DELAVSTVO V JUŽNI AMBRl
ki v boju za mtoonsro
REPUBLIKO.
London, 10. marca. — V lTniji južne Afrike se dan«« vrše par-Ia meni h me volitve, ki odločijo u-«odo sedanje .Smutsove 'vlade. De-lavaka stranka s protibritskinii Buri vred je odprto nastopila /a neodvisno republiko v južnoafriških kolonijah. Auglija je v velikih skrbeh.
1" ■


MAB 1S 1920


ttiL*.
GIA8ILO Slovenske narodne podporne jcdnote
Mpravatlfcl
i re«|.U«kl
..«Ti

UwaUato
M-
Offu«
pubUcstion
of
2M1
uwndilr
•v«.
TttUphoM
LawadsU
4a:<8
*VS&fHBC Chief. itrtol^ll. mtrc. (March 11th) 1920. ^^ttS.*" STEV.—NUMBER 59
kansaski mwrji zai
POLITIČNO AKCIJO.
1Z INDIANAPOUSA PRIHAJA (i LAS. DA 08 RUDARJI Nft| BODO DALI POTOLAŽITI Z OBLJUBAMI.
Rudarji i polja trdega premoga čakajo na rasaodbo bemzdne komieije. "
Kanaaa City, Mo. — V ponde-Ijek je pričela konvencija rudarjev, lei so organiairani v 14. di-i iil<tu. Na konveneiji je okoli dve sto delegatov, med njimi tudi nekaj Slovencev.
(Jlede dnevnega Časopisja in po-litične taktike ae jc vnela prav živahna debata. Govorniki so priporočali, da morajo delavci usta poviti svoje dnevnike v angleščin in drugih jezikih, ako hočejo odbijati laži velebianiftkega časopisja. Drugi govorniki so povdarja-li, da mora biti delavstvo tudi politično organiziramo, če hoče obdržati svoje pridobitve in doseči uspehe za delavstvo. Delavstvo naj izvoli zastopnike v postavo-'lajne zbore, olbčinske zastope in vse javne uradnike iz svoje srede. Sprejeta je bila rezolucija, ki priporoča ustanovitev delavskih dnevnikov in samostojno politično akcijo.	/
. v
Neka drnga rezolucija izreka podporo predsedniku Howatu, če se skliče stavka.
.1. C. Millet, predsednik krajevne organizacije tesarskih delev-< v. je razloži) konvenciji, da so se guvernerji na svoji konvenciji
-"Vili /akon.^oločH^so, da se taka postav* najprvo preiskusi v
državi Kansas. Njegovo pojasnilo dokazuje, da je kansaški governor izvedel le sklep skupne konvencije governerjev. Ker so govemerji demokrat je ali pa republikanci, govori to dejstvo, da sta obe stranki sovražni delavskim interesom in da ne bodo delavci niče-«ar dosegli zase, dokler bodo glasovali za kandidate, ki jih priporočala stari stranki.
Indianapolis, Ind. — Iz glavnemu urada rudarske organizacije jc bila podana izjava, da rudarji ne bodo * od o voljni z razsodbo mezdne komisije, če ne dobe primernega povišanja mezde, ki za-dostuje za pošteno prehranitev družine, ker se ne dajo omamiti « obljubami, da bodo padle visoke fcivežne cene! Vse take obljube pri rudarjih naletele na gluha ušesa.
New York, N. Y. — Zastopniki rudarjev, s polja trdega premoga in rudniških podjetnikov so se seli na skupni konferenci, da sc rar.govarjajo o novi pogodbi med, rudarji in podjetniki.
Izdana je bila izjava, da zastopniki ne podvzamejo definitivnih korakov, dokler mezdna komisija ne podn svoje razsodlbe v zadevi rudarjev ns polju mehkega premoga.
Mezdna komisija hO podala svojo razsodbo nsjbrž dne 12 marca. Kako bo rezsodU* komisija v zadevi rudarjev s polja mehkege premoga, jc zdaj še tajnost.
UMOR IN SAMOMOR, KONEC LJUBAVNE DRAME,
PI8MA GOVORE, DA HI BILO PRIČAKOVATI DRUOAÖ NEGA KONOA.

Randalla, kajti Mortimer M. New field, ki je Randalla zastopal kot advokat ^ toflbi za zakotMfeo loči-mi iflHtujenr
dejanju ljubeienske drame izta-Ml?14 Randall mi je povedal, da je
DOZDAJ ŽE VI BILO NEMIROV V STAVKI BEBPRBUflH
USLUŽBENCEV.
Chieago, Dl. — Pri "Ameriški železniški ekspresni družbi*' stavka okoli tri tisoč uslužbencev že šesti dan. Dozdaj ni priilo le do najmanjših nemirov. Družbe aleer izjsvljs, da so se nekateH ualuž-benH že vrnili na delo, odborniki organizacije pa pravijo, da ae do-rdaj še ni vrnil nobeden.
Stavka ae vrši tako mirno, da ni 'opaziti policajev pri skledah eksprfune družbe.
Nora turika vlada. BH
Carigrad. — «nltan je odobril novo ministrstvo, ki gn je eeete-vO Hali paša. Sovi kabinet, ki je že oemi po vojni, je bolj
Tako žive tinti, ki hočejo navadno delavce učiti morale. A
Chicago. Dl. — (ki igra I a ae je
ljubezenska drama s katastrofalnim zaključkom, ki razgrinja moralo iz takozvanih holjžkih krogov, ki vihajo nos, kadar arečajo delavca na cesti, češ, da diži po znoju.	• t :
Neka mra. Ruth Randall je u-strelila Clifford Bleye*jg, očeta dveh otrok, ker se je prepričala, da Bleyer ni tako «bogat, da« bi kot njegova ljubica ali fciajtresa živela udobno -in brezdelno življenje. Po izvršenem umoru je izvršila samomor.
Ljubezensko razmerje je po dejstvih, ki jih je dognala pre-
••<'">• 110». A.t .f Os«. g, Iti?, ««Ik.rM M JA 14, 10».
-----:'-11 i- i 11 — -	■b^hh
BOJ PROfl KOVOBMIKOM, KI SO SPREJELI ŽELEZNIŠKO "pREDLOOO.
Washington, I). C. — Ameriška | Vrhovi avet ie predpisal ,4delo, I delavska federacije odpre veli-varčnoet, poaojila in pamet" kot,k" kampanjo xa pora» onih adravilo	j kongresnikov, ki so glasovali /a
železniško predlogo in ki bodo po-
iakava, pričelo že pred več leti, ko je bila Randallova še soproga I« posojili na kratko dobo, ki jih
STARA, STARA PESEM
— -mM
London, 10. marca. Vrtan ni zavezniški svet je obelodani spomenico o svetovuih gospodar skih razmerah. (Jlavne točke spomenice so:
Mir mora priti po vsem avetttf» čim prej mogo«V. Da s«- «loseže mir, je treba pnedvaem mirovne» ga stanja in normalnega gospodarskega rszmerjs v vzhodni Kv nPi, armade in orožje se mora zmanjšati do najnižjega števila, ki je potrebno za domače varnost, in nove ter povečane drža ve morajo takoj uvesli prijatelj ske odnošaje in aranžirati' neomejeno izmenjavanji »blaga.
Vlade v vseh državsli morajo takoj storiti vse ukrepe, da se vpoatavi proizvajanje, da delav. ei povsod čira več «producirajo, da se izboljša mašinerlja in pro met ter da se odstranijo razlnir jej oči faktorji kot je profltar stvo. Vse vlade morajo *krbH4, de ljudstva nehajo zapravljati iu da ae znižajo izdatki, tako da Ipi Čim prej mogoče zadelati široko vrzel, ki zija med Potrebo in pomanjkanjem nujnih potre^čln. Vse države morajo takoj urediti denarno valuto in kredit, in sicer prvič z naknadnimi davki, drugič
Uovno kandidirali volitvah.
pri letošnjih
V SENATU SE ZOPET PRIČAKUJE KOMPROMIS
STARA ŽELJA Z OZIROM NA X. ČLEN ŽE VEDNO POSTOJI.
Glasovanje v petek i« mogoče pokaže, 6$ prid« do kompro-
njegova žena prihajala domov z novimi klobtfkmi in oblekami, toda povedati ni hotela, kje jih je dobila. Njen soprog mi Je dejal, dm hodi z nekim možem. Mogoče je ibil Bleyer. Toda on jo je ujel tudi t drugimi." Advokat je še dostavil, da Randall ni vložil ugovora proti zakonski ločitvi, ker je bil vesel, da se jo je rje&il.
Pisma, ki jih je policija izročila mrliškemu ogledniku, pripovedu-jejo, kako se je! rszvijala ljubezensko rszmerje med Bieyerjem in Randallovo, in zakaj je bil konee katastrofalen. Pisms govore, da je bila Randallova nekakšen volkodlak, kajti hotela je zanesti nesrečo še v neko drugo družino, povila je oženjene može, ki ao imeli kaj pod palcem.
Zanimiva so tndi pisma, ki pripovedujejo, da je bil Bleyer nastavljen pri vojnem delu v Wash-ingtonu in ds je skušal dohiti nanjo službo pri vladi v letu 1*1«.
Beležke v njenem dnevnlkn «o-pet govore o denarju, ki ga je preda od Bleyerja.
¡Robert Warner, prijatelj Bleyerja, je Obvestil mrliškega ogledni-ca. da je 4zvedel. da sta se Ran-dal lova in Bleyer prepirals isto popoldne v prostorih krčme Lnee* na Clarkovi cesti, ko ne je odigra-lo zadnje dejanje. Pe preplrjn sta niši s na njen dom, kjer je ustre-ila njega in sebe. Samokres je kupila 17. novembra I. I, hi H>-jjs sklepa iz tegn dejstvs. da je napravila že takrst sklep, da U-streli svojega ljubines
Wanhinfton, D. 0. — lt«>piihli-ksnska opozicija že vedno upa. da pride do kompromisa s oairom na X. člen lige narodov, preden mine še ta teden. Vzroke za ta optimi* aem je najti v glasovanju o novem kompromisu, ki je bil .r>7 proti 20. glasovom. ^ M^d tem. ko so se delale ^fe za govorniško bitko o nu. se j«\vršiln agitacija aa proniis v senatni predsobi. Opozi* cija je sušala pridobiti za vsako eeno iflemokrate za svoj kompro-fiisni načrt. Taka prizadevanja pa govore, da akuža opozicija od-
WILSON MOROA RAZ-SEKA TURŠKI VOZEL.
AmerUki predsednik bo Poklican, da ranaodi, digav bo OarigTad.
