Ljubljana, nedelja, 29. februarja 1948
ptminiTMi m urUTtl LJUBU AM*
KNAFLJEVA CUC* *TEV ft TELEFON SMI DO IMS
BOKOPIS1 SB NB VRAČAJO T	'	.. ........
rantji vsak a*N EaZSN PONEDELJKA
Poštnina plačana v gotovini
Leto IX., štev. 51 — Posamezna številka 2 dinarju
IN KEKAT H 1 ODDIHI __	LJUBLJANA
n-a »a
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI 8TEV. H8H1-1
OGLASI PO CBNIKO
MESEČNA NAROČNINA tt OD
0 B
D
B 0
S C
Sovražna politika do držav ijndske demokracije približuje franciio fašizma
Odgovor komunističnega poslanca Fajona v narodni skupščini na Bidaultove pripovedke o »češkoslovaški drami«
Pariz, 28. febr. (Tanjug) Ob pričetku razprave o zunanji politiki v francoski narodni skupščini je imel zunanji minister Georges Bidault govor, v katerem je — glede na dogodke v Češkoslovaški — objokoval brezuspešne napore češkoslovaške in mednarodne reakcije, da bi češkoslovaškemu ljudstvu zagotovila »nadaljevanje demokratičnega življenja« in je s pripovedkami o »češkoslovaški drami« klevetal zmago demokratičnih ljudskih sil Češkoslo vaške.
Za Bidaultom je povzel besedo komunistični narodni poslanec Etienne Fajon, ki je v svojem govoru razkrinkal prave cilje ameriške stranke v Franciji, ki opravičuje svoje ravnanje z »gospodarskimi razlogi« ter odkrito podpira Francovo strahovlado, medtem ko po drugi strani dela vse, da bi onemogočila sodelovanje Francije s pravimi in resničnimi demokratičnimi državami.
Obsojajoč Schumanovo vlado zaradi poskusa vmešavanja v notranje zadeve držav nove demokracije in prizadevanja, da bi z njimi ne prišlo do nobenega sodelovanja, je Fajon rekel:
»Sovražna politika do držav ljudskih demokracij približuje Francijo fašizmu. Ta politika se je najbolj jasno pokazala v sramotnem vmešavanju naše vlade v notranja vpra-
šanja Češkoslovaške. Vaše zahteve, da bi dajali -Češkoslovaški nauke o demokraciji, so nesramne in hkrati neumne. Nesramne zato, ker v vaši vladi ni nobenega ministra, ki ne bi pred 10 leti odobraval Monakova, smešne in neumne pa zato, ker vse vaše koalicijske vlade ne predstavljajo niti ene četrtine francoskega naroda. Vi zaradi tega ne odobravate ravnanja držav vzhodne in srednje Evrope, ker izvajajo programe odporniških gibanj, ki ste jih vi izdali. Vi se raje razgovarjate s Francom, ki ga je Hitler postavil na oblast, kakor pa z vladami, ki so izšle iz ijndske borbe proti hitlerizmu. Francoska vlada je napravila prvi korak, s tem da je pripravila uradno vrnitev Francovega fašizma na svetu, zato da bi zadovoljila ameriške tröste«.
' Bidault nima pravice govoriti o demokraciji
London, 28. febr. V češkoslovaškem veleposlaništvu v Londonu je bila tiskovna konferenca, na kateri fe češkoslovaški veleposlanik v Veliki Britaniji Kratochil govoril o zlonamernosti poročanja dela tiska v zapadni Evropi o dogodkih na Češkoslovaškem in naglasil, da češkoslovaški tisk niti v najtežjih mona-kovskih dneh ni napadel držav zapadne Evrope tako kot danes delajo
nekateri časopisi iz držav, ki ne napadajo samo posameznih češkoslovaških osebnosti, ampak tudi češkoslovaško ljudstvo. Češkoslovaška ne priznava nekaterim osebam pravice jovoriti o češkoslovaški demokraciji, kamor spadajo tudi take osebe, kakor je predvsem francoski zunanji minister Georges Bidault.
Nato je predstavnik češkoslovaške misije za vojne zločine general Ečer zanikal lažna poročila dela tiska zapadnoevropskih držav o dogodkih na Češkoslovaškem.
ZDA groze z
gospodarskim pritiskom
New York, 27. febr. (Tass) V New Yorku se je zvedelo, da izražajo vladajoči krogi v ZDA veliko vznemirjenost zaradi poraza reakcije na Češkoslovaškem in sestave nove ljudsko - demokratične Vlade. Uradni predstavniki vlade ZDA groze, da bodo omejih izvoz naprav za težko industrijo v ČSR ter ji onemogočili, da bi najela pri banki za izvoz in uvoz 20 milijonov dolarjev posojila za nakup bombaža. Zaradi gospodarskega pritiska groze tudi uradne osebnosti, da bodo blokirale Češkoslovaške terjatve v ZDA in intervenirali pri Mednarodni banki za razvoj in obnovo, naj ne ugodi prošnji Češkoslovaške za posoijlo.
ZSSR se strinja s praško Izjavo treh zunanjih ministrov
Poročilo zvezne planske komisije o izpolnitvi gospodarskega plana za leto 1947
Poročilo zvezne planske komisije o izvršitvi državnega gospodarskega plana za leto 1947: od tega:
Skupna izvršitev gospodarskega plana FLRJ za leto 1947	101,7®/«
1.	industrijska proizvodnja	__	106,0®/«
2.	kmečka proizvodnja	97,0®/«
3.	gozdna proizvodnja	95,0®/«
4.	promet	104,3®/«
5.	investicije (nove gradnje)	98,3°/«
INDUSTRIJA, RUDARSTVO IN ELEKTROGOSPODARSTVO
Izvršitev proizvodnega plana industrije, rudarstvu in elektrogospodarstva:
Skupna proizvodnja (zvezna in republiška)	106,0®/«
od tega zvezna proizvodnja	107,2®/«
in sicer:
1.	ministrstvo za industrijo FLRJ	109,2®/»
a)	generalna direkcija zvezne kovinske industrije	94,0%
b)	generalna direkcija zvezne industrije motorjev	69,9%
c)	glavna direkcija zvezne elektroindustrije	*	106,7%
č) generalna direkcija zvezne kemične industrije	103,7%
od tega kemična industrija	107,4%
lesna industrija	90,6®/o
d)	generalna direkcija zvezne industrije cementa	101,4%
e)	generalna direkcija zvezne industrije stekla	_	120,5%
f)	generalna direkcija zvezne industrije celuloze, lesovine in
papirja	101,2%
g)	glavna direkcija zvezne tekstilne industrije	112,5%
h)	glavna direkcija zvezne industrije usnja in gumija	112,5%
i)	glavna direkcija zvezne prehrambene industrije	117,2%
j)	generalna direkcija zvezne industrije tobaka	116,9%
2.	ministrstvo za rudarstvo FLRJ	104,0®/«
a)	generalna direkcija za premog	96,7%
b)	glavna direkcija za nafto in plin	114,0%
c)	generalna direkcija črne metalurgije	109,0%
č) generalna direkcija rudnikov in topilnic barvastih	kovin 106,0%
d)	glavna direkcija za nepregorljivi material	102,0%
3.	ministrstvo za elektrogospodarstvo FLRJ	105,5®/o
republiška proizvodnja (v industriji, rudarstvu in elektrogospodarstvu	104,5%
od tega:
LR Srbija	96,2»/«
LR Hrvatska	117,7%
LR Slovenija	100,2%
LR Bosna in Hercegovina	96,3%
LR Makedonija	102,2%
LR Črna gora	109,1%
IL
KMETIJSKA PROIZVODNJA Izvršitev plana kmetijske proizvodnje
1.	izvršitev plana melioracij	92,5®/«
2.	izvršitev setvenega plana	99,2®/«
3.	skupna proizvodnja (z ozirom na 10 letno povprečje)	9,7®/«
od tega:
L poljedelstvo (z ozirom na 10 letno povprečje)	97,0%
2.	živinoreja (z ozirom na 10 letno povprečje)	99,4%
3.	sadjarstvo in vinogradništvo (z ozirom na 10 letno povprečje) 90,5%
III.
GOZDNA PROIZVODNJA Izvršitev plana gozdne proizvodnje;
Skupna proizvodnja	95.0®/«
in sicer:
1.	zvezna proizvodnja	116,0®/o
2.	republiška proizvodnja	94,8%
od tega:
LR Srbija	74,0%
LR Hrvatska	106,0%
LR Slovenja	112,0%
LR Bosna in Hercegovina	82,0%
LR Makedonija	65,0%
LR Črna gora	106,0%
IV.
PROMET
Izvršitev prevoznega plana	104,3®/«
1.	ministrstvo za promet FLRJ	104,3%
a)	glavna direkcija železnic	105.9%
b)	glavna uprava rečnega j^uneta	74,6%
c)	glavna uprava zračnega prometa	84,2%
2.	ministrstvo za pomorstvo FLRJ	100,1%
V.
Izvršitev investicij (novih gradenj):
Skupaj v FLR Jugoslaviji	98,3®/«
od tega na ozemlju
LR Srbije	83,5%
LR Hrvatske	83,0%
LR Slovenije	129,0%
LR Bosne in Hercegovine	115,8%
LR Makedonije	80b%
LR Črne gore	114,5%
VL
FINANCE
Izvršitev finančnega plana FLRJ v letu 1947:
L davek na promet proizvodov, skupaj v FLRJ	109,8®/«
2.	dobiček podjetij, skupaj v FLRJ	106,4%
3.	amortizacija, sknpaj v FLRJ	161.9®/«
Delavci, tehniki in inženir^ industrije nafte maršalu Titu
Zmaga demokratičnih sil v ČS8
Pretekle dni je češkoslovaška reakcija ob podpori mednarodnih imperialistov — podcenjujoč sile demokracije v Češkoslovaški republiki
—	navalila na Narodno fronto in njeno vlado pod vodstvom Klementa Gotlvvalda. Iz vlade je izstopilo S ministrov — članov narodne socialistične, ljudske in slovaške demokratske stranke. kar je imelo za posledico politično krizo. To so zunanji vzroki — pravi vzroki pa so mnogo globlji. Reakcija je namreč želela onemogočiti, da bi se izvedel konstruktivni program Gottwaldove vlade Narodne fronte. Ta program
—	sprejetje demokratične ustave, zakona o novi agrarni reformi itd. — bi izpodkopal temelje reakciji v ČSR. Poleg tega se reakcija boji bližnjih volitev na Češkoslovaškem, zato obupno poizkuša priti na oblast, da bi lahko nemoteno izvajdla nasilje nad češkoslovaškim ljudstvom.
Zadnji dogodki na Češkoslovaškem jasno kažejo, da se domača in tuja reakcija še nista odpovedali borbi proti Narodni fronti Čehov in Slovakov. So dokaz, da bi Češkoslovaško republiko še vedno radi napravili za Ahilovo peto ljudske demokracije, radi bi jo ločiti cd podonavskih in balkanskih držav in držav vzhodne Evrope, z vključitvijo v Marshallov načrt pa bi jo hoteli spraviti pod oblast angloameriških Imperialistov. Voditelji narodne socialism: 1 ljudske in slovaške demokratske stranke so izbrali za svoj napad trenutek, ko je veleposlanik ZDA v Češkoslovaški republiki podal izjavo, da bodo »volitve na Češkoslovaškem verjetno potekle brez komunističnega nasilja«.
Češkoslovaška reakcija je precenjevala svoje moči. Ze ob pričetku politične krize je zagnala silen vik in krik. časopisje in radijske postaje, ki so v službi imperialistov, so v suojih poročilih in oddajah jasno izražale potuhnjene nade združene reakcije. Ko pa je češkoslovaško ljudstvo odgovorilo z zaupnico Gott-waldovi vladi in je bila kriza rešena, tedaj reakcija ni skrivala svojega globokega razočaranja. O češkoslovaški je pričela tarnati kot o »mu-čeniški« deželi, kjer divja »komunistični terore, govorila je o silnih protikomunističnih demonstracijah, o streljanju policije na praških ulicah, v isti sapi pa je vendarle morala priznati, da »zaenkrat časopisje še ni cenzurirano in lahko poroča kakor hoče«.
Umetno povzročena vladina kriza se je razvijala čisto drugače kot je bilo v načrtih reakciie. Takoj spočetka se je pokazalo, da je češkoslovaško ljudstvo gospodar položaja in da je Narodna fronta živa. Tisti, ki niso bili nikoli za ,koristi ljudstva, so se iz Narodne fronte izključili sami. Enotnost ljudstva je prišla do izraza kot močna organizirana sila. Politične predstavnike, ki so se izneverili Narodni fronti, je ljudstvo izključilo iz demokratičnih strank. Po vsej češkoslovaški republiki se je ljudstvo navdušeno odzvalo pozivu predsednika Golhvalda in pričelo ustanavljati akcijske odbore nove, resnične Narodne fronte kljub grožnjam vodstev narodne socialistične in ljudske stranke, da bo vsak njihov član, ki bo brez vednosti strankinega vodstva stopil v akcijski odbor, izključen. Tako je vladina kriza v ČSR postala grob reakcije, ki je prešla od skrivnih provokacij v odkrito izzivanje razdorov in zmede. Razpadel je trojanski konj mednarodne reakcije v Češkoslovaški, ko je ljudstvo trdno pokazalo, da ne trpi sabotaže v gospodarstvu, ne špekuli-ranja in sedenja na dveh stolih. Ljudstvo je krenilo po poti, ki mu jo je pokazala ljudska, narodna revolucija, po poti, po kateri gre vlada Klementa Gottwalda.
Razumljivo je, da je sestava nove Gottwaldove vlade izzvala veliko veselje med jugoslovanskimi narodi. Mi imamo s Češkoslovaško pogodbo o prijateljstvu, nedavna konferenca zunanjih ministrov v Pragi je pokazala, da so naši in češkoslovaški interesi v mednarodnih odnošajih istovetni. Po drugi strani ima ČSR važno vlogo v mednarodnem življenju kot braniteljica miru in demokratične rešitve vseh mednarodnih vprašanj, s pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju jxi je povezana z vrsto sosednih držav. Prav zato demokratična rešitev notranje češkoslovaške krize ni tsamo uspeh narodov Češkoslovaške, temveč tudi uspeh vse demokracije, dogodek, ki je razveselil vse prijatelje miru.
Besna gonja reakcije je potemtakem peč kot razumljiva. Toda navzlic temu hujskanju je ostalo češkoslovaško ljudstvo mPno in uporno na straži demokracije. Nedvomno je, da je predsednik vlade Klement Gottwald izrazit mišljenje vsega češkoslovaškega ljudstva, ko_ je na Vaciavskih namestih v Pragi na velikem zborovanju KP Češkoslovaške dejal:
•»Budnost in odločnost našega tjvd-ttva je reakciji zmešala račune. Enotnost našega ljudstva je preprečila vse namene reakcije. Sedaj, ko je napad reakcije odbit, bomo spet pričeli izvajati dveletni gospodarski
Beograd, 27. febr. Ob obisku vele-pcs'anikov FLRJ, Poljske in ČSR pri zunanjem ministru ZŠSR V. M. Molotovu, ki so mu izročil: besedilo praške deklaracije, je poslal veleposlanik ZSSR v Begradu A. J. Lavrentijev danes zunanjemu ministru FLRJ Stanoje Simiču naslednje pismo:
»V zvezi z željo jugoslovanske vlade, da bi se upoštevala vsebina praške deklaracije, izjavlja sovjetska
Berlin, 27. febr. (Tanjug) Danes je bila objavljena odredba šefa sovjetske vojaške uprave v Nemčiji, s katero se razpuščajo komisije zade-nacifikacijo sovjetske okupacijske cone, ker so izpolnile svojo nalogo pri čiščenju državnega aparata bivših fašistov in militaristov.
»Inspiratorjem nemškega rasizma in militarizma — mogotcem finančnega kapitala in monopolov, junker-iem in veleposestnikom, vojnim špekulantom m vodilnim osebnostim Hitlerjevega režima, pravi odredba, so odvzete v sovjetski coni vse_ politične in gospodarske postojanke. Tovarne, rudniki in banke fašističnih in vojnih zločincev so prešle v ljudske roke, zemlja pa v zasebno last kmetov. V sovjetski okuftacijski coni je ustvarjena trdna podlaga za protifašistično demokratično ureditev. V teh okolnostih je mogoče bolj obsežno in smelo pritegniti k obnovitvenemu delu bivše člane naristič-
New York, 28. febr. (Tass) Na seji Varnostnega sveta 26. februarja, na kateri so razpravljali o indonezijskem vprašanju, je sovjetski predstavnik Gromiko kritiziral izjave ameriškega, britanskega in drugjh delegatov, ki so hvalili sporazum na ladji „RandwiU“.
Ta sporazum — je izjavil Gromiko — predstavlja ščit, za katerim se skrivajo Nizozemci, ki skušajo vzpostaviti s pomočjo kolonialnih sil, posebno pa ZDA, kolonialni sistem v Indoneziji.
ZDA so vsekakor zainteresirane na uničenju narodno osvobodilnega gibanja v Indoneziji, ker so vložile precejšnje investicije v indonezijsko gospodarstvo in ker izkoriščajo prirodna bogastva Indonezije s pristankom in blagoslovom Nizozemske.
Toda ta boj in boj drugih kolonialnih narodov je mogoče samo ovirati. ni ga pa mogoče ustaviti.
Randwitlski sporazum je eden naj-nesramnejših dokumentov, ki so bili
načrt. Sedaj bo delo še bolj veselo, ker ga ne bodo ovirali reakcionarni elementi.«
Te besede pomenijo hkrati, da bo obnovljena Narodna fronta Čehov in Slovakov, delovnega ljudstva Češko-sloimške, kljub vsem spletkam reakcije stala na straži neodvisnosti'in svobode republike, vedno pripravljena, da Zagotovi in še poglobi njen demokratični razvoj.
vlada, da soglaša s stališčem, ki je razloženo v deklaraciji treh zunanjih ministrov, prav tako pa tudi z izjavo vlad Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaške, Ha se morajo sile, ki so zasedle Nemčijo, posvetovati o nemškem vprašanju z vladami drugih članic Združenih narodov v skladu z deklaracijo vlad ZSSR, Velike Bri-tanize, ZDA in Francije od 5. junija 1945.
Enak odgovor sta izročila predstavnika ZSSR v Pragi in Varšavi.
ne stranke in njenih organizacij, _ki niso odgovorni za nobene zločine in morejo s častnim delom odkupiti svojo prejšnjo udeležbo v fašističnih organizacijah.
Odredba poudarja, da je bil ta ukrep izdan v skladu z željami protifašističnih demokratičnih strank in množičnih organizacij delovnih ljudi sovjetske okupacijske cone.
Vse apelacijske komisije bodo končale z delom do 10. aprila, nakar bodo tudi one razpuščene.
Postopek proti vojnim in fašističnim zločincem bo prišel v pristojnost nemške kriminalne pobrije in nemških sodišč.
Bivši Hani nacistične stranke, ki so bili odpuščeni iz javnih ustanov in podjetij, niso izgubili votivne pravice ter si lahko z lojalnim delom pridobe pravico do vrnitve na delo v svojo stroko, razen upravnih in policijskih organov.
kdaj koli izdelani pod firmo OZN, in ga je odobrila tako imenovana komisija „dobrih uslug“. Že od začetka delovanja te komisije je bilo jasno, da Indonezijci ne morejo računati na njeno pomoč.
Gromiko je nato v zvezi z izjavo predstavnika Indonezijske republike izjavil, da Nizozemci kršijo tudi ta suženjski randwillski sporazum. Sporazum govori o plebiscitu, toda Nizozemci ga niso izvedli, pač pa enostavno postavljajo na oblast svoje ljudi in gospodarijo na zapadni Javi prav tako, kakor so to delali daljšo dobo v vzhodnih področjih Indonezije, ki niso bila v sestavu Indonezijske republike. Nizozemci se bojijo, da ne bi dali indonezijskemu ljudstvu možnosti, da več ah manj svobodno izrazi svoje mišljenje glede osnovnih vprašanj nacionalne državne ureditve v Indoneziji.
Varnostni svet se ne sme pomiriti s takim stanjem, če hoče upravičiti svojo visoko funkcijo in zavarovati interese ljudstva, ki je žrtev napadalnosti.
Gromiko je na koncu nastopil proti načrtu resolucije, ki jo je predlagal kanadski predstavnik, ter proti kolumbijskemu in avstralskemu predlogu, M v ničemer ne spreminjajo bistva te resolucije. S potrditvijo fe resolucije bi potrdili tudi vse ukrepe, ki jih izvajajo Nizozemci v Indoneziji ter randwillski sporazum, ki p meni suženjstvo za Jadonezijsko republiko.
Bolgarska odlikovanja jugoslovanskim borcem
Beograd, 28. febr. Ob 11. dopoldne so v Centralnem domu Jugoslovanske armade slovesno izročili kolajne »Ote-čestvena vojna 1944—1945« 20.000 borcem, podoficirjem, in oficirjem JA za njihovo udeležbo v skupnih akcijah z bolgarsko armado proti Hitlerjevi Nemčiji. S temi kolajnami je vlada LR Bolgarije odlikovale, naše borce.
Te simbolične slovesnosti so se udeležili s strani JA načelnik generalnega štaba generalni polkovnik Koča Popovič, generalmajor šibi in po dva. predstavnika posameznih vrst orožja. Z bolgarske strani so bili navzoči vojaški aJtaše polkovnik Ivan Vračev, odpravnik poslov bolgarskega veleposlaništva v Beogradu Aleksander Ka-čarov in tiskovni ataše Bogumil Konev.
V	imenu načelnika generalnega šta ba bolgarske armade je izročil odlikovanja načelniku generalnega štaba generalenmu polkovniku Koči Popoviču podpolkovnik Ivan Vračev, ki jc poudaril bratstvo v orožju dveh armad, ki sta skupaj prelivali kri v bor' bi proti nemškim osvajalcem.
V	imenu JA se je generalni polkovnik Koča Popovič zahvalil za odlikovanja, s katerimi je' bolgarska vlada odlikovala jugoslovanske borce.
Letne skupščine sindikalnih podružnic
Beograd, 28. febr. Izvršilni odbor centralnega odbora Enotnih sindikatov je sprejel v zvezi s sklepi VI. plenuma centralnega odbora sklep o rednih letnih skupščinah v sindikalnih podružnicah, krajevnih odborih sindikalnih zvez in krajevnih sindikalnih svetih.
V	vseh sindikalnih podružnicah morajo biti letne skupščine med 1. aprilom in 1. julijem letos, letne sknpščine krajevnih odborov in krajevnih (okrajnih) sindikalnih svetov pa najpozneje do 1. avgusta.
V	sklepih so navodila za pripravo in izvršitev skupščin kakor tudi o volitvah odborov.
Laburistični poslanec Plats Mills v Bukarešti
Bukarešta, 25. febr. Laburistični poslanec Plats Mills, ki je prisotvo-val ustanovnemu kongresu euotae delavske stranke Romunije, je obiskal generalno konfederacijo .dela Romunije in se pri tem dotaknil razdiralne vloge britanskih desnih laburistov, ki hočejo uničiti Svetovno sindikalno zvezo Glavna naloga desnih laburistov, je dejal Plats Müls, je, povzročiti razkoi v Svetovni sindikalni zvezi.
Kitajska ljudska vojska zasedla mesto Jingkou
Severni Šansi, 28. febr. (Tanjug) Agencija Nova Kitajska je med današnjo oddajo poročala, da je 26. februarja severnovzhodna narodnoosvobodilna armada znova zasedla važno obmorsko mesto Jingkou. Vsa Koumintangova 58. začasna divizija z več kot 10.000 vojaki je prešla na stran narodnoosvobodilnih sil.
38 .Kuomintangova začasna divizija je že 8. divizija, ki jo je Čang-kajšek zgubil, odkar je začela narodnoosvobodilna armada svojo 'zimsko ofenzivo.
Filipinska reakcionarna vlada je povečala nasilstva proti antifašistični kmečki organizaciji Bukbaiahaa. Dne 25. februarja je policija v vaseh osrednjega dela otoka Luzona pobila 34 članov te orga-nizaoije, ki se bori proti reakcionarni politiki vlade.
Predstavniki udarnikov, voditelji sindikatov in podjetij Generalne direkcije za nafto in plin so poslali s svoje konference, na kateri so razpravljali o lanskem delu ter o pripravah za izpolnitev in prekoračenje plana za leto 1948, maršalu Titu tole brzojavko:
Naša mlada industrija nafte je kljub pomanjkljivim sredstvom dosegla uspehe. V letu 1947. smo se učili tistega, česar prej nismo znali, kar se tiče proizvodnje in predelovanja nafte. Pridobili smo več nafte kakor prejšnja leta. Usposobljenih je bilo tudi mnogo voditeljev in delavcev za delo v industriji nafte. Prispevali smo mnogo truda in požrtvovalnosti, da bo postalo tudi naše življenje boljše in lepše. Delali smo napake pri vrtanju, evidenci, načrtovanju in organizaciji dela. Spoznali smo, da se moramo Se mnogo naučiti
Še bolj obvladati proces vrtanja in proizvodnje, izkoristiti do maksimuma ter racionalno vse stroje in
naprave, boriti se še bolj za nove stroje, Ugotoviti nova nahajališča nafte ter jih izkoriščati — vse to je naša prva naloga Uvesti točno in podrobno evidenco, uvesti norme pri delu ter norme za potrošnjo gradiva in cevi, proučevati proces dela in še bolje organizirati delo naših brigad in strojev — to je naša prihodnja naloga; dvig strokovnega znanja tehnikov, mojstrov in delavcev bo pripomogel, da bo vsak mojster svojega dela, da bomo izpolnili svoje obljube,
Vsi skupaj, delavci, tehniki in inženirji, obljubljamo, da nas nobene zapreke in težave ne bodo zaustavile pri izvajanju naše naloge — preskrbeti državo s potrebno nafto. Leto 1948 se bomo pripravili da bomo lahko dah prihodnje leto državi dvaikrat več nafte. Zato bomo vsak dan izpolnjevati naše naloge, tekmovati bomo, da presežemo naše obveznosti in da bomo tebi, našemu voditelju, ob koncu leta lahko s ponosom sporočili naše uspehe.
V sovjetski con! so razpuščene komisije za dehacilikacijo
ker so izpolnile svojo nalogo
Randwfilski sporazum pomeni suženjstvo za Indonezijsko republiko
t
Sto let Manifesto
Ob koncil^ februarja 1848 je izšla i Toda razvoj proizvajalnih sil ne bo drobna knjižica z naslovom »Mani- sam od sebe razbil kapitalističnih fest Komunistične partije«. Ta drob- okovov. Treba je zrušiti vso politično na knjižica je bila vredna — kot je stavbo nad kapitalističnim načinom rekel Lenin — stotine debelih knjig, proizvodnje, zrušiti kapitalistično dr-Z njo se je odprla nova doba dru- žavo, ki je danes še posebej mogoč-žbene zgodovine. Ta knjižica je prvo na sila v rokah buržoazije za oiira-programsko delo znanstvenega ko- nifev starega družbenega reda. Mare munizma.	in Engels sta označila buržoazno dr-
Poleti 1847 je bila ob sodelovanju žavo kot politični odbor, ki upravlja Marea in Engelsa ustanovljena v skupne zadeve vsega kapitalističnega Londonu Zveza komunistov, revolu- razreda. V dobi imperializma, ko cionama delavska organizacija, ki je »normalni« kapitalizem preide v mo-prva izkoristila pri svojem delu znan- nopolisfični kapitalizem, v umirajoči stveno analizo družbe. Na II. kon- kapitalizem, pripada vsa oblast pe-gresu Zveze komunistov, ki je bil v ščici monopolistov. Danes se v kapi-Londonu od 29. novembra do 8. de- talističnih deželah država in mono-cembra istega leta, sta dobila Mare Poli zlivajo v eno. Primer Združenih in Engels nalogo, da izdelata teore- držav ameriških dovolj zgovorno pn-lične in praktične osnove programa 9a ° Zrušitev kapitalistične dr-revolucionarne partije. Pred franco- žave, ki je danes osnovno _ orožje sko revolucijo februarja 1848 je bilo umirajočega starega sveta, je ne v Londonu dotiskano njuno delo pod ogibna za vzpostavitev novega dru naslovom »Manifest Komunistične žbenega reda. Borba delavskega raz partije,.	reda je usmerjena na revolucionarno
»Manifest Komunistične partije« so strmoglavljenje buržoazne države. Iz rodile nujne potrebe delavskega vojevano oblast bo delavski razred razreda, ki je s porastom buržoaznih uporabil za to, da bo iztrgal buržo-družbenih odnosov postajal vedno aziI' postopama ves kapital, da bo številnejši, čedalje bolj svest si svo- , povečal proizvajalne sile, da
Zgodbe o razbojnikih	sodni Rt h
jih interesov in svoje družbene vloge Delavski upori so razločno kazali na uničujoča razredna nasprotja bur žoazne družbe. Izkoriščano delavstvo se je oblikovalo v zavesten razred, ki je dobil v Marxovem in Engelsovem »Manifestu Komunistične partije« mogočno orožje. »Manifest Komunistične partije» je bil delavskemu razredu kakor mornarjem v noči iskan svetilnik. Pokazal mu je njego vo zgodovinsko nalogo, da osvobodi
človeka izkoriščanja in pokazal tudi.	.	.
pot do novega družbenega reda, kjer m|,za napredkom, vloga komuni
bo
ustvaril fak družbeni red, ki bo za vselej onemogočil izkoriščanje.
Da bo delavski razred lahko izvr šil to svojo zgodovinsko nalogo mora voditi neizjjrosno borbo raz redno borbo, ostriti svojo revolucio narno zavest, ki ne pozna nikakega miru med izkoriščevalci in izkoriščan ci. Vloga komunističnih partij kot vo dečega dela delavskega razreda, okoli katerega se zbira vse delovno ljudstvo, ker je delavski razred nosi lec interesov celotne družbe, ki stre
ne bo človek izkoriščal človeka, pot uporne razredne borbe, pot strmoglavljenja buržoazije.
Delavsko gibanje proti kapitalističnemu izkoriščanju, združeno z znanstvenim komunizmom »Manifesta Komunistične partije«, je preraslo v komunistično gibanje, v gibanje izoblikovanega razreda proletariata, ki se zavestno bori za nov družbeni red, ki pozna svojo zgodovinsko nalogo. Ideje »Manifesta Komunistične partije«, ki so vse širje in širje zajemale zavest delavskega razreda, so po-
sfičnih partij je ravno ta, da organizira delovne množice za revolucionarno borbo, da dviga zavest delav skega razreda, da ga vodi, organi zi ran ega in svesiega si svojih nalog, v naskok na postojanke kapitalizma Borba proti »pomirjevalcem«, prO' ti propovednikom, da se da kapitali zem izboljšati, je sestavni del borbe proti kapitalizmu. Kot sta Marx in Engels» razkrivala pred sto leti laži-socialisfe, ki so bili le zaščitniki interesov buržoazije, iako je danes potrebno razkrivati izdajstvo desnih socialistov, kot so Blum, Schumacher,
stale mogočna materialna sila, ki je
nnčru*. Renner m Saragat, prodani impena-
pomagala menjati življenje in pospe šila družben razvoj. Ta programski dokument znanstvenega komunizma je imel neizmeren pomen za revolucionarno gibanje proletariata. Mani fest je postal lastnina proletariata vsega sveta.
Osnovna ugotovitev »Manifesta Komunistične partije« je, da kapitalistični red ni večen, da je on prav tako prehoden, kot je bil sužnjeposest niški ali fevdalni red. Združitev kapitalizma je neizbežna. Buržoazija sa
Iisiični agenti, podli izdajalci delavskega razreda. Desni socialisti so danes poslednja opora buržoazije, pomočjo njih razdvaja kapitalizem sile delavskega razreda, kajti združeni delavski razred bi postavil na kocko vprašanje obstoja kapitalizma na sploh.
Ugotovitve »Komunističnega manifesta«, njegova splošna načela so danes prav tako aktualna kot pred sto leti. Manifest je prestal stoletno
««s»* "ftp-
ta, tem večja so nasprotja med ka- i spozna|a njegOVo nujno propast, po-pitalom m delom, tem bliz,a je smrt kazaia Dot zgodovine za dolgo ob-
bil kapitalizem še na vzponu, že
kapitalizma. Zgodovinska naloga pro
družben
red, brezrazredno družbo, komuni-
kazala pot zgodovine za dolgo
letariafa je, da ustvari nov družbeni | L^irTTstahn sta načela Manife
reo, orezrazreano anizoo ko iiui..- {g da,je razvjla y skladu z družbe-zem. Mare m Enge s sta dokazala, da razvojem, v skladu s prehodom komunizem m fantazija, temveč nuj- kgpitaiizma v imperializem. Lenin je, nost. Komunizem m idaelpo k?‘e' izhajajoč iz načel Manifesta, odkril rem bi bilo treba preurediti družbo,	Q neenakomeinem razvoju ka-
ko* so fantazirali neki človekoljubi, pi}ajjzma jn dokazal možnost zrnatem vec je nujna posledica družbene-	revo!ucije v eni sami deželi,
ga razvoja. Marx m Engels sta po- «	očistil socialistično gibanje
vzela vse izsledke človeške misli11	-	*
pred seboj, natančno razčlenila kapi- .	- nral.il?nA
Mistični družbeni red in prva odkrila | ™
zakonitosti, po katerih se razvija človeška družba. Dognala sta, da družben razvoj ne zavisi od dobrih ali slabih idej ljudi, ampak da določeni razvoj proizvajalnih sil zahteva tudi določene proizvajalne odnose, da do-
sobil delavski razred Rusije Zri zmagovito revolucijo v Oktobru. Oktobrska revolucija je bila praktična ostvaritev idej Manifesta, njegov tri
umf.
Delavski razred Rusije je s svojimi zavezniki — revnimi kmeti — prvi
ločenemu načinu proizvodnje usire-	kapitalistični obroč. Lenin in
za tudi določena pcAticna m idea- £ sfa ustvarjalno dalje razvila loška nadstavba družbe Ushanla s a	Manifesta, da delavski razred
pravo družbeno znanost, zgodovinski 'sebIja in}erese velike večine, v materializem.	mogočno teorijo o zaveznikih pro-
Razvoj proizvajalnih sil sam zahle- ]efdSata. V naši narodno osvobodiva spremembo proizvodnih odnosov, n; borbj je dobila enotnost interesov odpravo buržoaznih lastninskih odno- delavskega razreda z interesi večine sov. »Buržoazni proizvodni in pro- ljudstva še širšo in še bolj konkretno metni odnosi, buržoazni lasininski od- obliko v Ljudski fronti, ki je borbenost, moderna buržoazna družba, ki je na zveza delavcev, kmetov in vsega pričarala tako silna proizvajalna in delovnega ljudstva, prometna sredstva, je podobna ča- Zgraditev prve socialistične države rovniku, ki ne more več obvladati jn Zmaga nad fašizmom sfa omogo-podzemeljskih sil, ki jih je priklical. ejli Y številnih evropskih državah Proizvajalne sile, ki so ji na razpo- | uspe§n0 borbo- delavskega razreda,
1 *___Xnlii «rr-r>Li r\ omnl/rol inm n
lago, ne pospešujejo več razvoja buržoaznih lastninskih odnosov; nasprotno, postale so premogočne za te odnose, ti odnosi zavirajo njihov razvoj; in kakor hitro premagajo proizvajalne sile to oviro, spravijo v nered vso buržoazno družbo, ogrožalo obstoj buržoazne lastnine. Buržoazni odnosi so postali pretesni, da bi lahko obsegli bogastvo, ki so ga ustvarili.«
Kapitalistični svet že od leta 1825 pretresajo gospodarske krize Te krize so pokazale, da kapitalizem boluje na kronični, neozdravljiv, bolezni, kot priča zgodovina do danes Črni oblaki gospodarske krize vise zopet nad vsem kapitalističnim svetom. Proizvajalne sile zahtevajo svoboden razmah, kakršnega so z Oktobrsko revolucijo dobile v Sovjetski zvezi in tudi pri nas ter v drugih državah, ki grade socializem, ki so v večji ali manjši meri že odpravile kapitalistično lastnino, ki je dušila razvoj proizvodnje.
ki se je na čelu vseh demokratičnih in rodoljubnih množic boril proti fašizmu in se v tej borbi osvobodil tudi kapitalističnega jarma, lugosiavija, Bolgarija, Poljska, Češkoslovaška, Romunija, Madžarska in Albanija so se iztrgale izpod vpliva imperializma in grade socializem. Ta dejstva potrjujejo besede Manifesta, da komunisti, ki so stopili na čelo narodno-osvo-bodilnih gibanj, nimajo nekih posebnih interesov, različnih od ogromne večine svojega naroda. Delavski razred je dokazal, da je prvoboriteij in zaščitnik narodnih interesov, medtem ko si je buržoazija razgalila svoj nena odni in protinarodni obraz.
Nihče ne bo mogel zavreti kolesa zgodovine. Ne Trumanove doktrine in ne Marshallovi plani ne bodo rešili kapitalizma smrti, ki mu jo piše zgodovina sama. Poziv Marea in Engelsa »Proletarci vseh dežel, združite se!« je postal danes poziv delovnega ljudstva vsega sveta za borbo proti imperializmu.
Angloameričanl zavlačujejo rešitev vprašanja italijanskih kolonij
London, 28. febr. (Tanjug) Na vče- nlnih posestev v Afriki čim bo’lj za
rajšnji seji namestnikov zunanjih ministrov za italijanske kolonije so razpravljali o načinu, kako naj namestniki zvedo za stališča prizadetih vlad.
Ko je bil dosežen sporazum v ob liki in besedilu poziva, ki bo poslan prizadetim vladam, je ostalo sporno vprašanje datuma, kdaj naj bi prizadete vlade zaslišali. Ameriški delegat je, očitno z namenom, da bi re lifev vprašanja italijanskih koloni-
vlekel, nenadoma predlagal, naj se konferenca preloži do i. maja, medlem ko so hkrati britanska, francoska in ameriška delegacija vztrajale na tem, da naj se prizadete vlade zaslišijo med 1. do )5. majem. Sovjetski delegat Zarubin se je uprl temu ameriškemu predlogu, ki odlaga rešitev vprašanja italijanskih kolonij in zahteval, naj se prizadete zlade zaslišijo med 16. marcem' in i. aprilom
Prva
Tolpa razbojnikov je sredi noči vdrla v mimo hišo in začela ropati. Gospodar j'e razširil roke, da bi branil svoje, pa so ga takoj ubili. Nato 60 zaklali mater, posilili nedoraslo hčer, dojenčka pa so nabodli na nož, ga vrteli nad ognjem in ga potem vrgli v vodnjak. Pastir, ki se je bil potuhnil v temo za vežnimi vrati, je kamenel od groze; še oči ni mogel zapreti, da ne bi gledal strašnega nasilja in pokolja. Vedel je, da je zapisan smrti, pa je pograbil sekiro, razklal prvemu razbojniku glavo čn srečno planil v noč.
»Morilec!« so siknili razbojniki in planili za njim. Toda noč ga je že skrila. Nato so oropali hišo in jo zažgali. pobrali so svojega mrtvaka in navalili k sosedru, da bi maščevali svojega mrtvega pajdaša. Strupeno so mučili vso družino in jo nato poklali. Samo starejši sin, ki se je bil stisnil k sajasti steni pod stopnicami, je zgrabil motiko, razčesnil drugemu razbojniku glavo in srečno planil čez prag. Razbojniki so se zagnali za njim, a tudi njega je že skrila noč.
»To je sramota!« so pobesneli. »Ti kmetavzarji so tako zabiti, da ne poznajo nobenega reda! Treba jim bo vtepsti v glavo, do smo organizirana in splošno znana tolpa, zato se ne smejo ne braniti in ne bežati!«
Zagrebli so oba mrtvaka, nato pa so sklenili, kako bodo utrdili red. Sredi sončnega dopoldneva so se zakadili v vas, pognali so 'v »ole ^?se nedolžne otroke, jih odšteli sto ter jih zaklali sredi ceste, vsej vasi v opomin.
Nato so razglasili:
»Mi smo organizirana tolpa, ki spoštuje red. Nihče se ne sme braniti, nihče ne sme bežati, kajti zapisan; ste pokončanju! Taka je volja -našega poglavarja. Če kdS komu izmed nas skri «i las, mu zdrobimo glavo! Če kdo komu izmed nas zdrobi glavo,- bomo zdrobili sto vaših glav! Vi ste talci! Red mora biti! Nov fed! Naj živj naš red in z njim poglavar naše nepremagljive razbojniške tolpe!«
Nato so nadaljevali svoje zverinsko delo. Ropali so in morili od hišer do hiše. Sinovi, hčere pa. tudi očetje in matere in otroci so bežali v noč, da bi si rešili življenje. Zbirali so se in napadat; razbojnike, da bi jih jMgnali iz vasi. Boirili so se na življenje in smrt, borili so se z junaškim srcem poštenih ljudi — a njihovi sosedje, bogati iržani onstran velike luže, so kegljali, igrali nogomet, pili pivo in kadili pipe. Včasih so pogledali čez lužo in celo zaploskali, kajti kar je res, je res: ljubili so šport, posebno boks in rokoborbo, zato so ploskali vsakemu dobremu udarcu.
»Pomagajte nam!« so klicali vaščanu »Mar ne vidite, kako zločinsko so nas napadli in kako zverinsko nas pobijajo!«
»Vidimo,« so odgovorili tržani. >In tudi pomagali vam bomo, ko odigramo svoje tekme in se dobro oborožimo. Kar potrpite! Počakajte!«
»Kako naj čakamo? Otroke so nam poklali, da se ne bi upirali! Naše starce in bolnike koljejo, da bi se vtmili v vas in tam počakali njihovega noža!«
»Kar počakajte! Ko jih bomo jjoIo-vili, jim bomo porezali glave!« so mirno odgovorili tržani, natočili nov sodček piva in začel; novo tekmo.
Vaščani niso čakali, ker niso mogli čakati, če so hoteli ostati pri življe nju. Združili so se in se borili. Borili s6 se dolge dni in noči. Ko so razbojnike potolkli ter jih pognali beg, so se z velikim truščem dvignili do zob oboroženi tržani. Bili so v no ih lovskih oblekah. V visokih gumijastih škornjih so prišli čez veliko lužo in polovili razbojnike, ki so be žali v svoj brlog.
»Zmaga je naša!« so zagnali buran ski krik. »Osvobodili smo vas!« so se vsi hkrati udarili po zalitih prsnih koših.
Vaščani so bili skromni in preprosti ljudje; zdaj so bili srečni in ve-eli, ker so s svojimi silami sami na gnali razbojnike in svobodno zadihali. Zato so se samo spogledali. Črhnili niso nobene, ker so vedeli, da so tr Žani domišljavi in oholu Nasmehnili so se in mimo rekli »Po razbojnike smo prišli, da jim sodimo.«
»Ujetniki so naši!« so odgovorili tržani, ki so premaganim razbojnikom že delili klobase in rezali prekajeno gnat. »Sodili jim bomo sami. Vi še sodnika nimate.«
»Dobro. Postavite jih pred sodni stol,« so se udali vaščani.
»Postavili jih bomo. In sodili jih bo mo brez maščevanja. Po pravici. Po zakonu, kajti pri nas imamo pisane zakone in učenega sodnika.«
»Pravico poznamo. Stvar je na dlani. Nobene učenosti ni treba,« so rekli vaščani.
»Nobenega reda ne poznate!« so odgovorili vaščani.
»0 redu se ne bomo^ prerekali. Ne utegnemo«. »Doma nas čaka delo. Nekaj krompirja nam prodajte, ker so nas razbojniki do kraja izropali.«
»Krompirja? Letina je bila slaba.
Še za prašiče ne bomo imeli dovolj.« Vaščani so se spogledali.
»Prav. Takoj bomo pljunili v roke in obdelali naše laze,« so rekli. »Vi pa postavite razbojnike kred sodišče.«
»Postavili jih bomo,« so prikimali tržani.
In so jih postavili — a šele po treh letih. Najprej so razbojnikom zacelili rane in jih nahranili. Potem so jih dolgo zasliševali. Zasliševali so jih natančno in učeno. Vse so hoteli vedeti: S kakšnim orodjem in kako so opravljali svoj tolovajski piosel. Kakšno orodje se je najbolj obneslo in zakaj. Če imajo še kako posebno, tajno orodje, kje ga imajo in kakšno je. če imajo v glavi zamisel kakega novega orodja, ki ga še niso utegnili skovati in. kakšno naj bi bilo to orodje. Razbojniki 90 jim razlagali na dolgo in aa široko, nato so jim risali, a ker nis omogli ne razložiti in narisati vsega, so jim tržapi, ki so
no kovačnico, kjer so razbojniki veselo kovali nova orodja za klanje ki
i “«‘-»otuu	*	DU J Ulil	AI DU UCSUl ULl, AldJ L‘l
I hiii praktičnega dxiha, «gradili possb^JdukMB. $a hfl«
pobijanje.
Tako so potekla tri leta. Vaščani so v tem času spet pozidali svoje hiše in obdelali svoja polja. Razbojniki pa so tržanom nakovali vraga in pol. Ko vali so, žvižgali svoje klanfarske pe smi in ugibali, kaj bodo tržani -vsem tem morilnim orodjem.
»V razbojnike nameravajo,« so 6e menili. »Toda kam bodo navalili? — Kam?«
»Baje so vaščani že spet pozidali svoje hiše in obdelali polja,« 60 6e odgovarjali. »Če navalijo nanje, nas neamara vzamejo še s sabo.«
Vaščani so vedeli za delo in razgovore razbojnikov, pa so spet pritisnili na tržane, naj jih postavijo pred sodni stol.
»Seveda jih bomo postavili, kajti pravica mora biti. In red!« so odgo vorili tržani. Pripravili so veliko dvorano v samem razbojniškem brlogu in postavili razbojnike na zatožno klop.
Sodil jim je sodnik iz trga, vaščani pa so obtoževali.
»Torej?« je vprašal sodnik in si nažigal pipo s premetenim vžigalnikom, ki so ga mu izdelali razbojniki.
»Napadli so nas kar nenadoma. — Sredi noči sp vdrli v vas,« eo začeli vaščani:.
»To me ne zanima,« je hladno od vrnil učeni sodnik. »Vsi razbojniki napadajo nenadoma in navadno sredi
uoči.«
Vaščani 60 se začudeno spogledali. »Ropali so,« so nadaljevali.
»To me ne zanima. Vsi razbojniki ropajo.«
»Požigali so.«
»To me ne zanima. Vsi razbojniki
požigajo.«
»Morili so.«
»To me ne zanima,« je sodnik dvignil glas. »Zares ste čudni! Če ne b morili, ne bi bili razbojniki. To vendar stara razbojniška navada. To je tradicija!«
Vaščani so se 6pet spogledali, vendar so mirno nadaljevali:
»Sto naših otrok so zaklali sredi vasi. Padli so kot talci, da se ne bi nihče več branil.
»Talci?« je ponovil besedo učeni sodnik. »Res je. Talce so morili. Toda ali ste kdaj pomislili, zakaj so vaše nedolžne otročiče pomorili kot talce? Zato, ker ste se branili, ker ste bežali v gozdove, ker ste se nalo združili in jih zače'li napadati iz zasede. Napadali ste jih s koli, s sekirami, celo s puškami, ki ste jih njim iztrgali iz rok!«
»Ampak!« so kliknili začudeni vaščani.
»Tiho! Ne prekinjajte sodnika! Red mora biti!... Torej, napadali ste jih iz zasede, a zdaj jih obtožujete, da so morili talce. Nikar tako neumno ne bulite vame! Raje se potrudite in skušajte razumeti zamotana pota pravice, ki jo vam razlagam. Sodnik je zato sodnik, da razsodi med obtožencem in tožiteljem. Sodnik deli pravico, a deli jo po pisanem zakonu, če pa hoče sodnik resnično, pravično razsoditi, mora razumeti predvsem obtoženca. Če pa hoče razumeti obtoženca, mora zlesti v njegovo kožo. Torej: stopite za hip v njihovo kožo in vprašajte se, kaj bi vi storili na njihovem mestu?«
»Križ božji!« so vzkliknili vaščani. »Saj mi vendar nismo razbojniki! Mi nismo nikamor vdrli in začeli ropati in niti ne mislimo nikamor vdreti!«
»To me ne zanima! To ne sodi k stvari. Odgovorite na moje vprašanje!«
»Saj vendar veste; vdrli so k nam in mi smo se branili!«
»Tako je!« je pritrdil učeni sodnik. »Popolnoma pravilno. Branili ste se? Toda kdor 6e brani, napada! Ali vam je to razumljivo? Saj je vendar jasno kot beli dan — saj je logično! Vidite:
Vi ste jih napadali iz zasede in oni so se branili. Vsi zakoni pa pravijo, da se vsak lahko brani. Torej?«
Vaščani so se spogledali, češ učeni sodnik je zblaznel; saj vendar ni mogoče, da bi se pri zdravi pameti tako peklensko norčeval z nami in s pravico. Kri jim je drla v glavo, a vendar so še enkrat mirno rekli: »Poglejte: Delali smo na svojem in mirno živeli, pa so sredi noči vrdli b nam in začeli ropati in moriti!«
»To me ne zanima!« je že nestrpno odbil učeni sodnik. »Ah, kako težko je kaj dopovedat: preprostim ljudem!« e vzdihnil. Zdaj vendar ne govorimo o tem! 0 talcih govorimo, vi pa venomer gonite svojo! Vidi se, da ste zares kmetavzarji, hribovci, ki ne poznajo nobenega reda, nobene logike, nobene demokracije. Vi ne spoštujete starih navad, zakonov, tradicij! Mi pa stare navade branimo in ker smo kulturni ljudje, jih bomo tudi branili! Razumete?«
»Razumemo!« so odbili vaščani.
