izhaja ob « zjutraj. Stane celoletno .. 180 K ne sečno.......16 . ea zased, ozemlje . 300 9 ca tsounstvo • • 40» Ogterf za vsak mm viltoe atolpea (58 mm) . 3 K |nil oglasi do 30 mm atolpea (68 ram) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. UrednlilrcR Miklošičeva cesta it 16JS Telefon št 72. Upravništvo? £./dna ulica št & Telefon it 38. Račun kr. pošt ček. vadi štev. Uma, Ljubljana, 10. decembra. Klerikalna revolucija je zmagovi-fe. Minister Korošec je formalno še voditelj SLS, dejansko pa ie vzel komando v svoje roke dr. Go-ar, v katerem vidi klerikalni svet vrednega naslednika drja. šusteršiča. V nedeljo se je dr. Korošec prepričal na lastne oči, da zopet triumfira stari duh njegove stranke. Poklican ad audiendum verbum je prišel v Ljubljano, kjer so v sredo klerikalni štu-aenti slavili svoj praznik. Pozdravili so ga s hladnim aplavzom, Gosar-ju pa so prirejali burne ovacije. Včeraj so ga obsodili. Radičeva zagrebška orgija je vzbudila v njih vse stare instinkte in zadušila svarilni glas dosedaj absolutnega voditelja stranke ter njegovih ožjih pristašev iz Štajerske. Po hudih debatah je načelstv« SLS sklenilo, da klerikalna stranka odklanja Marko-vičev ustavni načrt, naložilo je svojim poslancem, da v ostavotvorni skupščini brezpogojno vztrajajo na avtonomističnem programa in da ne vstopijo v nobeno kombinacijo, ki ne bi zastopala takega avtonomističnega programa, kakor ga je SLS zamislila. S tem sklepom so se klerikalci javno izločili iz bloka, ki naj sprovede ustavo Jugoslavije. Posledice morajo nastopiti četudi nimajo klerikalci toliko političnega poštenja, da bi jih takoj izvajali. Klerikalna stranka odklanja s svojim včerajšnjim sklepom sodelovanje v centralni in nadaljnjo udeležbo v pokrajinski vladi. Štajerski pristaši SLS so resno svarili in postavili vprašauje, je-h more stranka po volilnem porazu riskirati, da se jo odrine od politične moči. Opozarjali so, da v ljudstvu ni pravega razumevanja za avtonomijo, ki bi Slovenijo odsekala od bogatih virov Jugoslavije in ji naložila neznosna bremena. Na Štajerskem posebej je opažati precej simpatij za vzpostavitev posebne pokrajine. Argumenti so bili bob ob steno. Večina načelst-va je smatrala trenotek za ugoden, da se odkrito povrne k starim tradicijam slovenske ljudske stranke in resno je razmotrivala možnost koalicije z onim Radičem, za katerega pridržanje v ječi se je s toliko vnemo izlagal v Beogradu načelnik SLS. Klerikalni listi ženaznačujejosmer bodoče politike poslancev in stranke SLS. Pred očmi je našim klerikalcem zveza z nositeljem separatistične misli Radičem in z avantgardo socialnega reakcionarstva v Jugoslaviji, stranko muslimanskih agov in begov, to kar imenuje klerikalni večernik ^najtesnejšo zvezo z ostalimi demokratičnimi elementi troime-nega naroda*. Ne zaman so izvlekli sedaj klerikalni listi na dan ono ču-veno od dr. Korošca po njegovem povratku iz Švice konfiscirano resolucijo, ki slovesno proglaša, da je SLS za republikansko obliko vladavine. Kakor skriva Radič svoje separatistične cilje pod zastavo hrvatske republike, tako se odevajo slovenski klerikalci, ko se je pokazalo, da so propadli s svojo federalistično avtonomijo pri vseh, ki imajo zmisla za narod in državo, v republikansko togo. V istem momentu, ko objavljajo ^Službene Novine» prisego zvestobe kralju in narodnem edinst-vu s podpisom drja. Korošca.! Jasno je, da moramo od včeraj računati z novo taktiko klerikalne stranke. Vidijo se konture bloka, o katerem sanjajo klerikalni voditelji: muslimani, klerikalci in Radičevci ter zajedničarji. Mi menimo, da je Korošec vendarle pametnejši od Go-sarja in da bo šusteršičev duh, ki je zakraljeval zopet v vodstvu SLS, to stranko zopet vodil na pogubna pota. Jugoslavija je skala, ob kateri si bodo razbili glavo i Radič i Gosar i Hrasnica-beg. Sa?