praznik dne 6. januarja smo »ra.jsali« po pohor-.skih vrhovih z vrlimi Maratonci, kjer smo tudi mi včlanjeni. Naš dični L. je postal že kar nevaren »Mariborcem«. Pravi, da odkar je vpisan v športnem klubu, jo v nedeljo kar iz cerkve mahne na smuk v božjo naravo. Naši fantje niso kakor tisti človek, ki je od Boga prejel talent, pa ga je zakopal v strahu, da ga ne izgubi. Zavedajo se, da pri športu postanejo mišici in volja močna. Za 2. februar pa pripravljajo velike tekme ze prvenstvo Št. Petra. To bo za Šentpeterčane senzacija. Smučalo bo vse, kar leze in gre. Tako se naši fantje utrjujejo, d^ bodo imeli dovolj moči in korajže, obdelovati mater zemljo, ki jim bo dala ljubi kruhek, ko pojdejo spet na smuk.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Skozi našo župnijo je šel na dan Svetih Treh Kraljev t. 1. smrtni sel in se je ustavil, da izvrši svojo nalogo. Preminil je tega dne v vasi Ložane mladi družinski oče in posestnik Gregor Polanec v svojem 34. letu življenja. Že pred nekaj leti ga je sredi neumornega dela, ko si je marljivo kakor čebelica s svojo življensko družico gra-
dil in utrjal prijetno družinsko ognjišče, napadla zavratna bolezen, ki se je polagoma iz-cimila v srčno vodeniko. Ta ga odslej vkljub zdravniški pomoči ni marala več zapustiti. Mladi hrast je hiral, ki bi moral poganjati in cveteti in rasti v ponos vsem, ki so ga videli. Hudo se stori človeku, ki je gledal ob njegovem mrtvaškem odru poleg bridko ihteče mlade matere še troje malih otročičkov, kako so skrivnostno tiho stopicali po sobi, da ne prehude spečega ateka. Z njim smo izgubili okoličani, ki nam je bil vedno v pomoč s svojo vprežno živino, koristnega in nenadomestljivega soseda, »Slovenski gospodar« pa svojega zvestega naročnika. Njegvo priljubljenost v župniji je najbolje pokazala nenavadno lepa udeležba ob njegovem sprevodu dne 9. t. m. Obenem smo imeli priliko tega dne prvič slišati pogrebne obrede v slovenskem prevodu, kar bo spomin na nepozabnega pokojnika v še poživljalo. Svetila njemu večna luč, preostali jokajoči ženi pa naše globoko so-žalje!
Sv. Anton v Slov. goricah. Z Novim letom sta se preselila v Ptuj brata Pravdič z nekaterimi somišljeniki. Vneto sta se udejstvova-la tudi v društvenem življenju. Sploh sta bila nad vse požrtvovalna za vse vitežko, nacionalno in napredno. Da bi bili vsi njuni so-trudniki v kratkem deležni enakega povišanja, to je iskrena želja vseh poštenih Anton-jevčanov!
Sv. Ana v Slov. goricah. Zdravstveno stanje v župniji je bilo v zadnjih štirih mesecih precej ugodno. Od septembra do decembra 1. 1. je bilo 9 mrličev. V mariborski bolnici je v sredo dne 3. januarja umrla Terezija Kolar po težki operaciji. Naj v miru počiva! Možu in otročičem iskreno sožalje! — Statistika o ljudskem gibanju v letu 1933 je sledeča: Rojenih je bilo 89, umrlo jih je 64, poročenih je bilo 30 parov, sv. obhajil je bilo 14.177, za 1006 več kakor leta 1932. Začeli smo v cerkvi z ljudskim petjem, ki zelo poživlja versko gorečnost in pobožnost. — Naš stari znanec in prijatelj »Slovenski gospodar« je imel ob koncu 1. 1. 175 naročnikov. Zdaj jih je še več, ker so ga mnogi na novo naročili. Vsako nedeljo se prodaja »Slovenec« z nedeljsko prilogo. Tudi .nabožni listi so zelo razširjeni. Vsi zavedni katoličani, na delo in v boj za
katoliški časopis! Denar, ki ga izdamo za dober tisk, r.i izgubljen, ampak dobro naložen kapital, ki nese bogate obresti.
Šmiklavž pri Ormožu. Tužno so peli zvonovi in odmevali v naših srcih, ko smo dne 9. t m. izročali materi zemlji telesne ostanke daleč na okoli znanega in povsod priljubljenega Rižnarjevega očeta. Od blizu in daleč so prišli sorodniki, znanci in prijatelji, da izkažejo rajnemu zadnjo čast in ljubav. Štiri duhovniki in velika množica ljudstva ga je spremljala k zadnjemu počitku. Bil je pa tudi vsega spoštovanja vreden mož, kakoršnih je dandanes vedno manj. Pokojni Karol Rižnar je bil rojen v Zerovincih dne 27. oktobra 1857 kot sin ubogih viničarskih staršev. Po dokončani šoli, ki jo je posečal v Svetinjah, se je v Ormožu iz-i učil zidarske obrti in bil nato šest let pri vojakih. Vrnivši se domov, se je poročil dne 6. februarja 1884 v Šmiklavžu in s 50 goldinarji v žepu kupil lepo posestvece v Plešivcu ob vznožju slovitega Jeruzalema na prijaznem gričku. Kot mož dela in molitve,- zaupajoč v svojo mlado moč in božjo pomoč, je kmalu poravnal dolgove, ki so težili posestvo, a vrhu tega oskrbel vsem svojim številnim otrokom (6 jih še živi, 1 je padel v vojski) življenski obstanek. Vsi otroci so preskrbljeni v primernih službah ali na posestvih. In ko je leta 1927 izročil posestvo svojemu najmlajšemu sinu Jožefu, njegova snujoča skrb in delujoča roka v blagor otrok še vedno ni mirovala, dokler mu ni zavratna, huda bolezen pred 5 meseci s silo iztrgala zidarsko kladivo iz rok. Hotel je še letos v krogu svojih ljubljenih otrok obhajati svojo zlato poroko, a Bog je sklenil vse drugače! On, ki ga je v zdravih in bolnih dneh pogosto sprejemal, vanj tako trdno zaupal in težko, dolgotrajno bolezen tako boguvdano pre našal, ga je gotovo okrasil z neminljivo zlato krono, Marija Mati božja pa nagradila svojega zvestega služabnika (bil je član moške Marijine družbe v Svetinjah) z večnim plačilom. Bil je rajni Rižnarjev oče res tisti pravičnik, ki iz vere živi in katerega smrt je zato dragocena v očeh Gospodovih. Mir njegovi blag' duši, ženi-vdovi in otrokom pa naše iskreno sožalje!
Konjice. Tujcu, ki pride v naš trg, pade takoj v oči hiša tukajšnjega trgovca Martina Šumerja, ki še vedno nosi »spomin« na lanski
soka v izvrtani luknji na vrhu palme, se tako pokvari, da ne da palma več nobene tekočine.
Guato Indijanci so ribiči in se poslužujejo pri ribljenju samo loka ter pušice. Lovijo tudi jaguarje ter krokodile, katere pobijajo z lesenimi sulicami, kojih konci so opremljeni z jaguarjevo kostjo. Od krokodila posebno čislajo rep. Uživajo še tudi meso opic in močvarnega jelena. Množin mušic, ki frčijo po močvarah Guato bivališč, si niti predstavljati ne moremo. Nad vsako naselbino frfota neprestano gost oblak teh malih muši-čjih mučilcev. Samo radi mušičje nadloge
ljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja.
