Leto 6. Štev. 10. PRILOGA ZA MLADINO. 1937. okt. 8.
Mladenka Marija, pomagaj mladini.
Rože trga mesec oktober. Trga je mrzeo jesenski veter, trga je slana, trga je liibezen na grobe pokojnih i shranjuje za Dušni den. Trga je tiidi Cerkev i ž njih plete vence Mariji na čast. Te rože, štere Cerkev trga, so prave rože, ar nikdar ne povehnejo. Te rože so Marijine jakosti, štere v tri lepe vence spleče Cerkev, ki jo vodi sv. Duh, Zdročnik Nevtepene Device Marije. Veseli venček je zpleten iz samih lelij. Marija mladenka je obliibila devištvo, z vencom na glavi je štela v grob lečti, Bog jo je ravno zato zvolo za mater. A ona ne štela privoliti, niti te najvekše časti ne štela mladenka sprejeti, ar ne štela za nikšo ceno devištva zgubiti. Za nikšo ceno. I tiidi ga je ne, čeravno je mati Boža postala, ar jo je Bog občuvao v devištvi kak svojo mater tiidi, ne ga je poprijela po človeki, da bi tak zgubila devištvo, nego po čiidnoj milosti svetoga Duha. Tak je stopo v njeno prečisto utrobo, kak sede rosa na rožni cvet. Nihče je ne vidi, vendar osveži cvetko i njej da prijeten duh. Ravnotak je prišeo Sin Boži po svetom Diihi v Marijino utrobo i njej prineso najvekšo dostojanstvo, bože materinstvo, ne njej pa vzeo najvekše človeče časti, Devica je ostala pred porodom, med porodom i po porodi. O kak je lepi te lelijski venec Device Marije. Mladenci, mladenke, kak lepi je tiidi vaš, čnvajte ga 1
Drugi venec, šteroga plete Mariji na čast te mesec Cerkev, je venec iz samih violic i rdečih klinčkov. Plete ga iz njenoga zatajuvanja i velikoga trplenja. Zadovolna z najmenšim, čeravno je mati Vsemogočnoga, sirota, preganjana, zavržena, ošpotana, z sedmerim mečom prebodjena v duši. / vse je prenesla brez žaone reči, vse vdano, vse junaško. Mladenci, mladenke, te plete te lepi venec, gda terete svojo volo.
/ tretji venec, šteroga njej na čast plete Cerkev, je zlati rožni venec. Vesela je v celoj svojoj duši, ar njeni Jezuš žive i več ne vmerje. Vidi ga v nebo iti, vidi ga na oltar prihajati i duše hraniti za večno živlenje. Vidi ga, kak krepi mladino, da ostane čista, potrpliva, trezna i se briga v prvoj vrsti za zveličanje duše. I nazadnje, gda je počila slednja njena viira, se je z nepopisnov radostjov zdignola v nebesa, kde kak kralica nebe i zemle kraluje i lubi nas, svojo dečico, pa nam pleče vence za večno veselje tem lepše, kem lepše mi pletemo njej v živlenji z svojimi jakostmi.
Rožnovenska Kralica, prosimo te na tvojo nedužno mladost, navči našo mladino nad vse častiti devištvo, okrepi jo, da vse žrtvuje za nje i vlej njej veselje v dušo pri toj borbi, ka ostane stanovitna v službi čistoga Jezuša.
Marijine družbe.
Otroška ljubezen do Marije naj nikdar ne ugasne v naših srcih!
Ljubljene sestre! Ozrimo se vsaj malo po svetu. Poglejmo koliko duš tava po njem, ki še ne poznajo Boga; še več pa, ki ga nočejo poznati. Te duše so kakor popotnik, ki je zašel v divji puščavi in ne ve izhoda iz nje. Njihova srca so zapuščena in samotna, nad njimi pa divjajo viharji skušnjav. Obupane blodijo okrog, njih pogled je poln obupa in nemira. Vendar odvračajo od sebe vse, kar bi jih moglo združiti z Bogom in jim pokazati pot k večni resnici. Take duše mislijo, da za nje v božjih očeh m več usmiljenja in odpuščanja. Oh kako grozno je življenje tistih duš, ki ne poznajo Boga. In vendar, ko bi se v njih srcih obudila nekdanja otroška ljubezen, bi se pač marsikatera teh duš povrnila nazaj h Bogu in našla pri Njem usmiljenje in odpuščanje.
