121. številka. Trst, v soboto 30. aprila imu4 i t)0<&j V Izhaja vsak dan adl ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. 'mMzne itevliks t* prodajajo po 3 novč. stotin k) • nootrih tobakarn&h t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, ft. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. O (Iam In naročbe sprejema uprava lista „Edinost", In Mana piccolo štv. 7. — Uradne ure «d 2 pop. d« 8 zvečer. ' mm oglasom 16 stotink na vrsto petit; p o h lani eer o« m rtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogOObL TELEFON Itv. §70. Glasilo političnega draštva „Edinost" za Primorsko. ______: V edinosti je moč / Naročnina znaia za vse leto 24 kron, pol leta 12 *crcn, 3 mesece 6 krom. Na narofbe brez do poslane naročnine se jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NsfraskaviM pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Hita UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordla lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. is Poštno-hranilničnl raeun št. 841.652. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Japonska torpedovka pred Port Arturjem PETROGRAD 29. Dopisnik ruske brzojavne fgenture iz Port Arturja je brzojavil: i Včeraj po noči ob 1. uri 10 minut seje prikazala sovražna torpedovka pod varstvom ja- ronških vrjiih ladij. Potem ko je oddala nekoliko strelov, ne da bi napravila škode, se j? oddaljila proti jugu. Ruska okrožnica glede posredovanja. PKTROGRAD 29. Uradni list je pri-občil 27. t. m. sledečo okrožn co minisierstva za zunanje stvari, na zastopnike Rusije v inozemstvu : Inozemski časniki razširjajo v za i- ! njem času trdovratne vesti o poskusih oa&ta-lih pri nekih evropskih vladah, ki bi hotele posredovati, da rusko japonska vojna Sini prej svrš . Došie brzcjavke poročajo celo, da so rusKi carski vladi že dospeli tozadevni predlogi. Mi snco pooblaščen, najodločneje preklicati ta pjročiia. Rusija ni želela vojne in v mejah mogočnosti je vse storila, da bi se bile homatije, n istale na skrajnem Vztoku, rešile mirnim potom. Toda po verolomnem napadu Japoncev, ki je pris lil Rusijo, da je prijela za or žje, ne more biti več govora o mirnem pceredovan/j. Tako tudi ne bo do- ' pustila carska vlada vmešavanje katere koli , velesile v neposredna p gajanja, ki se bodo | vršila mej Rusijo in Japonsko po svršetku vojnih operacj g'ede djločba mirovnih pogojev. Dopisniki v japonski vojski. \V ASHINGTON 29. (Reuterjev b ro). ! Glasom brzojavke amerikanskega poslan: ka v Tekiju, n» bo od sedaj naprej več dovoljeno j časnikarskim dopisnikom slediti vojnim ope racijam japonske armade. Število angležkih in amerikanskih dop'snikov prideljeaih vojaki, \ se ceni n t 1*00. Možtvo »Varjaga« in »Korejeac. PETROGRAI) 29. Oistn ki in možtvo j križark »Varjagac in »Korejcac so dospeli * Eemkaj tsr s > bili navdušeno sprejet'. Japonska topničarka v reki Jalu. TOKIO 2'.t. Japonska topničarka »Maja« je plula minoli po nedelj t k še z nek mi diu-g.mi tirpedovkam: v reko Jalu ter šia po : reki navzgor. Ponedeljek in torek je imela topničarka z ruskimi četami več manjih prask. Praske ob reki Jalu. LONDON 29. Reuterjev biro poroča "z Sanga;at da se tam razširja vest, da so bili baje Rusi po dvodnevnem boju na reki Jalu p>ražcn:. Japonci s j baje prekoračili reko, nakar so se Rusi umakn.li. TOKIO 2*. . Poveljnik japonskega vojnega oddelka, ki je prišel 2't. t. m. v ustje reke Jalu, poroča : Ko so vozile ladije po reki Jalu navzgor, je začela streljati baterija na obrežju ležečem nasproti Jenamfo na naše ladije, toda brez vsacega vspeha. Na delti reke se je prikazalo koajeništvo, ki se je pa pred streljanjem našega oddelka umaknilo. Dne 26. t. m. je streljalo približno 100 mož ruskega konjen štva na naše barke na paro. Naša torpadovka je odgovarjala, nakar so se Rusi umaknili za neki hrib. Istega dne ob 5. uri pop. je začal zopei sovražnik streljati v smeri od Antsušana, naše čete so na streljanje odgovarjale. Čez eno uro so prenehali R isi streljat . Mi nismo imeli zgub. Veliki knez Ciril. IRKUTSK 29. Veliki knez Ciril Vla-dimiroviČ je dospel eemkaj. Novi poveljnik crnomorske eskadre. PKTROGRAD 29. Guverner v Aihan-geisku, p.'jdedmiral K rnski-Korznkov je imenovan poveljnikom Črnomorskega vojnega brodovja. Knez Hilkov. IRKUTSK 29. Minister za promet, knez Hilkov je dospel semkaj ter je odpotoval po kratkem cd mora na bajkalsko jezero. Novoimenovani poslanik v Londonu. DUNAJ 29. Dosedanji avsfcro-oprski po-alanišni upravitelj v Londonu grof Albert Mensdoi ff Pouillv D etrichste n je itnenovan pos anikom v L>cd>nu. Japonske ladiie pred Port Arturjem PETROGRAD 29. (Uradna). Namestnik Aleksejev je brzojavil danes carju X kolaju : V noči 29. t. m. so se prikazale sovražne ladije, ki so ostale 6 milj od Port Arturje. Osolo 8. ure zjutraj je bilo videti v usurij-skem zalivu 10 japonskih vojnih ladij z 6 fcr rpedovkami. Razsodba glede zaplenjenih ruskih ladij. NAGAZAKI 29. (Reuterjev biio.) Ruske ladije, ki so bile začetkom vojne zaplenjene od Japoncev, je sprejela japonska mornarica. Priziv proti razsodbi vojnega sodišča je bil zavržen, vzl:o temu, da je odličen odvetnik Nasuvoira, kakor zastopnik brodolastnikov izjavil, da so obstoječi zakoni zastarani ter niso več veljavni za današnje razmere. Sedaj je ugodna prilika zi Ja ionsko, da bt ori na kor s: ctviiizacje precedtn5ni slučaj. Avstrijska zbornica. (Brzojavno poročilo.) DUNAJ 29. Seja je bda otvorjena ob 11. uri 25 minut. Došie vloge so bile doslovno preeitine. Mej temi se nahaja interpelacija posl. Seiiiickerja in drugov gi de vpeljave sežiganja mrličev ; posl. Marcheta in drugov glede spremembe taria za izvoz less. Ć tanje vlog je traja'.o do 1 in pol ure pop. Na to je predlagal posl. Lang naj se njegova peticija priloži zapisniku ter je za to zahteval navadno glasovanje. Cehi so zapustili dvorano. Podpredsednik K%iser je konstatiral, da je bil predlog Langov odklonjen s 101 glasom. Čehi. povrni vsi se na to v dvorano, so glasno protestirali. Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu posl. Šilenyja glede pospeševanja spsčavanja proizvodov malega obrta. Potem ko sta poslanca Brzeznovski in Fresl dalje časa govorila — največ češko — k predlogi, je bila seja prekinjena. Prihodnja seja ponedeljek. Avstrijska gospodska zbornica. (Brzojavno poro Silo.) DUNAJ 29. Predsednik državnega sodišča Unger je utemeljeval v daljšem s poti vtlo sprejetem govoru predlogo o razširjenju zakona glede odškodnine po nedolžnem ob- i sojenh, kažoč na pravičnost, da država nedomesti nedo žno obsojenim ne samo gmot 10 ampak tudi moralno škodo. — Ministerski predsednik Koerber je z velikim zadoščenjem pozdravil predlogo, ki je prišla cd tako odlične strani ter jo izjavil, da je vlada pripravna sodelovati s tozadevno komisijo, da se zakon glede odškodnine v prid nedolžno obsojenih razširi. Minister je izrazil svoje prepričanje, da bodeta vlada in tozadevna komisija to vprašanje ugodno rešila. Knez Khevenhiiller je interpeliral ministra za trgovino, kažoc na naš veliki izvoz : v Meksiko, Južno Ameriko in Havano, ki se vrši prek Nemčije, čemu prihaja to blago ! v trgovino kakor »made in Germanyc (na-: rejeno v Nemčij;). V interpelaciji se pov-i darja važnost, naj bi se uvedla iz Trsta direktna parobrodna zveza v omenjene kraje, j kar bi bilo v korist naši obrti in v povzdigo našega pomorskega mesta Trata tsr se ko-nečno vpraša vlado, na kateri način hoče vlada čim prej otvoriti tako direktno zvezo. — Potem ko so se izvršile volitve za kvotoo deputacijo in delegacijo, je bila seja zaključena. Brzojavne Vesti. ImeuoTanje. BELIGRAD 29. Podpolkovnik Mišić je imenovan poveljnikom 7. peš-polka. Iz Grške. ATENE 29. »Agenca Havas« poroča : V minoli noči je bilo ministersko posvetovanje. Glasom uradne ve3ti, je poslanikom velesil zaukazano, naj podpirajo pritožbe grškega odposlanca v Carigradu. Predsednik Loubet v Napolju. NAPOLJ 29. Dijaki to priredili sinoči bakljaio. Sli so pred kraljevo palačo ter živahno pczdravljali kralja in predsednika. — Glavne ulice so bile krasno razsvetljene. Kralj Viktor Emanuel in predsednik Loubet sta prisostvovala z grofom turinBkim in vojvodom genovežkim svečani predstavi v gledališču San Carlo, ki ee je sijajno izvršila. Ob prihodu in odhodu iz gledališča je priredilo občinstvo kralju in predsedniku viharne ovacije. Kralj Viktor Emanuel in predsednik Loubet sta se povrnila ob 11. v kraljevo palačo. NAPOLJ 29. Kralj Viktor Emanuel ia predsednik Loubet sta imela dane? z vojne ladije »Regina Margheritta« revijo nad fran-cczko in italijansko eskadro. Velika množica naroda je prisostvovala temu prizoru na obrežju in z mnogoštevilnih čolnov. Ob 10» uri in pol se je ukrcal predsednik na francosko vojno ladijo »Marsellaise«, kamor ga je prišel posetit kralj Viktor Emanuel ob 10. in tri četrt. Ob 11. uri je odpotoval pred-i sednik Loubet na »Marssllaise« na Fran-I cozko. RlM 29. Predsednik Loubet sa je od kralja Viktor Emanuela prisrčno poslovil. — Kralj je objel :n poljubil predsednika. Na to se je ta najprijazneje poslovil od grofd Turia-skega in vojvode genovežkega. Španski admiral, čegar ladija »Manilla« je usidrana na ustju reke Rodane, je vprašal predsednika, ako ga sme ob njegovem povratku pozdraviti. Predsednik je admiralu priobčil, da ga bo z veseljem sprejel na krovu »Marsellaiee« v Marsilji. Štrajk zidarjev. KOMORN 29. Vsi zidarji so ustavili delo ter zahtevajo povišanje mezde. Svršetek štrajka. OSJEK 29. Generalni štrajk v Mitro-vici je končan, ne da bi štrajkujoSi dosegli zaželjeno povišanje mezde. Od 30 aretovanih štrajkovcev so bili razun 3 vsi puščeni na svobodo. Diurnist AVinkler kateri je delavce nahujskal, je bil izročen sodišču. Vojaška pomoč se je že umaknila. Princ Henrik nizozemski obolel. HAAG 29. Prine Henrik, soprog kraljice Viljelmine, je obolel na revmat'zmu ter mora ostati v postelji. Zaradi tega je bilo odloženo potovanje kraljičino in njenega so-j proga v Amsterdam. Odhod, nemških vojakov v južnozapadno Afriko. BEROLIN 29. Dopolnilni transpjrt, obstoječ iz 20 častnikov, 18 podčasinikov in 114 mož, namenjen za južno zapadno Afriko, je odšel danes popoludna od tukaj v Hamburg. Cesar Viljem v Karlsrnhe. KARLSRUIIE 29. Cesar Viljem in cesarica Avgusta Viktorija, kije šla nasproti cesarju do StraBburg>, sta dospela semkaj včeraj popoludne ter eta bila sprejeta od velikega vojvoda in velike vojvodinje ter državnega karcelarja Biilowa. Prebivalstvo je priredilo cesarju ovacije. Pred mestno hišo je pozdravil cesarja mestni nadžupan. PODLISTEK. «5 Teodora. Povest. Hrvatski spisal ETrenij Knmieie. prevel J. 8. Drugi del. VI. — Mjgcče, da je tako. A zakaj ni prišel na pogreb ? — Brzojavka mu je prišla prekasne..... Teodor«, meni bi biio strašno, ako ne bi me Uikardo tolažil. Kaj si čula na sonišču ? Ali se sa ne ve, kdo nam je očeta ? . . . je z*-ihtela Lucija. — Ne ve se. Ne joči : Jaz ee vendar nadejam, da razbojnik pri Je v roke... Teodora je govorila tiho, z velikim naporom. Za tem je tolažila sestro, ki jo je prosta, naj ostane na Reki do druzega dne. Teodora je odgovorila, da ne more, da mera b ti jutri ra Banji, ker pride komisija v h šo. — Po ksj ? je vprašala Lucija. — Ne vem. Na to so se začuli koraki v prvi Bohi. — Rikardo je došel, je rekla Lucija. — tšestri sta vdtali. Teodora je stisnila ustnici in se tresla nekoliko. Lars je stopil v sojo, ves v črni obleki, v suknji prikrojeni mu na telo. B.l je bo j bled negu navadno. Opazivši Teoduro ee je nekoliko zaČu Jil : potem jej je ponudil desnico, pokimal milo in žalostno ter povesil oči k tlom. V ta tup, ko je on gledal na tla, je nekaj groznega zablisnilo v globini njenih oči. — Teodora, strašen udarec, je vzdabnil Laris: Lucija je zajecljala in mu ovila roko okolo vratu. — Slrašen udarec! je ponovil Laris, pak nadaljeval : Jaz še ne morem verovati, da Be je to dogodilo. — Dogodilo se je ! je poki mala Teodora, ozrša Be na sestro in za ustav i vsa svoj pogled na njej. — Pravica se ni priš a na sled..... je spregovori Laris. — Ni. Razbojnika ne najdejo. Ttžko. Jaz mislim, da je očeta ubil.....kateri ribičev. — To je možno. Strašno! je vzdahnil Lar s zopet. — Da, strašno ! Koliko sem jaz pretrpela ! Čuj, Lucija, kako je svet neumen :'n zloben! Veš, kaj so ljudje kričali v veži naše hiše, ko je oče ležal mrtev v prodajalni ci ? — Ne vem, Teodora.... — Jaz se vsa tresem, ko se domišjam tega. Kričali so, da je očeta ubil Laris. Po misli ! — To so kričali ? je zajokala Lucija in se spustila na njegove pr.