II
Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes.
Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje
boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za
ni
davno preminulima junakoma.
Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter obo-roženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož.
Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso.
15. oktober. Neznani.zlikovci so namreč tisto noč grdo pomazali njegovo hišo s terom, kar ee ne da tako lahko odstraniti. G. Šumer je pustil ta »spomin« na svoji hiši, češ, naj vsakdo vidi na lastne oči delo nekaterih konjiških »kulturonoscev«. Toda polagoma jih je postalo sram lastnega dejanja. Zato so zlobni jeziki začeli širiti vesti, češ, g. Šumer si je iam pomazal svojo hišo. Izmed širiteljev teh 5r«sti so bili dozdaj že trije obsojeni. Najprej je g. Sumer vložil tožbo po svojem zastopniku dr. Macarolu proti Francu Blaževiču, peku v Konjicah. Sledila je poravnava in Blaževič je objavil svoj preklic tudi v »Slovencu« in v »Jutru«. Kot drugi je bil obsojen zaradi širjenja teh vesti občinski redar Friderik Reber-nak na deset dni zapora in 100 Din pogojno na 1 leto. Tretji je prišel na vrsto trgovec s kurami Ciril Zager, ki se je pa poravnal in plačal sodne in odvetniške stroške. Morda še bodo sledili drugi. G. Šumer je vložil tožbo tudi proti občinskemu tajniku Kolšeku. Drugih posebnih novic pa zdaj ni. Snega imamo veliko in prav pridno se smučamo. Gospod urednik! Pridite se še Vi smučat, potem si tudi Vi lahko ogledate Šumrovo hišo z moderno »dekoracijo«.
Šmartno ob Paki. Že dolgo se ni zgodilo pri nas kaj tako pretresljivega, kakor sta bila dogodka dne G. in 7. t. m. V nedeljo zjutraj je odjeknilo po vsej župniji: uboj! V Gorenjem leži na cesti proti Šmartnem kakih 50 m od zadnjih hiš mrtev Martin Meh, 341etni posestniški sin iz Rečice. Kolikor je mogoče dognati, je prišlo do poboja takole: V soboto, na praznik, zvečer je vzel hlapec posestnika in najemnika gostilne Gorjup v Gorenjem na sani svojega gospodarja dva fanta, eden od teh je ubiti Martin Meh, in ju je peljal v Gorenje v gostilno svojega gospodarja, kamor so do speli iz Šmarinega malo pred 11. uro po noči. Martin Meh popije nekaj, proti polnoči plača in hoče oditi. Najemnik gostilne Franc Ver-dev, po domače "nngertnik, se začne tedaj ž njim prepirati radi plačila. Trdi namreč, da mu je Meh dal le ldinarski novec, Meh pa pravi, da lOdinarski novec. Po kratkem prepiru Meh odide, a zunaj udari po oknu, ne da bi se moglo ugotoviti, zakaj. Morda zaradi tega, ker mu je spodrsnilo, morda nalašč. Najemnik Verdev plane iz gostilne in ž njim še
njegov hlapec in neki Feliks Tajnik iz Penka pod ekornem; vsi hitijo za Mehom, ki je bežal. Ko ga dohitijo, udrihata po njem z latami močno dva. Takoj po par udarcih se Meh zgrudi in obleži, njegovi preganjavci se pa vrnejo v gostilno. Meh je tam na cesti izkrvavel in izdihnil. Tovariš, ki je ž njim dospel v Gorenje, a se pretepa ni udeležil, ga je domov grede obrnil; ko je videl, da je mrtev, ga je pustil in šel dalje. Kdo je ubil Meha? Verdev je skušal odvrniti od sebe sum in je kmalu po c|Ogodku šel zadevo prijavit orožništvu v Mozirje. Zasliševanje pa je vodilo vedno bolj k prepričanju: eden od napadalcev ga je. Verdevove izpovedbe se ne krijejo z ugotovitvami, krije se pa, kar izpove Tajnik, ki se je v nedeljo šel sam javit orožništvu, potem pa sodniji v Šoštanj. Sodnijska komisija je ugotovila, da je imel Meh dva udarca na glavi: eden mu je zdrobil lobanjo zadaj na glavi na mnogo kosov in je bil smrtonosen; drugi pa bi ga bil ohromil za vse življenje, če bi morda še ostal živ. O Mehu vsakdo trdi, da je bil močan in dober delavec. Veliko več pozornosti je zbujal zadnje čase Verdev. Bodom je iz Polzele in se je priženil pred kakimi dvemi leti na lepo Pungertnikovo posestvo v Gavcih. Že to je bilo nekaj izrednega. Še izrednejše je bilo življenje, ki je sedaj tu začelo, in gospodarjenje. Obilno je tekla pijača in vedno skoraj se je razlegala od hiše vesela pesem. Verdev si je dal napraviti nov čebelnjak, zraven pa je pridno sekal lepi gozd, ki je bil bogastvo hiše in radi katerega je že marsikdo zavidal Pungertnikove. Še izredneje je bilo, da je ta mladi gospodar vzel v najem gostilno v Gorenjem, najprej eno, potem pa drugo. Dobri gospodarji so radi tega in radi mnogih govoric zmajevali z glavo ... — Dne 8. t. m., v pondeljek, nas je presenetila novica: utonil je v nedeljo zvečer v Paki v Penku posestnik in železniški delavec Franc Klanč-nik. Šel je isti dan s svojim sosedom v Gorenje si ogledat kraj uboja, nato pa malo v gostilno. Domov se je vrnil sam, brez tovariša, ki je čakal nanj. V temi je iz nepojasnjenega razloga Že blizu doma krenil s ceste na napačno pot in po par korakih padel v Pako, ki je tam izpodjedla zemljo ter je zelo globoka. Lovil je z rokami za zemljo, travo in kar bi mogel doseči, poznalo se je to na rokah, a ni
se mogel rešiti v temi iz mrzle vode. Zapušča' ženo in šest večinoma nedoraslih otrok.
Šmarje pri Jelšah. Denarni zavodi podajajo v tem času račun o svojem delovanju v pre^ tečenem letu in tudi trgovci sestavljajo svoja bilance o zgubah in dobičku. Zakaj bi tedaj tudi župnije ne pogledale na svoje doživljajo: zadnjih 365 dni? Že od nekdaj smo na Nove-i ga leta dan v cerkvi najbolj napeto poslušali, kar so nam o naših lanskoletnih dogodkih iz prižnice povedali. Nad 4000 prebivalcev naa je po naših hribih in dolinah, katere je pre-: obilni dež tako pridno napajal, da nam jO zrastlo sicer veliko krme, da pa nam je prav temeljito skvaril veselo upanje na sadjapolno jesen ter nam iz grozdja opral vso sladkobo in se sedaj po furežih in gostijah precej kislo držijo, ko zavživajo svoje vinogradniške p ri-delke. Krstov smo imeli 62, dva dečka več kakor deklic. Pa kaj to pomaga k našemu šte-
Reka Tibera je prestopila pred Rimom bregove in povzročila hudo poplavo.
Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep.
Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na .vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oporesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti slu-žinčadi, najemnikom in dninarjem.
Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Star-
ša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu.
Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Copori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Ver-žeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc.
Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči,
(Dalje sledi.)
se vrtijo ter plešejo ti Indijanci po cele dner ve in noči, ker med plesom toliko ne občutijo pikanja.
Odkod dobivamo steklene oči?