§& ojsfvo v italijanski vojni mornarici. Pni j, 10. dec. (Izv.) Včeraj zvečer tdplda iz tukajšnjega pristanišča iv?rp iovka «Espero», ki pripada eskadri admirala Simonettija, ki kakor znano vrši blokado Reke, Komaj je torpedovka prišla na od-;.fio morje so mornarji planili v kalite '.omandanta in ostalih oficirjev ter potem prevzeli sami komando ladje in odpluli s polno paro na Reko, kjer so se pridružli d'Annun-zijevi mornarici. Ta, že tretja dezer-tacija torpedovke, je naredila v italijanskih mornarskih krogih najmuč-nejši vtis. Mornarski krogi razlaga- jo te katastrofalne pojave z dejstvom da vlada med oficirji in posadko posameznih bojnih ladij skrajno sovražno razmerie. Puljski admiralat javlja ta sluča"j in ga obžaluje, napoveduje najstrožje kazni upornikom in ugotavlja, da tudi te torpedovke, ki so se izneverile službi domovine, ne bodo mnogo pomagale d'Annunziju. Mornariške vlasti so odredile najstrožjo preiskavo, da se dožene od kod prihaja v posadke ta protidržavna agitacija, ki diskrediti-ra v tako veliki meri ugled italijanske mornarice. Resni dogodki na Češkem. Praga, 10. dec. zjutraj. (Izv.) K predzgodovini sinočnih dogodkov je omeniti, da je komunistično vodstvo, ki se ie pred nekaj meseci polastilo podjetij Delavskega doma, pravdo z načeL soc, dem. str. izgubilo. Sodišče je ugotovilo lastninsko pravico soc. dem. vodstva. Navzlic temu komunisti Delavskega doma niso hoteli izročiti ter so ne meneč se za pravorek sodišča gospodarili naprej, odpuščali osobje, ki se jim je zdelo nezanesljivo ter ga nadomeščali s svojimi najožjimi pristaši. Čisto po metodah velekapitalistič-nih izkoriščevalcev so vrgli na cesto celo vrsto dolgoletnih nastavljen-cev tiskarne, knjigarne in drugih v Delavskem domu se nahajajočih podjetij. Včeraj so odpustili iz službe dolgoletnega ravnatelja tiskarne, na katerega ime se je glasila tiskarniška koncesija. Na intervencijo soc. dem. vodstva je konečno obrtno sodišče odredilo, da se Delavski dom in tiskarna zapečatita, dokler jih ne prevzamejo upravičeni lastniki To je bil povod za že opisane krvave dogodke. Stvar pa je ponoči izgledala strašnejše, nego je bila v resnici. Orožništvo in policija nista rabila strelnega orožja, število ranjencev ni veliko, ubit ni bil nihče. Po polnoči je nastopil popoln mir in Delavski dom je bil povsodi od policije zaseden. Komunistično «Rud6 Pravo» ni izšlo Danes dopoldne so se zbirale pred Delavskim domom opetovano gruče komunistov, toda Hybernska ulica je dobro zastražena. Komunisti harangirajo delavstvo na štrajk in pobune. Opažati pa je, da jim sledijo le najnižji elementi in niti v glavnem taborišču komunistov v Kladnu se delavstvo ni v pričakovanem obsegu z njimi solidariziralo. Agitacija se z veliko vnemo nadaljuje. 2e zjutraj so se pojavile na ulicah sumljive gruče, oborožene z debelimi palicami, polic, jih je razgna-la. Pričakovati je nekaj prav nemirnih dni, toda z ozirom na splošni odpor ogromne večine prebivalstva proti komunističnim nasiljem ter odločnost vlade, ki skuša spor med komunisti in socijalnimi demokrati izravnati potom kompromisa, na dru- gi strani pa zatreti vsak poskus organiziranih nemirov, so merodajni krogi trdno prepričani, da mir v republiki ne bo porušen. Praga, 10. decembra (Izv.) Okoli 10. ure dopoldne se je zbralo pred poslopjem narodne skupščine okoli 1000 ljudi. Ob pol 11. uri je prišlo še okoli 2500 oseb z rdečimi zastavami na čelu. Prišlo je do spopadov s policijo. Ogroženim tovarišem je prihitelo na pomoč okoli 40 policistov, ki pa so bili takoj obkoljeni in napadeni. Padlo je več strelov, nekateri policisti so bili ranjeni z bodali. Policija je morala poseči po orožju in je oddala okoli 80 strelov, nakar se je množica razkropila. Na ulici je obležalo pet oseb. Policija je imela šest ranjenih. Pred parlament je prispelo orožništvo, ki je ob pol 1. uri očistilo ulice. Parlament je okrog in okrog zastražen od žan-darmerije. , Praga, 10. decembra. (Izv.) Popoldne je prišlo na dveh krajih do streljanja. Glavni poštni urad v Harra-chovi ulici je morala policija braniti s samokresi pred komunisti, več oseb je ranjenih. Tudi v neki drugi ulici je prišlo do hudih spopadov. V mestu vlada veliko razburjenje. Mnogo obratov počiva, med drugim plinarna v predmestju Liben, ki oskrbuje skoro polovico Prage s plinom. Praga, 10. decembra. Davi je jelo stavkati komunistično delavstvo praških tvornic, da