žbst miljonov otrok o LA duje vsled manipulira-4 nja živil
Washiugtoii, U. V. — Nedavno organizirana ženska Liga vnlilk ije opozorile kongr«>s, da je v Združenih državah ft»*t miljonov llotd oeoroe je nasukallotrnk< ki nitnajo toliko hrane ko-
SPREVODNIK
AMERIŽtfl družbe obtožen UMORA v/ i
Chicago. Dl —Ony Wadswortk. bivši polienj, ki je po dnevu fer-mnrM. po noči pa rop*> »»Povedal. da je Harry *»dre. «prednik 44 Ameriške žel^nilke družbe". nstrfRl Thomas O'Donnella ^ -
Kot bandlta no adaj prljeH tudi ličarja Bieherd Wihona ki je
po dnevo kratkovidnim ljndem
meril očala, po nhči je I«
na roparske	•
Si WsdswoHhevi Urm\ * **' šli kositerno «kntljtee JMbB«, dv. -smokrena. pe pint nitrffe-eeriaa In rr^o vlomikk^.
naj podpižejo državljani n svdj» mi prihranki, iu tretjič a odtef
nenjem papirna tegs denaejn»/
.i >■ ■
Države, ki ne nmi^jo kupiti surovin na svetovnih trgih, ai morajo nabaviti komercijnlnc kredite. ZaveznMke vlade bodo de lale na to, da se odstranijo ovire pri izmenjavanju važnih potrebščin. Velike važnosti je, da se po Pravijo opustošeni kraji v severni Franciji. To delo se ne more odložiti, dokler Nemčija ne plače odškodnine; v to svrho je potrebno dennrno posojilo. *
Oledc Nemčije pravi spomeni-cn, da je zelo potrebno, dn se čim prej ugotovi ¿mtn vojne odškodnine in Nemčiji se mora dati priložnost za dobavo surovin in pomagati ji je treba, (bi si nabavi posojilo v inozematvu, ki bo ime-lo prednost garancije pred vojno odškodnino; o tej stvari do-loči odškodninska komisija. Nujna Pomoč je potrebna tudi A v.
atriji.
Kpomeniea slika splošne razme pe v Bvropi kol zelo slebe, tods "civilizacij* nikakor še nI r ne varnosti." Vojna je zelo pretresle Bvropo in jo vrgla nszaj v mnogih ozirH», ampak l4r. veac-Ijem opažamo, da se ljudstvo po sebno v zavezniških državah vra Ča k normalnim poklieem" in Kr ropa si bo polagema opomogla nt^^ven, ne glede na to', koliko V splošnem ''prevladuje zdrav« tf||WV j* „¿dala druge država za pamet", kar jamči, da se ni bati podlog. Dalje pojasnujejo, da ne ^nobenih večjih «lih posledic. r|M(»vl. ki jih odda Velika Brlta-
Življenske potrebščine so se oil	¡¿^fa ^	to je, da
Ida 1*13. do 1919 podražfle v ,n|fk0 štejejo kot glas Združenih Združenih državah 120%, r Ve■
liki Britaniji 170, v Franciji, fta	___
lljji in Belgiji pa	UL—
Produkcija premoga je padla v STAVKE PR02NIH DELAVCEV
rem času V Angliji «I 292 metr.	NE BO.
ških ton (2200 fnntov tona t ns	———
234. v Franeiji od 44 22, VI Ohien«* HI. - HMj^ ftJ
Nemčiji od m na 10A. v Združe siopulkov organiziranih železni.
nih drfliveh ps od /117 na 4*0.,	pro*..lh delnjreev je -klenllo,
V Rusiji je še 1..W.OO0	^k»kesljo najprvo razsodišče,
pod orožjem, na »'oljskem, I»« munskem in v države* birle Ar stro/lgrske ps l,000.i>00 mož.
Vojni dolgovi vseh držav se rs čunajo nn 40 mlljnrd šterlingo^ (200 miljard dolsrjev ).
In s pridržki
■ Obe frakciji ata razposlsli brzojavke nenavzočim senatorjem, da ne naj takoj vrnejo v Wsshing-ttui in adoleže .^asovania v ne tek.
\fcmHterjl repiltm%anske optOti-
«Ije, W niso hoteli preje nič slišati o kakšnem kompromisnem predlogu, zahtevajoč, da se X. člen popolnoma črta ia pogodbe ali da se Sprejme s takimi pridrž* ki, ki jih sami smatrajo za dobre, so odnehali. Pristali ao s molkom, dn se strinjnjo z novim kompromisnim predlogom, ali ao pa rekli, dn mu ne nasprotujejo.
Novi« kompromisni prsdlog ne I mi ve skorsj nič novegn, empsk le r>onavljn z drugimi besedami, da /.družen* države ne prevzamejo nobene obveznosti v smislu X. člena lige nsrodov, smpak se v vsakem posebnem slučaju prepusti kongresu, da podvzame akcijo. Demokrat je pravijo, de je tak pri' drže k nepotreben, ker je po uata-vi kongres najvišja obalat v Združenih drŽav in torej ima v uatavi zajamčeno pravico, da lahko ▼ vsakem podobnem slučaju odloči, <akšnl koraki ae bodo podvzell.
Drugi pridržek pravi, da imajo, Združene drŽave pravleo oddati toliko glasov, kot katere druga dt-ževe, ki je članice lige narodov. Demokratje ugovarjajo tudi temu pridržku in prevljo, de veto Združenih držav zfdostuje, de je sklep
Valiti del odgovornosti tudi na
i......""	l-i'X; ÄioTM
Washington. D c. |o ........
— Anglija in Francija se nučeta okmg Carigrada, kakor dva mač-ka okrog vivle kaše Najnovejša znamenja k«žejo, da 1»n morda iuiel predsednik \Vikou odločil. I II'. iiesedn \ turškem imbiHiglijn INaneonka vlada je predložila! Wilsonu po svojem poslsniku na črt mirovne jmgodhc s Turčijo, j Načrt je bil poslan državnemu departmeutu. Pričakuje »e. da; Wilson piišlje «a vezni kom vročo noto, kakor hitre preštudira pakt. Dejstvo, da je Francija Prebile. Ia ostale zaveznike v pošiljat v| pogodbe, se razlaga, da bi Mille-rand rad pridobil Wll«oit« nu svojo stran proti Llo.vd Oeorgu. S katerim j* V konfliktu radi gre. beštva turškega teritorija ■\Rfilson je dal ranimo i v avo jem pismu na Miteli«m*ka, v ka terem dolži Frait^i^^« je pod kontrolo niilli«rislHr nirnnke. da ne <ho odobril veipeg« grabe. Atva v Mali A»JJ1.
London, 10, marca. — Francija in Italija Je nista deflnitlvno odgovorili na' noto Anglije x« skupno okupacijo Carigrada, kakor se čuje, niso Italijani na
Ukor je potirhno za zdrav raavoj. Tega so krivi trneti, ki so mani-pullrnH živila in uevlli neue do neznosne višine.
INOISTRIJALNA ARMADA NA DELU V RUSIJI,
Ameriški poročevalec |« vide) «a nimiv« stvari v aovjeUki republiki.
i
BOJ NA KRUŽNI PRONTI
roparski umor
0Hy, Kana — Tolovaji «o pri poizkuša«»ropanjt» H« Hide benke nMII O le« Hhoekkey je. Hnnčnega Klngnjnika Tolovsjl •o mornll oditi brez plena P«H-elja je kasneje eretlrale ItlH možke ie dre ženekl. • katerih m mi. de so v zveni * r«ip*r^im
M gs 'loločn .Rsck^ummipeeea
orcdlogs. da ifšuje sporrts vpr^-«anje med železaišk imf »slnžbenel in železniškimi družbeni.
Te bodo prožni dein vel prtfli do prepričanj*, de ne pridejo do «rojili pre vie, ako se poslužljo rs*«*» dišča. jim Je še vedno pot odprte do «tnvke. pmrljo voditelji prož-oih delsreev.
fl
A ...	.....
s bil rojaka
Ix* od on - I/ Berlina jevljaje| de je nemški pofceej v Wernltbo] «streli! f ranemkegs vojsk«, ki m je uprl ereteelji zaradi tatvine.
jäxL
store ? tej kočljivi zadevi.
Pariz, 10. marca. — Angleški ministrski predsednik Lloyd (le-orgr je ukezal okup^ijo t'evi»rn-Hm v Mfiwi^MttUi kfi it* UU (t^aiu'inik general (rfiiiiperey odsoten, ne neral d%<verry Je vrhomi po-veljnik savesnlških Čet ua Balkanu odkar Je bilo podpisano pre. ralrje, toda /sdule «igse »t> Je mu dll v Parizu. Mlllerartd Je f polt-deljek ukazal d'RspereyJu, da naj hitro gre v Carigra«! p<» itajbllžji poti, tmla šel ji» prepozno. Angle, žl Imajo v Parigradu 40,000 voja kov, Francija ps samo 5000. Obenem poročajo, da hite v Carigrad hritske čete iz KgiPta. Palestine iu Mezopotamije.
PISMA V JAVNI* ŽOLAK.
Bj^riaffleld, W. — Protest s n-tovskl popje so poslali pred ustav-no skupščino posebno delegseljo, ki Je argumentirala, da se v ustavi določi, da ae čita ev. pismo v.jsv-nlh šolah. Fopje so se Jezili, ker Je lllinoMko najvišje sodišče razso-dilo, ds Je sv. pismo sektsško Popje *o rekli, da Je treba radi tege uvesti čitanje sv. pisma r/ Jnvnih Šolah, ker propgila morala po vsem svetil.
Ziisj je jssno, zakaj so prote-«tnnlovski fMipje orgsulzirall v ChicMgu "ferkveno federseijo". dVsIrsvuo Je Krist učil. ds njego-ro krslJeVstvo ni tega sveta, Vplivali bi radi na politiko in Imeli glavno besedo pri Izdelovanju po «tav, To J« gospode privedlo do tega, da «o ustanovili svojo federacija. deslravno «e ob njeni u«t«-novitvi kričali, ds Je potrebo« r« oži vi jen je prave in žive vere
ve
LETALO JE PADLO v PLA MENU NA TLA
K; ' ' a	♦
Wichita, Ktta — Ml
gns«< t se je dvignil a letalom v zrak pri sebi je pe imel kol pase-žlrj« gdč. Pleri« llerl In U-lH«e-ga Joh« D. R«iel|ffa, dn napravi majhen polet. Ko «e je letnlo ne-kajglo približno pel «lo Čevljev »»d tal, je padlo v pismeno n# tie. Vsi ♦rije so obležali mrtvi.
n»|esgo in okolica; V pelek ne-eteln» »o mofde dež Jufnovafcod« nI vetrovi« Hlenje temperntnre v zadnjih 24. «rah f najvišja M» najnižja 3T7 Selnre ialde ob «10 za-kieob&AO.
Moskva, 1, marca, — M,»h kvo sem prišel 7. fohruarjn. Zadnjič sem Idi tukaj v maju Ittl7„ torej prve dni po revoluciji, ki Je strmoglavila cinizem. Tisti čas m« lahko imenuje iomanllčun> do-ba revolucije. Življenje je kar kipelo revolucionarnega tmvduŽe nje. Rdeče zastave#. veliki shodi ua ulicah, dlskiizij« v vsakem ko tu. petje/godba vs,. tO je bilo v ospredju prve dul ni|JiiciJe.
Ilaues lil več opaaiti leh zunanjih znamenj revolucij* Hdcče zastave so še ne JsK-uih poslopjih, kadar se prasnujejo zmage rdeče armade ali pri drugih sl|vuostHi. drugače jih Pa ni videti Prvi vtis, ki ga dobi tujec, v Moskvi, je, da je revolucija končana vsaj na površju. Ljudst
te,^'"
__
tuzisnem prvih ilnl se pojsvl takrat, kadar jc treba navduŽitl ljudi preti kontrarevoluciji.
Tudi ta nevarnost ^c minula Husl smatrajo, da Je civilna vuj na x<Uj končana In kontrarevnlu-elje St nI več bati. Hovjetska tlu-sija je sdaj obrnlja vso poaorimst za reknnslrukeljo dežele, da odpravi težke posledice dveletne elvllne vojne in neusmiljene bli^ kade.
