LETO XV. ST. 47 (722) / TRST, GORICA ČETRTEK, 23. DECEMBRA 2010 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA NOVI CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Primož Krečič Božična nežnost Boga Sodobni teolog Bruno Forte pravi, da je življenje prehajanje iz enega telesa v drugo, iz svetlega telesa pri Bogu v temno telo človeka in obratno. Božji Sin je prišel živet v človeško stvarnost, da bi jo razsvetlil in jo odprl za Boga. V Knjigi modrosti piše: "Ko je bilo namreč vse zavito v molčečo tišino in je noč prišla na pol svoje poti, je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola, kakor srepogled bojevnik poletela v sredo pogubi izročene dežele" (Mdr 18,14-15). Sveti Pavel pravi, da se je razkrila nežnost Boga, njegov nasmeh, ki rešuje ljudi (Tit 2,11). Vsemogočni se je razodel v krhkosti otroka, neskončni Molk je spregovoril kot Beseda v telesu, Lepota vsega se je podarila v pastirskem hlevu. Skozi ta vrata se je odprl pogled k neskončnim tišinam Boga, od koder prihaja življenje in kamor je usmerjeno nemirno človeško hrepenenje. Iti skozi ta vrata je povabilo vere, pri tem pa ji lahko pomagajo še druge človeške izkušnje, kot so umetnost, modrost, dobrodelnost. Sredi 17. stoletja je slikar Caravaggio upodobil božični dogodek, ko Marija nežno objema otroka. Vse obdaja tišina, Marija ima priprte oči, njen pogled je usmerjen k otroku, utrujena je in premišljuje. Dogodek je intimen, pričakovani otrok presega to dogajanje, saj se s svojo božanskostjo in poslanstvom dotika usode sveta in ljudi. Bog si je izbral tak način, da bi od znotraj delil svoje življenje z vsakim človekom. Bog potrebuje ljudi ob svojem prihodu na svet. Mati ga objema in kaže ljudem. Slikar Lotto iz 15. in 16. stoletja predstavlja Jožefa, ki se čudi otroku, ki ga je sprejel kot krušni oče in mu dal ime. On tudi pričuje za Marijino devištvo. Marija je v drži češčenja, roke ima prekrižane na prsih in se sklanja nad otroka, ki se dviguje proti njej. V bližini je križ, ker je Jezus rojen za pot, ki bo šla do smrti in odrešila svet. Božična upodobitev Gerarda delle Notti iz 16. stoletja kaže, kako stari svet, ki se je izgubil v temi, diha z novo lučjo, ki prihaja iz betlehemskega hleva. Luč je tako močna, da si morajo pastirji zakrivati oči. Njihova srca so polna presenečenja, zato tudi z veseljem oznanijo ljudem, da je rojen Odrešenik. Namesto običajne resnosti je veliko domačnosti, veselja in nežnosti. Marija odpre rjuho in pokaže Jezusa, oči in pogledi vseh so usmerjeni k otroku, ki izžareva neizmerno svetlobo. Ta razoroži vse, kar ni pristno, in razsvetljuje obraze, da morejo drug drugemu sijati z novo domačnostjo. Za vstop v božično skrivnost je potreben klic. Poklicana sta bila Jožef in Marija, za njima še pastirji. Ti so pustili črede in pohiteli k pastirskemu zavetišču, kjer so doživeli veliko srečanje. Božje učlovečenje je sprejemanje Božje ljubezni, ki nas nagovarja. Zato so potrebna odprta vrata in mostovi do drugih, tudi do tistih, ki se še niso odprli ali se izogibajo. Poslikava darovanja Svetih treh kraljev Novorojenemu v zasebni kapeli goriškega nadškofa, posvečena Odrešeniku, dal jo je narediti prvi slovenski kardinal in goriški nadškof Jakob Missia Z besedami misijonarja Danila Lisjaka vam uredništvo in uprava Novega glasa voščita vesel Božič Prijatelji, Jezus iz Betlehema se nam spet bliža v božični noči. Od tiste svete noči naprej se vse naše poti križajo z Njegovo. Ves svet je postal Betlehem in misijonsko delo je še posebej povezano s tisto preprosto