»Toda mi branimo svoje življenje! Branimo človeka 1 Branimo svoje nedolžne otroke!«
»To me ne zanima!« je učeni sodnik tako naveličano zamahnil z roko, da je prevrnil razpelo, ki je bilo pred njim med dvema prižganima svečama. »Vi ste trmasti in neumni hribovci, ki ne morete slediti moji logiki! Ne gre za človeka in ne gre za nedolžne otročičke! Gre za zakon, ki pravi, da se lahko vsak brani! Gre za red, kajti red mora biti! To boste vendar priznali! Organizirana razbojniška tolpa je organizirana razbojniška tolpa, žrtve pa so žrtve! In če se žrtev brani, kakšen red je to?«
Vaščanom je kri udarila v glavo. Planili so na noge.
»Saj to ni sodnija! To je burka!« so kliknili.
»Ven!« se je zadrl sodnik. »Norču-ejo se iz hrama pravice! Stražniki, izpraznite dvorano!«
Zaliti stražniki so zavihal: rokave, ker bi radi preizkusili svoje mišice.
»Sami gremo. Saj vemo koliko je ura,« so rekli. Šli so z dvignjeno glavo, in ko so šli mimo zatožne klopi, so še razbojniki malce, zardeli in pobesili oči, kajti še njihovim kosmatim
rešujejo svoje glave s uzakonjeno krivico.
Potem... potem se 'je sodnik pomiril in prebral milo sodbo. Razbojnike je obsodil na dobro plačano delo v trški kovačnici posebnega motilnega orodja.
Potem so tržani začeli občudovati novo orodje ih nekega lepega dne. ne, neke temne noči... Toda dovolj! — Dovolj je te nečloveške burke!
Še ena, a bolj resnična
Ta zgodba se je zgodila pred kratkim. Držala se je starih, navad, kajti tradicije so svele.
Razprava je bila v Nürnbergs sodnik je bil ameriški sodnik Charles Wanerstroom. Sodil je generalom von Listu, von Weichsu in dru-
fim poglavarjem nacistične vojske, i je v naši deželi in v sosednih deželah ropala, požigala, morila in klala, obešala in streljala talce, vse po mračnih vzorih svojih lastnih srednjeveških roparjev — kajti tradicije so svete!
Ameriški sodnik Charles Wanerstroom ni dal razbojnikom porezati glav. To nas ne zanima, kajti v nekulturni Evropi ne linčamo črncev in ne zbiramo skalpov. Ne gre za glave. Gre za besede, s katerimi je ameriški sodnik povedal, da razbojniki lahko obdržijo svoje glave.
Charles Wanerstroom je po dolgi razpravi vstal, premaknil na mizi razpelo in rekel v svojem klobuštra-vem sodnijskem jeziku:
»Nemški vojaki so bili žrtve nepričakovanih napadov sovražnika, ki ga niso mogli dovesti do odkritega boja. Napravljanje zasedb nemškim četam je bila navadna praksa. Nemške vojake so pogosto pobijali. Ujeti člani nelegalnih čet (beri; partizanov) niso imeli pravice, da bi ravnali z njimi kakor z vojnimi ujetniki. Proti obtoženim se ne more pravilno navesti nobena obtožba za pobijanje takih ujetih članov odpora (beri: partizanov). Ustrelitev je bil-edini način, s katerim se je mogla kakšna vojska zavarovati pred taktiko napadanja take oborožene sile. Za .legalno borbo se smatra samo boj vojaškega osebja kake države (beri: žandarje, gestapovce, esesovce, nacistične vojake). Taka skupina ima pravico, da se ravna z njo kakor z vojnimi ujetniki, in se ne 'zpostavlja nobeni nadaljnji nevarnosti razen internaciji po zajetju ali kapitulaciji. Vsi znani zakoni pravi-0, da se talci morejo jemati in postreliti zaradi vzdrževanja reda.«
Tako je rekel sodnik Charles Wanerstroom. Hkrati pa je, kakor je poročala Associated Press, sodišče a priori odklonilo vsako razpravljanje o vprašanju, ali je bila prisotnost nemške vojske na Balkanu že od začetka nezakonita, in da ni važno, ali je bila invazija’ v balkanske dežele zakonita ali zločinska.«
Tako. Kaj sledi iz tega? Ni važno, če je nacistična drhal vdrla v našo deželo, ropala in morila. Važno je, da smo se mi temu upirali, in ker smo se upirali, so imeli nacisti vso pravico, streljati talce in pobijati partizane, kajti ne smeli bi upi rati.
Tako je po svoji zapadnodemo-kratski logiki zaključil ameriški sodnik Charles Wanerstroom.
Te besede in ti zaključki so tako nečloveško mrzli in mračni, da jih naš človek prvi hip ne more razići
aeeodoo,
umeti. Toda ker je razumen, jih p> časi že razumeva.
Kako jih razumeva? Takole: Američani in Angleži radi govorijo o svojih sodnikih. Ponosni so nanje. Sodnika plačujejo kraljevsko. To pa samo zaradi tega, da ne bi bil podkupljiv in da bi lahko sodil svobodno. Tudi sodniki so ponosni na svoj vzvišeni poklic. Pravico'tako visoko cenijo, da še dandanašnji sodijo v lasulji in v čevljih z visokimi petami in srebrnimi zaponkami, kajti tradicije so svete, kulturen človpk pa se drži starih navad. Anglosaksonski sodnik trdi, da ne sodi po mrtvi črki zakona, temveč po svojem lastnem preudarku; pravi, da sodi kot človek. In kako sodi kot človek? Tako, da vsaj za nekaj trenutkov zleze v kožo obtoženca in pa skuša razumeti.
Nobenega dvoma ni, da je ameriški sodnik Charles Wanerstroom kraljevsko plačan, saj so Združene države v tej vojni zaslužile nekaj krajcarjev. Zato je lahfc svoboden, zato prav lahko sodi kot človek. In če je sodil kot človek, je skušal raz umeti obtoženca von Lista. Zato je človek Charles Wanerstroom zlezel za nekaj trenutkov v njegovo kožo. sodnik Charles Wanerstroom pa je ostro vprašal izza sodnega stola:
»Obtoženec, koliko ljudi ste pomorili v Grčiji?«
Obtoženi von List se je zganil, a zganil se je tudi Charles Wanerstroom, ki je bil ta hip v njegovi koži; Iz ust obtoženega von Lista sta prišla dva glasova. »Verzeihen sie, ich... (oprostite, jaz...)« je jecljal general, a hkrati se je oglasil tudi glas Charlesa Wanerstrooma: »Excuse me, whom do you mean, I too... (Oprostite, koga pa mislite, jaz sem tudi.. .)< Glas se mu je pretrgal. »What? (Kaj?)« je rezko vprašal v maršalskem tonu, ki je danes v modi Združenih državah. >1 am the judge! (Jaz sem sodnik!)« je kriknil in kar švignil iz kože obtoženega von Lista. Planil je za sodni stol, pahnil vstran sodnika Charlesa Wanerstrooma ter se začel pripravljati, da bo izrekel sodbo ne kot sodnik, temveč kot človek Charles Wanerstroom. Mrko je pogledal po dvorani. češ nekdo je tudi name pokazal s prstom: mene obtožujejo, ki z orožjem v roki branimo stare navade in tradicije, demokracijo in krščanstvo; naš predsednik si dopisuje s papežem, a naši vojaki z crož-V roti pri&ašaio Grkom kulturo
če ne marajo naših dolarjev in naših navad, če nas napadajo iz zasede, nam ne kaže nič drugega kakor ---------Besede še v mislih ni
izgovoril, ker se je bal, da bi mu očitali prerijsko vedenje. Skušal se je pomiriti. Začel si je popravljati lasuljo, pa je pustil, da mu je zdrknila za m-at. In ker je že izgubil ta tradicionalni okrasek svojega vzvišenega poklica, si je potegnil z obraza še zadnji ostanek človeške krinke. Dobro se je zavedal, da je močan, da je neodvisen, svoboden in nepodkupljiv, kčr ga kraljevsko plačuje krščanski mož John Foster Dulles s Trumanovo doktrino, ki‘jo kuha v Wallstreelu po Marshallovem načrtu. Premaknil je na mizi razpelo, da je bilo lepo v sredi sonč-nega^ plamena, in razglasil urbi et orbi:*
»Nemški vojaki so bili žrtve nepričakovanih napadov sovražnika. Napadli so jih iz zasede, zato so streljali talce. Vsi zakoni pravijo, da je dovoljeno jemati talce ter jih streljati za vzdrževanje reda. A red mora biti!«
Obtoženci so vstali.
»Pax vobiseum. (Mir z vami.)« je rekel Charles Wanerstroom. Blagoslova jim ni dal, ker ni znal dovolj latinščine. Vatikan pa še ni sprejel angleščine za svoj uradni jezik.
In potem?
Von List se je nagnil k von Weich-
su in zašepetal;
^>Si slišal? Imeli smo vso pravico streljati talce, čudno, da naš Führer tega ni vedel.«
»čudno,« je zamrmral v. Weichs. «A tudi to je čudno, da ne vidijo naših obtolčenih glav.«
To pa res ni čudno. Pri nas, ker smo preproste pameti, že vsi vemo, da vrana vrani ne izkljuje oči. A prav tako vemo, da se bedak nikdar ničesar ne nauči od bedaka: če hoče prvi skozi zid, hoče z njim še drugi in za drugim tretji. Uspeh? Obtolčene glave, a zid stoji.
Sodnih Charles Wanerstroom j« izrekel svoje besede v imenu pravice, nemara celo v imenu človeka, toda vsekakor v imenu tistega človeka, ki je za nekaj trenutkov zlezel v kožo obtoženega von Lista. Kakšen je ta človek, kakšna je njegova pravica in kako je svoboden, smo videli njegovi razsodbi. V ničemer nam ni podoben:	njegova svoboda je
hlapčevstvo, njegova pravica krivica.
Pravica je starejša od anglosaksonske lasulje in čevljev z visokimi petami in srebrnimi zaponkami. Starejša je, a vendar še tako krepka, mlada in živa, da bo preživela vse lasulje, vse tradicije, vse dolarje in tudi vse atomske bombe. Pravica je od tistih dni. ko je človek prvič dvignil roko nad človeka. Stopija je k tistemu, ki je prejel udarec, z njim gre skozi stoletja in bo šla in bo živela in se borila, dokler bo človek dvigal roko nad človeka. Pravica je silna, in tudi človek, ki mu pomaga, je močan. Kdor se zaletava vanj, ni samo krivičnik, temveč tudi bedak. Vsi preprosti ljudje to vemo — in tudi v tem je vir naše živienj-ske radosti, naše moči in našega miru.	Ciril Kosmač
Pomoč grškemu ljudstvu
Krajevni sindikalni svet v Ljubljani je prejel od 25. do 28. februarja naslednje prispevke za jhhuoč trpečemu grškemu ljudstvu:
Sind, podruž. Postaja Šiška 1823 din; sind, podruž. Električ. cestne železnice 6615; sind, podruž. Gostinstvo MLO Slamič 382; sind, podruž. Gostinstvo MLO Keršič 195; sind, podruž. Kavarna Evropa 140; sind, podruž. Kavarna Emona 2965; sind, podruž. Hišnega pomožnega osofcja št. 3 651; sind, podruž. Žel. avto oddelek »ŽAO« 3450; sind, podruž. GO AFŽ 1195; sind, podruž. Tanjug 185; sind podruž. Čevljarska poduktivna zadVuga 1541; sind, podruž. Zmaj 917; sind. pedr. Gl direk. kovinske industrije 368; sind, podruž. Kovinarji Šiška 1297; sind. podr. Tovarna cementnih izdelkov 758; sind, podruž. Tesarstvo Gradis 1620; sind, podruž. Osnovna šola Prule 1400: sind, podruž. Knjigoveznica Janežič-Sifrer 402; sind, podruž. DES Črnuče 1620; sind, podruž. Gostinstvo MLO RIO 480; sind, podruž. Trgovska podjetja MLO 4700; sind, pođruž. Pošta Ljubljana 2 1012; sind, podruž. DES Notranjsko 1250; sind! podruž. Pletilje 925; sind, podruž. Muzej 2515; sind, jjodruž. Postaja Izubijana 2995; sind, podruž. Direkcija Gradis 2000; sind, podruž. Gostinstvo Kolodvor .595; sind, podruž. Republiška poslovna zveza 2640; Učenci I. in II. razr. Splošne nadaljevalne šole 200; AFŽ Rajona Center 15.389; Tov. Vrhovec Kati. Jernejeva št 39 160 din; skupaj 63 185 din.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 2 8. februarja: Veliki evropski barometrski maksimum še narašča in se počasi pomika proti vzhodu. Glavno središče je na Karpatih, manjše središče pa na Finskem. V zvezi s tem vlada od južne Skandinavije vse do Turčije ustaljeno jasno vreme. Sredozemski barometrski minimum*se je odmaknil nad severno Afriko in se razkrajai. Zato Ijo prehod k južnemu vremenu le postopen.
V Sloveniji je mraz že pričel popuščati. Najnižje temperature so Mie: Ljubljana aerodrom —18 , Ljubljana-me-sto —16*, Celje —21*, Maribor —20 , Novo mesto —18% Planica —15 , Jezersko —16% Ajdovščina, +2* Popoldanske tem-peratureso bile: od -1 do do +4 v Ajdovščini pa +9*.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 29. leiiruarja Jasno, mraz bo še nekoliko popustil, zjutraj v' kotlinah gosta megla.
Z gnojenjem travn>*«ov bonih' dvignili donos Jcošn je!
't
Proizvodnja v zveznih premogovnikih se bo letos znatno povečala
Z
V ministrstvu za rudarstvo FLRJ se je danes nadaljevalo posvetovanje ravnateljev, glavnih inženirjev, voditeljev sindikalnih organizacij in znanih udarnikov iz vseh premogovnikov zveznega značaja. Na dnevnem redu je bil plan proizvodnje v letu 1948. Poročilo o nalogah v lem letu je prečital ravnatelj plana generalne direkcije Stjepan Ivkovič.
Po zaslugi velikih izkušenj, pridobljenih lani v organizaciji dela in splošnem poslovanju rudnikov, se bo letos z uvedbo mehanizacije in novih odkopnih metod proizvodnja premoga znatno povečala. Da bi se zagotovila izpolnitev povečanega plana, so predvideni različni ukre->i. Predvsem bo z uvedbo novih od-opnih metod povečana odkopna hitrost. Povečanje odkopne hitrosti se mora doseči zaradi velike zaostalosti naših rudnikov, in to predvsem Dobre sreče, Podvisa, Aleksinca, Resa-ve, nekaterih zasavskih rudnikov, rudnikov Tito, Zenice, Breze in Ka-kr ja.
Z uvedbo velikega števila vrtalnih strojev in odkopnih kladiv, sekalcev, nakladalcev itd. se bo dvignila intenzivnost proizvodnje v teh rudnikih. Razen tega bo na dvig proizvodnje vplivala tudi otvoritev novih odkopnih polj v velikem delu timo-ških rudnikov, dalje v Raši, Aleksin-cu. Resavi, Zasavskih rudnikih, rudnikih srednje Bosne in Kosova. Odprti bodo tudi novi rudniki. Zmogljivost posameznih rudniških naprav se bo znatno povečala.
Uresničitev proizvodnega plana v letu 1948. bo omogočena tudi s pritegnitvijo novih delovnih sil v proizvodnjo, z zmanjšanjem števila delavcev pri zunanjih delih v korist jamskih, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa in pregledom seđa^ njih delovnih norm.
Kakovost premoga se bo znatno zboljšala z zgraditvijo novih suhih separacij v rudnikih Podvis, Moravče. Kosovo in Dobrna. Izvršili bodo velike preureditve na separacijah v Dobri sreči, Aleksineu, Kaknju, Zenici. Brezi, Trbovljah in Živinicah. Zaradi ugotavljanja odstotka prahu y premogu bodo usposobljeni kemični laboratoriji v rudnikih Tito, Kreki. Brezi, Dobri sreči, Siveriču in Kosovu. Odstotek prahu pri rovnem premogu se bo zmanjšal z izločanjem na samem kopu.
Plan predvideva tudi obsežne ukrepe za dvig varnostne tehnike. Rešili bodo vprašanje pravilnega zračenja, zlasti v rovih, kjer se razvija metan v Rtnju, Podvisu, Vrški Čuki. Raši. Kaknju, Zenici in BrezL
V vseh rudnikih bodo zgradili laboratorije za analizo jamskega zraka. Razen tega bodo storili ukrepe za odstranitev premogovega prahu, jamskih požarov in rešili vprašanje učinkovitega in' donosnega opaženja v rudnikih, kjer je to potrebno. Plan predvideva točno izvajanje higien-sko-tehničnih ukrepov za zaščito rudnikov, zlasti tistih, ki se tičejo reševalnih in požarnih čet. Posebne komisije bodo pregledale norme V vseh rudnikih. Norme bodo določene tehnično s progresivnim načinom plačevanja delavcev.
Mobilizacija delovne sile za rudnike bo izvedena v vaseh, zlasti v vrstah mladine, oziroma žensk. Po sistematizaciji delovnih mezd bodo zaposlili v rudnikih novih 950 žensk
Vzgoji strokovnih kadrov bo posvečena letos posebna skrb. Predvideno je, da se bo na univerze vpisalo novih 200 štipendistov na srednje tehnične in srednje rudarske šole pa 275 dijakov. Odprt bo rudarski teh-nikum v Trbovljah, Aleksineu in Raši, medtem ko se bo v rudarske nadzorniške šole vpisalo novih 52 učencev. Poleg sedanjih sedmih industrijskih šol ho d o ustanovili še nove v Kaknju, Zenici in Brezi. Odprli bodo tudi nove šole za gospodarske učence v Dobri sreči, Rtnju, Bogovi-
ni, Raši, Aleksineu, Siveriču, Kosovu, Zenici in Kreki s 554 novimi učenci. Razne tečaje bo obiskovalo novih 5250 učencev.
Za izvedbo plana v letu 1948 je predvideno poleg zgraditve daljnovodov tudi povečanje proizvodnje električne energije v samih rudnikih. Zmogljivost proizvodnje električne energije v rudnikih se bo v razmerju s prejšnjim letom povečala za 57°/o.
Za 'ugotovitev novih ležišč bodo izvršili obsežna geološka raziskovanja v rudnikih Livno, Moravče, v srednje bosanskem bazenu, tirno-škem bazenu, Kosovu; Aleksineu, Veliki Lukani in senjsko - resavskem bazenu. Tajo se bodo povečale planirane rezervo premoga. Razen tega bodo poglobili okna v rudnikih Vrška Culm, Aleksinac, Zagorje, Hrastnik in Kakanj. Zgradili bodo nove centralne delavnice v Raši, Trbovljah in Kreki, kakor tudi 26 poti in 17 industrijskih prog zaradi zboljšanja prevoza premoga.
Po planu kapitalne graditve za letošnje leto je predvidena zgraditev 244 stanovanjskih objektov za stanovanja 1350 delavskih družin in več poslopij za 1200 samskih delavcev. Zaradi hitrejše vzgoje strokovnih kadrov bo zgrajeniH 14 različnih šol.
Velike gradbene investicije v Skopi ju
Po regulacijskem načrtu bo Skoplje postalo lepo in moderno mesto. Namesto tesnih in krivih ulic bo dobilo široke in lepe ceste in bulvarje, nova higienska naselja, parke, tovarne, univerzitetno in filmsko četrt ter druge objekte. Letošnji gradbeni načrt določa za izgraditev Skoplja in njegovega Lokalnega gospodarstva 319 milijonov din, od tega 200 milijonov za gradnjo stanovanj in 38 milijonov za kanalizacijo in vodovod Samo letos bodo v Skopi ju zgradili 1600 delavskih stanovanj. Poleg Vardarja bodo začeli graditi širok bulvar, ki bo dolg 1 km. Zgradili bodo mestno kopališče in mestno pralnico, moderen trg, mlekarsko podjetje, delavnice za pohištvo, klju-čavničarsko-kleparsko delavnico ter kolarsko-kovaško delavnico. Po obsegu del in pomenu bo zlasti važna regulacija Vardarja in melioracija Skopeljskega polja, kar bodo izvršile organizacije Ljudske fronte s prostovoljnim delom. Z melioracijo Skopeljskega polja bodo pridobili 8000 ha orne zemlje, od tega bo mogoče namakati 1700 ha. V zvezi z melioracijskimi in regulacijskimi

Tovarna kovinske industrije »Bratstvo« v ZagTebu, je v zadnjem času poleg strojev za obdelovanje lesa, zlasti cirkularnih žag, začela v serijah izdelovati tudi kompresorje za razpršitev barv, ki 90 se odlično obnesli in nudijo popolno sigurnost pri delu.
deli pa bodo zgradili tri električne hidrocentrale.
Naš pomorski potniški promet
Po obnovi plovnih enot naše obalne plovbe je Jadranska linijska plovba lani obnovila 26 rednih plovnih zvez, in sicer pet zvez’ vzdolž vse obale in 21 'okalnih zvez. Poleg tega je bilo uvedenih 51 rednih lokalnih prog z motornimi jadrnicami. Čeprav število prog še vedno ni zadostno in se morajo zveze vzdrževati z manjšimi enotami kakor pred vojno, je bil lani celotni promet potnikov že večji kakor pred vojno, nasproti letu
1946.	pa se je skoraj početvoril. Leta
1946.	je bilo prepe’jamk 474.717 potnikov, lani pa 1,621.477.
Razvoj avtobusnega prometa na Hrvatskem
V zadnjih dveh letih so na področju LR Hrvatske uvedli 20S avtobusnih linij, medtem ko je bilo leta 1939. v obratu le 107 avtobusnih linij. Pri uvajanju novih avtobusnih linij je upošievala ’padska oblast predvsem potrebe ljudstva v krajih, kjer ni železniškega prometa oziroma so ßlabe železniške zveze. Skupna dolžina vseh avtobusnih linij se je v primeri s predvojno dobo potrojila in znaša sedaj 11.658 km. Na vseh avtobusnih linijah so lani avtobusi prevoziti dnevno 22.600 km in prepeljali vsak dan povprečno 31.000 potnikov Poleg avtobusnih linij so uvedene številne tovorne linije. Tovorni avtomobili so dnevno prevozili 15.500 km dn prepeljali povprečno 1411 ton blaga.
Kmetijske zadruge naročajo cement
Generalna direkcija zvezne industrije cementa v Beogradu sprejema vsak dan več naročil za dobavo cementa v zvezi z uvedbo prodaje cementa po nižjih enotnih cenah kmetovalcem, ki prodajo svoje pridelke po vezanih cenah. Prva naročila so poslale okrajne poslovne zveze iz Dravograda v Sloveniji, Iz Svetozareva, Kraljeva,. Zaječarja, Zemuna in Valjeva v Srbiji ter Iz Ivaničgrada, Kutine, Vukovarja, Petranje, Djakova in Dol. Kraljevca v Hrvatski. Samo v zadnjih dveh dneh je generalna direkcija zvezne industrije cementa prejela okrog 500 naročil za cement. Krajevne kmetijske zadruge pošlje jo svoja naročila okrajnim poslovnim zvezam, te pa Generalni direkciji zvezne industrije cementa v Beogradu. Zaradi pravilne razdelitve cementa odredi generalna direkcija takoj, da se odpošlje cement Iz tiste tovarne, ki je naročniku najbližja. Naše tovarne imajo zadostne zaloge cementa In tudi prevozna sredstva so zagotovljena. Naročanje cementa je zelo olajšano, ker je generalna direkcija že prej poslala vsem zadružnim zvezam potrebne formularje.
Vedno več prihaja natočil na blago, Id se bo razdel}evalo
predpisih novih uredb
Kmetovalec, živinorejec, misli na kompost, ker le ta je porok boljše košnje!
po
Naša trgovina, zadružna in državna, preživlja dneve napetega in mrzličnega dela. Nove uredbe o prodaji blaga po vezanih cenah, v okviru zajamčene preskrbe in v prostem prometu globoko posegajo v dosedanji način naročanja in razdeljevanja blaga.
Rok za začetek trgovanja po novem načinu je bil kratek. Sedaj je že pred vrati. S 1. marcem mora novi način razdeljevanja blaga že sleči v najzakotnejši vasici. Vse naše zadruge in državne trgovine morajo imeti pravočasno dovolj blaga za zajamčeno preskrbo in tudi za prodajo na bone, ki jih bo dobil kmet. ko bo prodal državi svoje pridelke. Važno je, da naša trgovina čimprej postavi na ogled kmetu vse, kar bo lahko dobil, če bo oddal svoje pridelke. Zbudila bo v njem tako zaupanje in željo to blago po nizkih vezanih cenah dobiti. Saj ga nujno potrebuje.
Naročila za blago po vezanih cenah in pčosti prodaji sprejemajo razne direkcije posameznih panog naše industrije. Te direkcije imajo svoj sedež v Beogradu, zastopstva pa tudi v Ljubljani. Ta zastopstva sprejemajo naročila zadrug in državnih trgovskih podjetij iz LR Slovenije.
V večini teh zastopstev imajo te dni veliko dela. Prve dni po pozivih, ki so jih objavila v časopisih, nikakor ni hotelo biti od nikoder naročil. Včeraj in danes pa so navalila, da imajo po pisarnah zelo veliko dela.
»Včeraj sem ostala brez kosila,« mi je potožila tov. Alenka v zastopstvu glavne direkcije tekstilne industrije. »Delali smo od jutra do večera, da smo takoj lahko poslali vsa naročila naprej v Beograd. Danes je že nekoliko manj dela in kaže. da smo največji naval že prestali.«
Podoben naval naročil so včeraj doživeli tudi na direkciji Trgovinskega servisa, kjer sprejemajo naročila za kovinske izdelke in polizdelke. Pozno v noč so gorele luči v pisarni, da so bila naročila še istega dne pregledana in nato odposlana.
Naše zadruge so se v zadnjih dneh zavedle svojih dolžnosti. Naročil prihaja vedno več, zlasti na vsa važnejša zastopstva. V pisarni zastopstva direkcije ki sprejema naročila za kovinsko vlogo, mi je pokazala tovarišica visok kup map. Vsak okraj ima svojo in danes ni nobena več prazna. Iz vseh okrajev so že prispela prva naročila od okrajnih zadružnih poslovnih zvez ali od posameznih zadrug.
»Skupno smo dobili že okoli 50 naročil. Med prvimi sta bili naročili okrajnih poslovnih zvez v Grosup-lju, ki sta prišli že 24. t. m. Nato jih je prihajalo vsak dan več od posameznih zadrug, zadružnih poslovnih zvez in tudi od nekaterih okrajnih magazinov, številna naročila so poslale zadruge v konjiškem okraju, kjer ie že poleg okrajne zveze naročila blago še skoraj vsaka posamezna zadruga. Podobno se je doslej izkazal tudi ptujski okraj. Obsežno naročilo nam je poslala zadruga v Mariboru. Njen spisek obsega šest strani m bodo naročeno blago prejele tako delavska nameščenska zadruga v Mariboru, kakor kmetijske zadruge njenega okoliša.
»Kaj pa zadruge največ naročajo?«
»O tem se lahko takoj prepričava! Tukaj imam naročila, ki so prispela z današnjo pošto. Okrajna poslovna zveza v Krškem n. pr. naroča: 10 tisoč kg obročev, 10.000 % betonskega železa, 10.000 kg žice, 1000 kg črne pločevine. 15.000 kg žičnikov, 10.000 kilogramov paličastega železa, 10.000 kilogramov trakastega jekla, nato pa vse vrste poljedelskega orodja, svedrov. okovja za okna in vrata, štedilnike itd. Skupno obsega njeno naročilo okoli 80.000 kg izdelkov, ki jih prodajamo na težo, in 20.000 kosov izdelkov, ki jih prodajamo na kose.«
»So si naročila podobna?«
»Precej! Vendar se nekatera razlikujejo od drugih in kažejo gospodarski značaj pokrajine, v kateri imajo naročajoče zadruge .svoj sedež. Tako je n. pr. okrajna zadružna poslovna zveza v Murski Soboti naročila predvsem kmetijske stroje in orodje: slamoreznice grozdne mline, vinske črpalke, brane, trtne in sadne škropilnice, reporeznice, vejalnike, kosilnice, decimalne tehtnice, sejalne stroje itd. Skupno je naročila okoli 130 raznih strojev in orodja in tudi nekaj drugih izdelkov.«
\ jčilu jeseniške okrajne poslovne zveze so zastopane tudi sekire. V naročilu okrajne poslovne zveze v Konjicah prevladujejo kose, srpi, drevesne žage, strgulje, trsne škarje, vzmeti za škarje, čohala itd. Prva zveza je sredi gozdarskega področja, druga pa sredi sadjarskega in vinogradniškega področja. Sedaj bodo kmetje dobili vse, kar nujno potrebujejo!
Nekoliko višje na Tyrsevi cesti je zastopstvo direkcije zvezne tekstilne industrije. V pisarni je polno uradnic in kaže da so prav vse zaposlene samo s temi naročili. Tov. Alenka, ki sem jo zmotil sredi dela, mi je ljubeznivo postregla s podatki.
»Tudi pri nas smo že zbrali okoli 50 naročil. Med prvimi so prispela naročila iz Domžal, Maribora, Dravograda, Šmarja pri Jelšah, Grosup-Ija, Kočevja in Murske Sobote. Vsako naročilo je precej obsežno in gre za količine blaga milijonske vrednosti.«
»Kaj pa največ naročajo?« »Poglejva n. pr. naročilo okrajne zadružne poslovne zvdze iz Črnomlja, ki je zelo lepo razporejeno. V Črnomelj bomo poslali cd bombaža-slih izdelkov mnogo sukanca, kmečkega platna,, tkanin za perilo, za posteljnino, za obleke, za podlogo, za gospodinjstvo, brisače, rute, šale, robce, obrtne tkanine, plenice, odeje, tkanine za zavese in žimnice. Od izdelkov iz konoplje bomo poslali vr-varske izdelke, motvoz, tkanino za vreže in slamnjače. Poleg tkanine iz jute za slamnjače bomo poslali v Črnomelj bombažasto volneno 'in svileno konfekcijo. Od volnenih izdelkov bodo dobili tkanine za obleke, za zimske plašče, za embalažo in odeje. Prav tako bodo dobili še izdelke iz svile, iz umetne svile, razno bombažno volneno in svileno trikotažo ter končno še nogavice. Poleg
okrajne poslovne zveze v Črnomlju pa so podobno blago naročile tudi posamezne zadruge iz Bele Krajine.«
»Torej je poskrbljeno, da bo Bela Krajina dobila dovolj blaga!«
»Res jel Toda tudi druge poslovne zveze in zadruge ne zaostajajo za Črnomelj sko in bo vsa Slovenija prihodnje dni dobila veliko raznega tekstilnega blaga.«
Telefon v pisarni neprestano zvoni. »Danes smo zvezani skoraj, z vso Slovenijo,« ugotavlja neka tovarišica in zakliče v slušalko neznanemu naročniku: »Vaše naročilo je že odobreno. Sporočite nam, kam naj ga dostavimo.«
Poslovil sem se, da ne bi motil njihovega nujnega dela. Oglasil sem se še na republiški poslovni zvezi, kjer sprejemajo naročila za strešno lepenko. Naročila zadovoljivo dote* kajo. Doslej je' naročila poslalo že 60°/o okrajnih zadružnih poslovnih zvez in 12% posameznih zadrug.
Počasneje se stekajo naročila na »Jugopetrol«, podjetje, ki dobavlja poleg drugega tudi petrolej za gospodinjstva. Iz vse Slovenije je doslej prispelo le devet naročil. Prvi sta naročili okrajni poslovni zvezi na Rakeku in v Idriji. Z ljubljanskega področja, ki obsega skoraj pol Slovenije, so doslej dobili samo dve naročili, in sicer iz okraja Ljubljana-okolica in Tolmin
Po začetnem obotavljanju so se naše okrajne zadružne poslovne zveze in zadruge zganile. V prihodnjih dneh bodo verjetno prispela še manjkajoča naročila, tako da bodo vse trgovine našega zadružnega in državnega trgovskega omrežja založene, ko se bo začelo razdeljevanje blaga potrošnikom, ki jim je priznana pravica do zajamčene preskrbe, in ko se bo začel odkup kmetijskih pridelkov.
Učni uspehi strokovnih šol v Ljubljani so zadovoljivi8
Zadnja redovalna konferenc^ v Ljubljani (razen nekaterih izjenmih primerov kakor učiteljišče, VIL državna gimnazija) ni pokazala zadovoljivih učnih uspehov, izredno dobre uspehe p£ so ob tej konferenci pokazale nekatere strokovne šole v Ljubljani.
Primer, kako lahko dobro politično vodstvo, dobri pedagogi in dobra mladinska organizacija pripomore k dobrim učnim uspehom, nam je kovinska strokovna šola v šiški. To strokovno šolo obiskuje okrog 850 učencev-vajencev, ki so povečini sinovi delavskih družin iz Ljubljane in okolice. Profesor-strokovnjak sam pravi o tej mladini, da je najbolj zdrav element našega mladega naraščaja.
Kakor smo že slišali, so učenci kovinske strok, šole pred nekaj dnevi delali strokovne izpite. Izmed 170 učencev-vajencev je bil samo eden, ki izpita ni napravil. Najboljša razreda v tej šoli sta III. a in III. d razred. V III. a letniku sta samo dva učenca, ki imata po eno slabo oceno. Ta razred je tudi najbolj discipliniran in ima največ odličnjakov. Iz tega razreda je lani delalo na mladinski progi 20 učencev, izmed katerih si je osem priborilo udarniški naslov. Tudi razredno prehodno zastavico si je te dni osvojil III. a razred.
človek bi pač mislil, da so na tej šoli dani vsi pogoji za uspešen napredek, tem bolj pa se čudiš uspehom, ko ti profesorji odkrivajo manjše in večje težkoče, s katerimi se borijo že ves čas obstoja šole. Če upoštevamo, da je v tej šoli predizo-brazba učencev zelo različna (nekateri so dovršili osnovno šolo, nekateri niti te ne, drugi zopet so končali nižjo gimnazijo), da primanjkuje učil in učnih pripomočkov, moram pač dati vse priznanje profesorjem, ki so s svojimi učenci dosegli tako lepe uspehe.
Profesorji pišejo sami skripta učencem in si prizadevajo, da si učenci v glavnem* že med učno uro osvojijo znanje, ker jim sicer ' kot vajencem, ki delajo po osem ur na dan pri svojih mojstrih in obiskujejo šolo samo trikrat v tednu, ne preostaja dosti časa za učenje.
Da lažje sledijo učni snovi' tudi manj nadarjeni ter učenci s pomanjkljivo prediziobrazbo, so zanje osnovali predavatelji posebne nedeljske
krožke, kjer se z učenci še enkrat do podrobnosti predela učna snov.
Poleg strokovne izobrazbe se uprava kovinske strokovne šole trudi tudi za kulturni dvig vajencev. Posebno veliko zanimanje kažejo naši vajenci za glasbo, zato bo šola v kratkem ustanovila pevski glasbeni krožek, za katerega se je prijavilo že okrog 400 vajencev. Profesorja tov. Pegan in tov. Lajovic bosta vajence poučevala na najrazličnejših instrumentih.
Tudi svoj recitacijski in deklama-cijski krožek bodo vajenci kovinske strokovne šole okrepili in nameravajo v majskem festivalu nastopiti že s samostojnim programom.
Med najboljše strokovne šole v Ljubljani spada tudi oblačilna strokovna šola v šiški, kjer so vajenci najrazličnejših strok: krojači, šivilje, modistke, čevljarji, jermenarji in sedlarji. Obisk učencev na tej šoli je 100 odstoten. Kakor v kpvin-ski strokovni šoli je tudi tukaj izredno dobra mladinska organizacija, kateri nudi šolsko vodstvo vso podporo. Zadnje redovalne konference v tej šoti so pokazale lepo število pozitivnih ocen. Izmed 75% pozitivnih je bilo 37.78% odličnih in prav dobrih ocen. Za Župančičevo in Prešernovo proslavo ter za praznile Sovjetske armade so učenci oblačilne strokovne šole sestavili in izvedli zelo pestre programe. Tudi s samostojnimi referati se že uveljavljajo.
Frizerska strokovna šola v Šelen-burgovi ulici je v decepjbru končala prve izpite brez nezadostnih in slabih- ocen. Letos pa je bilo ob redovalni konferenci 85—72"/o pozitivnih ocen.
Kot zelo dobro strokovno šolo — po učnih uspehih in disciplini učencev je omeniti še lesno strokovno šolo na Vrtači. Učenci te šole tekmu-■ejo v učenju in disciplini z oblačilno strokovno šolo. Ob. redovaHii konferenci v januarju mesecu sc se učenci te strokovne šole izkazali z 77% pozitivnih ocen.
Da so v naših strokovnih šolah lako lepi uspehi, je vzrok predvsem v tem, ker se je v naši novi Jugoslaviji povsem spremenil odnos do vajencev. Naša vajeniška mladina je bila v stari Jugoslaviji zapostavljena, nova ljudska oblast z norimi ljudskimi vzgojitelji pa je dvignila samozavest vajeniške mladine in je res z vsem srcem pri tej mladini.
Cene Kranjc
S Partizanko
JI. december.
Najcenejša pot je morje. Na ladjo lahko naložiš deset in več vlakov blaga.
Toda morska pota so dolga. Še bolj dolga kot danes, so bila včasih, ko so bile ladje počasnejše.
Iz Trsta na Cejlon n. pr. se je bilo treba peljati skozi vse Jadransko morje, skozi vse Sredozemsko morje do Gibraltarja in nato okrog vse Afrike, pod Afriko je bilo treba zaviti nazaj proti severovzhoda in prepluti še veš Indijski ocean, da si prišel na ta otok. Prav taka pot je bila potrebna nazaj do Trsta. Skoraj celo leto je bila dolga.
AH pot od New Yorka do San Francisca! Prvo mesto leži na vzhodni, drugo na zapadni strani Severne Amerike.
Če si hotel priti z ladjo od New Yorka do San Francisca, si moral pluti okrog vse Južne Amerike. Spet te dolge mesece ni bilo nazaj, če ti ni morje Prel razbilo ladje.
ZačeH so misliti, kako bi ta pota skrajšali. Indijski ocean ni tako daleč od Sredozemskega morja. Po Rdečem morjn tn še po zalivu pod Suezom je od Sredozemskega morja oddeljen jamo dobrih 160 kilometrov. In prav aa črti Mh 660 km je
Ladijski dnevnik
dvoje, troje večjih jezer in nekaj manjših jezerc. Gladina zaliva pod Suezom in Sredozemskega morja je skoraj ista. Že v starem veku so trgovci vedeli za to, povezali so jezera, prekopali nekaj puščave in zapluli od Grčije naravnost na
jug-
Ko so propadli Feničani, Egipčani In stari Grki, je propadel tudi ta prekop. Zasul ga je pesek.
Francoz Lesseps je naredil za povezavo Sredozemskega morja In Indijskega oceana nove načrte. Prekop naj bi bli toliko globok in toliko širok, da bi lahko plule po njem tudi velike ladje.
Sueški prekop so začeti graditi 1859. leta. 1869. leta so ga odprlL 165 km je dolg, od 80 do 135 ra širok, povsod je globlji od 12 metrov.
Amerikanci pa so v letih od 1882 do 1915 prekopali 81 km široko ožino med Severno in Južno Ameriko in tako povezali Atlantski ocean 8 Tihim oceanom. Pot od New Yorka do San Francisca so skrajšali skoraj za dve tretjim.
Sueški in Panamski prekop sta danes dve poti, po katerih plove največ ladij. Lesseps je spccneiÄ v Port Salda pajti
r» *■ t* P
začrtal, v razdalji dveh milj plule štiri ladje: prvi je bil Georgie lz Liverpoola, ki smo ga videli že v Port Saidu, druga je bila neka manjša tovorna ladja, tretja je bila potniška ladja Johan von Olden-barnevelt iz Amsterdama in četrta naša Partizanka.
Na Slanem jezeru smo srečali še italijansko Cagliari in panamski Mocasin Cap.
Koliko denarja ln časa bi bilo treba, če bi samo teh šestero ladij moralo pluti okrog Afrike! In koliko ladij je plulo skozi prekop od 1869. letal Sueški prekop ni popolnoma raven. Spretno izrablja jezera, ki jih je ponu-1 dlla priroda. Zelo prav mu je prišlo veliko Slano jezero, na katerem ladje lahko počakajo, da se zvrste za nadaljnjo pot.
Sem pa tja je prekop speljan v skoraj isti višini z zemljo, sem pa tja se skrije ladja v useke, zgrajene v rumeni pesek.
Skoraj vsa azijska stran prekopa je puščava. Redki šopi nekakšne trave, zanikrno jezerce, ob katerem sedi jata majhnih galebov, skupina velblodov na peščeni vzpetini, veliki sivi ptiči na rumenem pesku, podobni našim jastrebom, to je bilo vse, kar je bilo videti na tej strani. Proti obzorju so še sem pa tja svetile v soncu okrogle kope peska.
Bolj živa je afriška stran. Tu so zgrajene med vrstami palm vse čuvajnice prekopa. Nekatere stoje sredi živo zelenih oaz. Na tej strani je dvoje, troje večjih mest. Kjer seže tudi 8 te strani puščava do prekopa, je breg zasajen v več vrstah z visokimi akacijami. Z afriške strani varuje prekop pred peskom tudi veriga gričevja, ki se v večji ali manjši oddaljenosti vleče prav do Sueza.
Po afriški strani je speljana tik ob prekopu asfaltirana cesta. Osebni in tovorni avtomobili so drveli po njej z veliko hitrostjo. Po tej cesti vozi avtobus Ismailla—Suez.
Posebna značilnost afriške strani prekopa ro desetine taborišč, ki se vrste drugo za drugim od Port Salda do Sueza. Med drugo svetovno vojno so jih zgraditi Angleži za vojne ujetnike le Izseljence. Nekatera taborišča so že Izpraznjena, draga še ne. Ljudje v vojaških in ' “ ’ oblekah so sedeli v ajth tn okrog
Pri 150. kilometru od Port Saida so 12 takega taborišča — redke naselbine na azijski strani — z veliko vztrajnostjo, zdelo se je, da z nekim velikim pričakovanjem tekli k frekopu trije nedorasli fantje, ki so že od daleč zagledali našo ladjo. Najmlajši je imel moder jopič brez rokavov. Upehani so sedli tik ob vodo in molče gledali za nami.
Ob prekopu pa smo videli tudi Afričane: Arabce, ki so v košarah nosili rumeni pesek po nasipu, Beduine, ki so brez vsakih tehničnih sredstev popravijali tu pa tam načete oporne zidove, rumene ir črne ljudi, ki so z vrvmi vlekli g kamenjem naložene čolne, v črno oblečene ženske, ki so pobirale tenke suhe vejice pod umetnim nasadom.
Vzdrževanje Sueškega prekopa id drago.
Sueški prekop je življenjska žila Britanskega imperija. Po njem drži pot v Indijo. Zaradi njega stoje trdnjave Gibraltar, Malta, Ciper, Aden, tudi zaradi njega ne gredo Angleži iz Egipta in iz Palestine, za njegovo varstvo so zgrajene postojanke na Arabskem polotoku, v Vzhodni AfrikL
Pri 80. kilometru stoji spomenik branilcem prekopa v prvi svetovni vojni.
Iz Port Saida šmo odpluli malo po polnoči, v Suez smo prispeti sredi popoldneva. Tu smo oddali reflektor, ki so ga montirali na Partizanko v Port Saidu, da sms videli v ranih assh pinti skozi Sueški prekop»
Češkoslovaška na poti v resnično demokracijo
Oni, ki sp se pogajali s Hitlerjem o usodi naše države, nam ne morejo dajati naukov o demokraciji, je izjavil predsednik vlade Gottwald
ob prisegi nove vlade
Praga, 27. febr. Člani nove češkoslovaške vlade so danes prisegli predsedniku republike. Predstavljajoč nove ministre predsedniku republike dr. Benešu, je predsednik vlade Klement Gottwald izjavil: »Poskus razbitja vlade in Narodne fronte je bil naperjen proti samim temeljem češkoslovaške države. Češkoslovaško ljudstvo je samo od se be zahtevalo, da razbijači ne smejo priti na novo vlado, da se zagotovi uspešen razvoj države. Vaša velika osebna zasluga je, gospod predsed nik, da ste poslušali glas našega ljudstva, upravičenost njegovega gneva in njegovih zahtev ter ste na ta način pripomogli k odločni rešitvi krize v duhu ljudskih držav. Veliko ste pripomogli k temu, da je ves potek dogodkov hitro minil in da br tudi v bodoče potekal strogo po demokratični ustavni in parlamentarn' poti.
Z vso pravico in odločnostjo lah ko zavrnemo vsa sumničenja iz ino zemstva o ogrožanju svobode in parlamentarnih metGd. Ne morejo nam dajati naukov o demokraciji in pravilnem ustavnem ravnanju oni, ki imajo na svoji vesti Monakovo, oni ki so se pogajali s Hitlerjem o naši usodi ter nedemokratično in protipravno razdrli zavezniške in prijateljske pogodbe z nami. Nasprotno, s ponosom lahko rečemo, da smo znova pred vsem svetom pokazali globoko in resnično demokracijo naše države in zvestobo načelom miru in ljudske blaginje.«
Odgovarjajoč predsedniku Goit-waldir, je predsednik republike dr. Beneš med drugim rekel:
»Pravilno ste izjavili, da ni bila moja odločitev lahka, temveč nasprotno. kakor ste sami rekli, za mene osebno zelo težka. Globoko in resno sem razmišljal o nastali krizi. Prišel sem do zaključka, da je treba sprejeti vaš predlog. Uvidel sem, da bi se kriza še bolj poglobila ter pripeljala na koncu do takega razdora v ljudstvu, ki bi se lahko spremenil v splošno zmedo. Država se mora voditi in upravljati. Vi želite državo voditi po novi poti in z novo obliko demokracije. Želim vam, ljudstvu in državi, da bi bila ta pot za nas vse srečna.«
V diplomaciji bodo spremembe
Generalni sekretar zunanjega ministrstva dr. Klementis je izjavil, da čakajo zunanje ministrstvo naslednje glavne naloge:
Dokončati izgraditev sistema varnosti na podlagi zavezniških pogodb z ostalimi ljudskimi demokratičnimi državami, s katerimi pogodba še ni sklenjena, ter izvesti ustrezno izpre-membo v češkoslovaških diplomatskih predstavništvih v tujini, tako da bodo resnični predstavniki češkoslovaške ljudske demokracije.
Kakor poroča »Pravo Lidu«, je imel v zvezi s tem akcijski odbor Narodne fronte zunanjega ministrstva sestanek, na katerem je sklenil, da se bo po zgledu ostalih ministrov pričelo čiščenje tako v ministrstvu samem, kakor tudi v diplomatskih predstavništvih v tujini.
Pričela se je splošna čistka
Akcijski odbori nove Narodne fronte bodo odstranili iz javnega življenja vse protidemokratične elemente, posebno na odgovornih položajih državne in javne uprave. Čiščenje se izvaja po vseh ministrstvih in generalnih direkcijah nacionalizirane industrije, v velikih industrijskih podjetjih in raznih drugih ustanovah.