Glavni dobavitelj steklenih ali umetnih oči za celi svet je Nemčija. Leta 1922 so izvozili Nemci umetnih oči za 5 milijonov mark in 1. 1923 celo za 1434 mil. mark. Splošna svetov-f na kriza je zmanjšala izvoz umetnih oči in je znašal tozadevni izvoz leta 1932 eno tretjino manj nego v predvoj-? nem letu 1913. Nobene države na celem svetu ne najdemo, ki bi ne krila svoje potrebe na umet. očeh iz Nemčije,
vilu, ko nam jih je pa neusmiljena smrt pobrala šest več, kakor je bilo rojenih! Med 68 rajnimi sta dva moška več kakor žensk. Bog daj, da bi vseh 25 poročenih parov srečno živelo in lepo gospodarilo, pa tudi, da bi vsi župljani se tudi v novem letu tako zvesto držali evharističnega Kralja, kakor lani, ko so prejeli 28.000 sv. obhajil. Ponosni smo na svoje cvetoče Apostolstvo mož in na Marijino družbo ter jima želimo kremenito vztrajnost y dobrem. Naša kapela sv. Florijana v Što-mašeku je dobila svoj zvonček, ki bi naj tudi Dolanom in Dragomiljčanom veselo prepeval in žalostno tožil, dokler se svoječasno v njihovo lastno kapelo ne preseli. Precej so se že vzbudili naročniki »Slovenskega gospodarja« in hitijo s celoletnim vplačevanjem, da ne zamudijo roka za zavarovanje stanovanjskih hiš. Znan mi je vrli mož, ki je te svote zbral pri 19 sosedih in jih na upravništvo vposlal.
Največje in najboljše pa, kar smo tukaj lani doživeli, nam itak nikdar več iz spomina ne zgine in to je bila primicija g. Čakša v Orehku ter nad vse veličastni evharistični kongres vseh treh dekanij našega obširnega sreza na angelsko nedeljo. Srečni smo, da smo oboje doživeli.
Šmarje pri Jelšah. Zima, zima, bela vrh gore sedela, ka tako je pela, da Miškota iz Vr-bovce bo vzela. Ustrašil sem se teh grozečih besed, pobral sem šila in kopita ter jo urnih krač odkuril na topel zapeček. Tako Vam sedaj z njega naznanim par novic. Da smo imeli v resnici veliko snega, temu je bil priča sedaj že pokopani Andrej Jug iz Zadarž, ki bi bil skoraj našel smrt pod razvalinami svoje hišice, katero mu je sneg potlačil skupaj. Čitatelji, evo Vam malo Statistike! V sladek zakonski jareim se je lani vpreglo 25 parov. Kaj pa letos, bo li kaj veliko veselih gostij? Včasih je veljalo geslo: kratek predpust, veliko gostij. Kdo ve, kako bo pa letos? Nekdo je modroval, da gostije bi že bile, ko bi ne imela vsepovsod ta prešmentana griža svoje prste vmes. Pri nas v Šmarski dolini se je pojavil takozvani kurji tat, ki je baje kar pri eni hiši zmanjšal kurjo družino za 10 komadov. Dobro bi bilo, če bi mogel kdo takega dolgo-prstneža zalotiti pri njegovem nepoštenem poslu, da bi mu prav pošteno pomeril hlače po dolgem in povprek, da bi si potem zapomnil za vse življenje, kaj se pravi stegati roke po tuji lastnini.
Iz zagrebške torbe. Marsikaj neprijetnega se Slovencu lahko primeri po svetu, pa marsikaj, česar človek v daljni tujini ne bi doživel, se mu lahko pripeti za domačim oglom. Tako se je primerilo te dni nekemu slovenskemu potniku iz Kočevja, da je bil na prav nelep način eprejet v Nikoličevi ulici v Zagrebu, češ, da Slovenci kričijo »heil Hitler«, da on »ne kupi ničesar od nobenega Slovenca«. Najbrž je to bila židovska kri, ki je tako zavrela, vsaj ime kaže na to. — Rešilna postaja je objavila Statistiko svojega dela v preteklem letu, ki izkazuje kakih 6000 voženj rešilnega avta. Nekaj sto je — pač razumljiva stvar — bilo pretepov z epilogom v bolnici in na pokopališču, skoro 200 poskušeni1 samomorov, največ pa eeveda prometnih nesreč, ki se jih največ zgodi v soboto i.i v nedeljo, kot izkazujejo podatki. — Na Savi se vrše dela na izboljšavanju nasipov. Delo je sicer tudi samo potrebno, še bolj pa so potrebni zaslužka del. vci in je gla-namen tega dela pač ta, da ee nekoliko omili brezposelnost. Seveda niso plače ravno sijajne. Pa se je zgodilo te dni, da so nekateri delavci napravili nemir. — Še je čitateljem ▼ spominu gonja, ki se je otvarila proti jezuitom, s predlogom, da se izženejo iz naše dr-
ODPBTE OZE BUJNE
ter zastarele rane na nogah in rokah gotovo in hitro zacelijo z izkušenim zdravilom »Fi-tonin«, steklenica 2ft Din v apotekah. S poštnim povzetjem 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico br. 18 brezplačno pošlje Fiton dr. z o j., Zagreb 1—78.
žave. Znano je, da so očetje jezuiti v Zagrebu jako zaslužni za versko življenje, da imajo močne organizacije za vse stanove in vrše velikansko apostolsko delo v mestu, kjer sama svetna duhovščina niti z daleč ne bi mogla biti kos silnim nalogam modernega dušnega pastirstva v velemestu. Seveda se to raznim framasonom nič kaj ne dopade, zato so se vrgli v boj proti njim, a v ta boj so šli z zakritim obrazom. Iz zgodovine so našli neko »afero iz Požege«, s katero so dokazovali jezuitom nemoralnost in celo trdili, da so bili radi »zloglasnih dogodkov« izgnani iz dežele. Šele Madžari da so jim spet dopustili, da so se vrnili. Khuen-Hedervary. Ko pa so bili bojevita gospoda pozvani, da naj te trditve dokažejo, se je na ponovni poziv dr. Šimraka komaj izmotalo iz njihovega srca, da obdolži-tev »ni točna«. V nedeljski številki je »Hrvatska straža« dokazala da je zagrebška mason-ska loža delo budimpeštanske ljubezni za dobrobit Hrvatov osnovana prav s tem namenom, da bi pomagala ubijati hrvatsko narodno zavednost, ki se je tedaj, po letu 1890 začela krepiti. Tako je torej prostozidarsko jugoslo-vanstvo. Prireditev in zabav, veselih in resnih, je Zagreb poln. Seveda moramo k temu tudi Slovenci doprinesti svoj del. Slomše-kovo prosvetno društvo je priredilo dne 7. t. m. igro »Pri kapelici«. Igra je prav lepo uspela. Posebno Jurček se je obnesel, da je bilo kar veselje. Igralci so od vseh strani slovenske zemlje. Največ pa jih je dal Vič. Kateri Vič pa? Oni pri Ljubljani? Da, ta in celo več kot Ljubljana sama! Dal je režiserja g. Erjavca, dal je celo družino Mandičev Pa so tudi Mariborčani in Bizeljci in iz Goriškega. — Danes v nedeljo ima Zagreb zopet »mačka«. V tem smo namreč goreči, da silovestro-vanje dvakrat praznujemo. Od prvega se je svet že oddahnil, zato je bilo kar dobrodošlo novo, pravoslavno silvestrovanje.
bodo priglasili, dali koledar v tisik. Ko-ledar ni taka stvar, ki bi se lahko še drugo leto prodajala, zato se mora tis-kati le toliko, kolikor je naročnikov.: Vpošljite nam torej naročilo čimpreje. Naročilo je poslati z besedilom:
Podpisani naročam obvezno .... izvodov koledarja »Slovenskega gospodarja«, vezanega v celo platno s svinčnik kom. Pošljite mi položnico, da vam do-pošljem denar.