okolico, v katero je Jezus prišel in še danes prihaja po nas. Želim vam veselja pastirjev, naših raztrganih in bosih afriških otrok, Upanja in vztrajnosti afriške žene in globoke vere mojih kristjanov, mladih in starejših, ki se niso predali brezupu in vztrajajo kjub posledicam 20-letne vojne. Njihove slamnate kolibe so tudi okolje drobne sreče in predane hvaležnosti. Lepe božične in novoletne praznike in zdravja v polnem pomenu besede Vam voščim hvaležni, Danilo Lisjak - misijonar www.igorgabrovfec.net sporočilo miru in ljubezni mj spremlja skozi vse leto Igor Gabrovec« deželni svetnih FJk Drago Legiša je slavil 85 let Se na mnoga, mnoga leta, dragi šef! Italijanska vlada za zdaj “rešena” Problemi pa ostajajo Pred dnevi je v Devinu slavil 85. obletnico svojega življenja naš šef. Da, tako v našem malem uredništvu še vedno imenujemo dr. Draga Le-gišo, s katerim smo kar nekaj let prebili skupaj, v dobrem in slabem. Pa radi povemo tudi po pravici, da skorajda ni dneva, ko se ga ne bi spomnili; z veseljem se ga spominjamo. Njegovo vprašanje: "Kaj je novega"?, s katerim nas je vedno pozdravljal, je danes v našem uredništvu prava "blagovna znamka", kot se tudi včasih kar na glas zasmejemo, ko ga kdo citira, ne da bi navedel, kdo je dotično misel prvi povedal. Vsi vemo, da je to rekel naš šef. Tudi mlajši sodelavci in sodelavke, ki z njim nikdar niso delali in delale, dobro vedo, kdo je za nas bil šef. Časnikar in politični delavec dr. Drago Legiša se je rodil 17.12.1925 v Devinu. Gimnazijo je obiskoval v Tržiču, Gorici in Vidmu, maturiral pa je na komaj ustanovljeni slovenski realni gimnaziji v Trstu. Na pravni fakulteti tržaške univerze je diplomiral iz političnih ved. Politično je ves čas dejaven v Slo- venski skupnosti, še prej pa v SDZ in SKSZ. Leta 1952 je bil prvič izvoljen v devinsko-na-brežinski občinski svet, kjer je ostal nepretrgoma do leta 1975. Dva mandata (1964 -1975) je bil župan v Nabrežini. Bil je tudi težaški pokrajinski svetovalec in odbornik. Vedno torej v "areni življenja". Od leta 1954 do leta 1990 je bil odgovorni urednik Novega lista, po njegovi združitvi s Katoliškim glasom pa odgovorni urednik Novega glasa. Od leta 1973 do leta 1990 je bil član uredništva Radia Trst A, od leta 1983 pa namestnik glavnega urednika, odgovoren za vso informativno službo RAI v slovenskem jeziku. Bil je prvi slovenski časnikar, ki mu je usta- Osrednja revija za Slovence zunaj RS Javni razpis za izbor nova RAI poverila takšno nalogo. Dr. Legiša je bil štiri mandate (1986-1998) član Vsedržavnega sveta časnikarske zbornice v Rimu. Na njegovo pobudo je omenjeni svet tako dopolnil poslovnik, ki ureja potek časnikarskih državnih izpitov, da je bila slovenskim kandidatom priznana pravica, da lahko državni izpit opravljajo v slovenskem jeziku. Sklep je odobrilo pravodosno ministrstvo. Prej je takšna pravica bila priznana le južnotirol-skim kandidatom, ki so izpit delali v nemškem jeziku. Dobro je, da se te stvari vedo tudi danes, ko se po eni strani zdi, da je vse dano in ni nihče ničesar storil. Kot šef nas je naučil trdega in natančnega dela, predvsem pa zvestobe bralkam in bralcem, slovenski besedi, demokraciji, naši narodni skupnosti v Italiji in domovini Sloveniji, s katero, to so njegove besede, "moramo dihati, živeti, če hočemo kot narodna manjšina obstati"! "Ko greš v Rim, ko se srečaš z italijanskimi prijatelji, si zanje zanimiv predvsem zato, ker si Slovenec" ! je bilo eno od njegovih navodil, ko smo odhajali na pot. "Biti to, kar si"! je bilo drugo vodilo, predvsem