Posebno radikalna čistilna akcija se izvaja na praških visokih šolah in vseučiliščih, v praških gledališčih In drugih ustanovah. Sedanji rektor praškega vseučilišča dr. Karel En-gliš je bil razrešen dolžnosti. S pravne fakultete je bilo odstranjenih 5 profesorjev in docentov, s filozofske fakultete pa 15 profesorjev in docentov, med njimi tudi bivši minister *a zunanjo trgovino dr. Rypka. Akcijski odbor vseučilišča je spremenil prejšnjo odredbo reakcionarnih elementov in je obvestil predstavnike tujih študentov, da so zopet polnopravni člani fakultetnih združenj.
Iz agronomske akademije v Pragi so bili izključeni reakcionarni predstavniki narodnih socialistov dr. Su-
--hy, dr. Sochorec, dr. Feuerabend in reakcionarni predstavniki slovaških demokratov dr. Letrich, Jan Ur-sini, dr. Kvetko in dr. Cerny.
Glavna načela petletke
Generalni tajnik gospodarskega sveta dr- Outrata je na tiskovni konferenci navedel glavna načela češkoslovaškega petletnega plana za leta 1948—1953. V petletnem planu je posvečena posebna pozornost kovinski industriji, kar bo velikega pomena za sodelovanje Češkoslovaške z ostalimi slovanskimi državami. Zn razliko od sedanjega dveletnega plana, v katerem so bile določene le količine proizvodnje, bo petletni plan upošteval tudi potrebe prebivalstva, kakovost izdelkov, ekonomičnost proizvodnje in dela ter tržišča.
Parlamentarna skupina socialnodemokratske stranke je izrazila zaupnico vladi Klementa Gottwaldo n je stopila v akcijski odbor Narodne fronte poslancev narodne skupščine.
Razglas novega vodstva narodno-socialistične stranke
Danes je zopet izšlo »Svobodne Slovo« in sicer kot glasilo akcijskega odbora narodno-socialistične stran-ke.^List poudarja, da se je politika bivšega ožjega strankinega vodstva oddaljila od socialističnega programa in ideala ljudske demokratične republike. Ožje vodstvo stranke se je s tako politiko odtujilo svojemu 'lanstvu ter izgubilo pravico do vodstva. Novo vodstvo namerava spraviti stranko na prvotno pot socializma in demokracije ter izraža zvestobo zavezništvu s Sovjetsko zvezo in drugimi slovanskimi državami.
Razglas so podpisali: ministra dr. šlechta in dr. Neumann, predsednik ustavodajne skupščine Josef David n 8 poslancev, kakor tudi predsedniki enotne zveze čeških kmetov Vaclav Mikulaš.
Preiskava v tajništvu slovaške demokratske stranke
Poverjeništvo notranjih zadev v Bratislavi je izdalo uradno poročilo ) preiskavi v generalnem tajništvu lovaške demokratske stranke, ki
pravi, da so bile zaplenjene listine, kartoteke političnih nasprotnikov demokratske stranke in protidržavn letaki, katerih avtor je bil general ni tajnik stranke dr. Fedor Hodža Kakor znano, je imunitetni odbor narodne skupščine zahteval izroči ev dr. Hodže sodišču
Komunistični ministri o najnujnejših nalogah
»Rude Pravo« je objavilo kratke izjave ministrov, članov KPČ o najnujnejših nalogah njihovih resorjev: Notranji minister Nosek je izjavil: »Izgraditi in učvrsti ti varnost države in njen ljudsko-demokratični režim. Očistiti organe varnosti in javno upravo protidemokratičnih elementov.«
Pravoso-dni minister čepička: »Popraviti vse krivice in škodo, ki jih je napravilo sedanje pravosodje, ki 'je ščitilo izdajalce in vohune, kolaboracioniste in črnoborzijance.«
Prosvetni minister dr. Nejedly: »Izdati nov šolski zakon, pričeti borbo proti reakciji na visokih šolah in vseučiliščih ter med profesorji in študenti, izvesti novo organizacijo zdravstvenega dela.«
Minister za informacije Kopeckjj: »Izvesti novo organizacijo tiska, da bi bil popolnoma v službi ljudskega demokratičnega režima.«
Finančni minister Dolanslaj: »Iz dati zakon, o kmečkem in obrtniškem davku, izdati potrebne ukrepe, ki bodo onemogočili nedovoljeni izvoz deviz v tujino.«
Kmetijski minister Duriš: »Izdati nove kmetijske zakone in dopolniti stare ter vladine odredbe.«
Minister za zunanjo trgovino Gregor: »Storiti potrebne korake, da bo Češkoslovaška izpolnjevala trgovinske pogodbe, posebno pogodbe s Sotjetsko zvezo in državami novih demokracij. Poskrbeti za prehrano prebivalstva z dovozom mesa in maščob, zagotoviti normalno obratovanje češkoslovaške industrije z dovozom potrebnih surovin in fabri-katov ter izvesti novo organizacijo uvoza in izvoza.«
Minister za notranjo trgovino Krajčir: »Zagotoviti normalno preskrbo prebivalstva, onemogočiti veletrgovcem skladišča, izvesti novo organizacijo distribucije.«
Marshall zahteva še 27$ milijonov za „pomoč“ Grčiji in Turčiji
Washington, 27. febr. (Tass) Zunanje ministrstvo je objavilo pismo, ’ i ga je poslal zunanji minister Mar-•hall predsedniku senata Vendarber-gu in predsedniku predstavniškega doma Martinu. V svojem pismu poziva Marshall kongres, naj razen 400 milijonov dolarjev, dotiranih la-li, čimprej odobri dopolnilne kredite višini 275 milijonov dolarjev za vojaško pomoč Grčiji in Turčiji. Marshall skuša prikriti pred ameriškim ljudstvom’ prave razloge vojaških neuspehov grških monarhofaši-tov v njihovem boju proti demokratični armadi in partizanskim oddelkom, prav tako pa tudi težnjo vlade ZDA, ki hoče spremeniti Turčijo v svoje vojaško oporišče ter kljub splošno znanim dejstvom trdi. la je »takojšnja vojaška pomoč« potrebna Grčiji in Turčiji »za odpor proti zunanjemu pritisku«.
Kršitev albanske suverenosti
Tirana, 27. febr. (APS) Po poročilu zunanjega ministrstva LR Albanije je 25. februarja popoldne neko grško letalo, ki je prišlo s Krfa, prekršilo albanski zračni prostor. Ko je meletelo nekaj krajev v območju SSrande, se ie oddaljilo v smeri Krfa.
Uničiti hočejo še zadnji demokratični list
Atene, 27. febr. (Tas6). Na odredbo
ojaškega tožilca je bil aretiran odgovorni urednik sacialističnega lista Mahi« Karakodžas. Smatrajo, da je to priprava za prepoved zadnjega demokratičnega lista, ki izhaja na ozemlju pod nadzorstvom monarho-fašistov. Kot formalni povod za retacijo so vzeli odprto pismo, ki je poslal Sofulisu in v katerem je obsodil srednjeveške metode, ki e jih poslužuje vlada Sofulls-Calda-is.
Monarhofašisti prekašajo okupatorje v mučenju
Atene, 27, febr. »Elefteri Elada« poroča iz Janine o monarhofašistič-nem nasilju:
Nekdaj so hitlerjevski osvajalci uporabljali kleti osnovne šole v Janini kot zapore. Na stotine rodoljubov je bilo mučenih v teh kleteh, vendar je angloamerška okupacija vsestransko prekosila Nemčijo. Monarhofašisti uporabljajo za zapore tudi ledenice pivovarne »Fiks«, kjer borci in rodoljubi polagoma umirajo.
Monarhofašisti so zatemnili slavo vseh svojih prednikov pri mučenju zaprtih borcev in demokratičnih državljanov. Falanga (deska, s katerimi stiskajo noge ter nato tolčejo po stopalih) in železna krona okrog glave — to sta najbolj priljubljeni napravi, kadar hočejo iz kogar koli spraviti na dan »priznanje«. Pogosto je slišati pesmi čuvarjev, ki po ukazu glasno prepevajo, da se ne bi slišalo kričanje na pomoč«.
_ Poročilo omenja nadalje, da so pripadniki monarhofašistične obrambe ubili Ilijo Paulibisa iz vasi Me-gali Vriši (Kilkis), ki se je komaj vrnil iz koncentracijskega taborišča, istega dne so ubili v vasi Galiko 4 demokrate.
Poljska vlaäa ne bo priznala enostranskih sklepov
konference v Londonu
Izjava poljskega zunanjega ministra Modzelewskega
Varšava, 26. febr. Na zasedanju Sejma je minister za zunanje zadeve Modzelewski obrazložil stališče poljske vlade do nemškega vprašanja in opisal položaj poljskih izseljencev v inozemstvu. Izjavil jd med drugim: »Poljska vlada ni mogla iti mirno preko ukrepov ameriških oblasti, 6 katerimi se Zapadna Nemčija izključuje iz pristojnosti Sveta ministrov za zunanje zadeve in vključuje v tako imenovani »načrt za obnovit Evrope«, znan z imenom Marshallov načrt. Poljska vlada, ki je zaskrbljena za mir, je prevzela pobudo za sklicanje konference ministrov za zunanje zadeve Poljske, Češkoslovaške in FLR Jugoslavije v Pragi.»Na konferenci je bila sprejela izjaim, ki v celoti izraža enotno stališče treh držav do pravične rešitve nemškega vprašanja. Deklaracija je bila poslana Svetu ministrov za zunanje zadeve, zavezniškemu nadzorstvenemu svetu v Berlinu in vladam držav, ki se neposredno zanimajo za nemški problem. Ta deklaracija postavlja kot osnovo skladnost razvoja v Nemčiji
z deklaracijo treh sil v Jalti In Potsdamu iz avgusta 1945. Ustvarjanje posebne politične enote v Zapadni Nemčiji razbija temelje varnosti v Evropi, Mnenja smo, da je skupno nadzorstvo nad Nemčijo, ki bi ga izvajale vse štiri okupacijske sile, ne-obhodno potrebno za trajno varnost.
Poljsko ljudstvo pazljivo zasleduje reševanje nemškega problema. Vključitev Nemčije v zapadni blok vodi k podpiranju revizionističnih teženj in obnovi nemškega imperializma, kar postane lahko vir nove napadalnosti, naperjene predvsem proti Poljski in slovanskim državam in tudi proti drugim državam.
Praška deklaracija daje prvenstvo državam, k: so žrtve nemške napadalnosti, medtem ko daje nemški načrt prvenstvo obnovi Zapadne Nemčije. Izvedba tega načrta bo povzročila ustavitev še onih malih repara-cijskih dobav, ki prihajajo ßedaj, kar je pravtako v nasprotju s potsdamskimi odločitvami. Edina pot za izgradnjo trajnega miru in zavarovanja
miru Je resnična demokratizacija Nemčije.
Poljska vlada ne bo priznala odločitev konference predstavnikov ZDA, Velike Britanije in Francije t Londonu glede Nemčije, ki bi bile v nasprotju s sklepi prejšnjih mednarodnih konference.
Predstavniki demokratičnih «trank so po govoru zunanjega ministra Modzelewskega o stališču poljske vlade do vprašanja Nemčije in drugih problemov zunanje in notranje politike v celoti odobrili vladno politično linijo in poudarili potrebo po še tesnejšem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, bratskimi slovanskimi državami in drugimi miroljubnimi narodi na svetn.
Soglasno je bil sprejet sklep, s katerim je sejm sprejel izjavo zunanjega ministra o konferenci zunanjih ministrov Poljske, Jugoslavije in Češkoslovaške, ter je pozval vlado, naj še nadalje nastopa v obrambo in zaščito interesov poljske republike ter sodeluje z vsemi narodi, ki žele uvrstitev trajnega miru.
Angleži ih Američani nočejo uničiti nemških vojaških objektov
Berlin, 25. febr. (Tass). Zavezniški nadzorstveni svet je imel 20. februarja v Berlinu redno zasedanje, ki so se ga udeležili maršal Sovjetske zveze Sokolovski, francoski general König, ameriški general Clay in britanski general Brandjohn.
Zavezniški nadzorstveni svet je razpravljal o zahtevah Romunije, Bolgarije, Madžarske in italijanske vlade za akreditiranje njihovih oficirjev za zvezo pri nadzorstvenem svetu. Maršal Sokolovski je podprl te zahteve, britanski in ameriški predstavniki pa so zahtevali, da naj se ugodi tudi sličnim zahtevam, ki so jih že prej predložile vlade Švedske. Švice, Egipta, Turčije, Irana in Vatikana. To vprašanje so skupno z vprašanjem akreditiranja novih misij pri zavezniškem nadzorstvenem svetu poslali v proučitev odseku za politična '* vprašanja zavezniškega nadzorstvenega sveta.
Nato je začel zavezniški nadzorstveni svet proučevati izvajanje navodila št. 22, ki se tiče uničenja nemških vojaških objektov in naprav.
V imenu sovjetske vojaške uprave je maršal Sokolovski opozoril na nezadovoljive rezultate pri rušenju emških pomorskih oporišč, podzemeljskih ulrdb in drugih vojaških objektov v zapadnih okupacijskih conah. Tako je n. pr. iz poročila britanskega poveljnika razvidno, da v britanski okupacijski coni še do danes niso storili učinkovitih in dejanskih ukrepov za demilitarizacijo pomorskih oporišč in pristanišč.
Sovjetska delegacija je stavila praktične predloge, ki govore o najmanjšem številu vojaških naprav in objektov, katere bi pustili za morebitne potrebe okupacijskih čet. Najpozneje do 31. decembra 1948. naj bi uničili ves nemški material in razorožili vse vojaške objekte za vojskovanje na kopnem, morju iri v zraku. Skupna zavezniška komisija naj bi najpozneje do 1. aprila 1948. na kraju samem pričela z ugotavljanjem, ali se izvajajo navodila zavezniškega nadzorstvenega sveta št. 22.
Britanski general Brandjohn je razburjeno izjavil, da ne bo razpravljal. o sovjetskih predlogih o demilitarizaciji, ker po njegovem mišljenju britanska vojaška oblastva
ne potrebujejo nobenih naknadnih navodil niti od koordinacijskega komiteja niti od zavezniškega nadzorstvenega sveta.
General Clay ni zanikal dejstva, da je ostalo veliko število vojaških objektov in naprav v ameriški okupacijski coni še vedno nedotaknjenih ter je izjavil, da bodo ti objekti um •ceni šele po koncu okupacije.
Sovjetski predstavnik je opozoril, da je britanski zunanji minister izjavil na konferenci Sveta zunanjih ministrov v Moskvi, da bodo do 31. decembra razpuščeni ostanki nemških vojaških organizacij, ki obstojajo pod imenom različnih »delovnih oddelkov«, »prevoznih čet« itd. Tega doslej še niso storilk V britanski coni obstoje nemški vojaški oddelki, kakor tudi fašistične poljske, jugoslovanske in druge vojaške enote.
Sovjetski predstavnik je nato opozoril na brezpomembnost stalnih poskusov angloameriških predstavnikov, da bi demilitarizacijo Nemčije omejili na ustanovitev nadzorstvene komisije. Na zadnjem sestanku koordinacijskega komiteja je sovjetski predstavnik predlagal ustanovitev komisije štirih sil zaradi pregleda pomorskih oporišč in pristanišč ter zagotovil prost dostop tej komisiji v vsa nemška pristanišča v sovjetski okupacijski coni. Vendar so ameriški in britanski predstavniki ta predlog odklonili.
Ob koncu seje je sovjetska delegacija izročila drugim delegacijam spomenico v- zvezi s pismom, ki so ga poslali nadzorstvenemu svetu predsedniki delovne zveze enotne socialistične in komunistične partije Nemčije — Wilhelm Pieck, Otto Grotewohl in Max Reimann. V pismu protestirajo. Pieck, Grotewohl in Reimann v imenu svojih strank proti prepovedi delovanja delovne zveze enotne socialistične in komunistične partije Nemčije v zapadnih okupacijskih conah in proti prepovedi vstopa nemškim političnim voditeljem v zapadne cone, kakor tudt proti prepovedi in zaplembi časopisov, lepakov in knjig.
O’ sovjetski spomenici bodo raz' pravljali na prihodnji seji zavezniškega nadzorstvenega sveta, ki bo 10. marca.
Saragatova in Pacciardijeve stranka sta v razsulu
Madžarska zunanja trgovina je presegla L 1947. raven iz 1. 1938. Skupna vrednost madžarskega uvoza je znašala lani 162,524.000, izvoza pa 129,712.000 forintov.
Francoska narodna skupščina je odobrila francoski-danski sporazum z dne 16. julija 1947.
Regent Iraka je sprejel vladni predlog o razpustu parlamenta in o razpisu novih volitev. Kakor je znano, je nova iraška začasna vlada po množičnih demonstracijah v državi zavrnila pred kratkim sklenjeno anglo-iraško pogodbo.
Rim, 28. febr. (Tanjug) Po govoru predsednika vlade De Gasperija v Tarantu, v katerem je napovedal namero krščansko - demokratske stranke, da ne oziraje se na izid bližnjih palamentarnih volitev, ne bo nikomur odstopila oblasti, pa četudi za ceno prelivanja krvi, opuščajo številni pristaši republiške Saragato-ve in De Gasperijeve stranke politiko vodstva svojih strank ter vstopajo v demokratično ljudsko fronto. Takoj po De Gasperijevem govoru v Tarantu je vsa sekcija republikanske stranke vstopila v demokratično l judsko fronto. V pokrajinah Tieti in
Teremo je vstopilo v demokratično fronto 20 sekcij Pacciardijeve republikanske stranke. Voditelji in člani teh sekcij so izjavili, da vstopajo v demokratično ljudsko fronto zaradi tega, ker je Pacciardi udinjal svojo stranko najbolj reakcionarnim silam v državi.
Razsulo Pacciardijeve stranke v Neaplju je vedno večje. Šest najuglednejših voditeljev stranke s predsednikom občinskega odbora vred, se je vpisalo v demokratično Fronto. Tudi republikanski kandidat na volitvah v Florenci je vstopil v fronto.
„Bevinov načrt“ In težave pri njegovem * izpolnjevanju
Dne 21. Januarja je zunanji minister Bevin govoril v parlamentu o načrtu, ki je dobil v zapadnem tisku ime Bevinov načrt. Imperialistični listi so posvetili temu načrtu vso potrebno pozornost, njihovi komentarji so bili edini v tem, da je »nažrt« slovit, zgodovinski, ln kar je lanje zelo važno, protisovjetski. Protisovjetska ost Bevinovega »načrta« jepo-eebno navdušile ameriške wallstreetske časopise, ki so na vse pretege hvalili Be-vinovo državniško »modrost«.
Bistvo Bevinovega predloga o ustanovitvi združene zapadne Evrope je tako Jasno, da ga je pravilno ocenila ne samo vsa svetovna demokratična javnost, ampak prodira resnica o njem skozi naročene hvalnice v zapadnem imperialističnem tisku. Svetovna demokratična javnost je takoj pravilno ugotovila, da je Kevinova združena Evropa nov korak k dokončnemu političnemu zasužnjenju zapadnoevropskih držav s strani dolarskega Imperializma, velik korak k izgubi zad: njih formalnih oblik njihove suverenosti. Jasno je postalo, da je Bevinov načrt logično nadaljevanje Marshallovega načrt. Demokratični tisk je poleg neposredne povezanosti med Marshallovim in Bevinovim načrtom ugotovil, da ima Be-
vin pri ustanavljanju združene Evrope več prednikov, ki mu ne delajo niti najmanj reklame. Geslo o združeni Evropi je uporabljal med drugim Napoleon, da bi zakril zavojevalne težnje mlade francoske buržoazije. Osnova Göbbelsove zunanjepolitične propagandistične linije je bilo geslo o združitvi Evrope, o vzpostavitvi novega reda v vsej Evropi. Evropski narodi so na lastni koži občutili vso težo zasužnjevanja, preganjanja in zločinov, ki jih je nacizem vršil pod geslom vzpostavljanja novega reda v Evropi.
Ni torej čuda, da Imajo ljudske množice zapadnoevropskih držav resne pomisleke proti pogretemu načrtu o združeni Evropi, katerega avtor je to pot Bevin, oziroma bolje rečeno njegovi dolarski gospodarji. Prav tako so ljudske množice spregledale vojnohnjskaškl značaj Bevinovega načrta, ki je v Isti sapi, ko je predlagal ustanovitev zapadnoevropske unije, grozil s to novo državno tvorbo narodom Sovjetske zveze ln vzhodne Evrope. Ljudske množice želijo mir, želijo prijateljsko sodelovanje z vsemi narodi sveta, tuji so jim vojnohujekaški propagandistični pohodi plačancev dolarskega imperializma. Odpor proti vojno-
hujskaškim namenom Bevinovega načrta je v državah zapadite Evrope tako velik, da mora londonski »Times« v tej zvezi pokroviteljsko opozoriti vlade zapadnoevropskih držav, da je potrebno nehati s politiko nevtralnosti, ki v preteklosti ni prinesla ničesar dobrega. Londonski »Times« in gospodje, ki ga financirajo, torej smatrajo za potrebno, da v diplomatskem jeziku opozore vlade zapadnoevropskih držav, da naj ne popuščajo ljudski zahtevi po miroljubni zunanji politiki, ampak naj se priključijo brez pridržka imperialistični koloniji v Evropi, ki se Imenuje zapadnoevropska unija In jo Wall Street ustanavlja kot grožnjo, naperjeno proti miroljubnim narodom ln državam.
Zanimivo }e, da Imperialistični zasužnjevali načrti sledijo drug drugemu, tako da ni časa niti za njihovo delno izpolnitev. Marshallov načrt, Ki naj ameriškim kapitalističnim krogom omogoči gospodarsko izkoriščanje držav zapadne Evrope in jih vsaj deloma oddalji od grozeče notranje gospodarske krize, je bil doslej predmet neštetih člankov v časopisju, diplomatskih razgovorov in not. Zaradi njega je bila sklicana posebna konferenca 16 držav, vendar pa je še do danes ostal Marshallov načrt nič dragega kot načrt, V zvezi z Bevinovim načrtom je potrebno ugotoviti, da so imperialisti zelo neučakani, ker jih položaj sili v hlastno iskanje novih zasužnjevalnih mož-
nosti. Bevin Ima kot eden izmed voditeljev angleške laburistične stranke, po mnenju svojih ukazovalcev pri delavskih množicah nedvomno več možnosti kot njegovi wallstreetskt, da se zavzema za imperialistične načrte in da jih vara demokratičnim besedičenjem. To mnenje je morda držalo pred dvema letoma, danes pa je brez osnove. Bevin se je s svojo vdano službo dolarskim imperialistom tako razkrinkal, da so njegove možnosti, vplivati na ljudske množice, prav majhne. Bevina je zelo dobro označil njegov bivši kolega po poklicu, bivši ameriški zunanji minister James Byrnes, ki je v svoji knjigi »Govoreč odkrito« napisat, kako mu je neki ameriški prijatelj pripovedoval, da je pri zasedanju v parlamentu sedel skupaj s starejšo Angležinjo, ki je pri poslušanju Bevinovega govora vzkliknila: »Dobro govori Eden, samo odebelil se je zelo zadnje čase.« V tem je nehote povedala, da je Bevi-nova politika ista kot Edenova politika, ki ni nikdar zanikal svojega reakcionarnega in imperialističnega bistva. Ljudske množice v zapadnoevropskih državah ne gledajo v Bevinu več delavskega voditelja, temveč Imperialista Edenorega in Churchillovega kova.
Bevlnovo stremuštvo je že od nekdaj veliko. Na vsak način hoče postati vladar. V razkrajajočem se angleškem imperija Ima malo možnosti za to. Zasuž-njevalne težnje ameriškega imperializma
so mu ustvarile novo možnost zaposlitve; uvidel je, da lahko s svojimi sposobnostmi postane gauleiter wallstreet-skih gospodarjev v Evropi. V svojem govoru 21. januarja v parlamentu je napel vse sile, da mu ta visoki položaj ne bi ušel.
Upoštevati je potrebno, da so Bevlnove gauleiterske ambicije v skladu g trenutnimi koristmi angleškega finančnega kapitala. Ta namreč prav tako kot ameriški Imperialisti vidi v opustošeni Evropi vir velikih profitov, ki so angleškim kapitalistom potrebni za dvig gospodarstva, ki je v katastrofalnem položaju. Angleški kapitalisti upajo, da bodo v službi dolarskega imperializma pri izkoriščanju in tlačenja evropskih narodov dobili vsaj del izmozganih profitov, ki jim bodo prej ali slej omogočili, da bodo tudi sami začeli Igrati samostojnejšo vlogo ln naposled postali enaki ameriškim imperialistom. Vprašanje je, v koliko je verjetno, da se bodo te tihe želje angleških kapitalistov uresničile. Nedvomno pa je, da take in podobne želje prihajajo do izraza v izjavah angleških ministrov ln državnikov, ki na eni strani poudarjajo, da morajo delavci napeti vse sile, da bodo ustvarili ekonomsko osnovo za ponovni vzpon angleškega imperializma, na drugi strani pa ponižno prosijo, da bi jim ameriški imperialisti naklonili »vodilno« vlogo v Evropi, vlogo žandar-jev in eksekictorjev. (Nadaljevanje)
V	vseh krajih države vstopa v demokratično ljudsko fronto vedno večje število kulturnih in javnih delavcev. V Messini in Siciliji je vstopilo v demokratično fronto 11 vse-učiliškin profesorjev.
V	Cagliariju na Sardiniji je vstopilo v demokratično ljudsko fronto 10 vseučiliških profesorjev, večje število arheologov, kiparjev in slikarjev. V demokratično ljudsko fronto je vstopilo tudi mnogo kmečkih organizacij. Posebno veliko šie-vilo kmetov je vstopilo v fronto v pokrajini Toscana, kjer je 27 kmečkih zadrug kompaktno stopilo v fronto.
"V tej pokrajini vstopajo v demokratično fronto tudi bivši republikanci, saragatovd in člani krščan-sko-demokratske stranke.
Predlogi za ozdravitev italijanskega gospodarstva
Rim, 28. febr. (Tanjug) Upravni odbor italijanske Generalne konfederacije dela je z veliko večino glasov odobril načrt za ozdravitev italijanskega gospodarstva, ki ga je predložil sekretar Konfederacije dela BittossL Upravni odbor je soglasno zavrnil predlog krščansko-demo-kratskih predstavnikov v konfederaciji dela, da bi sprejeli Marshallov načrt kot temelj za ozdravitev in obnovo italijanskega gospodarstva in industrije. Zavračajoč Marshallov načrt kot škodljiv za gospodarsko in politično neodvisnost Italije, je upravni odbor poslal vladi načrt za izgraditev gospodarstva, v katerem zahteva:
Priznanje delavskih tovarniških komitejev, povečanje delavskih mezd ter uvedbo novega tedenskega delovnega časa, izvajanje strokovnih reform, zgraditev delavskih stanovanj, šol in bolnišnic, melioracija zemljišč, povečanje sklada za industrijo južne Italije, zunanja politika prijateljstva in trgovinska izmenjava z državami nove demokracije in zaščita italijanskih delavcev v tujim.
Upravni odbor Generalne konfederacije dela je po seji objavil poročilo, v katerem poziva vse italijanske delavce, naj utrdijo sindikalno enotnost in nadaljujejo pod njeno zastavo borbo za boljšo in pravičnejšo družbeno ureditev, ki bo zagotovila vsemu italijanskemu narodu kruh, mir in svobodo.
Kratke vesti
V	Barceloni je bila ob zori 24. februarja Izvršena smrtna kazen nad španskim redoljubom Juanom IJakt-jein, ki ga ja frankistično vojaško sodišča obsodilo na smrt.
Britanska vojaška uprava v Berlinu ni hotela izdati vizuma za vstop v VeL Britanijo predsedniku Enotne socialistične partije Nemčije Ottu Grotewohlu, ki bi se moral udeležiti kot delegat 20. kongresa komunistične partije Vel. Britanije.
Prefektura pariške policije je prepo-vedela komiteju mednarodne demokratične zveze žensk manifestacije na trgu pred spomenikom Ivane Orleanske v proslavo mednarodnega ženskega dne.
V	mestu Minneapolis v državi Minnesota stavka 1100 učiteljev javnih šol, ki jih obiskuje 75.000 otrok. Učitelji zahtevajo višje plače in protestirajo proti skrčenju šolskega leta za en mesec »zaradi štednje«. V zveza' s tem opozarjajo mnogi ameriški časopisi na težko stanje v javnih šolah in beraške plače učiteljev.
Pred ljudskim sodiščem v Budimpešti
se je pričela obravnava proti sabotažni skupini bivšega drž. podsekratarja ministrstva za industrijo in desnega socialdemokrata Gyula Kelemena. Obtožnica poudarja, da sta Kelemen in njegova skupina izvajala sabotažo in pošiljala r inozemstvo važne industrijske tajnosti in patente.
Vojaško sodišče v Krakovu je izreklo sodbo proti članom roparske tolpe ilegal-t-eroristične organizacije »Naiodowy sMy zbrojne«. gel tolpe Kmiecz je bil obsojen na smrt, ostali obtoženci pa na razne zaporne kazni.
Ministrstvo za narodno obrambo Bolgarije je izdelalo spominsko medaljo »Domovinska vojna 1944-1945«, katero bodo dobili borci, ki so aktivno sodelovali v vojni proti Nemcem^ pa tudi delavci in kmetje, ki so prispevali s svojim zavednim delom med vojno svoj delež k zmagi S temi medaljami bo odlikovanih 27.000 borcev Sovjetske armade In 25.000 borcev Jugoslovanske armade.
Madžarske investicije v marcu. Vrhovni gospodarski svet je sklenil v marcu investirati 140 milijonov forintov za de-la, določena v triletnem planu. To je doslej največji znesek mesečnih investicij. V primeri s februarjem znaša pov^ Čanje 15 milijonov forintov.
Okrajni plenumi Ljudske prosvete so se zavezali, da bodo dvigali
politično zavednost in kulturnost vasi
V čosu od 8. do 22. t m. so po sklepu III. plenuma Ljudske prosvete bile v veliki večini okrajev Slovenije okrajne konference ljudskoprosvetnih delavcev vseh množičnih organizacij/ Te konference so pokazale, da je med delovnim ljudstvom mnogo pripravljenosti graditi zadružne domove, pomagati pri gradnji teh domov, se ob gradnji vzgajati. Naloga ljudskoprosvetnih svetov je, to pripravljenost načrtno mobilizirati, jo usmerjati, skrbeti za idejno čistost, razvijati protišpekulantsko borbenost in dvig zadružne zavesti. Obsežno ljud-sko-prosvetno delo, ki je v zvezi z gradnjo zadružnih domov pred nami, bo tudi najprimernejša prilika za organizacijsko in idejno utrditev osnovnih Ijudsko-prosvetnih organov, t. j. okrajnih in krajevnih, bo prilika za razširitev in poglobitev ljudsko-prcsvetnega dela v vaseh, pa tudi v mestih in industrijskih centrih.
Pomoč grškemu ljudstvu
Skoraj na vseh plenumih so razpravljali o pomoči borečemu so grškemu ljudstvu in sprejeli sklepe, organizirati prireditve, Id nam bodo približale borbo grških demokratičnih množic. Za grško ljudstvo bomo zbirali. dokler se bodo narodi Grčije, Grki in Slovani v Egejski Makedoniji borili za svobodo. V nekaterih okrajih so bili na ljudsko-prosvetnih plenumih izvoljeni okrajni odbori za pomoč grškemu ljudstvu, n. pr. v Murski Soboti in v Mariboru za okoliški okraj, govorniki pa so povsod poudarjali, naj bo akcija za pomoč grškemu ljudstvu obenem tudi prilika za razkrinkavanje spletk in nakan imperialistov.
NA VSEH PLENUMIH
so bili po referatih in diskusijah sprejeti sklepi, da je med glavnimi letošnjimi ljudsko - prosvetnimi nalogami skrb za agitacijo, kulturno-umetniške prireditve in za politično vzgojo na gradiliščih.
Prav tako se so plenumi odločili, da bodo tudi v tromesečju februar-april. kraji in okraji še nadalje tekmovali v ustanavljanju in izpopolnjevanju knjižnic, v širjenju napredne, vzgojne knjige med ljudi, ki doslej niso dovolj čitali, ali pa so brali nekoristno, mračnjaško čtivo. Vsi okraji so se obvezali dvigniti za večji ali manjši odstotek število naročnikov lj udsko-prosvetne revije Obzornik. Nekateri okraji bodo dvignili tudi število naročnikov Prešernove knjižnice. Sklepu okrajnega LPS-a za okraj Celje okolica, da bodo v vsakem okraju, v vsaki sindikalni podružnici takoj določili poverjenika Prešernove knjižnice (ki bo do 25. marca zbral določeno število naročnikov), naj sledijo vsi ostali okraji, zlasti pa še pretežno kmečki, kjer bo Prešernova knjižnica laže prodrla kakor pa manj poceni knjige (pet knjig stane le 65 din). Zanimanje za knjige je treba stalno dvigati in naj ne bo zadružnega doma, kjer že ob otvoritvi ne bi imeli knjižnice.
Vsi okraji, ki imajo filmske aparature za kratek film, bodo preskrbeli gledališčem največje možno število predstav.
Plenum v Murski Soboti
je pokazal lepo pripravljenost sindikalnih podružnic, da bodo izvršile strokovna dela pri gradnji domov, ki jih kmetje sami ne morejo izdelati.
S tablami časti ,grafikoni’, stenčasi, ustnimi novicami in z okrajnim listom j Gradimo« bodo dvigali tekmovanje med posamezniki, zlasti pa med gradil išči, ki bodo tekmovala katero bo prej zgradilo dom, v prirejanju kulturnih prireditev, pa tudi v fizkulturi (v odbojki in košarki).
Za politični dvig nameščencev v državnih in zadružnih trgovskih ustanovah, ki se še niso dovolj otresli duha kapitalističnega trgovanja, bo okrajni ljudsko-prosvetni svet organiziral tečaj o potrebi in občeljudski koristnosti zadružništva in državne trgovine.
Za prvomajsko prireditev bosta nastopila dva množična pevska zbora: eden iz vaških pevskih krožkov, drugi iz približno 200 tečajnikov raznih tečajev v M. Soboti. Vsak bo zapel po dve, tri pesmi. Prvomajskega slavja se bo letos v večjem obsegu udeležilo tudi vaško prebivalstvo, predvsem seveda s prikazi uspehov tekmovanja med posameznimi gradilišči.
Ker je okraj pretežno kmečki, in je bilo do osvoboditve društveno življenje nerazvito, sloni Ijudsko-prosvet-no delo večinoma na učiteljstvu. Zato naj bo v tem in v vseh pretežno kmečkih okrajih glavna naloga ljudsko - prosvetnih aktivistov nenehno vzgajanje ljudskoprosvetnih delavcev iz vrst vaščanov, kajti le tako bo postala ljudska prosveta na vasi zares ljudska in množična.
Okrajni LPS v Ptuju
bo za dvig ljudske prosvete podobno kot nekateri drugi okraji organiziral za razne panoge ljudsko-pro6vetnega dela tečaje (pevovodskega d» 15. marca. knjižničarskega do 15 . aprila). Podobno kot v večini ostalih okrajev so se tudi Ptujčani obvezali usposobiti predavatelje, ki bodo predavali na gradiliščih in drugod po vaseh o vprašanjih zadružništva.
Ker je okraj obsežen, bo okrajni LPS organiziral izposojevalnico za dramska dela itd. v Ptuju in v Ormožu. Pevske skupine se bodo tudi v ptujskem okraju pripravile za množični nastop prvega maja.
Krajevni prosvetni sveti so se obvezali izvršiti mobilizacijo delovne sile za gradilišča. Okrajni prosvetni svet pa bo nagradil tri KLPS-e, ki sä bodo v zvezi z gradnjo najbolj Nalikovali: s 5000. 3000, ozir 2000 din nagrade. Zbral bo podatke o ljudskih talentih.
Po dopisih in poročilih Izvršilnemu odboru Ljudske prosvete v Ljubljani
Okraj Maribor-mesto
se ne bo usmeril samo na svoja gradilišča, ampak bo pomagal predvsem okraju Maribor-okolica, pa tudi ptujskem okraju in sploh severovzhodni Sloveniji Ljudsko - prosvetni aktivisti iz mesta bodo pomagali pri reorganizaciji ljudskoprosvetnih svetov najprej v krajih, kjer bodo gradili, pozneje pa še v ostalih.
Množične organizacije bodo v časn do 15. marca s študijem, diskusijami in konzultacijami usposobile čim številnejši kader agitatorjev in propagandistov, da bo vsakdo, ki pojde na vas pomagat, ne le v pomoč zidarjem in ne le pevec, ampak predvsem tudi agitator. Za dvig dopisništva bo MLPS organiziral marca tečaj za 40 dopisnikov, ljudska univerza pa ’bo razširila svoj delokrog tudi na okraj Maribor-okolico.
Okrajhi LPS za okraj Maribor-okolica
je bil doslej vse premalo povezan z mestom. Sklenjeno je bilo na skupni sej-: obeh okrajnih LPS-ov, da se bo razširil s kulturnimi delavci iz mesta: z odgovornimi za odre, knjižnice, predavanja, petje, godbe.
Na plenumu, ki se je vršil skupaj z mestnim, je bilo sklenjeno ustano-novili 12 novih knjižnic in propagirati zlasti bralne krožke in diskusije po delu na gradiliščih. V sklepih je poudarjena potreba po kritičnih razgovorih in kritičnih člankih o prireditvah, potreba po neizprosni borbi proti apolitičnosti v ljudski prosveti. Za knjižničarje bo prirejen daljši tečaj, ker so se kratki knjižničarski tečaji pokazali kot neuspešni.
V Št. liju in pri Sv. Juriju ob Pesnici so začeli kopati temelje z lepimi slavnostmi. Ker je začetek gradnje zadružnega doma v zgodovini vsakega kraja pomemben dan, je prav, če se začne slavnostno: z nagovori, petjem, godbo, s povorko, zastavami in podobno.
Tekmovanje med kulturno umetniškimi skupinami
Da se obiskovanje kulturno-umet-niških skupin na gradiliščih ne bi poplitvillo, je bilo na mariborskem plenumu sklenjeno, da bodo te skupine tekmovale v sledečih točkah:
1.	katera bo imela idejno najčistejši, politično najbolj vzgojen program;
2.	katera bo program najbolje izvedla in
3.	katera bo največkrat gostovala na gradiliščih.
Da bo ljudskoprosvetno delo na gradiliščih potekalo urejeno, da se ne bo gostovalo s kakršnimikoli ljudske prosvete nevrednimi in vzgojno nekoristnimi, nepripravljenimi programi, bo MLPS do vsakega 25. v mesecu sestavil načrt gostovanj za naslednji mesec. Za ta način se je odločilo več okrajev in prav bi bilo, da ga osvojijo vsi. Gostovanje centralnih kulturnih ustanov in najboljših kulturno-prosvetnih skupin pa bo razporejal Izvršilni odbor LPS v Ljubljani.
Plenum za Ljubljano-mesto
je bil najbolj množičen. Mladinska dvorana je biia polna. Odlično so bile zastopane množične organizacije, slabo pa kulturne ustanove in kulturni delavci.
Posnemanja vredne so obveznosti mestne organizacije AFZ, M po rajonih že pripravlja programe za obiske na gradiliščih in ki namerava podariti dvema zadružnima domovoma knjižnice, 29. februarja pa obiskati vas Zapotok, kjer je obdelovalna zadruga, ki jo bodo žene obdarile z radijskim aparatom.
Dočim se je v večini okrajev pokazalo, da mladina ni dovolj povezana z LPS-i, ozir. obratno, je v Ljubljani na plenumu vprav mladina v diskusiji, s prikazom obsežnega vzgojnega dela v pionirski organizaciji in s svojimi obveznostmi dvignila razpoloženje plenuma (društvo »Kajuh« bo odšlo na fizično prosvetno delo v Novo Gorico, mladinske agitke bodo obiskovale gradilišča, obdarili bodo zadružni dom v Sneberjah s knjižnico, nekatere druge domove pa z radijskimi aparati, z umetniškimi slikami in podobno).
Zlasti potrebno je formiranje agitk je bilo poudarjeno na ljubljanskem plenumu, to je formiranje manjših, lahko gibljivih kultumo-umetniških agitatoričnih skupin z vzgojnim programom, ki ne zahteva večje tehnične opreme, skupin, ki bodo z idejno poglobljenostjo zanašale na gra-dilišča ne le vedrino, ampak tudi borbenost
Med ljubljanskimi sklepi
je treba omeniti zlasti sklep, da bo mesto pošiljalo svoje kulturno-umet-niške skupine tudi v okoliški okraj, na Dolenjsko in na Notranjsko. Mesto bo za okraj okolico priredilo pevo-vodski, knjižničarski in režiserski tečaj. Vodstvo režiserskega tečaja Je prevzelo Slov. Narodno gledališče, vodstvo enomesečnega tečaja za plesni folklor, ki bo dostopen tudi za izvenljubljanske tovariše, pa znani strokovnjak tov. France Marolt.
Ljubljana, ki «e udeležuje tekmovanja repub. mest, tekmuje ž njimi tudi v ljudskoprosvetnih panogah. Izbirno tekmovanje bo 1. junija in pričakovati je. da se bo v tem tekmovanju kvaliteta programov dvignila.
Podobno kot na nekaterih drugih plenumih je bila tudi v Ljubljani v referatu in v diskusij’) ter sklepih poudarjena potreba po organizacijski utrditvi okrajnih in osnovnih ljudskoprosvetnih svetov in po načrtnosti.
Plenum v Trbovljah
je pokazal — in Trbovlje niso edini primer — da je pripravljenost ljudi za kulturni dvig, zlasti Se v industrij-
skih centrih večja, kakor pa sposobnost OLPS-ov in KLPS-ov to • željo zares pospeševati in usmerjaiL Zato bo treba vrsto Ijndskoprosvetnih svetov, okrajnih in krajevnih, reorganizirati in primerno razširiti. Reorganizirani sveti pa si bodo pridobili ugled, če bodo prosveto svojih okrajev zares usmerjali, vodili, odpravljali napake in slabosti ter koordinirali često prizadevna, a nepovezana prizadevanja posameznih organizacij. Trboveljskega plenuma se je udeležilo ie okrog 30 ljudi, kar poleg nerazgibane diskusije dokazuje, da je bil površno pripravljen. Prepričani pa smo, da bodo revirji z rezultati svoje ljud-skoprosvetne delavnosti obiskovali zlasti kraje ob spodnji Savinji in na obeh straneh Save tja do Brežic, da iim bo ta naloga vzpodbuda za dvig vzgojnosti in kvalitete prireditev.
Skupna konferenca obeh celjskih okrajev
je pokazala, podobno kot mariborska, da je prirodna dolžnost mestnih okrajev in večjih industrijskih centrov (Maribor. Celje, revirji. Ljubljana. Kranj. Jesenice) pomagati svoji kmečki okolici. Iz celjskih sklepov je razvidno, da bodo celjske kulturno -umetniške skupine gostovale n. pr. v Dobju, na Planini, v St. Vidu. Sploh naj bi bila naloga Celja pomagati zlasti krajem na Kozjanskem in v šmarskem ter rogaškem okolišu.
Po množičnem prijemu je posnemanja vreden sklep, da je treba skle-po okrajnih plenumov konkretizirati na sestankih vseh frontnih organize!; (tudi sindikalnih) najkasneje v 10 dneh v vseh krajih in pod vodstvom ljudskoprosvetnih svetov. — Celjska okraja sta edina (pa bi bilo prav. da ne bi ostala edina), ki bosta do 15. marca organizirala tečaje za kullurno-prosvetne referente gradilišč. ki naj bi na teh tečajih dobili osnovne pobude za agitacijsko in kultuniopro-svetno delo na vasi. Od 1. marca dalje se bodo vršili stalni seminarji za aktiviste za ideološko vzgojo. Do konca februarja bodo organizirani v vseh izrazito kmečkih krajih kmečko-nadaljevalni tečaji. Pravilno so v Celju predvideli tudi obliko prireditev na gradiliščih, ki bodo imele predvsem značaj mitingov.
V	mozirskem okraju
je zanimanje za gradnjo zadružnih domov precejšnje. Na prvem sestanku, kjer eo obravnavali gradnjo zadružnih domov, je bilo okrog 300 ljudi. Prvi so začeli graditi v Pesju. Delalo je okrog 130 ljudi, mnogo pa jih je moralo oditi, ker n: bilo za vse dela. Prostovoljce so nato vaščani pogostili.
Sindikalne podružnice bodo sodelovale s prostovoljnim delom in materialom, le obrtniki, ki so na dan plenuma imeli svoj občni zbor, so odklonili pomoč, kot da ne bi imeli nobene zveze s kmečkim ljudstvom ri z interesi skupnosti.
Ljudskoprosvetno delo v okraju je razgibano. Sklepi, ki jih je sprejel plenum, so obsežni in konkretni. Posebnost Mozirja pa je, da bodo na gradiliščih montirali radijske zvočnike, da bodo na vseh gradiliščih grafikoni o uspehu dela, v Mozirju pa zbirni grafikon za vsa gradilišča.
Dravograjski plenum
Prosvetno delo, zlasti umetniški del, je v okraju sicer živaiuio, vendar bi bil plenum lahko uspel dosti bo-
lje.	Sindikat iz Mežiške doline se ga niso udeližili. Sploh so bifl večji kraji slabše zastopani kakor vasi. Na treh gradiliščih so z delom že začel'.. Pohvaliti je treba odločitev sindikata okrajnega gradbenega podjetja, ki je sklenil pomagati s prostovoljnim delom. in s strokovno pomočjo na gradiliščih. Dravograjski okraj napoveduje vsem okrajem Slovenije tekmovanje v zbiranju naročnikov za Prešernovo knjižnico. Referentka za ljudsko prosveto tov. Feletova pa je napisala dvodejanko, ki obravnava spor med graditelji in zavijalci gradnje zadružnega doma.
V	konjiškem okraju
je ljudsko - prosvetno delo kolikor toliko živahno. Plenuma so se poleg vseh 14 LPS-ov udeležili tudi zastopniki vasi, kjer LPS-ov ni. Zanimanja za knjige, igranje, petje je precej in nekateri ljudskoprosvetni sveti pripravljajo že tudi programe za nastope na gradiliščih. vsi pa bodo priredili po 1 prireditev za gradnjo domov. Za grške borce bodo organizarali velik koncert na prostem.
Kmečka mati 14-ib otrok tov. Ma-rinškova iz Zreč je v diskusiji zavrnila parole, ki jih širijo proti zadru-ništvu nasprotniki, ki pa jim bodo ljudje vse manj verjeli, čim bolj bodo spoznali splošno koristnost skupnih naporov. In prav to prikazati ljudem, je velika naloga ljudskoprosvetnih aktivistov.
Iz delov konjiškega, slovenjebistriškega in šmarskega okraja je ustanovljen novi poljčanski okraj. Zato je treba takoj osnovati okrajni ljud-skoprosvetni svet, tem hitreje še zato, ker sta šmarski in zlasti slovenjebistriški okraj pokazala v zadnjem času precejšnje napake in slabosti
Šmarje pri Jelšah
je v ljudskoprosvetnem pogledu eden najbolj šibkih okrajev. Udeležba na plenumu pa je bila srednja. Ljudje so v tem okraju še zelo dostopni tudi za .razne zlonamerne govorice, podlegajo vplivom večjih kmetov, začenjajo pa polagoma spregledovati, da nastopajo proti zadružništvu tisti, ki bi še nadalje radi izkoriščali sovaščane. Kraljem dosedanjega šmarskega okraja bi bilo treba v času gradenj še prav posebej pomagati. — Izkazali pa so se pionirji, ki so nedavno pri Donački gori širili nove knjige in sindikalisti steklarne v Rogaški Slatini,
ki so na dan plenuma 15. b m. šli pomagat kmetom v Ratenjsko vas z godbo na čelu.
Slabo je bil pripravljen plenum v Slov. Bistrici.
Navzočih je bilo le 27 in še od teh 12 učiteljev, kar nikakor ni opravičljivo. četudi je bila ob istem času tudi okrajna konferenca LMS. Okrajni LPS je slabo povezan z vasmi, zato ni čudno, če igrajo po vaških odrih marsikaj, Če ljudskoprosvetno delo nazaduje. Vsekakor ni v redu, če bodo v Laporju gradili gasilski dom, pa čeprav so dobili celo oblastveno dovoljenje — ne bodo pa gradili zadružnega doma. čeprav bi ga zmogli zgraditi in čeprav v Laporju že 20 iet gasilske čete sploh ni bilo. Dejstvo, da je plenum ugotovil razne napake in slabosti, utegne biti prvi korak k napredku, zlasti če bodo ostale frontne organizacije sledile zgledu mladine.