NI js dežele na svetu, k I bi pre» Uvela takn krizo, knkršno je Itn sija v zadnjih dveh letih. a kar Alovek najbolj Občuduje, je žilu-vost, življenska sila ruskega IJud* atva, ki ae je obdržalo na poveš-ju valle silni krlKi. Največjeg« občudovanja Je pa vredna Pop jHnost sovjetske vlnde, ki jc pravkar pričel« kampanjo za vpofttevljenje Železniškeg« sinu
V MtAenih državah m Anffl Ji «em videl dovolj k«mp«nj nt rekrutlranje vojakov, vojno P'-sojila Itd., aH kaj tako živahne*.« Še nisem videl, kot je kampanje boljševikov /a boj t»« ti pomanjkanju živil in kuriva In disiirganizaeijl žcleimle,- Hi« ne hiš v Moskvi so pokriti» s plakati, ki vsebujejo le Par besed. 'Oda besed, ki «nnejo naravnost v sr ee. Kg primeri "lires lokomotiv nI promHa, b|*ez prometa nI krti ha. brez kruha ni Življenje s«-mo «mrl. Zato v«l »poaobni možje -Srn v deln vniee,M
"Jiitranj« VnfAnt*1 centralne glaailo komunistične nlrsnke, pri naša dnevni ap«'l a sledečim In po dobnini deiiellm naslovom t —
" Pomanjkanj« lokomotiv j« je bolj notneno kol Denlkin, l»Olj ogroževnlno kot entenla Pomeni propast hi «mirt, Naše rešitev U f v poprevljaoju UaluHMHlV, nov in cest Modrugi! Va frotilot Na fronto vi, kovinarji, kovači, inženirji In knrječl! Kodru«! rde če armade, naprej na nekrvavo fronto, da se i**i delavsko IJud stvo? Roke in mežfanl na delo!" * Rekrutlranje "rdeč« indusirl-. jalne nrmsde;4 ki se ima hojeva «I n« "oekr*«' • fronti", d« •Pravite fcmh in premog v m »si« v Obilni količini, «e vrši t rs< lekim nevd^njem, kakor m- je lani vvšiln rekruiiren|e vojakov
za kontrarevobielaneme fronte
Program nov>et«ka vlsde j», dene letos sgradl >'«(10 novih lokom*-( funiia z mi ef|e<i)
j l^štmA*. ..
PROSVETA
CLAIILO SLOYEWim WAKOPNE PPPfrOaMt JEDHOTj
LASTNIKA SLOVENSKE NARODNE PODPORE JE DNO ti
Caoa «glasov P° dofoToru
Ko k opisi M M

Naročnin«: 7.*.iinjan« drteve (lavtn Chleaga) ia Cea*<i* HftU^ aa |.oi i»ta ia $1 .«o «a trt mam«; Chieaao II.M M M«. H ti » »« a, |140 trn tri m «mm, ia aa Inosaautvo $7.00.__.
NuUf m vm, l»r Im «tik • Ikti
"PROSVETA"
9«. Uw<ll> Avmmi ChU*f»,
THE ENLIGHTENMENT'
Orp. .( tk# »It—U HatU—» B—lit
A d vertiatnf rataa on affrecmetit.
=s
8ab.rr.pt,on» Uattad States («capt CW ag« $6.nO, and foretfn countries >7 00
Chicago) and per year.
M P«
Dalum v okUpmmju ar. <J.»«.rj« «t#) M^« HM!, d- f— j. • »« 4M.« potrti* MM&lM. fMMlto Wm, da — *aw m imUtI IUl	\__
NACIJONALIZIRANJE RUDNIKOV NA ANGLEŠKEM.
• --
j Polož&j v rudarski industriji v Veliki BriUniji je po-stal tako resen, da mogoče pride že v bližnji bodočnost do splošne Atavke. Za resnost položaja govori dejstvo, da je parlamentarna skupina delavske stranke sprejela dne 26. februarja rezolucijo, da se skliče kongres strokovnih društev za dne 11. marca. Na tem kongresu se mogoče zaključi splošna stavka, ker se je delavstvo naveličalo po» slušati prazne obljube.
Strokovno organizirajo delavstvo ni zadovoljno Lloyd Georgovo vlado, ker ni izvedla tega, kar je priporočila komisija, ki jo je imenovala vlada. Ali U nezadovoljnost se ne omejuje le na delavstvo, ampak se razširja tudi med srednjim stanom, ki je bil trdna opora Lloyd Geo'rga.. Komisija je bila imenovana, kaftffji bala vlada, da pride do splošne stavke rudarjev.
Komisija se je takoj lotila dela. Po končani preiskavi je predložila poročilo o tej preiskavi, v katerem priporoča, da se nacijonalizlrajo rudniki. Lloyd George je videl, da je nevarnost za stavko rudarjev minila, pa ni izvršil tega, kar je komisija priporočila. Seveda ni Lloyd George kar naravnost rekel, tla ne izvrši priporočila komisije, ker bi s takim dejanjem povzročil, dir bi ie tisti spregledali, ki so vedno spali duševno spanje. Ko je dne 9. februarja razpravljal z deputacijo strokovnih društev in rudarske or? ganizacije o stvari, je nastopil za poročilo manjšine, ki ga je izdelal Duckham in ki sicer priporoča skupno kontrolo, nikakor pa ne prizna nacijonallzadje v tem smislu, da postane ljtfdstvö lastnik rudnikbv. Ta nastop miniHrtkega predsednika je presenečil rudarje, obenem je pa povzročit, da je pri rudarjih prišel ob vse zaupanje, kajti spoznali so, da Lloyd George ni naklonjen nacijonilizaciji rudnikov. Deputacija je naglašala, da se kaj takegu še ni zgo-
,Vsakdo bi aekel, da ao gozdovi ljudska last in da ima edino ljudstvo pravico do toh naravnih *a kladov. Toda vaakdo, kdMnko misli, ae vara. Ljudstva j* ostala puhava, rasne Jesnc Jcorporacije so j>a napravile miljone in miljo na dobička. In ko so iz*akaH \*e vse te kraaue gozdove, se niso ni ti najmanj Pobrigali, da bi taaeka ne goličave zopet zasadili z rala-■■■ dim drevjem in da bi akrbeli, da dilo, da bi vlada ne poskusila vzakoniti priporočila ko- te omeje požari, ki ugroiajo al* mteije, ki jo je sama imenovala. Dtfputacija je dalje raz- —----- *-----
lotila Lloyd Georgu, da ne zahtevajo le rudarji nacionalizacijo rudnikov, ampak da je to zahteva vsega strokovno organiziranega delavstva. Ministrski predsednik se ni oziral na tako razlago, ampak ostal je pri manjšinskem priporočilu.	*	, i *
Proti rudarjem je bila izigrana še dhiga poteza, da se ne uresniči nacionalizacija rudnikov. Komaj so rudarji dobili skrajšani delavnik, se je premog pri toni podražil za šest šilingov. Seveda je časopisje, ki je nasprotno nacionalizaciji rudnikov storilo svojo dolžnost,' da omrzi nacionalizacijo rudnikov pri ljudstvu. Zakričalo je, da se ljudstvo podražitve premoga lahko nauči, po kakšni ceni bo plačevalo premog, če se nacionalizirajo, rudniki. AH ta poteza je vlekla le malo časa, kajti rudarska organizacija je podučila ljudstvo» da skrajšani delavnik ni v nobeni zvezi a podražitvijo premoga.
Štiri mesce kasneje v decembru se je vlada poilužila druge poteze, da napelje vodo na mlin koalicij«. Znižala je ceno premogu, ki služi za domačo vporabo, kar za deset šilingov, češ, da se je preje napravila napaka pri proračunu, ki zdaj znaša več miljonov. In zopet so prišle delavske strokovne organizacije s pojasnilom, da ne gre za nobeno napako, ampak da je to politična poteza, M ima namen loviti glasovo za koalicijske kandidate, obenem je pa proti agitacija proti nacionalizaciji rudnikov.
Kaj pravijo rudarji io drugi strokovno organizirani delavet o nacionalizaciji rudnikov in železnic? Oni
izjavljajo, da so se železnice in rudniki pod sedanjftn ________ _______________
privatnim sistemom razvili do vrhunca, da najvišje pi^o^eb^v^^i bTm radTtae«iui na
lavgtvo iareče, da se vprašanje nacionalizacije rudnikov in železnic zanese v prihodnjo volilno bitko, ker koalidja dokumentira z vsakim dnem svojo nesposobnost za vladanje in izvršitev socialnih reform, ki ao potrebne v interesu ljudskega blagostanja.
Dobra ia priporočljiva knjiga na trgu. — The Mid-West Publishing t Producing kompanija, 608 So. Dearborn Street v Cnieagu, 111., je postavila na trg knjigo "The Systems' Hand". Knjiga odkriva, kako kompanije najemajo vohune, da razbijejo delavske organizacije in da zavajajo delavce k nasilnim dejanjem. Delavski listi vedno svare delavce pred nasilnimi dejanji ob času stavke, toda taki opomini nimaje včasi uspeha, ker se dajo delavci zapeljati od najetih vohunov k nepremišljenim de-, janjem. Dogodki, ki »o opisani v tej knjigi, imajo resnico za podlago. Vredno je, da čita to knjigo vsak slovenski delavec, ki razume angleščino, da se prepriča, v kakšni nevarnosti se nahaja, če posluša privatne detektive v službi privatnih interesov, ki navadno nastopajo' pod krinko radikalnih demagogov.
Knjiga stane $1.75. Kasneje se bQ dobila na prodaj pri knjigotržcih v vseh večjih mestih.
DOPISI.
Ralph, Mich. Nekako pred desetimi leti se je razProatiral po nevernem delu mivhiganakega polo toka krasen gozd. Vreden je . bil miljone in miljone dolarjev in bi obdržal trajno vrednoat, ako In merodajni faktorji pa/i I i na ta naravni zaklad. Toda . dobičkaželj-no»it veleprofitarjev je uničila vse to. Prijeli ao izaekavati iu pustili goličav«. ijLar ao pusjUe velike liane korporacije, je uničil požar, ki sedaj skoro redno vsako leto uniči še to, kar je pustila sejcira; Tako, da je sedaj sama puhava, kjer hc je razprostiral Pred des«. tirni leti krasen gozd. A<ko bi primerjal okolico, katero sem videl pred desetimi leti, ko *>m se vozil po gornjem delu mieliiganskega polotoka, s sedanjo, bi skpro ne verjel, da se nagajam v istem kraju.
Kot Že omenjeno, največ dohodkov prina&a tukajšnjim farmam živinoreja. Sicer vlada tukaj dolga in huda zima it) vsak žininore-jec se mora oskrbeti % velikimi zalogami sena, da zamore rediti živino v zimskem času.
herno leto gozde. va« to fin jtf <l< veia briga, oni «i ie dobili «voj delež z gozdov. Na ta način se uničuje ljudska lastnina. Razumno, da kultiviranje goličav st%pe de-nar iu tega nimajo lesne korpora, cije. Zelo pot robna bi bila posta-va, ki bi zapovedovala, da se moT rajo vse izsekan« goličave zopet «asaditi z mladim drevjem. Kajti, oko se bo tako sistematično uniče* va|o gozdove, kras In ne j več jo ho* gastvo vsake dežele, bo kmalo ce. Ia dežela aama puščava. |g vzgled naj imamo Kras v stari domovini! Kvot, na katerem so se pred več My>let ji razprostirali krasni gozdn-vi na Krasu, je sedaj puhava. Ta m so uničili gozdova nekdanji l»cnc*ki lakomniki in gollčšvo je narava spremenila v puščavo In do tega lahko pride 1udi. ttikaj, ako ^• merodajni faktorji n« bodo pobrigali, da bi s« izsekan i «vet zopit pričel kultivirati.. Sedaj še ti. prepozno, toda ako zanemarijo '•> VŠlao vpra&auje ae bodo kena-1i, ko bo pa že Prepozno.