bi protestiralo proti vrnitvi tiskarne v Ljudskem domu zakonitim posestnikom. Komunisti so v skupinah šli po mestu in se na raznih krajih spopadli z redarji. Brno, 10. decembra. Bmski komunisti so proglasili splošno stavko v znak protesta proti vrnitvi praške delavske tiskarne zakonitim lastnikom. Praga, 10. decembra (Izv.) V rudniškem mestu Kladnu vlada danes splošna stavka. Po rudnikih, plavžih in po vseh veleposestvih počiva delo. Vrh tega je bila proglašena splošna stavka v sledečih krajih: Slany, Louny, Umhošt, Rokicany, Kralupy in Nym-burgu. v Brno, 10. decembra. (Izv.) Zupan Wanek, ki pripada komunistični stranki, je odstopil. Brno in vsa sosedna industrijska ozemlja so brez luči Popoldne je sklenil delavski svet, da mora iti delavstvo jutri ob pol 8. zjutraj zopet na delo. Italijani evakuiralo Dalmacijo? Split, 10. decembra. Iz okupira-ga ozemlja prihaja poročilo, aa je Napetost med fflmom in Reko Rim, 10. decembra. (Izv.) Takoj po svoji vrnitvi v Rim je imel minister za ga ozemlja prihaja poročilo, da je ^^ zadeve grof Sforza dolgo pričela italijanska vojska po malem konferenco z ministrskim predsedni-evakuirati one kraje, ki po rapallski kom Giolittijem, vojnim ministrom pogodbi pripadajo nam. Opaža se, Bonomijem in ministrom mornarice da odhajajo vojaški oddelki proti Secchijem. V političnih krogih se trdi, Zadru. Predvčerajšnjem je odšla da so ministri soglasni v načelu, da — rimska vlada v nobenem slučaju ne sme priznati italijanske regence Kvarnem, dokler niso izvedene vse določbe rapallske pogodbe. Vlada bo izdala tekom današnjega dne komunike, v katerem bo pojasnila svoje stališče in od- preta Šibenika artilerija iz Knina in Drniša. Zdi se, da bodo vojaški oddelki odšli v hiko, kjer se okrcajo. Rim, 10. decembra (Izv.) Po prvotnih naklepih je nameravala rimska vlada dne 19. decembra proglasiti aneksijo Julijske Benečije Radi komplikacij v reškem vprašanju ej sedaj vlada odgodila aneksijo, ki se po dosedanjih dispozicijah izvrši sele v mesecu ianuariu, ^ * Število slovenskih mandatov ostane neizpremevtjetto-. Beograd, 10. ikesmbra. (Izvirno). Državni odber :e in danes predelal skorfj v? poročila glavnih volilnih odborov in sestavil razen za 5 mandatov zapisnik vseh izvoljenih poslancev. Glede slovenskih mandatov je sklenil, da ni kompe-tenten razpravljati in sklepati o pre-membi njihovega števila. Preobrat v klerikalni taktiki. Ljubljana, 10. decembra. ------- Včeraj se je vršila seja načelstva SLS, kateri je prisostvoval tudi minister dr. Korošec. Objavljen je bil sklep ki pravi. Načelstvo SLS odklanja ustavni načrt ministra dr. Martaviča in nalaga svojim poslancem, da vztrajajo, zvesti vsem načelnim točkam vo-livnega programa SLS, v nstavo-tvorai skupščini brezpogojno na avtonomističnem programa, ki ga je v imenu stra ike preložil njen zastopnik v vladi miristrskemu svetu. Kkij strankinih poslancev naj ne vstopa v nobeno kombinacijo, ki ne bi zastopala avtonomističnega progi ama, kakor ga je SLS zamislila. Ali je bilo zaključeno, da dr. Korošec iz tega sklepa potegne kou-cekvence in demisionira, niso objavili. Kakor čujemo, je bila razprava v načelstvu SLS jako ostra. Štajerci so zastopali oportunistično stališče, Kranjci so bili neomajno za povra-tek k programu od 21. novembra 191S. Na seji so se razmotrivale tudi možnosti kooperacije z Radičevo stranko. Radikalna skupina, katero vodi dr. Gosar, je prodrla. Postopanje drja. Korošca se je ostro kritiziralo zlasti pa to, da je podpisal uredoo o poslovniku, ki predpisuje poslancem prisego zvestobe kralju in edinshenem narodu. Rssssep v Radilsii stranki ? Zagreb, 10. decembra. (Izvirno). Ban Laginja je navezal stike z enim delom Radičevih poslancev, ki bi bili voljni se udeležiti dela v konsti-tuanti. Zagreb, 10. decembra. «Jutarnji list» javlja iz Sarajeva: Ker se je Radič izjavil za republiko, je Savez težaka (demokratskih kmetov) v Bosni izjavil, da nima nobenih zvez z Radičevo stranko. Beograd, 10. decembra. «Pravda* javlja iz Sarajeva: Včeraj je Radi-čev zaupnik v Sarajevu sklenil sporazum s sedmimi poslanci (zajeoni-čarske) težačke stranke