MEDNARODNA SRECANJA KNOWLEDGE ORGANIZATION AND THE GLOBAL INFORMATION SOCIETY 8. mednarodna konferenca ISKO 13.–16. julij 2004, London (Velika Britanija) Konferenca ISKO (International Society for Knowledge Organization) poteka vsako drugo leto, navadno v poletnih mesecih v razlicnih državah po svetu. Organizira jo združenje ISKO (http://is.gseis.ucla.edu/orgs/isko/index.html), ki poleg drugih funkcij izdaja tudi revijo Knowledge Organization (revija je na voljo v Informacijskem centru za bibliotekarstvu v NUK-u). Tokrat se je konferenca odvijala v Londonu v Veliki Britaniji na University College London. Tema tokratne konference je bila »Knowledge organization and the global information society«. Konference se je udeležilo veliko strokovnjakov in znanstvenikov, ki se ukvarjajo posredno ali neposredno s podrocjem vsebinske obdelave oziroma z organizacijo znanja in informacij. Pet udeležencev je bilo tudi iz Slovenije. Teme, ki so jih obravnavali referati, so bile bolj teoreticno obarvane, le nekaj referatov je bilo bolj prakticne narave. Na konferenci sta vse tri dni vzporedno potekala dva tematska sklopa predavanj. V tematskih sklopih so bili predstavljeni referati, ki so se dotikali dolocene tematike. Tematski sklopi so zajemali teme kot so lingvisticni in kulturni pristopi k organizaciji znanja, teoreticne osnove organizacije znanja, aplikacije ter umetna inteligenca in organizacija znanja, družbeni in sociološki koncepti v organizaciji znanja itd. V svojih raziskavah se je veliko strokovnjakov ukvarjalo z razvojem in z izboljševanjem kontroliranih slovarjev, kot na primer kako iz tezavra narediti ontologijo, predstavljen je bil projekt izdelovanja pojmovnih mrež za predstavitev organizacije znanja, taksonomije ipd. Predstavljene so bile tudi novosti v razvoju razlicnih klasifikacij (Univerzalna decimalna klasifikacija, Deweyeva decimalna klasifikacija, Blissova bibliografska klasifikacija itd.), poudarek je bil predvsem na fasetnih klasifikacijah, kako uporabiti razlicne decimalne klasifikacije za izgradnjo pojmovnih mrež kot pomoc pri online poizvedovanju informacij, kako avtomatizirati analiticno-sinteticne klasifikacije. V enem od sklopov predavanj sta bila predstavljena tudi model FRBR (Functional Requirements for Bibliographic Records) in FRANAR (Functional Requirements And Numbering of Authority Records), predvsem iz vidika predmetnega dostopa. Zelo zanimiv je bil zakljucek konference, kjer so predstavili preteklost, sedanjost in prihodnost razvoja organizacije znanja oz. smernice razvoja za vnaprej. Martin van der Walt iz Department of information science, Južnoafriška republika, nam je na zelo zanimiv in nazoren nacin predstavil casovni pregled razvoja organizacije znanja oz. informacij v razlicnih okoljih (knjižnice, muzeji, arhivi ipd.), od antike do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Rebecca Green iz College of information studies, ZDA nam je predstavila sedanjost oz. dejansko stanje podrocja organizacije znanja (knowledge organization), kje smo na tem podrocju dandanes. Zelo dobro nam je predstavila ugotovitve oz. rezultate, ki jih je dobila s primerjavo vseh tem in obravnavanih tematik v referatih skozi vse konference ISKO in tako predstavila trende razvoja podrocja, s katerim so se in se ukvarjajo strokovnjaki na ISKO konferencah.vse konference ISKO in tako predstavila trende razvoja podrocja, s katerim so se in se ukvarjajo strokovnjaki na ISKO konferencah.vse konference ISKO in tako predstavila trende razvoja podrocja, s katerim so se in se ukvarjajo strokovnjaki na ISKO konferencah.vse konference ISKO in tako predstavila trende razvoja podrocja, s katerim so se in se ukvarjajo strokovnjaki na ISKO