In ker je tukajšnja okojiea se-daj nama puičava, bi maraikdo pričakoval, da je zemlja c«nej<». Toda tudi v tem ae marsikdo mo ti, kajti lastniki te zemlje, aaiac bogate lesne korporacije dvigajo ceno scmlji \-<>dno bolj in bolj.
nacionalizirajo in obratujejo z dobičkom v korist uslužbencev in vsega ljudstva.	*
Kongres strokovnih društev bo zanesljivo preciziral »toje stališče napram temu važnemu vprašanju — naci jonalizaciji železnic in mdnikov. Zanesljivega pa ša ni prav nič. da m izreče za splošno stavko, kajti av^talko delavstvo je izdelalo svojo političnor organizacijo,, odkar je izbruhnila svetovna vojna, da njeno moč občuti koalicija pri vsakih nadomestnih volitvah. Delavstvo na Angleškem prihaja vedno bolj do («poznanja, da s politično akcijo veliko več dote** kot s stavko. Pri stavkah so žrtve,
ti kos zemlje, akoravno je dovolj
«•Ii
ea je zelo
speritete, navzlic temu »e pa obratujejo z izgubo. Zatorej I»«™ Tu*aj*nja oko|ie preostaja samo še alternativa, da se železnice in rudniki P^™ V «ivino**,
Glede delavskih razmer naj o-menim toliko, da je dnevna plača bolj pičla. Kdor ima pa delo od kotta, i pa zasluži ie priličHo, razumno, da je treba delati, Itar le Pripuščajo moči. Kajti razni mii-gnatje že poskrbijo, da delavec ne zasluži preveč. Kdina razlika je pa pri tem da, da kar obljubijo, to tudi plačajo jn ue odtrgavaio od plače, kot je to navada v raznih rudjukih, kjer gospodje priganja Či odločujejo plačo vsak dan drugo. Ako je kak rudar daues naredil nekoliko več, mu že drugi dan odloči manjao plačo in ako dela-vec «e ho I j naPne avoje mišice, mu priganjač da tretji dan še nianj, tako, da delavec vedno dela s skrajno silo in je vedno na enem mestu z oziram na plačo.
* IJotovo je ¿e vsakemu znano, kakih podlih sredatev ao se posluževali bakreni baroni v zadnji Htavtoi na bakranem okrožju, da so jo zlomili. Na isti način so po1' stopali zadnjo spomlad. Najprvo fco začeli pripovedovati, da nima-ji naročil za baker in da ne more jo več Plačevati tako "ogromne plače" in prtfele ao odpuščati ne-oženjene delavce, da bi s tem preprečili stavko, ki bi izbruhnila vsled znižanja plače. Kajti vedeli so, da oženjeni niso tako "nevarni" njihovim bakrenim "veličanstvom" kot so pa neoienjeni, in da oženjeni bodo že delali nekaj časa, akoravno njih zaslužek ne bo zadostoval življenskim strožkom. V načrtu so pa imeli, da bodo takoj zatrobili na velik rog, ko pride skrajna sila, da se je baker podražil in da sedaj lahko'zvišajo Plače. Na ta način imajo ti bakreni magnatje delavce vedno v kle-Ščah in delavci si ne morejo nikdar pomagati. Večina delavcev v bakrenem okrožju je takorekoč skoro vedno zadolžena in ako si kateri nekoliko opomore iu pri-hrani kak «cent, bakreni baroni že pazijo, da delavec kmalo porabi svoje prihranke. Vsled tega je ne mogoče v takih razmerah stopiti v atavko, ker so tudi val ttfepvai ua atrani bakrenih magnatov in ako bi delavci zaatavkali, bi tr] go ve i (»d reki i vaa k "krčdit", ka terega dajo do gotove v*ote dela vcem, ako ''pridno" delajo.
Ko so lanako spomlad pričeli o^lPuščati ncoženjcnc delavce, mo ae isti pričeli izpeljevati v druge kraje za delom Izaelilo ae jih je več in večinoma val ao dobili delo in boljše življeimke (togoje, ako
dentu. Toda *pam, da m va*»no mi delavci že prišli do prepričanja, da a to taktika škodujejo le sebi in nikomur drugemu ne. Kajti dokler goapodje baroni potreb ti jejo delavee, toliko ¿aaa ga izTab-Ijajb v vse mogoče svrhe. Ko ga pa ne rabijo več, mu pa rfko, po-beri ae, mi te ne rabimo več. fti to se je že RripetHo marsikateremu delavskemu izdajalcu, da je bil odpuščen, ko ga delavski izkoriščevalci niso več rabili. Dela v-ci, rojaki, ne dajte ne več vleči za nos, zavedajte a«, da ste delavci v očeh ljudskih izkoriščevalcev vsi enaki in da nte vsi deiavei-trpini in vsi enako izkoriščani. Mislite vsaj nekoliko* a svojimi lastnimi možgani in ne poslušajte in vertij-te vsega, kar vam pripovedujejo v cerkvi razni podre pni ki železnih in bakrenih baronov.
Pazno čitam razne liste in časnike, v katerih najdem veliko zelo. /«mimivih stvari. Med raznimi dopisi tudi čitam, kako milo zimo imajo v nekaterih krajih. Toda tukaj vlada zelo ostra zima že štiri mesece in toplomer kaže skoro neprestano pod ničlo, Sm-pra imamo dovolj za štiri zime. Toda kljub ostri zimi se je oglasila v fu-kajftnji naselbini gospa Štorklja in pustila za spomin pri dmžini Ku kolfij in družini Daraga vsaki po eno brhko hčerko. — Omenje*ni ma družinama moje. na j iskrene je častitke. — John Fonda.
lifc^ailra htii,,, | |
apvBiiiu jv|vaiviatM
pMltBCtV 12
kuje?.
•tf
LI8TKI0A UREDNIŠTVA.
Lincoln, IU. Agitira se
kot se je vedno agitiralo za J.Jl Z., razlika jc le ta, da se agitacija ne obeša na veliki zvon, ker italijanski Imperijalisti pašno slede temu gibanju, ki ae edino reeno bori v tej deželi proti italijanskemu i m perij ali/.mu.
V "Prosveti" smo večkrat povedali, da je vsaka cepitev delavstva na škodo delavstva. Da ja to liko delavakih strančie in strank v tej deželi, pa prihaja odtodi ker se vsakdo amatra sposobnim za delavskega voditelja, če je le malo slišal zvoniti o delavski strokovni, gospodarski in politični organize cijj, nikdar pa ni «ital t duhom knjige o politični ekonomiji, Mlar ksovih teorijah, še mahj pa keda, proučaval politično taktiko. Vae to bi se lahko imenovalo H lodh-tel.jska bolezenki ne ho, preje prešla, dolder delavstvo samo bal; resno ne študira vzrokov, ki pq vzročajo današnje razmere, in potov, ki vodijo do splošnega Ijud-skega blagostanja. Delavstvo prfe-vefi rado posluša kričave demagoge, ki mu obetajo odpomoč če« noč, mesto da samo preudari, ka. je mogoče izvesti v danih razmerah.
VaSc piamo izročimo uradu J. R. Z. .da Vam odgovori že poadbej, ko ae depuiaeija vrne iz Wash' ingtona. Pozdravi
ZDRAVKIKI POVÜAU Mtt
jMUk a^AM^M
STOJBINE.
f-\
,r»« mi ji \ iiiiii» l m 11 j iu uuij. /	-	« •»"•
Delavcu je skoro nemogoče •kupi-,"r1llTno 1,6	kakršnih bi bil
delavec upravičen, «edaj bi pa
radi bakreni magnat je zopet na
ta j dobili "avo j»» posluine" de-
ker ^^ lavre, t<»dav zaman. Nihče ne mara
iti več v bakrene rudnike, k M
razprostirajo dtthri patniki. Kdi na nadloga ta tukaj|(nie živinoreje« »o pplari, ki ugrožajo imetje Iti Življenje tukajšnjih farmarjev, /emlja i« valovita in po Palnikiti se v i je j« liiatri p<itočki, ki ao zelo bogati na raznovrnituli rdmh. fMtsebno še na pcartrvih. Oriši «o po«iuli a pesti i m svet jem. kar napravi na vaa k e ga človeka zalo pri i< teit vti*. Totla. Akoda. da «e ni-hč« ttr pobriga aa oijUlt1 pila-ki aintrmat»čn<i
S(»
prava predpodoba pekla. Tako ae-daj žanjejo, kar »o prej aejali. PriAli IhhIo kmalo do »poznanj«
da H svojo protidclavski» taktiko, todi ne iMklo nioffli več kopičiti miljonov in miljonov, kot «o jih pred nekaj leti.
Skoro enake razmere t. ozirom na delgvatvo v Uda jo tudi r Min-n«soti v železnem okrožju. Tudi tam vlada še prava strahovlada za
Chicago, 111. — f-Ekaški zdrav niki, ki y(> organizirani v Chicago Metlica 1 Sociefy, so v torek čer pmišali pristojbine za'dbiake in operacije za 50 do 60 odstot-kov. Tivkaj so nove pristojbine i <»biaki na dom, prej največ g5, odalej $15; nočni obiski na dom, prej največ M do iMO, zdaj ftO do manjše operacije, kot 'n. pr. zlomljeno rebro, prej na)v«Č m, zdaj «ÄQ do #500; od rezanje prsta, prej $15, zdaj »50 do *2<)S: večje operacije zdaj tf}00 do $10,000. ,
(forje siromašnim ¡bolnikom!
INDUSTRIALNA ARMADA ITA ■ DELU V RUSIJI

•"v, k\ siNtemavteno uničujejo Idola Vee Kjerkoli je delavev in in radavitne Pašnik*. Ako «e I karkoli govori, "dobre" duš« ta
pH politični akciji jih ni, sni v tompomenu jih nUcot m	šT^
pri stavki. In zategadelj je mogoče, da se angleško de-|i0	r i ^mm^ui^ZŠJZ
(Nadaljevanj« a t atrani.)
tiv iu popravi 400 starih.