iz Bosne, po katerem pristopijo imenovani poslanci k Radičevi skupini Beograd, 10. decembra (Izvirno). Danes dopoldan se je vršil ministrski svet, da zaključi razpravo o dogodkih na Hrvatskem. Sklepanje je bilo odloženo na jutri, ker je prispela brzojavka bana Laginje, da pride osebno poročat in sc opravičit. Ministrski svet vstraja na tem, da se mora režim na Hrvatskem brezpogojno izpremeniti in ban izmenjati. Trst, 10. decembra. (Izvirno). Jutri stopijo v štrajk vsi srednješolski profesorji v Julijski Benečiji, ker ni vlada ugodila njihovim zahtevam po zboljševanju gmotnega stanja. Štraj-ku so se pridružili tudi učitelji vseh mestnih ljudskih šol v Trstu, ker smatrajo regulacijo plač od strani tržaške občine kot nedovoljne. ran ^joo^«. —j- —--* — Dunaj, io. decembra (Izv.) V pozni ločno izjavila, da tudi potem, ako po večerni uri je bila uradniška stavka po izvršitvi rapallskega sporazuma prizna dolgotrajnih pogajanjih vlade z za-reško državo, tega priznanja ni zame- stopniki stavkujočih, končana. Akcijski njati z izjavami D* Annunzija, ki pra- odbor je pozval državne uradnike, naj vi, da je proglasitev samostojne reške se vrnejo jutri zopet na dieto. države istovetna z aneksijo 9Š6S ' ^ is DemoMhim volita v ljubljanskem ohrožju. Dolžan sem Vam izreči iskreno zahvalo, da ste svoje glasove naklonili '.iT', ki sem ji bil jaz nosilec. Stori! bcm svojo dolžnost napram ju* goslovanskemu narodu in državi, kakor tudi na Dram svojemu okrožju do skrajnosti svojih moči. Program naše stranke je znan in mi ni treba ponavljati, da se bom pa njem ravnal v vsem svojem delu. Ker uvidevam, da bo državi v največjo korist, če se jjovzdigne naš kmetski stan, bom v prvi vrsti zastopal njegove interese. Pri tem pa na bom niti trenotek izgubil iz vida, dal je od povzdige naše industrije, o* brti in trgovine zavisna usoda zlasti naše ožje domovine, ki si more le tem potem odpreti pot do novih dohodkov. Naša mesta in trgi in v njih' bivajoči sloji ter industrijska središča jjotrebujejo krepke pomoči, da se razvijejo. V stvareh obče narodnega zna?« čaja, kjer gre za koristi splošnosti, brez razlike stanov vabim vsakogar, ki je dobrih misli, da se z zauj>a-njem obrača na me. V stvareh deloM ma ah povsem osebnega značaja se naj izvolijo somišljeniki na strankine poslance obračati le preko naše po« litične organizacije. Pri tem bom y okviru splošne dolžnosti prav posebno rad v stiku z občinami, ki so ma v velikem številu počastile s svojmi zaupanjem. Zlasti dobrodošla so verodostojna; poročila, ki nam omogočajo efektiv-t no kontrolo javne uprave. V Ljubljani, dne 6. dec. 1920» Dr. Gregor Žerjav, poslanec na ustavotvorni skupščini Prva seja demokratskega kluba. Za naglo delo v konstituanti. Beograd. 10. decembra. (Izv.) Dane« dopoldne se je vršila prva plenarna seja Demokratskega kluba, ki se j< nadaljevala tudi popoldne. Navzočih je bilo preko 70 poslancev, ki so žl prispeli v Beograd. Klub je izvolil z iii vahnimi aklamacijami za predsednic ka ministrskega predsednika na raz» položenju Ljubo Davidoviča, za prvet ga podpredsednika je bil izvoljen pO slanec dr. Ivan Tavčar, za drugegtf podpredsednika pa poslanec Milan Roje. Predsednik Davidovič je v po zdravnem govoru poudarjal, da je nai. ša mlada stranka častno prošla skozi volitve. V parlamentu stoji kot naj< čvrstejša in najenotnejša zastopnica demokratske jugoslovanske misli. Natfl se je razvila velika politična debata. Minister Pribičevič ie poročal o notran njem, minister Draškovič pa o zunanjepolitičnem položaju. Debate so s< udeležili mnogi poslanci, med njimi Kukovec in Tavčar. Zaključeno je bilo, da se čim preje pričnejo pogajania i radikalci in seljaškimi skupinami radi zasiguranja naglega parlamentarne*^ dela in rekonstrukcije vlade. Prifetek pogajanj za delovno večino. Beograd, 10. decembra. (Izvirno). Demokratski klub je pooblastil svojega predsednika Davidoviča, da stopi v stik z drugimi parlamentarnimi skupinami. Radikalci so pustili Pasiču prosto roko, da vodi pogajanja glede sestave vlade. Jutri dopoldne se vrši prvi oficielni sestanek med Pasičem in Davidovičem. V ospredju