konferencah.vse konference ISKO in tako predstavila trende razvoja podrocja, s katerim so se in se ukvarjajo strokovnjaki na ISKO konferencah.vse konference ISKO in tako predstavila trende razvoja podrocja, s katerim so se in se ukvarjajo strokovnjaki na ISKO konferencah.vse konference ISKO in tako predstavila trende razvoja podrocja, s katerim so se in se ukvarjajo strokovnjaki na ISKO konferencah. Na spletni strani 8. konference ISKO (http://www.ucl.ac.uk/isko2004/index.htm) si lahko bolj podrobno pogledate vse o zgoraj predstavljeni konferenci. Najdete lahko tudi izvlecke predstavljenih referatov in predstavitve referatov v MS Powerpointu. Seveda pa imamo v Informacijskem centru za bibliotekarstvo v NUK-u na voljo za vas tudi zbornik iz te konference in tudi prejšnjih ISKO konferenc. Veliko novih vprašanj, predlogov in misli se je odprlo na tej konferenci, dobili smo le malo konkretnih odgovorov, vendar so se nam porodile nove ideje in predlogi za nadaljnje delo in razvoj tega podrocja. Nic ni dorecenega, dokoncnega, 100% zanesljivega, vendar je na nas, da skupaj pridemo do najboljših rešitev in si odgovorimo na cim vec zastavljenih in odprtih vprašanj. Zato pa je še toliko bolj pomembno, da še vec pozornosti namenimo podrocju vsebinske obdelave in se skušamo iz izkušenj iz preteklosti kaj nauciti in vzeti iz preteklosti, kar je dobro in na teh temeljih zgraditi prihodnost. Priložnost za predstavitev novih idej, raziskav bo že leta 2006 na Dunaju, kjer se bo odvijala 9. konferenca ISKO. Vsem, ki vas zanima podrocje vsebinske obdelave oz. delate na tem podrocju vam konferenco toplo priporocam. Je zelo zanimiva, poucna in med udeleženci lahko najdete veliko strokovnjakov, ki bodo z veseljem pokramljali z vami, vam poskušali odgovoriti na morebitna vprašanja in mogoce dali kakšno novo, zanimivo idejo za vaše nadaljnje delo in raziskovanje. Špela Zupanc, Narodna in univerzitetna knjižnica SPLOŠNE KNJIŽNICE KNJIŽNE CAJANKE Promocija branja Promocija branja in prizadevanje za dvig bralne kulture predstavljata pomemben del aktivnosti knjigarn Mladinske knjige. Vsi naši projekti, ki se ukvarjajo s tem podrocjem, so primer odlicnega sodelovanja med knjižnico in knjigarno na lokalnem nivoju. Knjižnice zaposlujejo strokovno visoko usposobljen kader, ki izjemno dobro pozna knjige, kot tudi metode navduševanja nad branjem ter širjenja bralne kulture med prebivalstvom. Knjigarne ob njihovi strokovni pomoci organizirajo srecanja ob knjigah, pri cemer poskrbijo za organizacijski del projekta. Takšno sodelovanje se je izkazalo za zelo ucinkovito in prinaša koristi tako knjižnici kot knjigarni, kot primer takšnega sodelovanja pa bi podrobneje predstavila projekt knjižnih cajank, ki uspešno potekajo hkrati v osmih slovenskih krajih že tretje leto. Ko smo pred tremi leti v Mladinski knjigi Trgovini iskali projekt, ki bi po eni strani oživil kulturno in družabno dogajanje v naših knjigarnah, po drugi pa doprinesel k razvoju bralne kulture, sem v nekem casopisu naletela na clanek o italijanskem knjigarju, ki je opazil, da so starejši ljudje vedno bolj izgubljeni sprico velikih kolicin dobre in slabe otroške literature, ki je danes na voljo kupcem, in da bi jim olajšal izbiro, je uvedel svetovalne urice, ki so babicam in dedkom pomagale pri odlocitvi, katera knjiga je prava za njihovega vnuka. Od te prve ideje, da tudi mi pripeljemo babice in dedke v knjigarno in jih poskušamo navdušiti za kvalitetno otroško literaturo, pa do prve cajanke, ki smo jo imeli kmalu zatem, je bila pot pravzaprav hitra. K sodelovanju smo povabili mag. Tilko Jamnik, bibliotekarko iz Knjižnice Otona Župancica ter skupaj z njo postavili osnovni koncept knjižnih cajank: cajanke kot abonmajsko