pa nas je učil ponosa, zavezanosti "naši stvari", teh lepih stvari, ki jih danes še kako pogrešamo v naši skupnosti! "Biti svetovljan v Večnem mestu s kraškim borjačem v srcu"! je bilo njegovo vodilo. Hvala, šef! In na mnoga, še na mnoga, lepa leta, šef! Vsi, M vas imamo radi pri Novem glasu Pestro dogajanje v zvezi s potekom glasovanja o nezaupnici vladi v poslanski zbornici, ki so jo predlagale vse v parlamentu zastopane opozicijske stranke, je pokazalo, da smo v Italiji še daleč od politične stabilnosti, ki je državi krvavo potrebna, da se izpeljejo dolgo odlagane reforme in se premosti vsesplošna kriza, ki že dolgo obremenjuje tako proizvodna podjetja kot široke družbene sloje in mlade generacije sili k protestom, ker ne vidijo perspektive za svojo prihodnost. Eden glavnih očitkov desnosredinski vladi s strani opozicijskih strank, sindikalnih organizacij, podjetnikov in obrtnikov je ta, da kljub večkratnim pozivom ni sprejela takšnih konkretnih ukrepov, ki bi sedanji gospodarski zastoj vsaj postopoma premaknili iz dušečega mrtvila. Pri tem so izrazile tudi pripravljenost podpreti zahtevane ukrepe, a vlada se je oklenila politike čakanja, da pride do samodejnega zagona na osnovi tržnih zakonitosti, izgovarjajoč se, da ne sme povečevati že itak previsokega državnega dolga. Po drugi strani pa so nakopičena notranja trenja v glavni vladni stranki Ljudstva svobode privedla do globokega spora med predsednikom Berlusconijem in Finijem, soustanoviteljem stranke in predsednikom poslanske zbornice, kar je privedlo do ustanovitve samostojne poslanske skupine političnega gibanja Prihodnost in svoboda. Kot pogoj za ponovno podporo vladi in odstop od zahteve po glasovanju nezaupnice vladi v poslanski zbornici je Finijeva skupina zahtevala predhoden odstop predsednika vlade Berlusconija, a vsi poskusi posredovalcev v to smer so naleteli na zaničljivo zavrnitev zahteve. Enako zahtevo je postavil tudi prvak sredinske UDC Casini, ki ga je premier vabil izdajatelja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) je v petek, 10.12.2010, v Uradnem listu RS št. 100/2010 in na spletnem naslovu Urada objavil Javni razpis za izbor izdajatelja osrednje revije za Slovence zunaj Republike Slovenije. Namen javnega razpisa je s pomočjo tiskanega medij a-revij e ohranjanj ati narodno, jezikovno ter kulturno identiteto med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini in njihovimi potomci, njihovo medsebojno povezovanje in obveščanje o njihovih aktivnostih, oh- ranjanjati vezi s Slovenijo ter obveščati slovenske javnosti o delovanju Slovencev zunaj Republike Slovenije. Razpisna dokumentacija javnega razpisa je na voljo na naslovni spletni strani Urada (rubrika Aktualno) na www. uszs. gov. si ali ali na sedežu USZS, Komenskega 11, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 9. in 15. uro. Vsa dodatna pojasnila in vprašanja je mogoče dobiti na USZS, vsak delavnik med 9. in 15. uro na tel: 01 230 8000 ali na elektronski pošti urad. sloven-ci@gov. si. Javni razpis je odprt do 3.1.2011 do 15. ure. Na dnu... ...oddahni se, srce, zbežite, vse grenke misli - na vigilijo novih zor! Silvestrovo - Vinko Beličič Blagoslovljen Božič ter srečno in uspeha polno Leto 2011. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ TAM DOLI JE ZASKRBLJUJOČE, LJUDI BRIGAJO BOLJ VOLITVE KOT MOLITVE IN ZADNJE ČASE IŠČEJO RAJ Z DEKODERJEM p\JEA!s> Slovenska skupnost Zbirna stranka Slovencev v Italiji vošči ob božičnih praznikih in ob vstopu v novo leto 201 1 vsem svojim članom, somišljenikom, kandidatom in izvoljenim predstavnikom ter vsem Slovencem veliko uspešnega delovanja pod skupno evropsko streho brez meja SLOVENSKA SKUPNOST Trst-Gorica-Videm v vlado. V zakulisju pa so Berlusconijevi zaupniki navezali stike z nekaterimi poslanci Prihodnosti in svobode in trije od teh v zadnjem trenutku niso podprli nezaupnice vladi, tako da ni prejela večine glasov poslancev. Berlusconijeva vlada se je tako za pičle tri glasove obdržala na krmilu. To je bil seveda neuspeh za vse politične stranke in še posebej za Finijevo skupino. Mnogi se sprašujejo, kako je Berlusconiju uspelo pridobiti na svojo stran omenjene poslance. Odgovor je zelo preprost: s prepričevalnimi ponudbami je izkoristil človeško slabost, da se za ceno ugodnosti odreče doslednosti. Vlada se je tako za las rešila formalnega propada, vendar je s takšno pičlo večino obsojena na životarjenje, kaj šele, da bi se lahko lotila izpeljave obljubljenih reform. Če teh reform ni bila sposobna uresničiti s 65 glasovi večine, ki jo je imela pred sporom s Finijem, si je težko predstavljati, da bi ji to uspelo s tremi glasovi večine. Predsednik Berlusconi sedaj javno poziva vse tiste poslance iz opozicijskih strank, ki so nezadovoljni s politiko vodstev njihovih strank, naj se pridružijo Ljudstvu svobode, ter jim pri tem obljublja pomembna mesta v vladnih strukturah. Njegovi politični privrženci označujejo takšno "novačenje" poslancev iz drugih strank z obljubami raznih ugodnosti kot povsem zakonito. Na tako nizko moralno in politično raven je padla politika, ki po svoji bistveni definiciji pomeni delovanje za javno dobro z dovoljenimi sredstvi, ne pa, recimo, z moralno oporečnimi oblikami podkupovanja, podobno kot se je dogajalo v propadajočem rimskem cesarstvu. Predsednik vlade Berlusconi po opisani izpeljavi glasovanja o nezaupnici v poslanski zbornici ob vsaki priložnosti poudarja, da njegova vlada namerava kljub pičli večini nadaljevati delovanje, dokler se bo dalo. Pri tem ima verjetno v mislih tudi predčasne volitve, ki naj bi mu pomagale popraviti omajani položaj po vseh dogodkih zadnjih mesecev. Medtem se tudi opozicijske stranke skušajo tesneje povezati in napovedujejo koordinirano sodelovanje v luči novih razmer in prihodnjega političnega razpleta v državi. Tako so voditelji Casinije-ve Sredinske demokratske unije (UDC), Finijevega gibanja Prihodnost in svoboda (FLI), Ruttelijeve-ga Zavezništva za Italijo (API), Gibanja za avtonomije (MPA), ki ga vodi siciljski deželni predsednik Lombardo, ter skupina liberalde-mokratov in republikancev sklenili, da formalno ustanovijo Sredinski nacionalni blok za Italijo, ki naj bi enotno nastopal navzven in še posebej do Berlusconijeve vladne koalicije. Vodstvo Demokratske stranke proučuje nastali položaj in pripravlja smernice svojega delovanja in povezovanja z drugimi levosredinskimi skupinami. V Italiji se tako nakazujeta dve strankarsko-politični povezavi v zadržanju do vladne koalicije med Ljudstvom svobode in Severno ligo, ki po splošnem mnenju ne bo dolgo vzdržala in se bo zato morala prej ali slej odločiti za preverjanje zaupanja volivcev na predčasnih parlamentarnih volitvah. V to smer se posebno nagiba Severna liga, ker računa, da bi na njih požela občuten volilni uspeh. Alojz Tul Povejmo na glas Prišel je, da na C e bi se povsem preprosto vprašali, zakaj se nam je Bog tako pomenljivo in čudovito približal, potem bi bil odgovor enako preprost, da zato, ker nam je hotel in nam hoče pomagati. Slej ko prej ve, da življenje človeka ni lahko in da ta