Svet bo ena sama črna luknja Žarko Petan 1041 PESEM O NEPOMLADI Vse življenje sem si želel napisati pesem o brsteči pomladi O žametnih žarkih pomladnega sonca O hitrokrilih lastovkah O zvončkih ki so se na osojah napili snega O dekliškem smehu ki odmeva pod streho neba O velikih načrtih kako bom zavojeval ves svet 1042 Žarko Petan Sedel sem in se lotil pisanja O mrakobni jeseni ki mi s svojimi mokrimi prsti ožema srce O krokarjih ki se jim cedijo sline O slabokrvnih krizantemah na črnih gomilah O solzah ki polzijo po golih vejah O izjalovljenih mladostnih željah Napisal sem žalostinko namesto hvalnice Pesem o nepomladi SMRT Smrt Črna kakor zamorec sredi temne noči v tunelu Smrt Mrzla kakor mokra cunja na dnu severnega morja Smrt Smrdeča kakor strohnjen dihur Smrt Skeleča kakor bodeča neža v očesu Smrt Nepredvidljiva kakor aprilski sneg Smrt Nespodobna kakor poulična deklina Smrt Spogledljiva kakor konica bajoneta Smrt Nepodkupljiva kakor skrbna mati na mrtvi straži Smrt Okrutna kakor je lahko okrutna le smrt SODNI DAN Sodni dan se bo začel kot čisto navaden dan Zbudil se bom ob sedmih Si umil zobe Popil kavo Pojedel rogljiček In jo mahnil v službo Spotoma bom kupil časopis Na prvi strani bo natisnjeno z debelimi črkami OBETA SE NAM SVETLA PRIHODNOST Znanec me bo pozdravil LEP DAN BO DANES PA BO RES LEP mu bom odgovoril 1043 Svet bo ena sama črna luknja Kolega v službi me bo napumpal za tisočaka NAJPOZNEJE JUTRI TI GA BOM VRNIL bo rekel Opoldne bom telefoniral ženi NAJBRŽ BOM ZAMUDIL NA KOSILO NE ČAKAJ ME Potem se bo začelo Zemlja se bo stresla in odprla Sonce bo mrknilo Zidovi se bodo zamajali Reke bodo prestopile bregove Hribi se bodo znižali Zaprl bom oči In ko jih bom spet odprl Ne bom videl ničesar Svet bo ena sama črna luknja ASIMETRIČNI Če bi bil poet bi napisal pompozen sonet SONET Na votle bombastične verze oprt S papirnatimi cvetlicami ozaljšan vrt Po meri našega časa v zlato bleščavo odet Kot za stavo bi hvalil naš mini planet Zamolčal bi da je nepreklicno obsojen na smrt Do vratu in čez povit v mrtvaški prt Napletel bi na kupe izmuzljivih besed Ljudje so zbezljali od uma ojes Godba igra melodijo za kratek čas Hudič nas vabi na poslovilni ples Okostnjak z godalom obdeluje kontrabas Plesišče je polno zveriženih nagih teles Odvrzite raz sebe ves nepotreben okras ZALEZOVANEC Zidovi prisluškujejo Vlečejo na mrežasta ušesa Vsak zvok Vsak zlog Vsak vzdih Vsak krik Vsak jok 1044 Žarko Petan Vsak stok Skozi luknjo zvrtano v stropu Me opazuje tuje oko Stika po moji notranjosti Rije po duši Brska po možganih Sega mi v srce Trga kožo s telesa Dolgi koščeni prsti rastejo iz poroznih tal Božajo me po jetrih Otipavajo Žugajo Grozijo Merijo mi utrip Tlak In redčijo zrak Pogled skozi okno so mi zamejili Namesto polknic so vzidali železen križ Zavese so iz bodeče žice Stekla na oknih so motna Hočem biti sam s seboj Ne prenašam da me gledajo Kadar jem Kadar se umivam Grem na potrebo Se slačim Spim Ali se ljubim Ubil bi se A sem že mrtev Umorili so me Preden sem vedel za smrt PRAVLJICA Nekoč bo nekje živela deklica Stkana iz mojih skritih želja Imela bo zlate lase Globoke zelene oči Mehke roke In široko srce Nekoč bom nekje srečal to deklico Stkano iz mojih skritih želja 1045 Svet bo ena sama črna luknja Najina pogleda se bosta ujela Najini prsti se bodo zapletli v vozel Najini srci bosta utripali v en glas Ustavila bova mimo naju bezljajoči čas Pomanjšala svet na miniaturo za dva Nekoč se bo nekje to zagotovo zgodilo Med menoj in deklico ki je ni Med deklico stkano iz mojih skritih želja In menoj ki me takrat več ne bo