Ljudski kom i «a rji Mo poročali na aidttji seji eentralnega irvrŠe-valnega sovjHakega odbora, da ic vlada nakupičila na rar»iih I njih republike J0S,000.000 p,,. d«v živil. 2^00.«g> pšenic«, fl,. »00,000 pudov rib, SOO.OUO p,ulov bombaža in veš kot 10.000.000 pudov kovin, toda nima lokomotiv, da hi prevažala to blago
Kampanja za industrija!no armado Je Pričela v januar jn in mh "v je velikanski, ^aaopiaje )*»•. ča dnevno o velikih napHilk dala ni železnicah in ▼ železniških delavnicah pod »um.Ivv. Ni.kryo va fronta," "Delavska fronta," "Krušna fronta" *d. ' To je najbalj dramatični in naj-' P<»halnejši moment v ruski rjp. volne i ji: — (M.ehael Parbman v
čikaški "Dailj X«wa,"j
V eeli provinci ji Goriški je ». radovanje ▼ slovanskem jeziku prepovedano. Stotnik Brano, ki i-svoj glavni 8tan v Oorici, Je tazal vsem občinskim pred (tajnikom v goriški okolici, da UHlnžbiti v svojih uradih Italijane in ako primanjkuje teh pa italijanske častnik,- Vae jav ne občinak« odredbe r okupiranih krkjih se objavljajo v Italijan skem jeziku, italljanake okup« cijakl' oBlasti iio poftalijančlle ve. liko krajev In i/.dale odredbo, da se morajo rabiti izključno ta nova italijanska imena v vseh ura dnift listinah. Tako so n, pr. poi. talljančlli sledeče kraje Piedi-cdlo za Podbrdo, Piedimelze za Podmelce. Valvociana za Volčja, di^aga, MonrupHio za Repentaho. Caminia za Kamnje, Montefredd,', za Kilovče, Torrenuvo za Trno. vo, itd. Pw*priloga k "S" H. 1. Po odredbi pohreljatva 61. pehot ne divizije je «bilo objavljeno ale-dače:
I. Istrija je odsedaj naoporeč-«a italijanska last, priznana kot taka od zavezniških vlad ! PUtentc in Zdr. držav ^ Ame riških.
| H. Shodi, demonstracije, zastave, znaki itd, katere so v nasprotju z italijanskim zna-* čajem dežel« ao atrogo pr«. povedani. Kriiitelji se hod» morali zagovarjati ptad voj-nim sodiščem, lil. Osebe, ki bodo ršzširjale ten-dernične v«sti glede pripadanja lat rije k kaki drug» državi kot Italiji, in ki bodo širile v splošnem vesti, n kn terimi 4>i izzvale nemir med prebivalstvom, bodo takoj aretirane. Prebivalci ! , so dolžni obdfržati trgovino, katero so imeli v normalnih časih, In poslovati z vsemi lj^ctekimi sejmišči in pro-#	svoje pridelke kof les,
mlclto, jajca, zelenjavo itd. fciebam, katere poffebujejo. V «lučaju, da ne hi hoteli, se bodo vsi pridelki rekviri-(zapleniti) in odvzeta . Jim'bo pravica do iivežne iikaznic<* in pbleg tega pa ie upadejo kazni, kot jo do-IrtČa zakon.
Mastni občinski urad v Pflffole, t, novembra 1918.
Žitpan. dr. Pesa nt e.
i ■ ■ ' * • • •
k"*", It, 2. «a Julijsko Benečijo,
štlt-g^neršl Conte Car-
* . .	governor v
Julijski Benečiji
naznarijanio s tem ukazom naj. viljaga poveljstva:
aDa ja v paan, ki ga obsega pro-mi^vna Črta, prepovedano vsem osebam tioftiti ali razobesiti ju gosloVanake alUvstrijske zastave ali inak«.
Dšvoljene ao samo Italijanske
zaatatre «|| zastave zaveznikov, ki
J« ee bojevali na italijanski fromi.
Vsa vojažke oblgsti, katerim je poverjeno vsdržavati red in mir morajo paziti, da se ne krilijo zgoraj omenjene odločbe in da kaznujejo kršitelje zgorsj o-toienjenln odločb po obstoječih zakonih. -Trst, 26. novembra 1918. Mjtaant-general, C. Petitti
* ,	.di Gorelo .
^ Podpriloga k "1", št 3.
komiaarltat paUtkMga o-
"frnmnto" (Postojna)
Postmmia, i. januarja 1919. va ekaelenca, governor z« Julijsko Benečijo je odredil, da se mora vršiti vsa korespon denca, na* to vi Jena od občinskih uradov na civilni komisarijat ali vla<fc». v Italijanskem Jeziku
<M 1. februarja 1919 bodo odgovorni Župani, ki se ne pokorijo t«| odredbi in jim bo krivda do kazina, odstavljeni od svojih mest. —.
Tivilni komisar, major Fauato («valli.
* 'JaL .' t
Hmm 'T'
v dceembni I. 1918 ao Italijani odredili na Itaki Ijndsko štetje pdd pre tre »o, d« Im lažja razde lite« živeža Ko so ae Jagoalara ni na Reki hoteli regfartriratf gla-«om t« odločbe ao Jih. Italijanski uradniki priglllli, da «o ae regi •triraJi köt italijanske narod noetl.
Inozemstvo.
S * *l»
Kudsrsks konvencija v
London. 10. marca. — Dsns« js hits «rtvorjens konvencija rtKfar-ske zveae na Angleškem. Konven cija js • vains, ksr «bo odloČila, (ia ti ne nids rji iarječejo zs general iti fctrsjk, s ksterim prisilijo via-do za aoeializiranje rudnikov. V turf k se pa snide isredni kongres strokovnih unij, ki se ho tudi ba-vil * vpraèanjeni socisliziranja.
Revolucionarno gibanje na It-
London. ~ '^Dailj Graphic" je objavil poročilo svojega koren -pondcnta v Dublimi, da «o irski republMfani pri zaplembi vladne pošte «adnji teden dobili v Pesti važne tajne listine, ki Ao vaebova-],. načrt, kako bo angleška vlada rbodoč« postopala z rebelnimi It-, i. To dokazuje, da so sinfajnovci
i, |M»blW«ni) imenitno organizi i ¡mi, ker »o po »vojfh fipionlh iz vedeli, kedaj pride do t rt na postu v l)ft)lin in kaj vsebuje. Med r.a pleiijenitUr letinami je tudi dokument, ki se tiče Amerike in an gleAka vlada se Čuti v veliki /a dregi ker je ta dokument prišel \ ro»ke aiofajnOveev.
Konespondcnt >fi«e: "Bitlfaj novci imajo orožja za 200,000 mož ih lalhko postavijo 300,000 mož ihi bojišče. Orožne vaje s puška-mi, ročnimi granatami in revolverji ae neprenehoma vrše po ivtej Irski in v vočini «lučajev prnd pod nosom policije. Revolucionar ji imajo tudi strojne puško. - A-ko izbruhne nova revolucija, tedaj bo videla Evropa 16 in 17-letne fantiče v bojni vrsti; tudi ženske Rc mrzlično pripravljajo nit boj. Javna tajnost je, da imajo sinfajnovci svoje pristaše v vseh javnih'uradih, zato po tudi izvedo vae uradne tajnosti."
Cork, Traka. — Sinfajnovci ho 10. t, m. napadli vojaftke barake v Ballyvourneyu, premagali vladne koftštablerje in vplenili vse puske in strelivo. Konfttablerski Karžent Fling je bil ubit.
Dublin, Iraka. — Zadnje dni je opaziti veliko vojafiko gibanje ns Irskem. T z Anglije je priftlo veliko število novih čet in skozi Dublin so Sli v zadnjih štirjindvajeetih urah mnogi vl^ki, napolnjeni z vojaštvom in topovi velikega kalibra. Angleži ae menda boje velikonočnih praznikov, ko bo obletnica zadnje revolucije.
neko babjo vero, da drugače „e k mtm. .ko jih iS ne led. 10 tako ds je ou ena jat i. Najrajš '•a »ladkalad ia navadno g« vra ■e polovico sam, drago polovleo ps razdeli med dsaet drugih \ Pijači je tudi zela izbirčen ta pij, posebne mte žensko vino. Hi be "scampi," ki jih ualove * ^uarneru, so tudi njegova špe< i jaliteta.
Himna mar auss" prepoved» ^v ■ na v Berlinu.
Berlin. Vojni minister Xos «e je prepovedal peti in igrati himno "Deutsohland ueber alles v berlinskih hotelih, gostilnah in reatavracijah. Igranje ts himne je pred nekaj dnevi/ Povzročilo preti p med vsenemci in člani franeodke misije v hotelu Adlon.
Posor na dapeie s Marts prihodnji mesec!
London. — Godfrey Isaacs, ravna i el j Msrconijeve družlbe, jc izjavil te dni, da te bo prihodnji mesca vršila srganizirana poskuft-iija za razvozlanje misterijoznih lirczžičnih depeš ns vaeh pottajih iMozžičnega sistema. V aprilu bo planet Mara najbližje zemlji in če ho nerazumljive deMe v kak-«ni zvezi z Marsom, kot ae špeku-lira, tedaj ae bo ta slutnja morda ugotovila. Ako se dožene — je dejal Isaacs — da se misterijosn$ depeša oglasijo v enem in istem trcnotlcit na različnih .krajih sveta, tedaj bo teorija, da prihajajo depeša s tujih planetov, dobila precej trdno podlago.
Turčija Js dovolila okupacijo
Pariz. — "Tempa" je objavil vest iz Carigrada, da je turška vlada dovolila, ds frsncoake če. te okupirajo mezto Mara* v Oili-ciji (Mala Azija). To je tijto me, sto, iz katerega ao Tnrki pred nekaj dnevi izgnali frsneoako posadko. Frsneozi ro zsdnji masee izgubili v Hoji s Turkt več kot '»00 moi, med katerimi'Je m u-bitih. 1 (leneral .' Franehct ina V Carigradu divizijo m brigado francoskih vojakov iti 1«. 000 mož. Druga francoska divizija se nshajs v rapadni Tračni, dočim i ms jo Angleži divizijo vo inkov v Anatoliji
Poljaki m hvaHjo s
London, 10. marca. -J- t* Var-«rre poročajo, Ur i»o poljska čete zadnjo nedeljo okupirale Želerni-ftko križišče Kolenkovle v Ukraj»-ni in njtfe tisoč boljše elkov. Ta kozvana poljska "ofenfits" i I krajini js lokslnega Pomena, ki ni ms nobene posebne važnosti ns splošni položsj ns poljski f«»ntl
fdMft
S). -D
D AmnunA» je
Reks. — (Aaaoe. Prest». — Annunaio. vladar na reki, je velik požeruh, kadar aeds k 'Èêîmî 1*s
Pojasnila glede - 1 tkcfi davka.
?oleg
IX
Vaahington, D. 0. -
moških davkoplačevalcev dohod" ninskega davka je tudi veliko žensk, ki morajo plačati dohod ninaki davek. Pgleg hčera boga-tažev, ki imajo velike dohodke od vrednostnih papirjev, ali delnic raznih velikih podjetij, kate-re morajo tudi plačati dohodninski davek, je tudi veliko šte-vilo dedavk in tTgovk, ki ai služi-jo svoj0vsakdanji kruh z delom ali kakoršnoaibodi že službo, ki morajo plačati dohodninski davek od tVOjih dohodkov. Davčni urad sporoča, da je med ženskami jako malo Število, ki bi se ne odzvale poeivu davčnih dblaati in ne hotele prijaviti svoje dohodke in plsčati dohodninski davek.
Neoženjena ženska, vdova ali omožena žena in je ločena od" tvojegs moža mora izpolniti dav-„ čne listine, ako njeni dohodki znašajo tiaoč dolarjev ali več. Ako zakonska živita skupaj morata izpolniti te listine, sko njuni skupni dohodki znsfcsjo dva tisoč dolarjev ali več, tned te do-todke morata vračunati tudi do hotike, mladoletnih otrok.
Omožena žena, ki ima avojc dohodke Iz drnglh virov kot. mož, ahjkft' izpolni te listine sama zase. Toda, ako njeni dohodki ne pre-MCgajo vsote pet tisoč dolarjev, navadno vrsčuni svoje dohodke Ako ps mož ne vračuni dohodkov tvoje žene med svoje dohod-ie, mora Žens izpolniti tarna zate te listine.
Pri določitvi čisteta dohodka, mora navesti vse dohodke, kste-fe.je imela. Najboljša metoda pri
Ugotovitvi dohodka* je, da izpol-ni veatno in natančno liatino št. 1040 ali št. 1040—A po pojtsni-lih, katere se nahajijo na tej h-stini.
Uradne listine »lede dohodnin-skegs dsvks morajo Hiti izpolnjene najkasneje 15. • marca in dohodninski davek plačan tega dne.
f ' --
vsltntkupna vtm. ▼
Enkjsta ura prve po&iljatve.
ktr»4»ujeio hitre pomoči, naj ta da-tiuu ne htgine ia pred oči. Vsaj do 25 naj bo vaše naročilo v glavnem uradu.