Ljube sestre! Mnogokrat se nam ponudi prilika, da se srečamo s takimi dušami, ki nočejo več poznati božjega usmiljenja. Porabimo vsako priložnost in naše srce naj zagori v ljubezni do teh sirot; naše ustnice jim naj govore o vse odpuščajoči božji ljubezni in neskončnem usmiljenju božjega Srca. Naša ljubezen jim bodi vodnica iz teme zablod k večni luči, k večni resnici. Rešimo jih iz prepada pregreh in zablod, v katere se pogrezajo vedno bolj. Z vsemi svojimi močmi jih skušajmo dvigniti k Njemu,
ki je ljubezen, resnica in življenje. Oh sestra, pomni: „Ako rešiš samo eno dušo, ki je zašla iz prave poti, si vredna v božjih očeh več, ko vsi zakladi zemlje. Dobri Bog te bo nagradil z krono večnega življenja!
Ljubljene sestre! Marijini otroci smo vsi. Ona nas vse enako ljubi. Vse nas hoče imeti pod svojim ljubečim plaščem, tudi nje, ki je ne ljubijo, ki ne iščejo Njene ljubezni. Zato je naša temvečja dolžnost, da pomagamo tem ubogim zašlim dušam, da jih pripeljemo nazaj k Mariji. Otroško moramo ljubiti te duše, z otroško ljubezni se jih moramo okleniti, kakor se oklepajo ljubeči rodni bratje in sestre med seboj. Njih mrtva srca obudimo zopet v ljubezni do nebeške Kraljice. Oh kako bomo srečne, ko bodemo videle, da naši trudi in žrtve ne bodejo brez uspeha, ampak bodejo obrodile obilen sad. Rešimo svoje ljubljene sobrate iz zablod in zank, rešimo njih duše večnega pogubljenja. Kako lepa je pot, ki vodi k Bogu, če tudi je tu in tam posuta z ostrim trnjem kaj zato! Saj najlepša vrtnica se razcvita le med bodečim trnjem, Bogu najmilejša duša se bliža le s težkim križem — večnemu cilju! Marija je bila mati bolečin, Marija je mati ljubezni! Srce ki ljubi, mora trpeti; otrok, ki ljubi svojo mater in očeta, bo se z otroško ljubeznijo zatekal k njima in njune zlate nauke zvesto izpolnjeval. Vika Razlagova.
Marija kraljica svetega rožnega venca, — Tvoji smo, — spomni se nas!
Kakor je mesec maj posvečen s svojim zelenjem in cvetjem ves Mariji, tako je tudi mesec oktober ves Njej posvečen. V prekrasnem mesecu maju smo krasili Marijine oltarje z nežnim rožnim cvetjem ter ji peli Čast in slavo. Med cvetje in zelenje se je družila ljubezen naših, Njej vdanih src. Z grenko solzo v očesu smo se ločili takrat od Marije, kajti prekmalu je minul lep rožni maj, v katerem smo uživali toliko sreče in veselja ob Marijini strani. Mogoče je bila ta solza res zadnja v tem našem življenju, ki je bila potočena ob Marijinem oltarju — v rožnem cvetočem maju? — Bog ve!