Bodoči ljudskoprosvetni svet za okraj Poljčane
bo moral vsekakor čim pTej sklicati plenum, ali pa vsaj sektorske konference za bistriški in šmaaski del okraja. saj so sklepi, sprejeti v Bistrici, pomanjkljivi in celo nejasno formulirani.
Plenum v Krškem
Plenum v Krškem je zaradi slabe priprave preložen na 29. t. m. — V okrajnem ljudskoprosvetnem svetu očitno ni nikogar, kj bi si prizadeval, kaj šele vodil Posledice se že kažejo, n. pr v Pišecah, kjer igralska družina denar od predstave zapije. Taka »kulturno-umetniškai skupina z ljudsko prosveto nima nič skupnega.
Na plenumu za okraj Trebnje
so med drugimi sklepi sprejeli tud’ sklep, da bodo začenjali kopanje za temelje svečano, s kulturnimi prireditvami. da bo vsako gradilišče poslalo vsakih 14 dni okrajnemu Ijud-skoprosvetnemu svetu članek z opisom dobrih in slabih strani dela, da bodo v krajih, kjer so tehnične možnosti, skupno poslušali prenos predavanj Ljudske univerze iz Ljubljane in organizirali diskusije o teh predavanjih, da se bodo odslej ljudskoprosvetni sveti okraja sestajali mesečno, ker je bij» dosedanje delo nenačrtno in tudi ni bilo povezave med množičnimi organizacijami.
Najprej so imeli plenum v Grosuplju
Vršil se je že 6. februarja. Prisotni so bili delegati iz vseh 46 krajevnih odborov, zastopani so bil: tudi vsi okrajni forumi množičnih organizacij. Predsednik OIO je povedal točno, ko je rekel, »da nevedneži ne morejo saditi današnjemu razvoju«, da je naloga ljudskoprosvetnih aktivistov odpravljati vso mogočo nevednost in da je ravno gradnja zadružnih domov prilika »pritegniti vse ljudstvo naših vasi.«
Na plenumu so 6e obvezali do 1. marca formirati okrajno kulturno ekipo, ki bo »gostovala na gradiliščih in vnašala med delavne ljudi borbenega duha«. Ciklostiran informacijski list bo ob sodelovanju dopisnikov z gradilišč pospeševal tekmovanje, zlasti medkrajevno. LPS-i v krajih, kjer ne bodo gradili, so se obvezal; prirediti vsaj po 1 prireditev v korist bližnjemu gradilišču. Organizirali bodo množično poslušanje radia, posebno nedeljske ljubljanske oddaje za podeželje od 3. do 5. ure popoldne in političnega pregleda ob 19. uri.
V krajih, kjer LPS-ov še ni, bodo postavljeni do J. marca, ostali pa bodo odsiej pošiljali redna mesečna potočila okrajnemu LPS-u. Vzpodbuden je sklep »da bodo po vsaki kulturni prireditvi sklicali sestanek in v debati predelali dobre in slabe strani izvajanega dela.« Tako bodo dvignili kvaliteto uprizoritev .er idejno čistost in vzgojno vrednost programa.
Po okrajnih sektorjih bodo izbrali sektorske odbore za pomoč borečemu se ljudstvu Grčije.
Na plenumu je bil razen odbora za pomoč grškemu ljudstvu (predsednik Perovšek Vinko, tajnik Berginc Pepca) izvoljen tudi širši in ožji okrajni ljudskoprosvetni svet (16, oziroma 6 članov). Za predsednika je bil izbran tov. Ovsenk Silvo. — IgTalska družina iz Žalne na je kot najboljša v okraju dobila knjižno nagrado.
V Novem mesta
se je plenuma 15. t. m. udeležilo okrog 30 zastopnikov množičnih organizacij. Diskusija je pokazala na napake in slabosti v delu ljudskopro-svetnih svetov, je pokazala, da se okrajni LPS izprva ni dovolj zavedal važnosti plenuma, kajti sicer bi ga bil zadovoljivo pripravil že za 8 fe-beruar. kakor je bilo prvotno v načrtu.
Pozdraviti pa je treba škocjansko mladino, ki je podrobno organizirala brigado za gradilišče in medtem že tudi začela z delom. Med sklepi je treba omeniti sklep, da bo na pobudo prosvetnih svetov za področje vsakega ljudskega odboja predavanje o Grčiji, da bodo vsi krajevni LPS-i poslali do 1. marca okrajnemu Ijudsko-prosvetnemu svetu načrt dela, da bodo društva, prosvetni aktivi izvedli tekmovanje, ki že traja, v vseh panogah kulturno prosvetnega dela in priredili za zaključek v Tednu zmage festival. V vsakem kraju so sklenili ustanoviti vstvj po 1 bralni krožek, po potrebita organizirati tudi tečaje za slabo pismene. Okrajno podjčtje »Naša knjiga« bo prirejalo v okoliških krajih razstave knjig.
Okraj Črnomelj
* Spodbujen je primer mladincev iz Gribelj, ki so se v lepem številu udeležili lani gradnje proge. Po zgledu s proge so brigadirji doma organizirali krčenje steljnikov in za delo pridobili vso vas. Preorali in očistili so
že 30 ha steljnikov, poleg tega pa so med prvimi v okraju začeli z gradnjo zadružnega doma. Člani sindikata prosvetnih delavcev pa so se obvezali prispevati h gradnji zadružnega doma po 1 delovni dan pri tistem domu, ki bo začel prvi rasti od tal. Ob delu bodo prirejali kulturne prireditve. Podobno obveznost so sprejeli delavci in nameščenci rudnika Kanižarica. Plenum je pokazal, da ni težko najti načinov, da bo gradnja zadružnih domov zbliževala kmete, delavce in delavne izobražence.
Plenum v Kočevju
je bil površno pripravljen. Navzočih je bilo le 27 . delegatov, čeprav je v okraju samo sindikalnih podružnic 32 in čeprav je kot povsod tudi na Kočevskem med ijudmi dosti veselja za kultuirnoprosvetno delo. (Ureditev šeškovega doma v Kočevju!) V Papežih igrajo pod kozolcem, se precej zanimajo za knjižnico in prireditve ter je Leninovo in Prešernovo proslavo obiskala vsa vas. Med sklepi velja omeniti sklep, da bodo LPS-i v kraju, kjer so gradilišča, zbrali določeno število naročnikov za »Zadružni dom«.
Na Jesenicah
je bil plenum že 8. februairja. Slabo je bilo, da je bilo zaradi površne organizacije le 8 udeležencev od 78 s podeželja Poleg raznih sindikalnih obveznosti o pomoči pri gradnji in razen prireditev društev ter KLPS-ov v korist posameznim gradiliščem in v korist borečemu se grškemu ljudstvu sta posebne omembe vredni obveznosti jeseniškega sindikalnega gledališča. ki bo pošiljalo režiserje v pomoč za kulturno-umet. delo na gradiliščih in obveznost mladinskega sindikalnega gledališča na Jesenicah in v Javorniku ki se je obvezalo naštudirati nov program, vsebinsko in tehnično primeren za gostovanje na gradiliščih. Ta skupina namerava redno obiskovati teren. Spričo dejstev, da je v jeseniškem okraju zanimanje za razne oblike ljudskoprosvetnega dela precejšnje, bi mogla biti diskusija globlja, sklepi pa obsežnejši in boljši. Pri razporedil gostovanj pa naj se Jeseničani usmerjajo razen v svojo okolico tudi na Goriško.
Na plenumu v Kranju
so objavili dva razpisa za nagrade: 1. OLPS in OSS razpisujeta tekmovanje za najboljši LPS, ki se bo do 1. maja organizacijsko utrdil po statutu LP, uredil evidenco nad delom, pošiljal redno poročila, usposobil pevski zbor, organiziral bralne krožke, seznanjal člane z marksistično in le-mnistieno literaturo in pritegnil ljudi s svojega področja v ljudskoprosvetno delo, tako da ne bo razcepljeno, kakor je bilo doslej.
2. OLPS in OSS razpisujeta 2000 din nagrade za najboljšo zamisel proslave letošnjega ljudskega praznika v okraju, in sicer v vasi, kjer bodo zadružni dom gradili najhitreje. Določen odstotek dobička dobi kraj, kjer bodo stvar izvedli.
Edsen od sklepov je, siriti Obzomi-kovo prilogo (igre). LPS-i so se med drugim obvezali, voditi tudi evidenco nad delom in do 29. v mesecu pošiljati okrajnemu LPS-u poročila na enotnih formularjih, sestavljati 3 mesečne delovne načrte, do 15. marca pa izvesti prireditve za pomoč grškim borcem. Ljudskoprosvetni svet Kokrica želi imeti kino.	,
V Škofji Loki
ki bo po novi administrativni ureditvi pripadla h Kranju, so plenum pripravili v naglici in se je mogel vršiti le po naključju, ker so bili po upravni liniji poklicani isto dopoldne v Škofjo Loko vsi pedagogi okraja. Diskutanti so kritizirali mestni in okrajni LPS, k: šteje vsega komaj 3 člane, mogla sta pa do nedavnega, kolikor sta utegnila, delati le dva. Na ta način je seveda nemogoče voditi in usmerjati. Od obveznosti je treba omeniti obveznost Tovarne klobukov, ki bo po dveh mesecih nagradila najboljše gradilišče s primernimi darili (knjigami itd.).
Okrajni ljudskoprosvetni svet v Kamniku
se sestaja vsak mesec, njegov izvršilni odbor pa na 14 dmi. V okraju bodo gradili 19 domov, sindikalne podružnice pa bodo dale za gradnjo zadružnih domov 200.000 delovnih ur, od tega KSS Domžale 99.000. Zidarji in tesarji gradbenih podjetij bodo šli na gradilišča pomagat pri strokovnih de’ih.
Na plenumu so bili večinoma delavci in kmetje (okrog 70). Ugotov-lje je bil napredek v času od 2. do 3. plenuma LP Slovenije (n. pr. 7 novih knjižnic). Na plenumu so razpravljali o slabih igrah, o najprimernejših ob’ikab ljudskaprosvet-nega dela na gradiliščih in o potrebi po vzgojnih programih.
Med kamniškimi sklepi je treba omeniti sklep da bo ljudska univerza prirejala predavanja tudi na gradiliščih, da bodo število naročnikov »Obzornika« dvignili za 300, da bo prireditelj mitingov na praznik ljudske repub’ike Slovenije 27. aprila Zveza borcev in predvsem (to je sklenil edino kamniški plenum), da bodo za Teden tehnike organizirali v vseh vaseh predavanja, ki naj seznanijo vaško prebivalstvo s koristnimi tehničnimi pridobitvami ter zainteresirajo mladino za učenje tehničnih poklicev. — Udeleženci so ob sklepu izrazili željo, da bi se morah podobni plenumi vršiti večkrat.
Okraj Rakek
bo priključen Postojni, kar pa ni opravičilo, da plenum ni bil dovolj skrbno pripravljen, čeprav je ljudskoprosvetnih vprašanj, ki bi jih bilo treba takoj rešiti, ozir. vsaj začeti reševati, v okraju dovo’j. Zato je
treba podčrtati še zlasti sklepe, Id predvidevajo organizacijsko okrepitev in utrditev ljudskoprosvetnih svetov, redne seje, načrtnost, poročanje, seznanjanje z navodili v tisku, opozarjanje na dožnosti poverjenikov pri krajevnih LO, ki so dolžni pomagati LPS-om in biti o njihovem delu poučeni
Plenumu v Postojni
je prisostvovalo okrog 180 ljudi, zlasti številni so bili zastopniki sindikatov. Sp'oh je prav, da bi bile plenarne konference dostopne tudi in-teresiranemu članstvu množičnih organizacij in se ne bi omejevale le na nizko število odposlancev LPS-ov. Na plenumu je bilo‘pravilno ugotovljeno, da marsikje še podcenjujejo vzgojno važnost 1 j udskop ros ve t n ega dela, zato si premalo prizadevajo za organizirano načrtno delo, ter za idejno čistost, od tod n. pr. šibkost študijskih in bralnih krožkov. Po-vdarjeno je bilo, naj ljudskoprosvetni sveti poskrbe, da na gradiliščih ne bodo programi gostovanja spominjali na staro, n. pr. jokavo, brezidejno popevanje in podobno.
Med gradilišči se že čuti tekmovanje, ki ga bo vzpodbujal tudi sklep dveh slikarjev in enega kiparja ki bodo napravih vsak po 1 delo kot dar prvemu dograjenemu zadružnemu domu v okraju. Organizirali bodo tudi razstavo svojih del v raznih krajih okraja.
Plenuma v Sežani
se je udeležilo preko 100 odposlancev LPS-ov. Sklenili so. da bo imel februarja vsak LPS po 2 kulturni prireditvi v korist zadružnih domov. Za poglobitev ideološke vzgoje bodo LPS-i organizira'! 48 bralnih in študijskih krožkov, ki bodo obravnavali predvsem vprašanja zadružništva. Še februarja bo prirejenih najmanj 15 predavanj. Za dvig ljudskoprosvetnih aktivistov se bo še februarja vršil ponovno knjižničarski tečaj, vršil pa se bo tudi splošni ljudskoprosvetni tečaj, ki ga bodo obvezno obiskovali vsi referenti za prosveto pri KLO-sik. V okraju bodo gradili 24 zadružnih domov.
S polno udeležbo na plenumu v Tolminu
so ljudskoprosvetni sveti pokazali zanimanje za ljudskoprosvetno de'o. V Logu pod Mangartom imajo n. pr. dober pevski zbor, tamburaški zbor in si gradijo zadružni dom. (Že ped »zavezniki« so hoteli graditi prosvetni dom, pa jim niso dovolili). Sploh je prosvetno delo v tem okraju precej živahno, priprave za gradnjo napredujejo. V Zatolminu se že učijo igre, ki bedo ž njo nastopali v novem zadružnem domu. Med sklepi plenuma je tudi organizacijsko važen sklep, da se bedo KLPS-i takoj sestali in siaredili načrte za izvedbo okrajnih sklepov. V tem okraju se okrajni OF editor živo zanima za uspehe Ijudskcprcsvetnega di ia in je na plenumu sodeloval tudi tov. sekretar.
Okraj Idrija
V	Idriji sami se pripravljajo na
graditev prosvetnega doma, ker zdaj nimajo nobene primerne dvorane. Zveza borcev bo prispevala 35.000 prostovoljnih ur in dobiček vseh prireditev za ta dom. V Godoviču, Ota'ežu, v Doleh in drugod pa se pripravljajo na graditev zadružnih domov. Mladinska organizacija se je obvezala poslati svoje čete na gradilišča in pritegniti tudi mladince, ki še niso vključeni v brigade. Učiteljstvo vsak šol v Idriji bo pomagalo, da bodo dobih učenci čim bolj jasne pojme o zadružništvu, da bodo šli na vas ne samo delat, temveč tudi kot agitatorji. Glede vsebine prireditev so v Idriji sklenili, »eü morajo biti izraz življenja in dela naših ljudi na tej stopnji našega razvoja, »da je treba z vsemi sredstvi voditi borbo proti vplivom zaostalosti:	klerikalizma in socialdemckra-
tizma. Mnogo več pozornosti in načrtnosti v delu je treba posvetiti prevzgoji žena, ki najrajši podlegajo reakcionarni propagandi.
Povdarjena je bila potreba po čim-večji povezavi med upravami za gradnjo in LPS-i. Okrajni LPS je na plenumu nagradil prosvetni svet Kladje. prosvetni svet Oblakov vrh pa pohvalil Med posamezniki — prosvetnimi aktivisti — pa se je najbolj odlikova' Kokolj. Stane, rudar iz Idrije, ki vneto sodeluje pri pripravljanju prireditev.
V	okraju Gorica (Solkan)
bodo gradili precej zadružnih domov ju na nekaterih gradiliščih so že začeli. V Prvačini že pripravljajo program za otvoritveno slavnost. Tndi brigadirji na gradiliščih Nove Gorice so že začeli. Zadali so si tudi nalogo, da se s kulturno-prosvetnim delom in na kultnmo prosvetnem tečaju pripravljajo za ljudskoprosvetno delo, zlasti še na vasi.
Organizacijska vprašanja, vprašai-nja gostovanj in kulturno-prosvetne-ga dela na gradiliščih so skleni® načrtovati te dni na sektorskih sestankih v krajih, ki bodo gradih domove. Na teh sestankih se bodo ljudskoprosvetni delavci iz okoliških' vasi zbrali, da sprejmejo sklepe za delo do letošnje jeseni.
. Ostali okraji
V	Dolnji Lendavi se je plenumJK&i šil, nimamo pa podrobnega poroSfei okraji Ljubljana okolica, Ilirska B? strica in Krško pa so v organizaciji plenuma zaostali. Njihova naloga je, da pohitijo z reorganizacijo LPS-ov,
Nadaljevanje sa 6. sirani
Z razstave v Modemi galeriji
mmm
Razstava sodobne likovne umetnosti v Moderni galeriji v Ljubljani je pridobila novo plastiko v ma cu, delo kiparja Boža Pengova
Na|fi©ve!ie glasbene izdale
Ob koncu lanskega in v začetku novega leta je izdal oddelek za glasbene izdaje Državne založbe Slovenije sledeče
muzikalije;
Naši zbori: izšla sta peti in šesti snopič te naše edine glasbene revije, s čimer je zaključen II. letnik. V petem snopiču, ki je posvečen skladatelju Ristu Savinu eb njegovi 88 letnici, so objavljene tri Savlnove skladbe: moški zbor iz Novih akordov »Zori rumena rž, zori* in Aškerčeva davorija »Ml vstajamo« ter mešan zbor »Stalan sam tvoj«, ki je zasnovan na medjimurskih motivih; ta ztcr štejemo med najboljše mešane zbore naše literature, kamor sodita tudi nadaljnja dva mešana zbora tega zvezka: A. Foersterja »Naše gore« in J. Ravnika »Poljsko pesem«. Ponatisnjeni sta tudi dve narodni v priredbi A. Lajoyca in Fr. Gerbiča. Nova skladba v tem zvezku je
E.	ščekove »Orač« za moški zbor. Sesti snopič pa objavlja vrsto novih skladb: krepak mešani zbor P. Si vi ca »Vstajenje Primorske«, D. Bučarja »Žalostinko«, šaljiv zbor na besede Dragotina Ketteja, peven lahek moški zbor Viktorja Mihelčiča »Pesem o sejalcu« na prav za sedanji čas primeren tekst L. Krakarja ter mladinski zbor P. Liparja »Naokrog«. Ponatisnjeni so pa zbori: A. Lajovčev »Zeleni Jurij«, E. Adamičeva »Fantu« in »Svatovska«, R. Savina »Tam nad jezerom,« (iz opere Gosposvetski sen) in V. Kirka »Katrica«.
Knjižna priloga obeh snopičev' objavlja nadaljevanje in konec članka »O glasbeni samodejavaosti in glasbeno-prosvet-nem delu na mladinski progi«, ki ga je prispeval R. Ajiee, prigodni članek o R. Savinu, dalje koncertno kroniko in navodila pevcem in zborovodjem.
Iz kazala posnamemo, da je bilo v IT. letniku objavljenih 27 novih skladb za razne zborovske sestave, ponatisnjenih pa je bilo 37 zborov. Revija je tako zaključila z uspehom svoj drugi letnik.
Frav potrebno in vzgojno bi bilo, ko bi biro tega letnika skoro tudi slišali na koncertnem odru in v prenosu, kar b! nova skladbe približalo tudi širokemu krogu zborovodij in pevcem, saj do sedaj še niso bili izvajani zbori kakor so R. Gobca »Vojna«, M. Tomca »Viahi« in cela vrsta v tem letniku zbranih novih skiadb. Taka »produkcija« bi tudi mnogo pripomogla k razširjenju revije, ki mara postati v rokah naših pevcev, v ljudskih pevskih zborih kakor tudi v mladinskih šolskih zborih njih vodilno glasilo ter tako dajati vzpodbudo našim skladate-
ljem za ustvarjanje dobrih zborov na sodobne tekste. Razvoj in rast revije zavisi torej v prvi vrsti in izključno le od teb činiteljev.
Karel Pahor: »Očenaš hlapca Jerneja«.
V	slovenski in ruski izdaji j.e izšla ta Pahorjeva skladba, ki jo poznamo še iz koncertnega sporeda pred vojno. To je menda najobsežnejša slovenska a cappella skladba za šestero, ponekod tudi še večglasen mešan zbor na znano Cankarjevo besedilo. Obsežna skladba terja seveda obsežen in izvežban zbor. Podložen ruski prevod teksta je oskrbel Evgenij Vaulin, rektor Državnega konservatorija v Zagrebu in tako odprl skladbi pot tudi izven naših mej. Izdaja ima na zadnjih dveh straneh kratek informativni članek o Ivanu Cankarju in knjigi »Hlapec Jernej in njegova pravica« v ruskem (str. 11) in hrvatskem-srbskem jeziku (str. 12).
Danilp Švara:	»Suita Kaju-
hovi h*.
Avtor je uglasbil tri Kajuhove pesmi »Slovensko pesem«, »Sovjetskim herojem«, »Po tisoč letih« m jih po njih besednem in glasbenem izrazu povezal v trodelno suito za mešani zbor. Prvi stavek »Samo milijon nas je« v zmernem tempu (moderato), drugi stavek »V solzah navdušenja ...« kot žalna koračnica in tretji stavek v vivace tempu (zelo naglo, burno), ki napoveduje zmago. Seveda se lahko vsak del Izvaja za sebe, a kot celota bo suita dosegla učinek le ob dobrem pevskem korpusu. (Suita sama obsega 12 strani).
A. Novikov: »Kantata o zmagi«.
V	prevodu S. Samca je Izšla znana skladba sovjetskega skladatelja, ki bo morala postati važen del nastopov naših moških pevskih zborov. Značaj skladbe je množičen in zato niso zahteve, ki jih stavi na pevce velike. Slovenska izdaja obsega ie pevski del skladbe, ki je sicer na našem knjižnem trgu v izdaji Gosiz-dat-a v priredbi za zbor s spremljeva-njem klavirja. »Kantata o zmagi« ima tri dele: »Skoz vihre in burje«, »Mogočna sovjetska zemlja« in »Mogočna sovjetska domovina«.
Slovenske klavirske skladbe za mladino II. album. Urednici Z. Bradačeva in S. Hrašovčeva sta izbrali za ta drugi zvezek 33 skladbic in skladb iz slovenske mladinske klavirske literature. Ker je izdaja iz pedagoškega in splošno glasbeno-kulturnega stališča
©BVEZNOm ÖKBÄJNIH
WLEmmm ljudske fm@s¥ete
Nadaljevanje s 3. strani
in sicer najprej na okrajih, in z organizacijo sodelovanja ljudskopro-svetnih aktivov pri gradnji zadružnih domov'. Pobud in opozoril za način in vsebino de'a lahko najdejo v temle članku, prinesli pa jih bodo tudi zborovalci, če bodo plenumi dovolj široko pripravljeni in vzpodbudno organizirani.
Plenum v Radgoni
je pokazal, da so se že po več krajih pridno lotili priprav za gradnjo, z'asti v Apaški kotlini V okraju bodo gradili 20 zadružnih domov. Prehodno zastavico ima vas Žepovci, kjer prebivajo kolonisti, ki so se kolektivno vključili v delo. V vasi Trata so pričele z delom žene, ki so s pesmijo začele podirati stari grad, nato pa se je razvil med njimi poučen razgovor o zaostalem in krivičnem gospodarskem družbenem rg-du ter o napredku, ki ga prinašajo zadružni domovi.
Okraj je napovedal tekmovanje ljutomerskemu in soboškemu okraju kateri bo prvi zgradil zadružni dom.
Plenuma v Ljutomeru
se je udeležilo n d !00 zastopnikov množičnih organizacij in LPS-ov.
Okrajni ljudskoprosvetni svet ima dokaj dober pregled in tudi kritičen pogled na ljudskoprosvetno dogajanje v okraju. Avtokritično je poročevalka ugotovila, da so v preteklem letu premalo napravili za ideološko izgradnjo množic.
Okrajni LPS bo marca izvedel režiserski tečaj, ki ga bodo vodili člani Slovenskega Narodnega gledališča iz Maribora.
število knjig v knjižnicah se je v treh mesecih povečalo skoraj za 1500. prav tako se je precej dvignilo tudi število bralcev. Ustanovljenih je 6 novih knjižnic. Na plenumu so nagradili s knjigami tov. Hodžarja Ivana, ki je po osvoboditvi napisal že 3 igre, zadnjo pod naslovom »Viničarji« za drugo obletnico vinogradniške zadruge Svetinje - Brezovnik.
Ljutomerski plenum je edini, na katerem niso bili sprejeti samo okrajni, ampak tudi krajevni in sindikalni sklepi in obveze. Za primer prinašamo obveze Ijudskoprosvetne-ga sveta v Ivanjkovcih in sklepe prosvetne komisije sindikalne podružnice v opekarni Lokavci.
V Ivanjkovcih
so se obvezali, da bodo »v drugem letu prve petletke in v letu gradnje
zelo važna, bo o Izdaji objavljeno še posebno poročilo. S tem naj samo opozorimo na izdajo, ki predstavlja v naši skromni klavirski literaturi lep prispevek. Zvezek obsega 40 strani.
Poleg navedenih Izdaj je Državna založba Slovenije izdala še dva zvezka pesmi za harmonikarski in za množični zbor v priredbi Janeza Kuharja ter M. Kozine pesem »Titovi brigadirji«, o čemur smo že poročali.
Moškim pevskim zborom prav vseh stopenj bodo dobro služili trije zvezki moških zborov, ki so nastali iz priročno razdeljene »Pesmarica Glasbene matice«. Prvi zvezek obsega 17 zborov (Adamič, Foerster, Dev In dr.), drugi zvezek obsega 24 zborov (Gerbič, Hajdrih, Ipavic, Jenko in dr.), tretji zvezek pa 27 zborov od G. Kreka do Volariča. Vsak zvezek ima po 68 strani in ie cena zvezku din
15.—, za pevske zbore din 12.—. Moškim pevskim zborom, katerim zadaja razmnoževanje not stalno dosti skrbi, bo s to ceneno Izdajo zelo pomagano.
Prav tako naj služi Istemu namenu izdaja Sedem Prešernovih pesmi, ki je izšla kot ponatis iz brošure Prešernov dan In obsega skladbe Adamiča (Zapuščena), Premrla (Zdravica za moški in mešani zbor), Maska in šivica (Soldaška), Jenko (Strunam) in Flajšmana (Pod oknom).
V okviru tega poročila naj omenimo na koncu še »Katalog slovenskih glasbenih izdaj«, ki obsega popis glasbenih»izdaj po stanju ob koncu 1947 z dodatkom novejših hrvatskih, srbskih in sovjetskih izdaj. Ta knjižica v obsegu 89 strani bo nujno potrebna tako posameznikom, ki se pečajo z glasbo kakor tudi šolam vseh vrst in vsem glasbenim in prosvetnim aktivom (pevskim zborom, godbam itd.). S to izdajo je spo-polnjena tudi občutna vrzel naše bibliografije.
*
Ukmar - Cvetko - Hrovatin: Zgodovina glasbe. S to knjigo, ki je pravkar izšla pri Državni založbi Slovenije, smo dobili prvo delo te vrste v našem jeziku. Knjiga obravnava svetovno zgodovino glasbe od prvih začetkov do danes (Vilko Ukmar). Posebej obravnava sovjetsko glasbo (dr. Dragotin Cvetko) ter razvoj slovenske glasbe od njenih začetkov do konca prve svetovne vojne (dr. Radoslav Hrovatin); pregled sodobne slovenske glasbene ustvarjalnosti pa je obdelal Vilko Ukmar. Knjiga je zelo obsežna, šteje blizu 560 strani in je tud! bogato ilustrirana; poleg slik in notnih primerov ima knjiga še 24 prilog.
Izdaja te knjige je bila nujno potrebna.	B. G.
Nov bibliografski tisi
»Objave DZS« za povezavo med založ-nlštvi, knjižnicami in čitajočim ljudstvom.
Opazna je bila vrzel med zaiožništvi na eni strani in med knjigarnami, knjižnicami, ustanovami in čitajočim ljudstvom na drugi strani. Naši dnevniki poročajo sicer o novoizišlih delih le od časa do časa, tako da lahko spregledaš raztreseno bibliografijo po dnevnikih. Zatorej® se je čutila potreba po reviji, ki naj redno obvešča o novoizišlih delih vse, ki se za našo knjigo zanimajo.
Državna založba Slovenije je javljala doslej vse svoje nove izdaje v Vestniku ministrstva za prosveto LRS« v posebnem dopolnilu pod naslovom »Objave DZS«.
ODZS so nudile v letih 1946 in 1947 pregled izdaj DZS pa tudi važnejših publikacij drugih založb. Odslej bodo izhajale kot samostojna publikacija vsakih štirinajst dni in bodo javljale vse novosti, ki jih izdajajo Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, Slovenski knjižni zavod in ostale slovenske založbe. Seveda bodo objavljale tudi važnejše srbohrvatske, ruske in druge izdaje.
»Objave DZS« bodo izhajale vsakega prvega in šestnajstega dne v mesecu. Založnica DZS jih bo dostavljala brezplačno vsem uradom, ustanovam, šolam, knjižnicam In vsem poslovnim prijateljem DZS, ker poročajo ODZS tudi o splošnem delovanju založbe.
Najpomembnejši pisatelj mlade brazili-janske književnosti je George Amado. Čeprav mu je komaj čez trideset let, je napisal že mnogo romanov, ki so že prevedeni v angleščino, francoščino, ruščino in španščino. V romanih »Jubiaba«, »Ca-pitoes de Areia«, »Abc do Castro Alves«, »Suor« in »Cacao« opisuje divje življenje v osrčju severne Brazilije. Najbolj popularni sta njegovi knjigi »Mar morto« (Mrtvo morje) in »Terras do Sem Fim« (Dežela brez meja). V prvi riše težko življenje ribičev v okolici Bahie, v dragi pa v dramatski obliki tragedije, ki se odigravajo na kakavnih plantažah.
zadružnih domov za kulturno prosvetni dvig« priredili 10 gospodarsko političnih predavanj, 7 kulturno-umetniških prireditev, ustanovili mešani pevski zbor, v vsaki vasi svojega okoliša bralne krožke (v 2 vaseh sta že), da bodo čisti dobiček v Tednu knjige uporabili za knjižnico, da bodo v zvezi z gradnjo zadružnega doma organizirali tedenske sestanke, 14-dnevno gospodarsko - strokovna predavanja, mesečno pa kulturne prireditve, ne vštevši gostovanja, in da bodo skrbeli tudi za dopisovanje v časopisje. Nadalje napovedujejo tudi tekmovanje gradbišču pri Sv. Miklavžu, in sicer v kultur-no-prosvetnem delu.
Ker se krajevni LPS zaveda splošne pomembnosti borbe demokratičnega grškega ljudstva za svobodo, bo "pomagal organizirati po vaseh nabiralne akcije, do 15. marca pa bo priredil eno prireditev, katere čisti dobiček je namenil za pomoč grškemu ljudstvu.
Sindikalna kulturno prosvetna komisija opekarne Lokavci
sindikalne podružnice opekarne Lokavci pa je sprejela sledeče sklepe: člani sindikata so se za zgraditev zadružnega doma obvezali brezplačno' napraviti 100.000 kosov zidne opeke (njihova planska naloga je 1,150.000 zidnih in 650.000 strešnih opek), za predvidene tečaje pa so pridobili: za sanitetskega 2 tovarišici, za sin-
Razsfava bolgarske arhitekture
Te dni je v zagrebškem umetniškem paviljonu odprta razstava bolgarske arhitekture. Pred časom smo imeli priliko videti razstavo sovjetske arhitekture.
Sedaj pripravljajo tudi tretjo razstavo te vrste, na kateri bo prikazana češka in slovaška arhitektura.
Prvi del bolgarske razstave je posvečen stari arhitekturi, v drugem delu so pa v glavnem razstavljeni načrti za nove gradnje tako v sami Sofiji kakor tudi v podeželju. Zelo zanimivi so fotograf-slk posnetki najstarejšega pomembnega bolgarskega kulturno-zgodovinskega in arhitektonskega spomenika, Rilskega samostana, ki je bil zgrajen v 12. stoletju. Med starinskimi poslopji, ki so posebej značilna za bolgarski način graditve, so stare stanovanjske hiše iz nekaterih bol-garklh mestec, zlasti iz Koprivštlce, Trnova, Plovdiva, Cerešova, Arbanasov in Trjavne, ki so prav tako prikazane na razstavi v fotografskih posnetkih. V tem oziru so Bolgari zelo vestno proučili svojo arhitektonsko preteklost. Zvečine gre za anonimna dela. Marsikod se človek
spomni podobnih zgradb z našega juga, iz Makedonije, ki so po stilu močno sorodne stari bolgarski arhitekturi. Zlasti bogata je obdelava lesa, stropi so včasih tako umetelno izdelani, da zbujajo občudovanje. Bogato zastopana je svojevrstna ljudska ornamentika.
V drugem delu razstave so prikazani načrti sodobnih bolgarskih stavbenikov. Sofija je bila med zadnjo vojno močno bombardirana. Zato je na razstavi zlasti veliko načrtov, ki bodo služili za obnovo prestolnega mesta. Tako bodo v Sofiji gradili posamezna reprezentativna poslopja: novo gledališče, delavsko seliščs z naslovom »Gara Isker« (=■= Postaja isker), ki bo zgrajeno v sofijskem predmestju z bogato razvito industrijo. S podeželja so načrti za gradnjo porušenih bolgarskih vasi. Načrte so izdelali znani bolgarski arhitekti Ljuban Tonev, Asen Stojičkov, Ivan Dancev Stančo Belkov-skl, Kiril Kalinov, Todor Goranov in drugi. Vsega skupaj je razstavljenih 155 fotografij.	T. P.
loma spremenjeni obliki. Režira Ferdo Delak.
Zadnje dnf je gostovalo v Zagrebu najboljše delavsko kulturno-prosvetno društvo LR Srbije »Abraševič« iz Beograda. Na programu je imelo tudi po eao skladbo Kozine in Simoaittija. Društvo se imenuje po srbskem pesni!« in delavskem borcu Kosti Abraševiču (1879— 18S8). Ustanovljeno je bilo pred 45 leti.
Komunistični manifest je bil prvič natisnjen v srbskem prevodu 1. ISTI v listu »pančevac«. Prevajalec ni znan. Nekateri domnevajo, da je manifest prevedel znani socialist Svetozar Markovič.
Pri Matici Hrvatski je izžel hrvatski prevod (dr. Milan Bogdanovič) Shakespearovih del »Sen kresne noči« in »Beneški trgovec*. V isti založbi ie izdal »Knjigo pesmi« mladi hrvatski pesnik Šime Vučetič.
Zapiski
Roman Jordana Jovkova »Žanjec« je izšel pri Slovaški Matici v prevodu Andreja Vrbackega.	T. P.
Pod vodstvom slavnega paleontologa dr. Yang Cung-čiena. se je ustanovila na Kitajskem »Sevemozahodna arheološka skupina«, ki bo začela letošnjo spomlad z velikimi izkopavanji v provincah Činghai in Kansa na seliščih predzgodovinskega človeka. Obenem bodo delali tudi geološke preiskave- Ugleden sodelavec in iniciator skupine je tudi dr. Pej Wen - čung, ki je odkril ostanke »pekinškega človeka« (Sinanthropus i'e-Idnensis).
Letošnji kongres Pen-klubov bo v Ko-danju in ne v New Yorku. kakor je bilo prvotno sklenjeno. Večina evropskih članov bi ne zmogla stroškov za takšno pot, razen tega je težko z devizami. Zato se je ponudila Danska, da bo org:mšziraIa kongres, in njena ponudba je bila z zadovoljstvom sprejeta.
Norveški pisatelj Sigurd Evansmo, ki si je pri j .dl ime z romanom «Engirndfa-reme« (Vozači v Anglijo) iz osvobodilnih bojev, je izdal pred kratkiin nov roman z naslovom »Grenseland« (Meja). To je kolektivni roman iz življenja v majhnem mestu, v katerem žive po večini uradniki in delavci Na tem ozadja opisuje usodo stavčevega sina Karla Martina, ki so ga dali študirat, pa mora opustiti študij zaradi rodbinskih razmer in trdno delati kot delavec v opekarni. Roman dobro prikazuje delavsko življenje, akordno delo v opekami in malomeščansko življenje na Norveškem v letih po prvi svetovni vojnL
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Sedem Prešernovih pesmi. Izdala Državna založba Slovenije. Ljubljana 1943.
Katalog slovenskih glasbenih izdai. Izdala Državna založba Slovenije. Strani 80. Ljubljana 1948.
Pesmarica Glasbene Matice. 17 meških zborov. Tretja izdaja. I. zvezek. Glasbeno kritično pregledal dr. Josip Čerin. Strani 64. Ljubljana 1944.
24 mošldh zborov. Izdala Državna založba Slovenije. Strani l£8. Ljubljana.
27 moških zborov. Izdala Državna založba Slovenije. Strani SS. Ljubljana.
Danilo Švara: Suita Kajuhovih (za mešani zbor). Izdala Državna založba Slovenije. Strani 16. Ljubljana 1947.
Karel Pahor: Očenaš hlapca Jerneja. Izdala Državna založba Slovenije. Strani
10.	Ljubljana 1948.
Naši zbori. Dvomesečnik slovenskih zborovskih skladb z glasbeno književno prilogo. Uredil: uredniški odbor. II. letnik. Ljubljana 1947.
Anton Vodnik: Srebnil rog. Pesmi. Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Strani 205. Ljubljana 194S.
Vuk Karadžlč in njegova doba. Zbornik člankov. Izdal Slovenski knjižni zavod. Strani 125. Ljubljana 1948.
Dr. Mila Kovač: Rentgenski žarki — Čarovno oko. Izdal Slovenski knjižni zavod. Strani 55. Ljubljana 1S47.
Dr. Stane Lutman: Borba proti mikrobom. Izdal Slovenski knjižni zavod. Shrani 103. Ljubljana 1947.
Proteus, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Leto K. Številka 6. Ljubljana 1948.
Druga izdaja »Antologije nove čakavske %lirike«
V Zagrebu je. izšla pred kratkim druga izdaja »Antologije nove čakavske lirike«. Prva izdaja, ki je izšla leta 1934, je doživela velik uspeh. V antologiji so najboljše pesmi čakavskih pesnikov. Zastopani so Vladimir Nazor, Mate Balota, Pere Ljubič, Dravo Gervais, Marin Frani-čevič ter pesmi pod naslovom »Neznanke«.
Prva pesem Vladimirja Nazora, ki je obenem tudi prva pesem v antologiji, je »Galjotova pesan«, ki jo je napisal leta 1906 v Kopru, ko je začel pisati »Vele-ga Jožeta«. Istega leta je napisal tudi pesem »Ban Dragonja«, ki jo je pel Veli Jože. Druge njegove pesmi v antologiji so še »Žena zapuščenaa, »Stomanja«, »Starci«, »Sehduš dan«, »Invalid« ln predelana »Poreč«. V vseh teh pesmi je našlo odmeva trpljenje istrskega človeka, motivi, ki so bili nekdaj značilni za to zatirano ljudstvo.
Sovjetska monografija o francoskem romantizmu
Francoski romantizem je bil že v predrevolucijski Rusiji predmet specialnih študij ruskih literarnih zgodovinarjev (Storoženko, Kotljarevskij, Zamotin, Bat-juškev, Delabart In dr.). V Sovjetski zvezi so o francoskem romantizmu pisali številni avtorji, med njimi Lunačarskij, Koben, Friče, Danilin, Reizov in dr. O najnovejši obsežni monografiji o francoskem romantizmu izpod peres# D. D. Ob-lomijevskega (D. D. Oblomijevsklj: Francuskij romantizm. Očerki. Moskva. 1947. 356 str.) poroča S. S. Mokuljskij v zadnji številki »Sovjetske knjige« (1947, št. 12).
V razliko od ruskih literarnih zgodovinarjev stare šole posvečajo sovjetski zastopniki literarne vede posebno pažnjo socialno-politični vsebini francoskega romantizma in proučujejo zlasti idejno vlogo romantikov v socialni borbi franco-
Jugoslovanska kronika
Novosadski »Letopis Matice srbske« prinaša v februarski številki odlomek z naslovom »Pustošenje«, ki je vzet iz večjega dela Ive Andrica, v katerem pisatelj opisuje življenje Beograda v zadnjih dneh nemške okupacije, dalje študijo Živojina Boškova o Svetoliku Rankoviču in njegovem romana »Vaška učiteljica« in odlomke z dokumenti o življenju Djure Jakšiča v Požarevcu, kjer je Imel opravka s policijo. Med prevodi je zastopanih nekaj v Jugoslaviji živečih madžarskih pisateljev In pesnikov, ki so lani izdali
dikalnega 4 tovariše in za večerno gimnazijo 2 tovarišici.
Resolucija
Z raznih plenumov so bile poslane resolucije prosvetnemu ministru tov. dr. J. Potrču, ministru J. Hribarju, Izvršnemu odboru LP in drugim. Iz Ljutomera so poslali resolucijo maršalu Titu. Resolucija se glasi:
Dragi maršal Tito! S plenuma Ljudske prosvete okraja Ljutomer, na katerem so zbrani člani krajevnih LPS-ov ter odgovorni za ljudsko prosveto v vseh množičnih organizacijah in v KLO-jih, Vam, dragi maršal Tito, pošiljamo plamteče pozdrave in obljubljamo, da bomo zastavili vse sile v procvit in prosvet-Ijenost naših najširših ljudskih množic na severni meji naše države.
Z vso skrbjo in vestnostjo ter z vsemi oblikami ljudsko prosvetnega dela bomo pripomogli, da ustvarimo na naših gradiliščih čim vedrejše in borbenejše razpoloženje. Z neumornim delom bomo dokazali, da bodo zadružni domovi center vsega kulturnega življenja na vasL
Naj živi maršal Tito, voditelj naših narodov v socializem.
Filmska Igralka Vlviane Romance
bo odšla v Mehiko, kjer bo lgTala v novem filmu »Prekleti dom«, izdelanem v francoski in španski verziji.
Mate Balota je zastopan v antologiji s pesmimi socialne vsebine: »Božični račun s gospodinom Benedetom«, »Moja mati«, »Koza«, »Govore, da nisam fin« in z drugimi. V zbirki je tudi pesem »Dragi kamen«, po kateri je krstil svojo pesniško zbirko.
Pere Ljubič je predstavljen v zbirki s pesmimi »Naši škoji«, »Na bardima«, »None«, »Vapori izmej škoji«, »Koloni« in z drugimi, Gervais pa s pesmimi »Moja zemlja«, »Tanac«, »Nonič«, »Kmet se je stal«, »Boči«, »Sunce« itd.
Marin Franlčevič je zastopan s Štirimi pesmimi iz »Govorenja Mikule trudnega« ter s pesmimi »Skonsi ričima«, »Masline po škSjima«, »Mat sinu, ča gre put Amerik«, »Zapredena iskra«, »Marač« in z drugimi.
V antologiji je tudi 11 narodnih pesmi pod. Imenom »Neznanka«, brez katerih krog čakavskih lirikov ne bi bil popoln.
skega naroda od konca velike francoske revolucije do začetka revolucije iz 1.1848.
Nova monografija Oblomijevskega predstavlja poskus ocene vseh glavnih zastopnikov francoske romantične literature. Avtor vidi v francoskem romantizmu Idejno strujo, ki je odražala predvsem napredne revolucionarne težnje svoje dobe.
Recenzent S. S. Mokuljskij ugotavlja v svojem poročilu, da je avtor novega dela o francoskem romantizmu zbral in obdelal obširno in važno gradivo, vendar osporava upravičenost marsikaterih avtorjevih trditev in zaključkov; opozarja zlasti na nezadostno upoštevanje dejstvi, da je v francoskem romantizmu poleg napredne in revolucionarne obstajala tudi konzervativna, pietistična struja s Chateaubriandom na čelu.
v Subotici posebno antologijo svojih del v madžarščini.
V najnovejši številki zagrebške »R e -publike« (februar) je več pomembnih prispevkov. Med pesmimi je zlasti izrazita »Beseda in svetloba« Vladimirja Popoviča, ki Ima antološko vrednost. Srbska pesnica Desanka Maksimovič je prispevala tri pesmi, ki so napisane pod vtisi iz sodobne Poljske, ki jo je pesnica pred meseci obiskala. Upoštevanja vredna je proza Josipa Pavlčiča »Radost mladega rodu«, ki je tu natisnjena samo kot fragment. Andre Moborovičlč obširno razmotrlva arhitektonsko oblikovanje sovjetskih narodov. Med drobnejšimi prispevki piše pesnik Sime Vučetič o delu novelista Vjekoslava Kaleba.
Beograjska »Mladost«, ki je najži-vahnejša jugoslovanska književna revija, je izdala dvojno števEko (januar-februar). Tudi Oton Župančič je zastopan s štirimi prevedenimi pesmimi. V slovenščini sta natisnjeni dve pesmi Lojzeta Krakarja. Zlasti obsežna je kronika, ki jo nekatere druge revije na veliko škodo zanemarjajo.
Pri beograjski založbi »Prosveta« je izšel zbornik »Lirika in borbe obnove«, ki ga je uredil Tanasije Mladenovič. V tem zborniku so na skoraj 209 straneh večjega formata zbrane najznačilnejše pesmi vseh pomembnejših sodobnih jugoslovanskih pesnikov. Slovensko pesem zastopajo Oton Zupančič, Matej Bcr, Kajuh, Igo Gruden, Franc Kosmač, Milena Mohorič, Fran Roš in Jože Brejc.
Druga številka nove pclitičnc-publicl-stične zagrebške revije »Delo« prinaša na uvodnem mestu članek, posvečen stoletnici Manifesta Komunistične stranke, članek o kmečkem uporu 1. 1873 in reportažo Šimeta Balena o današnji ameriški demokraciji.
Konec februarja bo v zagrebškem gledališču obnovljena »Mala F1 o r a m y e«. Ta Tijardovičeva opereta, ki je nastala L 1924 je dosegla velik uspeh doma in v Inozemstvu. Sedaj Jo bodo dajali v de-
'Delo Osvobodilne fronte :
Osvobodilna fronto mora bid pobudnik vseh političnih »n gospodarskih podvigov na vasi
Dne 22. t. m. je bil v Novem mestu redni okrajni plenum OF za okraj Novo mesto. Kljub slabemu vremenu se je plenuma udeležilo nad 100 delegatov iz krajevnih odborov OF in već zastopnikov ostalih množičnih organizacij. V imenu 100F za Slovenijo se je plenuma udeležil pomočnik ministra za prosveto tov. Bogdan Osolnik, ki je v svojem referatu nakazal naloge Fronte pri kulturno-prosvetnem delu, pri volitvah v okrajne odbore in pri tolmačenju gospodarskih uredb ljudskih oblasti. posebno v zvezi z zadnjo uredbo o vezanih cenah.
Iz poročila podpredsednika okrajnega odbora OF tov. Grašiča je razvidno, da je v okraju 146 krajevnih odborov OF in en mestni odbor OF, ki je razdeljen na 4 terenske odbore. Od 25.562 votivnih upravičencev v okraju je 13.872 članov OF. članarino za mesec januar 1948 je plačalo 7722 članov, dočim je 6150 članov na zaostanku v članarini, kar je predvsem krivda krajevnih odborov OF, ker ne posvečajo temu vprašanju dovolj pažnje. Želo dobro dela 34 KOOF, v pobiranju socialnega fonda pa prednjačijo KO OF Bršlin, Prečna. Zbure, Škocjan. Mirna peč in Podfcoršt. Najslabši v svojem delu pa so KO OF Sela-Radulje, Štrav-berk, Biška vas. Stavča vas, Ždinja vas in I. teren v Novem mestu. 22 krajevnih odborov OF še nima vključenih v odbore zastopnic AFŽ. Iz poročil in diskusije posameznih delegatov je razvidno, da delo krajevnih odborov OF največkrat sloni r.a enem ali dveh članih odbora, dočim ostali člani Fronte niso vključeni v aktivno delo. V akciji za gradnjo zadružnih domov so se doslej najbolj izkazali krajevni odbori OF Bršlin. Brusnice, Gor. Suhadol in Škocjan, kjer so pod vodstvom OF že začeli s pripravljanjem materiala in drugimi deli. V Bršlinu hočejo na vsak način imeti na j večji zadružni dom v okraju. Z uredbo o vezanih cenah še niso seznanjeni po-
samezniki. vendar je bilo pripomnjeno, da se večji posestniki popolnoma strinjajo z uredbo v kolikor so se z njo seznanili iz dnevnega časopisja. Nek tovariš je izrazil bojazen, da bodo morda z novo uredbo o garantirani preskrbi in vezanih cenah prizadete nekatere partizanske vdove z več otroki in ostali socialno šibki potrošniki na vasi, kar je seveda popolnoma nepotreben strah, ker je že z zvezno uredbo točno določeno, kdo spada pod garantirano preskrbo. Na plenumu so bili tudi sprejeti sklepi, ki naj razgibajo in poživijo delo vseh odborov OF. Ti sklepi so: vsi krajevni odbori OF bodo takoj sklicali sestanke vseh članov OF ter ostalih množičnih organizacij in se bodo na teh pogovorili o volitvah v okrajni ljudski odbor ter izbrali kandidate, nakar bodo sklicali masovne sestanke za vse volivce, — organizirali bodo po vseh vaseh čitanje najvažnejših gospodarskih uredb in tolmačili ljudem najnovejšo uredbo o vezanih cenah; —- za gradnjo zadružnih domov bodo mobilizirali vse razpoložljive sile in napovedali medsebojno tekmovanje med gradbišči, posameznimi' organizacijami in posamezniki. — v vsaki vasi bodo takoj pričeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov za pomoč grškemu ljudstvu; — kar najsveča-nejše se bodo pripravili za proslavo
7.	obletnice ustanovitve OF; — vso pažnjo bodo posvečali dvigu prosvete na vasi; — pri vseh KO OF bodo uvedli evidenčno knjigo, kjer bodo vpisani vsi aktivisti; — nudili bodo vso pomoč KLO pri raznih gospodarskih nalogah posebno sedaj pri popisu prebivalstva.