srecanje potekajo od oktobra do maja vsak tretji cetrtek v mesecu; namen srecanja je predstavitev kvalitetne otroške in mladinske literature, s poudarkom na novih izdajah. Prvotno smo želeli doseci ciljno skupino ljudi v tretjem življenjskem obdobju in jim s tem obogatiti življenje ter jih procesno vkljuciti v branje (predšolskim) otrokom. Dostopnost knjig in bralna vzgoja otrok sta namrec zelo odvisni od odraslih, njihova vloga je toliko vecja, kolikor mlajši so otroci. Starejšim obiskovalcem pa se obcasno pridružijo tudi mlajši odrasli, namrec starši, vzgojiteljice iz vrtcev, šolske knjižnicarke, uredniki in založniki ter novinarji, ki želijo izkoristiti kratko predstavitev mladinskih knjig, tovrstne informacije so jim dobrodošle, da se bolje znajdejo v razmeroma bogati ponudbi novih (vsako leto približno 400 naslovov) knjig za otroke in mladino. K sodelovanju smo povabili 8 knjigarn (v Ljubljani knjigarna MK Pri Fontani na Nazorjevi ter knjigarne Mladinske knjige v Celju, Mariboru, Novem mestu, Velenju, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem in v Žalcu) ter splošne knjižnice v teh krajih oz. njihove knjižnicarke, strokovnjakinje s podrocja mladinske literature. Organizacija cajank je naloga knjigarn. Knjigarna poskrbi predvsem za bazo naslovov ljudi, ki jim vsak mesec pošlje vabilo na cajanko ter za primerno ureditev prostora in za pogostitev s cajem in piškoti. Izbor knjig, ki so predstavljene, pripravlja Tilka Jamnik, ki skrbi tudi za enotno vsebinsko podlago posamezne cajanke, na podlagi njenega izbora in osnovnih izhodišc knjižnicarke-voditeljice po posameznih krajih nato samostojno izpeljejo cajanke. Na to, katera knjiga bo uvršcena v cajanko, ne vplivajo komercialni interesi knjigarn ali posameznih založb. Na vsaki cajanki se zbere okrog 15-20 ljudi in predstavimo povprecno 12-14 knjig. V eni sezoni to pomeni vec kot 1000 ljudi ter okrog 120 knjig slovenskih založb. Anketa med udeleženci cajank je pokazala, da je med poglavitnimi razlogi, zakaj ljudje hodijo na cajanke, pridobivanje informacij o kvalitetni mladinski in otroški literaturi ter uživanje ob literarnih delih. Ocenjujemo, da sta ta dva razloga v resnici najpomembnejša, kot zelo pomemben motiv pa ostaja druženje, cajanke namrec predstavljajo dobrodošlo priložnost, da se srecujejo ljudje »iste vrste« – to je ljudje, ki radi berejo in imajo sicer le redkokdaj priložnost, da se med sabo pogovorijo o novih knjigah, jih ocenjujejo, izmenjajo ideje … Mediji namenjajo cajankam veliko pozornosti in jih tako propagirajo v javnosti, s tem promovirajo knjigarne in knjižnice, knjige in branje. Dostikrat namrec, ko govorimo o knjižni verigi od avtorjev, preko založnikov, knjigarn, knjižnic, do bralcev, pozabljamo omeniti medije kot enega kljucnih dejavnikov pri promociji branja in pri formiranju odlocitev bralcev, katero knjigo bodo prebrali – jo kupili oz. si jo sposodili v knjižnici. O knjižnih cajankah so v zadnjih treh letih porocali že vsi najpomembnejši slovenski mediji, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Da bi spodbudile tudi nakupe knjig, knjigarne predstavljene knjige obiskovalcem cajank prodajajo po znižanih cenah. Knjigarji ugotavljajo, da je prodaja na cajankah vsako leto nekaj vecja. Ravno tako je vecja tudi izposoja knjig, predstavljenih na cajankah. Prepricani smo, da to na prodajo knjig ne vpliva negativno, saj si ljudje knjige izposodijo, jih doma v miru pregledajo in se, ce presodijo, da gre za knjigo, ki ima trajno vrednost, naknadno odlocijo za nakup svojega izvoda. Vendar pa moram poudariti, da kljub temu cajanke niso komercialno naravnane prireditve; obiskovalci se za nakup ne odlocajo pogosto, a komercialna uspešnost tudi nikoli ni