človek že stoletja in tisočletja išče srečno pot, pa je iskanje te poti tako zapleteno in večkrat mučno, saj pogostoma ni videti izhoda in ne pravega smerokaza. In tako se nenehno sprašujemo, kako bi prepoznali svojo notranjost, viharnost misli, čustev in dejanj in kako bi dosegli v sebi mir in spokojnost ter tako željeno pomirjenost in zadovoljstvo. Istočasno nas bega svet okrog nas in drugi ljudje, kjer se sprašujemo, kako bi z vsemi njimi prav tako dosegli mir, spokojnost in razumevanje, kar bi nas razbremenilo. In tega miru, razumevanja in spokojnosti ne najdemo v polnosti niti v sebi in niti v odnosu do drugih - že doseženi trenutki sreče se nam izmikajo in nas puščajo praznih rok, osamljene in razočarane. Ta zgodba se ponavlja ves čas od pradavnih pričetkov pa vse do današnjih dni in prav do tega trenutka. In Bog, ki ljubi človeka, ga pozna in vanj verjame, je začutil, da je nujno in koristno temu človeku pomagati, pomagati tako, da bo deležen vseh tistih darov in blagrov ter prepoznanj modrosti, ki jih bo človek hotel sprejeti. Otrok v jaslih je prečudovit pričetek te pomoči, ki jo je človek iz roda v rod hrepeneče pričakoval, ko pa bo ta otrok odrastel, bo vsem oznanil veselo novico, da srečna pot obstaja. Da spokojnost srca lahko zaživi prav v vsakem posamezniku in da ista srečna spokojnost lahko zaživi tudi v odnosu z drugimi, torej v vsej človeški skupnosti. In vesela novica je tako preprosta: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in ne bo več v tebi maščevalnih zamer in ne boš več zavisten in ne boš hotel biti več kot drugi in ne boš hotel drugim ukazovati in jih podrejati in se ne boš boril proti drugemu človeku in mu hotel slabo. Ne boš zagovarjal ali celo spočenjal nasilja, zaradi katerega se sprožajo obračuni in krutosti med bližnjimi osebami, med eno in drugo družino, med enim in drugim narodom, med eno in drugo državo, eno in drugo vero, med eno in drugo civilizacijo. Vesela novica je edina, ki prinaša mir vsakomur in vsem narodom ter celemu svetu, vesela novica je edina, ki rešuje posameznika in celotno človeštvo hkrati, toda razmere tudi v današnjem svetu kažejo, da še daleč ni osvojila srca ljudi. Zato toliko napetosti, nerazumevanja, pri tem pa vedno isto pehanje za slavo in čast in denar, vedno isto iskanje sovražnika, ki je menda kriv, da nismo srečni, ker nam je on vzel tisto, brez česar smo oropani za najlepše. Vedno nove borbe in spopadi, zdaj v tem zdaj v onem imenu, vedno skeleč občutek nezadoščenosti, vedno nekaj manjka in vedno smo za nekaj oropani. Vesela novica pa nas rešuje tega brezsmiselnega in krutega pekla, seveda če le nismo preveč navezani na mračna zadoščenja in se nam zastonjska ljubezen ne zdi obupana tolažba slabotnih. Janez Povše BOŽIČNO VOŠČILO Tržaški škof msgr. Giampaolo Crepaldi Bodimo pobudniki obhajanja, miru in solidarnosti!" Predragi bratje in sestre, na Božič, v življenje sveta, zlasti v temino njegovih moralnih in materialnih šibkosti, vdre Božja luč, zato da raznese temo, da odvzame zlo, da ponudi odrešenje in novo življenje. To je luč Otroka, ki se je rodil v Betlehemu, otrok, ki je Božji sin, Emanuel, Bog, ki je z nami, naš Odrešenik. Bog je prišel na svet, postal je naš bližnji. Na Božič smo poklicani sprejeti tega Otroka, ki je Gospod, vsemogočni in večni, ki je sebe naredil majhnega in revnega in je svoje življenje živel v popolnem darovanju sebe, zato da bi nas in celotno človeštvo naredil za Božje sinove in drug drugemu brate, v enotnosti človeške družine. Angeli nad Betlehemsko jamo