-ii. — Jaz sem bil v Trstu ! je odgovoril Laris istodobno z Lucijo. — Vem, da, v Trstu. Jaz pranim samo, da vid te, koliko sem pretrpela, je pripomnila Teodora. — A kdo je kričal ? je vprašal Laris Teodoro ter pogledal svojo ženo. — Vsi so kričali : Laris ga je ubil, da dobi zapuščino. — Smešno, neumno ! se je nasmehni Laris prezirljivo ter zamahnil z roko, kakor da ni vredno, da se govori o tem. — Da, grozno ! je rekla Teodora mirno, šla k oknu ter nadaljevala: Jaz grem. Kcčija me čaka pred vratmi. Sestra jo je začela prositi, naj ostane na Reki. Teodora jo je objela i a poljubila. — Na Banjo? jo je vprašal Laris. — Da ! Z B}gom, draga sestra ! — Ne hodi ! jo je prosila Lucija. — Pojutršnjem se vrnem. Z B >gcm ! Še enkrat je poljubila sestro, rekši jej, naj estane v sobi, in stopila je na haduik. — Tecdora, pomiri se z Rikardom ! je zaklicala sestra in zajokala. — Pomirim se, ko ti bo dober, je odgovorila Teodora. Odišla, ne da bi bila pogledala Larisa. — Oa je dober! Prosim te, Teodora ! je zakričala sestra zopet. — Z Bjgom ! jej je mahnila Teodora z roko, stopajoča že po stopnicah. Lucija je padla v naročje svojemu možu--— — — (Pride še.) Izdaja vojaškega uaredbeneira lista. DUNAJ 29. Brzrjavni korespondenčni bito je prejel od uradne strani poročilo, da ne izide veješki raredbeni liat, v katerem todo priobčena vsa majnikova povišanja v službi pred 2. majem. »sreča t rudniku. MADRID 29. V rudniku za premog v T. eiou (pokrajini Sevila) je bilo zasutih mnogo rudokopov. Doaedsj so odkopali 50 mrtv h in 10 ranjenih. Avstrijski odposlanec t Belem^radu. BELIGRAD 29. Kralj Peter je sprejel danes predpoludne v privatni avdijenci av-etro-©grs*ega odp slanca Dumbo. Cesar t Budimpešti. BEEtOLIN 29. Cesar pride semkaj 2. maja ob 6. uri zvečer. Glasovi z Goriškega (Dopis.) I. Uč.teji Da Gor šcem m ramo biti zelo hvaležni cenjeni »Eiinost da nas podpira v našem težavnem boju. Oaa vsprejema niše glasove v svoje predale, ker ve, da emo trpini, ali tudi vcžen faktor za probujo naroda. Trp ni smo, da! Sanse za zboljšanje našega gmotnega stanja st »je eedaj tako elabo, kakor nikdar prej. Od nikogar ni nobene pomoć. ! — Nas. »ljudski zastopnici« imajo gluha ušeea, kar se je že povdarjalo na tem mestu. Bili so zastopniki, ki so vreini svojih na*iedncov in narobe: Bilo je zastopnikov, ki so f-e javno zjaviii, da ne dajo učitelju siti sove} vrf, dokler imajo oni beiedo. Taki xa«tcpniki »o se prištevali »narodnem«. Ne, niso bili ljudski zastopniki in nifo 1 To pov-darjam v?aj gle ie na ljudsko šolstvo. Kdo p trebuje ljudske — bolje — narodne š< le ? — Naš kmet. Drugi stanovi (t mai m: zjemam * ne rabijo ljudske šole. Oni poe.l ajo svoje otroke v mesta. Z*stopniki se dele na duhovnike, doktorje in veleposestnike ali take, ki so daleč proč od teženi naše ljudske mase. Res so naše gore listi, pa bi lahko marB kaj storili, kar bi bila njih do.ž-nost že radi obljub pred volitvam1. -- Naš kmet je revež. Ntdlogj in t žave ga tarejo čeprav e na dela od zt re do mraka. Mi ga dobro poznamo, ker živimo med njim in ž njim. Oa ne dobiva od nikoder nobene pomoči. Prav kakor mi ! Nobecega nima, da bi mu izposloval kako ugodnost. Ne govorim pa o kaki milosti ! Kdor dela po noči in po dnevi, ne potrebuje milosti, pač pa pravice, oziroma varstva. Kako pravico in varstvo delijo merodajni faktorji našemu kmetu, to je razvidno iz tega, da se mu kruh in meeo(?) podražujeta, njegovemu pridelku — vinu pa morejo tovarne in laška vina delati neomenjeno konkurenco. V deželnem zboru so naši slovenski za-stopn ki v kremplji h Italijanov ; v državnem pa ne morejo ničesar doEeči, ker si eden drugemu izpodkopava o ugled. N*š kmet je torej revež, — a ne toliko po lastai krivdi. Da kakor revež ne čuje rad o kakih dakla-dah, to je naravno. To njegovo lastnost ja vjorabljajo nizkotni naši »pr jatelji«, da ščuvajo kmeta proti učiteljstvu. To je res nizkotno. Te besede so trpke, ali vsako dejanje ima svoje ime Umazano je ščuvanje, ki e-e upriztrja proti učiteljstvu in se je uprizorilo, da se je zakrila lastna obnemog-loet. Nase parlamentarno zastopništvo v domači in dunajski zbora ci degenerira na grozen način. Proti italjanskim zastopnikom bi se moralo energično nastopati, ne pa doma ljudstvo hujskati, češ : učitelji spravijo kmeta Da boben. Ki sam energičen nastop, pa bi se morda celo znižale doklade, vendar pomagalo, učiteljstvu. Da se učiteljstvu nič ne da — za to so eni in drugi. Ali to se bo ljuto maščevalo. In morda v kratkem. Tadi vladi ni mari narodni učitelj. Nekdo »blagega« spomina se je b i izrazil, da učitelju popolnom** zadošča plača 400 gld. Tega sicer ni pristavil, da »bi se ga drugače težko krotilo« — al; • mslil si je to prav gotovo. Načelniki vseh strok javne uprave se potegujejo za svoje podrejence, le ne si delajo tako, kakor Rbničan s kob lo. Cesarsko-kra-Ijevi viši in niži nadzorujejo lj. šole ; te slonijo tudi na e. k. paragrafih. In kako resno in dostojanstveno nadzorujejo da se uboga para uč telj kar trese. Vse je cesarsko, samo — on ne!! Oo ni uradnik, ni niti tako pla- čan, kakor kakcv dež dni sluga, on ni občinski on ni nič ! Rusko-japonska vojna. Trst, 29. aprila 1904. Vest iz privatnih virov, da se je ruskemu vladivostcškemu brodovju dne 25. t. m. posrečilo potopiti 4 japonske transportne ladije s 4000 možmi, smo vsprejeli z največo rezervo, ker se nam ni zdela verjetna. Zato je tudi nismo na tem mestu posebno omenjali. Vest se Eam ni zdula verjetna, ker ni nič omenjala vojnih ladij, ki vendar običajno spremljajo in čuvajo take velike transporte. Vest, kakor je zvenela — češ, da eo one ladije vozile eamo vojaštvo — se res ne po-trjs. Ali dan 25. aprila je bil vendar dan lepega vBpeha ruskega brodovja, oziroma dao obratne izgube za Japonce. Vest ruske brzojavne sgenture iz Petrograda javlja namreč, da je rusko brodovje potonilo japonsko ladijo »Hogomaru« in je razstrelilo v zrak parnik »Msru«. M< žtvo obeh teh dveh par-nikov je bilo spravljeno popred na varno. Iz brzojavke ni razvidno, kaj sta vozila ta dva parnika. Ša resnejša je nezgoda, ki jo je rusko brodovje