Z isto ljubeznijo v srcih in pesmijo na ustih, se zbiramo danes zopet ob Marijinih oltarjih. Saj je Mariji kralici svetega rožnega venca posvečen ta mesec oktober. Zadnje jesensko cvetje krasi Njo, ki je Mati nas vseh ter nam vsem tako mila iti draga. Naše duše so prepolne tihega hrepenenja, ko zro v Njeno milo obličje. V tisočerih lučkah žari Njen premili obraz, njih žarni odsevi pa poljubljajo zlato krono, ki krasi Njeno sveto glavo. Njene mile roke so sklenjene v prisrčno molitev, Njeni sveti prsti se tesno oklepajo svetega rožnega venca. Marsikateremu srcu se ob pogledu na Brezmadežno izvije iz globine duše vroča prošnja: „Marija, kraljica svetega rožnega venca, pomagaj tudi meni, ti me čuvaj in brani, — ti čista sveta, vodi moje življenje!" Pri Mariji
se zbiramo, kot otroci ob ljubeči materi ter razkrivamo ji svoje križe in težave. Marija pa zre z milim pgledom na nas, voljna nam pomagati iz naših nadlog in težav.
Oh kako čudovito lepa je molitev svetega rožnega venca! Ko bi vsak kristjan pomislil, koliko milosti prejme vsakikrat od Boga, ko z resnično pobožnostjo moli sveti rožni venec, kako rad bi se ga oklepal ob vsaki uri, ki mu je dana v življenju. Sveti rožni venec nam bodi vedno najzvestejši spremljevalec na vseh naših potih. Saj nam je on v urah bridkosti naš najboljši tolaž-nik, naš up in naša sladka nada! Za nikogar ni pretežaven, vsak se ga lahko nauči moliti, vsak se ga lahko oklene, naj si je Še tako telesno oslabel. Poglejmo ubogega slepca. Ničesar mu ui dalo življenje, na njegovo pot ni nasulo cvetja, zlato sonce mu ne sveti na njej. Ali njegova desnica se krčevito oklepa svetega rožnega venca, njegove ustnice ponavljajo z vernim srcem »Zdravo Marijo za zdravo Marijo s pristavkom. „ki je za nas krvavi pot potil", r— In zopet. — Poglejmo v bolnišnice, kjer kraljuje sama bolest in trpljenje. Tam ob bolniški postelji na smrt bolnega moža, kleči sestra usmiljenka in moli sveti rožni venec. Njegove že posivele ustnice skušajo moliti z blago sestro vred. Pogled mu neprestano počiva na svetem razpelu, ki mu ga sestra usmiljenka tu in tam ponudi v poljub. Mož, ki mogoče že od svoje otroške dobe ni poljubil svetega križa, ga sedaj ljubeče poljublja in pritiska na svoje srce. — Oh, koliko bi se dalo pripovedovati o čudežnih uslišanjih, ki se gode po širnem svetu na priprošnjo Marijino, ki je kraljica svetega rožnega venca. Samo resnične pobožnosti je treba in vere v Njega, ki je naša pot, resnica in življenje.
Predrage moje! Marija ljubi cvetje, ljubi petje, nad vse pa ljubi molitev, ki prihaja iz Njej vdanega ljubečega srca. Okle-pajmo se svetega rožnega venca, te čudovito lepe molitve, ki je Mariji posebno draga. Saj jo je ona sama molila s sveto Ber-nardko in z neštetimi drugimi svetniki, ko se je pogovarjala z njimi na zemlji.
Z Marijo začnimo dan, z Marijo ga tudi končajmo in naš počitek bo sladak in naše delo blagoslovljeno po Mariji, ki jo v molitvi svetega rožnega venca tako lepo častimo „Zdrava Marija, milosti polna Gospod je s teboj!" O bodi pozdravljena naša Gospa, — bodi tisočkrat pozdravljena Marija, kraljica svetega rožnega venca!	Vika Razlagova.
Ne pij!
Sam Bog pravi ete reči: „Varte se pa, da vaša srca ne bodo obteiena z parovnostjov i pijanost jov. (Luk. 21-34). O varte se dečki i dekline. Keliko jih je vničo alkohol. Zavolo pijanosti so zgubili i službo, delo, zapravili vrednost, v nesrečo spravili svojo družino i na zadnje mrli v nespokornosti. Nesrečno živlenje na zemli i vu večnosti je povzročo alkohol. Keliko takših zgledov
ma svet. Keliko takših potrtih rož, ki so bile pozvane, da razveselijo z liibeznostjov do bližnjega Bože Srce. Vničo je vse alkohol.