so peli: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki jih Bog ljubi". Jezus je mir. Če miru ni, to je zato, ker svet s težavo sprejema tega Boga. Svet ne zmore sprejeti Gospoda in ostane priklenjen na svoj greh in ob njegovih posledicah. Bog je postal eden izmed nas, je z nami, toda vprašati se moramo: "Ali smo mi z Njim, ga sprejemamo, živimo z Njim in Zanj"? Ga sprejemamo v naše zasebno življenje, v življenje naše družine? Kakšno mesto zaseda Bog, kako o njem govorimo na našem domu? Ga sploh sprejemamo na delovnih mestih in v tolikšnih dimen- Foto A. Novak zijah bivanja? Ga sprejemamo v socialnem, gospodarskem, političnem in kulturnem življenju? Bog ni nasprotnik človeka, on sam je postal eden izmed nas, sočustvuje z vsakim, ker želi celosten razvoj življenja vsakogar. Pomislimo le na tragedijo lakote, ki tare stotine milijonov človeških duš, pomislimo na bolezni, ki preganjajo države na poti razvoja, na samoto ostarelih, na negotova obzorja mladih, na stisko brezposelnih, na nezgode priseljencev. Ne bomo mogli reči, da smo Kristusa sprejeli, dokler ne bomo nase sprejeli trpljenje toliko bratov. Kristjan se od Kristusa Gospoda uči, da postane pobudnik obhajanja, miru in solidarnosti. Naj se vsem izpolni voščilo za srečen Božič in za vero v Kristusa ter za ljubezen do bližnjega zlasti do najbolj potrebnega. Tržaški škof-nadškof Giampaolo Crepaldi BOŽIČNO VOŠČILO Vsem svojim članicam, sodelavcem in prijateljem vošči srečen Božič in zdravja polno novo leto 2011 • • • SLOVENSKA PROSVEIA Združenje ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo z odličnimi razstavami naših umetnikov, Vam vošči vesele božične praznike, miru in dobrega v novem letu! 6-' ----- \Gorig^ ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV želi vsem svojim članom, sodelavcem in prijateljem blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto 2011 ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE želi članom, društvom, pevskim zborom, organizacijam in vsem, ki njeno delo podpirajo in spremljajo, duhovno bogat praznik Gospodovega rojstva in Božji blagoslov v novem letu 2011 KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ Goriška Mohorjeva družba želi vsem ljudem dobre volje blagoslovljeno praznovanje Kristusovega rojstva! Blagoslovljen in vesel Božič Vam želi prihaja, da bi nas spravil s človekom, pa čeprav nas kronika zasipava s podobami nasilja, z zaničevanjem življenja v številnih primerih, kot so Yara, Sarah, Sakine', Asia Bibi in vsi drugi kristjani, Pakistanci in drugi. Tisti Otrok še prihaja, da bi nas rešil novega mnogoboštva, ki se tudi danes dviga proti veri v edinega Boga. Sodobna božanstva, ki zasužnjujejo človeka, so ekonomski kapitali, teroristično nasilje, mamila, tiranija javnega mnenja. Da bi nas rešil teh božanstev, se je Bog utelesil, da bi nam povedal, da je vsak človek, kakršen koli že je, vreden Boga in uživa njegovo ljubezen. Da bi nas potrdil v veri in nam pomagal se spet zavzeti za vse, kar je človeškega, bo sveti oče prišel v Oglej in Benetke, kjer bo srečal Cerkve severo-vzhoda, ki so prav v Ogleju prejele oznanilo evangelija, da bi nas spodbudil, da bi to oznanilo posredovali tudi ljudem našega časa. Medtem pa gledamo na svet z očmi Betlehemskega Otroka, tako bomo opazili, da okrog nas manjkajo znamenja, ki opravičujejo upanje. Našli jih bomo v naših skupnostih, v dejavnostih Karitas, v služenju sestrskim Cerkvam na Slonokoščeni obali. V takih znamenjih (spreje- Foto DPD manje; Spreo_ brnjenje srca, pozornost do bratov...) naj