v isti noči prizadelo Japoncem. Razstrelilo je v zrak transportni parnik »Kindžu Maru« s 4000 ton. Vczil je riž in druga živila za vojaštvo in 1500 tonelat premoga. Kakor je razvidno iz brzojavke se je del častnikov, vojakov in težakov, ki so bili na parniku, udal in so bili ieti prejeti na ruske ladije. Drugi del pa ni hoiel na ruske ladije, t mp&k se je uprl z orožjem ; ti eo s parnikom vred zleteli v zrak. — Po našem mnenju to ni bil heroizem, ampak finatizem. Dokler je le najmanje rade do rešitve, jo vojaku v dolžnost in mu je v blavo, ako se ne uda. To je heroizem. Će pa gre kdo v emrt, ko je očividno, da na izidu afere ni ncben-ga dvoma več, je to samomor v besni lu. To se je zgodilo pri Genzanu. Povdar-jama to še posebno zato, ker je bilo genzan-sko pristanišče že v oblasti Japoncev in se je m slilo, da bo tam važna točka za izkico-vanje japonskih čet nn korejsai teritorij. Ganzansko pristan šča leži na severnem vztoč-nem obrežju Koreje, južno od Mandžurije, nekoliko niže, nego izliv reke Jalu v korejski zaliv. Iz dejstva torej, da je vladivosto-ško brodovje pri Genzanu potopilo rečene japonske ladije, govori, da so japonske vojne ladije zopet zapustile genzaneko pristanišče. Ta nezgoda, ki je zadela Japonce, kliče istim v spomin, da je rusko vladivostoško brodovje intaktno in sposobno v tof da jim bo delalo še mcraikako sitnost, da torej niso še taki absolutni »gospodarji« na morju kakor vedno kriče. Dokler ne pripluje baltiško brodovje bodo gibanja vladivostoškega brodovja mnogo vplivala tudi na položenje pred Port Ar-turjem. Saj se že čoje mnenje, da Japonci bržkone dado odgovor na dogodek pri Genzanu s tem, da se obrnejo zopet proti Vla-divcstoku. Da je ta vspeh ruskega brodovja velikega strategičnega pomena, to priznavajo sosebno tudi angležki listi, ki niti ne skušajo potajati utiša, ki ga je napravila v Londonu vest o dogodku pri Genzanu. Rusko avtoritativno novinstvo odklanja dosledno in energično vsako misel na kako posredovanje. »Novoje Vremja« pravi, da sedanja politična siruvacija sploh ni ugodna za snovanje nov h političnih kombinacij. Prva naloga, kateri mora Rusija posvečati sedaj vso svojo pozornost, je — vojna. Veliko energičneje in drastičneje se izrez* »Svet« : »Mi bomo mogli začeti govoriti o miru šs le potem, ko bo Mandžurija faktično last Rusije in ko ne bo stal več v Koreji ni jeden oborožen Japonce. Sedaj nam ne preostaja druzega, npg-o bojevati se. O miru začnemo razmišljati šs le potem, ko bodo Japonci — prosili naše milosti. Ponižanemu, iz Koreje izgnanemu sovražniku ne bo Rusja izfcraČala miru«. Tako je ! Rusija ne more, ne sme nazaj — zapra jej pot dolžnost do lastnega ugleda. Rusija ne bi bila več Rusija, ne bi bila več tista potenca, ki jo vidi v njej ves svet, ona bi se izneverila sama sebi in svoji zgodovinski nalogi, izneverila bi se svoji bodočnosti, za katero je nagromadila že orjaškega dela od Petra velikega sem, ako bi se sedaj hotela spuščati v kaka pogajanja ! Rusija ne more nazaj, ona mora izvojevati ta usiljeni jej boj ! In mi ne dvomimo niti za trenotek, da bodo oni duhovi, ki vodijo usodo velike Rusije, u meli, kaj zahtevajo od njih dogodki. Japoncem pa velja rek kakor tistemu bahatemu in bedastemu kmetu v Molierejevi komediji, ki je lahkomišljeno silil v zakon s plemenitaškinjo in s tem v nesrečo : »Tu 1'as voulu, George Dandin !« Saj si hotel tako — frivolni in domišljavi Japonec ! Rusko baltiško brodovje. Admiral Virenius, poveljnik sredozemskega ruskega brodovja. je nasproti enemu dopisnikov parižkega »Matina« baje sledeče izjavil : Najprej sem dobil ukaz, naj sprovedeni svoje brodovje v Port Artur, ali potem sem bil pozvan v L bavo. Jaz ee nadejam, da proti sredi julja s 15 oklopnjačami in križarji baltiškega brodovja odplujem v Vztočno Azijo. Vožnja bo trajala dva meseca, ako bo brodovje obstajalo samo iz bojnih ladij, a tri mesece, ako vzamemo seboj tudi torpedovke, ker se z malini; ladijami treba večkrat ustavljati v pristaniščih v namen pregledanja strojev ; sicer so isti o prihodu nerabni. Pluli bomo skozi sueški kanal; Japonci si ne bodo upali postaviti ee nasproti toli močnemu brodovju. Katastrofa »Petropavlovskesra« je brez pomena za koncili izid vojne. Neki strokovnjak izvaja v »Muskovskih Vjedomostih«, da je bila katastrofa »Petro-pavlovskega« le delo golega slučaj*, jeden ionih pojavov, katerih bitstvo in zraisel je znano le nebeaom. Avktor pravi: sNtši pomorščaki in njihovi vredni voditelj , vedo, kaj imajo storit:. Nesreča ni še dokaz nesposobnosti, slučaj ne more biti merilo neizkušenosti. Kakor je bila velika katastrofa » Petropavlovskega«, je vrndir naravnost nična v primeri z rezultati druzih bojev. Pri B »rodicu smo izgubili petdeeetti-oč mož, tretji dan pri Plevni šestnajsttisoč mož«. Admiral Skrydlov. Mmolo sredo je odpotoval admiral Skrvdlov s posebnim vlakom v Moskvo, kjer hoče opraviti v tamkajšnjem Trojeko-vem samostanu svojo molitev ter prejeti bvc-čeniski blagoslov. Skrvdlov je odklonil toliko v Petrogradu kolikor tudi s a svojem bodočem potovanju vsake svečanostne vsprejeme in ovacije, ker bi ga to preveč utrudilo. — Kijubu temu se je zbralo na petrograiskem ! kolodvoru mnogoštevilno občinstvo, ki je odhajajočemu Ski vdlovu prired lo burne ovacije. Admiral se je po ial \z MoBkve v Ss-bastopol, od koder odpotuje 3. maja v Port Artur. O parlamentarnem položaju v Avstriji. Položaj je napet do skrajnosti in v neposredni bližini je tisti kritični psihologiški trenotefc, ki mora prinesti duška situvaciji na eno ali drugo stran. Ali mora pasti vlada, ali mora p^sti parlament. Vsa prizadevanja Poljakov za saniranje parlamenta eo ponesrečila popolnoma. Ali za nas Slovane to po'jsko posredovanje morda n9 ostane brez koristi. Lekc ja, ki so jo dobili na tem posredovanju, jim gre menda nekoliko k srcu. Ooi so — vsaj njihovo vedenje je napravljalo takov utis — pošteno misl li s tem posredovanjem. A čim so pošteno mislili, niso mogli drugače, nego da so pripoznali, da se je Cehom dogodila krivica, a potakem eipet niso mogli drugače, nego da so zahtevali od Nemcev in od vlade, naj oni omrgočijo CProglas« s podpisom prečastnega episkopata obeledani tudi v »Ivat. listu«. Ta