>OF mora v letošnjem letu zajeti v svoje vrste vse poštene in zavedne državljane in postati to. kar je bila v času narodno osvobodilne borbe, to je iniciator vsega političnega, gospodarskega in kulturno-prosvetne-ga dela na vasic — tako je zaključil tov. predsednik okrajnega odbora OF plenum.	P. R.
Okrajna konferenca v Ptuju
V nedeljo 22. februarja je bila v Ptuju konferenca OF m njenih množičnih organizacij. Predsednik OF za okraj Ptuj je vodil zborovanje, poročila pa je podal minister za prosveto LRS tov. dr. Jože Potrč. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da se stanje tako izven mej naše države, kakor v državi sami kristalizira. Položaj v naši državi je stabilen in znižanje cen, uvedba sistema vezanih cen in slični ukrepi so znamenje, da bo blaga več in da se bližamo prehodu v normalne mirnodobske razmere. Res pa je. da je bilo doslej kmetsko gospodarstvo in kmetijska proizvodnja v naši državi nekoliko zapostavljeno z ozirom na izvedeno industrializacijo naše zemlje, vendar se bo to v bodoče odpravilo. Ravno v zvezi s tem pa je vprašanje kmetijskega zadružništva stvar, ki vedno bolj zanima predvsem manjše kmetske gospodarje, saj je v zadružništvu najboljši pogoj za uspešno in napredno kmetovanje Tudi vprašanje naše davčne politike se mnogokje poštar-
ja preozko,
opurtunistično.
Vse stvar je le v pravilni izvedbi in odmeri davka poedineem. Obnova podeželja mora biti tud; stvar naše
prve petletke. Po letu 1951. mora biti sleherna vas lepo sožitje naših domov, ki morajo biti ogledalo naše kulture in naše delavnosti. Nič porušenih in požganih stavb, nič podrti.n le lepi domovi naj bodo izpričevalo našega dela na naši obnovi. Bližajoče se volitve v okrajno skupščino pa naj bodo izraz naše politične delavnosti, naše politične zrelosti in zavednosti.
Udeležba na konferenci ni bila polnoštevilna, kar pa je z ozirom na zelo neugodno vreme opravičljivo. Ker je bilo malo kmetov iz okolice, tudi razprava ni bila tako živahna, kot bi bilo želeti. So se oglašali, so bili stvarni, vendar še tudi tokrat nismo dosegli tega kar bi želeli. Hočemo namreč, da spregovori naše delovno ljudstvo, da pove vse, kar ga teži, da da nasvete, ki bodo koristni tako po-edinim odgovornim funkcionarjem kot naši organizaciji. Naša OF in naša ljudska oblast sta živo zainteresirani na vseh gospodarskih problemih, ki jih občuti teren in če mi tega ne vemo, potem ni prave povezanosti. Zato je na’oga vseh odborov, da se s takimi stvarmi bavijo, jih rešujejo in probleme, ki jim sami niso kos, obravnavajo na plenumu.
If Sžatšni Radencih so tečaje sa predstavnike krajevnih ljudskih odborov
V znanem zdravilišču Slatina Radenci so radgonski lendavski murskosoboški ptujski in ljutomerski okraj organizirah tečaj za predsednike ir. tajnike krajevnih ljudskih odborov navedenih okrajev, predvideno je da bosta prvi in drugi tečaj trajala po 14 dni tretji pa tri tedne. Tega naj bi se udeležiti predvsem predstavniki tistih krajevnih odborov, ki že imajo ustanovljena kakšna gospodarska podjetja.
Ti tečaji bodo precej pripomogli k popolnejši izgradnji ljudske oblasti v vzhodnem predein Slovenije, ki je bil dosedaj najbolj zanemarjen. Pri zadnjih volitvah v krajevne ljudske odbore so bile tudi popravljene grobe stare napake, saj so kandidirali najboljši frontovci, ki so se zadnja leta pokazali najbolj zavedni in delavni in ki so bili izvoljeni z ogromno večino. In ti, ki jim je ljudstvo zaupalo vodstvo, se bodo sedaj v tečajih seznanili z vsemi nalogami, ki" stoje pred ljudskimi odbori,
predvsem v zvezi z izvedbo petletnega plana.
Prvi štirinajstdnevni tečaj je bil 31. januarja že zaključen. Uspeh je bil prav dober in so tečajniki vidno zadovoljni odhajali na svoja delovna področja. Dasiravno je bila učna snov precej obširna, ni delala nobenemu posebnih težav, kar je predvsem zasluga predavateljev, ki so prihajali od ministrstev in v svojih izčrpnih predavanjih kolikor mogoče preprosto in temeljito seznanili tečajnike o delu in nalogah v posameznih resorjih. Da bi vsi čim laže dojeli celotno snov in da bi se čim laže oglašali v razgovorih, so bili tečajniki razdeljeni v tri skupine. Važnejši 'razgovori pa so bili včasih skupno.
Ob zaključku ie zastopnik predsedstva vlade LRS spregovoril nekaj besed tečajnikom na pot. Poudaril je. da bo prav v teh obmejnih predelih. kjer se močno čutijo vplivi z one strani, treba mnogo težkega in
vztrajnega dela da bodo spregledali tudi tisti, ki še danes morda nasedajo raznim reakcionarnim prišepeto-vaicem ter bo začelo vse ljudstvo hodili po poti novega časa boljši in srečnejši bodočnosti nasproti. To bo pa ljudskim odborom edino tedaj uspelo izvesti, ako bodo sami tudi res pravilno pojmovali in reševali vse naloge, ki stoje pred njimi.
Franc Fideršek.
Važna skrajna konferenca w Ptuju
Konferenca, ki jo je 18. februarja sklical OLO Ptuj in katere so se udeležili predsedniki, odnosno sekreiarji OF, predsedniki in tajniki krajevnih LO, poslovodji kmet. nabavnih in prodajnih zadrug, ter referenti za prehrano in kmetijstvo pri krajevnih LO, je bila zelo razgibana. V glavnem je bi! dnevni red posvečen sistemu vezanih cen, planskemu gospodarstvu, vprašanju davka in vprašanju gradnje zadružnih domov. Referati o zadevah so bili izčrpni in posebno živahni in mestoma prav dobri po so bili tokrat pogovori in debata, ki so in morajo vedno biti čim boljši, saj ravno iz njih spoznamo mnenje naše vasi, njene potrebe in njene moči. Konfe-
renca bi imela še večji uspeh, če bi ne imela tako obširnega dnevnega reda in bj potem navzoči tudi lažje vso vsebino do.umeli. Res pa je na drugi strani, da bi potem bilo zopet več poiov in zamude časa. Ce je stvar uspela, bodo pokazali sedaj sestanki ljudstva, ki jih bodo odbori OF in KLO organizirali in poučili naše ljudstvo o novih uredbah in odredbah naše ljudske oblasti. Saj bi bil marsikak ukrep ljudske oblasti, če bi bil ljudstvu pravilno prikazan, ugodneje sprejet in bi potem izostale nepotrebne in dostikrat neumestne kritike in debate.
Tudi z okrajnim planom bi naše ljudske množice morale bik seznanjene. kar bi tudi vsekakor ug'xlno vpU valo. Potrebno bi bilo, d? bi člani okrajne planske komisije organizirali predavanja in poučili ljudstvo o potrebah načrtovanja v našem gospodarstvu in konkretno na primerih v našem okraju dokazali in razbil1 vse morebitne pomisleke. Mraz in sneg sta dobo, ko še ni toliko dela na polju, podaljšala in to moramo izkoristiti in zajeti čim več ljudi, da spoznajo pravilnost novih uredb in da ne nasedajo lažni propagandi.
Miro
Gradnja zadružnih domov:
® iekmovatnem potetu gladi Cjud-&tvo §adru$ne domovef ki kodo temeij napredka kmetijstva
Pobuda, ki jo je dala Osvobodilna fronta za gradnjo zadružnih domov, je naletela po vsej Sloveniji na silen odmev. Spoznanje, da je kmečko zadružništvo najtrdnejši temelj za dvig in razvoj kmetijstva, pa tudi naj. boljša pot za vključitev kmetijstva v petletni gospodarski plan, prihaja do izraza na množičnih zborovanjih, na katerih sprejemajo delovne množice prostovoljne obveznosti za čim prejšnjo zgraditev zadružnih domov. Tam, kjer so se pravilno lotili dela, se že dvigajo temelji bodočih zadruž-nih domov, drugod pa šele pripravljajo gradivo. Tekmovalni duh tudi v tej akciji pospešuje delo in z veliko iznajdljivostjo premagujejo zavedu© delovne množice težave, ki se pojavljajo.
Kako so so lotili dela za zadružni dom ' v Slatini Radencih
Na množičnem seslanku izvoljeni odbor za postavitev zadružnega doma v Slatini Radencih se jc takoj lotil dela. Dom bo stal na travniku med sedanjo Naprozo in krajevno gostilno. Z ročnim delom bodo prispevali vsi prebivalci KLO od 14 do 55 leta po dva dneva na mesec. Neopravičeni izostanki se plačajo po 100 din na dan. Vso potrebno opeko bodo izdelali sami. Gramoz bodo nabavili pri gozdni upravi v Tišini. Vsak mesec bodo določili po en teden kot »Zadružni teden«. V tem tednu bodo obvezno prodajali bloke po 2 din pri izplačilu vseh računov v trgovinah, gostilnah, v kinu in sploh v vseh podjetjih. Organizacije AF2, LMS, sindikat, dalje gasilci ter fizkulturniki so se zaobljubili, da bodo v času od 1. marca do 31. maja priredili po eno prireditev v korist zadružnega doma.
V Peklu pri Poljčanah bodo gradili zadružni dom
Na zadnjem množičnem sestanku so prebivalci Pekla pri Poljčanah skle-
za gradnjo zadružnega doma. Najprej bodo podrli zid nekdanje stare tovarne ter bodo tako dobili več tisoč kosov še dobre in uporabne opeke. Prav tako bodo lahko uporabili precej lesa in železa, ki ga bodo dobiii pri podiranju tovarne. Delati so pričeli že preteklo nedeljo.
Prav tako so množičnem sestanku sklenili, koko bodo gradnjo tehnično pripravili in kje bodo dobili potrebno orodje. Določili so posebnega tovariša, ki bo odgovoren za tehnično vodstvo, člani gradbenega odbora pa bodo vodili točno evidenco o opravljenem prostovoljnem delu.
Ii	gradnji zadružnega doma bodo predvsem pritegnili mladino, ki se je pri prostovoljnem delu že večkrat izkazala. Zgled mladine bc gotovo pritegnil starejše in bo tako pri gradnji svojega zadružnega doma delala vsa vas.
Priprave za gradnjo zadružnega doma v Novi Štifti
Tudi v Novi Štifii smo imeli množični sestanek v zvezi z gradnjo zadružnega doma. Okrajni sekretar
nili, da bodo takoj začeli priprave OF, tovariš Kamnikar j'e v svojem
referatu nakazal pomen in potrebe bodočega zadružništva, kateremu je nemogoč širok razvoj brez zato potrebnega zadružnega doma.
Ker je bil kraj hudo prizadet od okupatorja zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto, je tovariš sekretar obljub-l znatno pomoč v delu in denarju ter materialu pri tej gradnji. Večina ljudi je uvidela, da je iak dom za Novo Štifto velika pridobitev in nujna potreba ob današnjem naglem razvoju Da polju zadružništva in kmetijstva
Da je zadružni čut v Novi Štifti dobro razvit, nam priča dejstvo, da so tu že bile zadruge kakor: živinorejska, nabavno-prodajna, obnovitvena, tudi v lesno produktivno je bi’o vključenih več članov. Tudi vodstvo teli zadrug je bilo v dobrih rokah.
kar dokazujejo vidni uspehi v obnovi in drugod. Z združitvijo vseh teh zadrug v eno 6amo kmečko zadrugo se bo delavnost znatno zboljšala, tako bodo imeli zadružniki tudi lažji vpogled v delo m pos'ovanje zadruge.
V	zadružnem domu bo tudi dvorana za kulturno prosvetne prireditve, ki so jih doslej prirejali v gospodarskem poslopju. Bile so dobro obiskane, kar pomeni, da imajo ljudje smisel za kulturno prosvetno delo, ki se bo z gradnjo doma znatno dvigni'o.
V	raznih prireditvah bodo našli
ljudje pravo razvediilo in se bodo tudi mnogo naučili, namestu da si po gostilnah s popivanjem kratijo čas ter si uničujejo zdravje in cesto tudi srečo svojih držin.	P. L
Kmetijsko zadružništvo:
J)okta i'Manca kmečke §admge v Siedi&eu oft d)iavi
Takle zadružni dom bodo imeli v Radomljah
S 1. aprilom 1947 je postala sre-diška zadruga samostojna, dotlej pa ie bila poslovalnica ormoške. 2e pregled dela v prvem poslovnem letu nam daje mnoge nauke, kako delati, da bo prav. Glavno delo zadruge bi lahko razdelili na tri panoge; odkup in konirahaža, prodaja, pospeševanje domače obrti. Ves odkup in kontra-hažo za KLO Središče ob Dravi, Obrež in Salovci ie vodila in izvedla zadruga sama. Odkup je bil izvršen pri belem žitu 85°/o, pri koruzi 95°/o. pri krompirju pa 110°/o.
V zvezi s tem so zamenjali semenska žita in smo dobili v kraj 9863 kg pšenice, 149 kg rži in 85 kg ječmena. Predpisanega je bilo 5000 kg fižola, pa ga je zadruga do danes odkupila, zamenjala za žito, koruzo, cement, sladkor nekaj nad 15.000 kg. Prav tako je bil ugoden odkup oljaric, ki ie določen do julija na 45.000 kg. Do danes ie že doseženih 39.871 kg. Pri oljaricah bi dosegli mnogo več že sedaj, če ne bi dvakrat v najboljšem času odkupa in sicer v okiobru in decembru zmanjkalo olja in je takrat nastali zastoj šel na škodo plana \ naši oljni industriji. Tudi odkup kož, določen za 700 kosov, je presežen za 30 %> z 904 odkupljenimi kožami. Sena je zadruga odkupila 16.000kg kljub izredno slabi letini. Jajc je v tem času odkupila 105.000. Izreden ie bil pridelek sladkorne pese, saj je znašal 73 ton, dasi je bila suša taka da je starejši ne pomnijo.
Zadruga je prejela doslej 2 vagona oljnatih tropin, ki so bile razdeljene živinorejcem, kar je nekoliko ublažilo silno pomanjkanje sena. Oljnate tropine so prejeli živinorejci po 1.40 dinarja.
Izreden je bil promet z izdelki domače obrti. Zadruga je od jeseni odkupila nekaj nad 30.000 torbic iz ličkanja in je ljudstvo dobilo za nje že okrog 1,800.000 din, kar je mnogo pripomoglo k zboljšanju položaja rev nejših.
Denarni promet zadruge je znašal okrog 7,000.000 din. Danes je zadruga s 3 poslovalnicami, krojaško delavnico, strojnim odsekom in novo osnovano mizarsko delavnico s prometom mleka in bodočim lesnim odsekom ena najaktivnejših zadrug. Ne gre pa ta aktivnost na račun kakega dobička, ki ga zadruga sploh ne išče, ampak je aktivna po delu. Revizor IZOS pri ministrstvu za trgovino in preskrbo tov. Cok se je izrazil o zadrugi nad vse povoljno. Seveda so še nedostatki, ampak teh je vedno manj. Obenem je zadruga poslala enega svojih članov v poslovodski tečaj in dva v živinorejski, odnosno v tečaj za vodstvo živinorejskih odsekov pri kmetskih nabavnih in prodajnih zadrugah.
Kljub tej povoljni bilanci bi pa bilo treba pripomniti naslednje: Zadruga mora skrbeti za potrebe svojega članstva, predvsem kmetske hiše. Zadovoljen kmet bo močnejši steber naše ljudske skupnosti. Ravno prejem blaga pa je slab in zelo netočen. Sedaj ob koncu februarja prebivalstvo še ni prejelo niti mila niti maščob niti sladkorja za tekoči mesec in šele sedaj se deli milo za januar, dasi ta zastoj ni potreben in zbuja pri mlačnejših občutek, da nam v državi primanjkuje marsičesa. Tudi glede vžigalic je isto. V Središču je nad 100 delavskih družin in precej nameščencev, ki so v glavnem navezani na prejem racionirgnega kontigenta.
Kontrola ljudstva pri razdeljevanju industrijskih, predvsem tekstilnih izdelkov pa je dobra in budna, tako da je zagotovljena pravilna razdelitev celotnih kontigentov. Tako mora
tudi biti. Vsi moramo pri kontroli sodelovati, kajti samo potem bomo za vse vedeli in samo potem bomo pravi zadružniki in samo potem bo zadruga res naša ustanova, ki bo delala v interesu ljudskih množic. Aktivno sodelovanje pri svoji zadrugi in množična ljudska konlrola bosla naše zadruge dvignili na višino ljudske ustanove.	Miro
Kako razumeva agrarni odsek pri Okrajnem ljudskom odboru Bravograd potrebe kmečkih obdelovalnih sudrug v okraju
Kmetijsko obdelovalni zadrugi v Kotljah in v Šmartnem sta pravzaprav še v povojih. Posebno veliko skrbi povzroča zadružnikom vprašanje nabave goveje plemenske živine in izpolnitev predpisanega p'ana v tem pogledu. Ü tem je bil obveščen Okrajni ljudski odbor, znano je bilo tudi .agrarnemu odseku okraja.
Živinorejska zadruga v Slovenj-gradeu, ki je imela svoj sedež na agrarnih zemljiščih v Slovenjgrađcu, pa je te dni prenehala z delovanjem. Kar ’epo na seji so sklenili, brez skupščine zadružnikov, da omenjeno posestvo predajo upravi državnih gozdnih gospodarstev, medtem ko bodo živino in inventar predali tovarni usnja za industrijsko ekonomijo.
Tak postopek ni na mestu.
Predvsem se je tu pokazalo, da dela okrajna agrarna komisija svojevoljno, brez vednosti okrajnega izvršnega odbora, celo pa nič ne misli, kako važno je, dvigniti kir.etijsko-cbdelovalne zadruge, da bodo v .fianu izvršiti plan.
Tako je tudi uprava narodne imovine naredna veliko napako, ko ni đa'a na razpolago zadrugi niti enega voza, čeprav jih je več razdelila. Zadruga je pri tem v par mesecih utrpela nad 25.000 din škode, ker ni mogla izkoristiti vozne sile.
Osebno nerazpol oženje napram Kmetijsko obdelovalni zadrugi je pokazala tudi državna gozdna uprava v Slovenjgrađcu. preko svojega nameščenca Serneca, ki kljub vsem možnostim ni hote’ oskrbeti veza z obročnim železom, čeprav se je zadruga ponudila, prevzeti zanje vožnje. Rajši so dajali vožnje ljudem, ki jim ni pri srcu naša ob’ast in ki so znani nasprotniki zadružništva.
Kako potrebno in važno bi bilo imeti več razumevanja za te mlade zadruge!	F. ML
Belatfstvo v Krasi j u za Borneo grškemu Sj^sdsiteas
Pred kratkim so v Kranju ustanovili odbor za pomoč grSemu ljudstvu, ki ja skupno s sindikalnimi funkcionarji sklical po tovarnah množična sestanke, na katerih so delavstvu opisali trpljenje grškega ljudstva. Na teh sestankih so delavci takoj sklenili, da hočejo po svojih močeh pomagati, nekateri v denarju, drugi pa z obleko in obutvijo. Delavci čevljarske zadruge v Kranju so sc zavezali, da bodo prispevali vsak mesec po štiri ure in sicer do konca torbe grškega ljudstva, posebej pa bodo podeliti deset parov čevljev, ki jih bodo izgotovil; do 1. marca. Delavci tovarne »Standard- v Kranju so delali za grško demokratično ljudstvo 15. februarja t. I. zasluž-t ;0 tisoč dinarjev pa so dali za pomoč gr krmu ljudstvu. Sind, podružnica »Ogrizek« v Kranju bo delala štiri ure.
Kako živi ljudstvo v Alžiru
fiz poročila J. Merens, Alžir, članice-namestniee izvršilnega odbora Mednarodne demokratične federacije)
Alžir je dežela, ki ima ogromna prirodna bogastva, toda kljub temu živi ogromna večina ljudstva v velikem pomanjkanju.
V tej bogati deželi, katere ozemlje je gotovo tako veliko kakor Francija, ne živi več kot 9,090.090 ljudi: 8,090.000 domačinov muslimanov in okrog 809.000 Evropejcev. Med domačine spadajo Kabli!, prvi prebivalci "ogrebe, in Arabci, katerih predniki so prišli v deželo in S3 toda naselili v 7. stoletju.
Druga etnična skupina so Francozi, Spanci in Italijani, ki so rojeni v Alžiru. Njihovi predniki so se semkaj priselili pred nekaj stoletji.
Zemlja je v rokah manjšine bogatih evropskih posestnikov in domačih zemljiških gospodov. Delniške družbe poljedelskega tipa, kakor tudi rudna bogastva, pripadajo izključno mednarodnim trustom. Eni in drugi črpajo iz zemlje vsa njena bogastva. Te kapitalistične skupine imajo svoje ljudi v vladnih krogih, v vojski, v velikih mestnih trgovskih samoupravah, v podjetjih, in v železniških fn parcplcvnih družbah. Z eno besedo, vse gospodarstvo dežele imajo v svojih rokah.
Na drugi strani pa so mali zemljiški posestniki, nižji uradniki, obrtniki, mali
trgovci, uslužbenci, kvalificirani delavci evropskega rodu z različno izobrazbo, nekvalificirani domači poljedelski in Industrijski delavci, množice kmetov, dninarjev in pastirjev. Vse delo teh različnih kategorij pa služi kopičenju tujega bogastva.
Kaj naj rečemo o usodi žene? V višjih družbenih krogih je življenje žena brezbrižno. brezdelno in polno izobiija. Po trgih in vaseh pa vidimo žene — uradnice, trgovke, uslužbenke, delavke, gospodinje. Kmečka žena deti s svojim možem težko borbo za obstanek. Njuna usoda je nsrazdružljivo povezana, vendar nosi žena največji del tega bremena, ker jo Ima muslimanski zakon za nižje bitje, o njej iahko rečemo, da je sužnjeva sužnja.
Francoska okupacija je spremenila lice dežele: ledine so preorane in ustvarjene velike posesti, zgrajene so ceste In železniške proge, osušena so mnoga močvirja, razvito izkoriščanje rudnih bogastev, toda življenjske razmere velike večine domačinov se s tem niso zboljšale. Njihova hrana, obleka, stanovanje, vsa življenska raven jc še vedno raven njihovih prednikov. Izobrazba je dostopna samo neznatni manjšini. Nepismenost je splošen pojav.
Jasno se očituje značaj kapitalističnega sistema, na eni strani ogromno bogastvo; na drugi pa strašna beda. Ta težki po-
ložaj pa je v zadnjih letih postal katastrofalen zaradi neuvidevnosti vlade, vojnega opustošenja, prirodnih neprilik — napada kobile in zaradi izredno dolge sešu (v nekaterih krajih 14 mesecev ni bilo dežja). Pomanjkanje hrane je prizadelo delr.o tudi Evropejca, med domačini pa je vladala strašna lakota, ki so jo spremljale distrofija in množične epidemije, ki so zahtevale na tisoče življenj, predvsem žensk In otrok.
Alžirski odbor Mednarodne demokratične federacije žsn se je odločil, da olajša to bedo. Za denar, ki je bil nabran v mednarodnem tednu otrok, smo kupile živeža. Organizirale smo center za delitev ati na žalost samo enega. Ta center je bil Bu—Saad, čudovita oaza. 200 km južno od Alžira. Tokaj je bilo prej znano turistično središče, sedaj pa se tn zbira lačno prebivalstvo. Značilno je, da pomeni Bu—Saad srečo. Tu jo nam pomagali pri našem delu člani humanitarnih društev, predstavniki prosvete, člani društev veteranov - muslimanov, člani alžirske zveze sindikalnih društev. Nikdar ne bomo pozabili, kaj se je tam dogajalo. Izmed nesrečnih otrok smo zbrali 1500 otrok, ki so bili v najtežjem položaju. Majhna shujšana telesa na tenkih nožlcab, z zateklimi koleni, s tankimi rokami, s skrčenimi prsti, velikimi glavami in prosojnimi ušesi, z majhnimi trikotnimi lici z nagubančeao kožo, velikimi usti in široko odprtimi očmi, ki so vročično zrle na nas. Slabotna telesa so
bila oblečena v krpe. Njihova lica so bila ploščata in upadla, njihova telesa so bila kakor okostja, da ste se bali, da jih ne bi zmečkali, čs jih primete za ramena.
Tl otroci nimajo ničesar skupnega z rejenimi malčki evropskih naseljencev, ki Imajo okrogle obrazke in vesele oči. Tem nasproti stoje otroci, katerih obrazi so obrazi starcev. Vsi tl otroci so željno stegali k nam svoje slabotne ročice ali pa robove svojih oblačil. Sijali so od sreče ter krčevito stiskali dragoceno hrano in zbežali brž, ko so jo dobil!.
Deklica osmih let, ki so j! pomrli vsi domski, se je postavila v kot in hlastno jedla. Bali smo se za njeno zdravje in nismo vedeli, aB naj jo ustavimo ali pa ji pustimo, da utešl glad, ki jo je mučil.
Matere, mlade žene, o katerih bi človek mislil, da so zgrbar.čer.e, koščene starke, z obrazi preganjanih zveri so nam kazale svoje Izsušene prsi in nam prožile svoje malčke, ki jih ni bilo mogoče gledati brez solz.
Videle smo vsako jutro, kako se je okoli zaboja za odpadke zbirala gruča lačnih. Bilo je strašno. Pomoč, ki smo jo nudile, ni zadoščala, da bi mogla iztrgati iz rok smrti deset tisoče človeških življenj. Občine, demokratične stranke in organizacije, kakor tudi naše krajevne skupine so organizirale delitev juhe. delitev hrane, uredile prenočišča in se pri tem naslanjale na široko javnost ter vzpodbujale aktivnost alžirske uprave.
Temu delu so se pridružile »Mednarodna demokratična federacija žena«, »Zveza alžirskih žena«, »Demokratične alžirske mladine«, »Ljudska pomoč«, »El Keiria«, »Muslimanska društva za vzajemno pomoč« itd.
Sicer pa je treba iztrebiti zlo pri korenini. Glavni vzrok splošne bede in lakote poslednjih let je v kolonialnem sistemu, ki je osredotočil zemljo v rokah privatnih posestnikov, odvzel pa jo je onim, ki so jo napojili s svojim znojem. Ta sistem je dal rudno bogastvo dežele v roke evropskih trustov. Poleg vsega služi režimu višja alžirska administracija od začetka do kcmca.
Celotna površina obdelane zemlje obsega 16 milijonov ha; polovica okoli 8 milijonov ha, je v rokah 26.000 posestnikov, v glavnem Evropejcev, druga polovica pa je pripadla kmetom domačinom, ki jih je 1,336.000.
Kmatje Imajo posestva, ki obsegajo največ do 2 ha. Površina velikih posestev je v 75 primerih večja nad 100 ha, včasih pa doseže tud! 15.000 ha.
Agradnc vprašanje je zelo enostavno: Zemlja je v rokah peščice fevdalnih !n približno 100 gospodarjev kolonizatorjev. Se več, posledica kolonialnega sistema je ta, da se na račun pospeševanja posebnih kultur, k! prinašjo večji dohodek, manjšajo osnovne kulture (žito) In prav tako tudi pašnik! za živino. Takšne kulture so trta (v deželi, kjer večina prebi-
valcev ne pije vina), tobak in sadjarstvo. Centralna uprava Alžira je na tiskovni konferenci maja t. 1. Izjavila, da vali prebivalec, ki je leta 1871. pridelal 5 stotov pšenice (to je povprečje za drho rd 1849 do 1900), sedaj ne pridela več kakor 2 stota. Ta količina pa očitno r.e zadošča in je treba danes žito uvažati.
Kar se tiče vode, je kanalizacijsk namakalni sistem v večini primerov • rokah zemljiških gospodov, med tem so siromašni mali felahi (kmetje) '■ neprijetnem položaju. Tudi. z-rirge semen se dele tako, da dobe semenje sr mo veleposestniki. Mali kmetje ga že nekaj let niso niti videli. Prastari na*in obdelovanja zemlje, do skraj-rsti zastarelo orodje, ki ga uporablja mali kaset, k '.or tudi popolno pomanjkanje tehničnega znanja pri obdelovanju poljp so vr—'-i, da je pridelek malega kmetijstva v memo nižji kakor pridelek veleposestnika, ki s stalno nego dviga pridelke posebnih kultur.
Ker sploh nimajo zemlje ali pa je imajo premalo, so felahi prisilim! .'•» delajo kot dninarji pri posestnikih, rri čemer se selijo s svojimi družinami na veleposestnikovo zemljo ali pa so ori njem samo v času žetva. ?ene delajo rani re-gujejo trto, tobak in nabirajo r—'-ve za sramotno nizko plačo cd z-.-e d- -maka. Otroci pasejo po ves dan živino za nekaj frankov na mesec Ce ima oče majhen kos zemlje, je prisiljen, da dela kot dninar, njegov košček zemlje pa
STRAH g
SLOVENSKI
★
POROČEVALEC
6T. 51 / NEDELJA 29. FEBRUARJA
ljudska prosveta:
Razvoj in napredek ljudske prosvete v dravograjskem okraju
Na rodno -os vobod ilna bo rba je sicer eaktivizirala naše obmejno ljudstvo za osvobodilno gibanje, a vse premalo so ljudje razumeli v naših krajih pravi pomen naše borbe — preureditev vsega družbenega reda z odpravo kapitalističnega suženjstva. Zato so našle prve uredbe kakor zakon o nacionalizaciji, o agrarni reformi, obmejne ljudi skoro da nepripravljene. To razpoloženje so spretno izrabljali reakcionarji, ki so na napakah aktivistov spretno gradili nezaupanje do vsega, kar predstavlja našo ljudsko oblast. Tudi večina duhovščine je naperjala svoje pridige proti vsemu ljudskemu.
V tem času se je v krajih ob meji ljudska prosveta razvijala v kuliurno-umetniški smeri, mnogokrat po zgrešeni liniji
Na taki osnovi je po zgodovinskem lil. kongresu ljudska prosveta našega okraja zgrabila na globoko in široko. Prešli smo prehodne težave objektivnega značaja (rekonstrukcijo okrajev in krajevi) in v prosvetnih kampanjah razgibali vedno več ljudi, seveda skladno z napori vseh masovnih organizacij. S primernimi kompanijskim! igrami, predavanji in študijem smo utirali pot do širših razgl«lov našemu človeku, ki je tod ob meji vase zaprt kakor so te zelene planine. Utrjevali in ustavljali, ideološko krepili in oživljali smo prosvetne svete — tako, da so danes postavljeni povsod. So tudi kraji, kjer proevetar-ji za dvig ideološke izgradnje menda niso imeli dovolj poguma, v mnogih krajih pa so organizirali redna predavanja in študij. Na sektorskih in prosvetnih konferencah smo skušali vliti vedno novega elana in mnogo prosvetarjev je že vrglo puško v koruzo, pa so po konferenci okrepljeni znova zgrabili za težavno delo: oblikovanje miselnosti ljudi v svojem kraju.
Prosveta po sindikalni liniji, ki bi morala biti žarišče v vasi, je bila razvita le v toliko, kolikor so poeti in e sindikalne podružnice same razvijale iniciativo Leto; ni bilo tega, kar bi moralo biti. Priznati moramo, da ob takem položaju le še nismo uspeli vliti v naše delavstvo dovolj tekmovalnega borbenega duha. Dosezajo se lepi uspehi, presega se plan, a delavec večinoma le še ne čuti tiste globoke ustvarjalne radosti, vesel je le lepega zaslužka. Morda smo tudi sami premalo popularizirali heroje dela, ko smo smatrali udamištvo kot nekaj ločenega od prosvete. Sele na II. plenumu smo sprejeli sklope, po ka-
Ljudsko prosvetni sveti domov v Jesen
terih izvedbi bomo tudi našemu članu sindikata dali pečat borca za socializem.
Znatno lepše uspehe je dosegla mladinska organizaciaj na prosvetnem polju, v zadnjem času jo skoro prehiteva AFŽ
Vse večje prosvetne kampanje po prosvetnem koledarju 60 bile vedno boljše. Posebno, kadar je šlo za naše brate, za zasužnjene Korošce, 6e je naš človek sprostil v ljubezni do domovine.
Morda prav v lanskem letu pripravljenih 3S0 prireditvah temelji živahna preusmeritev večine ljudstva, gotovo ni bilo brez haska tudi 480 predavanj, izvedenih v lanskem letu. Od teh prireditev, ki so bile v veliki večini vsebinsko dobre, je bilo 130 iger, 9 lutkovnih predstav, 6 instrumentalnih koncertov, 38 pevskih koncertov, 110 akademij. Razen tega smo imeli še 13 gostovanj. Na 5 literarnih večerih so ljud je zaslutili lepoto naše nove poezije in prisluhnili našim mlajšim književnikom. Tudi spomladi organizirani gledališki tečaj je dal številnim udeležencem novih pobud za delo. V letu 1947. je bilo aktivnih 42 gledaliških družin. Njihovo delovanje in delovanje vseh LPS je okrajni prosvetni svet pospešil z razpisanim kulturno-prosvetnim tekmovanjem v okviru festivala. Na januarskem plenumu je bilo razdeljenih 12 diplom in za 15.000 din nagrad. Tekmovanje je zlasti pripomoglo do temeljitega študija.
Ker imajo knjižnice v pol leta nad 100 % prirastka knjig, smo tudi v tem tekmovanju med prvimi. Kampanja za izboljšanje knjižnic teče naprej. V visokogorskih krajih se je naučilo tudi pisati okrog 100 ljudi v 8 anal-fabetskih tečajih.
Ustanovitev 6 rdečih kotičkov:	v
Mežici, Podpeci Slovenjgradeu, Gu-štanju in v Mislinju ter v Lesah predstavlja že mnogo premaganih predsodkov in zmago v borbi z nazadnjaškimi silami teh krajev. V teku je ustanovitev istih še v petih krajih.
Ob teh glavnih rezultatih naših naporov v preteklem letu simo zaznamovali tudi dokaj neuspehov in napak. Uspehi so tudi plod intenzivnega prizadevanja večine učiteljstva, toda tudi uspehi temelje mnogokje v nedelavnosti vaških poklicnih prosvetarjev.
Ponosni nad častnim priznanjem Izvršnega odbora Ljudske prosvete smo prevzeli prehodno zastavico s trdnimi sklepi, storiti vse, da jo budi obdržimo.	F. M.
za gradnjo zadružnih iškem okraju
cah, ki bi imela gostovat v Crnomošnji-cah pa ni šla, ker ni bilo na razpolago avtomobila, čeprav bi lahko šli zaradi majbne oddaljenosti tudi z vozovi. V Žužemberku, kjer je eden najstarejših kul-turno-prosvetnih svetov v okraju, so sicer v gledališko-umetniškem življenju dosegli že lepe uspehe ni se jim pa posrečilo za granjo zadružnega doma s primerno propagando prepričati kmečko ljudstvo o potrebi takšnega doma v njihovem kraju. Izmed knjižnic kaže najlepše uspehe knjižnica v Vavti vasi, kjer se je število knjig v kratkem času dvignilo na 450 in ima že preko 50 izposojevalcev. Da bo kultumo-prosvetno delo čimprej doseglo stopnjo, ki mu je določena v našem splošnem petletnem planu, so bili sprejeti sledeči sklepi:
1. začeti takoj povsod z Ideološko prevzgojo ljudstva z ustanavljanjem in razširjevanjem študijskih krožkov v vsakem kraju in v vsaki sindikalni organizaciji, 2. podpreti z vsemi silami gradnjo zadružnih domov, 3. r.a v sah gradbiščih zadružnih domov razvijati kulturno-pro-svetno delo s prireditvami, parolami, stenčasi, grafikoni itd., 4. očistiti vse knjižnice neprimernih knjig in nabaviti za vsako najmanjšo knjižnico vsako leto vsaj 10 novih sodobnih knjig, 5. razvili bodo borbo proti nepismenosti in polne-pišmenosti in v ta namen priredili vrsto tečajev, 6. kulturno-prosvetnl sveti morajo postati žarišče vsega kulturno-pro-svetnega dela za vso okolico, 7. kulturno-
2 naših ljudskih odrov:
prosvetni delavci se morajo razbremeniti drugega dela, da se bodo lahko v polni meri posvetili svojim nalogam, 8. v bralnih in študijskih krožkih bodo obvezno preštudirali vse članke, ki se nanašajo na gradnjo zadružnih domov, posebno članek tov. Edvarda Kardelja, 9. Izvedli bodo, tekmovanje med vsemi kultumo-prosvetnlmi aktivi, najprej na posameznih sektorjih in potem med najboljšimi v okrajnem merilu v Novem mestu. Kot zaključek tega tekmovanja bo v tednu Zmage od 27. aprila do 9. maja 1948 velik festival v Novem mestu, 19. po vseh večjih krajih bodo organizirali predavanja o Grčiji in podprli akcijo za zbiranje pomoči trpečemu grškemu narodu, 11. vsi kulturno-prosvetni sveti bodo do konca tega meseca izdelali plan za bodoče delo, katerega bodo predložili okrajni prosvetni komisiji v pregled. Ker je pomanjkanje primernih gledaliških del bodo vse gledališke družine po uporabi posamezne igre in vloge poslale na okr. pros, odsek, kjer jih bo lahko dobila na posodo druga gledališka družina. S tem se bo prihranilo tudi veliko časa pri prepisovanju posameznih vlog.
Ljudsko kulturno-prosvetno delo danes v novi državi ni več stvar posameznika ali posamezne skupine, ampak eno najvažnejših sredstev za našo gospodarsko preusmeritev iz kapitalističnega sistema v socializem, zato mu moramo posvetiti največjo pažnjo.
K.	P.
Gledallfika umetnost sl utka pot med ljudske množice
šentjakobsko gledališče, ki je eno centralnih ljudskih gledališč, je postavilo na oder kot drugo delo v letošnji sezoni Nušičevo komedijo »žalujoči ostali«. Delo je bilo skrbno naštudirano in je doživelo velik uspeh
8.	februarja se je bil okrajni plenum ljudske prosvete na Jesenicah. Poleg delegatov krajevnih prosvetnih sveiov je prisostvoval tudi član Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovene je rov. Uroš Kraigher. Po njegovem referatu so sledila poročila, ki eo pokazala uspehe v prosvetnem delovanju od I. plenuma do danes. Tov. Kraigher je predvsem nakazal nove naloge ljudsko prosvetnega dela v zve. zi z gradnjo zadružnih domov.
Iz tekmovanja knjižnic je razvidno, da niso krajevni in okrajni prosvetni sveti posvečali dovolj pozornosti agitacijskemu delu ter so bili v večini primerov prepuščeni knjižničarji samim sebi. Posamezne prodajalniee »Naše knjige« so že pristopile k temu, da so iz svojega čistega dobička prispevale k dvigu knjig posameznih knjižnic. Jeseniški kino je rudi priredil eno predstavo, katere čist-; dobiček je namenjen posameznim knjižnicam.
Posamezna kulturno umetniška društva v okraju so že pristopila k pripravam za gradnjo zadružnih domov, in so si s tem v zvezi zastavila tudi
V nedeljo 15. t. m. dopoldne je bil okrajni plenum kulturno prosvetnih delavce v Novem mestu. Udeležili so se zastopniki vseh 11 kulturno prosvetnih svetov, vseh kulturno - prosvetnih aktivov in vseh množičnih organizacij, skupno preko 10C delegatov iz celega okraja. Referent za ljudsko prosveto pri okrajnem ILO tovarišica Zupančič Justina je v svojem referatu nakazala uspehe in pomanjkljivosti pri delu na kulturno-pro-svetnem delu doslej, podala smernice za bodoče delo in zaključila z besedami tov. Tita »Vzgojiti moramo ljudi dvignjene
naloge za prirejanje raznih kulturnih prireditev po krajih, kjer se bodo gradili zadružni domovi. Umetniško društvo na Koroški Beli bo priredilo eno prireditev :n dva koncerta, dobiček pa bodo uporabili za gradnjo zadružnega doma. Prav tako bodo prosvetni delavci v Radovljici priredili koncert, katerega dobiček je namenjen za gradnjo zadružnega doma v Mošnjah. Jeseniško sindikalno kulturno umetniško dTuštvo bo ustanovilo krožek režiserjev, ki bodo pomagali krajem, kjer bodo gradili zadružne domove, v režiranju posameznih del, mladina pa bo ustanovila kulturno brigado, ki bo z raznimi prireditvami redno obiskovala teren. Vsak prosvetni svet bo priredil do 15. marca eno prireditev, namenjeno gradnji zadružnih domov. Poleg tega morajo prosvetni sveti dati na razpolago gra-diliščem ves potrebn' kader za študij in razna predavanja, ki se bodo tekom gradnje vršila.
Nato so bile podeljene knjižne nagrade najboljšim prosvetnim svetom, ki so si v tekmovanju priborili prva mesta.	Tg
glave, široke razglednosti ln visokega čela.«
Iz poročil posameznih delegatov je razvidno, da se je kulturno-prosvetno delo v letošnji sezoni precej razgibalo. Na zadnjem plenumu je bil sprejet sklep o medsebojnem gostovanju posameznih gledaliških družin, kar se je izkazalo za zelo dobro, posebno, ker je bil čisti dobiček vseh takih prireditev namenjen za nabavo novih knjig v kraju, kjer je bila predstava. Vse gledališke družine so v tem oziru izpolnile svoje sprejete obveznosti razen gledališke družine v Topli-
Z osvoboditvijo izpod kapitalističnega izkoriščevalskega sistema je doseglo tudi kulturno življenje doslej nesluten razmah. To dokazuje tudi porast in razvoj ljudskih gledal liških odrov na podeželju, ki posredujejo delovnemu človeku prijetno razvedrilo in ga hitra ti kulturno dvigajo. V naslednjem objavljamo nekaj poročil, ki pričajo, da si ljudstvo želi po težkem delu prijetnega in koristnega razvedrila, pa tudi, da imamo v vrstah delovnih ljudi mnogo talentov, ki poprej niso mogli priti do izraza, ki pa jim nudi danes ljudska oblast vso možnost, da se nadalje izobrazijo in izpopolnijo ter sodelujejo v razvoju naše ljudske prosvete in umetnosti
»Jakob Ryda« v Črnomlju in na gostovanj ib
Gledališka družina v Črnomlju je naštudirala Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« in z njo gostovala tudi na drugih odrih. 2e poleti so se bili zbral1 v Ljubljani vodje gledaliških družin iz Kočevja, Ribnice, Trebnjega, Novega mesta Semiča Črnomlja in Met'ike ter sklenili dogovor o vzajemnem gostovanju. Vsaka izmed teh družin se je zavezala, da bo v letošnji se^on; naštudirala dve igri im z n jima gostovala n« vseh ostalih odrih. Takt' bi vsak kraj ime’ v sezoni 14 različnih predstav. Na sestanku je bil določen tudi skupni repertoar.
Črnomeljska gleda'iška družina je začela kot svoj del skupnega repertoarja pripravljati »Jakoba Rudo«, to pa z nekako bojaznijo, saj so se iz vseh strani oglašat’ pomisleki, češ da Črnomelj nima dovolj dobrih igralcev
za Cankarja, da 'judje igre ne bodo dojel; in da ne bo imela uspeha, saj si ljudje žele le veselih iger. Predstava v Črnomlju je pokazala prav nasprotno. Malokdaj se je zgodilo, da bi kakšna igra tako prevzela gleda1 -ce, kakor jih je »Jakob Ruda«. Ne samo enkrat, po dvakrat so jo šli gledat in cdhbajali so kakor prerojeni iz dvorane.
Drama je doživela uspeh tudi na gostovanjih, posebno v Kočevju in v Trebnjem. Razočaranje pa so doživeli čraomeljski igralci pr; svojem nastopu v Novem mestu, kjer se je pokazala publika dokaj nezre'a, še bolj pa v Ribnici, kjer jih niti niso pustili nastopiti, ker so dali Ribničani prednost filmski predstavi.
»Kurentova nevesta« na odru v Mostah
Rajonsko gledališče Ljub'jana-Mo-ste je igralo v zadnjem času veselo igro s petjem »Kurentova nevesta«, ki jo je napisal Jaša žvan. V življenje slovenske vasi med obema vojnama je vpletel hudomušnega Kurenta ter vzdušje stare folklore. Delo razkriva resnico, da se ošabnost in prevzetnost vedno maščuje. Prikazuje življenje vaškega mogotca in župana ter nadutost in nesocialnost njegove družine. Najbujša je njegova hči Veronika — Kurentova nevesta. Kakor se prej ali slej zruši vsaka oholost, tako se zrušijo na koncu tudi nadute namere žu-panoven hčere in z njim vred skrite želje njenih staršev. Pravljična žena iz Ka'ifornije se prelevi v hudomušnega revčka Kurenta in Veronika dobi namesto moža — slamnjaka. Komedija ni napisana z večjimi pretenzijami, vendar je dovolj spretno zasnovana im izvedena. Prešerna komika vzbuja med gledalci sproščeno ve-
Okrajni plenum kuKus*no~prosvetnih delavcev v Nsvem mestu
obdelujejo žena ln otroci. Žene delajo v največji sončni vročini ali pa v največjem mrazu, vedno upognjene. Cesto nosijo na fcrbtu še otroke, privezane s cunjo. Uboge sirote, ki jim ne umreš določiti starosti, so komaj oblečene in vedno bose.
Zvečer po težkem delu pa gre žena nabirat divja zelišča, da pripravi iz njih večerjo. Zgodi se, da da v lonec z ostalimi bilkami po pomoti tudi kako strupeno zelišče, tako da ge zastrupe ona in njeni otroci. Taki primeri so pogosti v naših vaseh. Včasih je treba hoditi zelo daleč po vodo in jo nositi domov v težkih lončenih posodah. Ponoči ležejo na pregrinjala, ki so razprostrta po tleh, v bedni kolibi, ki je narejena Iz ilovice in vej. To je njihovo žalostno prenočišče.
Z industrializacijo Alžira bi se mogla zmanjšati brezposelnost ali delna brezposelnost, ki. je tako značilna za vasi. Industrializacija bi bila mogoča. Rudno bogastvo se Izvaža: tako železna in bakrena ruda ln fosfati. Nekateri izmeij teh surovin bi bilo mogoče predelati že na mestu, na primer fosfate za gnojila. Ustvariti bi bilo mogoče kemično industrijo (fosfati, soli, rude). Prav tako bi bilo mogoče zgraditi tovarne za makaro-naVin druge testenine, za proizvodnjo preprog, tekstilij Itd. Mednarodni trust! pa se temu upirajo, ker hočejo obvarovati v mestih svojo industrijo pred konkurenco, nasprotujejo zaposlitvi industrijskega proletariata, ki bi ga bilo tež-jp eksploatirati, kakor kmečke delavce.
ki so slabo organiziram in raztreseni po vsej deželi.