Siromaški pijanček joče, z prisegov obliibi pobolšanje, a pri prvoj priliki pali spadne, ar vole nema več, to njemi je vničo alkohol.
Pa kda je ešče ne tak daleč prišo, je vsikdar povdarjao, da zmerno šče piti, ka je ne greh. I alkohol ga je znoro. Iz zmernoga vživanja je prišla strast pijančuvanja, iz štere verig se več ne more, ubogi pijanček, rešiti.
Marijino materinstvo.
(Obhaja se 11. oktobra).
»Blažena si, Devica Marija, ki si Stvoritela vsega nosila.
Porodila si tistoga, ki te je stvoro i naveke ostaneš Devica.
Kda sem bila mala, sem se dopadnola Najvišišemi i z moje utrobe sem rodila Boga i človeka.
Blažena si ti hči, od Gospoda, ar smo po tebi dobili sad živlenja.
Vidile so jo hčeri Sionske i so jo za blaženo imenuvale, i kralice so jo hvalile.
Ki je stvoro mene, je počivao v mojem šatori i pravo mi je: V Jakobi prebivaj i med mojimi zvoljenimi rasi.
Blažena si ti med ženami i blaženi je sad tvoje utrobe.
Z veseljom svetimo materinstvo blažene Marije, vsikdar Device.
Molimo. Bog, ki si šteo, naj po Angelovom nazveščenji tvoja Reč z utrobe blažene Device Marije vzeme sebi telo, daj nam, svojim prosilcom, da ki jo za pravo Bogarodico verjemo, se po njenoj priprošnji pri tebi pomoremo. Po istom Gospodi našem Jezuši Krisluši, tvojem Sini, ki z tebov žive i kraliije v edinosti Duha svetoga, Boga, na vse veke. Amen." (Iz dnevnic osvetka).
Reči svete Jezušekove Trezike od lubezni.
(Njeni god se obhaja 3. oktobra).
„Moje pozvanje je lubezen. — Jezuš! Tak iskreno bi ga lii-bila! Liibila, kak ešče liiblen nikdar ne bio! —Da bi mi dao lil-bezen brez mere i meje! — Za vsako ceno si ščem priboriti palmo mantrništva. Če ne, da prelijem krv, pa konči z lubezni. Znanost lubezni! Samo to si želem! Ve pa nemam nikše žele poleg te, Lii» biti Jezuša do norosti!"
„Pitaš me po sredstvi za dosego popolnosti. Poznam samo edno: lubezen. Kak znam, svetujejo vnogi duhovni voditelje, naj človek šte dela jakosti, da bo v popolnosti naprediivao. Moj duhovni voditeo — Jezuš — pa me ne vči šteti dela jakosti, nego naj včinim vse iz lubezni."
kak mbezen?rtj°Vie pripravlla: "Nikdar nesam dala Bogi driigo,
v t »Br«z 1Vbezili so vsa' celo najsijajnejša djanja prazne ničevosti Ne, Jezuš ne zahteva velikih dejanj, nego idanost J. hvalnost, to se pravi lubezen. On je tisti, ki šče meti naši iS-bežen on za njo kodiva. On se nam takrekoč izroča na milost i nemilost. Ničesanešče vzeti, če njemi ne damo radi i najmeS dar ,e v njegovih očeh dragocen! Vidite, zaročnika, ran enoga elena ne privlačuje p višave, nego peroti. Eden sam vdarecp? roti more zbuditi dih liibezni.«	F
Sv. Trezika sprosi nam lubezen do Jezuša.
Pisma naših iz raznih krajov.
Prečastiti!
