Mišja in žabja Vojska. ^^RflJ^^^^^^^^^ IJo Uomcrju prosto posnel Gv. Anin. RJ^bmI % Motovo boste radovedni, dragi čitatelji, pri Čitanju naslova 1 NUv! ^* »Mišja in žabja vojska« in povpraševali boste, kdaj so se L. /ŽCŽroll^-^^» neki vojskovale miši z žabami. V resnici se je vršila ¦K^«^^^HB0BI la vojs^'a V davnem, davnem Času, in jaz vam jo hočem JBvržlslisSi- ¦¦ tu na kratko opisati. Zgodilo se je tako: •^l^BSS^"-" v' i Žejna miš, ki je ravnokar ušla neusmiljenim iSlite"^^""^?^^ mačkinim krempljem, je dospela po mnogih blodnjah do mlake sredi polja. Ravno ko je hotela piti, se je prikazala na sredi rnlake nji doslej še neznana žival. Iznad vode je molela samo zelena, Široka glava te čudne vodne živali z velikimi, izbuljenimi očmi in Že bolj velikimi ustmi. Bil je to žabji kralj. Komaj je žabji kralj opazil na bregu prestrašeno miško, jo je takoj ošabno nagovoril: »Tujec! Kdo si, kdo je tvoj oče; kako si prišel sem? Povej mi resnico, sicer se ti bo slabo godilo! Ako vidim, da si naš prijatelj, te odvedem v svojo palačo in te kraljevsko pogostim. Da pa veŠ, kdo sem, poslušajl Kralj sem vseh žab. Slaven je moj rod že od nekdaj. Kakor vidim, tudi ti nisi navaden zemljan. Povej mi torej kaj več o svoji rodovini!« Ko konča žabji kralj, izpregovori miš: »Prijatelj, kaj me vprašuješ po mojem pokoljenju, ki je znano vsem ljudem, da, še ce!o ptiČem. Jaz sem tretji sin mišjega kralja. Moja mati me je rodila v palači, v kotu temne kleti. Redila me je s smokvami, orehi, kolači in drugimi slaščicami. Toda vedi, midva si ne moreva biti prijatelja, ko sva že po prirodi tako razliČna. Ti živiš v vodi, jaz na suhetn. Jaz jem kruh, pogače, slaŠČice in tudi slanine se ne branim. Takisto mi ugaja sir in sladak med; sploh jem vse, kar uživajo Ijudje. Ti pa uživaš samo žuželke. Tudi bojujem se rad in nikdar nisem zadnji. Celo velikanov-Ijudi se ne bojim, ampak splezam predrztio v njihovo ležišče in jih nadlegujem v spanju. Satno dveh bitij se bojim, in sicer kra-gulja in mačke. Ta dva sta največja sovražnika našega rodu, posebno slednja. Da, mačke so tako predrzne, da nas oblegajo celo v nažih stanovanjih.« -5* 226 *s- Tako je govorila miš, in smehljaje ji je odgovorila žaba: »Tujec, preveč se bahaš s svojim nasladnim življem; tudi mi imamo čuda v mlaki. Vedi pa, da živimo lahko tudi na suhem. Ob času nevarnosti se pa skrijemo v vodo. Ako želiš videti mojo palačo v vodi, mi splezaj na hrbet in se me okleni okolo vratu. Pazi, da ne zdrkneš v vodo. Ponesti te hočem tako v svoje domovje.« Na te besede je skočila miš žabi na hrbet V začetku se je veselila prijetnega plavanja, končno se je pa naveličala. Bala se je tudi za svoj svilnati kožušček, da bi se ne zmočil. Pričela je jezno godrnjati. Komaj sta pa dospeli do sredine mlake, sta se obe hkrati ustrašili — prikazala se je belouška. Zaba je v strahu pozabila na svoje breme in se potopila. Miška je padla zaraditega v vodo in po dolgem, brezuspešnem trudu, da bi se rešila, je utonila. Preden je utonila, je izpregovorila sledeče, usodapolne besede: »Tvoje krivično ravnanje, žabji kralj, ne ostane prikrito. Z zvijačo si me premagal in ugonobil. Mojo smrt bodo maščevale miši z vojsko, ki ji ne uideš!