Takoj po prvi pošiljat vi.as pri*. nq druga pošiljate v, j>ri kateri bo m«, seveda skiišsli pomnožili šte-vilo vrat blsgs in pošiljati vte če tar žele ljudje v domovini. X ns Črtom druga poiiljatve pridemo v jsvnost v kratkem; da bo njeg* izvirnost m praktičnost našla vsestransko odobravanje, o tem smo prepričani.	( Averti
>tavka franooakih prsmogarjav.
Pariz. — Valed stavke ntdsrjev v Psa de Calafctt je ivn.tmn delav
i*Sv brez delav ! T i-
gaattla earočlla volacno blago .
TA»tiijs.
gaattls. wiili. - Tnksjftnja za-družna velenakupna «veza je naročila iz zadružnih predilnic v An-gliji veliko pošiljatev volnenega blaga zs zsdružne prodsjslne, ka-tere so čl*nicc,te velentkupnč
«vete. Tako ae je izjavil poslovo. dja te zadnižne velenakupne rve-r.e Vzotoe tega naročeni* blsgs io prčglčdsli krojsčl. ki so se izja-vili. da je blsito veliko koljie ks-kovotfi, kot hlsgo Izdelsno v sn»č-rfRkih predilnicah.
Kakor se je tudi izjsvil i**^ vod js te zsdružne veleosk npne zvese. bo to hlsgo ceneje kljub «sem stroškom *m prevoz, kot Je m hlsgo iste vrale tukaj v Ameriki. izjavil as jc, di bo najbrst fk polovico eeoejl.	Z7'2
Oibanjs aa tadrniao prodajalno v
JLacins tVii i BMlM, Wit — Vsled vedno ns* r šivajoče draginje ae js pričele tukaj «vaKno glbsnje zs radnižo« prodajaln«. 9. februarja ae je vr^
41 la prva prfc/Mm { A*' letenrev je bilo nad 70 in ol je takoj podplasl« ddnie za 41 dolarjev. Kakor hitro bo delnle prodanih ca zadostno vtoto. ho pripravljalni od»K.r odprl zsdm«. no prodajalno
Rajske f Rabine. Wls, In okoli-ci opozarjamo.. da sa pridnišljo temn gibanju, ds čimprej pridejo do Is «t ne zsdružne prodajalna.
iunr4inL0 ur iahtaul
Tužuega srca nsznsnjam vaesi znancem in prijateljem, da je fcruts smrt Pretrgala nit nade Polnega mladega šfvljenja v sta rosti Jii let moji ljubljeni soprogi
JOSEPHINI 8TRKIflA
M.	.	! ■ ' ™ " ^ ' •"" ' 1k '
tTmrla je »i. februarjs ob pol apdmi uri zjutraj za pro let a rak o bolezen j^iko. Bila večletna članica KNPJ. v Hingo Kana. Ker ji je pa zdravnik avetoval premem-l)o zraka Jc odlla v Colo Springa itjer je po tri mesečnem bivanju za tedno zatianilp oči, Sprevod na inirodvor ae Jc Vršil 28. fabr. v Colo. Sprlngs. iskreno se r.ahva I Ju jem društ. "Triglav" v Colo. Hprlngs za darovaOI Vcnče. Vaj-ljepša hvala M«, Starce za n>rto pomoč v teh žalostnih ttrab. Ph-kojnica je bila doma ia Podgore na Kranjakcm, tukaj zapušča mene žalujočega soproga in tri ne dorsatle otročlčc v ata rosti od dveh do pet let v P*naylvanlji etio sestro, in v starem kraju sta* riše, dva brata in sestro. Bila Je ljttbeča žena In skrhng mati nto-jih otrok. Počivaj mirno v hladni zenil.ii, draga mi nepozslma so* proga Josephlna, '
Žalujoči OHtsll
Frank Strniša, Joaia, Franki, WUit,
(lz HI. I rada 4. K 2.) k
. 25. maree je zadnji dan« prve poŠiljatve blaga v domovino pfc-tom American .htgoslav Commer-eial liord, Ltd. in vsem oniin, M ao se namenili poalati Ž« potom prve pošiljatve, prijateljako uar svetujemo, da ae podvizajo, da dospe njih naročilo v glavni urad še ob pravem času, »ie aamo ii razloga, da donut neatrpno pričakujejo \asega darila, katerega takte zelo pol re huje jo, ampak ker liodo cene pri druiift pošiljatvi preeej vjšje vsled neprestano dvigajočlh ae »•en.	V '
A. J. C. B. Ltd. je ituel lepo priliko, da si je zagotovil raznovrstno blago še v Času. ko ao cene bile ši* nižje kakor so danes, a žal bo tQ blago komaj zadostovalo za prvo pošiljatev in na vsak način bomo primorani nastaviti višje • ene za prihodnjo pošiljatev. Naj va«1 samo omenimo en slučaj, ds je kpntenina v zadnjih par dneh poskočila za dva centa in veščakl obetajo in prorokujejo, da cene le' dolgo ne bodo nastopile pota navzdol. .Va vsak, način bo previden gospodarski korak, ako se podvizate in pošljete vaše naročilo na urad še pred 25. marcem. v . Skušali amo dostavljati vzorce n listine, kakor hitro in točno je bilo mogoče vtem, ki ao zanje vprašali« Ako je ksteri prijete! prejel vzorce kaanejc, kakor jc pričakoval, naj nas opravičuje pojasnilo, da smo preobloženi s ko-ivspondenco in skušamo storiti vse, ksr je v naših močeh, da u-strežemo vsem in ob Času. Ako kdo izmed Številnih naročnikov in zastopnikov ne raztune listine ali da je lata v kateremksll oziru nepopolna, nas bo neizmerno vcaelb lo .ako nas opozOri ns to, ds mu razjssnimo ali isto popravimo, da bo odgovarjala potrebam.
Od prijateljev Sirom Amerike smo prejeli preeej pisem ia starega kraja, katera ao oni prejeli ml svojih sorodnikov. Vaj na tem meatu po vda rimo, da sleherni teh pisem povdarja, da Jugoslavija potrebuje \blago in usnje, ne f pa ničvrednih Wron,' katerih jc ipak dovolj; zanje te pa nomore ničesar kupiti, ker nI blaga, ker je vrednost krone izven meja tako neznatus, da se zanje ne m»re ničesar kupiti v inozemstvu. Nesmiselno bi bilo torej priporoisti, da nsj se rs je pošiljs denar, ki mslo basni, Če tudi doape do ni-alovljenca. Kakor razvidno iz številnih pritožb, katere prejema naš urad. pa večinoma take denarne pošiljatve nikdar ne doapo na za-Žel jena mesta, ker to Izkorlščeval-d ni roda na preži noč in dan in ne prezrejo nobene prilike, ob kateri ae lahko odebele na kožo naroda. Oni, ki ao pri tem prizadeti, najlažje pojasnijo razliko poslo-vsnjs a privatnimi interesi o<i poslovanja narodne orgauizaeije.
Izpolnjujoč sklepe zadnje redne konvencije J. R. Z., ki je spoz-nala, da nI dovolj, da ae .Jugoslovani v Ameriki združijo aamo politično, smpsk, ds je predPsgoj vsega narodnega življenje, da ao tudi ekonomaka celota, je eksekti-tiva nastopila pot do svojega ve likega cilja. ,
American Jugoslav Comrner-sisl Hosrd, Ltd. je torej absolutna last naroda in se je narodil, ne is namena, da napolni žepi- nenasit. nih privatnikov, ampak da aluži narodu in gs osvobodi nepotrebnih pijsvk tujih, sovražnih Prepričanj H tem progratnotn, s nepoln t no resnico In pravico na svoji ttrani koraka v svet In a vsakim korakom naprej raste moč, ker odkritosrčnost nsjdeta zagovornike delavnim narodom.
Veem našim zastopnikom in fea govornrbom tirom Amerike iskrena hvala tS njih zVcsto andeloVs nje. Prepričsni ste lahko, ds Vam bo na koncu naše poli/ na cilju, zavest, da sle storili vse. kar j« bilo v vsšf moči sa dobrobit rtaro r ds, največje Ht najdražje plačilo
Na delo torej! I>«e 15. marca ae (JuvH* tr jtri+vroja po /«ključi prva pošiljatev, in onim Hh^ botniknv, U Mffl^ji ksteri sorodniki v domovini po Tdravli^j, __
Sltfeiika Narodu»
Ptdporna Jedaata.
IT. iMlJa I SOT • 4rft*vi lltUala.
«AVHI STAN« tMT-at »O. LAWNDALK AVg, CHICAGO. ILLINOIS
glavni odbor za dobo 1910-1022.
ItvrŠevalni odbor.
ur savni Bil—g..
_ ^ _ _ Am(m HrMt, S m 140
9i tej.Hi Mftik Turk, fcjaft uimin* isb*. r-1 o^r. mt-«| a. T*v*a*c «er«viuu tu»«u riii»
g si hê Uêiâiaai
.	rosoTW
m T* ^;««*	set H.y at., aartetftete. IUH Mai On t.U..lkor, |M
411	r^ fr«k SftinrM, ssaa PlMMt
SOLNliKI
•aaoUti ft«M< eut«r««a. bm
»	Bas sat. Srtae^K r.
A«u.	Bm ft, «M Ms««. Pa.
I Aatw Uv, I« IS«, Qnn, Km, ss ja Lai Kater. in ass. QUWl. mte. m m
A«. rstoaaa. m
Nadsomi odbor.
«ia PSH. a. a-^T4!!?^	^	Okla, JOS
rtmm	«ak* loot a. HO at, cfcvMaae, oats.
Tiakovnl odbor.

Mfctt Pilft^M«
■M

Združitveni odbor;
Wi P^k AM, lias a*. CvawfaN Avs^ Cbtaa«* ta ista Tt**U Bm ttt. uwr«..^ F*. ™
, . - AM JsasK^te. o..,^«. Mk%. ^HH Jm. tkah, liti B t», at, a-4-4. OS la. _______1044 aa. Hwlaa Ava, cuma m.
' yîÏÏÏ^^/^JSS? aaaa tt cuv a««. cmmims. nsia u US BON ik PSOtVBTB i JMb hwaft,
a i.
I/.
------------M Saisis a
a. n. p. j, mm aa aa u«aSM* An, ckb«^ m. vac BAMVB BOLNIiKB POOPOBB m a«M««a«
aam-aa aa. LmM, An, CSUs^ ni
^?tN^5LP04,LJATV! V	M ta iMsJa ak
•AtomasMa««. t onimi, k K X aatf^as u. u«aSsb An,c»m%
ml ^ î^f^a v avait g blabajniAkimi pobu m ,
^	Aa, U«.4ela Av., OSlW II,
b^Mns eater. W
a. n.
t
P. <#
u ■
kaMmhaa
• > t SMMpaairt
.pi	A	** '
lepega konja, ki tehta približno I 100 funtov, slar j«« fitiri leta. AH pa ae zamenja za kravo. Naslov je: P, J. McBride.jM N. 2nd Ave., Virginia, Minn.
tvoril BftMxs snu som
LAlio DOBITB ▼ JJMBBtlO.