Najpoprej se Vam prisrčno zahvalim za Novine in Marijin
0^SLeThf.TJedn0,P0Šilja,t-e- ^r0SiIa bi Vas še za Marijin V^ n6 :,! 5 ,ahko našim malim kaj iz njega čitala. Obenem Vas prosim, če bi dali to sliko v Marijin list ali Ograček. Pod sliko pa bi naj bil napis: „Dnevno zavetišče otrok v Sevnici ob
v procesiji" prapčrčkom' katereSa so otroci nosili na Telovo
Po zavetišče vodijo šolske sestre iz Slov. Bistrice, med katerimi sem udi jaz Vaša rojakinja. Vesela in srečna sem med nedolžno mladino, a še bolj vesela bi bila, če bi lahko delovala med mladino Slov, krajine.
Hvaležne rokopoljube Vam pošilja S. M. Angela Matjalec
doma iz V. Polane,
Dnevno zavetišče dece v Sevnici pri Savi z novov zastavov, štero so nosila deca na Telovo v procesiji.
Potuvanje naše izseljenke v Lurd.
Že preči časa je minolo, kak se je v mojem srci vzbiidila miseo, ka bi se ednok vdeležila romanja v Lurd; pa vsikdar so bile kakše neprilike. Letos pa — 29. avg. je prišeo tudi za mene te presrečni den. Bojala sama se, da bom sam Jugoslovenka med romari, a na zadnje sam se tudi s tem, sprijaznila. Avgusta 29. smo se z drugimi romari zbrali na kolodvori Chaterouxe, gde se je zbrala velka vnožina liidi, štera je štela viditi odhod vlaka. Ob 6. vori večer se je vlak začno gibati i odpelali smo se proti zaželjenomi cili. V pondelek zajtra smo bili že v Lurdi. Da smo pospravili svoje stvari, smo se podali v Marijino Lurško votlino, gde so g. župnik opravili sv. mešo, pri šteroj smo sprejeli skupno sv. obhajilo. Srce se mi je napunilo z radostjov, kda sam varala Lurško votlino. Iz oči pa so privrele skuze zahvale, da sam bila tak srečna, ka sam obiskala te sveti kraj.
V	preprostoj skalnatoj votlini stoji podoba Marijina obdana od nebroj gorečih sveč i najlepšega cvetja, štero so njoj poklonili njeni verni častilci. Po skalnatoj votlini pa prepleta brščan svoje vejice, kak da bi šteo praviti „gledajte, tiidi jaz s svojim zelenjom poveličujem slavo Nebeške Kralice." Ob pol desetoj vori je bila velka meša v baziliki, štero so daruvali nadškof iz Pariza. Pri sv. meši je vse liistvo skupno prepevalo. Popoldnevi ob 3. vori se je začnola vrstiti velikanska prešecija z Najsvetejšim. Veliki prosto pred cerkvov se je napuno z betežniki, šterij je letos vnogo več kak druga leta.