Moj naslov:......
Na naslov: TISKARNE SV. CIRILA, MARIBOR.
$¥€€€ m C€rMC¥ in domu!
Pravočasno pred Svečnico kupite si sveče! Za cerkveno rabo se izvršujejo sveče pod točnim nadzorstvom v naši svečami, zato lahko prevzamemo jamstvo, da odgovarjajo predpisom svete Cerkve.
Cerkveni ključarji in drugi, ki vodijo nakup cerkvenih sveč, se naj oglasijo pri nas, da si blago pregledajo--■
Cene so zelo ugodne.
Priporoča se: TISKARNA SV. CIRILA, MARIROE, Koroška cesta 5.
Toda lahko zopet izide, ako se priglasi vsaj 500 narečnikov!
Priporočamo torej vsem, ki res hočejo vzeti ta koledar, da se sedaj odločijo. Mi moramo koledar na novo staviti, zato se moremo odločiti za novo izdajo samo pod pogojem, ako dobimo vsaj 500 naročnikov. Obračamo se tem potom na naše nrijatelje in zaupnike, ki so koledar že imeli kedaj v razprodaji, da zberejo naročila. Kdledar ima tako bogato vsebino, da je bil ves razprodan in moramo sedaj pripravljati drugo izdajo. Tudi prosimo, da bi se zglasili gg. trgovci, ki bi ga vzeli v prodajo. Kdor ga bo vzel gotovo količino v prodajo, ga bo dobil po primerni ceni in poleg tega še brezplačen inserat v primerni velikosti v »Slov. gospodarju«. Vsako leto so hranilnice naročile koledar, tudi letos ga naj, pa dosedaj še ni bilo dosti priglasov.
Do konca tega meseca bomo zbirali naročila in nato za ono število,, ki se
POftSdZISCla ©£€l&W ljubezen.
Pred štirimi leti je umrl v grški pre<* stolici v Atenah neki Vazilij Spiru, mož zelo temne preteklosti. Govorili so, da je v nočeh odpiral grobove po pokopališčih in ropal mrtve.
Smrt ravnateljevega otraka.
Med najbolj znamenite osebnosti v Atenah je spadal Janez Vogassari, ravnatelj narodne banke, ki se je oklepal z neverjetno ljubeznijo svoje družine in posebno še hčerke Mimice. Deklica je bila krasotica, pač pa ne zdrava. Ko je podlegla pred štirimi leti jetiki, so so bali, da oče Vogassari ne bo prebolel otrokove smrti. Ravnatelj je pustil umrlo balzamirati od znamenitih zdravnikov in truplo so položili v cerkvi na mrtvaški oder. Cele Atene so se dre-njale k odprti krsti, da bi občudovale ljubezen, katero je skazoval žalostni oče mrtvemu otroku. Slednjič so deklico položili v kameniti grob 863 13. drevoreda. Oče sam je zaklenil železno ograjo in vtaknil v žep srebrni ključ od grobnice.
Mrlič pred grobnice.
Drugi dan po pogrebu so našli pred grobnico deklice mrtvega moškega. Znaki so kazali, da je bilo vlomljeno v grobnico. Policija je poklicala bančnega ravnatelja. Odklenil je vrata v grob, vstopil in izpovedal, ko se je vrnil, da je znotraj vse v redu. Ko so si hoteli ogledati grobnico še policijski uradniki, jih je bankir prosil, naj ne žalijo njegovih čuvstev. Policisti so obmolknili pred mogočnim gospodom in so ga samo opozorili, naj bi boljše zavaroval dragocenosti rajne. Ravnatelj je dal na to vhod celo zazidati.
V mrtvecu, katerega so našli pred ograjo, so prepoznali skrunilca grobov Spiruja. Na truplu niso odkrili najmanjše rane. Kedo bi ga bil ubil?
Po ravnateljev! smrti.
Štiri leta so zatonila, zagonetna zadeva je zapadla pozabljenju. Napočila je četrta obletnica smrti Minice Vogas-sari. Taistega dne je umrl njen oče. Hišni zdravnik je potrdil: Srčna kap. Umrl je isto uro, kakor njegova hčerka. Ali ni bilo to dejstvo nekaj čudnega?
Naenkrat se je spomnila javnost na iVazilija Spiru. Njegova smrt je še bila vedno zagonetka. In sedaj so se javili ravnateljevi sosedi, fci so že dolgo opazovali prav čudne stvari. Bankir je stanoval v Aristotelovi ulici nasproti razvalinam Jupitrovega templa. Z ženo in sinkom, ki je bil ob očetovi smrti star 12 let, je živel povsem samotarsko življenje. Po hčerkini smrti je odpustil vse služabnike. Samo ena stara ženica, ki je bila 30 let pri družini, je še ostala v hiši.
Ravnateljevi sosedi so trdili, da sije od ene do poldveh popolnoči v drugem nadstropju skozi zavese bankirjevega stanovanja plavkasta luč. In to prav pogosto! Zvedelo se je, da je celo videl neki radoveden fant, ki je splezal do ravnateljevega drugega nadstropja, čudne obrede. Radovednež je trdil, da je gledal gospoda Vogassari z ženo ter sinom, kako so stali krog krste ter prepevali pogrebne in mrtvaške pesmi.
Izpoved sinka.
Omenjene govorice so brzele od ust do ust, ko je buknila v javnost vest, da je stari Vogassari podlegel kapi. Nezaupanje je doseglo višek, ko je postalo znano, da je hotela prirediti narodna banka svojemu predstojniku po starem običaju sijajen pogreb, a ga je vdova brez povoda odklonila. Zakaj ? In zakaj je izjavil Vogassarijev sin zastopnikom banke: »Ne, oče hoče ostati pri nama in Minici!« Mati je fantka na te besede pogledala strogo in obmolknil je.
Ugotovitev policije.
Oblast je zvedela, kaj govorijo po fAtenah. Zapovedala je preiskavo. Ko so odprli zdravniki Vogassarijevo truplo, niso zadeli na ničesar, kar bi kazalo na srčno kap, pač pa so odkrili znake počasno delujočega zastruplje-nja. Mar je šlo za zločin? Poizvedbe so nadaljevali. Policija je preiskala rav-nateljevo vilo. V drugem nadstropju so zadeli na sobo z golimi stenami, okna so bila zastrta. Le na eni strani je visela slika mlade deklice v naravni i,velikosti in pod to je stala kristalna krsta. Na štirih koncih prozorne krste so gorele 4 sveče. V krsti je počivalo — truplo ravnateljeve Minipe.
Poleg» kristalne truge so odkrili policisti leseno krsto s truplom Vogassa-rija. Vdovo so zaprli in v preiskavi je ¡tudi povedala, kaj se je godilo v njeni hiši.
■t	Izpoved vdove.
Janez Vogassari bi bil pred 4 leti rajši umrl, kakor pa se ločil od nepopisno ljubljene hčerke. Žena ga je lahko od-
SMATORIJ
dr. Ipavic Benjamin, specijalist ženskih bolezni
MARIBOR
Tomšičev drevored 4.	Telefon 2360.