Priseljeniška postava oatansjo
is amsraj v veljavi kot pred VoJ-no. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. Podpiaanl vam bi <t»1 navodila, kako dobite t krtjtt potna liste. Pišlta, ali ii pa osjH-no obrniCc na znanega rojaka H* tijo Skender, /avnifB VoMrJt» 5«7 Bnttler »trtit, PktahnPf* Pa. On Tan bo stvar nredil la pojasnil	, (Adv.)
r t ^ > % ' t ^ p1« ' ' il
aaaaia. aaikltvala ' —»-'—--—. -«
SWSWiSffiEF
■ %) mBWBP twtmmi i	, » ,
EMIL KISS,
*** * illW	W f ^
aLi m vase zdravje
VREDNO DVA CENTA?
- ' Ake helekate j aa fceleične bo-lasni Jo, imste sbistna Bsras no-•tj, bolna jetra, sspatis, ^ Mgrtnl-
fJffi
% _________ _
krt. :imA otrsiesi. oalšbeli, sli sko isista boleliats gr hrbta.
JUVIT0
Mats»aaari
delano iz t
, Bročeno po tisoCIh njegova |?tta ki gs potreiS
r..
r/trsvito
rsvnUki
• I. r
vtiva

Daasraa aaaa sa raiaj s.U •••telaa, tslei šoaar ai< Ullb al sMgašs aglalail. frapellaBl pa bsdHs, ds baiete Jeblll ss •vaj ieaa» VKONO aajvllja srsdasafc
POTNIKOM SE PRESKRBI VSA URADNA f ' DOVOLJENJA ZA POTOVANJE BREZPLAČNO!
VSAKO PO TEJ TVRDK1 IZVRŠENO DELO JB POPOLNOMA GARANTIRANO!
I •
Zt fh potrebni poJtmiUobniiU m ba:
EMIL KkSSf BANKEKt
tO timi Aa, eor. M flt, Kar Y«i N. V.
sprejema hranilne vloge in w plača 4% obrzsttl
IAR V STAREM KRAJU IZPLACANi
bU isplsisa. ntMtls raspoUjema piavo^saao p.Ailjst«.|jas».
» Valsa natsikoi, katera ae WU ssatale nM Isalalavasjs. >• KKMKtM ItATK HANKA porlsla I svejs araiaHia v Kvriae.« Ti saj ss »raakrbr, 4s as. b«4e dasar U4aa Isalatevsl, tar sedsj aa *»sks p«at|jatav tolas ispta/a. . PoAljiia Hssar peMsa ssA g j/rrjiwja vili» start doa««vM»i
baaka, ake
4a gs
>st in pravles fa	nlsm es} Wiarnsr v aa-
povsod! med	«^oSl
i,..|L i « n i • I
pitfte na
s tsrtvuso psaksABip MA KAaTOH/, tmss vasi«! abvess°*ti na vaM.flllaMË
telita
Ake
"Iravi
aaMiltih
mfBT
juvito laboratory, sootši HiU Bvancb Pittsburgh, Pa.
Paitljaiaa iatar ao brsailss r|a|S v vsaks banka ali brssll Bias « Jugaelatijo, ter vais praabrbiaie kraaUsa kajllisa bras rsa-
^'Villi/aio iasar tait brsotovsa. »rsajav Mae« I JO dolarja. 'Poanta iasar bltro. VrejseM brass« rast«
r mmKKm .
PRODA/AMO Ttmi PAROMODNC LI8TKK
SfrMSSSSiSSSSSS^^ "
NEMETH STATE BANK
iaès Naaiatb predaadaik.
Of.AVNl STANi la K. tad STREET. FOpBUtNICAt I §S7—tmd AVENUE. NEW YORK, M. V.
■

Oglasite se v
NOVICE IZ JU-GOSLAVIJE.
Proti veriiniitvu. — Zagrebika polieijaka oblant je oM«, da *e vsem trgovcem, ki ao bili kaznovani zaradi oderuitva in navijanja ven, odvzamejo morebitni fiotni li-ati in da ae jiui v nobene» slučaju ne izdajo novi.
DAnaanzio — germaaofil! — U Aununzio je res vzenteanaki. Sedaj dojyiavarno na primer, da ae razume tudi v umetnosti — fepre-obračanja. fcvet je menil doalej. da NeinH nimajo hujšega sovražnika, nego jim je IVAnnunzio. Hedaj pa se jim predstavlja	najboljši
prijatelj. V lamentaciji, doposla-ni nekemu nemškemu lista, uverja Oabrijel, da ga med vojno niao — prav razumevali in zato da ao ga obrekovali kot sovražnika Nemcev. In jcatrja, da pozna nemški narod kot delaven in marljiv; da je hotel le pojasniti Nemcem grde lastnosti njihovih vladalcev. Ali sedaj ,ko tisti Ijndje niao več na oblasti in se Nemčija preobrača v — demokratsko d riževo — sedaj pozdravlja Oabrijel napore nemškega nsrods, da ai zagotovi svobodo! Obsoja tudi londonakv po-godbo in razglaša, 9a si klobuk c glave pred tako odločnostjo! — Reke ne da iztrgati iz rok!! In overjen je tudi, ds bodo vsi zatirani narodi na njegovi strani . .! Ti "vsi" pa so za D'Anuunzia: grirlandesi, gCindiani, maomette ni J Tu je za Gabrijela konec vseh zatiranih narodov . . , Fa zopet klobuke z glave pred tako plemenitostjo in samozaveatjo: njegove, Gabrijelove, čete ntrde te narode v veri, da tudi njim pride odrešenje , . J Gabrijele ae predstavlja torej Ircem, mohame» v danom in Indijcem kot predhod nih njihovega odrešenika!... — Končno kliče Oabrijel Wilsonu strašno proročanstvo: bliža se ti isti konee, kakor ga je našla Vilje-mova vladavina! — Milanski "Avanti" pa je tako zloben, da o-pozarja Gabrijela, da je tudi prav lati Viljem kazal na Iree, mohame-danee in Indijce prav stično zanimanje , , , ra dostavlja še, kako se aapiraeij in idealov ubogih zatiranih narodov poslužujejo vsi zločinci in ~~ Špekulanti, ps naj se že Imenujejo: Viljem, Nikolaj, ali pa — Oahriele IVAnnunzIo., ,!— Mi ai pa to "izpreobmitev" Gabri
THINGS THAT NEVER HAPPEN
• Prebivalstvo Belgrada. Po zadnjem popisu ima >'• p reA okoli
150UOO prebivalcev; « leti 1907. je štel 78-000. Torej se je tekom 13 let belgradako uredivaIstvo goto vo podvojilo valed česar se nI čuditi «trašni stonovanjnki kfizi v lit lgradu posebno še, ko je po volni bila razrušena|k4ovira Belgra
MALI OGLASI
i
Mikaj, kar te nikdar bo sgodi. — Soprog ženi, a katero je že
15 let poročen; Danes je premrzlo, da bi ti vstala. Kar tukaj oatani v gorki postelji, bom že jaz zaku ril v peči.
jela v prijatelja Nemcev predatav-Ijatno takole: Hudič pride v neko stisko, da ai ne ve pomoči. In ko ae v stiski ogleduje in ne vidi daleč naokoli nobenega pametnega prijatelja več, ae odloči za junaški čin• pomoči svoje peklenske prste v blagoslovljeno vodo in se prekrila ...! To bi bila nekaka varija-rije k tisti znani: V sili hudi* tudi muhe žrel Hveležni pa mn moramo biti vendarle, da skrbi za nekoliko izpremembe in zabave. Na dolgočasni polftevi poti reševanja je res razvedrljiva poza Gabrijela: kot germanoflla, demokrata in zaščitnika vseh zatiranih — Indijancev .. .! Tudi najhujši Čmerneži se morajo smejati . , .1
Splošna volilna pravie* uveljavljena — Bel grad, lOrtfa si-nočni seji ministrskega sveta je bH končno sprejet volilni zakon s splošno volilno Pravico. Mestni poslanci odslej odpadejo, samo
Bel grad bo vodil pet poslancev, Zagreb štiri, Ljubljana tri poslance. Na 40,000 duš pride en poelane«. Kar se tiče količnika, bo veljal Hontov sistem samo za nove Pokrajine.
Eraest Bart., vodja lužiškil. Srbov je bil kakor znano pred ao diščem v Lipekem obsojen na dalj šo ječo za tot ker je kot ¿)#n če ftko-alovaške mirovne delegacije in kot zaetopnik Srbov v njej zago verjel intereae Lužie. Stvar so o-bravnali m. dr. tudi v češkonrio-vadki Narodni Skupščini, kjer ji» protestiral proti flfatodb) Baitii zlaati znn. min. Bone* in pa v slovanskem znanstvenem inatitntti. Tu je govoril znani slavist -prof*, sor Sorboune Ernest Denis, ki je izražal m. dr. Prepričsnje. da bo Bart oproščen ter da bo Kveza Narodov napram Lnžiškim'fltt)om postopala pravično.
odvzete MMffeljedelaki »»ni-ster je ¿Siteval W v*£h črtasti,
da s# Po oblinah čimprej sestavijo zapiaki oseb, katerim je hila zeta živina, -bodisi jsa potrto države, bodisi «fkaiii avstri, vojske. Po teh «piskih bodo potem dobili brezplačno živijio poljedelci, ki ao ostali brez nje, in aieer najprej oni, ki so oddali živino na ši državi
Izvoz živil. MinSatnAl «vet je dovolil na Avstrijsko in Ogrsko izvoz živil, ki so bila nakdpljena že prej; To dovoljenje pa se, takoj razveljavi, ako bi Avstrijska ali Ogrska Poizkušala povzročati nemire ob jugoslovanskih mejah,
VeletihotaPec s konji. Cvgen
Reja z goriške okolice se je bavil inteofivno h tihotapstvom konj v zasedeno ozemlje oilnoano v Italijo. Spravil je že precejšnje število konj tja čez demarkaeijsko črto. 14. febr. je bil pri centralnem ura du zoper veriŽnike obsojen na šest mesecev zapora in 10.000 kron glo
1>e zaradi tihotapstva konj.
......... .———
POTREBUJEMO
punčprea-operatoricc za dela pri strojih. Oglasite se pri:
H. A 80AL 00.,
4410 Ravenswood ave.
Chicago, XU
'rji
potop.	Zgodovinski •-'roman'-.
Spisal h. Blenklewtea.—Posloveoll Podravskl.	
........................
(Nadaljevanje.)
Nekateri ao trdili, da zasedejo ftvedje samo mesto Censtohovo; pa že tega je bilo dovolj, da so ae razburili duhovi, zlasti ker so on^njali nekateri, da so A ved je vendarle krivoverei, katerih ničesar ne vzdrži pred nasiljem, kakoršno so menili učiniti nad častilci najavetejše Device. Kadi takšnih različnih novic so mnogi omahovali in niso vedeli, naj ae jim verjame ali ne. Nekateri so vili roke ter pričakovali nebeških prikazni, kot zna-mnija kazni božje j drugi ao pcAesili v nemem molčanju glave! tretje pa je grabila trašanaka jeza, da so kar. besneli In stiskali v jezni onemoglosti pesti, človeška domišljija je rast la ter se razvijala; vsak dan so dohajale odurnejše novice, po kalerih e je narod nemirno oziral, shiral ae v tolpe ter se vrtil na enem mestu naliktmravljam, ako jim kdo nffcdere mravljišče.
Popoldne so dospel« tolp« meščanov In kmetov z ženami in otroci k namoetanakemu obzidju. \ si so jokali, atokali in klicali preaveto Devico na pomoč. Pred aolnčnim zepadom je atopll k njim duhovnik K o rdečk i ter jih vprašal:
"Ljudje, kaj hočete tukaj V'
"Mečemo iti v aamostan ter braniti preaveto Devico T' ao klicali možje ter mahali po zraku s cepci, vilami in drugim kmečkim orožjem. '
MHočemo videti preaveto Devico zadnjikrat!" ječale so ženake.