stoji kandidatura Nikole Pasiča za predsednika nove vlade. Kriza v kabinetu. Beograd, 10. decembta. (Izvirno). Službene Novine objavljajo poslovnik za konstituanto, ki nosi med drugimi tudi podpis ministra Korošca. Ministra Kovačevič in Drinko-vič sta v današnji seji ministrskega sveta izjavila, da poslovnika ne podpišeta. Ministrski predsednik njima je dal rok 24 ur, da podpišeta ali pa potegneta konsekvence. Ur. UeMKk VUatai Pokrajinska državna oprava. Državno upravo v pokrajini bi Vodil v prvi vrsti poseben državni uradnik, ki bi se imenoval n. pr. šef pokrajinske vlade ali ban. Posebno stari jugoslovanski izraz ban bi bil jako primeren. Banu mora pripadati vsa državna uprava v pokrajini, kolikor ni izrecno po določbah posebnih zakonov izvzeta iz njegove pristojnosti in ne postajajo v tem pogledu posebna državna oblastva, uradi in zavodi. Vobče bodi vsa notranja u-prava v pokrajini, kolikor ni izročena samoupravnim korporacijam, osredotočena pri banu. Notranjo upravo imenujemo oni del javne uprave, ki j ....... , .. ni zunanja, vojaška, sodna in fi- ^ajo biti h sloji crg-niziran, v pn-nančna uprava. Notranja (politična '81wta,h. ^vsHh l"rror?-ijah ah ah občna) uprava obsega tedaj iz-' zNrnicaa, m sce- bi ce nekaterirte- ključno ali vsaj v izdatni meri skrb!ncVl.v 0lJ:0Z7uh če za red in mir ter pospešuje gospodar- ^anj cb*mih ^^ « v pokra, ske, duševne in telesne kultureTvsa ^^ okrožnih zbornic, dru. 4a notranja uprava tvori celoto, ki % F* neposredno v pokrajinskih se ne sme po nepotrebnem cepiti ali ~^crnjcah- celo atomizirati. Stremljenje zdrav-; Na poseben nsčin bi bilo zaradi niških in tehniških krogov po popolni interesiranosti ctarlšev učeče se mla- vamoefi drfave fn javnega reda, ampak za vprašanje primernosti in potrebe kake odredbe, tedaj se mora seznaniti s težnjami in željami prizadetih socialnih skupin ah slojev in pa z mnenjem neuradnih strokovnjakov. V ta namen bi v pokrajini obstojali za razne grane državne uprave posebni posvetovalni organi ali sosveti. Ti sosveti bi bih sestavljeni na polovico iz zastopnikov določenih teritorialnih in stanovskih samoupravnih udruženj, na polovico pa iz strokovnjakov, ki bi jih izmed poznanih veščakov imenoval ban. Taki sosveti bi bili potrebni n. pr. za rudarska, obrtna, industrijska, trgovska in prometna, delavska in zdravniška vprašanja. V ta n?rren pa mo- ločitvi njihovih strok od notranje u-prave gre pa tudi iz drugih razlogov predaleč. Pri notranji upravi in sicer tudi pri zdravstveno-politični, grad-beno-politični in rudarsko-političn« upravi nastopa država v prvi vrsti kot oblast, to se pravi, ona podeljuje, izpreminja in razveljavlja j"avne pravice, nadalje poveljuje in končno razsoja o obstoju ali neobstoju javnih pravic. Seveda se mora država pri izvrševanju teh oblastvenih postov pogostokrat opirati na strokovno mnenje zdravniških in tehniških zvedencev, a dotični upravni akt je izvedencev, a dotični upravni akt je po svojem bistvu vendar oblastveno juridično opravilo. Gotovo pa se mora tem strokovnim organom v njih strogo strokovnem področju zajam-čiti neko samostojnost, ker bi ta povzročila večjo zadovoljnost in za-' branila vmešavanje nestrokovnjakov H strogo strokovna vprašanja. Načelniku pokrajine, oblasti (ba-Bu) se mora pridržati neka ingerenca itudi na zdravstvene in tehnične stroke. Šefi teh oddelkov pokrajinske Vlade bi tedaj uživali večjo samostojnost od ostalih oddelkov, a vse rešitve načelnega pomena in v osebnih stvareh bi se morale predložiti banu v sopodpis. Kadar ban ne more pritrditi tal Id na ministrstvo naslovljeni rešitvi, tedaj ji pripiše svoje odvojeno mnenje, pri rešitvah pa, ki ne gredo na ministrstvo, a ki bi jih moral ban sopodpisati, ima šef vladnega od-idelka pravico, si izprositi odredbo pristojnega ministrstva takrat, kadar Še ban z rešitvijo ne strinja. _ Pokrajinska vlada bodi tako urejena, da odgovarjaj posameznemu ministrstvu poseben oddelek pokrajinske vlade. Umljivo pa je, da morajo tedaj tudi zdravstveni in razni jpretežno tehnični oddelki razpolagati cez potrebno število juridično-admi-nistrativnih uradnikov. Večji