bila naš osnovni namen; glavni namen in želja knjigarn je, da v knjigarno privabimo ljudi, da pri nas dobijo kvalitetno informacijo, se pri nas dobro pocutijo, družijo med sabo in s knjigarji ter knjižnicarji, ter o tem, da so se pri nas dobro pocutili, povedo tudi svojim prijateljem. Naj zakljucim s tem, da vidim cajanke po eni strani kot izredno uspešen model sodelovanja med knjigarnami in knjižnicami pri skupnem naporu pridobiti cim vec bralcev. Knjižnice in knjigarne si ne odvzemajo bralcev oz. kupcev, prav nasprotno, dokazano je, da imajo najvecji domet in so najbolj uspešni tisti bralni projekti, v katerih sodeluje vec dejavnikov s podrocja knjig in branja. Cajanke so dokaz, da knjigarne in knjižnice lahko najdejo skupni jezik pri tem skupnem prizadevanju. Zlasti pomembno je takšno dobro sodelovanje med obema akterjema spodbujanja bralne kulture v manjših slovenskih mestih, kjer ponudba kulturnih prireditev ni tako pestra kot v prestolnici. Ravno tako, kot so za obstoj knjigarn na lokalnem nivoju življenjsko pomembne knjižnice, ki bralcem nudijo gradivo in informacije ter jih spodbujajo k iskanju (in posledicno tudi nakupu) novih knjig, je gotovo tudi v interesu vsake knjižnice, da prispeva k temu, da se njihov kraj lahko pohvali z uspešno, kupcem in bralcem prijazno knjigarno. Pozitivni ucinki takšnega dobrega sodelovanja so torej opazni tako na socialnem, kulturnem, kot tudi na ekonomskem podrocju. Metka Zver, Mladinska knjiga Trgovina PREDSTAVLJAMO VAM REZULTATI RAZISKAVE O UPORABI SPLETNIH STRANI GABRIEL Gabriel je skupni spletni servis 43 evropskih nacionalnih knjižnic. Nastal je leta 1995 na pobudo CENL (the Conference of European National Librarians). Ta vecjezicni spletni servis prinaša informacije o evropskih nacionalnih knjižnicah in njihovih zbirkah, na spletnih straneh Gabriela pa je na voljo tudi stalna digitalna razstava "Zakladi evropskih nacionalnih knjižnic". V zacetku leta 2005 bo javno zacel delovati nov spletni portal z imenom Evropska knjižnica - The European Library in takrat bo Gabriel kot predhodnik omenjenega portala v celoti vkljucen v njegove vsebine. Uporabniki Gabriela so pomembna ciljna skupina nove Evropske knjižnice, zato je za potrebe bodocega spletnega servisa Delovna skupina Gabriel, ki jo sestavljamo predstavniki nacionalnih knjižnic Nemcije, Nizozemske, Francije, Velike Britanije, Finske in Slovenije, izvedla v obdobju med 16. aprilom in 16. julijem 2003 raziskavo o znacilnostih uporabnikov Gabriela in njihovih potrebah. V raziskavi je sodelovalo 560 oseb, vecinoma iz evropskih držav. Med najvecje število respondentov se je uvrstila tudi Slovenija. Rezultate raziskave je nedavno v posebnem dokumentu interpretiral Olaf Janssen iz Nacionalne knjižnice Nizozemske. Porocilo prinaša vpogled v demografske znacilnosti Gabrielovih uporabnikov, njihove splošne internetne navade, uporabo Gabriela in njihove želje o spletnih straneh v prihodnje. Med drugim so respondenti odgovarjali na vprašanje ali bi uporabljali vzajemni katalog evropskih nacionalnih knjižnic. Rezultati raziskave so dosegljivi na http://nuk.uni-lj.si/gabriel/, kjer izberete povezavo "RESULTS OF GABRIEL USER SURVEY". Vabljeni k ogledu, ugotovitve namrec prinašajo dragocene informacije za vsakogar, ki se ukvarja z uporabniki "na daljavo". Karmen Štular Sotošek, Narodna in univerzitetna knjižnica DELOVNE BELEŽKE PREDŠOLSKI OTROCI – CILJNA SKUPINA KNJIŽNICE Zakaj naj bi imela knjižnica rada otroke? Otroci so njena in naša prihodnost. Otroci lahko postanejo redni clani in obiskovalci knjižnice. Knjižnica razbremeni družino, ko pomaga pri vzgoji in izobraževanju otrok. Otroci so promotorji knjižnice v družini in v lokalni skupnosti. Zakaj naj bi bili