So pa še drugi vzroki te splošne bede. Eden izmed njih je reakcionarna kratkovidna vlada, ki se je postavila v službo eksploatatorja. Vlada ni ničesar storila, da bi se bedni zaslužek povečal. Ničesar ni napravila, da bi bila izobrazba dostopna vsem. V šolah je med desetimi učenci samo en domačin. Ta administracija ne vodi pravilne politike pri delitvi vode, ne skrbi za rešitev stanovanjskega vprašanja. Kaj naj rečemo o načinih delitve najpotrebnejših življenskih potrebščin, brane in obleke, o bednih pokojninah veteranov, vdov in sirot? Vsa ta vprašanja rešujejo tlačitelji, stalno v škodo domačinov. Neprestano jih tlačijo in jim delajo krivico.
Kaj naj rečemo o podžiganju rasne mržnje, česar se poslužuje uprava, posebno zadnje mesece. Hujskanje ene skupine proti drugi Je privedlo do tega, da je na stotine Evropejcev Izgubilo življenje ln da okrog 30.000 domačinov trpi posledice. Namen vsega tega je preprečiti združitev ljudskih množic.
Oblasti zapirajo, ne da bi preiskale krivdo, in obsojajo na smrt nedolžne ljudi. Se prej pa uničujejo cela naselja. Tako ravnanje siH žene domačinke, da se dvigajo v zaščito svojih sinov, mož ln bratov. V začetku so se združevale in organizirale v odbore. V Oranu so bib ženski «Obori n izposlovan}« amnestije
muslimanskih političnih krivcev. Ti odbori, ki so organizirali široko pomoč prizadetim rodbinam, so uživali podporo vseh demokratičnih plasti Alžira. Mnogi po nedolžnem zaprti čakajo osvoboditve
Vse to se dogaja kljub zakonu o amnestiji, ki ga je objavilo prvo zasedanje narodne ustavodajne skupščine, izzivači pa so še vedno na svobodi. Na tisoče žen iz Orana je razumelo, da je nujno potrebna združitev, ln so sklenile stopiti v Zvezo alžirskih žen.
Povsod se organizirajo odbori, da bi se 'dosegla amnestija, povsod so namreč rane, ki jih je treba ozdraviti, povsod je mnogo požganih vasi, pripornikqp in kaznjencev, ruševin, bednih otrok in žen, ki jih potreba sili v prostitucijo.
Preden nastopi zima, je treba našo pomoč razširiti, ker sedanja ne zadošča. Odbori za dosego amnestije se trudijo, da bi preskrbeli domačim sirotam posvojitev. Kažejo se že uspehi te zamisli. Naloge za bodočnost so velike: treba je pripraviti denarno pomoč za tiste družine, ki so trpele, ki so jim bili očejte ubiti in hiše požgane. Zboljšati je treba stanovanjske razmere, zbrati In razdeliti hrano, obleko in obutev, zdravila, kajti bolezni še povečujejo strahote revščine.
Zveza alžirskih žen je pričela velike kampanjo, da je pomagala lem nesrečnežem, in poziva vse demokratične organizacije k sodelovanju. Ženski odbori za dosego amnestije so se temu pozivu že odzvali. Alžirski odbor Mednarodne de-
mokratične federacije žen bo z vsemi silami nadaljeval to delo. Iz teh nepopolnih podatkov o položaju ljudstva v Alžiru vidimo, da je kolonialni sistem glavni vzrok vsega tega pomanjkanja.
Sele, ko bo prenehal ta sistem, bodo prebivalci te zemlje mogli- živeti kot ljudje. Borba je težka in sovražnik je močan. Zavzel je vse gospodarske postojanke Alžira in Francije. Tlači (sicer z različno silo) alžirsko in francosko ljudstvo. Zveza teh dveh narodov je nujno potrebna za zmago nad splošnim sovražnikom.
Francosko ljudstvo s svojimi velikimi revolucionarnimi tradicijami mora občutiti potrebo po podpiranju osvobodilnih teženj, ki jih manifestirajo alžirski narodi. Žene, ki smo povezane v Mednarodni demokratični federaciji žen, moramo storiti vse za to zbližanje. Prav tako je važno, da domači alžirski narodi spoznajo, da je zaradi skupnega osvobodilnega dela v njihovem interesu, da obranijo tesne veze s francoskim( ljudstvom.. če ne bo te bratske zveze, bo nad njimi zavladala druga imperialistična sila ali režim fašističnega nacionalizma, ki ne bo olajšal suženjstva, nevednosti in revščine. V imenu te osvobodilne borbe se morajo vsi, ki se zavedajo teh problemov, odzvati klicu Komunistične partije Alžira, ki je predlagala, da se ustanovi Nacionalna demokratična fronta. ■.	|
6eIost. Delo je bilo v splošnem dobro zrežirano in vprizorjeno, upodobitve posameznih Lkov pa so bile kvalitetno precej raz'ične, vendar so nekateri igralci ustvarili tipe, ki so učinkovali zelo živo, posebno Kurent. K uspehu so pripomogle tudi posrečene maske, dočim v kostumih ni bilo vedno toliko skladnosti. Igralska družina je gostovala 7. in 12. v Brežicah, 21. pa v Novem mestu.
»Deseti brat« na Viču
Dramatski odsek Vič, k; je v letošnji sezoni vprizoril že več dobro uspelih predstav, je doživel 1. in 8. t. m. nov uspeh z Jurčičevim »Desetim bratom« v dramatizaciji Ferda Delaka. Vsi igralci so se trudi’i, da bi čim bolje zaigrali, pri čemer so imel; največ uspeha Tine Pavlovčič kot deseti brat, Slavko Arnič kot Krjavelj, Ludvik Puh kot Dolef in Janez Klasinc kot Lovro Kvas, ki pa je bil nekohko preveč deklamatorski. Manico je podala Darinka Slabetova. Dobro so bile odigrane tudi ostale vloge, zlasti, če pomislimo, da je večina igralcev in igralk prvič nastopila na odru. Scenarija in kostnimi so b:’i dostojni, le razsvetljava na odru je še pomanjkljiva. Občinstvo, ki je že trikrat napolnilo dvorano, je nagradilo igralce s toplim priznanjem. Delo je režiral Miha Kunaver.
Sindikalno gledališče v Senovem
Od leta 1945. so pri senovskem gledališču nastale velike izpremembe v dobro, ki so v prvi vrsti zasluga režiserja tov Anteja Horjaka, ki poleg svoje službe pri rudniku žrtvuje na stotine delovnih ur za naše sindika'-no gleđa'išče. Če iadi je 60 % invalid, ker je v preteki; vojni izgubil nogo» je napravil največ delovnih ur pri razširitvi našega odra, ker je bil prejšnji oder v šolski dvorani — drugega doma še nimamo — premajhen.
2e lani je senovska gledališka družina na razširjenem odru vprizorila več kvalitetnih iger, na primer Kreftove »Celjske grofe«, 2ižkovo »Mi-klovo Zalo« in druge, a v novem letu 1948. je vprizorila opereto Radovana Gobca »Planinska roža«. Režiral jo je Ante Horjak, dirigiral pa prof. Skoberne Vilko. To je bilo za Senovo nekaj novega. Lahko rečemo, da skoraj polovica gledalcev še ni videla operete. Dvorana je bila pri obeh predstavah nabito polna. Gledalci so bili navdušeni nad petjem^ Katje Šivane, ki jo je igrala kmečka deklica Micka Bahčič.
»Milijon težav« v Rimskih toplicah
Ljudsko prosvetni svet v Rimskih toplicah je priredil v zadnjem času veseloigro Valentina Kata jeva »Milijon težav«. Igra'ska skupina v celoti se je že dvignila nad običajno raven podeželskih odrov, se znebila dekla-matorskega podajanja in gre v smeri realistične igre ki pa ji manjka še skupinske povezanosti in ritma. Dobri so bili prizori v dvoje. Ekipsžev Jožeta Kajtne je bil ostro očrtan tip domišljavega starca, lažnega inteli-genia, ki vse presoja le po imenu in denarju. Ananasov Ežen (A'ojz Koželj) je bil najbolj izdelana figura v igri. Igralcu se je posrečilo podati realen tip pijanca, brez nepotrebnega pretiravanja v gaganju in kolcanju, ki je vse preveč v navadi po naših podežilskih odrih. Para; j uk (Samo Pečar) je bil premalo đe’avski in premehak. Enako njegov oče (Vilko Grozdnik). Tudi ženske vloge so bile dobre, le škoda, da je Sura Ključi-kova (Micka Teršek) izgubila precej svoje naravnosti v prizorih z Mihajlom (Janez Koželj), svojim fantom, Ekipaževim sinom. Tamošnji ljudje si že'e videti še več takih in tako dobro zaigranih iger na svojem cd ni.
Delo AFŽ za ljudsko skupnost„•
Dam igre in dela v šiški
V	izvajanju nalog petletnega plana so članice AFŽ sklenile, urediti čim lepše in udobnejše zavetišče otrokom zaposlenih mater. Pni tem delu pomagajo v veliki meri tudi tereni rajona II. šiška-Bežigrad.
V	Spodnji šiški imamo Dom igre in dela, ki sprejema otroke od 3 do 14 let starosti. Začetek leta 1945 je bil precej težak, ker je bilo zelo maio otrok. Starši so stali ob strani jn z nekakim nezaupanjem opazovali razvoj doma. To nezaupanje pa se je hitro razblinilo, ko so žene prevzele neposredno skrb za dom. Naslednje leto je bilo že več otrok. Dom je bil med prvimi, kil so jih ustanovili v Ljubljani in zaradi pomanjkanja prostora in vzgojnega osebja res le zasilen. Lani se je uprava, povezana s tereni, množičnimi organizacijami in patronatom, resnično trudila, urediti dane prostore v prijeten dom. Otrocitso se počutili v domu kakor doma. število je vidiio raslo. Prostori so postali pretesni in morali so skrbeti za njih razširitev.
Ob počitnicah so pričeli z delom, dom so preuredili in razširili. Tudii vrt so dzpremenili v dvorišče in igrišče, stanovanjsko vilo pa v nov Dom igre in dela. Prepričani smo bili, da se bodo otroci počutili dobro v lepo urejenih in opremljenih prostorih. K vpisu je prišlo toliko otrok, da je uprava izbirala otroke po resnični potrebi, kjer 6o starši zaposleni in so tako ostali otroci brez nadzorstva. Dom lahko sprejme 60 otrok, obiskuje pa ga 86— 44 predšolskih in 42 šoloobveznih otrok.
Dom je lep, urejen, vzgojiteljice požrtvovalne. Otrokom se pozna vzgoja kolektivnega življenja. Disciplinirani so, radii se učijo in ljubijo svojo domovino.
Dnevni red je smotrno razdeljen. Otroci imajo v domu celodnevno oskrbo imajo pomoč pri učenju, posečajo razne krožke, poslušajo radijske vesti in glasbo. Na igrišču pa se razgibajo in naužijejo zraka. Matere se tako
brez skrbi za svoje otroke lahko vključijo v delo.
S smotrno vzgojo so se otroci privadili lepemu, mirnemu vedenju. Lepo je gledati zbor pred koritom in večerjo. Na znamenje vzgojiteljice uredi vsak desetar svojo desetino in jo vedi k umivanju rok. Prav tako imajo zbor po kosilu, ko pretres:jo dnevne časopisne vesti in učne uspehe ali neuspehe tekočega dne.
Pionirji imajo tudi svojo pionirsko organizacijo. Naša četa s-pada v Cankarjev šolski odred. Pionirske sestanke vodijo pionirji sam; s pomočjo vzgojiteljic. Tekmujejo in se borijo za prehodno zastavico. Povezava z mladino ni prav trdna, vendar upamo, da se bo tudi tu našla pet k uspehu.
Življenje v domu poživljajo razni obiski. Ženske so obiskale pionirje in jim prinesle cepate in punčke, ki so jih naredile same. Prezgodaj umrli slikar Nikolaj Birmat je obiskal ciroke v času risarskega krožita in //m povedal par stvari o umetnosti. La njim žaluje vsa pionirska četa.
Veliko veselja jim je napravil zadnji čas tudi »Pavlina« s Tabora, inverts Dušan Škedl, član Dramskoga gledališča. Ko eo otroci nastopili na Taboru s »Pionirjevo petletko«, so se seznanili s prisrčnim Pavlihe. Povabili so ga, naj jih obišče v domu. Res jih je kmalu obiskal. Takrat so imeli otroci velik praznik. Zgrnili so se okrog novega prijatelja, ga zvecSo poslušali in mu še sami kaj povedali. Razkazali so mu dom in izdelke. Zdaj sli med seboj stalno dopisujejo.
Življenje v domu je res prijetno ln domače, ovirajo pa nas preteoni prostori. Potreba za sprejem cirok v DID je iz dneva v dan večja. Novih prijavljenoev ne moremo več sprejeti. Začela se je akcija za nov dom. Za stavbo, ki je krasna in idealna za sodoben Dem igre in dela, se poteguje uprava, rajon II., AFŽ in terenu Prepričani smo, da se bo potrebi ugodilo in tako pokazala skrb za nošo mladino.	Tinea Kraigher
Konferenca AFŽ v Murski Soboti
V	nedeljo 22. februarja so se žene soboškega okraja zbrale na okrajni konferenci AFŽ v Murski Soboti. Kljub slabemu vremenu se je konference udeležilo precej žena iz bližnjih, nekaj pa ludi iz oddaljenejših vasi. Delegatka II. kongresa v Beogradu tov. Pečetova je poročala o poteku kongrfesa ter opisala naloge, ki jih našim ženam nalaga II. kongres.
V	razgovoru so žene opisale delo, ki ga opravljajo v organizaciji AF2 pri decentralizaciji zadrug, pri graditvi zadružnih domov, zlasti pri zbiranju materiala. Mnogo žena je v upravah za graditev zadružnih domov. Žene se tudi pripravljajo za 8. marec, mednarodni praznik žena.
Po razgovoru so sprejele sklepe, da se bodo žene v čim večjem številu udeležile tridnevnega tečaja, ki ga koncem meseca prireja organizacija za sekretarke AFŽ Na praznik žena bodo žene izvedle številna predavanja in prireditve. Sodelovale bodo tudi pri akciji za pomoč grškemu ljudstvu.	H. K.
Delo AFŽ v Starem trgu pri Rakeku
Napredne žene in predvsem aktivistke smo zasledovale z vso pozornostjo delo II. kongresa AFŽ v Beogradu. Na sestanku, kj je bil pretekli ponedeljek, na katerem je bilo zbranih veliko število žena, smo natančno prebrale govor maršala Tita.
Da bi tndj me ne zaostale za drugimi delovnimi ženami, smo sprejele nekaj nalog. Sodelovale bomo z udarniškim delom pri gradnji našega zadružnega doma; posebno pri pripravljanju gradbenega materiala, kopanja ilovice itd. Dalje bomo poskrbele za izboljšanje hrane v tukajšnjem internatu 6 tem, da bomo posadite zadostno toläag astenjave, predvsem ikrom- i
pirja. Poleg tega bomo zredile tudi par prašičev in s tem olajšale preskrbo z maščobo.
Dosedanje delo za skrb internata in vseh kulturnih ustanov je bilo učinkovito. Tako nam je prineslo silvestrovanje čedno vsoto čistega dobička v znesku čez 20.0CO din. Za Sako lep gmotni uspeh gre zalivala vsem nesebičnim ženam, kii se niiso strašile truda ne časa. Z zadovoljstvom smo sklenile, da ves denar razdelimo: dijaškemu internatu 10.000 diin._ ljudsko prosvetnemu svetu 3800 din, t D Snežniku 5000 dim, v glavnem za nabavo zvočne naprave, domu onemoglih v Kočavasi 500 din za nabavo iger, s katerimi si bodo starčki krajšali dolge zimske ure in končno smo nakazili težko bolni tovarišici Levec Julijani iz Nadleska podporo 1000 din, kaiero bo uporabila za zdravljenje.
Na rednih tedenskih sestankih bomo ^b ravnava le vsa pereča gospodarska vprašanja, takoj pa se bomo pričele pripravljati za 8. marec, ko bomo priredile lepo kulturno prireditev.
Tudi Brezje so se zganile
Takoj po nedelji se je začelo. 2e na vse zgodaj so zaropotali vozovi. Vozniki so šli po material za nasipanje poti. Porušili so ostanke italijanskih barak v Grosupljem. Ko so pripeljali, so že čakale pridne roke, da posujejo pot in večje kose s težkimi kladivi razbijejo. Povsod dobra volja in smehl Istega dne so prišli iz grosupeljske tovarne »Motvoz in platno« mladinci in posekali borovce, ki so jih vaščani prispevali za gradnjo zadružnega doma v Grosupljem. Delo na cesti je trajalo 4 dni. Vsi vaščani so se pridno odzvali, iz nekaterih hiš so bili celo po štirje na delu. Popoldne so vsak dan prišle še sveže moči iz tovarne in železničarji Navdušenje je doseglo vrhunec v torek, ko so pri svetlobi petrolejke vrtali skalo in razstreljevali. Podobnih primerov je v vaški zgodovini mala in zaio je to vdih korak naprej
Državno smučarsko prvenstvo v Planici
Četrti dan državnega smučarskega prvenstva v Planici je obsegal dopoldne tek za članice in mladince na 5 km, ter tek na 3 km za mladinke.
Na tekmi mladincev je dane« poleg tekmovalcev iz drugih republik nastopil tudi zas.opnlik črne gore. Za tek te je prijavilo skupno 43 mladincev, nastopilo pa jih je 41, medtem ko je eden med tekmovanjem odstopil. Proga je bila po večini ravninska in razmeroma larhka. Precejšnje presenečenje je vzbudil uspeh tekmovalcev iz drugih ljudskih republik, ki so pokazali, da so sicer dobri tekači, da pa jim hkrati manjka tehnike smučanja. Tehnični rezultati so naslednji:
1. Gregorij Jože (Rateče 16,15, 2. Petrič Vladko (Rateče 16,46, 3. Mr-voš Vladimir (Goran-Delnice), 17,26, 4. Vovk Mirko (Prešeren) 17,28, 5. Ulčar Jože (Prešeren) 17,33, 6. Hlebanja Zdravko (Mojstrana) 17,43, 7. Kuhar Jože (Dol) 18,25, 8.—9. Bajželj Franc (Udarnik) in Jorbič Branko (Goran-Delnice) 18,27, 10. Markulin Stanislav (Zagreb) 18,36.
Na isti progi kot mladinci so tekmovale tudi članice. Za tek se jih je prijavilo 19, nastopilo pa jih je 12 in so cilj vse srečno dosegle. Razen slovenskih smučark, zastopnic drugih republik niso tekmovale. Plasman članic je naslednji:
1. Erman Roza (št. Vid) 21,39, 2. Jamnik Zdenka (Udarnik) 22,03, 3.
Kunšič Zefka (Prešeren) 23,05, 4. Oblak Meta (Udarnik) 24,04, 5. Černič Staza (Enotnost) 24,23, 6. Dobrin Kar tiča (Polet) 24,43, 7. Fanedl Anica (Fužinar) 24,54.
Proga za mladinke je bila dolga 3 km in se je za tekmovanje prijavilo 19 mladink. Nastopilo je 18.tekmovalk, ena pa je med potjo odstopila. Veliko presenečenje je zbudila nepričakovana zmaga Zorice Majnaričeve iz Delnic, ki je odločno prehitela vse 'znane tekmovalke. Tudi ostale zastopnice fizkultunega društva Goran iz Delnic so v tekmovanju dosegle lepe uspehe. Tehnični rezultati so- naslednji:
1. Majnarič Zorica (Goran-Delnice) 14,02, 2. Krmelj Jožiča (Konus) 14,31, 3. Taler Hedvika (Gregorčič) 15, 4. Erman Mara (št. Vid) 15,26, 5. štrukelj Zvonka (št. Vid) 15,35, 6. Erman Jožica (št. Vid) 15,40, 7. Kočevar Maruša (Enotnost) 16,03.
Po včerajšnjih smučarskih tekih na 17 in ne na 18 km, kakor smo to pomotoma poročali, je plasman v četvorni kombinaciji, upoštevajoč alpske discipline, naslednji:
1. Pogačnik Tone (Gregorčič) 59,32 točk, 2. Krmelj Jože (Trž;č) 109,40 točk, 3. Langus Jože (Partizan) 110,86, 4. Bertoncelj Jože (Partizan) 112,88. 5. štefe Janko (Tržič) 115,66.
6.	Razinger Lojze (Partizan) 152,52,
7.	Miceli Marijan (Partizan) 181,16,
8. Legvart Vlado (Polet) 226,76, 9. Fanedl Drago (Fužinar) 230,88, 10. Žingerlin Rudolf (Mladost) 232,93 točk.
Popoldne se je državno smučarsko prvenstvo v Planici nadaljevalo s štafetnim, tekom 4x10 km, v katerem je startalo 16 ekip. Vrstni red prvih štirih ekip je naslednji:
1.	Partizan (Horvat, Klinar, poročnik Sinko Braco, Razinger Tone) 3:25,57, 2. ekipa FD Gregorčič (Benedičič, Smolej, Pogačnik, Knific) 3:30,00, 3. FD Enotnost (Stopar, Istenič Dekleva, Starman) 3:44,43, 4. FD Kropa (Kordež Gašper, Katrašnik, Böhm, Kordež Matevž) 3:47.06.
Danes so iz Planice odpotovali jugoslovanski smučarski reprezentanti, prijavljeni za sodelovanje na mednarodnih smučarskih tekmah z Zakopa-neh na Poljskem za pokal Tatre. Našo ekipo sestavljajo državni prvak v alpski kombinaciji Tinček Mulej in Lukane MaitAž (za alpako kombinacijo) ter Finžgar Rudi in Zalokar Zoran za skoke. Po vesteh fižkulturne zveze Jugoslavije so se za sodelovanje na mednarodnem Tednu smuških poletov v Planici od 15. do 21. marca t. ,1. v Planici prijavili poleg najboljših jugoslovanskih skakalcev tudi predstavniki češkoslovaških, poljskih, švicarskih in francoskih smučarskih reprezentanc za skoke na mamutski planiški skakalnici.
Smučarski tek za memorial Branka Ziherla
Fizkulturnikl ljubljanske univerze bodo danes izvedli tradicionalno tekmovanje v smučarskem teku na 8 km za memoria! Branka Ziherlai. Tekmovanje nosi ime Branka Ziherla, študenta in našega odličnega fizkulturnika, olimpijskega tekmovalca in partizana, ki je žrtvoval svoje mlado življenje v osvodilni borbi. 0 prvem mestu bo v tekmovanju z ene strani odločala množičnost, z druge strani pa kakovost tekmovanja. Proga bo tekla po Tivoliju in šišenskem hribu, zbor tekmovalcev pa je ob 15. pred ziet-nim telovadiščem FD Enotnosti v Tivoliju.
Tekmovanje za Vojkov memorial
FD Rudar iz Idrije prireja po smučarskem koledarju FZS smučarsko tekmovanje za Vojkov memorial na Vojskam nad Idrijo. Lani si je prehodno osvojilo Vojkov memorial SFD Gregorčič z Jesenic. Program tekmovanja bo obsegal: 6. marca ob 12.: štafetni tek 4X10 km, ob
16.: smuk na 2 in pol km za moške in smuk na 1 in pol km za ženske:'7. marca ob 8. pa bo tek na 30 km, ki je obenem tudi disciplina za državno smučarsko prvenstvo. Ob 13. samostojni skoki, po končanih skokih pa slalom za moške na 259 m in slalomu za ženske na 200 m dolgi progi.
Ocenjevanje bo po prvotnem razpisu, to je 10 točk za vsako prvo mesto in po 1 točko manj za vsako naslednje mesto (do vključno 10. mesta). Ženski disciplini se ocenjujeta do 5. mesta, prvo mesto torej s 5 točkami. Ekipa, ki bo v vseh razpisanih disciplinah dobila največ točk, bo prejela prehodni pokal, trajno pa si ga bo priborila ekipa? ki bo zmagala trikrat zaporedoma a!i petkrat v presledkih. Vsaka enota lahko postavi samo eno štafetno ekipo. Tekmovati smejo vsa fizkulturna društva in fizkul-turni aktivi, prav tako fizkulturniki Jugoslovanske armade ter napredna društva 6T0J-a in Goriške pokrajine. Prijave »prejema prireditelj do 3. marca. Potne stroške nosijo posamezniki oziroma njihova društva, prehrano za tekmovalce enega vc-dje. skupine in sodelujoče funkcionarje pa nosi prireditelj v obeh dneh tekmovanja in dan pred tekmovanjem, v kolikor bodo pravilno prijavljeni. Prenočišča so brezplačna, vsakdo pa naj s seboj prinese jedilni pribor in odejo.
FD Rudar, Idrija.
'tri
Študentje Instituta za fizkulturo na Šar planini
V planinskem domu na Popovi Saptoi na Šar planini že 10 dni biva 221 študentov in študentk Državnega instituta za fizkulturo v Beogradu. Praktično in teoretično obvladujejo smučarski pouk v okviru svojega šolanja.
Študenti so formirali poseben bataljon, ki je Razdeljen na 3 čete in 16 skupin da bii Čimbolj uspešno obdelali učni program. Dopoldne in popoldne so praktične ure na Popovi, šap ki, zvečer pa predelava jo v prostorih' doma teoretični# material. Pouk vodi profesor Miloš Niavič, predavajo pa učitelji iz Državnega instituta za fizkulturo in# smučarski strokovnjaki iz LR Slovenije.
Pouk bo končan 7. marca, ko bodo tudi izpiti. Ob tej priliki bodo študenti tekmovali v raznih smučarskih disciplinah.
Poljski in češkoslovaški kolesarji bodo trenirali v Opatiji
Glasilo poljske delavske partije »Glos Luđu* prinaša vest, da bodo na poziv komilteja za fizkulturo pri vladi FLRJ poslali 8 najboljših poljskih kolesarjev aprila meseca na trening v Opatijo. Tudi iz Češkoslovaške bo prišlo 20 kole; sarjev. Poljski in eeskoslova£ki kolesarji bodo trenirali skupno z jugoslovanskimi kolesarji in se bodo pripravljali za veliko tekmovanje na progi Varšava—Praga—Varšava, ki bo od 1. do 9. maja t. 1-
Radioamaterji izpolnjujejo svoje obveznosti
Prvega marca pričenja ljubljansko radioamatersko društvo no; e zaćoiuišk A tečaje in nadaljevalna B tečaje. 2o preteklo leto je bilo za te tečaje veliko zanimanje, kar so pokazali zaključni *z-piiti, ki smo jih imeli v februarju. V letu 1947. so se tečaji pričeli šele v jeseni, ko se je .naša mladina vrnila z delovnih akcij na terenu. Ljubljansko društvo je organiziralo dva A tečaja in en B tečaj .teer je predavanja na njih končalo letos v januarju. Za izpite 66 le prijavilo v A tečaj 54 tečajnikov, bd ka-t&rili je izpit položilo 50 tovarišev. Za B izpit, ki je seveda mnogo težji, se je prijavilo 31 slušateljev, položilo pa ga je 23- Uspeh je zadovoljiv. Na letni skupščini, ki * je bila 16. februarja, so Clami odbora podali poročila o svojem delu v pretek lean letu ter smernice za delo v letošnjem letu. Letos amaterji ne bodo delaüi samo v svojem kraju, ampak se bodo udeležili_ delovnih akcij po vsej državi. Sodelovali bodo pri gradnji tovarne za radioaparate, pni ozvočenju naših zadružnih domov ter s tem po; magali predvsem našemu podeželju, ki bo kmalu spoznalo vlogo radia
Na skupščini so objavili rezultate izpitov ter pohvalili in nagradili najboljšo in najaktivnejše člana. Iz A tečaja so bili nagrajeni tovariš Kopač Lado iz VI. državne gimnazije, ki je samostojno vodil en krožek, v B tečaju pa tovariši Oblak Jože, Marušič Karl in Pre-ložnik Anton. Vsi so zaslužili to priznanje in naj služijo kot zgled aktivnim članom vseh radioamaterskih društev.
Za pravilno razporeditev novih tečajev z ozirom na tovariše, ki se za radio; amaterstvo zanimajo, so pa kjerkoli sflužbeno povezami, sklicuje radodamatersko društvo Ljubljane sestanek vseh interesentov za ponedeljek 1. marca ob 19 v prostorih društva na Cankarjevi ul. 4. Pridite vsi ljubitelji radioamaterstva, da se pomenimo o novih tečaj ih l
Marjan
Drobne zanimivosti
Nogometno moštvo Jugoslovanske vojne mornarice Mornar je že nekaj dni na
turne ji po Slavoniji. V Vinkovcih je Mornar odigral tekmo z Dinamom in zmagal s 4:0. V Borovu pa je premagal moštvo S loven a s 4:1.
Ljudska mladina Hrvatske se je obvezala, da bo letos poleg drugega zgradila tudi 9 planinskih domov. Mestni ljudski odbor Zagreba bo zgradil 3 planinske domove», medtem ko bo Komite za fizkulturo pri vladi LR Hrvatske zgradil 3 planinske domove. Tako bodo letos na ozemlju LR Hrvatske zgradili 15 planinskih domov.
Včeraj je bila v Moravski Ostravi hokejska tekma med Kanado in CLTK iz Prage. Po lepi igri so Kanadčani zmagali s tesnim rezultatom 2:1 (0:0, 1:1 in 1:0.
PRVAK ČEŠKOSLOVAŠKE V HOKEJU NA LEDU LTC iz Prage je odigral na stadionu Dinama v Moskvi izločilno tekmo v hokeju na ledu s prvakom Sovjetske zveze moštvom Centralnega doma Rdeče armade, ki je bilo okrepljeno z nekaterimi igralci moskovskega Dinama in Spartaka. Tekma se je končala z zmago sovjetskega moštva s 6:3 (2:1, 4:2, 0:0).
Češkoslovaški nogometni sodnik Vlcak je odpotoval z letalom v Guatemalo, kjer bo v času svojega enomesečnega bivanja sodil na 15. nogometnih tekmah za prvenstvo Srednje Amerike.
Nogometno moštvo »Bate« Iz Zlina bo odšlo te dni na turnejo po Poljski.
Hokejska reprezentanca Kanade bo od; igrala svojo zadnjo tekmo v^ Pragi, proti kombiniranemu moštvu Češke. Moštvo Češke bo igralo brez najboljših igralcev LTC, ki so na turneji v ZSSR
V Bratislavi je bila hokejska tekma med Kanado in Slovaško. Kanadčanom je uspelo premagati Slovake z rezultatom 3:2 (0:0, 2:0 in 1:2).
Z letalom je odpotovala v Moskvo skupina najboljših Češkoslovaških teniških igralcev. V tej skupini sta med drugaimii tudi Drobiiy in Čemi k. Prav tako je odpotovala ena najboljših češkoslovaških tekmovalk v drsanju Lerhova. Češkoslovaški teniški igralci bodo prebivali v ZSSR odigrali več ekshibicijskih tekem z najboljšimi sovjetskimi temini nu igralci.	,	,	,
Pri drsalni reviji so sodelovali Thu-ma, Silva. Palmetova, Papier in Marinčič, ki so člani drsalne sekcije FD Krima in ne FD Enotnosti, kakor je bilo to
jaJÄroMlu Centralnega odbora Fiz-kulturne zveze Jugoslavije bo letos mednarodni Teden smuških poletov od lo. do
21.	marca v Planici.
MFO — Ljubljana poziva vodnike za člane, članice, mladince in mladinke vseh fizkulturnik društerv Ljubljane, da se obvezno udeleže sestanka dne 1. UL 1948. ob pol 19 v Narodnem domu (Lutkovna dvorana). Istočasno poziva vse vodnike, ki so se udeležili predelave vaj za Prago dne 21. in 22. III. — Strogo o bežno. — MFO — Ljubljana.
FD Enotnost — smučarska sekcija. Redni trening smučarjev — tekmovalcev za teka (moški in ženske), skoke in alpsko kombinacijo (moški in ženske) bodo v- Ljubljani öd ponedeljka naprej po sledečem razporedu, vsakokrat ob 15. Zbirališče za tekače pri smučarski postaji v Tivoliju (vodi Drofenik Branko). Zbirališče za skakače na skakalnici na Mostecu (vodi Pribošek Franc). Zbirališče za alpsko kombinacijo na Galetovem travniku v Sp. šiški (vodi Knop Ljubo). Za vse tekmovalce in tekmovalke je ude; ležba na treningih obvezna. Vabljeni naprednejši smučarji mladinci in mladinke. ki žele postati smučarski tekmovalci.
FD Partizan bo priredil dne 7. marca 1948. ob 10 v Kranjski gori društvene smučarske tekme. Teb tekem se lahko udeleže poleg društvenih članov tudi mladinci in mladinke FA III., IV. in VIII. gimnazije, ki so v sestavi FD Partizana. Tekmovanje bo v: 1. smuških tekih na 8 km za člane in mladince; 2. smuških tekih na 4 km za članice -in mladinke; 3. ob 14. bo tekma v smuku na 1500 m za člane in mladince. Tekmovalci morajo biti zdravniško pregledani. Pregled članov po društvenem zdravniku bomo objavili pozneje — pravočasno. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Društvene smučke so na razpolago za to prireditev v društveni smučarski 6tanioi. Prijave za . tekme sprejema vsak dan društveua pisarna, ki je odprta ves dan, do 18, nakar bo žrebanje tekmovalnih števila. Prireditev je Zamane smučarske sekcije obvezna.
Komisijam za popis prebivalstva in popisovalcem
Od ponedeljka 1. marca 1948 bo republiška popisna komisija oddajala po radiu navodila za priprave In izvajanje popisa okrajnim in krajevnim popisnim komisijam in sicer redno vsak dan pred večerno oddajo, t. j. od 17.50 d o 184 Vsaka okrajna odnosno krajevna popisna komisija naj poskrbi, da bo vsaj en njen član te oddaje redno poslušal in z vsebino seznanil ostale člane komisije. Tudi člani, ki so na terenu, naj skušajo poslušati te oddaje.
Državno prvenstvo v umetnem drsanju *
Včeraj zjutraj se je m drsališču Enotnosti ob Celovški cesti začelo državno prvenstvo v umetnem drsanju. Udeležba umetnih drsa'cev im drsalk je majhna, saj iz vse države nastopa komaj 15 drsalcev in drsalk. Najprej so se pomerili člani in članice, mladinci :n mladinke v umetniških likih Danes pa se bo prvenstvo nada'jevalo v prostem drsanju.
Tehnični rezultati včerajšnjega tekmovanja v obveznih likih so naslednji:
Člani; 1. Thuma (FD Krim) 559,4, Gros Vlad. (Dinamo, Zagreb) 256,2 točke.
Članice: 1. Palme Silva (FD Krim) 286,1. 2. Gom-baŠ Klara (Crvena zvezda Beograd) 213,6*točk.
Mladinci: 1. Lajovic Manko (FD Enotnost) 207,6 točk, 2. Hercog (Mladost, Zagreb) 168.6, 3. Ku’čar Jurij (Mladost, Zagreb) 160, 4. Amšel Vlado (Mladost, Zagreb) 159.2, 5. šle-zinger (Mladost) 95.6.
Mladinke:	1. Dy šle r Mara 170.
2.	Lukec Zdenka *60.8, 3. Kavšek Tatjana 132. 4. Černe Anka 119,5, Lorger Breda 64,4,	6. Vodišek Vera
45,6. Vse iz FD Enotnosti.
Svetovno šahovsko prvenstvo
Tass poroča, da je šahovska reprezentanca Sovjetske zveze odpotovala iz Moskve na turnir za svetovno šahovsko prvenstvo, ki se bo začel dne
1.	marca v Haagu. Pred odhodom delegacije je podpredsednik šahovske federacije FIDE veliki mojster šaha Vjačeslav Ragozin izjavil sledeče:
»V Haagu ise bo 1. marca pričel svetovni šahovski turnir šestih najmočnejših sodobnih šahistov. Ta turnir bo odločil, kdo bo po smrti svetovnega mojstra Aljehina postaj svetovni prvak v šahu. Povtsod se mnogo govori in ljubitelji šaha ugibajo, kako bo turnir potekel in kdo si bo osvojil naslov svetovnega prvaka. Moje mnenje je, da so vse te prognoze prena-glene, kajti udeleženci tega tekmovanja so vsekakor močno izenačeni in bo borba med njimi izredno ostra. Po vsej verjetnosti bo padla odločitev šele v enem izmed zadnjih kol, ker je možnost presenečenj dokaj velika. FTvo polovico tega turnirja bodo končali v Haagu nekako do 25. marca, nafto pa bodo šahovski velemojstri odšli v Moskvo, kjer bodo v aprilu Ln maju odigrali drugo polovico svetovnega šahovskega turnirja.
Prvenstvo FLRJ v hokeju In umetnem
drsanju
V nadaljevanju državnega prvenstva v hokeju na ledu, sta se pomerili hokejski moštvi FD Enotnosti in FD' Zagreba. Ekipa FD Mladosti Iz Zagreba iz neznanega vzroka ni prispela v Ljubljano, čeprav se je iz Češkoslovaške že vrnila in se je prijavila na sodelovanje na državnem hokejskem prvenstvu v Ljubljani. Zaradi izostanka ED Mladosti je nastala v sporedu hokejskega državnega prvenstva mala sprememba.
Tekma med FD Enotnostjo in FD Zagrebom iz Zagreba je bila nadvse ostra s strani igralcev FD Zagreba celo surova. Moštvo Enotnosti v začetku igre ni igralo najboljše, kljub temu pa je bilo v vseh tretjinah v premoči nad Zagrebčani, kar je tudi privedlo do končne zmage s precej veliko razliko v puckov 7:1 (2:0, 0:0, 5:1). Vrhunec borbenosti sta obe moštvi pokazali v zadnji tretjini, FD Enotnost še posebej, saj se je tretjina končala z rezultatom 5:1 v korist FD Enotnosti. V moštvu Enotnosti so bili
najboljši:	Eržen, ki je dal tri gole,
Aljančič 2, Pavletič in dr. Gogala pa po en puck.
Včeraj zjutraj pa se je državno hokejsko prvenstvo nadaljevalo s tekmo FD Spartak (Subotica) proti FD Udarnik iz Karlovca, ki se je po požrtvovalni igri obeh moštev, čeprav mladih in malo izkušenih, končala z rezultatom 4:2, (2:0, 1:1, 1:1), Spartak je bil v vseh tretjinah v premoči, vendar pa so tudi igralci Udarnika igrali borbeno z vsemi svojimi silami in znanjem, a predorom bratom Ladockyh in Kmeteza, ki so dali zmagoslavne pucke, vendarle niso bili kos. Pucke za Spartak so dali: brata Ladocky, Kmetz, četrti puck pa je bil avtogol vratarja FD Udarnika.
V nadaljevanju prvenstva je sledila zanimiva tekma med CDJA Partizanom in FD Enotnostjo, katere zmagovalec še bo danes pomeril z zmagovalcem v drugi skupini — FD Špartakom.

-	....	vr«,
Prizor s 1. hokejske tekme — Enotnost : Udarnik, Karlovac ■BaMan»aMu»uaaauHM»aH»a»»»»»»»»»»»»»B»»*BBBIaBBBaaallBBBBSSBaaaa
DANES ob 15. uri na igrišču FD ENOTNOSTI ob Tyrsevi cesti FD1 Primorac * Sušak : FD Enotnost * Ljubljana.
OB 14. UBI PREDTEKMA
SFD Rudar, Trbovlje - mladina : FD Enotnost, Ljubljana - mladina ,
Naše knjižne novosti
Izvirna dela:
Maikso Žnuderl: OD POLNOČI DO POLJTOCL Novele in povesti. 320 strani, vezano din 120.—.
Zbirka obsega daljšo povest »Od polnoči do polnoči«, ki obravnava motiv iz bolnišnice in prikazuje vrsto zanimivih oseb. V drugem delu knjige se tematika povesti premakne v osvobodilno vojno.
Anton Vodnik: SREBRNI ROG. Pesmi. 208 strani, vezano din 125.
Zbirka obsega izbor pesnikove starejše lirike, vendar je nje težišče v novih, delno še nepri-občenih pesmih, ki se vključujejo v poezijo sedanje zgodovinske dobe in hkrati izpričujejo pesnikov razvoj in umetniško rast.
Vilko Novak: LJUDSKA PREHRANA V PREK-MURJU. Etnografska študija. Z risbami opremil akad. slikar Ciril Abram. 176 strani broširano din 90.—, vezano din 100.—.
V	tej znanstveno utemeljeni, vendar v poljudnem slogu spisani razpravi obravnava, pisec sistem in značilnost ljudske prehrane v Prekmurju. Pri tem primerja najznačilnejše pojave s podobnimi v ostalih slovenskih pokrajinah in na sosednem Madžarskem.
Dr. Stane Lutman: BORBA PROTI MIKROBOM.
Z 21 ilustracijami. 104 strani, broširano din 38, vezano din 44.—.
V	vseskozi poljudnem spisu obravnava pisec zgodovino mikrobarstva, prikazuje razne vrste mikrobov in opisuje cepiva, serume in kemična sredstva, ki nam pomagajo v boju proti mikrobom. Posebej se bavi s eulfonanudi in s penicilinom.
Dr. Mila Kovač: RENTGENSKI ŽARKI — ČAROVNO OKO. Z 20 ilustracijami, 56 stran', broširano din 23.—, vezano din 29.—.
Avtorica uvaja z nazorno besedo in slikami bralca v skrivnosti rentgenske presvetljove in slikanja., v pojave in značilnosti, ki zanimajo tudi laika in širijo njegov pogled v napredek sodobnega zdravstva.
Prevodi:
VUK KARADŽIC IN NJEGOVA DOBA. Zbornik člankov. 128 strani, broširano din 38.—, vezano din 45.—.
Zbornik obsega sestavke Radovana Laliča, Aleks. Beli?a, E. Bogdanoviča, G. Giigoriča, B. Kovačiča, I. Sreznjevskega, Vuka Karađžića in A. Slodnjaka o Vuku Karadžiču in njegovem delu, posebej še o vplivu, ki ga je imel na Vuka slovenski znanstvenik Kopitar.
N. Beljčikov: NIKOLAJ GAVRELOVIC CERNI-ŠEVSKI. Mojstri in vzorniki,* zvezek 8, 192 strani, broširano din 30.—.
Pisec opisuje življenje velikega ruskega revolucionarja in patriota, enega izmed ideologov napredne demokratične miselnosti v Rusiji 19. Stoletja. Beljčikov razglablja nadrobno politično, sociološko, estetsko, filozofsko in literarno delo čemiševskegi.
Jurezanski Vladimir: UKROČENA REKA. Roman. 356 strani, vezano din 100.—.
Jurezanski prikazuje v pripovedni obliki nastanek Dnjeprostroja kat ene največjih tehničnih naprav v okviru elektrifikacjjskega plana sovjetske petletke. Premagovanje naravnih tež-koč, mogočna tehnična izvedba, požrtvovalno in ponosno ,delo sovjetskih ljudi — vse to je dobilo v romanu prepričevalno in bodrilno umetniško podobo.
Svetozar Cotič: REKE, JEZERA, PREKOPI ES NJIHOV POMEN V RAZVOJU ČLOVEŠKE DRUŽBE. 32 strani, broširamo din 10.—.
Pisec razpravlja, o vlogi, ki so jo imele reke, jezera v prvotni človeški družbi, prikazuje razvoj ladij, pomen rek za gospodarske in kulturne etike in se dotika vprašanj prometa v brez-načrtnem in načrtnem gospodarstvu.
KNJIGE SE DOBE V VSEH KNJIGARNAH!
SLOVENSKI KNJIŽNI 2LWOD V LJUBLJANI

KAKŠNA BO POMLAD?
Letošnja müa zima se tolmači kot posledica suhe jeseni in suhega poletja in sicer v tejle vzročni zvezi: zrak se stalno menja med tropi (kjer je najbolj vroče) in tečaji (kjer je najbolj hladno). Ako Odpremo na primer vrata med mrzlo in toplo sobo, opazimo, da teče iz hladne v toplo sobo spodaj hladni zrak, medtem Jco teče zgoraj topel zrak v obratni. Tako bi bilo tudi na zemlji pri zamenjavi toplega tropskega in hladnega tečajnega zraka, ako se zemlja ne b”t vrtela. Tn vrtenje zemlje okoli svoje osi (zaradi česar imamo stalno zamenjavo med dnevom in nočjo) povzroča odklon prvotne smeri vseh gibajočih se teles in sicer tako, da so v naši severni polobli, ako gledamo v smer gibanja, odkloni smer na desno stran. V zvezi s tem niti topel tropski, niti hladen tečajni zrak ne moreta po najkrajši poti doseči svojega cilja. Tako n. pr. spremeni tropski zrak pri odtoku proti tečaju že na 30 do 35 sporedniku svojo prvotno smer v smer proti vzhodu (t. j. prvotni veter z juga se spremeni v veter od zapada). Posledica tega je, da t-rnpski zrak ne more naprej preko 35 sporednika in. se tu zajezi, zaradi česar Se tu zbiraio velike množine tropskega
zraka, kar povzroča velik zračni pritisk, ki ga v meteorologiji imenujemo barometrski maksimum. V tropih nastane vsled odtoka primanjkljaj zraka in v zvezi s tem nizek zračni pritisk, ki ga imenujemo barometrski minimum. Razlika v pritisku med subtropi in tropi, aii kakor temu pravimo — barometrski gradient, požene zbrane zračne gmote od subtropov nazaj v trope. Ta, obratni zračni tok se imenuje Pasat, medtem ko »nad njim v višinah teče Antipasat, t. y prej omenjeni zračni tok, ki odvaja zrak od tropov in ga dovaja subtropom in ki se šele v snbtropih spušča k tlom. Takcf se vzpostavi namestu kroženja zraka med tečaji in tropi le omejeno kroženje med subtropi in tropi. Ako ni ravnotežja med odtokom in dotokom, nastane razvoj ene omenjene tvorbe na račun druge. Tako n. pr. pomeni premočan Antipasat oja-čenje subtropskega barometrskega maksima ln ojačenje tropskega barometrskega minima, medtem ko skuša premočan Pasat obe tvorbi uničiti. O vzrokih, ki ustvarjajo in vzdržujejo neenakomernost v obeh zračnih strujah bom razpravljal drugič. Podobno se dogaja z mrzlim tečajnim zrakom, ki vsled vrtenj» zemlje
spremeni svojo prvotno smer proti tropom v smer proti zapadu (namestu severnih vetrov nastanejo vzhodni) in sicer že na (71 stopinji sporednika- jV višinah
nastane pri tem protitok, ki skrbi, da se rezervoar tečajnega zraka ne izčrpa. Tudi v tem primeru je odločilnega pomena jakost odtoka glrde na protitok.
Nizka temperatura ob tečaju pa povzroča krčenje zraka in ustvarja tako v višinah občuten primanjkljaj zraka, ki sproži omenjeni višinski protitok, ki dovaja sem zrak od vseh strani- V zvezi s tem nastane pri tleh premočan zračni pritisk, ker je pod učinkom povečane množine zraka: prvotni hladni zrak in v višinah še nove zračne gmote nad hladnim zrakom. Tako nastane polami barometrski maksimum. V zvezi s tem pridobi razbremenilni odtok polarne |a zraka na jakosti, toda odklonska sila v zvezi z večjo brzino tudi narašča in tako še naprej onemogoča odtok polarnemu zraku naprej proti jugu preko 65. sporednika, kakor tudi onemogoča odtok tropskemu zraku proti severu preko 35 stopinje. Posledica tega je, da dobiva polarni maksimum v višinah s periferije nove zračne gmote, medtem ko v nižinah nima ustreznega odtoka.. Zato se zračni pritisk stalno stopnjuje, medtem ko na periferiji pada. Končno pride prej ali slej do predora zaporne zone vzhodnih vetrov in skozi nastalo vrzel vdre polami zrak kot neke VTste velikanski zračni plaz proti jugu, kjer se kmalu zopet zajeai in, na isti način kakor prej ustvari nov barometrski maksimum s svojimi zapornimi vetrovi. Tako torej prvotni polami barometrski
maksimum izloči jedro. Nastalo jedro se na isti način kakor prvotni polarni maksimum stopnjuje, dokler ne pride do ponovnega prodora nove zaporne zone itd. Podobno se dogaja s subtropskim baro-metrskim maksimom: dokler je Antipasat močnejši kakor Pasat, se stalno zbira več in več tropskega zraka' v subtropih, torej barometrski maksimum subtropov nar rašča, dokler ne pride do prodora zaporne zone vetrov. Tako tudi subtropski maksimum izloča svoja jedra. Kadar tako jedro subtropskega maksima pride do nas, se zračni tlak dvigne, nebo se zjasni in nastane mirno in jasno vreme kakor v puščavah. Poleti nastane velika vročina. Ako pa prodre do nas jedro polarnega maksima, zavlada potem jasno in mimo, toda zelo mrzlo vreme. Na robovih maksimov obeh kategorij vlada široko področje zapornih vetrov in Sicer na ma-ksimih subtropskega izvora — zapadni in južnozapadni vetrovi, a na jedrih polarnega izvora pa vzhodni in severno-vzhod-ni. Na meji med obema područjima nastajajo močni valovi, ki se spreminjajo v velikanske vrtince, kjer zračni tlak’ vsled mnogih zamotanih procesov naglo pada, in to so zopet barometrski minimi, samo da nastanejo na drug način kakor minimum v tropih. Vreme v področju^la-
Poziv okrajnim ljudskim odborom Maribor-okolica, Radgona, Ptuj, Ljutomer!