proglas ima namen, da se pri nas osnuje najnovejši pol.tični dnevnik in za njim tudi stranka. A ob tem cepljenju in neslogi, in tem še večem slabljenju svojega naroda, ne more podpisani, kakor urednik in svečenik, poznavajoči naše razmere, po svoji vetti sodelovati; ker v tem gibanju vidi udano podpisani, z ozirom na današnje okoliščine, nemalo škodo ne samo za domovino in utrjevanje njenih s i 1, ampak tudi za versko-cerkvene interese in javni ugled duhovskega stanu. Vrhu tega je podpisanemu, kakor je to tudi uatmeno razlož i Vaši Preazvišenosti, dobro znano cd same Njeg. Prevzvištnosti gospoda djakovskega biskupa J. J. Strossnra-yvrja in presvetlega gospoda posvečenega biskupa dra. Angelka Voršaka, da se ona dva ne samo ne strinjata s tem proglasom in gibanjem pri nas, ki ima v sebi b^lj strau-karsko - politično, nego-li versko-ccrkveno tendenco, ampak da sta ona dva temu cslo nasprotna. Ona sta namreč pred menoj, presv. gosp. predsednikom akademije, Tadijom Smičiklasoni in odvetnikom dr.om Neurnan m preklicala svoja podpisa, za kt-teii podpis je izjavila Njeg. Prevzvišenoat (Strossmever), da ga je odposlanec t?ga gibanja od njega »furt;m« (ivijačno) izmamil. In za to meni udano podpisani, da se ne rtore od njega, ki mu je ta stvar znana, zahtevati, da širi in razglaša on ta progles na naro i z njunima podpisoma, ker bi s tim delal proti svoji vesti. Zato udano podpisani vnovič prosim Vašo Prevzvišenost, da mi odvzame lue-jevanje »Katol. lisia« ter je poveri komu drugemu«. Nadškof dr. Posilovid je sprejel to 03ta\ko svojim odpisom od 25. t. m. Pismo veleč. g. Korenit; i nam da a to-lažljivo gotovost, da je na Hrvatskem f-v^ čenikov : mož, odkritih zntčajev, patrijotov ! I Rusija in Srbija. Včeraj jp ra v središču naroda I Vsikdar je tako, da eksponirani deli naroda občutjo najprej škodo od zgrešene narodne pol tifce. Sicer pa tudi Slovenci na Krao "s :etn n so tako na Bjajnem, da bi smeli tam i n o4Do gledati doli na Ištro in Štajersko. Kako zj* eda n. pr. na železnicah po Kranj--em? (Sodbo o Ljubljani smo izpustil, n r se n^m zdi vendar nekoliko prestrog-«. Op. ured.) V opozorjenje. Prfjeli smo: Dne -6. t. m. ckolo 9. ure zvečer sem bil šsl na sprehod proti R«jinu. Ob tej priliki sem stopi v gostilno v ulici »Tcrre di e. Pero«, «?a?a ro^sa. Prišel sem k nekemu drugemu sloven-kemu gostu. Hazgovarjala sva ee v slovenskem jeziku. Mej tem sem poklical vičdk piva. Ali natak rica, ali kar ie bi!a, me je z;n č.j v.i pogledala in ee tmejala. Zahteval srn v drugo, naj mi pr.nesejo piva. V odg »ver pa sem dobil (v italijanskem jeziku) da ona ne n< si p va za — ru?ke medvede. Jaz fen bil seveda užal en in sem hotel za-vrn ti tako brezobrazuos*. Na to pa mi je gostilničar kar direktno prepovedal govoriti. Nisem se hotel dalje prepirati in zapustil -em lokal skrajno ogor5en. T ih k o v opozorjenje slovenskemu ob-č nstvu, da bo vtdel' , kako v rečeni gostilni spištujfcjo slavenske goste ! /upnikom v Kastru je imenovan dosedanji župnik v Veprineu, g. Anton K 1 1 n e r, sin bratskega nam naroda češkega. Cest tamo iz s:<*a. Slovensko delavsko društvo v Celovcu je ustanovljeno. Osnovalni shod je bil dne 23. t. m. Prvi obSni zbor pa bo dce 14. maja. Zopet velika povodeDj na Stajar skem. Ker se je sneg prek tro tajal in po -nil hodjurnike navstala ie pri Z lski Bistrici huda povoden;. Vas je bila v veliki nevarnosti, ker je voda naraščala vedno bolj ter nos la seboj mnogo grušča, lesa itd. Promet je bil cemcžjn, ker je bila cesta zasuta n vse pieolavljen Prišlo je tudi 200 vojakov na pomoč. Večina b i je bilo zasutih do enega mttra na visoko. Voda je odtrgala več mosto/. Tudi na polja je veliko škode. Več Ijudij si je le s težavo rešilo življenje. Presarje pri Podsrrada. Pišejo nam : Od Dunaja do Pregara poznajo, Pregarc Pregarca pa ne pozna ! Čudno, kaj ne ? ! — Pred nekoliko dnevi je bila prišla namreč z Dunaja do postaje Trnovo-Bistr ca neka po-s Ijatev. Načelnik postaje v Trnovem je izdal dne 12/3 »avizo« z naslovom: »Anton Ko-nestabo. Pregaze p. Podgrad«. Istotako je tudi f.o 'grajska pošta napravila recepis za Pregarje. Ali upravitelj pošte v Pregarju ni oddal recepisa, niti ni poizvedoval po na-slovljer.cu, ampak je kar zapisal na recepis »umbtkannt« in ga vrnil v Podgrad. Istotako je potem foigrajska peš a vrnila avizo ▼ Ilirsko Bistrico. Načelnik postaje v Trnovem pa je znal, da se naalovljenec nahaja v Pregarju in zato je v drugič poslal »avizo« na naslovljenca. In čuden slučaj : istega dne, ko je pismonoša prinesel pošto, je bil poštni upravitelj odeoten od doma in — naslovljenec je dobil »avizo« v svoje roke dne 22/3 ! Pošiljatev e bila torej 10 daij na postaji in naslovljenec je moral za ta čas plačati skladnino (takozvani »'agerzius«). Kaj pa, ako bi bil načelnik postaje vrnil pošiljatev na Dunaj kdo bi bil povrnil treske ? To je fakt, ki ga dajemo do znanja c. k. poštnemu ravnateljstvu v Trstu. Dan 1. majnika. V nedeljo, dne 1. m jnika, bodo zaprte vse brivnice. Nadvojvoda Friderik. Danes predpo ludne ob 9. uri 25 minut je dospel po železnici iz Dunaja nadvojvoda Friderik s soprogo Izabelo in hčerama Marijo Henrijeto in Gabr.jelo Marijo Terezijo. Na južnem kolodvoru so ga sprejeli načelniki tukajšnjih civilnih, vojaških in duhovskih oblastni;. Nadvojvoda z družino se je odpeljal naravnost na vo;n3 ladijo »Pelikan«, ki je vsidrana pred luko. Smoči ob 7. uri je bil pri kontreadmi-ralu baronu Beeku v vili Necker gala diner, katerega so se udeležili razun nadvojvode Friderika, njegove družine in spremstva, ter visokih vojaških dostojanstvenikov, namestnik grof Gce33 s soprogo, župan Saadrinelli, po veljnik vojne mornarice baron Spaun, pred sednik pomorske oblastnije Ebner s soprogo, koroški dežeini predsednik baron Hein itd. Po dinerju je bila pri grofu Goessu v vili Reinelt soareja, na katero so bili povab Leni razun že omenjenih še drugi civilni in vojzški dostojanstveniki. Okolo 10. in tri četrt je prišel tudi nadvojvoda Friderik z družino, kateremu bo bili predstavljeni g >stje. V razsvitljenem parku je priredil nemški »Miianergesacgsverein« serenado. Ob 11. in tri četrt sa je vrnil nadvojvoda z družino na vojno ladijo »Pelikan«. Zaradi današnjega