« * * * Ves ta prizor je opazovala miš, ki je bila skrita v grmičevju na bregu mlake. Hitro sporoči kralju žalostno novico, in ta takoj skliče vse mišje prvake v svojo palačo k posvetovanju. Ko so se vsi zbrali, otvori kralj po-svetovanje s takim-le govorom: »Tovariši, samo meni so sicer storile žabe veliko žalost in krivico, vendar je s tem razžaljen ves naš rod. Kako sem nesrečen. Najstarejšega sina mi je ugrabila mačka in ga zadavila. Drugega so zvabili hudobni Ijudje v pest in ga ubili. Tretjega, mojega ljubljenca, mi . je pa danes utopil žabji kralj z zvijačo. Zagrabimo za orožje! Oborožimo se I in udarimo na ničvredneže!« . ¦: ¦ il S temi besedami je navdušil tovariše za vojsko z žabami. Hitro so si zavarovale miši nožice z bobovimi luščinami, okolo prsi so si dele okiepe, napravljene iz mehke mačje kože. Vsak vojak je imel ščit iz papirja, za sulico dolgo iglo, za čelado pa orehovo lupino. Tako oborožena je čakala mišja vojska povelja. Ko so žabe zvedele, da se miši pripravljajo na vojsko, so se zbrale na obrežju k posvetovanju. Med tem časom je pa tudi prišel mišji glasnik in jim naznaniK to-le: »Žabe! Miši so me poslale, da vam napovem vojsko, ker je vaš kralj umoril našega kraljeviča!« Po teh besedah je glasnik odšel. Zdaj se je vzdignil izmed žab, med katerimi je zavladala velika razburjenost, žabji kralj ter rekel: »Tovariši! Jaz nisem utopil kraljeviča. Igral se je ter nas hotel posnemati v plavanju in tako je utonil. Ti ničvredneži pa dolže zdaj mene umora. Na noge! Posvetujmo se, kako bomo najlažje zatrli ta ničvredni rod. Moj nasvet je ta: Oboroženi se postavitno na obrežje mlake, kjer je isto najbolj strmo. Ko se sprimemo z mišmi, naj vsak zagrabi svojega nasprotnika in ga vrže v vodo. Plavati ne znajo, ker se niso nikdar učili, torej bodo morali vsi v mlaki potoniti. Mi pa napravimo potem pojedino, da proslavimo zmago.« -sh 227 *s- Ta nasvet je ugajal vsem. Hitro so šli na delo. Vsak si je zavaroval noge z vodnim mahom in oblekel prsni oklep. Za ščit so jim služila zelnata peresa, za sulice pa ostro bičje. Celade so jim nadomeščale polžje lupine. Tako oboroženi so se postavili na obrežju v vrste in bojaželno vihteli sulice. * * * Muhe z dolgimi trobentami so že oznanjevale usodepolni trenutek, na nebu je jelo votlo grmeti v bližajoči se vojski. — Boj se uname. Prve so naskočile žabe z glasnim kvakanjem svoje nasprotnike in so hudo pritiskale nanje. Miši so se že začele umikati z bojišča, ko je došel njihov najbolji junak na bojno polje. Ta je pognal vse žabe v beg in rešil tako tovariše. Vendar žabe še niso obupale in so še enkrat naskočile. Sedaj se je unel iznova krvav boj, ki je pretil, da uniči vse žabe. In to bi se tudi zgodilo, da niso rešili žab njihovi vodni tovariši. Hipoma prilezejo iz mlake čudne živali. Hrbte so imele zavarovane s koščenim, zelenkastorjavo pobarvanim oklepom. Imele so osem nog, mesto rok pa dolge škarje. Lezle so naprej, mesto nazaj — bili so raki. Kakor vam je znano, Ijubijo raki meso. Ko so torej ovohali na obrežju dobro pe-čenko, so prilezli iz svojih skrivališč. Videč pa svoje vodne tovariše v taki nevarnosti, so planili med miši in jih pričeli grabiti s svojimi škarjami za noge in repe. Teh se je ustrašil celo slavni mišji junak, kaj šele druge miši. Vsa preplašena je pričela mišja vojska bežati, in raki so rešili žabe gotovega pogina. Zabe so napravile nato veliko pojedino, kamor so povabile tudi rake. Tako se je končala znamenita mišja in žabja vojska v enem dnevi.