oddelki bi se delili v odseke. Ban in po njegovem naročilu njemu podrejeni uradniki pa nikakor ne hd smeli vedno sami odrejati, ne da" bi preje zaslišavali posebnih posvetovalnih organov. Kadar ne gre zgolj za strogo pravna ali strogo tehnična vprašanja ali za vprašanja dine treba urediti upravo onega šolstva, ki ima cbče vzgajalen namen. V to svrno spadajo osnovne Šolc-(ljudske in meščanske) in srednje šole (gimnazije, realne gimnazije, realke). Iz praktičnih razlogov se jim priključijo še učiteljišča, ker jim je naloga skrbeti za učiteljski naraščaj na osnovnih šolah in se njihova učna snov ne razlikuje mnogo od one na višjih razredih srednjih šoL Ban bi bil glede fe šolske uprave vezan na sklepe pokrajinskega šolskega sveta. Temu šolskemu svetu bi predsedoval ban ah njegov stvarno pristojni ref.^ent Ker je želeti, da tudi v bodoče država trpi stroške za vzgojno šolstvo, si mora država varovati primeren vpliv. Kazalo bi, da tvorijo zastopniki prizadetih državnih oblastev tretjino vseh članov po-krajinskega šolskega sveta. Drugo tretjino bi tvorili zastopniki starišev, a tretjo zastopniki učiteljstva. Pri taki ureditvi državne pokrajinske uprave bi bilo povsem izključno, da bi se razvil birokratizem v slabem pomenu besede. Vojaška in sodna uprava v pokrajini bi bile izven banovega področja, saj ne spadajo k notranji upravi, a tudi nekatere grane državne notranje uprave bi se popolnoma izločile iz banove kompetence, kakor n. pr. poštna in železniška uprava. Napačno bi pa seveda bilo ako te morda tudi zdravniško, gradbeno, rudarsko stroko odcepili, kajti pri teh strokah ne gre le za državna podjetja temveč v prvi vrsti za oblastvene posle. Le izjemoma n. pr. če bi se oskrba državnih rudnikov popolnoma ločila od rudarske politične u-prave, bi se za upravo državnih mon-taničnih obratov imela ustanoviti po-sebna samostojna pokrajinska ravnateljstva ali bi se oskrbništva posameznih obratov neposredno podredila ministrstvu. Naše administrativno pravo je v posameznih pokrajinah dokaj različno in vsled različnih gospodarskih, posvetnih in socialnih razmer, ki koreninijo v večstoletnem različnem razvoju in v različnih geografskih faktorjih, tudi ni pričakovati, da W se čmafa fceriaSto. 7 ne&tferfE strokah se bo zbližanje hitreje moglo izvršiti, v drugih pa takega izenačenja sploh ne rabimo in bi le škodljivo učinkovalo. Posamezna ministrstva imajo težko nalogo, da do-ločajo smer in načela v upravi ter da nadzorujejo delovanje podrejenih jim oblastev, uradov in zavodov. Vsled različnega administrativnega prava je ta naloga izredno kočljiva. Da se more ministrstvo v vsot obsegu posvetiti tej važni nalogi in da ne obnemore pod obilico manj važnih poslov, nadalje, da se število instanc skrči, je umestno, da so rešitve bana odnosno pokrajinskega šo'«Ve-ga sveta v okviru njihovih kompe-tenc vobče končnoveljavne. Proti nju. nim ukrepom in razsodb^un te bila dopiv^na pritožba na ministrstvo le tedaj, rko se je rešitev izdala v prvi stopnji. Kodar kdo trdi, da se je zakon kršil "li da je bilo postopanje pomanjkljivo, pa mora biti dovoljena pritožba na pokrajinsko upravno sodišče, 1-olikor ni dopusten poziv na esredrje. vlado. Politične beležite -f Muilimam in politična sitaaci-ja. Iz Sarajeva se poroča, da je popolnoma izključeno, da bi se poslanci Jugoslovanske muslimanske organizacije priključiti v konstituanti kateremu koli državotvornemu bloku. Izjave voditeljev stranke govore dovolj jasno, da so se Muslimani približali levici, kjer so se zopet našli s klerikalci in zajedničarji, s katerimi poslednjimi so bili že v bivšem narodnem predstavništvu skupaj v narodnem klubu. Muslimani zahtevajo pokrajinsko vlado, sestavljeno po številni moči strank (torej Bosno pod vodstvom begov in agl) in pokrajinske zbore z najdalekosež-nejšo avtonomijo. Poskusi radikalne stranke, da pridobi muslimane za sebe, so že iz tega razloga brezuspešni in jih je vodstvo radikalne stranke tudi že opustilo. Stališče Muslimanov glede agrarne reforme je za demokratsko stranko nesprejemljivo. Zahtevo Muslimanov, da se reši vprašanje pokrajinske vlade v