vsakdo postane protagonist, tedaj bo med nami Božič. In bo res Božič. Srečen Božič. Nadškof in metropolit msgr. Dino De Antoni Goriški nadškof msgr. De Antoni Je Božič Božično voščilo slovenskih škofov "Bog ne zapušča sveta!" Božično praznovanje z vrhuncem sredi noči in v času zimskega sončnega preobrata, ko se tema najdaljših noči pričenja umikati svetlobi dneva, nam sporoča: Bog ne zapušča sveta! Ostaja z nami kot Luč, kot Odrešenik! Dokler bo obstajal svet, ne bo nikoli prenehala aktualnost angelove vesele novice iz betlehemske noči: "Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod" (Lk 2,10). Samo On je in ostane Pot (Jn 14,6) izhoda iz "dežele smrtne sence" (Iz 9,1). Bog se je učlovečil v kraju z imenom Betlehem, kar pomeni "hiša kruha". S tem je razodel, da želi postati za nas "kruh življenja". In v sveti evharistiji je tudi postal. Letos smo na ta vidik pozorni toliko bolj, ker je v pastoralnem letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti z geslom "Nosite bremena drug drugemu” ! (Gal 6,2) naša občutljivost še bolj usmerjena na pomanjkanje kruha v najrazličnejših oblikah, ki ga v času krize občutijo mnogi med nami. Ob letošnjem Božiču želimo slovenski škofje izraziti solidarnost vsem v daljšajočih se vrstah pred vrati Karitas in drugih dobrodelnih ustanov; čutiti želimo z vsemi brezposelnimi in drugače prizadetimi... Boleče je, da na svetu toliko ljudem primanjkuje vsakdanjega kruha, telesnega, duševnega in duhovnega; človek namreč ne živi samo od materialnega kruha, ampak tudi od kruha ljubečih odnosov, dobre besede in toplega družinskega zavetja. Zato naj letos v naših srcih odmeva tudi geslo leta boja proti revščini: "Nič revščine - ukrepaj takoj!" V teh novih stiskah še bolj razumemo, zakaj se je Bog želel roditi v majhnosti, sredi revščine; v kraju z imenom Hiša kruha. Po veličastnem doživetju slovenskega evharističnega kongresa je Božič spet izziv, da drug drugemu postajamo "kruh". Ob božičnem praznovanju slovenski škofje vsem vam, dragi bratje in sestre v župnijskih občestvih, pa tudi vsem duhovnikom in diakonom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem in semeniščnikom, vsem ožjim sodelavcem, vsem našim zamejcem in zdomcem ter slovenskim misijonarjem, še posebej pa vsem bolnikom in najbolj preizkušanim bratom in sestram (pri) voščimo obilje Božjega kruha, ki naj vaše življenjsko okolje v letu 2011 spreminja v sodobno hišo kruha za vse bližnje, ki so lačni pristne ljubezni! Enako voščilo namenjamo v duhu ekumenskega sožitja tudi vsem pravoslavnim in evangeličanskim bratom in sestram. Raztreseni zaradi puhle jalovosti tudi letos tvegamo, da ne bi dali veliko pozornosti razlogu, zaradi katerega slavimo Božič. V središče moramo postaviti Kristusovo rojstvo, saj v tistem Otroku je Bog pokazal svoj pravi obraz. On je "luč, ki razsvetljuje vsakega človeka in prihaja na svet”, kot piše Janez. On je pravo upanje, ki spremeni življenje; je oseba, Beseda Boga, ki se je utelesil, in ne samo ideja. Odpreti se Njemu pomeni odpreti srce upanju in to je nadvse potrebno, če se zavedamo težkega trenutka, ki ga doživljamo. Otrok se rojeva za nas in 23. decembra 2010 Kristjani in družba KOSTO^lŠKl KOVtOMT L m 200 let prihoda frančiškanov na Kostanjevico Praznovanje ob jubileju kraja, ki združuje dve Gorici K -1. Xna T2 ostanjevica je kraj, na katerega se človek kar aaveže", je v četrtek, 16. decembra, v samostanski dvorani Kostanjevice povedal p. David Šrumpf OFM, gvardijan priljubljenega svetišča, ki povezuje Novo Gorico in Gorico