Pozivamo okrajne ljndske odbore Maribor-okoliea, Radgona, Ptuj, Ljutomer, naj takoj obveste vse predstavnike »VINOZc, da se udeleže v torek 2. marca i, L sestanka pri «krajnem ljudskem odboru Maribor-
okolica, kjer bodo razpravljali o preskrbi članov vinogradniških zadrug.
Udeležba predstavnikov VINOZ je obvezna in v interesu članov zadruge. — (Iz pisarne MTP).
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije obvešča:
Križanka
BILTEN ŠT. 8.
1.	Obrok sladkorja na živilskih nakaznicah’ TD znaša 1000 gramov in ne 1200 g, kakor se napačno glase odrezki.
Obrok slanine na živi'skih nakaznicah za gozdne delavce znaša mesečno 2400 gramov in ne 2200 g, na kar prizadete opozarjamo.
Obračunavanje se mora izvršiti v višini zgoraj navedenih pravilnih obrokov.
2.	Naročamo vsem okrajnim in krajevnim ljudskim odborom ter inšpekcijam preskrbe, da se bo obračunavanje odrezkov živilskih nakaznic od potrošnikov, ki se stalno hranijo v menzah in delavsko uslužbenskih restavracijah, vršilo po dosedanjem načinu lepljenja in oddaje odrezkov z istočasno preložitvijo seznama abonentov ter registrirnih števi'k njihovih živilskih nakaznic.
Za dobavo moke odnosno kruha se menze in delavsko nshižhenske restavracije pogodbeno vežejo s krajevnimi podjetji.
3.	Menze in delavsko uslužbenske restavracije ne smejo od 1. marca t. 1. dalje sprejemati potrošnikov, ki ne bi za izdani obrok oddali ustrezajočih cdrezko^ živilskih nakaznic.
Stalen abonent v menzi a'i delavsko uslužbenski restavraciji je samo tisti potrošnik, kateri je oddal ustrezajoče število odrezkov živilske nakaznice in položil predplačilo skupno za najmanj sedem dni.
4.	Opozarjamo okrajne poslovne zveze in kmetijske zadruge, da naročajo tobačne izdelke in vžiga1 ice po vezanih cenah uri Invalidskih trgovskih podjetjih svojega okraja. (Ne pa pri Upravi invalidskega trgovskega podjetja v Ljubljani, kot je bilo objavljeno v Slovenskem poročevalcu dne 28. febr. 1948).
5.	Kljub večkratnim pozivom po dnevnem časopisju, da naj okrajne poslovne zveze in kmetijske zadruge
Podružnica DZSZ v Ljubljani je z veljavnostjo od 1. marca 1948 nanovo uredila zdravniško službo obiskov obolelih zavarovancev- in njih svojcev ter uživalcev zdravstvenega varstva in zdravstvene pomoči. Mesto Ljubljana z bližnjo okolico je razdeljeno na 8 zdraniških okolišev, ki jih spodaj navajamo. Rajonski zdravniki izvršujejo obiske podnevi in sicer od 6 zjutraj do 20 zvečer. Po tej uri pa je vsako noč na razpolago nočni dežurni zdravnik v ambulatoriju na Miklošičevi cesti 20 Klicati ga je osebno ali telefo-nično na štev. 50-81.
Zdravniški rajoni so razdeljeni takole:
I.	rajon: notranje mesto:
Obisko izvršujeta dr. Trtnik Albert,
Ljubljana, Cankarjeva ulica 3/IL, telefor štev. 34-62 in dr. Maieen • Martin, Ljubljana, P raž okova ulica štev. 15/11.
Meje tega rajona so ostale v glavnem nespremenjene. Nanovo je priključeno področje vzhodno od Šmartinske in Jegličeve ceste, med Dolenjsko železnico in Ljubljanico (Vodmat).
II.	rajon: Spodnja in Zgornja Siska:
Ta rajon je nanovo porazdeljen med
dva zdravnika, ki stanujeta v Šiški in sicer med dr. Rupnika Vilkota, Ljubljana, Knezova 37, telefon štev. 45-68, in dr. Schrotta Janeza, Ljubljana, Kavško-va ulica 16.
Dr. Rupnikov okoliš obsega sledeče ulice:
Na jugu črta Rožnik—Šišenski hrib, do Lasana na Vodnikovi cesti 17, severno od Tržne ulice, po Knezovi ulici do Cmetove In dalje po Aljaževi ulici do gorenjske proge proti Št Vidu.
Ostalo j>cdroČje šiške odpade na dr. Schrotta Janeza in sicer:
Ozemlje med Tržaško in Gorenjsko progo na jugu (do Lattermanovega drevoreda, od tu na Šišenski hrib in črta do Vodnikove ceste 17. dalje po Tržni ulici do Beljaške ter severno po Beljaški in Videmski ulici do Gorenjske proge ter ves prostor med gorenjsko in kamniško progo.
III.	ra jen: Rožna dolina, Glince, Vič:
Obiske izvršuje dr. Grapar Stane, Ljubljana, Rožna dolina, Kogejeva 5, telefon 03-72-
Meje tega rajona 60 ostala nespremenjene
IV.	rajon: Rakovnik, Trnovo, Dolenjska cesta, Galjevica, Ižanska c.:
Obiske na domu izvršuje zdravnik dr. Kambič Jože, Ljubljana, Kersnikova uli-ea 5.
Mejo rajona: južno od Ceste v Mestni log, po Vipavski in Mencingerjevi ulici do izliva Gradaščice v Ljubljanico, ob Trnovskem pristanu do »Špice« in po desnem bregu Gruberjevega prekopa do zatvora ice in od tu na Golovec.
I V. rajon: Poljane (od Vodnikovega tr-
takoj naročajo bla^o po vezanih cenah, še okrajne poslovne zveze v Gorici, Idriji, Kočevju, Krškem in Radgoni do 26. februarja t. 1. niso oddale nobenih naročil. Poudarjamo, da vsako odlašanje naročil onemogoča pravočasno in hitro dobavo blaga. To lahko pozroči, da zadruge ne bodo imele na zalogi b’aga, ki bi ga želeli nabaviti kmetje za oddane kmetijske pridelke.
6.	Na vprašanja ekip MTP ter okrajnih ljudskih odborov pojasnjujemo, da spadajo organi narodne milice in njihovi svojci v zajamčeno preskrbo ter prejemejo vsi, ki nosijo uniformo, potrošniške nakaznice za tekstilno blago in obutev I-R 2. Tisti, ki ne dobe uniforme oziroma obleke, pa I-R 1, njihovi svojci pa kot svojci ostalih, potrošnikov za zajamčeno preskrbo.
7.	Vsa trgovska podjetja ter delavske preskrbovalnice, ki bodo v 1. 1948. prodajala industrijsko blago zajamčene preskrbe obveščamo, da so za prodajo tega blaga predpisani enotni računi (blagajniški bloki po 50 računov), ki se bodo izpolnjevali v trojnikn. Te račune v blokih bo založila Državna založba S'ovenije v Ljubljani. Ker mora račun vsebovati naslov trgovine, se bedo tiskali računi za večje trgovine z natisnjenimi naslovi podjetij, za manjše trgovine, ki preskrbujejo manjše število zajamčenih potrošnikov, pa se bodo založili računi (bloki) s praznimi mesti za nas'ov, kamor se bo z žigom označil naslov podjetja.
Pozivamo vsa trgovska podjetja, ki želijo predpisane račune z natisnjenimi naslovi, da sporoče Državni založbi Slovenije v Ljubljani kratek naslov podjetja ter željeno število blokov najpozneje do 2. marca t. h do 12. ure na pismen, telefonski ali drug način. Opozarjamo, da bo prodaja blaga samo zajamčene preskrbe predpisana na enotnih računih.___
(Iz pisarne MTP).
ga ob desnem bregn Ljubljanice), Kodeljevo, Štopanja vas, Hrušici:
Obisko izvršuje dr. Rupnik Vilko, Ljubljana, Knezova ul. 37, telefon štev. 43-68.
VI.	rajon: Moste, Zelena jama, Nove Jarše:
Obsega sledeče meje: prostor med tramvajski progo k Sv. Križu, dolenjsko progo in ob levem bregu Ljubljanice.
Obiske izvršuje dr. Krisper Anton, Ljubljana. Šmartinska o. 24.
VII.	rajon: Bežigrad:
Obiske izvršuje dr. Orel Vladimir, Ljubljana, Tjrševa c. 31/a, telefon 38-96.
Ta rajon se skoraj v celoti krije s področjem bivšega ČLO, to je med kamniško progo do Brinja, od tu črta do stare mitnice na Tomačevski cesti, po Savski cesti do Vilharjeve in dalje po Vilharjevi cesti tar 6evemo od gorenjske železnica
VIII.	rajon: Stožiee, Ježica, Črnuče, Tomačevo:
Obisko izvršuje dr. Jamšek Miro, Tyr-ševa c- 199 ,tel. štev. 21-34.
Rajon obsega celotno področja KLO Ježica, KLO Črnuče in vas Tomačevo.
Splošna navodila pri naročanju obiskov na domovih:
V	primeru nujne zdravniške pomoči na domu ali v primeru, da bolnik ne sme zapustiti iz zdravstvenih razlogov bolniške postelja naj se svojca takoj napotijo v zavodovo ekspozituro, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20, in zahtevajo obisk zdravnika na domu.
V	interesu čim boljšega poslovanja zdravniško službe je potrebno sporočiti naročilo za obiske najkasneje do 13. ura ker sd le tako lahko zdravniki 6motrno porazdelijo razpoložljivi čas. Zdravniki socialnega zavarovanja so že itak preobremenjeni ter dostikrat napravljajo nepotrebno poti. Službo obiskov vršijo izven svojega rednega ordinacijskega časa.
Kadar je potrebna nujna zdravniška pomoč ob nedeljah in praznikih in če je rajonski zdravnik nedosegljiv, se smejo zavarovanci poslužiti vsakokratnega mest nega dežurnega zdravnika, čigar naslov in stanovanje sta objavljena v sobotnih številkah obeh ljubljanskih dnevnikov.
Nočna dežurna 6lužba traja od 20 zvečer do 6 zjutraj. Kadar je potrebno, se obrnite na dežurnega zdravnika. Zavod bo odklanjal vse prošnje za povračila stroškov za obiske privatnega zdravnika. Nočna dežurna služba je urejena tako, da je vedno na razpolago avto in so obisk izvrši nemudoma.
H koncu pripominjamo, da velja ta ra-jonizacija za izvrševanj© zdravniških obiskov za vse upravičence iz naslova socialnega zavarovanja, razen za aktivne železničarje in njih svojce, ki imajo to službo posebej urejeno.
Podružnica DZSZ Ljubljana.
Vodoravno: 1. sad borbe za našo petletko; 9. naselje; 11. otožna pesem; 12. list, ki je včasih zabaval bralce; 14. ne more govoriti; 15 odrska priprava; 17. vas v bližini Ljubljane; 21. gozdna pot; 22. predlog; 23. par; 24. predlog; 25. llšp; 27. gradbeni material; 29. odlično nadomestilo za vezani les; 32. romanski spol-nik; 33. spremljevalec; 34. osebni zaimek; 36. začetnici imena velikega Jugoslovana; 37. kratica za približno; 38. del Azije; 41. cilj borbe svobodoljubnih narodov; 43. osebni zaimek; 44. industrijsko mesto v SZ; 45. slaščica; 47. del proge; 49. del ptičjega telesa; 51. predlog; 52. pisemska kratica; 53. del voza; 54. nogometni izraz; 56. kratica za svojeročno; 57. ognjenik v Italiji; 59. razjedajoča bolezen; 60. del žita; 62. dva enaka soglasnika; 63. latinski predlog; 64. tujka za odpor, zoperstavljanje; 65. naša največja gradnja v drugem letu petletke; 67. moško Ime.
Navpično: 1. veliki učitelj in voditelj delovnega ljudstva; 2. delovanje aktivistov OF v času okupacije; 3. snov
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja, 29. februarja: Roman. Ponedeljek: 1. marca: Albin.
Torek, 2. maTca: Simplicij.
SPOMINSKI DNEVI:
1. IH. 1941. — Nemoi vkorakali v Bolgarijo.
1. III. 1942. — Osnovana II. proletarska brigada.
1.—5. III. 1944. — Razbita nemška ofenziva v Benečiji, preko 1000 sovražnikov uničenih.
1. III. 1945. — NOV in POJ se preimenuje v Jugoslovansko armado. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromostje, Marijin trg 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
LJUBLJANA: dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, telefon 32-84 do ponedeljka do 8. zjutraj.
CELJE:	dr. Bitenc Maks, Ljubljanska
ulica 8, do ponedeljka do 8. zjutraj. MARIBOR:	dr. Stopar Ludvik, Slom-
škov trg 16, do ponedeljka do 8. zjutraj.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA -V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Nedelja, 29. febr. ob 14.30: Levstik-Kreft Tugomer. Izven. Priredi Sindikat SNG v korist borečemu se demokratičnemu ljudstvu Grčije — Ob 20: Nušič: Gospa ministrica. Izven.
Ponedeljek, 1. marca, ob 16: Maršak: Mucin dom. Izven.
Sreda, 3 marca, ob 20: Levstik-Kreft: Tugomer- Zaključena predstava za LMS Ekonomski tahnikum.
Četrtek, 4. marca, ob 20: Kranjec: Pot do zločina. Zaključena predstava za LMS Tehn. srednje šole.
Opozarjamo na današnjo petindvajseto predstavo Levstik-Kreftovega »Tugomera«. Predstavo priredi sindikat SNG v korist borečemu se demokratičnemu ljudstvu Grčije Nanjo posebej opozarjamo občinstvo iz okolice- Pričetek predstave je ob 14.30.
Opera v Ljubljani
Nedelja, 29. febr. ob 19.30: Bizet. Carmen- Izven.
Ponedeljek, 1. marca, ob 19.30: Mlakar: Mala. balerina. Izven.
Torek, 2. marca, ob 19.30: M. Kozina: Ekvinokcij. Red Torek.
Sreda, 3. marca, ob 19.30: I. Stravinski: Igra kart. Beethoven: Prometejeva bitja. Red D.
Četrtek. 4. marca, ob 19.30: Stravinski: Igra kart. Beethoven: Prometejeva bitja. Red četrtek.
Drama v Mariboru:
Nedelja, 29. febr. ob 10: Maršak: »Mu ein dom«. Izven. Globoko znižane cene Zadnjič. — Ob 15: Shakespeare: »Kar hočete«. Izven.
Opera v Mariboru:
Nedelja. 28. febr- ob 20: Baletni večer Izven.
ŠENTPETRSKI LJUDSKI ODER Komenskega ni. 12/1.
Nedelja, 29. febr., ob 20: P. Petrovič: »Duše«, drama v 3 dejanjih. Premiera. Režija: M. Sever. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ure in 2 uri pred "pričetkom predstav« pri blagajni v Rokodelskem domu.	449-n
za predavanje; 5. oblika pomožnega glagola; 6. kratica za to je; 7. Jugoslovan-ski sindikalni list; 8. zemljiški najemniki v Italiji; 9. vitek, slok, velik; 10. začetnici imena zveznega ministra; 12. shramba za puščice; 13. pristanišče na Jadranu; 15. udeleženec letošnjega mednarodnega šahovskega turnirja v Beogradu; 16. zatočišče; 18. žuželkin Izdelek; 19. začetnici imena slovenskega slovničarja; 20. sredstvo za vkuhavanje sadja in sočivja; 21. začimba; 26. kapitalistični podjetnik; 28. hitro hlapljiva tekočina, ki jo rabimo v zdravilstvu; 30. grška črka; 31. plačilno sredstvo evropske države; 33. dvom, sumnja; 35. narek; 39. pripadnik izumrlega nomadskega plemena; 42. grški junaški ep; 44- vrtna lopa; 45. grška črka; 46. pripadnik starega slovanskega plemena; 49. vojaški neuspeh; 50. pregovor; 52-vrsta univerzitetnega študija; 55. znana šaloigra (v šentjakobskem gledališču); 56. izdaja divjad v snegu; 58. človekova čud; 60. dragocena tekočina; 61. riba; 65. osebni zaimek.
Mestni dom Nedelja. 29. febr., ob 15: B. Nušič: »Žalujoči ostali«, popoldanska predstava —
zadnjič.
V šentjakobskem gledališču bo v nedeljo 29. febr ob 15 popoldne petindvajseta in zadnja uprizoritev Nušičeve komedije »Žalujoči ostali«. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu pri dnevni blagajni v nedeljo od 10 do 12 ter eno uro pred začetkom. Prihodnjo soboto in nedeljo bo uprizoritev otroške igre »Dušica narcis«.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE, KRANJ
Nedelja, 29 februarja ob 17.: Svarkin: Tuje dete. Izven.
Torek, 2. marca, ob 20: Škvarkin: Tuje doto. Red C.
Četrtek, 5 marca, ob 20: Škvarkin: Tuje date. Red B
Nedelja, 7. marca, ob 14 in 20: Jurčič: Deseti brat Gostovanje v Tržiču. 435-n SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 29. februarja ob 14.30: Linhart: »Matiček se ženi«, osemnajstič. Zveza z vlaki v vse tri smeri ugodna. Nedelja, 29. febr.. ob 20: Večer slovenskih književnikov Svoja dela in dela naših književnikov bodo brali književniki iz Ljubljane in sicer: Bevk, Kreft, Mrzel, Minatti, Miru Pueova, Novyjeva in Torkar. — Večer se priredi v pomoč grškemu ljudstvu. Predprodaja vstopnic 1 uro pred predstavo.
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Nedelja. 29. febr., ob 15.30: Žižek: Miklo-va Zala. Režija Jože Tomažič, šestič. Sreda, 3. marca, ob 19: Žižek: Miklbva Zala- Režija J- Tomažič. Sedmič. 445-n VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranje zadeve —
Uprava Narodne milice: dežurni
oficir............ 31-00, 32-00. 33-00
Reševalna postaja ...............44-44
Gasilska milica ..................55-55
*
TE DM JE V SRBŠČINI IZŠLA KNJIGA KOMENTAR K SPLOŠNEMU DELU KAZENSKEGA ZAKONIKA, ki so jo pod splošnim uredništvom MOŠE PIJADE in pod strokovnim uredništvom DR. JOVANA DJORDJEVIÖA napisali MOSA PIJADE, DR. JOVAN DJORDJE-VIC, NIKOLA SRZENTIC, PREDRAG VLASINIC, VLADIMIR TIMOSKIN in MIRKO PECOLIC. Vse Interesente opozarjamo, da bo konec marca izšla ta knjiga v slovenskem prevodu v založbi Uradnega Usta LRS.
Oblačilna stroka štev. 15 sporoča članicam, da je redni množični sestanek dne 2- III. v Delavskem domu ob 19. uri. Odbor.	460-n
DIT, podružnica Celje obvešča svoje člane in sodelavce, da so njeni uradni prostori v Celju, Šlandrov trg 5 (KSS), poštni predal štev. 121.	457-n
Umetna valilnica, državno podjetje »Zi-vinopromet« v Ljubljani, prične z obratovanjem v četrtek 4. marca t. 1. Kokošja jajca sprejema v valjenje vsak četrtek od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Gosja, račja in purja jajca bomo sprejeli le dvakrat tekom valilne sezone po Obvestilu v dnevnem časopisju. Valilnica posluje za stranko vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure» Naročila enodnevnih piščancev sprejema umetna valilnica »Zi-vineprometa«, Št. Vid pri Ljubljani, telefon 7-80, in valilnica »Perutnine«, Ptuj, telefon 13.	462-n
50 let poznamo elektrone. Marsikatero skrivnosti o zgradbi materije so izdali: elektronska tehnika je dala pečat naši
Zdravniška služba za nujne obiske
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
dolbi. Na prihodnjem, poljndnoznanstve-nem predavanju prirodoslovnega društva, ki bo v torek ob 20. v mineraloški predavalnica na univerzi, bo govoril o tem doc. Anton Moljk- Oskrbite si vstopnice že prej pni vratarju!	461-n
Nov začetniški plesni tečaj za novince-ke, zadnji v tej sezoni, se začne v ponedeljek 8. marca ob 20. uri v »Ljudski plesni šoli« — Sv. Petra nasip 37. Vpisovanje dnevno od 18- do 21. ure. 463-n
Preskrba
DELITEV ŽIVIL ZA MESEC MAREC
Obveščamo potrošnike mesta Ljubljane, da si lahko nabavijo živila za mesec mareo od 1. marca t. 1. dalje. Pšenični zdrob, kakavno proizvode in kavo bodo prodajale samo poslovalnice državnega in zadružnega sektorja (Prehrana, Koloniale, industrijski magazini in Napreže).
ODDAJA ODREZKOV ZA MESEC FEBRUAR
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani poziva vse maioproda-jalee državnega, zadružnega in privatnega ' sektorja (Prehrana, Koloniale, Industrijske magazine in trgovce) ter peke, da oddajo pristojnemu ELO — KLO mesta Ljubljane odrezke z obračuni za mesec februar t. 1. v torek dne 2- marca t. 1. od 8. do 12. ure Poslovalnice Naproza pa zaradi inventure oddajo odrezke z obračuni v četrtek dne 4 marca t. K od 8. do 12. ure.
ODDAJA ODREZKOV ZA MESEC MAREC
V	mesecu marcu L 1. morajo peki oddajati odrezke in obračune na pristojnih ELO — KLO vsaka 3 dni in sicer: dne 4. marca odrezke z datumi 1-, 2- in 3. marca; dne 8. marcaJ odrezke z datumi 4-, 5. in 6. marca itd.
Koncerti
Za delovne brigade v Novi Gorici bo danes dopoldne ob 10 glasbeno-literami koncert, ki ga izvajajo poleg slovenskega vokalnega kvinteta člani opere in drame ter Frane Milčinski-Ježek. Z istim sporedom bosta prireditvi v Solkanu in ob 20 pri JSy. Luciji ob Soči.	454-n
V	Postojni bo drevi ob 20 gostovala baletna družina Mlakarjevih ter uprizorila celovečerni balet Mala balerina.
Kranj bo imel jutri v ponedeljek, 1. marca 2 simfonična koncerta: ob 17 je poseben koncert za mladino, na sporedu sta: Smetana — Vltava, Prokofijev — Peter in volk, glasbena pravljica, govori Cirila Medvedova. Celotni spored bo pojasnjeval dr. Valens Vodušek. — Zvečer ob 20 bo drugi koncert, pri katerem sodeluje violinski virtuoz Karlo Rupel. Spored je naslednji: Schubert — Nedokončana simfonija, Glazunov — Koncert za violino in orkester, Smetana — Iz čeških logov in gajev, Kozina — Bela Krajina. Izvaja orkester Slovenska filharmonije, dirigent Samo Hubad. Predprodaja vstopnic v Kranju. 456
Kinematografi
LJUBLJANA UNION:	ameriški film
»Veliki diktator«. Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 14.30, 17., 19. in 21. uri. Dopoldne ob 10. uri Matineja.
MATICA:	sovjetski film »Otok skritih
zakladov«, tednik. — MOSKVA: slovenski dokumentaran, film »Balkani a-da«, obzornik. — SLOGA: ameriški film Bruca v Oxfordu«, tednik. — Predstave v gornjih kinematografih ob 15., 17., 19. in 21. uri.
KODELJEVO:	češki film »Možje brez
kril«, tednik. — Predstave ob 15., 17. in 19.
ŠIŠKA:	sovjetski film »Beli volčjak«,
tednik. — Predstave ob 16., 18. in 20. MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film »Zadnja noč«, tednik. — GRAJSKI: francoski film »Kleti hotela Majestic«, tednik.
CELJE METROPOL: češki film »Ukradena meja«, tednik. — DOM: sovjetski barvni film »Parada 1. maja v Moskvi 1947«, tednik.
KAMNIK: sovjetski film »Dvoboj«, tednik.
KRANJ, MESTNI: sovjetski film »Delo Artamonovih«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Prva plesalka«, tednik.
Šolstvo
TEČAJ ZA MEDICINSKE TEHNIKE
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo podaljšuje rok za vpis v 1* letni tečaj za medicdilske tehnike.
Pogoj za sprejem:
1. Dovršenih 6 razredov srednje ali njej sorodne šole.
Prošnji, kolekovani z din 10-—, je treba priložiti še: zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, življenjepis in potrdilo o vpisu v volivni imenik.
Po dovršenem diplomskem izpitu dobe absolventi zvanje medicinskega tehnika. Nameščeni bodo za delo na preventivnem zdravstvu, pari sanitarno-epi-demioloških ustanovah in pri okrajnih ljudskih odborih — socialno-zdravstve-nih odsekih.
Rok za vlaganje prošenj je do 10. marca 1948. Prošnje se vlagajo na Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, oddelek za strokovno šolstvo, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije.
Opozorilo
Da se prepreči brezvestno uničevanje naših poljskih in gozdnih rastlin, opozarja Izvršilni odbor MLO za glavno mesto Ljubljana na škodo, ki jo povzročajo ljudje čebelarstvu z brezvestnim lomljenjem In rezanjem vrbovih vejic — mačic in vejic božjega drevca. Poleg tega Je tudi prepovedano kleščenje vej iglastega drevja.
Pristojni organi tub. MLO bodo prodajo omenjenih rastlin najstrožje Kontrolirali in kaznovali slehernega prodajalca in Imetnika večje količine teh rastlin z denarno kaznijo do 500 din.
Vsi prizadeti se opozarjajo, naj ne posegajo v tuje gozdove, ker imajo var. nostni organi, gozdni čuvaji in narodna milica strog nalog, da vsakega krivca, ki ga zasačijo pri dejanju predlagajo v kaznovanje. To opozorilo velja do preklica. — MLO za glavno mesto Ljubljana.
Dve novi tovorni avtoprogi
DAPPS — Državno avtobusno in prevozniško podjetje Slovenije. Okrožna uprava Maribor, vzpostavi dvo redni tovorni, avtoprogi za prevoz kosovnega blaga in to: Maribor—Murska Sobota m Maribor—Čakovec.
Proga Maribor—Murska Sobota prične obratovati dne 3. marca 1948 in bo obratovala redno vsako sredo z naslednjimi postajališči: Maribor, Smarjeta, Sv. Lunar t, Sv. Trojica, IvanjcL Gor. Radgona, Slatina Radenci in Murska Sobota. Odhod iz Maribora od S uri s povratkom istega dna ob 19.30 uri v Maribor.
Proga Maribor—Čakovec prične obratovati dne 5. marea 1948 in bo obratovala vsak petek z naslednjimi postajališči: Maribor, &v. Miklavž, St. Janž na Drav. polju, Hajdina, Ptuj, Spahlje, Moškanjei, Velika Nedelja, Ormož, Središče in Čakovec. Odhod iz Maribora ob 8. uri s povratkom istega dne ob 19.50 uri v Maribor.
Z vzpostavitvijo norih rednih avto-prog za prevoz kosovnega blaga bo omogočeno prevažanje vsakega tovora, predvsem iz krajev, ki eo oddaljeni od železniškega prometa.
Pošiljke in naročila za prevoz se sprejemajo dnevno od 7.30—14.30 ure v pisarni DAPPS-a Maribor, Kopališka mica 11, telefon 24-40, kjer dobite vsa nadaljnja pojasnila. — DAPPS- — Okrožna uprava Maribor.
Pasiv zavoda za transfuzijo krvi
V ponedeljek, torek -‘-redo In četrtek
naj 6e javijo v zavodu ob 8. url dajalci krvi skupin O, A, B, AB, ki so dali kri pred IV» ali več meseci, ter jo žele zopet dati, in tisti tovariši-ee. ki žele prvič dati kri (stari morajo biti najmanj 21 let). Opozarjamo, da se javijo samo zdrave osebe, ki se čatijo sposobne za odvzem krvi. Na dan prijave v zavod ne zajtrkujte mastno* (lahko črno kavo ali čaj in kruh)*. Dajalcem krvi z dežele povrnemo stroške za vožnjo po železnici (skupaj do 150 din za obe smeri)» Na odhodni postaji ne kupujte povratnih kart, ker se pri povračilu stroškov karte morajo priložiti računu. Dajalcu krvi pripadajo posebni dodatki v sladkorju, maščobi .svežem mesu in beli moki ali testeninah ter izplačilo din L50 za vsak ecm odvzete krvi (kot nagrada).
Telefon štev. 41-08.
Zavod za transfuzijo krvi (klinične bolnice — vhod za Ljubljanico).
Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Primorje
Spored za nedeljo
8.00 Igra godba na pihala Radia Ljubljana P« v. Rudolfa Stariča. S.30 Napoved časa, poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 8.45 Poje Voroneškl zbor. 9.00 O naših delovnih kolektivih iz tobačne tovarne. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Predavanje dr. Šmida:	»Za izboljšanje naše družinske
vzgoje*. 11.15 Pesmi raznih narodov. 11.55 Koncert pianista Romana Klasinca. Na sporedu Musorgskega »Slike z razstave« (prenos iz Maribora). 12.30 Napoved časa in poročala. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Pol ure za naše najmlajše poslušalce: Peresce sinjega sokola Finista. (Ruska pravljica.) Bere MileVa Boltar-Ukmarjeva. 13.30 Kar si kdo žeti. 14.30 Napoved časa, poročila in objava» večernega sporeda. 14.45 Partizanske pesmi poje meški zbor Ra dm Ljubljana p. v. dr. Valensa Voduška.
15.00	Oddaja za podeželje. Vmes igra Sindikalni orkester Mariborske tekstilne tovarne in poje Slovenski vokalni kvintet.
18.00	šoš tako viče va in Prokofljeva glasba. 18.30 Lahek večerni spored. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Ruske narodne pesmi. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 19.50 Bellini: »Norma«, opera v treh dejanjih v izvedbi Metropolitain opere. Naslovno vlogo poje Zinka Kunc. Uvolna beseda Vilko Ukmar. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje Beograd. 22.15 Nekaj samospevov. 22.30 Plesna glasba.
Spcred za ponedeljek
Uradne objave
VESTNIK URADA ZA CENE PRI PREDSEDSTVU VLADE LES
Ima v 2. štev. III. let. z dne 28. februarja 1948 tole vsebino:
8.	Cenik živil št. 3/48, veljaven za mesec marec.
9.	Odločbo o ceni za električni epajal-nik.
10. Odločba o popustih oziroma pribitkih v prometu z otroškimi igračami.
H. Odločba o ceni za sestavljeno moško kolo.
12.	Odločba o cenah za karbidne svetilke, o cenah za predpečnake in gre-jače.
13.	Odločba o ceni za aparat za avtogeno varjenje in gonilo za čebelarske centrifuge.
14.	Odločba o ceni za električni kuhalnik.
15.	Odločba o ceni za namizno pisarniške svetilko.
16.	Odločba o ceni za aparat za brušenje britvic.
17.	Odločba o odkupnih cenah za živo klavno živino obvezne oddaje.
18.	Odločba o cenah svežega govejega in telečjega mesa, ki ee raciendrano deli med potrošnike.
19.	Odločba o ceni za hladilnik za jedila.
20.	Odločba o cenah za železne blagajne in omare.
21.	Odločba o cenah za lesene rolete.
22.	Odločba o cenah za športne sanke.
— Popravek odločbe o cenah za. izdelke
Kartonažne tovarne v Ljubljani.
6.00 Budnice. 610 Poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 6.30 Jutranja telovadba. 6.40 Veder jutranji spored- 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih ' časopisov, objave. 7.15 Igrajo češki virtuozi. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Poskočna narodna glasba. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Robert Schumann: Koncert za violino in orkester. 13.30 Fizkulturnš pregled. 13.40 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. A. Dermelja. 14.10 Samospevi slovanskih skladateljev. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda- 14.45 Na pojočo žago igra Pinotioser, pri klavirju Ciril Eržen. — 1SOT Operetna glasba. 18.30 Gospodarsko predavanje,
18.45	Slovenske narodne- 19.00 Radijski dnevnik. 19.10_ Iz franooske komorne glasbe- 19.30 Napoved časa in. poročila.
19.45	Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Šahovska ura. 20.15 Poje zbor Slovenske filharmonije. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Iz hrvatske književnosti. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje Beograd. 22-15 Glasbena medigra. 22.20 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije eSZ (21. lekcija). 22.S0 Nočni koncert violinista Kuri a Rupla» pri klal-virju Pavel čivie.
Tovariš, ali si že prispeval za Zletni sklad?
lometrskega minima je slabo. Barometr-*ki minimi hitro potujejo in sicer pretežno v smeri subtropskih zapornih vetrov, t. j. od zapada proti vzhodu. Pod učinkom barometrskih minimov pride lažje do prodora zapornih zon obeh kategorij in se v zvezi s tem vreme lažje sprevrže s toplega ha mraz ali obratno. Tudi letos smo doživeli preobrat s pomladanskega vremena na mraz pod učinkom močnega barometrskega minima, ki Je prodrl s Severnega morja proti Karpatom in s tem omogočil prodor vzhodnih vetrov nad Rusijo. V zvezi s tem je jedro polarnega maksima nad Rusijo Izločilo novo jedro, ki se je ustavilo nad Skandinavijo, mi pa smo prešli v zono lapornih polarnih vetrov. Omeniti je treba pri tem, da pozimi ne prevzame prvenstvene vloge »tovarne« polarnih maksi-mov tečaj, ampak Sibirija, kjer je pozimi mnogo hladneje kakor nad tečajem.
V minuli jeseni in poleti smo imeli nenavadno razširitev subtropskega barometrskega maksima, ki je s svojimi jedri prekril vso Evropo in je s tem premaknil zaporno zono zapadnih vetrov' daleč na Severno ledeno morje in v Sibirijo. Zato je bilo v teh področjih namestu jasne ln mirne jeseni, oblačno vreme s padavina-
KJZ3P 7. vt o—i i ■ n m mr i rrm—nm
ml. Posledica je bila, da se ni mogel ustvariti običajni rezervoar mrzlega zraka, ker nastaja mrzli zrak v polarnih področjih le pri razsežnem, jasnem in mirnem vremenu, ko' zemeljska, površina naglo izgublja svojo toploto v vesoljni prostor. Tako se ni mogel razviti polami oziroma sibirski barometrski maksimum in v zvezi s tem v začetku zime še ni bilo običajne množine polarnega zraka, ki bi mogel prodreti zaporne zone. Sele januarja se je premaknila zaporna zona zapadnih vetrov od severa na srednjo in južno Evropo in zaradi tega smo imeli stalno toplo vreme in dež. Na severu pa se je zjasnilo in se je začel ustvarjati mrzli zrak, ki je že v začetku februarja prvikrat prodrl svojo zaporno zono ln je vdrl čez Rusijo do Karpatov. Tam so ga zadržali močni zapadni zaporni vetrovi subtropskega maksima. Toda mrzli zrak se je nadalje ustvarjal nad Sibirijo in Rusijo in je zračni pritisk v polarnem barometrskem maksimu stalno naraščal. Končno je močnejši barometrski minimum, ki je nastal na meji med polarnimi vzhodnimi in subtropskimi zapadnimi vetrovi, povzročil prodor obeh zapornih zon, kar je sprožilo 'naval mrzlega zraka na rapadr in j"žno Evropo. Tako smo to-
oct S ponoo/, no/o iauontoAsis&t' tnj 'n/mun. ta/ A&ueotfrA- ■povzrodr/
pfoc/ot txxfiae^a/A. aoa.,
(terr norm & pts*ec/o tir/oras.	^
* »» {/'nt/e A/r/egefo	J-s
A>af? K	remoM/tn. s .c
pt/WfAon.. _

■foiS

rej dobili pozno zimo. Proučitev medsebojnega odnosa zapornih vetrov obeh kategorij (subtropskih in polarnih) in njihovih gonilnih virov (barometrskih maksi-mov), nam pomaga napovedovati prihod-
nji razvoj vremenskih pojavov in sicer ne samo za krajši, marveč tudi zš daljši rok. Tako so se ob času, ko pišem ta članek (20. februarja), zaporni polarni ve-
zapadno Evropo in dobili izrazito sever-novzhodno smer, medtem ko so se zaporni vetrovi subtropskega izvora premaknili nad srednji Atlantik in so dobili juž-nozapadno smer. Tvorba barometrskih minimov je s tem premaknjena na področje Azorov, ki je.drugače značilno kot področje stalnega prodora subtropskega maksima. Ze ta ugotovitev daje povod misliti, da to anomalno stanje nima podlage za trajen obstoj. Poleg tega je vdor mrzlega vala pomembno izčrpal rezerve mrzlega zraka», ki so se ustvarile v ja-nuarju in februarju nad Sibirijo. Tudi subtropski barometrski maksimum so temeljito izčrpali stalni južnozapadni vetrovi, ki so v januarju vzdrževali nenavadno milo zimo v Evropa. Oba velika jedra vremenotvomih maksimov sta se torej vsled velikih prodorov svojih'zapornih zon izčrpala. Vzrokov za ponovno skorajšnjo vpostavitev obeh maksimov ni, saj nastaja polami zaradi stalnega ohlajevanja zemeljske površine, ki sedaj na pomlad tudi v severnih področjih pojema. Subtropski barometrski maksimum pa potrebuje za razvoj nastop deževja v tropih. ker le takrat pride dovolj zraka v višine. Toda tropsko deževje se pričenja šele sredi pomladi. Iz tega bi sledilo, da
bomo spomladi prepuščeni vmesnemu področju, kjer se neomejeno razvijajo in potujejo barometrski minimi, torej področju silno spremenljivega vremena s pogostimi padavinami. Upoštevajoč naše podnebne značilnosti, ker smo po Alpah zaščiteni pred neposrednim učinkom vlažnega Atlantika, smemo sklepati, da se . pravo spomladansko deževje ne bo začelo pred prvo polovico aprila. Do tega časa ni računati s trajnim dežjem, a tudi s trajno sušo ne. Tudi večjih mrzlih nava- ' lov spomladi ni pričakovati. Suha doba bi se kvečjemu lahko zavlekla do 14 Jn», mrzla doba pa za S dpi. V drugi polovici aprila smemo pričakovati nastop močnega spomladanskega deževja s pogostimi nevihtami in točo, ki se bo zavleklo vse do zgodnjega poletja, t. j. še na junij. Čele, ko bo subtropski maksimum zopet izločil jedro, bo dež prenehal in se bo pričelo poletje. To pa se bržkone ne bo zgodilo pred julijem. V kratkih besedah lahko ponovimo: pričakujemo prvo polovico spomladi v vseh ozirih zmerno, t. j. brez trajnih vremenskih anomalij, medtem ko je v drugi polovici pomladi računati z velikimi množinami dežja s pogostimi nevihtami in točo. Dr. Vital Manohim
/
INVALIDSKO PUŠKARSKO PODJETJE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. tsz
OPOZARJA LOVCE, EDA SPREJEMA LOVSKO
OROŽJE V STROKOYNO POPRAVILO.
Po zaključeni lovski seziji dajte pregledati in urediti svoje orožje, da bo uporabno ob začetku nove sezije!
Informacije
ln Izvršitev vseh upravnih, gospodarskih, trgovsko-obrtnih, kreditnih, računovodskih, bilančnih, kalkulacijskih davčnih in pritožbenih zadev vam najsolidneje oskrbi komercialna pisarna ZAJC LOJZE, Gledališka 7, tel. 46-14
Mestno podjetje Živila“ Maribor,
nudi već je količine
KISLE REPE
tn svežega ZELENEGA
PETERŠILJA
Razpošilja po naročilu.
Iniciativni odbo?
Zveze borcev HOV za Slovesaijs
se je preselil
iz DALMATINOVE ULICE štev. 5 -na Erjavčevo cesto št. 16
Telefon štev. 47-36'.
Golmajer Ivan
trgovec z mešanim blagom
v CELJU, Mariborska cesta štev. 10, preneham z obratovanjem svoje trgovine dne 29. februarja tekočega leta.
Ob tej priliki se najtopleje zahvaljujem vsem svojim odjemalcem In dobaviteljem, kakor tudi oblasti, kontrolnim organom in mojim nameščencem za uspešno sodelovanje.
Poziv
Ker so z odločbo Predsedstva Vlade LRS bila ukinjena republiška podjetja »VINO«, Ljubljana, Brežice, Celje, Maribor in Ptuj, »SADJE«, Celje, Maribor ter » VINO-S AD JE«, Gorica, a njih posli so prešli na Okrajna odkupna podjetja odn. Okrajne poslovne zveze, pozivamo vse upnike, ki imajo kakršnokoli denarno ali drugo terjatev nasproti zgoraj imenovanim podjetjem, da to prijavijo na naslov podjetij najpozneje do 15. marca t. 1. Po tem roku nam zaradi zaključitve poslovanja prijav ne bo mogoče več upoštevati.
Hkrati pozivamo vse dolžnike, da zaradi zaključitve poslovanja takoj ln najpozneje do gornjega roka poravnajo nasproti naštetim podjetjem vse dolgove, ker bi sicer morali proti njim postopati po predpisih o nerednih dolžnikih in jih sodnö izterjati.
Uprava „VINO-SADJE“
v likvidaciji
Ljubljana
' Obvestilo
Tvrdka PODOBNIK FRANC
trgovina z mešanim blagom, RUDNIK številka 123 pri Ljubljani
obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da preneha poslovati s
1« marcem 1948
Dolžnost mi veleva, da se vsem svojim cenjenim odjemalcem za njihovo vztrajno zaupanje in naklonjenost, ki so mi jo izkazovali v teku osem in polletnega poslovanja, prav iskreno in toplo zahvalim.
Podobnik Franc
NE POZABI,
DA BO ŽRE3ABJE II.RAZR. 8. KOLA DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE 9. easaroa tek. leta
SE VEDNO SI LAHKO NABAVIŠ SREČKE!
PREMU1A bo 300.000 din
VREDNOST VSEH DOBITKOV PA 2,024.000.— DIN
Cena % srečki je 100.— din, V2 srečki 200.— din, Vi srečki 400.— din __________ Tukaj odrežite!	..........
DBVALIDSKO PODJETJE, — Kolektura srečk za Slsvemj® — Ljjubljjaasa, Tavčarjeva ulica 5
Naročam za II. razred 8. kola:
_______________ četrtinskih srečk po 100.— din
_______________ polovičnih srečk po 200.— din
...............celih	srečk	po 400.— din
in Vam bom njihovo vrednost poslal po prejemu srečk z Vašo čekovno položnico takoj, vsekakor pa pred pričetkom žrebanja.
Ime in priimek: ............................
Kraj in zadnja pošta:
Ulica m hišna številka:
Pišite čitljvo in pošljite v kuverti na naslov: TELEFON ŠTEV. 47-74
INVALIDSKO PODJETJE, — Kolektura srečk
za Slovenijo — Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5.
TRGOVSKO PODJETJE MLO
„PREHRANA“
JAVLJA, DA BO S 1. MARCEM TEK. L.
c-äprlo naslednje poslovalnice:
1.	bivšo DELIKATESO SLAMIČ
NA TYRSEVI CESTI (nasproti pošte)
2.	bivšo MARINKOVO TRGOVINO
V	PRISOJNI ULICI 7
3.	bivšo HROVATINOVO TRGOVINO
NA RIMSKI CESTI 1
4* bivšo KLAEfttSKOVO TRGOVINO
NA SV. PETRA CESTI 14
5.	bivšo BUTAROVO TRGOVINO
NA TYRSEVI CESTI 68
6.	bivšo KRANJČEVO TRGOVINO
V	GLINŠKI ULICI
7.	bivšo OBLAKOVO TRGOVINO
NA GLINŠKI CESTI
8.	bivšo ŠTULARJEVO TRGOVINO
NA TYRSEVI CESTI (PoStni dom)
9.	bivšo NOVAKOVO TRGOVINO
NA BLEIWEISOVI CESTI 15
Poziv voznikom motornih vozil
Oddelek za notranje zadeve pri IO MLO. Uprava Narodne milice, prometni razdelek v Ljubljani, Bleiwel-sova cesta 22, obvešča vse voznike motornih vozil v območju Glavnega mesta Ljubljane, da se bo v smislu člena D uredbe o voznikih motornih vozil, objavljeni v Uradnem listu FLRJ štev. 24/47, vršila registracija vozniških knjižic za leto 1948 v času od 5. marca do 10. aprila t. 1. Potrebni obrazci so na razpolago nä prometnem razdelku vsak dan od 10.—12. ure, ustanove (podjetja) ali posamezniki lahko dvignejo za vse voznike obenem do 5. marca t. 1. in jih nato izpolnijo.
Izpolnjenemu obrazcu (prošnji), ko-lekovanemu z din 10 ln 30 za rešitev v smislu tar. štev. 1 in 7 zakona o taksah, "je treba priložiti zdravniško izpričevalo, izstavljeno od Zavoda za socialno zavarovanje ali uradnega zdravnika.
Poklicni'voznik mora priložiti potrdilo o zaposlitvi. Izstavljeno od ustanove ali posameznika, kjer Je voznik zaposlen. Ustanova ali posameznik zapiše v to potrdilo tudi S — številko vozila, katerega vozi tisti voznik. — Poklicni voznik zaj&iše to S — številko vozila, katerega vozi, na prošnji v zadnjo vrsto podatkov.
Voznik amater priloži dokaz, da vozi v letu 1948 motorno vozilo, če imajo vozniki amaterji svoj lastni avto, zapišejo na prošnji v zadnji vrsti svojih podatkov vrsto vozila in S — številko na podlagi prometne knjižice, kar bo veljalo kot dokaz, da vozijo motorno vozilo. Tako izpolnjene prošnje z vozniškimi knjižicami in prilogami se bodo vračale prometnemu razdelku po vrstnem redu, na kar se bo začelo registrirati in to:
Rajon Center od 5. marca do 13. marca t. 1.
Rajon šiška—Bežigrad od 13. do 20. marca t. 1.
Rajon Vič-Rakovnlk od 20. do 27. marca t. 1.
Rajon Moste od 27. marca do 4. aprila t. 1.
KLO M. D. v Polju in Ježica od 4. do 10. aprila t. 1.
Opozai-jamo voznike motornih vozil, da se drže omenjenega roka, ker po tem času se ne bo moglo voziti motornega vozila z neregistrirano vozniško knjižico za leto 1948.
Tistim voznikom motornih vozil, katerim so bile izstavljene vozniške knjižice po 1. januarju t. 1., istih ni treba pošiljati prometnemu razdelku v registracijo za letos.
Iz pisarne Uprave Narodne milice za glavno mesto Ljubljana.
Oglas
Narodna banka - Centrala za LRS
v LJUBLJANI,
prodaja sledeče stroje in naprave:
1. DIESELMOTOR, 25 HP, kompleten s kompresorjem in steklenicami za komprimiran zrak;
1 DINAMO STROJ. 115 V, 140 A, 1080 obratov;
1	DINAMO STROJ, 115 V, 244 A,
970 obratov;
2	STIKALNI PLOŠČI z vsemi instru-
menti za dinamo stroje;
2 AVTOMATIČNI dvocevni stikali za istosmerno akumulatorsko baterijo;
1 ČEVLJARSKI STROJ za natezanje čevljev;
1 partijo stare rabljene SAMOTNE OPEKE.
Interesenti naj se zglasijo. med uradnimi urami pri upravniku zgradb v III. nadstropju palače bivše Ljubljanske krediltne banke na Tyräevi cesti 1, soba št. 74.
Narodna banka, Centrala za LRS,
LJUBLJANA.
LOVCI, pozor!
CUANOL AMPULE za zastrupljevanje lisic in volkov — dobite
v DROGERIJI MLO - Ljubljana,
TyrSeva 18, nasproti Figovca. — AMPULE so komisijsko preizkušene in stmiejo kom. 11.— din. Po pošti jih niurazpošiljamo. — Za nakup je potrebno dovoljenje KLO.