Bosni po številni moči političnih strank, pa zopet odklanjajo klerikalci in zajedničarji, ker bi vsled malega Števila svojih mandatov pri sestavi vlade sploh ne prišli v poštev. -{- Kriz« v Bosni. Predsednik bosanske vlade dr. Srskič, ki je že pred dvema mesecema demisijo-niral, je prišel danes v Beograd. V političnih krogih se govori, da bo za njegovega naslednika imenovan dr. Nikola Stojanovič. + Vtisek Radičeve skupščine v Bosni. Vse sarajevsko časopisje, celo uradni list ^Narodno Jedinstvo*, je bilo v četrtek zaplenjeno zaradi poročila o poteku Radičeve skupščine v Zagrebu. Radičev govor in resolucije so izzvale, kakor drugod v Jugoslaviji, tako tudi v Sarajevu, veliko ogorčenje. Javnost in Časopisje zahteva, da se uporabijo vsa sredstva proti protidržavni in demago-ški politiki vodstva seljačke stranke. 4- Italijanski strah pred Rosi. Ko se je zvedelo, da se namerava del Wranglove armade izkrcati v Koto ru, kjer bi bilo štacioninuio tudi Vnmgtovo vojno Brodovje, so Italijani dvignili vsestransko diplomatsko gonja da se to prepreči, govorili ^so, cfa je Wranglova armada okužena, da je prepojena z boljševizmom in skrajno nedisciplinirana. Pravega vzroka seveda niso navedli, a to je ta, da so se bali, da stopi na jugoslovansko ozemlje nekoliko tisoč ruskih vojakov in da zavihra na Jadranskem morju ruska vojna trobojnica, ki bi jo morda kmalu zamenjala jugoslovanska zastava. Italijanske intrige so imele v Parizu ta uspeh, da je vrhovni svet odločil, da se del ruske vojske razvrsti v Galipolu, drugi del z bojnrii ladjami pa v Bizerti v Tuniziji. V Ko-tor pridejo samo nr':i civi':ii b~g'in ci, ki se nnselijo ni stro?ke frcicr-ke vlade, ki j* prevzela prebrano in ob-rkrbo po ra-nih krajih Jugoslavije. — Vesti, da pride general Wrangel v Jugoslavijo, 'e ne potrjujejo. General Wrangel ostane v Carigradu, dokler se ne vrrejo delegati, ki jih je razposlal po vceh zavezniških prestolic?h H se bo čc!e potem odločil za nrdrljnje potovanje. V Beograd je dospel Wranglcv volti minister ger«ril Danilov, ki ;e imel Prosvcta. — Društvo slušateljev filozofske Jm kultete proslavi drugo obletnico Cankarjeve smrti v soboto dne 11. t m. ob 20. uri na univerzi. Predaval bo g. dr. J. C Oblak o Cankarju, slovenskem človeku, predstavitelju narodove duše. Vstopnina: sedež 5 K, stojišče 3 Ki Odbor. — Koncerti orkestralnega društva pod vodstvom prof. Jeraja so od lani elitni in največji simfonični koncerti Glasbene Matice. Naj ne zamudi nihče letošnjega prvega koncerta v Unionu v ponedeljek 13. t m oh 20. uri. — XVIII. umetnostna razstava v. Ljubljani. V Jakopičevem umetniškem paviljonu je poleg drugih del razstavljenih tudi troje lesenih skulptur u* glednega slovenskega kiparja Ivana Napotnika. Talentirani umetnik je od svojega debuta letošnjo pomlad še vsi umetniško usmerjeni javnosti v najboljšem spominu. Zaradi tehničnih ovir je to pot razstavil samo trojico del manjšega formata, ki pa kljub temu dokazujejo mojstrsko roko svojega av« torja. Napotnik je našemu občinstvu vse premalo znan. Živel in deloval je do prevrata v tujini, v Pragi, na Dunaju, v Budimpešti in drugod. Njegova pla- konference z Vcsničem in pc^očni- - stična dela. osobito njegove nenavadno kom generalnega štaba generalom 'Pne les?ce plastike pričajo o jaki indi-Pešičem. — General Wrangel r:or-ividualnosti in odličnih tehničnih spo-ganteira svojo armado, ki je repo!- ieofcnoetih. Napotnik se z večimi deli noma discipliniran-?. Dopčnfcu udeležuje te. dni v Mariboru otvorjene «Teropsr> je izjavil: «Frav nič še ni izgubljenega. Ako bo Evropa poj-mila svetovno nevarnost boljševizma in nam pomore, da nadaljujemo svojo borbo, tedaj bo naša evakuacija Krima začetek naše zmage 1» -f Nova albanska vlada. V Bitolj jp dospelo poročilo iz Albanije, di je vlada v Tirani odstopila in da se Ah I. pokrajinske umetnostne razstave. — Klub upodabljajočih umetnikov „Grohar" je bi ustanovljen v sredo V Mariboru Odbor je sestavjen sledeče: V. Cotič predsednik, Ivan Karlovicja-no6W podpredsednik, S. Stiplovšek tajnik, I. Kranjc blagajnik, Avgusta šaat« lova odbornica. Klub je izvolil generala