Strežejo Marijine sestre. Oskrbnina z zdravnikom, zdravili, morebitno operacijo III. razred
Din 45' - , II. razred Din 65'—.	46
vrnila od samomora s tem, da je privolila: živeti z mrtvim otrokom pod skupno streho, kakor bi še ta živel. V noči po hčerkinem pogrebu se je peljal Vogassari sam v avtomobilu na pokopališče, da bi odpeljal otroka. Ko se je vrnil, je pripovedoval, kako ga je motil pri odpeljavi nočni tat. Ko je Vazilij Spiru poskušal, da bi vlomil ključavnico na vratih grobnice, je odprl Vogassari duri od znotraj. Pogled na črno zahaljenega moškega je skrunilca grobov tako prestrašil ter presunil, da se je zgrudil mrtev.
Kmalu za tem je naročil bankir kristalno krsto, katero je spravil v svojo vilo v glasovirju. Vsak večer je zbral oče družino krog krste. Po opravljenih molitvah je navil gramofon, ki je igral same poskočne v zabavo ter razvedrilo pokojne.
Ker se je pričelo truplo kljub balza-miranju razkrajati, ga je oče vsako jutro poškropil z neko skrivnostno tekočino, ki je zaustavila razkroj. Vendar pa je prodrla ta tekočina skozi moževo roko v ostalo telo in je umrl na zastrup-ljenju. Zagonetka je še, zakaj je povzročilo zastrupljenje smrt na dan četrte obletnice hčerkine smrti?
Pokojni Vogassari je napisal tri leta pred svojo smrtjo oporoko, v kateri je zapustil celotno ogromno premoženje svoji tedaj že nad eno leto mrtvi hčerki Minici!
Mala antanta bo zborovala 22. in 23. t. m. v Zagrebu.
V Avstriji pripravljajo spremembo ustave.
Po novem ustavnem načrtu bodo v Avstriji štiri zakonodajne zbornice: gospodarska in kulturna ter državni in deželni svet.
Na predlog francoskega delegata je poslal Svet Društva narodov Nemčiji poziv, da se naj po izstopu ponovno Udeležuje sej predvsem pri tokratnem zasedanju, ko se bo v Ženevi določil rok za plebiscit v Posaarju.
Stavisky in francoska vlada. Na drugem mestu poročamo o velikem finančnem škandalu na Francoskem, katerega je zagrešil A. Stavisky. Zadeva sega v tako širne in najvišje kroge, da je obstojala resna opasnost, da bo goljufija 700 milijonov frankov strmoglavila Chautempsovo francosko vlado. Opozicija je vložila 11 interpelacij radi Stavis-kega, a ko je šlo za zaupnico vladi v zbornici, je Chautemps zmagal in se je začasno obdržal pri krmilu vlade. Vlada je sedaj z vsemi silami na delu, da razčisti zadevo, kaznuje glavne krivce in preuredi sodno policijo tako, da bodo za bodoče onemogočeni slučaji Stavisky z vednostjo državne nadzorne oblasti.
Predsednik Roosevelt se je postavil na stališče, naj se ustali ameriški dolar na ¡višino 60 odstotkov prejšnje zlate vrednosti,
Prašiča so ukradli posestniku Janezu Trinlč au3u v črmljenšaku pri Ptuju. Svinče so zaklali v bližnjem gozdu in ga odnesli proti Sv. Urbanu. Pravega krivca so orožniki že izsledili.
Roparski napad brez plena. Posestnik Dolenc iz Košnice pri Celju se je vračal domov: skozi gozd v Linah v celjski okolici. Pričakala sta ga dva brezposelna delavca, se vrgla nanj, ga davila ter zahtevala denar. Klicev na pomoč sta se napadalca prestrašila ter ubežala. Orožniki so že zaprli drzneža in gre v tem slučaju za dva SOletna delavca od Sv. Primoža pri Št. Jurju.
Dvadnevni kletarski tečaj se vrši v ponde-? ljek in v torek, to je v dneh 29. in 30. januarja t 1., na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen in traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Izjava. Dognali smo, da potuje med Rad-! gono in Mariborom nek Viktor Recek iz Radi gone, oziroma okolice, ter se izdaja za zastopa nika Vzajemne zavarovalnice, oziroma za odposlanca našega glavnega zastopnika v Mariboru, g. Franja Zebota. Opozarjamo vse p. n. posestnike, da Viktor Recek ni naš zastopnik ter naj mu ne izročajo v pregled naših zavarovalnih polic! Prizadete prosimo, da nam poročajo! — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Črešnjevcc. Po božičnih praznikih (na dan sv. Janeza) je umrl Simon Javornik, bivši posestnik, v starosti 82 let. V srečnem zakonu je živel 56 let z Marijo, rojeno Peršuh, ki je stara 84 let. Imela sta 7 otrok, kateri vsi živijo z eno izjemo. Vsi so bili lepo krščansko vzgojeni ter so tudi dobro oskrbljeni. Vrli, krščanski mož naj v miru počiva! Ostalim naše sožalje!
Poljčane. Na odru Prosvetnega društva v Poljčanah se ponovi v nedeljo dne 21. t. m., drama »Bele vrtnice«. Med odmori igra tam-buraška godba. Na to prireditev so vabljena tudi sosednja društva in sploh vsi ljubitelji lepega razvedrila. Torej na veselo svidenje y nedeljo v Poljčanah.
Sv. Marjeta nize Ptuja. V nedeljo dne 14. t. m. se je vršilo predavanje o svinjskih kužnih boleznih, ki ga je imel g. živinozdravnik Jo-ško Nardin iz Ormoža. Predavanje je dobro uspelo. Največji razred tuk. šole je bil prenapolnjen. Udeležilo se ga je okrog 200 gos-i podarjev, gospodinj in mladeničev. Predava-' telj se je potrudil, da nazorno s slikami po-> kaže kužne bolezni pri svinjah in je tudi opo-i zoril na velik pomen cepljenja proti tem boleznim, ki se je začelo deloma izvrševati, a sedaj se še bolj. Posebej je predavatelj fantom kmetsko-nadaljevalne šole razložil živaU ske pox-ode ter jih opozoril na največje napake, ki se dogajajo.
Celje. Od 26. do 28. januarja se vrši pri kapucinih v Celju tridnevna pobožnost presv, Rešnjega Telesa, ki je obenem združena k duhovnimi vajam: lil, reda, kakor vsako leto.
MALA OZNANILA.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manj-> ši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah-— Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din «2.— za odgovor. — Upravništvo.
Služkinja, poštena, z letnimi spričevali, vajeJ na kuhe in drugih hišnih del, 6e sprejme. Kovačič, Maribor, Slovenska ulica 10. !47
Radi selitve dne 19. in 20. t. m. velika prodaja: postelje, omare, žimnate madrace, di* yan, odeje, mize,. Židovska ulica štev. 4 in 8, na dvorišču,	49.
Citateljem v pouk in zabavo.
Ue
Prvi na severnem fečafii.
Amerikanec Peary je bil po poklicu inžener in rojen v Maine leta 1856. V ameriški prestolici v Washingtonu mu je prišla slučajno stara knjižica v roke, katera je popisovala neizmerne ledene planjave Gronlandije (severno od Kanade), o kateri je bilo tedaj še bore malo znanega. Knjižica je tedaj 311et-nega inženerja leta 1886 tako navdušila, da je sklenil: raziskati Gronlan-dijo in kot prvi stopiti na severni tečaj. Junaški Amerikanec se je boril za dosego severnega tečaja od svojega 31. do 54. leta. Raziskoval je najprej v družbi ameriških spremljevalcev, enega črnca in Eskimov Gronlandijo. Od leta 1895 naprej je bil Pearyjev cilj: severni tečaj, za kojega odkritje se je trudil z nepopisnimi napori štiri leta. Na brezuspešnem potovanju proti tečaju leta 1898 mu je odmrznilo na nogah 7 prstov, a kljub temu ni opustil svojega velikega načrta.