Duhovnik Kordeeki stopi ns odkrhneno skalo ter reče: *'Vrata peklenske nikdsr ne premagajo močij nebeških. Pomirite «e in upajte, moji Otroci! Noga krivoveres ne stopi us to *veto obzidje. ra katerim* ae nikdar ne bodo šopirili pri-vri« 'lici hitri, Ne vem še gotovo, ali res dimpe sem predrsni sovražnik, lo pa vem, če pride, ds bo moral zapuatiti osramočen is kraj, kajti njegova m<M< se tu zlomi, jesa razprši in sreča se mu tu izneveri. Zaupajte I Niate še videli pnalednjikrat In nato /avetnieo, marveč jo zagledate še v večji »lavi, ynirtedat« nov« čude>e. Obrišite ai aolze ter nt rdite ne v veri, kajti zagotavljam vaa. da niti Aved niti drug sovražnik «e ne dotakne a svojimi rokami »vetlšto Gne^oflovega. Tema ne pogasi avetlohe, kakor ta moč, ki ae bliža, ne more nahraniti, da ne bi napočilo novo jutro.
Bil je večer. Mrak je fte pokrival nkolien, samo kupola cerkve ae je Ae leeketala v poalednjih feintoik žarkih. Ko ao to lj«d> videli, so padli aa
i Mi'	* -4' ^	. lil
kolena okrog obzidja in takoj so ae jim sroa na-. polnila z nadejo. Medtem je začelo zvoniti v atol-pu "zdravo Marijo". Duhovnik Kordeeki je žarel moliti "Angel Gospodov" in verrtHci so molili za njim. Plemstvo in vojaki na obzidju ao združili Ž njimi svoje glaaove, in zdelo se je, da moli vsa gora, ker molitev se je raalegala na vse štiri strani sveta. *
Verniki ao popevali pesmi do pozne noči. Pred odhodom jih je blagoslovil Kordeeki ter dejal:
4'Kdor Izmed vas moških je služil v vojski ter zna anksti orožžje, naj pride jutri v samostan."
"Jaz eem služil pri pešcih, jaz pridem 1" »o klicali številni glasovi.	x *
Gruče, so se polagoma razšle. Noč je ganila mirno. .	.	»
Naslednje jutro, ko so se Ijndje zbudili, ao radostno zaklicali: "Avedov ni!" Toda navzlic temu so vea dan nadaljevali aapočeta dela.
Barantačcm, ki so imeli pri vzhodnih vratih razatav^ene svoje šotore, je Ibilo naročeno, naj odnesejo svoje blago v samostan, čegar obzidje so msrljiva utrjevali. Popravljali so zlaati takorva-nc "ovire", to je ozke prehode v. ozidju, katere niao rabili za vrata, pač pa so dobro slutili db času izletov. Gospod RoŽič-Zamojaki je naročil, cade-lovatl jih z hrunami, opeko, gnojem, da se jih ob čssn potrebe lahko kmalu odpre od znotraj. Vffc dan pa ao dovažali na vozovih živež v samostan. Dospelo je tudi nekoliko plemenitaških rodbin, kstere je preatrešila novica o skorajšnjem prihodu sovrašmka.
Proti poldnevu ao ae vrnili ljudje, katere so poslali prejšnji dan na poii^iovanje, toda ««beden ni videl Hvedov, niti slikal kaj O »jih, rszun onih. ki ao ae nahajali v Kmtf^ LV;
Ne g^ede na fo9*Ud*r opilatiif v amosta-nu priprav. Po napovedi duhovnika Kordeekega no doapeli v aamotan melčanje tn k melje, ki so znali anketi nrožje. Gospod »Slgisn^und Mosinski, Čuvaj vzhodnega stolpa« jih je sprejel pod svoje poveljnifttro. Kamojsk| je 4m delsl priprsve, dajel naroČila, določil vaškemu p*wtor in delo v slučaju napade, aH ee je pa poavetoval z menihi.
Kmltie je t ves«l>m ogledoval te bojne priprave, vežbajoče ae vrfjake, topov« In puške, zložen« v gramadn ter oetalo vnjalko pripravo. Sredi teh groanih stroj« v, sredi kreten je, pripre v in vojne vro*nW s« je čotil veeelejftega in srečnejšega! Da, fetil ne je fte zedovoljaejšega redi tega. ker je opravil vesoljne iapoved čez*Vse svoie življenje, kakor navadno ntor« bolniki na smrtni post «I ji, ter prejel odvezo, katere se nI nadejal, ker je Spovednik spoenal njegov dober namen in trdno volje, poboljšati ee. katero pot je tudi že na-KlOpU. .
strukel a horak,
European Trading A Export Co Olavni agent za America Line in White *ar Line parobrodnih družb.
88 NINTH AVE., NEW YORK, ^ NEW YORK. .
S tem naznanjamo rojakom, da od danea naprej lahko odpotuje vsak potnik, kateri s<^ obrne do nas V tekn 48 ur t najboljšim par-nikom v Evropo, ter / vedno po najnižji ceni
New York—Havre ali Cherbourg
13. marca parnik—New York, 20. marca parnik—St. Paul, 20. marca parnik—Adriatic, 27. marca parnik—Philadepkia, 3. aprila parnik—Lapland.
PARNIKI GREDO DO DUBR0V-
Kdoh hoče pomagati svojcem doma, naj pošlje bokso na naa, ker mi pošiljamo blago v atari kraj Teža aaboja do 100Q funtov, cena 14 centov na vsak funt
Zaupajte domačim in ne podpirajte židovskih podjetij.
Strukel A Horak
rOUND Lat LAST!
I 3ELF ADJUSTING
JUSPUL BRASSIERES
& m
N°9 pO N? 15*700
ÍMLY FIT AS YOU PAST T N PtPFECÏLY AND WITHOUT ALTEPATION
mm POTREBUJEMO -¿eftakč za ¿iičenje kopališč. Dobra plača, hrana in atano-vaoje. Oglasite ae pri hišniku. LAKOTA HOTEL 3001 Michigan AveJ fi t Chica^o, 111.
dekleta xa o^eeje prt fivasju rokavi?; tudi te utea? a« »prejaiejo za delo prt iiTala««i »troju aa gonilno silo. Dobra
plaža._
EI8EHDRATH OLOVE OO. 8001 Elaton Ara., Chio.go, IU.
POTRBBUJSMO dekleta «za
splošno hifino delo; dobra pla^a. Telefonirajte in vpraSajte za Mrs. Kaplan. Oakland 5514. 4742 Kllis Avc., 3rd apt., Chicago, 111.
MALI OGLASI
■RMiaavMnMnB^sK^
ClflttifM Aávirtiteaentk
^ POTREBUJEMO '
SOBARICE
• *
Dobra plača, stanovanje in hrana. Oglaaite ae pri: hišniku:
LAKOTA HOTEL 3001 Michigan Ave., ' Chicago, IU.
. POTREBUJEMO
Izueene izdelovalke rokavic za delo doma.' ■ < v	*
Mi pripeljemo blago domov in odpeljemo izvrženo delo.
Mi preskrtiimo blago, stroje- in vao pripravo električne sile prosto.	_
Piki te nam in nai zastopnik vas obii^e na domu. Laikko neliaj prislužite ob prostem iaan. Naslovi-te: Prosveta, 2657 S. Lawndalo Ave.
RADA BI IZVEDELA
za svojo sestro Marijo Ajster. Lansko leto se je nahajala v New Alexandria, P. 0. Box Sarnville, Pa. (West Morel and County). Zadnje pismo mi je poita vrnila. Sedaj ne vem kje je. Zanjo po iz vediijejo stariSi in brat, prosim jo naj se tndi meni oglasi. Moj naslov Anie D. 106 — 17th St., N. E., Mason City, Iowa.
IŠČEM DOBREGA ČEVLJARJA
za stalno delo skozi vse leto. Pla ¿a po dogovor^, pošljem deriar za vožnji listek. Naj se izglasi osebno ali pa pismeno pri: ANTON REMENtH, čevljar, 2017 — 4th Street. La Salle, 111. (Mare 10 31-12).
POTREBUJEMO SAMOKOLNIČARJE V SKLADIŠČU.
Delavce in Nakladalce
9urno. delo, plida po 49%» na uro «-
Oglasite se: JOHN A GAUGER 00., 1444 W. 22nd St., Chicago, 111.
DEKLETA
potrebujemo za delo pri Pun^pre-sah. Dnevno delo in od kosa. 44 ur dela v tednu. Delavke od kosa zaslužijo od $20^loa$30 teden-sko.
POTREBUJEMO IZUČENK
delavce pri strojn za rezanje papirja v tiskarni.
Aakermaa-Qnigley Printing Co.
729 W. Van* Buren St., Chi.aRo
T
GOODYEAR'S TOVARNA
ae bode «elo povečali?in vsled tega daje veliko priliko
za uposlitev veliko večje Število raznih delavcev.. Potrebujemo tu-di 200 delavcev za delo na yardn, in vseh vrat etrojnike in uiene delavce ae potrebuje.
DOBRA PLAČA, STALNO DEIX).
Prijazno delovno atanje, prilika za učenje. Nobenih delavskih nerednosti.
Priglasite ae takoj za delo v Employment uradu
THE GOODYEAR TIRE AND RUBBER COMPANY,
Akron, Ohio.
POTREBUJEMO
DELAVCEV
Dobra plača.
Stalno delo.
EMPLOYMENT URADU
STEWART WARNER CORP.,
1828 Divertey Parkway,
Chicago, 111.
POTREBUJEMO DELAVCE.
MoŽke in ženske za delo v naSi tovarni za izdelovanje in poprav ljanje železniških osebnih vozov. Oglasite se pri:
H. G. SO AL COMPANY,
„ . .
4410 Ravenswood Ave., Chicago.
NADOMESTILO PAKETNE POSTE V JUGOSLAVIJO.
Za nadaline Informacij« pilita na «podaji naslov. Ako pa ialit« poslati Wf* «»Pj?®"» v domovino, potem pUtt« se cenik in rtorc« blaga, katerega sedaj lahko naro«ite pri:
AMERICAN JUGOSLAV COMMERCIAL BOARD, LTD.,
3639 Weet 26th Street, CHICAGO, ILLINOIS.
M * K? P°*HJ«tev naročenega »" **bojev namerava, najxadnje 25. m7rii. Kdor hoče kaj naročiti ali poelaU
Srt^itrsiai * ^ **
PULLMAN CO. (Calumet Shop)
114th and Langley Ave. Pullman-Chicago, 111.
POTREBUJEMO
dekleta za splošno delo v pekar ni. Nobene skuanjc se ne jahtevs. Delo po dnevu. Oglasite se pri. 1007 W. Congresa St., Chicago
POTREBUJEMO
Dekleta se nočno in dnevno delo. Nočno plačamo ob sačetku $18.00 teden, dnevno po $10 na teden. Od koea saslatfjo $28. Delo stalno Orlaaite «e pri:
INSULATED WIRE A CABLE CO . ••4 West St«« St.. Chicle, III.
f.................................................
POTREBUJEMO 2ENE IN DEKLETA I
«* lahko d«W.	^
Izbiranje—spopolniti nabila (Swedpng) —pri Punčpregah.
i-* IzkiAija nepotrebna. Dobrrf plača. Pri-jasna okolica.	^^
¿LJ56 BOYE NEEDLE COMPANY, 4337-4343 Raven.arood Are., Chicm«of IU.