otroci clani knjižnice? Knjižnica: -spodbuja domišljijo in ustvarjalnost, -oblikuje in utrjuje bralne navade, -motivira za branje, -širi interese, možnosti in razvija vse zaznave, -prispeva k socializaciji, -pomaga pri vzgoji, opismenjevanju, ucenju, - nudi estetski užitek… Kakšne možnosti nudijo knjižnice otrokom? Rezultati raziskave (leto 2002), katere vprašalnik je bil narejen kot vzorcen primer kakovostnih pogojev in nacinov dela knjižnice za predšolske otroke in njihove vzgojitelje. (Sotler, Urška (2003): Predšolski otrok-uporabnik knjižnice. Ljubljana: Filozofska fakulteta): -sodelovalo je 44 knjižnic (73,3%); -knjižnice prepoznavajo predšolske otroke kot posebno skupino, vendar o nji ne vodijo posebnih podatkov, zanje se dela ne lotevajo nacrtno in ga tudi ne vrednotijo, v vecini primerov se z njimi ne ukvarja posebno osebje; -1,5 km do izposojevališca ima 61%, ostali do 4 km; -vec kot polovica osrednjih knjižnic ima mladinski oddelek, ostala izposojevališca imajo loceno postavljeno gradivo za mladino. Oprema: posebna oprema, prostor omogoca skupinsko delo, delo dvojic v osrednjih knjižnicah, dislocirana izposojevališca imajo slabše pogoje, obstajajo tudi kraji brez knjižnice; -med prireditvami za predšolske otroke je 56,92 % pripravljenih zanje (povprecno 56 letno na knjižnico), 15,65 za starše in otroke (15 na knjižnico) in 27,36 za vrtce (27 na knjižnico); -20 knjižnic ima predšolsko bralno znacko (tudi v vrtcih): družinsko obiskovanje knjižnice; -knjižnice imajo vse vrste gradiva, a igroteka je prej izjema kot pravilo, gradivo je v prostem pristopu; -z vrtci sodeluje 63,63% knjižnic. Koliko predšolskih otrok je med uporabniki splošnih knjižnic ? Clani (po zbranih podatkih iz statisticnih vprašalnikov za splošne knjižnice, leto 2002): -vpisani otroci predšolske starosti v 60 splošnih knjižnic: 27.165 (21,63% vseh predšolskih otrok (oziroma 53 % od 3 do 6 let starih, vpisanih v vrtce), 5,52% vseh clanov splošnih knjižnic (oziroma 19,58 % clanov med mladimi clani). Kakšna je predšolska populacija ? (Po podatkih Urada RS za statistiko za leto 2002 http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=5) Skupaj prebivalci RS:1.964.036 Otroci od 0-6 let:125.617 (6,4% vseh prebivalcev) Starost: 0 – skupaj 16.885; mestna naselja 8.134; nemestna naselja 8.751. Starost: 1-6 – skupaj 108.732 ; mestna naselja 51.259; nemestna naselja 57.473. Skupaj: skupaj 125.617; mestna naselja 59.393 ; nemestna naselja 66.224 (52,72% vseh). Otroci v vrtcih: 61.803 (49,20% vseh predšolskih otrok): do 3 let: 10.742, od 3-6 let: 51.061 (82,62% vseh vpisanih). Kakšno naj bi bilo delo knjižnic? Knjižnica mora predšolskim otrokom zagotoviti: -spodbudno knjižnicno okolje (prostorska ureditev, ureditev knjižnicnega gradiva, organizacija storitev), -kakovostno knjižnicno gradivo in storitve, -spoštljivo odnos (primernost gradiva , storitev in nacin poslovanja), -osebno pozornost (osebna clanska izkaznica, osebno naslavljanje), -možnost izbire in svobode izbire (raznoliko knjižnicno gradivo po obliki in vsebini, prost dostop), -druženje (dovolj prostora za skupine, dvojice, druženje s starši), -varnost (brezhibnost materialov, prostora, opreme, prisotnost staršev, knjižnicarja), -udobje in prijaznost. Knjižnica naj bi vpisala vsaj 60% otrok na svojem obmocju: -CILJ: vkljuciti najmanj vse otroke stare od 3 do 6 let v splošne knjižnice: 73.209 (58.28% vseh predšolskih otrok). Kaj storiti? Nekaj možnih aktivnosti za spodbuditev nacrtnega povecanja in ohranjanja clanstva predšolskih otrok, še zlasti otrok, ki še niso vkljuceni v vrtce: -povecati sodelovanje z vrtci, -povecati sodelovanje s starši, tudi preko socialnih, zdravstvenih služb, nevladnih organizacij, -povecati