Vendar na tečaju.
Med neprestanimi in ponesrečenimi poskusi za dosego tečaja je postal Peary 501etnik. Leta 1908 se je podal zopet na Gronlandijo in tokrat z najtrdnejšim sklopom: »Sedaj ali nikoli!« V dolgih letih raziskovanja najbolj severnih pokrajin je zbral toliko skušenj, je tako izpopolnil potovalno tehniko po večnem ledu, da je bil uverjen na dno duše, da bo konečno le izvojeval zmago. Svoje izhodišče je prestavil kolikor mogoče proti severu. Zbral je krog se-lo mnogo belokožnih pomagačev ter severnih domačinov Eskimov. Potovalni načrt je uredil po načinu Eskimov. Nabavil si je za sani toliko psov, da ne bi bil v zadregi, če tudi bi mu poginila polovica. Veriga pomožnih taborišč bi naj segala čim dalje proti severu. Organiziral je večje število potovalnih skupin, katere bi lahko pošiljal pri pro diranju eno za drugo nazaj. Zadnja in za tečaj določena skupina bi se naj napotila do cilja s svežimi'močmi. Peary je tudi sklenil vnaprej, da bo potoval nazaj po isti poti, po kateri se bo pomikal proti tečaju. Na ta način bi se lahko posluževal že izvožene gazi in pri prodiranju napravljenih sneženih ter ledenih koč in oporišč.
V severne kraje se je odpeljal Peary s spremstvom in prtljago na ladji »Roosevelt«, kateri je poveljeval znameniti poznavalec severnega morja kapitan Robert Rartlett. T adja je pripeljala eks-pedicijo po morju do rta Sheridan. Od tamkaj se je podal Peary na pot februarja 1909 z 19 sanmi in s 133 psi. Pot od glavnega tabora do severnega tečaja je znašala 768 km. Vožnja na saneh s pasjo vprego je bila vkljub najskrbnejši predpripravi tudi tokrat združena z največjimi težavami. Pot ni bila ravna, sneg mehek, led na tolikih mestih zrahljan do morja. Skakati so morali tolikokrat od ene ledene plošče do druge, če niso hoteli čakati, da bi se bila ledena razpoka zopet strnila. Takozvana
»Velika razpoka« je zadrževala ekspe-dicijo celih 6 dni. Ta razpoka leži med Ellesmerelandom in severno obalo Gronlandije.
Koncem marca je prekoračil Peary svojo lastno leta 1906 doseženo najbolj severno širino. Od tukaj je poslal nazaj svojo zadnjo večjo skupino. Pri njem je ostal samo zamorec ter sluga Henson, 4 Eskimi, 5 sani in 40 psov. Vreme je bilo lepo in ekspedicija je naglo prodirala. »Še tri take dneve!« je zabeležil Peary v svoj dnevnik pri 89. širinski stopinji.
Dne 6. aprila, predpoldne ob 10. uri, se je Peary ustavil. Z merjenjem je ugotovil, da že mora biti blizu tečaja. Tukaj se glasi iz njegovega dnevnika beležka: »Vendar enkrat na tečaju! Cilj mojih sanj celih 20 let je dosežen. Sam to komaj razumem. In pri vsem tem je vse tako priprosto in vsakdanje . . .«
Peary se je peljal, da bi bil izključen vsak dvom glede odkritja tečaja, še 30 km dalje od tečaja in ravno tako ob obeh straneh. Severni tečaj je bil na odprtem morju in zmerjena globočina je znašala 1500 niti. Peary je zapičil v ledeno ploščo zastavo. V steklenico je spravil kratek opis prvega odkritja tečaja in jo položil poleg zastave. Prebil je na tečaju 30 ur in nato se je pričel vračati.
Sedaj je lahko razposlal v svet vest o odkritju severnega tečaja. Za dosego tega največjega cilja je porabil 20 let in 18 let je prebil skoro neprestano v najbolj severnih krajih. Že po odkritju tečaja bi bila malodane izvita zmaga iz Pearyjevih rok. Njegov prejšnji spremljevalec Fred A. Cook je trdil v svet, :la je bil on že eno leto predPearyjem ia tečaju. Njegovo potopisno poročilo o a so razkrinkali kot potvorbo in navadno laž.
Kot drugi je preletel v zrakoplovu severni tečaj znani raziskovalec Amundsen in italijanski general Nobile. Tretjič je preletel tečaj amerikanski letalec Ryrd. Četrtič se je odpravil na tečaj v zrakoplovu »Italia« zopet Nobile. Preletel je srečno s celo ekspedicijo tečaj, a na povratku se je zrakoplov razbil ter zgorel. Jr^nosti je pa itak znano, kako in s kako težavo so reševali ostanke Nobilove eksnedicije in kako je pri reševanju smrtno ponesrečil z
vodnim letalom Amundsen.
*
Izfre&lfeno lftulofrsfvo?
Trije belokožci so se peljali v čolnu po dotočni reki veletoka Kongo v osrednji Afriki. Rili so: en raziskovalec, protestantovski pastor-misijonar, ter upravitelj večjega okrožja. Pogovor je nanesel na marsikaj. Pastor je trdil, da divjaki niso več tako podivjani, kakor so bili pred tremi leti, ko je pričel on pastirovati med njimi. V moralnem oziru so neverjetno napredovali. Lju-dožrstvo in mnogoženstvo sta zatrta in
iztrebljena. Pastorjeva sopotnika nista verjela njegovim trditvam in sta trdi-i la, da je zamorec zahrbten in je le nss zunaj kristjan, v srcu pa še vedno za-krknjen pogan.
Misijonar je bil ogorčen radi izreče-» nega dvoma in se je skliceval na to, da bo svoje trditve o moralnem pov-zdigu svojih vernikov tudi podprl z vidnimi dokazi. Razlagal je, kako da bodo dospeli v eni uri do vasi, koje poglavar je črnec Rajeleh. Sopotnika lahko izstopita s pastorjem in se bosta: prepričala na lastne oči, kako je n. pi\ predrugačil v moralnem oziru omenjenega poglavarja, ki je bil pred tremi leti ljudožerec in je imel 27 žen. Pozvana sta bila povsem zadovoljna z mi-sijonarjevim pozivom. Pastor je še zatrjeval pred izkrcanjem: »Ko sem obiskal zadnjič Rajeleha, je posedal še dve ženi in danes — danes ima samo eno! Pred kratkem mi je poslal pismo, v katerem me vabi k sebi in sedaj- bodo prilika, da si tudi gospoda ogledata Rajeleha kot kristjana.«
Po preteku ene ure so dosegli poglavarjevo vas. Glavar jih je sprejel z vsem tam-tamom, s plesi in dolgoveznimi nagovori.
Črez nekaj časa so ostali naši trije znanci sami z glavarjem pri sladkem pivu. Pogovor je nanesel na namen obiska. »Torej«, je vprašal pastor, »Rajeleh, ti si se odločil po mojem nasvetu in imaš samo eno ženo?«
»Da«, je odgovoril črnec »obdržal sem si najboljšo.«
»Tako je prav«, ga je pohvalil misijonar. »Ostalih 26 si pa poslal domov k njihovim očetom in materam?«
Rajeleh, dobrohoten, trebušast zamorec, je pogledal ves začuden svečenika. »Domov poslal? Ne!«
»Ne razumem prav. Ali še imaš vseh! 27 žen, ali jih nimaš?«
»Sem ti vendar rekel, oče, da jih nimam več!«
»Kaj si pa ukrenil z njimi, če jih nimaš pri sebi in jih tudi odpustil nisi na njihove prejšnje domove?«
»Pojedel sem jih!« se je odrezal odkrito Rajeleh. »Ri bilo vendar škoda, ako bi bil dopustil, da bi se bile po nepotrebnem in brez vsake koristi postarale . . .«
SKRIVALNICA.