V	prešeciji so se razvrstila najprle belo oblečene dekle, šterih je bila duga vrsta; za njimi skavti, i nazadnje dečki i moški. Za moški so šli č. g. duhovniki, Najsvetejšem nato škofje i nadškofje. Prešecija se je razvila okoli cerkvi, štera je izgledala, kak da bi bila ovita z živim vencom belo oblečenih dekeo. Pred betežniki so se piišpeki z Najsvetejšim stavili i jim delili sv. blagoslov. Toga trenutka človek nemre prenesti brez skuz. Kak zavuplivo so prosili tej nesrečneži z razprostrtimi rokami Jezuša v najsvetejšem Olt. Svestvi, naj je posliihne. Genliv prizor med betežniki, gde je klečao tiidi mladi duhovnik i proso s prosečim glasom: „Gospod, glej te, šteri Te liibi je betežen; Gospod, daj, naj sprehodim; Gospod, daj, naj spregledam; Gospod, daj, da čiijem; Gospod, če Ti ščeš nam lahko pomagaš. Samo edno reč povej i ozdravleni bomo. Hozana Sini Davido-vomi 1" Vsi betežniki so te reči tak zavupno izgovarjali, da sam takše vore v božo pomoč šče nej vidla. Če bi tiidi mi znali gojiti v naših srcih tak zavupno lubezen do Boga, se nam ne bi trbelo bojati, ka bi prišeo šatan i nam iztrgao iz naših src, ka mamo najdražjega — našo sv. vero. Z večer ob 8 v5ri je bila pa prešecija s prižganimi svečami. Driigi den 30. avg. je bilo ravnotak lepo. V Lurškoj votlini gori noč i den vnožine sveč. Dneve i noči prečujejo njeni častilci pri nogaj svoje dobre Matere. O, Marija, kelkim si že zacelila rane, kelkim si zbrisala
skiize 1 kelkim si povrnola ne samo telovne mčči nego tiidi duševne. Ob 8. vori večer se je vršila nočna procesija i človek ne bi mislo, da se kaj takšega da napraviti v toj dolini skuz. To se lejko godi samo v Lurdi, kama pride vsakši den na jezere i jezere Njenih častilcov. Procesija je šla od lurške votline proti baziliki, štera je bila krasno razsvetlena, ka je davalo v kmič-noj noči krasen pogled. Na visikoj gori, štera se v kmičnoj noči ne vidi, je postavleni križ, šteri se je naednok zasveto tak, ka je zgledalo, kak da bi videli znamenje našega Odrešenika visiti med nebov i zemlov. Ob 11. vori večer se je procesija dokončala. Aug. 31. se je služila za nas romare pri oltari sv. Bernardke sv. meša. Ob 9. vori smo šli na Kalvarijo. Med potjov smo molili rožni venec i pri vsakoj postaji čiili nekaj od trplenja našega Gospoda Jezuša Kristuša. Pri 12. postaji je postavleni lepi oltar, gde se je služila velka sv. meša. Po meši je bio kratek navuk pri 14. postaji »i to kak si moramo po križi rešiti i zveličati naše duše. Po navuki smo med molitvov i pesmijov podali nazaj proti baziliki.
Popoldnevi je bio pred večernicov navuk za ženske i dekle i to od vzvišenosti materinstva, štero je jako težko i odgovorno, posebno v denešnjem časi. Sv. Oča sami pravijo: »Dajte mi dobrih mater i celi svet bom prenovo!" Po večernicaj je bila procesija z Najsvetejšim, štere so se vdeležile tudi dekle iz An-gleškoga, štere so mele vse ednako bledosivo obleko z belim šlarom. Tiidi mornarje v svojoj lepoj beloj obleki so bili v procesiji, kde so nosili dva krasniva parnika, na šterima so plapolale Marijine zastave. Večer smo se pa vdeležili nočne procesije. Bazilika je bila šče mogočnejše razsvetlena, kak prvejše večere. V procesiji so stopali najpreprostejši siromacje poleg najbogatejših zemla-nov. Iz vseh viist se je čiila edna i ista molitev i pesem „ Ave Maria".
Sept. 1. kak navadno: meša s sv. obhajilom. Ob 2. vori popoldnevi večernice i procesija — nazadnje slovo od Marije v lurškoj votlini. Niedno oko ne je ostalo suho, kda smo zadnjikrat kiišiivali votlino i se poslavlali od naše dobre nebeške matere. Spitavali smo eden driigoga, da li šče bomo kda tak srečni, ka obiščemo te sveti kraj. Odgovora si ne smo mogli dati. Za tolažbo sam se spomnila s pesmi, štera tak lepo pravi: „0 pre-liibi romar moj, le nikar preveč ne žaluj; če ne prideš tukaj sem, boš pa v sveti raj sprejet!"