ter se pripravlja na svečano praznovanje 200-letnice prihoda frančiškanov. Ob tej priložnosti so prireditelji že izdali lep in bogat Kostanjeviški koledar 2011, v katerem so označeni datumi in zgodovinski dogodki, p. gvardijan pa je poskrbel tudi za vsebinsko izčrpno in fotografsko imenitno opremljeno knjižico Cvetje s Kostanjevice, "napisano za širšo publiko". Prva cerkev je bila na griču postavljena v letih 1623-25, je povedal p. David na tiskovni konferenci. L. 1650 so se v samostan preselili karmeličani, ki so prvotno cerkvico in samostan povečali; 1. 1785 jih je cesar Jožef II. pregnal. Do leta 1811 je Kostanjevica samevala in propadala, takrat pa je guverner Ilirskih provinc, general Marmont, v samostan preselil frančiškane iz samostana sv. Antona v Gorici. Do preselitve je priš- lo na praznik Sv. treh kraljev, 6. januarja 1811, s slovesno procesijo, ko so Najsvetejše prenesli iz cerkvice pri sv. Antonu na Kostanjevico. Frančiškani so tam 1. 1821 odprli "modro-slovno šolo", dve leti pozneje pa še študij teologije. V prvi svetovni vojni sta bila samostan in cerkev skoraj porušena, pozidali so ju italijanski frančiškani, ki so bili tu v letih 1924-1947. Po 200 letih bo 6. januarja 2011, na t. i. Dan spomina, ob 15. uri procesija krenila od Trga sv. Antona v Gorici prek Raštela, Travnika, Gosposke ulice in ul. Cappella do svetišča; ob postankih po poti, ki naj bi v okviru evroprojekta postala povezovalna pot med mestoma, in razlagi na posameznih mestih bodo udeleženci lahko podoživljali zgodovinski dogodek in spoznavali Gorico. Ob 16. uri bo maševal goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, "na Kostanjevici bo prvič maševal za naše ljudi". Dan kasneje, 7. januarja, bo po večerni maši ob jaslicah prepeval dekliški pevski zbor. Sobota, 8. januarja, pa je posvečena enemu najuglednejših kostanj eviških frančiškanov, ki je tudi najgloblje zaznamoval slovensko kulturo, je- zikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu. Ob 15. uri bo namreč na Erjavčevi ulici v Novi Gorici blagoslovljen spomenik akad. umetnika Mirka Bratuše p. Stanislavu Škrabcu, ki ga bodo tam postavili skupaj z družino Škrabec iz Hrovače in KS Nova Gorica; ob 16. uri bo spominska sv. maša v njegov spomin. Bronasti kip, ki prikazuje "modrega možakarja v zrelih letih", bo postavljen v mestu, "da se življenju in delu velikega frančiškana in človeka lahko oddolži tudi civilna javnost". Nedelja, 9. januarja, bo dan zahvale. Za 200-letno služenje na Kostanjevici se bodo zahvalili z mašo ob 10. uri, ki jo bo daroval koprski škof msgr. Metod Pirih. Jubilej so frančiškani (trenutno jih v samostanu živi šest) izkoristili tudi za to, da bodo s pomočjo sponzorjev osvetlili pročelje cerkve, saj gre za "najstarejšo arhitekturo v Novi Gorici, kraj Borbonov, romarsko pot, znamenito knjižnico" in še kaj. V imenu krajevne skupnosti Nova Gorica, ki sodeluje pri praznovanju, je Boža Mozetič povedala, da je sodelovanje s samostanom zgledno. "To je kraj dobrote in miru, edini turistični biser Nove Gorice, s katerim se lahko pokažemo svetu". Krajevna skupnost je tudi v preteklosti že prispevala za okrasitev poti, ki vodi na grič, med drugim tudi za urejanje vrta burbonk. Dobro je tudi sodelovanje z upravo mestne občine Nova Gorica, je dodal p. David. "Čutimo, da smo del te skupnosti". 150-letnice niso praznovali, o velikem prazniku pred sto leti, o treh tu živečih narodih in štirih jezikih je tedaj pisal p. Škrabec. Več informacij na: www. samo-stan-kostanjevica. si. / DD Božič: ljubezen brez