Kje je srna?
Na zunal in znotraj
uporabljen služi Fellerjev Elsasluid izvrstno tudi kot desinfekcijsko sredstvo za roke, obraz, zobe, usta in dihalne organe in je radi tega tudi proti hripi priporočljiv. Pri grgranju pomešan z vodo, razredčuje sluz in tako odstranjuje povzročitelje kašlja in hripavosti. Radi se
ga poslužujejo tudi za obkladke za vrat in oteklino. Proti revmatičnim bolečinam, prehladu, za masažo, trganju v členkih, bolečinah v križu, obrazu in po vsem telesu se uporablja Fellerjev Elsa-fluid že nad 36 let. Dobi se v vseh lekarnah in tozadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din in 26 Din Po pošti najmanj 1 pa-
ket (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici) 58 Din, tri takih paketov za samo 139 Din pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341 (Savska banovina).
Odobr. od Min. soc. pol. i nar. zdr. Sp. br. 509 od 24. m. 1932
Pomnite! Elsailuid ostano Elsailuidl
Naročnini, poz@r!
Do dne 31. januarja 1934 morate vplačati Din 32.—, da ste zavarovani! Pre-čitajte
pravilnik;
§ 1. »Slovenski gospodar« prostovoljno zagotavlja, da po svojem zavarovalnem odseku celoletnemu naročniku, ki je vplačal Din 32.—, zavaruje v 1. 1934 njegovo stanovanjsko hišo, kamor »Slovenski gospodar« prihaja, za Din 1000.—. Gospodarska poslopja niso s tem zavarovana.
§ 2. Podpora se izplača, če pogori hiša tako, da ni mogoče v njej stanovati.
§ 3. Pravico do te podpore imajo oni celoletni naročniki, ki bodo v decembru 1933 ali v januarju 1934 vplačali celoletno naročnino v znesku Din 32.—. Oni, ki imajo naročnino vplačano za več mesecev prihodnjega leta, morajo doplačati toliko, da bodo imeli vplačano do konca leta 1934. Vsak naročnik naj torej pazi, da bo v decembru 1933 ali vsaj v januarju 1934 imel vplačano naročnino do konca leta 1934, ker bodo v prihodnjem letu samo tisti zavarovani.
§ 4. Podporo dobi izplačano oni, ki ima hišo v najemu. Prevžitkar, član družine ali uslužbenec, ki je bil celoleten naročnik, ni deležen zavarovanja. Enako niso zavarovane viničarske, gozdne in lovske koče, ker v njih stanujejo lastnikovi nastavljenci.
§ 5. Podpora se ne izplača: ako je naročnik sam zažgal ali po kaznjivi zani-karnosti povzročil požar; — ako zavarovalni odsek ugotovi, da je bila hiša do svoje polne vrednosti zavarovana, in se je ta zavarovalnina tudi izplačala; — ako je povzročitelj požara (recimo železnica) škodo v celoti povrnil;
—	ako je požar nastal vsled vojne, upora, eksplozije javnih zalog smodnika.
—	Vsak spor rešuje samo zavarovalni odsek in je vsako sodno postopanje izključeno.
§ 6. Vlogo za izplačilo zavarovalnine 'je napraviti takoj po požaru. Kdor se itekom enega meseca ni prijavil, ne more zavarovalnine več zahtevati. Vlogi ■je priložiti potrdilo občinskega urada, ki je koleka prosto, kjer mora biti potrjeno: kdaj je nastal požar, vzrok, šte-
vilka hiše, iki je pogorela, kje in za kako vsoto je bila hiša zavarovana.
§ 7. Podpora se izplača v celoti brez odbitkov samo po poštni nakaznici.
§ 8. Oni, ki je podporo prejel, je dolžen dati pri cerkvi rkupno z obč. oznanili to objaviti, da je prejel zavarovalnino »Slovenskega gospodarja« izplačano.
Zavarovalni odsek.
praflko m 1.1934.
Letos je izšla poleg običajnih pratik tudi delavsko-kmetska pratika v obsegu 192 strani z lepimi barvanimi slikami svetnikov, s praktičnimi navodili, poleg tega pa obsega tudi posebne kupone, to je listke, s katerimi ima vsak kupec pravico, da pri uredništvu pra-tike vpraša za zdravniški, živinozdrav-niš k i, zemljemerski ali pravni (tožbe-ni) slučaj.
Pratika stane Din 5.—. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. Trgovci dobijo običajen popust. Ker je letos zaloga majhna, je na razpolago samo malo izvodov, zalo hitite z naročili.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Prevoz premoga iz rudnika na postajo, oddaljeno 5 km, oddamo. Hlevi na razpolago. Na zahtevo preskrbimo krmo mi. Ponudbe na: »Slograd«, slov. gradbena in industrijska družba, Ljubljana.	48
Novo vilo na Prevaljah prodam. Tončka Suš-nik, Maribor, Smetanova ulica 30.	00
Vajenca sprejme takoj Alojz Smodič. mizar, Sv.. Trojica v Slov. goricah.	45
Vinogradniško posestvo 20 oralov na prodaj. Naslov v upravi lista pod šifro »100.000«. 45
Dekla za župnišče es išče v Savinjski dolini. Naslov v upravi lista.	40
Prodam posestvo 4K ha pri Sv. Antonu v Slov. goricah, kje, pove g. Lovrenčič tam. Interesenti naj se zglasijo na Pobreju pri Mariboru, Zrkovška cesta 3.	39
Sprejme se v uk priden in zdrav deček dobrih starišev s trem: srednjimi šolami v trovini Novak Albin, Maribor, Glavni trg 18. 36
Perje od Din 12.—, puh od Din 110.—, zavese od Din 78.—, pregrinjala za otomane od Din 220.—, flanel-odeje od Din 40.—, vatirane odeje od Din 88.—, otomane od Din 390.—, žični vložki od Din 90.—, madrace od Din 200.—, preproge od Din 29.— naprej. Najmodernejše tkanine za pohištvo in zavese. — F. Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.	31
Organist eventuelno cerkovnik želim službo prenoviti, najrajši v Prlekijo ali Prekmur-je. Naslov v upravi lista.	29
Učenka iz dežele, katera je slovenskega in nemškega jezika vešča, bo takoj sprejeta. Leopold Vorša, trgovina, Šmartno na Poh., p. Slovenska Bistrica.	35
Zavarovalne zastopnike, vestne in poštene, v območju lavantinske škofije, sprejme »Ka-ritas« v Mariboru. Izključeni so bivši ali sedanji zastopniki raznih samopomoči. Glede na uspešen razvoj zavarovalnice je ob primerni pridnosti zastopnikom zagotovljen lep in trajen zaslužek. Pismene ponudbe je poslati na »Karitis«, Maribor, Orožnova ulica 8.	33
üeueriüje
in druge kože od divjačine kupuje po najvišji ceni: I. Ratej Slovenska Bistrica.	38
Žični vložki
kom. po Din 100"—
Žični vložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 150'— Airik madrace 3delue Din 250"— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 364
„WEKA" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
Stanovanjska oprema
Maribor, Gosposka ulica 3©
preproge, linoleji, zavese, blago za zavese, blago za pohištvo, odeje, prevleke za postelje, posteljno perje in gosje perje, tapetništvo, železno pohištvo in iz medi.