spuščenja v morje nove vojna ladije »Nadvojvoda Friderik« je prišla v našo luko eskadra, ob3toječa iz oklopnjač, križark in torpedovk. Pet metrov globoko je padel na na-kem parniku v svobadni luki 25-letni delavec Fran D.jlecc, biva oči pri sv. Ivanu, in se hudo pcškcdjval. Ponesrečenca so spravili v bolnišnice. Pevsko društvo »Slovenec« v Borštu priredi v nedeljo dne 1. majnika plesni ven-ček v prost ;rih gospoda Ivana Peterosa. Ker je čisti prihod namenjen za nakup harmonija, vabi odbor na obilno udeležbo. Volilen sliod. Podpisani vabi na volilni Bhod, ki bo jutri v nedeljo dne 1. maja ob 10. uri predpoludne v društvenih prostorih. Členi »Delavskega podp. društva« so vabljeni, da se tega shoda mnogoštevilno udeleže. Volilni odsek »Delavskega podp. društva«. »Zvezda«, izobraževalno, zabavno in podporno društvo na Dunaju priredi jutri v nedeljo dne 1. maja t. 1. svoj zadnji zabavni večer v tej sezoni v dvorani »Zum Rsgens-burgerhof«, Dunaj I. Sonnenfeldgasse 2. Iz posebne prijaznosti bo na tem večeru sodeloval si. tamburaški zbor hrvatskega društva »Prosvjeta«. Gospod ravnatelj Ivan Tomažev c bo na glasovirju igral svoji skladbi »Pomladanske sapice« in »Slavčevi g.asovi«. Društveni pevski zbor ped vodstvom gosp. Vinka Krušiča bo pel : Jos. Kocijančičevo »Oblačku«, Iv. Toinažičevo »Pevec«, Vinko Krušičevo »Ko b'l sem b'noči za vasjo«, Ivan Pušnikovo »Njeni spomin« in Iv. pl. Zajčevo »U boj«. Na vsporedu sta ša poročilo g. Jak. Pukla o pripravah za 150-letnico slovenskega učenjaka in junaka Jurija barona Vega in dražba razgledn c Ganglovega načrta za Prešernov spomenik v Ljubljani v korist podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju. Gangl je temu društvu daroval 500 razglednic svojega umotvora, katerih je 300 razpečaln »Zvezda« v korist revnim slovenskim visokosolcem na Dunajn. Novo zaznamovana pota slor. plan. drnštva. AjdovšSina (Siokarji)-Dol — ^odra barva ; Slokarji (Orloviea)-Dol — belo-modra ; Šturje-izvir in slap Hubelja — rudeča ; Šturje m;mo izvira Hubelja-Otlica — rudeča ; Ajdovščina (Kamnje) Kucelj 123^ m —belo-rudeča ; Dol-Naravna ledenica — modra-krogi ; Dol Goljaki (le do erarskega gozda) 1489 m modro-belo modro. Odbor »Podružnice slov. plan.' društva za Ajdovski in Vipavtki okraj« 8 sedežem v Ajdovščina Tvrdka »Neznani tatovi« deluje še vedno z uspehom.Gospa Rozalija Mihalus, ki stanuje v ulici Canova št. 13, je prijavila včeraj predpoludne na policijskem komisar-jatu v ulici Luigi Ricci, da je prejšnjo noč gori omenjena tvrdka v njenem stanovanju izvršila delo svoje obrti provzročivši njej samej za 36 kron škode. Gospoda neznani tatovi so namreč odnesli raznih predmetov iz porcelana v gori omenjenej vrednosti. Učitelji okraja koperskega, pozvani na okrajno učiteljsko konferencijo v Buzet za dneva 6. in 7. maja se opozarjajo s* tem, da se takoj prijavijo vodstvu hrvatske šole v Buzetu radi hrane in postelje, da ne ostanejo brez enega in drugega. Na deželnem sodišču so se vršile včeraj sledeče kazenske razprave : Proti 26 let. zidarju Leopoldu Šverca, doma iz Trsta, radi zločina težkega telesnega poškodovanja. — Dne 29. februvarja t. 1. je namreč Leopold Šverca napadel svojo mačeho Antonijo v nekej samotnej ulici v Škorklji ter jo ponovno ranil z nožem v prsi in v hrbet. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe poostrene z jednim postom na mesec. Proti 26 letnemu težaku Josipu Santorro, doma iz Massafre v Italiji, radi težkega telesnega poškodovanja. Dne 13. marca t. 1., se je namreč Santorro spri v neki gostilni v Nabrežini sa svojim sodeželanom Brunom Fedele ter je tega ranil z brivno britvijo na levo ramo. Sjdišča je — in sicer na priporočilo eamega zastopnika državnega pravdnima — oprostilo toženca obtožbe v smislu zločina težkega telesnega poškodovanja ter ga obsodilo samo radi prestopka lahkega telesnega poškodovanja na 10 dni zapora. »Tržaška posojilnica in hranilnica« vabi na XII. redni občni zbor, kateri bo v soboto dne 14. maja t. 1. ob 10. predpoludne v prostorih posojilnice (Slovanska Čitalnica) u1. St. Francesco št. 2. (Dnevni red : Glej oglas). Iz Bazovice, v nedeljo dne 1. majnika (ako ba dan lep) vršila s i bo tu pri nas v Bazovici, zraven posvetnega veselja, tudi lepa cerkvena svečanost. Blagoslovi se lep kip Matere Božje, katerega je tuka šnji župni cerkvi podarila g.ca Uišala Brce, rodoma iz Gropade. Začetek cerkvene slavnosti bo ob 3. uri popoludne. Ktr j a bazoviška župna cerkev ena največ.h in (odkar župnikuje tu pre5. gosp. Julij \Yarto) ena najlepših v tem okraju, ker je tu posebno cerkvena in narodno petje, ker imamo lepe poti, prostorne goet lne z dobro postrežbo in dobrimi vini in ker bo to ravno na dan prvega majnika, pričakujemo (ako bo vreme lepo in ugodno), da poleti tega dne k nam, v prijazno Bazovico, prav mnogo veselega ljudstva. H e r o s. Razne vesti. Nad petdesettisoč italijanskih delavcev je prišlo že do 19. t. m. preso Pontablja v Avstrijo, pa jih pride še. Tujci prihajajo, domačini odhajajo ! Judeževi groši. Nemški Schulverein je dal v minolem letu za Koroško 11741 kron podpor. Visoka starost. V Robiju je ts dni neka Uršula Baumgartner dovršila 104. leto svoje dobe. Rojena je bila dne 17. aprila 1800. Starka je ša dobro ohranjena in zdrava in se dobro spominja na Francoze, pred katerimi so ljudje bežali v gozdove. Trgovina. Borzna poročila dne 29. aprila. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K —I do—.—, London kratek termin K 239.49 239.70.! Francija K 95.30—95.50, Italija K 95 50 — 95.30, italijanski bankovci ' K —.— —.—. Nemčija K 117.10—117.30, nemški bankovci K —.— —.— avstrijska ednotna renta K 99 65—99.90, ogrska, kronska renta K 97.80—98. i0, italijanska rent« K 101.25 101.75 kreditne akcije K 642.— — 644.— državne železnice K 643.-- 645 —, Lombardi K 81.— 83.—, Lloydove akcije K 637 —645.—. — Srečke: Tisa K 323.---327—, Kredit K 465.— do 475. Bodenkredit 1880 K 295,— 305.—, Bo-denkredit 1889 Iv 293.— 299.—, Turške K 131 do 133.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju 99.75 99.80 „ „v srebru 99.45 99 5a Avstrijska renta v zlatu 119.35 119.35 „ „ v kronah 4a/0 99.60 99.60 Avst. investicijska renta 31/,*/, 91.20 91.20 Ogrska renta v zlatu 4°/„ 118.05 11*.