Čevljarska produktivna zadruga v Ljubljani
prosi svoje naročnike, NAJ DVIGNEJO v popravilo ali * izdelavo izročene čevlje v pristojni obratovalnici: Blei-weisova, Jernejeva, Zaloška, Tržaška in v Rečni — ker ne more jamčiti za hrambo preko določenega časa.
Osebni
AVTOMOBIL
nov 'ali dobro ohranjen kupimo,
Pismene ponudbe na
INVALIDSKO TRGOVSKO PODJETJE Ljubljana
TRŽAŠKA CESTA 12.
Pisarniško moč
(članico LMS) IŠČEMO. Ponudbe na Uredništvo »Mladine«, Ljubljana — Miklošičeva cesta 16-1.
Manesmann cevi,
zunanji premer 21 m/m notranji lOm/m, ^00 Atm pritiska
KUPIMO
Tovarna trikotažnega perila »PLETENINA«,
Ljubljana, Zaldška cesta 14.
čevljarsko oroäje in stroje,
dobro ohranjeno, KUPIMO. — Ponudbe poslati na: Industrijski magazin železarne Jesenice.
Knjižno omaro in polico
DOBRO OHRANJENO
kupimo.
Ponudbe na oglasni oddelek pod
Knjižna omara.
Računski stroj In pisalni stroj
z dolgim valjom kupi
Okrajni magazin — Celje-okollca, Celje
ZA TAKOJŠEN N1ASTOP
sprejmemo v zaposlitev
izučene rokavičar je
po možnosti z večletno prakso in veščih samostojnega dela.
Ponudbe poslati na naslov:
Tovarna
kovčegov in usnjenih izdelkov
DOMŽALE
M r'
Po dolgem trpljenju, Izmučena nas je danes ob 6. zjutraj zapustila naša predraga hčerka, sestra in teta
Marija Horvat
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 29. t. m. ob 16. popoldne iz Zapric št. 25, na pokopališče v Kamniku.
Kamnik, Ljubljana, Pariz, dne 27. februarja’1948. .
Globoko žalujoči: Terezija, mati; Mirko, brat; Emi tn Rezika seetri
Prostovoljna gasilska četa Stepanja vas javlja, da je po kratki mučni bolezni preminul njen dolgoletni član, blagajnik čete, tovariš
Rokavičk Miha
posestnik v Stepanji vasi
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo 29. februarja 1948 ob. 16. uri, iz hiše žalosti štepanjska cesta 24, na pokopališče v stepanji vasi.
Dragega pokojnika ohranimo v trajnem spominu.
Ljubljana, 28. febr. 1948.
POVELJSTVO ČETE

Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je kot žrtev nesreče nenadoma preminul naš ljubljeni atek, mož, sin in brat
Mihael Rokaviek
posestnik v Stepanji vasi
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 29. t. m. ob 16. izpred hiše žalosti, Štepanjska ceeita 24, na pokopališče v Stepanji vasi.
Ljubljana, Beograd, dne 28. februarja 1948.
Žalujoči: žena ROZALIJA, MAJDKA, IVICA, ROZIKA, hčere, mati MARIJA, bratje In sestre ter ostalo sorodstvo

Poziv trgovskim podjetjem
Trgrovsko podjetje MLO Prehrana, poziva vsa trgrovska podjetja državnega, zadružnega in privatnega sektorja, da nam takoj povrnejo prazne vreče od moke v dobrem stanju v naše embalažno skladišče, Kolodvorska ulica 7.
Razpis
Krajevni LO Bohinjska Bistrica
razpisuje za krajevno gostinsko podjetje RESTAVRACIJA ČRNA PUST v Bohinjski Bistrici mesto
ispravnllGS'poslBvodje
Pravilno opremljene prošnje z življenjepisom je vložiti v roku 8 dm na KLO Bohinjska Bistrica.
Nastop službe takoj!
ZA TAKOJŠEN! NASTOP
sprejmemo
PISARNIŠKO
MOČ,
veščo vseh pisarniških del.
TOVARNA TEKSTILNIH IN USNJARSKIH POMOŽNIH SREDSTEV LJUBLJANA - Zaloška cesta 54.
„POLJOPRIVREDA“
zagrebško mestno kmetijsko podjetje ZAGREB, Bogovičeva ulica 4-1, potrebuje:
tri sadjarje vodjo prašičereje vodjo perutninarstva nadzornika (gospodarskega)
ZA JASTREBARSKO.
Pismene ali osebne ponudbe — na gornji naslov.
DIREKCIJA
mestnih gospodarskih podjetij
„MEGOPOT“
v Tržiču
sprejme za takojšen nastop
več trgovskih pomočnikov
špecerijske in elektrotehnične stroke.
Prijave se sprejemajo v pisarni
Direkcije v Tržiču
MESTNI DOM.
Dotrpela je naša dobra teta in sestrična
Frančiška šega
rojena Topičnik posestnica na Zgornjem Bregu
Pogreb blagopokojnlce bo v nedeljo 29. februarja ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče.
Ptuj, Breg, Maribor, 26. EC. 1948.
Žalujoči sorodniki
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubljenega sinka
MARJANČKA CESNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so obsuli njegovo krslto s cvetjem in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Najtopleje se zahvaljujemo tov. dr. Rotu in dr. Salamonu za njun trud in nego obdržalti našega sinka pri življenju, kakor tudi vsem, ki ste v teh dneh naše nesreče sočustvovali z nami.
Ljubljana, Senožeče, Kranj, dne 27. februarja 1948.
Žalujoča družina. ČESNIK
ZAHVALA
ob tragični izgubi našega ljubljenega moža, očeta, sina, brata, zeta, svaka in strica
VRHUNCA
ZDRAVKA
vsem, ki so pripravili pokojnemu tako veličasten pogreb, mu darovali prekrasne vence in se od njega poslovili z iskrenimi besedami. Nadalje se zahvaljujemo vsem, W. so sočustvovali z nami ln nam tešili neizmerno žalost.
Ljubljana, 29. februarja 1948. Rodbini:
VRHUNEC ln KAVČIČ
3ARKETARSKA in PECARSKA DELÄ
ter vsa ostala popravila prevzema parketarsko podjetje JURAJ PETROVIČ — ZAGREB, Tomislavov trg številka 17 ln pečarsko podjetje »PRIGORKA« —• ZAGREB, Vlaška ulica štev. 88 Telefon Stfr. 33-961 — lz prijaznosti.
-----------------------/-*•
Delavnica
drž. železnic, Maribor
sprejme v služi»:
loo ključavničarjev, So kovačev,
3>o strugarjev, lo električarjeo,
Zoo pomožnih delov-cev-delavk.
Sposobni ključavničarji morejo postati po dvoletni železniški praksi strojevodje ali pregledniki vozov. Kolkovane prošnje se sprejemajo v personalnem oddelku delavnice drž. železnic, Maribor — do najpozneje 1. marca 1948.
Veefa menza v Ljubljani
išče za takojšen nastop službe:
1	vodilna kuharico
2	kuhinjski
pomočnici Ih 2 servkja( ke)
Zaželjene starejše moči!
Ponudbe: EMONSKA KLET, Ljubljana
Dve pisarniški moči
za pomožnega kalkulanta in pomožnega knjigovodjo
išče za takojšen nastop
Okrajni magazin — CelJc-skoIIica, Cfeije
Naznanjamo žalostno veeit, da je v četrtek 26. februarja umrl naš dobri mož, cče, stari oče, sin in brat
Ivan Detel ek
koroški borec in železničar v p. ♦
Pogreb bo v nedeljo 29. februarja 1948 ob 15. uri na okoliško pokopališče v Celju. Celje, 27. februarja 1948.
žalujoči: žena, otroci, oče, brat in sestre ter ostalo sorodstvo
■
Uprava javne bolnišnice v Slo-venjgradcu javlja, da je na posledicah bolezni, ki jo je dobila pri izvrševanju svoje službe, dne 26. februarja umrla naša vestna tovarišica in sodelavka
Tončka Kosič
bolničarka internega oddelka
Zavod jo bo ohranil v trajnem spominu.
Slovenjgradec, 28. februarja 1948. Uprava bolnišnice Slovenjgradec
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega ljubega sinčka
MIŠOTA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, prav vsem otrokom, duhovniku, darovalcem cvetja in vencev, ki site &a na njegovi zadnji poti spremili in z nami sočustvovali ob tako težki izgubi: Bog vam. povrni!
Ljubljana, Dolenjska cesta, dne 28. februarja 1948.
Globoko žalujoča: očka in mamica.
V A
mmM.
jtKa#Of£a4lj
Oglasni oddelök telefon štev. 38-32 vodja oddelka tel. štev. 38-33
SLUŽBE IšĆEjO
URADNICA z večletno slu^Bo z znä-slovenskega »srbskega in netmške-gd^Liezika išče zaposlitve v gradbenemu podjetju. Maver Rozalija» Bolgarska 19.	5933-1
SLUŽBO DOBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa hišna dela sprejme družina brez otrok. Nastop takoj, plača po dogovoru. Burdych, lekarna, Škofja Boka.	5546-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo 1 iščem. Klopčič, Brankova 7.	5464-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe, za vsa dela, sprejmem takoj. Plača 1200 din. Famik, urar, Kamnik.	4891-2
HLAPCA za vsa poljska dela sprejme Karpe Jože, Zaloška c. 142.	4831-2
IŠČEM POŠTENO, sposobno gospodinjsko pomočnico za maloštevilno družino odraslih v večjem industrijskem kraju Slovenije za dobo 2 mesecev. Zglasiti se pri Jeglič, Ljubljana, Prazakova ul. 17/1.	5885-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJO sprejmem k dvema osebama. Marn, Hradeckega cesta 26.	5859-2
SPOSOBNE PISARNIŠKE moči s prakso in energičnega vodjo ekspedita sprejme takoj Umetniški zavod za Biografijo, Igriška 6.	5942-2
DELOVNO DEKLE sprejmem za razna pripravljalna dela v slaščičarski delavnici. Prednost» katera je že opravljala v tej ali slični stroki. Slaščičarna Sport, Ljubljana, Prazakova 12.	5944-2
VRTNARSKEGA POMOČNIKA takoj sprejme vrtnar Ferant, Gradišče, šte-valka 12.	5943-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO išče štiri članska družina. Dr. Zupan, Vošnjakova 6/III.	5952-2
PISARNIŠKO MOČ, veščo administrativnega dela, po možnosti s prakso v lesno gradbeni stroki, sprejme Obnovitvena zadruga Dražgoše-Železniki. Primerno tudi za upokojence 1	5934-2
STAREJŠO SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico — sprejmem- Ponudbe pod Snažna na upravo SP, podružnica Maribor-	5836-2
STAREJŠA ZENSKA, ki bi kuhala in pazila na otroke, dobi prijeten dom. Ponudbe pod -Dom* na podružnico SP Maribor.	5837-2
IŠČEM KOVAŠKEGA IN PODKOVSKE-GA POMOČNIKA z znanjem avtogen-skega varjenja, zmožnega samostojnega dela. Nastop takoj. Ivan Tlaker. Teharje pri Celju.	5845-2
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, vajeno tudi otrok. Plača po dogovoru. Kirn Anica, Celje. Trubarjeva 1- 5846-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem samostojnega vodstva sprejmem. Matko, Dalmatinova- ulica 1/IIL, pri Smodiš	5950-2
UPOKOJEN ZAKONSKI PAR brez ctrck. ki je sposoben in zna opravljati gospodarska dela ob enem konju m kravi, sprejmem. Hrana in stanovanje v Liši. Placa po dogovoru. Posestvo je na meji Slovenije in Hrvatske v bližini Samobora. Vsa pojasnila iz prijaznosti pri Predalič Danilo, Ljubljana Sv. Petra c- 18, aii Streliška ulica - tev. S.	5905-2
GOSPODINJSKO POMOČNINO, pošteno in snažno, iščem k štiričlanski družini Hrana in plača dobra. Prot. Novak,.'Ljubljana, Zelena pot št 3, Trnova.	.	5814-3
PLETILJO, izvežbano, sprejme čuden, Staretova 14.	.	5809-2
ŠIVILJO za jiletenine sprejme Čuden, Staretova 14.	.. ,?s07",2
POMOŽNO DELAVKO, navijalko, k pletilstvu, sprejme Čuden, Staretova ulica 14.
STROJNIKA za parno lokomobilo išče Usenik Marija, žaga, Nova vas. Nastop takoj.	*	5827-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejme Verbič, Ljubljana, Streliška 32.	5876-2
STALNO URADNIŠKO MOÖ sprejme Društvo inženirjev in tehnikov. Pogoj : samostojna administrativna moč z znanjem strojepisja.	5877-2
KLO V DOBU PRI DOMŽALAH potrebuje za takoj uradniško moč, najraje upokojenca. Hrana in stanovanje zagotovljena. Predstaviti se pri predsedniku KLO -Adlešiču. 5S78-2 MESTNO GOSTINSKO PODJETJE — sprejme takoj: perfektno natakarico in toeilca vina. Plača po dogovoru. Interesenti naj se javijo takoj pri Mestnem gostinskem podjetju v Črnomlju.	5SS0-2
DEKLE, pridno in pošteno, za vsa hišna dela, najraje s kmetov, lahko začetnica ali starejša, sprejmem. Hrana dobra, plača po dogovoru. Karu-nova 5, Jag'ođic. „	.	5912-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem nekaj kuhe in malo šivanja, za vsa hišna dela, spremem z dobro plačo v stalno službo v Ljubljani. Lesjak Štefanija, Na Stolbi štev. 8, Ljubljana.	5914-2
KUHARICO za vsa gospodinjska dela sprejmem za takoj ali kasneje. Naslov: Goreč. Gajeva 8-V.	5873-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe iščem s 15. marcem, šumi, Likozarjeva ulica 8, po Tyrsevi cesti do št. 35, levo.	5898-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno nekoliko kuhe, sprejmem. Hrana in oskrba dobra. Povprašati: Dalmatinova 5-1, dr Smole.	5908-2
POŠTENO POSTREŽNICO dnevno od pol 8. do pol 13. iščem. Kmetec, Vegova S.	5892-2
POMOŽNEGA DELAVCA za izdelavo lesnih izdelkov takoj sprejmem. Vavpetič, Ljubljana, Tyrševa cesta številka 35.	5895-2
BRIVSKI POMOČNIK, po možnosti
vojaščine prost, dobi stalno službo takoj ali po dogovoru. Rudolf Kreutz, brivec, Sevnica ob Savi.	5790-2
SLUŽKINJO za domača dela, sprejmem. Sušnik, Zaloška c. 21.	5797-2
DEKLE, staro 15 let. zdravo, močno, hčerka siromašnih roditeljev, se želi priučiti vseh gospodinjskih del, zlasti pa kuhe. — Zelo rada bi šla v službo k manjši družini, najraje v Ljubljano. Imam že malo prakse v gospodinjstvu. Fani Višnar. mlekarna, Celje, Vodnikova 11.	5536-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa kmetska dela sprejme Grad Ivan. — Plača 1200 din. Sv. Jakoba 11, pošta Dol pri Ljubljani	5646-2
ZASLUŽEK
ŠIVILJA gre Šivat na dom obleke, perilo. Mestni trg 19/1-, levo. 5959-4 SIROMAŠNA MATI odda 2 leti starega fantka za svojega k dobri družini. — Vprašati: Dečje jasli, Predlilnnca in tkalnica v Mariboru.	5841-4
KORESPONDENCO In prevode (leposlovne ln strokovne) iz ruskega, angleškega, francoskega, italijanskega in nemškega jezika prevzamem na dom. Ponudbe pod Prevodi na oglasni oddelek.	5900-4
UČITELJA za klavirsko harmoniko iščem. — Ponudbe pod Harmonika na oglasni oddelek.	5802-4
ZAKONCA vzameta zdravega in simpatičnega otroka za svojega. Starost navesti. Ponudbe pod Dober otrok na oglasni oddelek.	5635-4
PRODAM
KLAVIR, dobro ohranjen, črn, znamke »Lauberger & Gloss«, prodam. — Bonačič, Maribor, Grajska 5.	5438-5
PREPROGE, perziJSKe, m domače, po najpovoljnejših cenah, dobite v trgovini »Kirman šah«, pasaža Nebotičnika.	8122-5
VEČJO KOLIČINO sortiranih esenc za likerje, polnjene v stekleničkah po 20 gr, prodam. Ponudbe pod Francoski original na oglasni odd. 5706-54 SOBNA MIZA, fotelja, stoli in sobna kredenca, naprodaj. Hrenova štev. 5, Kofedič.	5765-5
CENTRALNO PEČ, litoželezno 2.20 m3 in 34 m2 radiatorjev, prodam. Oraž-nova ulica štev. 3-1, pri tobačni tovarni.	5718-5
PLEMENSKO KRAVO, brejo, proda Novak M., Log 58, pošta Brezovica.	5708-5
KRASEN TAFT, čista temnomodra svila, naprodaj. Štefanija Lukeš, Vegove ulica 8.	5717-5
WERTHEIM BLAGAJNO, višina 65, širina 55, globina 48 cm, z lesenim podnožkom iste velikosti in leseno glavo, prodamo. Rudarska zadruga Straža-Klenovec, Rogatec. 5S44-5 RADIO Philips, štiricevni, prodam. V zameno vzamem žensko športno kolo. Pajek Franc, Privoz 6 a.	5642-5
KLAVIR pianino znamke Hofmann Czerny«, dobro hranjen, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	5643-5
POSTELJA, trd les, z mrežastim vložkom, in posteljna omarica, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku SP.	5644-5
RADIO-ŽARNICE tipe Sulvania prodam. Na ogled ob nedeljah. — Kerč Franc, Vir 2, pri Domžalah. 5690-5 LOVSKO PUŠKO na kroglo s specialno cevjo in patrono 7x64 na pet strelov prodam s 50 patroni. Predložiti je nabavno dovoljenje. Ponudbe pod »Odlična puška« na ogl. odd. 5703-5 ZAJČKE IN GNOJ prodam; kupim seno in peso. Sv. Petra nasip štev. 59, Ljubljana. ,	5605-5
NAPROZE in trgovska podjetja, pozor! Prodam skoro novo opremo za trgovino z mešanim blagom, mehki les, po ugodni ceni zaradi opustitve trgovine. Ogled dnevno pri Zupančiču Ivanu, Kamnica 11, Dolsko pri Ljubljani. IstotaLm je naprodaj šivalni stroj znamke »Singer«. 5604-5 LEP KRZNEN PLAŠČ prodam. Zaloška cesta 80 a.	5603-5
JEDILNI IN KAVNI SERVIS, nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku SloV. poročevalca.	5579-5
BUDILKO znamke Junghans, mali format, dobro idočo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5794-5
ZLOŽLJIV ŠTEDILNIK iz litega železa naprodaj. Detelova štev. 4, Bežigrad.	i	5796-5
»ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom Oprodam. Sv. Petra nasip 41.	5799-5
GOJZARJE, smučarske, nove, prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 5800-5 KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Priv-šek, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29. proda: damsko usnjeno, elegantno športno jopico, damske plašče, kostume, obleke, bluze, moški dobro ohranjen usnjen suknjič, moška površnike, moške obleke, nepremočljivo pelerino za cestarje in logarje, klobuke, damsko in moško perilo, volnene žemperje. enetžke, galoše, gojzerice, čevlje, damske - in moške škornje, krznene plašče», boe, mufe, delovne bele in črne halje, kranjsko narodno nošo, otroško diatonično harmoniko v kovčegu, klavirsko har-rnniko 24 basov, citre, gosli, porcelanaste jedilna in kavne pribore, vinske in likerske servise, gramofone, fotoaparate, daljnoglede, žepne in zapestne ure, raznovrstno okvire in pode, merilo za špirit, plinske in petrolejske kuhalnike, simbolično igralno šatulo * za razne igre in šahovničo, tenisra.ket z žogami, otroške globoke vozičke, lesena karnise, lestence, rabljen gumi-plašč za motorno kolo, smuči, kameljo dlako, elektro avto hupo, likalnike na oglje, marmornato ploščo, železne ton; zole za izložbe, pisalni stroj pisarniški Adler, nepremočljivo pregrinjalo za mlekarska vozičke, centrifugalni ročni stroj za bleskanje klobukov, zapirač za rezanje šunke, stekleno kupolo za kipe, steklene, srebrne svečnike, termo litrsko steklenico, kotličke za sneg in ponve, železne peči za pisarna» triogledal-no psiiho s stolčkom, 2 pisarniška tapecirana fotelja z mizo, ročni stroj za šrotanje žita in koruze, isti večji stroj na električni pogon, kredenco za jedilnico, nemški slog, fondov avto vol an, razna ogledala.	5920-5
ŽELEZEN VOZ, pripraven m prevoz
živine, ln električni motor y» k. s., ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5801-5
GOJZARJE štev. 89, prodam. Linhart, Kladezna 13.	5803-5
RADIO »Minerva«, petcevni, prvovrsten, skoraj nov, ugodno prodam. — Ciril-Metodova 19-1, levo. 5804-5 HARMONIKO, klavirsko z 80 basi in registrom, prodam. Cerkvena ulica št. 21-11, vrata 39, Trnovo. 5805-5 PSA VOLČJAKA, hudega, vajenega verige, starega dve leti, prodam. — Ljubljanska 63.	5752-5
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, \ okrogli čolniček, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5770-5
SMUČARSKE GOJZARJE št. 41, skoraj nove, 80 cm rjavega lodna, in volneno jopico — vse predvojno, prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Rehar, Oražnova štev. 3-1, pri tobačni tovarni.	5791-5
VINSKI SODI, velikost od 100 do 700 1, takoj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	5792-5
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam ali zamenjam za ženskega. Istotam naprodaj tudi skoraj novo moško kolo znamke »Volsit«. — Ponudbe pod »Ugodno I« na oglasni oddelek.	5928-5
SAMSKO SPALNICO, skoraj novo — prodam. Zgornja šiška, Javorškova 55, nasproti šole.	5927-5
NEKAJ KORUZNE SLAME za krmo prodam. Ižanska cesta 282.	5926-5
RADIO Šchaub, petcevni, prodam ali zamnejam za šivalni stroj. Krakovski nasip 26, Golob.	5925-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Cerkvena ulica št. 3.	5923-5
KANARCKE-HARCERJB, samce in samice, zelo dobre pevce, prodam. Milčinskega 62, Ljubljana. 5919-5 ELEKTROMOTOR A. E. G., 5V2 k. s., 380 voltov, 1400 obratov, prodam. — Draveljska ulica 21.	5894-5
KLAVIRSKO HARMONIKO Glorgini, kot Scandali, 120 basov, 7 registrov, novo, prodam. Nunska 4-V, Ljubljana (Senica).	5893-5
ŽAGANJE proda žagar Gaberc, preje Andlovič — Škofljica pri Ljubljani.	5692-5
LOVSKEGA PSA, nemškega ptičarja, dve leti starega, dresiranega, z rodovnikom, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek pod Pes din 6000.	5691-5
INVENTAR mehanične delavnice s stroji valjčni stroj, električni varilni stroj itd. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	5680-5
ŽELEZNO PEČKO, obzidano s šamotom, po nizki ceni prodam, škafar, mehanična delavnica, Borštnikov trg.	5650-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, nov, ši-i va naprej in nazaj, prodam. Naslov * v oglasnem oddelku.	5662-5
LITO ŽELEZNO PEČ, odlično, prodam. Nadrak, Povšetova 58, prva vrata — desno.	5S82-5
RADIOAPARAT Philips, 6 cevni, zelo lep, močan glas .magično oko, prodom. Mala čolnarska 7, pritličje, 2 vrata, Trnovo.	5918-5
PIANINO, potreben nekoliko popravila, poceni naprodaj. »Material«, Ljubljana, Tyrseva cesta 34.	5S87-5
RADIO »Olympia« 4+1, magično oko, z jeklenkami, skoraj nov, prodam. Ogled od 15. do 18. ure. Naslov v oglasnem, oddelku.	5924-5
INVENTAR za mlekarno, mize, stolčke, vitrino za slaščice, poceni prodam. — Ogled od H- do 14. ure. Trnovska ulica 19.	*5922-5
SADJARJI POZORI Dobi se cepilna smola, pravi arborin, žvepleno apnena brozga, D URLA, odlično sredstvo za škropljenje sadnega drevja, arzokol, poli bar it, tobačni izvleček, poxin, bakreno apno CERESAN za zaščito semen, pantakan svinčeni arzen at, tekoči bukač pestox itd. pri »PETRONAFTI«, A. HMELAK. Tyrševa cesta 35a. 5915-5 JEDILNI IN KAVNI SERVIS, še predvojno blago, čisto nov, prodam. Cena po dogovoru. Naslov: podruž. SP_ Zagorje ob Savi.	5852-5
RADIOAPARAT, 6 cevni, »Hormphon«, prodam. Kranj, Cankarjeva štev. 20, (Pungrat).	5855-5
SPALNICO iz češnjevega lesa, nerabljeno, prodam. Poljane 7, Št. Vid, Ljubljana.	_	.	5857-0
KOMPLETNE SMUČI poceni prodam. — Kastaneto, Stari trg 5, Ljubij. 5861-5 GLOBOK OTROŠKI IN ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Pišek, Breg 4.	o862-o
LEP DEŽNI PLAŠČ s kapuco za srednjo moško postavo prodam. Naslov v ogl.
oddelku.
5863-5
OTROŠKO POSTELJO, železno z mrežo, dobro ohranjeno, belo pleskamo, in pre-progo-tekač kokos, naravne barve skoraj nov, 12X1.1 m, prodam. Ogled od 8. do 12. ure dopoldne- Naslov v oglas: nem oddelku.	5864-o
KRZNEN PLAŠČ, rjav murmel model, popolnoma nov, prodam. Nujne, samo reine ponudbe pod «.000 na osrlasm oddelek	oooo-d
DOBBO iN LEPO predvojno blago, volna za ženski plašč, a J para deski b visokih čevljev štev. 36, 37, ugodno proda Sorčan, Zaloška^ 24.	o940 a
GOJZERICE smučarske st. 44, nove, prodam. Ogled od 8.—12. ure. Predoviceva 32, Moste. Vindiš.	ao4i-o
VISOKO OMARO, posteljo z žimnico posteljno omarico in kulxmpsko kr«lciico prodam. Pavšičeva ul. 30, Ljubiji. a94s-5 PSICO, 6 mesecev staro, ilirski ovčar z rodovnikom, prodam. Joško Jelacim Dol. cesta.	,	,
PLINSKO PEC za kopalnico, skoraj no-vo prodam. Naslov v ogl. odd. o93l-5 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ prodam.
Delničarjeva ul. 4, A. Jarc. oö-1-o GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomo: del, skoraj nov prodam. Vesel, Shari tr«r 9/III.	593o-D
KROJAŠKI šivalni stroj »Singer«, prvovrsten, z ofcroglim čolničkom, m sedlarski šivalni stroj na elektropogon, prodam. Pojasnila:	Agentura Jarh,
Maribor, Kneza Koclja la/H- 5839-d KRZNEN PLAŠČ iz repov finskih losic, popolnoma nov, prodam. Naslov pri porlr. SP Kamnik pod lo.OOO. 5844-5 SENO in deteljo, 1500 kg prodam v okolici Novega mesta. Naslov v oglasnem oddelku	5949-d
MOŠKO ZLATO ŽEPNO URO z verižico prodam. Ogled od 9. do H. ure v Tavčarjevi 13/11., desno.	5951-5
ZENSKO KOLO prodana «£ zamenjam
za diatonično harmoniko. Verbič /— Funtkova 28, Stožnce.	5835-5
MOŠKO BLAGO 3.20 m, leip vzorec, prodam. Naslov v ogl. odd.	5649-5
ROČNO MOŠKO URO, krasno, 15 kamnov, švicarsko, novo, prodam ali zamenjam za radio; razliko doplačam. Pogledati: Gajeva 9-III, desno, od
17.	do 19. ure.	5812-5
KOTEL s podstavkom za pranje prodam. Starič, pekarna, Slomškova ulica št. 14.	5813-5
RADIO 7 cevni, tri valovne dolžine, z magičnim očesom, moderne oblike — prodam. Slomškova ulica 15, klet, levo.	5829-5
ŽENSKA ROČNA URICA naprodaj.
Naslov v oglasnem oddelku. 5825-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, predvojni Izdelek, prodam. — Ogrinc, Podsmreka 15, p. Dobrova.	5822-5
GRAMOFON v kovčku, dobro ohranjen, z 32 ploščami, angleške znamke Stonia, prodam. Ljubljana, Kapusova 5.	5823-5
TRAJNI APARAT »NAM« prodani. — Naslov v podružnici SP Zagorje ob Savi.	5853-5
DVE TEHTNICI 5—10 kg, brez uteži, prodam. Ogled: Predovičeva ulica št. 42, Moste.	5833-5
RADIO, baterijski, petcevni, nov, takoj naprodaj. Ogled iz prijaznosti v gostilni pri »Sodčku«, Hrenova ulica št. 24.	5913-5
ŽIME 12 kg prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5917-5
ODLIČEN KOLOMAZ v škatlah in sodčkih od 30—50 kg, pasto za jermena, kremenčevo moko, sredstvo za čiščenje, dobite pri — Petronafta, A. Hmelak, Tyrseva cesta 35 a. 5916-5 SPALNICO, kompletno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5868-5
PAR MOČNIH SANI, skoraj novih, za par konj, nekaj fižola, 150 kg kisle repe in 1 kg zrnate kave, prodam. Vodnikova cesta 283.	5867-5
ORIGINAL KOVKEG za tenor saksofon prodam. Stara pravda 5-1. 5S69-5 SAMSKO SOBO, dobro ohranjeno, visečo svetilko in drugo, prodam. Pra-žakova 15-11, desna.	5872-5
PLETILNI STROJ št. 8-70, Noppen, prodam. Grubarjevo nabrežje št. 16, Ljubljana.	5903-5
RADIATOR, šesteevni, plinski, šipo za avtookna, tri interne telefonske aparate, sesalni aparat za prah, prodam. Naslov v oglasnem odd. 5902-5 RADIOAPARAT, štiricevni, dobro ohranjen, prodam. Cerkvena ulica 6,
I nadstropje.	5901-5
KRASNO JEDILNICO, kompletno ali posamezno, prodam. Brišnik, Potočnikova ulica S.	5907-5
PLETILNI STROJ št. 10-80 z vsemi iglami, stroj za luknjice za file in usnje ter Werheim blagajno, prodam. Potočnikova 8.	5906-5
SIVO SUKNJO, spomladansko prodam.
Breg 14-1, desno.	5904-5
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, prodam. Janševa 5, pritličje.	5930-5
ŠKORNJE, dobro ohranjene, štev. 43, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	5891-5
MLADO KRAVO s teličkom proda Selan, črna vas št. 217.	5890-5
KUPIM
DIFERENCIAL — celo zadnjo premo od 3 tonskega »Opel-Blitza«, kupi — Farnezzi, Sv. Lovrenc na Pohorju, Štajersko.	5617-6
DIFERENCIAL, oziroma prenosne zobčanike za 2 tonski tovorni avto »Unic«, tipe »S 27« kupi takoj Farnezzi, Sv. Lovrenc na Pohorju, štajersko.	5616-6
PRAZNE STEKLENICE vsake množine, litrske, pollitrske in likerske litrske in pollitrske kupujemo. Alko-sok, Ljubljana, prevzemališče Gosposvetska 13, Kolizej.	4995-6
PREPROGE, domače m perzijske, kupuje m prodaja ter sprejema v komi6ijo Trgovina »Kirma» šah«. pasaža Nebotičnik.	2121-6
PROIZVODNIKI! Kupujemo kompletne sobne In kuhinjske opreme, sobne stole, kavče, divane, kuhinjske stole, posebne, navadne, kmečke postelje, omare, mize in druge mizarske, lesne in gozdne proizvode. Apno, cementne izdelke, samokolnice, kubične in druge, ter ostali gradbeni material v svobodni prodaji. Ponudbe na: Drž. sreska gradjara, šid. 5757-6 KOSILNI STROJ kupim. Ponudbe na: Šorli, Andrej, Primskovo štev. 64 — Kranj.	5741-6
PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupimo. Glavni odbor RKS. Ljubljana, Dapčevičev trg 3.	5671-6
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno kupim.
Naslov v podruž. SP Celje. 5849-6 KLAVIRSKO HARMONIKO, dobro ohranjen», kupim. Ponudbe poslati z navedbo cene. Vozelj Albin, Trojane, Učak.	5851-6
TRICIKELJ, nov ali dobro ohranjen, in dva plašča 26X2 kupimo. Umetniški zavod za litografijo, Ljubljana, Igriška ’ 6.	5941-6
TRDO SVILENO NAGLAVNO RUTO kupim. Plačam v živilih ali denarju. Ponudbe na Tovarniška ulica štev. 8, Moste.	5943-6
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, najrajši športno, takoj kupini. Ponudbe na ogl. odd', pod Žensko kolo. 5956-6 TOVORNI AVTO kupim. Naslov v ogl.
oddelku.	5958-6
RADIOAPARAT in divan, oboje dobro ohranjeno, kupim. Vesel, Stari trg 9/III.	5932-6
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Priv-šek, Ljubljana, Sv. Petra nasip 20, kupi in prevzame v komisijsko prodajo: pisalne, šivalne, računske stroje kakor tudii stroje vseh vrst, glasbila, kitare, diatonične, klavirske in kromatične harmonike, stenske, žepne in zapestne ure, budilke, športne in globoke vozičke, fotoaparate, kuhinjske tehtnice, decimalne tehtnice, otroška, moška in ženska kolesa, gramofone, radioaparate itd.	5921-6
DECIMALNO TEHTNICO 500—1000 kg nosilnosti, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe na Tovarna pohištva, Duplica pri Kamniku.	čf81'6
PREMIČEN ŠTEDILNIK na dva kuhalnika kupim. — Kolodvorska ulica štev. 29,	5816-6
LIPOVINO, topolovlno ali Jelovino — suho, za izdelavo risalnih desk do količine 3 m», pa tudi vsako manjšo količino in TRICIKELJ, po možnosti do 300 kg nosilnosti, kupimo. Ponudbe z navedbo cene in količine na: železniški Tehnikum, Ljubljana - ši-sKžl	5S19*6
DVA METRA SVILE za prešito ode-jo kupim. Naslov v oglasnem oddelku SP.	5834-6
5—JO Až PANJEV ČEBEL, z mladimi maticami in zadostno zalogo, kupim. Ponudbe pod čebele 49 do 8. marca na oglasni oddelek.	5831-6
STALNO KUPUJEM vse boljše znamke : posamezne, v serijah ali celih zbirkah. Plačam dobro. Ponudbe na oglasni odd. pod Znamke.	5870-6
ŠTEDILNIK kupim takoj. Ponudbe pod štedilnik na ogl. oddelek. 5874-6 SKLEPANEC-PAS in ruto za narodno nošo, kupim. Kopriva, Tanja, Gledališka 16-VI.	5909-6
KOZARCE WECK za vlaganje, kupim. Perko, Celovška cesta št. 97, telefon 23-72.	5911-6
LESOSTRU2NICO, večjo, na motorni pogon, kupim. Ponudbe pod Stružni ca na oglasni oddelek.	5SSS-6
VODNO ČRPALKO, avtomat z ali brez motorja, kapaciteta vsaj 100 1 v minuti, kupi uprava Mestne vrtnarije, Ljubljana, Cesta na Rožnik. 5789-6 PISALNE MIZE, dobro ohranjene, pisarniške omare, tekače (preproge) kupim. Naslov v ogl. oddelku 5751-6 VEČJO KOLIČINO AZBESTA v prahu, tanina, feranciankalija, ribjega kleja ter želatine, kupim. Ponudbe pod Nujno rabim na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	5795-6
»FRANKO TYPO« STROJ za franki-ranje pošiljk kupim. Pismene ponudbe pod »Franko typo« na oglasni oddelek	5572-6
MENJALNIK za avto Renault 1937 Vi vastella iščemo. Ponudbe poslati na Elektrarno Velenje II, Šoštanj, štajersko.	5638-6
ZAMENJAM
KADIO »Telefunkem«, 4 cevni, nov, zamenjam za kavö ali prodam. Sv. Petra cesta 78/11.	5883-7
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK zamenjam za tapeciranega športnega ali prodam. Naslov v ogl. odd.	5886-7
50 JAJC, svežih, 6 dni starih, zamenjam za koruzo, kašo ali kaj primernega. — Ponudbe pod Zamenjam na oglasni oddelek.	5955-7
NOVE GOJZERJE štev. 41 zamenjam za dobro ohranjen štedilnik. Razliko doplačam. Vukan. Moste, Žirovnica. 5843-7 NOVAKOVO STROJNO MEHANIKO
I.,	II. del, — zamenjam za škofovo gradbeno. Teran Franc, TSš, Ljubljana.	5818-7
LANCIA, šestsedežni osebni avto, udoben, zamenjamo za manjšega štiri-sedežnega DKW, Fiat, Opel ali podobnega, event. Topolino. Interesenti naj pismeno sporoče naslov na ogl. oddelek pod Avtozamenjava. 5811-7 GUMO, dobro ohranjeno, 17x5.25, zamenjam za istotako 17x4.50. Naslov v oglasnem oddelku.	5897-7
SLADKORNO PESO zamenjam za seno. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Kranj.	5545-7
20 OKENSKIH STEKEL, velikost 35.5 x37 cm, zamenjam za 170 kg krompirja. Ponudbe pod Steklo-krompir na oglasni oddelek.	5372-7
NEPREMIČNINE
POSESTVO vzamem v najem v gorenjskem predelu nad Ljubljano. Naslov v podružnici SP Kranj.	5544-8
VILO z vrtom kjer koli, tudi pol vile ali hiše kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	5937-8
ŠTIRISTANOVANJSKO HIŠO v mestni ev. vilo za večji znesek takoj kupimo. Naslov V ogl. odd.	593S-8
HIŠICO z vrtom v bližini Ljubljane kupim. Vrednost do 300.000 dinarjev. Ponudbe pod 300.000 na ogl- odd. 5946-8 NAKUP IN PRODAJO HIŠ, vil, posestev in parcel vam hitro izvrši reaii-tetna pisarna Al. Planinšek, Ljubljana, Tyrseva c. 23.	5935-8
VEČJE ZEMLJIŠČE takoj kupim. Naslov v ogl. odd-	5936-8
HIŠO ali malo posestvo kjer koli kupim, izselitev ni potrebna. Plačam takoj ali po želji prodajalca. Ponudbe pod Srečni dom na ogl. odd. 5832-8 GRADBENE PARCELE tik ob progi in voznega križišča Zidani most-Breži-ce naprodaj. Ponudbe naslovite na podružnico SP Maribor pod »Ugodno«.	5622-8
TRAVNIK, uporabljiv tudi za stavbna parcelo v Grobelnem blizu železniške postaje prodam Naslov v podružnici SP Celje.	5742-8
SOBE - STANOVANJA________
SONČNO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v Celju zamenjam za prazno, tudi sončno, separirano v Ljubljani. Ponudbe na podružnico SP Celje pod čisto.	4846-10
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, moderno, zračno, sončbo, za Bežigradom, zamenjam za dvosobno. Ponudbe pod Selitev ob lepem vremenu na 'oglasni oddelek.	5865-10
KABINET oddam postrežnicl. Naslov v oglasnem oddelku.	5817-10
NA STANOVANJE sprejmem tovariša. Samo pismene ponudbe na oglasni oddelek pod Soliden.	5830-10
OPREMLJENO SOBO z lastnim perilom išče mirna oseba. Naslov v ogl. oddelku.	5826-10
PRIMERNO SOBO v bližini centra ali vsaj ob tramvajski progi išče višji uradnik trgovskega podjetja, star 32 let, ves dan odsoten. Ponudbe pod
S.	A. M. na oglasni oddelek 5824-10 SOBO, prazno ali delno opremljeno — iščem. Ponudbe pod študent na oglasni oddelek.	5820-10
TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom, moderno, kopalnica, plin, balkon, v novi hiši v centru, zamenjam za komfortno dvosobno. Ponudbe pod Pomlad na oglasni oddelek. 5871-10 DVOSOBNO STANOVANJE, krasno, s kopalnico, kuhinjo in shrambo, zamenjam za slično v Beogradu. Jovanovič, Kodeljevo. Povšetova 58 5889-10 TRISOBNO. STANOVANJE s'pritiklinami v strogem centru zamenjam za dvosobno s pritiklinami v Ljubljani. Ponudbe pod Marec-sporazum na ogl. oddelek.	5779-10
RAZNO
POŠTENEGA NAJDITELJA izgubljene denarnice v kavarni Trbovlje prosim, da isto vrne, denar si lahko obdrži. Obenem preklicujem veljavnost osebne legitimacije, dokumentov in potrdila od Rajha na ime: Kavšek Blaženka, Trbovlje II, Loke 97.	5850-14
IZGUBLJENE PETROLEJSKE NAKAZNICE na sledeča imena proglašamo za neveljavne: Petaci Ana, Mlakar Franc, Ban Janez, Levak Marija, Resnik Jože, Kervol Maika, Levak Rudolf, vsi iz Artič; Koian Terezija, Cerjak Janez, Zorko Marija, vsi iz- Dečnosela; Bogovič Jože, Novak Jože, Černelič Veronika. Vimpolšek Marija, Volčan-šek Marija, vsi iz Amovosela; Kerin Franc, Bokalič Valentin, Vidmar Vinko, oba iz Trebež; Jan Marija, Ar neveselo; Rožič Miha* Zg. Obrež. KLO Artiče.	5S79-14
INSTRUKCIJE za vse predmete 1. razreda gimnazije iščem za takoj. Prednost višješolec. Ponudbe pod Energičen na oglasni oddelek. 5810-14 IZGUBIL se je pes ptičar z dolgim repom, star devet mesecev. Prosim, da se ga odda: Ivan Grum, Zgornja Hrušica 24.	5828-14
POŠTEN NAJDITELJ NAOČNIKOV naj jih odda proti nagradi na naslov, ki je označen na etuiju ali v oglasnem oddelku.	5875-14
IZGUBIL SEM KJLUČKE. Najditelja prosim, da jih odda v oglasnem oddelku proti nagradi.	5S96-P4
V PETEK ZVEČER ob pol osmih sem izgubila v Orlovi ulici do tramvajske postaje zapestno urico. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Černič, Orlova 21. o929-14 DVA KLJUČA sem izgubil preteklo nedeljo od Gledališke ulice, Gosposvetska cesta, Tavčarjeva ulica, večji aluminijast, manjši patentni, oba na obročku. Obvestiti proti nagradi: Gledališka ulica 13-1, levo ali telefon štev. 29-83.	5793-14
PREKLIC. Avsenik Angela, gospodinja, Begunje št. 107 pri Lescah, preklicujem neresnične obdolžitve, s katerimi sem obdolžila tov. Goričnjk Terezijo, Martinčič Alojzijo In Sodja Marijo, vse gospodinje iz Poljč. — Avsenik Angela.	5737-14
UŠLA JE PSICA, črna jazbečarka. Kdor kaj ve o njej, naj javi proti nagradi na naslov:	Anžin Franc,
Zgornje Gameljne 24, št. Vid nad Ljubljano.	5714-14
POIZVEDBE
TOVARIŠ IZ TRBOVELJ, ki je bil baje skupaj s tov. Godler Jožefom v Debi cd na Poljskem, naj javi, če mu je kaj znano o njegovi usodi, njegovi materi Godler Mariji, Zagorje ob Savi. 5S54-15
Sprejmemo:
nabavnega referenta, ekonoma,
dobre lesostrugarje in rezbarje.
Kupimo:
šivalne strofe, pisalne in računske strofe, stiskalnico za furnir (nwjhno), amertkanske glave za stružnice
6 navojev na X sek. s 54 mm zunanjim premerom,
majhen skobeinik (sheping), jeklo za matrice raznih dimenzij, velik štedilnik za menzo, dva mala štedilnika,
1 registrsko blagajno in • elektromotor Z KS z I400 obrati.
Ponudbe poslati na
TOVARNO IGRAČ NOVO MESTO
Ivan Ribič Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman
88
Kurir je počasi in skoraj začudeno odtrgal pogled od mrtveca. Skremžil se je, kakor bi bil v zadregi.
»Eh, kaj bi ga slačil! Bom že prebil tudi v teh cunjah, če sem do zdaj ni hudič...« Zamahnil je z roko, se sklonil in z dlanmi zajel sneg. »Dajmo, zagrebimo ga. Iti bomo morali,« je še pristavil; »poti naprej jaz sam dobro ne poznam.«
Na zasneženih pobočjih pod Stolom se je utrgal plaz. Grmenje preranega gksnika pomladi je mrmraje odmevalo med stenami, dokler ni zamido v belem miru.
Sonce je?šlo proti poldnevu in megle, ki so ležale nad dolino, so izginjale,
DRUGO POGLAVJE
Počasi soišli skozi noč in sneg. Na počitek ni smel misliti nihče, čeprav so jim od napora klecala kolena in je bilo že pozno, na poti pa so bili odimraka. Še pred zoro so morali priti iz obroča, v katerega so jih stiskale kompanije gorskih lovcev.
Včasih je vrsta obstala. Tedaj so se utrujeni borci zdramili in vso četo je preletel pritajen šepet Vedeli so, kaj je: izmenjavali eo se nosači,-ki so nosili ranjenega desetarja. In tisti, ki so bili zadaj, bo s trudnimi mislimi izračunavali, kdaj utegnejo priti oni na
red, kdaj se bodo tudi njim zarezala iz smrekovih vej zbita nosila v otekle, razbolele rame. Kadar pa se je vrsta spet zganila, so misli otopele in je šepet utihnil; v temi je bilo slišati le škripajoč šum korakov, kot da bi jokal sneg v ledeno noč.
Pasterkov Andrej in ž njim še dva, so hodili prav zadaj; za za-ščitnico so bili. Njemu ni bilo treba nositi ranjenca — že pred mesecem je zamenjal očetovo puško s težkim, regljajočim orožjem; mitraljezec je postal. Odtlej je že v nekateri borbi razbijal nava-ljujoče hitlerjevske bataljone. Navadil se je dolgih nočnih pohodov in lakote in mraza. Tisto noč pa je omagoval. Vedno teže se je branil spanca, ki mu je legal na oči. S težavo je že gazil za četo in noge so mu postajale svinčeno težke, da jih je komaj še prestavljal. Vsega je prevzemala dremavica, v kateri so se izgubljale misli in volja. Nenadoma pa se je zdramil in široko odprl oči; pomočnik, ki je hodil za njim, ga je dregnil v hrbet.
Andrej je stresel z glavo in se ozrl.
»Kaj pa je?«
»Ne vem. Ustavili so se spet. Počivali menda ne bomo, a? Bi pogledal?«
»Le! Poglej!«
Oni je zagazil mimo njega in izginil v temi. Andrej pa je postavil strojnico predse, se uprl nanjo in strmel v noč. Drugi pomočnik je prišel k njemu in molče sedel v sneg.
»Vstani rajši,« mu je rekel Andrej čez čas; »samo še teže ti bo potem.«
»A!«
Andrej je čutil, da je zamahnil z roko in se zleknil. Takoj nato je zaslišal korake onega, ki je bil odšel gledat, zakaj stojijo.
»No?«
»Desetarja bodo skrili tu nekje. Fantje ne vzdržijo več,« je povedal.
»Pa misliš, da je varno? Ga ne bodo Švabi našli, če bodo šli po naši sledi?«
Pomočnik je skomizgnil z rameni.
»Kaj jaz vem, kako bodo napravih. Sicer pa ■— kordandir pozna vsako ped zemlje tod okrog.«
Oba Andrejeva pomočnika sta se stisnila drug k drugemu v sneg in molčala. On pa se je stoje otepal spanca in se silil ostati buden.
»Mrzlo je,« je rekel bolj sebi kot onima. Potem se je odločil: »Tja grem. Mogoče bo treba kaj pomagati.«
»Prav,« je rekel tisti, ki je prej zamahnil z roko.
Andrej je šel počasi po gazi do počivajoče čete.
»Bomo res desetarja pustili tu?« je vprašal dvojico, ki je čemela v snegu.
»Pravijo,« je eden godrnjaje odvrnil in se tesneje zavil v kočo.
Andrej ga ni več spraševal. Zagazil je v sneg ob raztrgani, molčeči koloni. Ko je prišel do konca, so pravkar dvigali nosila. Obstal je pri komandirju, ki je "nekaj naročal nosačem.
Komandir ga je pogledal.
»Kaj pa ti?«
»Pomagal bi, če je kaj treba,« se je ponudil.
»Kje pa imaš šarca1?«
»Onadva ga imata.«
* Nemška ročna strojnica*
Urejuje urečtasSId odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/H — Telefon
uredništva ln uprave SL 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike St. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni urednik Cene Kranjc
m