Ceniki se pošiljajo brezplačno.
1232 Znižane cene.
Hranilnica
vine Mariner
(citt: Mhor	Podružnico: Cclfc
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Jnžnošla-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	fersfta Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.

Sprejmem majerja in viničarja. Naslov: Pilz, Pesnica.	37
Oklic prostovoljce javne dražbe. (O 245/33) — Na predlog ned. dedičev v zapuščini Urlep Amalije, posestnics Laporju št. 15, umrle dne 14. 11. 1933 zastopanih po varuhu Vra-bič Antonu, posestniku v Laporju štev. 14, £e bo vršila prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajočih zemljišč vi. št. 2 k. o. Laporje in vi. št. 208 k. o. Hošnica, pritiklin kakor gospodarskih vozov in orodja, živine itd. ter raznih premičnin dne 20. januarja 1934 ob 9. uri na licu mesta v Laporju štev. 15. Izklicna cena za nepremičnine znaša 68 tisoč D;n, vad':' 6800 Din, v gotovini ali v razpoložljivih hranilnih vlogah. Zemljišča se bodo eventualno tudi po skupinah prodala. Pritikline in premičnine se bodo proti takojšnjemu plačilu v gotovini prodale in jih kupec mora takoj odstraniti. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sreskem sodišču v Slov. Bistrici, soba štev. 7. — Sresko sodišče v Slov. Bbtrici, odd. I, dne 8. januarja 1934.	34
m
Najstarejše in najsolidnejše podjetje:
1 C. PICKEL S
m	■■■ ■
tovarna cementnih izdelkov,
m	d-2 z-
gi| nudi po konkurenčnih cenah: gp
gg Betonske cevi, stopnice, razno- §j§ g vrsten umetni kamen za tlak,
cement, apno, kameninaste ce- gsr; vi, ploščice za oblaganje sten, gg ® strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt itd. SI Le prvovrstno, najboljše blago!
Tovarna:
MARIBOR, šgg
P Koroščeva 39, Vrbanova 60 p
Prcfeiilo leto ste morda pozaf»iii, i o d a v tem leta ee smele! — Toda ka{?
Naročite tudi vi Sv. pismo Y
Sv. pismo je knjiga božjal Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati ■ Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov.
V teb težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene:
Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatno vezan Din 8— in celoplatno vezan Din 15'—.
Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
30
PROST
VSEH MUK
POAPNENJA ZIL!
Gospa B. K. iz W. nam piše: Zdravja svojega moža si ne bi mogla misliti brez Vašega zdravilnega in v resnici čudotvornega sredstva. Ni mogel že skoro več hoditi, govoril je zelo slabo in tudi jasno misliti že ni mogel več. Sedaj dobro govori in dela daljše izlete in potovanja brez težav. Zahvaljujem se najlepše in naj-prisrčnejše! Znanstveno razpravo o tem domačem zdravljenju s pitjem pošlje na željo popolnoma brezplačno poštno zbiralno mesto: 30
Georg Fulgner, Berlin-Neukolln Rinsbahnstrasse 24, Abt. P. 83.
se
posmrtninskemu oddelku Vzajemne
zavarovalnice Maribor,Orossnova S zahvaljujemo
za točno izplačilo cele zavarovane vsote in vsakomur izrecno nasvetujemo ter priporočamo zavarovanje pri „K a r i t a s". Sp. Hoče, 10. januarja 1931.	37
Cebe Anton s. r. Vrhole, 10. januar a 11)34.
Hudiček Janez in Alojzija s. r.
¡¿jLi^-tK..^
„Slov. Gospodar" stane:
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—

E E E E E E E E E E E E E E E E E E E E
najboljše in najvarnejše pri
dshi pos
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog m». nad 62,000.000 dinarjev.
Ea varnost hraniimh vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
EEHHHEiaUU^^
Desetletni fantek brez staršev se da za svojega. Tezno pri Mariboru, Prešernova 3. 26
Pekovski vajenec, močan, z hrano in stanova-I njem v hiši, se takoj sprejme: Ivan Zamuda, ( pekarna, Maribor, Frankopanova 9.	17
Svinjske kože — plačujem zopet najdražje — prodajate le y trgovini F. Steinbauer, Ka-! pela.	20
Kože vseh vrst divjačine kupujem. P. Semko, krznar, barvanje In strojenje kožuhovine. Maribor, Gosposka ulica 37.	1136
Zimsko blago za obleke kupite najcenejše pri Srečko Pihlarju, Maribor, Gosposka 5. 1141
Klavir na prodaj. — Maribor, Dravska ulica štev. 13.	44
Poštnina plačana v gotovini.
CIRILOVA KNJIZN. LXXXVII. ZW.
KAHL MAT
Nad vse zanimiv roman, ki bo izhajal v 12 zvezkih, oziroma v treh knjigah leta 1934, ki nam popisuje trgovino s sužnji! Edor je bral že kak Kari Mayev roman, bo videl, da je ta od vseh vendar le najboljši!
Naročniki plačujejo samo 10 obrokov po Din 13.— za broširan, ali 10 obrokov po Din 17.— za vezane izvode.
Vsi, ki si izposojate knjige v knjižnicah, društvenih, župnijskih ali šolskih, zahtevajte tamkaj tako dolgo knjige Kari Maya, da bodo upravitelji knjižnic videli, da ga res morajo imeti!
Dečki in fantje, to so knjige za vas, da ni takih!
Prvi zvezek novega romana je že izšel, zahtevajte ga na ogled, vam ga ko j dopošljemo!
Naročila sprejema
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
U Z N 1 I
Prvovrstna sadna drevesa, jabolčna in hruš-kova, vrste sadnega izbora, nudi po nizki ceni: Anton Slodnjak, Sakušak, pošta Jur-imci pri Ptuju.	42
Kuhinja konjskih jedil se priporoča. Maribor, Dravska uelica 13, pod drž. mostom. 43
Kupim žično vrv za pogon strojev. Repič, Zg. Ložnica, Slovenska Bistrica.	41
za plašče od 20 Din naprej dobite v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, •	Vetrinjska ulica 15.	1133
od Din 7.— naprej od Din 9.50 naprej od Din 80.— naprej
od Din 45.— naprej
od Din 28.— naprej
Dobro toplo zimsko blago
kupite poceni pri manufaktumi veletrgovini
fmm DoboviCnlk, Celic,
Gospossia ulica 15.	157
Močno flanelo za perilo Barchente za obleke Berlinski robci za ogrniti Sukno črno in modro (za Uberjackne) . . . Sukno za obleke in kostume ......
Debelo sukno za površnike po najnižji ceni. Zimsko perilo za moške, ženske in otroke po neverjetno nizki cenil
Ženini in neveste!
Ste vabljeni, da nakupite vse potrebščine, ki jih rabite za bodoči stan, edinole pri meni, ker le takrat bode vse srečno, če bo gnezdo prijetno.
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovlčnik, Celje,
tako po;eni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! Prosti ogled vseh zalogi Vljudna postrežba I Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celje
V
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni poleči na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .•. .•. obrestnje najbolje. .•. .-. Denar je pri nfcl naložen po-polnoma varno.	.'.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pre-v moženjem!	v
Milil jg
[Tiskar; Tiskarna sv. Cirila S Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln y Mariboru. s=s Urednik; Januš Goleč, novinar S Mariboru.
Izdajatelj; TIskarna sv. Cirila, predstavn k; Franc Hrastel] x Mariboru.