Šče eden topeo pogled i vroči vzdih k nebeskoj mamiki i ločili smo se mogoče za vsikdar. Pri toj priliki sam se spomnila tiidi na Vas g. urednik. Prosila sam Marijo naj Vam izprosi zdravje, da bi mogli šče duga leta vrejiivati naše lepe krščanske liste, šteri so nam v toj mrzloj tujini v najvekšo tolažbo. Prosila sam tudi za vse duhovnike, za mladino cele Slov. krajine naj naj bi ostala čista i trezna i Marijina. Vsem naj vala geslo „Po Mariji k Jezuši".	RITLOP TEREZIJA
iz Črensovec v Franciji — Brisu.
(Bog plati za razglednico iz Lurda i molitve. Vr.)
Šlrltelskl sestanek v Velklh Dolenca].
Slovenska krajina je 25. i 26. septembra doživela svetek, ki se vnogim vnogim pač nikdar ne bo zbnsao s spomina. Uglasila se je pesem, zagoro je kres, vnožine so se zgrnole na našo leno Goričko, v najsevernejši kot naše države.
V	Velkih Dolencih so se sestanoli vrli širitelje našega tiska na svojem rednom letnom shodi, a iz skromnega sestanka se je nepričakovano pod vodstvom č. g. Horvat Franca razvilo veh-častno zborovanje trijezero duš broječe vnožine,š era jesodbluz i od daleč prihitela, ka se tu navzeme živoga ognja krščansva
i državotvornosti. Navdušenje vnožine je ^o nepopisno Dolenci i žnjimi ves obmejni kraj je ne doživo pač šče nikdarkaj po-dobnoea Naša meja je zdaj javno dokazala, ka je zavedno krščanska i narodna. Ogenj, k je teva dva dni zagoro ""g"** dobrih Goričancov, več ne bo vgasno. Prevelka je bila krasota,
štera se nikak ne d i popisati.	*
V	soboto 25. septembra popoldnevi so se zdignoli iz Uen-sovec naš sivovlasi, a ešče vsikdar krepki i neklonlivi voditeo g Klekl Jožef s četov svojih vernih sotrudmkov. V Soboti nas ie že tUdi čakala četa naših gorečih sotriidmkov. Veselo i odločno seje razlegala himna Slovenskih dečkov štero ,e igrala žižkovska godba, gda smo se ločili od Sobote. Prišlo smo v Šalovce TU nas čaka sprejem. Pred nas stopi deklica, ki v imeni mladine pozdravla g. Klekla. Tu nas čakajo i pozdravlajo tudi g Horvat Franc, župni upraviteo z Dolenec. Prijazno nas vabijo. f'ž" Me povorka med zelenimi gaji proti Dolencom, svete pesmi odmevajo od brega do brega. V Dolencih smo Pred cerkvijov nas čaka vnožina naroda, ki nas prisrčno P^f la Nato je vnožina z svojim voditelom g. Kleklnom i domačim g. pleba-nošom šla na pokopališče, da počasti tU spomin i pomoli za dUšo pokojnoga plebanoša Klekl Jožefa. Tu so župni upraviteo g Horvat i lepih rečaj opomnili vse navzoče na velikost pokojnoga plebanoša. Nato se je vnožina razišla, ka se po večerji kem prle zbere pred cerkvijov na kres.
Po večerji je pri velkoj vdeležbi lUdstva zaplameno ogenj i sveto daleč naikoli. Pri ognji je bilo tudi več govorov ki so navdušeno i v prostoj reči vzpodbujali narod k verskoj i kafo-ličanskoj zavesti. Nato se je lUdstvo pomali razišlo.