sodelovanje s šolami, -pripraviti ciljne vsebine in nacine prireditev, -uvesti nacrtno ciljno opravljanje knjižnicne dejavnosti znotraj knjižnice, -pridobiti soglasje in sodelovanje lokalne skupnosti (obcine) za strateško nacrtovan razvoj knjižnicne dejavnosti za predšolske otroke, -organizirati strateško nacrtovan razvoj na obmocju pokrajine (s strokovno pomocjo in svetovanjem), -pripraviti razvojne projekte (skupna akcija Ministrstva za kulturo, Ministrstva za delo in družino, priprava in koordinacija: Državna maticna služba, izvajanje splošne knjižnice). Izkoristiti že dane možnosti knjižnic in poskrbeti za : 1. informiranje vseh gospodinjstev (družin) o koristi obiskovanja knjižnice, lokacijah knjižnice, pogojih dostopnosti in uporabe; 2. poduk vseh izobraževalnih in socialnih služb o knjižnicah in njihovem pomenu za vzgojo in izobraževanje otrok in o možnosti sodelovanja knjižnice pri razreševanju problematike, izvajanju projektov; 3. pripravo in uveljavljanje otrokovih knjižnicnih pravic; 4. pomoc staršem in drugim vzgojiteljem pri vzgoji in izobraževanju otrok, predvsem na podrocju razvijanja pismenosti; 5. uveljavljanje pravice otrok do branja, osebnega in osebnostnega razvoja; 6. sodelovanje knjižnic v vseh dokumentih in razvojnih projektih, tudi tako, da so pri projektih, katerih vsebina se navezuje na vse prebivalce (npr. pismenost, izobraževanje, družinska problematika, domoznanska dejavnost v knjižnicah, etnicne skupine v knjižnicah, bralna kultura….) otroci izpostavljeno obravnavani. Uveljaviti spremljanje in vrednotenje knjižnicne dejavnosti za predšolske otroke. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica OBVESTILA Spoštovani narocniki! Narocniki elektronske oblike Knjižnicarskih novic ste v teh dneh preko elektronske pošte prejeli uporabniško ime in geslo, s katerim boste do preklica narocila lahko dostopali do Knjižnicarskih novic preko spletne strani http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice. Obrazec, v katerega boste vnesli uporabniško ime in geslo se bo pojavil ob kliku na posamezno številko Knjižnicarskih novic. Ce uporabniškega imena in gesla niste prejeli ali pa imate težave z dostopanjem do želenih številk Knjižnicarskih novic, nam prosim sporocite na elektronski naslov: Stare številke bodo še naprej brezplacno dostopne, tako da si jih lahko ogledate tudi narocniki tiskane oblike Knjižnicarskih novic. Tudi slednje vabimo, da nam na zgoraj navedeni elektronski naslov sporocijo predloge glede elektronske oblike Knjižnicarskih novic. Vse narocnike, ki bi želeli spremeniti narocilo in namesto tiskane oblike narociti elektronsko ali obratno, vabimo, da to storite decembra. Tako boste z novim koledarskim letom prejemali Knjižnicarske novice v želeni obliki. OPRAVICILO POPRAVEK V šesti številki Knjižnicarskih novic je v prispevku Nataše Brecko z naslovom »Crime and criminal justice information in european countries« prišlo do napake pri izpisu URL naslovov. Pravilna URL naslova sta: Svet Evrope: www.coe.int Center for Problem-Oriented Policing: www.popcenter.org Za napako se bralcem opravicujemo. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo program in prijavnico 10. strokovnega posvetovanja specialnih knjižnic in 3. strokovnega posvetovanja visokošolskih knjižnic z mednarodno udeležbo »Vloga specialnih in visokošolskih knjižnic v procesu evropske integracije – Vzpostavljanje ucinkovitih partnerstev«, ki bo potekalo od 18.-19. novembra 2004 v Ljubljani. 2. V drugi prilogi objavljamo vabilo in program »14 europske konferencije o citanju«, ki bo potekala od 31. julija do 3. avgusta 2005 v Zagrebu. V prilogi objavljamo tudi prijavnico referata in prijavnico za omenjeno posvetovanje.