— „ v kronah 4% 97.90 97.85 „ renta 3% 89.50 ^ 89.40 Akcije nacijonalne banke 1602 — 1604.— Kreditne akcije 643.50 642 — London, 10 Lstr. 239 30 239.32 100 državnih mark 117.121/, li7"12Vt 20 mark 23.44 23.44 20 frankov 19.05 19.05 10 i tal. lir 95.15 95.it> Cesarski cekini 11.33 11.33 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.70, 5°/0 italijanska renta 102.85, španski esterieur 83.10 akcije otomanske banke 581.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni^. 694. — Lombardi 86.— unificirana turška renta 83.37 menjice na London 251.15, avstrijska zlata renta 1C0.— otrrska 4°/0 zlata renta 100.25, Lžnderbank _ turške srečke 123.25, parižka banka 11.10, italijanske m-?ridijonalne akcije 726.—, akcije Rio Tinto 13.56. Mlačna London. (Sklep) Konsolidiran dote 89:,/ls Lombardi o»/„ srebro 24—, špa iska renta 82 '4, italijanska renta 102.3;., tržni diskont 23/8, metijiea na Dunaju--dohodki banke —.— izplačila banke —.— Trdna. Tržna poročila 29. aprila. Budimpešta. Plenica za april K .— do —. , za maj od —.— do —.— za oktober 7.9+ do 7.95. Rž za april K —.— do —.—, za oktober 6 54 do 6.55. Oves za april K .— do .—, za oktober h 5.50 do 5 51 Koruza za maj K 5.07 do 5.08, za julij 5.21 do 5.22. Pšenica: ponudbe zadostne ; povpraševanje omejeno, poboljšano. Prodaja 14.000 met stot vzlr-žano. Cene vzdržane. — Vreme : lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.3/4 frk, za julij 42.50. Stalno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gool average za maj 341/«, za september 35l/s,za dec. | 3614> za marec 31, mirno. — Kava Rio nnvadna loco 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra I 37—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april 11 60, za 'maj 17.70, za avgust 18.10, za oktober lS.lO, za dec. 18.15, za febr. 18.35 ; mimo. Vreme: d-ž. London. Sladkor iz repe surov 813/1G Sh Java 9.6— Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, proaaptao Iv 66.50 do 68.00, za september K —do —, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Melispilć i promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 5 stot. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.--, rž za maj 14.95, za maj-avgust i4.75 za september-de-cember 14.50 (mirno). — Pšenica za tekoč« ine-j sec 21.95, za maj 20.85, zh maj avgust 20.75 za : september-december 20-35 (trdno). — Moka ^a tekoči mesec 27.10 za maj 27 45, za maj-avg. 27.75 za september-december 27.25. (trdno).— Repično olje za tekoči rneaec 44.—, za nuj 43.75, za maj-avg. 44.25, za sept.-december 4d.60 (stalno.) I Špirit za tekoči me-jec 39.—, za maj 39.—, za 'maj-avg. 39.,— za sept. -decemoer 35.— imirao>. ! Sladkor surov 88u uso nov 223/4—23 (mirno), bel 'za tekoči ine«c 2ti.37l/4, za maj 2o 50 (mirno), za maj-avgust 27.S71/*, za okt.-jan. 23.—, rafiniran 57—57l/j— Vreme: oblačno. Tovarna pohištva Aleksander Levi iinii = ulica Tesa št. 52. A. ===== (v laHtni hiši-j ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkareues. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. rtasircv&n oenlfc br?*T»lR5no ln frart^r Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašcene. Venci i od porcelana in biserov vezanih z me-! deno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. I Slite na porcelanasti! ploščah za spomeniie. Najnižje konkurenčne cene. VOZNI RED veljaven od 1. maja 1904. naprej. Ure odhodov in dohodov računjene po srednje evropskem času. Odhodi od trga Caserma: <5 44 7 32 7 5C 8.20 8.44, 9.08, 9.56, 10.44 11.32, 11.56. 12.20, predp.; 1.56, 1.56, 2.44, 3.:J2f 4.20, 4.44 5.0JS 6.32, 5.66, 6.20, 6.44, 7.08, 7.32, 7.32, 8.20,9.08,9.56 10.44 11.32, 12.10 pop. oz. zvečer. Odhod z Opčin: 5 56 6 19 6 43 7 07. 7.31, 7.55, 8.19, 9,07, 9.55, 10.43. 11.31 12.19,predp. 1.55, 2.43, 3.31, 3.55,4.19 ' 4.43. 5.07, 5.31, 5.s5, 6.19, 6.43, 7.31, 8.19, 9.07, 9.55, 10.43 11.31 pop. oz. zvečer. Vlaki tiskani z debelejšimi Številkami odhajajo le od 1. julija do 15 sept 1904. \ob delavnikih: vsakih 24 min. od 2.44 do 8*19 pop. od trga Caserma in od 2.43 do 8,19 pop iz Općine. Ob nedeljah in praznikih* vs-ikih -,4 min. predp. in vsakih 12 min. pop. od 3.32. do 9.07 od trga Caserma in od 2.43 do 8.17 iz Občin. Tovorni voz odhnia redno vsaki dan razun nedelj in praznikoz iz Opčin 8.43 ter pride na vojar.ii t r* ob i 16; odhaja iz vojarnega trga ob 9.32 ter pride na Opčine ob 10.49 prei. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljub?, da »dina hrvatska zavarovalna zadruga „Croatia" stoječa pod pokrovitelj »tvom slob. ;n kraj. glavnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200000 kron •prejemke vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premoč ii (kakor pohištvo, gospodarsko c rodje, stroje, živino, žito, t-lumo, seno, blago v skladišč h ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in s ieli ob najnižph cenah in z najboljšim jamstvom. — Ifeta posreduje za svoje zavarovance posojila na n premen ni pri orvih denarnih zave dih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavoda — že da ne trre deitur v tujino. GLAVNO ZA STO PST V O za TRST, ISTRO in GORIŠKO je ravnateljstvo i/ro Silo gosp. IVANU GORUP-U inšpektorju pri »Tha Mutuil«, Trst, ul. Miramar 11. S v« jim pravnim konzulentom za te kreje je imenovalo g isp. Dr. OTOKARJA STBA&A odvetnika v Trstu. W Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. H&S Ustanovljeno leta 1832. priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah yidol/ J(auptmann v Ljubljani prva tovarna oljnatih barv. firneža. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. Prodaja na drobno! Prodaja na debelo! TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANI LN ICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. l"l<-a S. Fr»nce^eo štev. i, I. - T K S T - U iea S. Francesco stev. 2, T. —------------............ Telefon 952 ------ Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruga in j i i. obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sain. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na isknjižbo po 5V*0/o, rta menjiee po G0/«, na zastave po 51/,0/©-Uradne ure : <1 i'—1- dojjoludne iu od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki »lan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. Trumi i mibttirili filasu Barriera Teecliia 11. - ANTON SANZIN - Barriera vetdila 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala, cefirja. satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po jako ugodnih cenah. Vse po jako ugodnih venah. Zaloga obuvala. flfl Iff 4 Ti Tj 1 17 Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. |y| |]j\jj|j|/| Via rie,le Poste št 3- - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. „Jržaška posojilnica in hranilnica" registrovona zadruga z omejenim poroštvom. VABILO na XIII. redni občni zbor ..Tržaške posojilnice in hranilnice" regi»trovane zadruge z omejenim poroštvom kateri bode v soboto, 14. maja ob 7. uri popol. v prostorih posojilnice C,Čitalnica") ulica Saii Francesco št. 2. DNEVNI RED: 1. Letoo poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev 5 stega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Rizni predlogi.*) 5. Volitev naeeiaištvn. 6. VoVtev nadz »rništva. K obilni ultležbi vabi Nacelništvo. TRST, dne 30. aprila 1904. 2) £ 56. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, katerj niso na dnevnem redu. O tem predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo vpretres, ali, če se morajo izročitj posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načglništvu, da se o njih poroča v do-dočem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na pevni red b o dočega občnega zbora. Hiša (grad) na deželi jednonadstropna, z gospodarskim poslopjem i 11 sadnim vrtom, tik žolez-nične postaje blizu Ljubljane, se prostovoljno proda. Pojasnila podaja dr. F ran Vok, e. kr. notar v Ljubljani. ! Gostilna „SECESSION" j l liea liossetti št. 6. Danes, v soboto dne 23. aprila in vsak dan VELIK SONOIET TKŽAŠKEGA ORKESTRA. pod vodstvom gospoda F. Majcena Svoboden vstop "flC Začetek ob 7*^0 uri zvečer, v nedeljah iu praznikih ob -rra0 uri popoludne. Vsako nedeljo in praznik Matines od 10-30 do 1 ure popoluine. (Jostilniški prostori so popolnoma prenovljeni. STEINFELDSKO PIVO po 32 nvč. izvrstna ■ VINA —— Štajersko belo po 4č> — Istrsko črno po 44 — Opolo 44. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Mrzle jedi po 12 in 16 nvč., pečenka s prikubo So nvč., kosila po "24 nvč., teletina iu piske pečene aii cvrte po 36 nvč. porcija, volovska pečenka po 1'4 nvč , gulaš 14 nvč., vampi 12 nvč. Točna postrežba. Zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča udana Marija liutkoriv, Iienjaas. se prodaja v Trstu po sledečih to-bakarnah: (RAUNACHER (zraven tiskarne »Elincst«. STANIČ, ul. Molin piccoio 8. i LAVRENOIC, trg pred vojašnico. MAJCEN, ui. Miramare 1. (blizu kolodvora j MARTINI, tig Bdvedere. ! KERSTEN, ul. Stadion 1. | PIPAN, Poute della Fabbra (blizu lesnega trga). BUBNIC, ul. Sette fontana 12. BEVK, trg Barriera vecehia. j KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). BRUNI (pri cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru. protiajalnica izgotovtjenih oblek ^ „Alla CM fli Trieste" = tvrdke Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" | s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke ' po meri in najugodnejših cenah. V 1 prodajainici ima tudi zalogo pe- ! rila za delavski stan po izvenredno ; nizkih cenah Izbor boljših in ravadnih snovij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojaču!ca. FILIJALKA c. kr. privat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA. za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH «ia blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna i prinoscu pisma roti 4 dnevni odpovedi 2 V- % j m Umni odpovedi 2 V/.. * o * » L /4 /o » 30 > > 3% > 30 > > 3°/0 v z atili napoljonih 11:1 izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 3 mes. „ 2l/49/u n 6 „ „ 2 /j °/0 Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oJpjvedi. Bancogiro v kronah z 21/2°/o takoj v kolikor na razpolago. Krone 111 zlati napol'oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, kiji se 9tavijo od časa do-časa in sicer po n>ka odpovedi izdaja nakaznice za Dunaj, BuJimpešto, Brno, Karlove vari, Reko., Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagretv, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost^ Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, ŠolnogradA prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednoatij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseit drugih iztirjevanj. Daj a predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih . Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna j zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice rEanca d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah iccocrcooccccc po dnevnem knrzu. occocccocccc; : Pozor i Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom Trsi-j, ul. Barriera vecchia št. Priporoča svojo dobroznano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj iie zamudi 'je zglasiti BORISE LJiMA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 2 nadstr. v lastni hiši. ----- Hranilne vlo^e sprejemajo se od v^aaeg*' če tudi ni član društva in se obrestui jejo po 41/a°/0, ne da bi se odbijal reatn-davek. jlla dajejo se sauio oloQo:n in siaer na menjice po ti % vknjižbe p > 5l/8°/o Craduje vsaki dau od y. do V2. ut*a in od 2. do 3. ure popol. razvja ni ielj m praznikov. Stanje bran. rloi leta 1902. Kron 1,479.006 PošiM-M. raiau štv S37.315. „LJUBLJANSKA KREDITINA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 I Podružnica v SpJjetu Kupuje in prodaja Zamenjava in e»komptnje Daje predujme na vred. papirje. Denarne vloge VSprejema izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srečke proti kurzn! . , „i: , x w --x * j • mtt rent, trn*aTslii pisem, priioritet, komonAirih__v.,™« _____ ., __v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim --Kupone.----- Izgubi >— obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do obiig*cijt oe,nlC; no,ceT m , Vinkuluje !n dlvinkulujo vojažke ienitninske kavcije. , ===== dne vzdiga. = = ?romeM isdaja k vsakemu žrebanju. Kakompt in inkasso menic, -mm Bar-tm naročil*. Promet s čeki in nakaznicami.