DrUgi den, v nedelo smo se že zaran zbrali i se veselili
lepomi j&ašnjemi dnevi. Ludstvo je Pf ajalo v ve k,h t m
v cerkev kde so se vršile tri svete meše. Po velkoj tneši se je vršilo slavnostno zborovanje pred cerkvijov, šteroga se je vde-ležilo db trijezero vernogafkatoličanskoga naroda. da ču e tu
reči svojih govornikov. Zborovanje so odprli župni upraviteo g. Horvat ki so v lepih rečaj .omenili namen toga sestanka. Za n^Xoro7io šče nastopilo veiS odlični!^ govornikov k so novdariali velikost domačega krščansko ga t is k a i vzpodbUjali narod k šče vekšemi širjenji istih. LPo zaklučnom
govori so se g. Horvat zahvalili vsem govornikom žareči.Nato se je vršilo na farofi skromno goščenje širitelov i sotriidnikov našega tiska, štere so g. Horvat gostoliibno sprijali. Popoldnevi po spevanih litanijaj smo se poslovili iz Dolenec i se napotili proti Šalovcom na svoje domove. Liidstvo se ne moglo sprijazniti z mislijov, da je nastopo konec. „Kaj takšega smo šče nikdar ne vidili!" Tak so nam zatrjavali vsi Dolenčarje. Neki gospod je pripomno, da je to sad pravoga krščanskoga duha, ki je poživ-lao celo prireditev. Za to krasno prireditev se moremo v prvoj vrsti zahvaliti župnomi upraviteli g. Horvati. H^alo smo pa duž-ni povedati vsem, ki so na kakšikoli način pripomogli k tak le-poj prirediti. Bog plačaj Vsem za triide!	Uredništvo.
Rešitev vgank septemberskoga snopiča.
1.	Ka svetimo na Malo mešo? Na Malo mešo svetimo rojstvo Blažene Device Marije, hčeri sy. Joakima i sv. Ane.
2.	Jeli so Marijo krstili po rojstvi? Marije neso krstili po rojstvi, ar te ešče ne bio novi zakon v yalanosti. pa nje tUdi ne trbelo krstiti, ar je bila brez greha poprijeta i rojena, krst je pa zato nastavo naš Gospod Jezuš Kristuš, ka nam zbriše z duše poprijetni, ali izvrni greh, v šterom smo poprijeti i rojeni bili, Zviin Marije je vsaka duša mela na sebi poprijetni greh.
3.	Jeli je Mala meša zapovedani svetek ? Mala meša je ne zapovedani svetek, zato pod grehom nikoga ne veže poslušanje svete meše te den. Ar pa sv. Cerkev opravla svetešnje te den vso bogoslužje i k tomi vabi vse vernike, je Bogi jako liibleno delo, če posvetimo Male meše svetek. Kak se mi radiijemo rojstnomi dneyi svoje matere, ravnotak, se veseli Jezuš, če se spomenemo z rojstva njegove presvete Matere, ki je tiidi naša dobra nebeška mati.
Rešo je vse tri vganke jako lepo K u s t e c Ignac iz Dol. Bistrice Po priliki naj pride po obečani pisemski papir.
Nove vganke.
1.	Kda dobimo obečane vnoge odpustke pri molitvi sv. Čisla?
2.	Kakše dužnosti majo kotrige živoga Rožnoga Venca vsaki den?
3.	Ka to pomeni: v Rožo biti?
V Društvo „Dom sv. Frančiška" je pristopila Krampdč Aga iz D. Bistrice i obetala, da da za dom sirčt letno 5 Din.
Pošta.
Kalendar smo dali v štamp, k Vsem Svetcom de gotov, prosimo cenjene širitele i naročnike, da zaostalo naročnino poberejo i nam jo kemprle dopošlejo. Gena kalendarov je v državi 8 Din, prek mej države pa 12 Din. Papir se je za več kak za polovico podražo, zato je tiskarna podignola ceno, ar ona da papir za štamp. To vzemite vsi na znanje.
Naročniki Marijinoga Lista dobijo brezplačno kalendar, če so plačali letošnjo naročnino i če do k leti tiidi naročniki. Za letos so najmre že dobili kalendar, dva pa ne smejo sprejeti, ar bi to bila krivica.
Ki de na novo 1. 1938. naročnik, ga tudi dobi brezplačno kalendar, gda plača M. List. Vsakomi po istoj meri merimo. Ar pa znajo ka-lendarje zmenkati, zato si naročite pravočasno Marijin List i ga plačajte.