Maistra za svojega častnega člana. — V prosvetne namene je nakazalo med beg, bivši minister za notranja; ministrstvo prosvete Udruženju jugo dela, nahaja v zaporu. Vse kaže, da j slovanskega učiteljstva 25.000 dinar- bo zmagala ona struja pri Arnavtih, ki je za prijateljske in dobre odnošaje z našo kraljevino in Grško. ' Hardingov odposlanec v Evropi. Novoizvoljeni predsednik severo-ameriške republike Harding je poslal v Evropo svojega prijatelja senatorja Mac Caurmica, ki je že prišel v London. Pozneje obišče Faiiz, Rim, Prago, Berlin, Varšavo in Beograd, da se na licu mesta informira o političnih in gospodarskih razmerah v teh državah. Senator Caunnic je osebni prijatelj Hardinga in glavni urednik «Chikago Tribuno. -r Za sprejem Bolgarije v Zvezo narodov se je na podlagi ponovnega sklepanja odločila komisija ženevskega zbora. Francija se je vzdržala glasovanja. Sklep komisije pride kot predlog v plenum Zveze. -f- Madžarski komunisti v Italiji. Italijanski poslanec Bucco je nedavno pod napačnim imenom pripeljal iz Avstrije ženo in svakinjo Bele Kuna. Obe ženski sta se naselili v Bologni, kjer je njuno stanovanje postalo zbirališče raznih modžarskih komunistov, ki so zapleteni v boljše-viške zarote v Italiji. Naposled je policija pri Kunovi ženi napravila hišno preiskavo ter našli načrte za obširno komunistično akcijo v Italiji, na Dunaju in na Madžarskem. Pri tem je bil aretiran neki kovač. Tri njegove tovariše, Seidenhoferja, Friedbauerja ia Havana policija še išče. — jev. Ta denar se bo porabil za prosvetne namene, mladinske knjižnice, izda-janje pedagoških knjig. V toliko je popraviti včerajšnjo vest, ki jo je objavil ljubljanski dopisni urad v svojem poročilu, kjer pravi, da je ministrstvo prosvete imenovanemu udruženju na-nakazalo 25 milijonov dinarjev. — Knjige za mladino. Založna knjigarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bam-berg v Ljubljani se je lotila naloge, da poda slovenski mladini najlepše prav-jjice svetovne književnosti v izredno okusno ilustriranih izdajah. Za sedaj so izšle štiri take pravljice: Rdeča ka-pica, Pepelka, Trnoljčica ia Snegulj» čica; pripravljajo pa se še nadaljnje. Založništvo namerja poseči tudi po slovenskih pripovedkah ter jih spraviti na književni trg v bogato ilustriranih izdajah. Take publikacije so vredne vsega priznanja, zakaj doslej nismo še imeli kdo ve koliko knjižic in knjig s slikami, ki bi bil z njimi rodbinski oče lahko veselil svoje otroke ob raznih prilikah. Zgoraj navedene štiri pravljice so v ilustrativnem delu izvršene resnično umeir.iško ter so prežete z dobrodušnim humorjem. Tisk na močnem belem papirju je razločen in lep, oprema brezhibna, cena pa razmeroma nizka, saj stane vsaka pravljica samo 32 K. Kdor hoče svojim otrokom podati lep? božično darilo, naj seže po tej zbirki! — Planinski koledar za leto 1921 ]e že izšel. Opozarjamo, da se koledar ne bo, kakor prejšnja leta, razpošiljal članom ..Slovenskega planinskega dništ-va", temveč samo na izrecno naročilo. Lično izdelani koledarček bo našel med planinci mnogo odjemalcev. Pismena naročila na založništvo ^Planinskega koledarja" v Mariboru. FRANK HELLER: 9 prigode gospoia Mm. Roman. j(Prcvod iz švedščine. F. J.) (Dalje.)' Oglas, fi je izval mnogo debate p vseh boarding-hišah, se je nahajal skoro v vseh časopisih, v „DaiIy Newsu", „Cronichu" na levem krilu, pa do „Pall Mali Gazette" in časti Newsu", „Croniclu" na levem krilu, ffa oglas so našli v „Punchu" in „Titbitsu", bil je v vseh mesečnikih in se nahajal na {»vi strani „Curia" in „Collectors Jourala". — Samo v onih ljudskih listih, kakor sta „Star" in „Lloyds Weekly" ni bilo tega o-glasa. Vinjeta oglasa — gospod z izrazom duševne odsotnosti in z bolestnim izrazom v očeh, drži v roki zvezde Shakespeareovih del — je postala kmalu tako splošno znana, kakor katerakoli reklamna slika Peara, ©lacka ali Whitea. Koncem meseca maja so ptebrval-si Gotbenbura jgoadg sgotovitL da se je pošta, ki je prihajala profesorju Pelotardu, jako pomnožila. Vsak dan je prinašal pismonoša velike zavida in povezane ovitka Toda profesorju Pelotardu se ni mogel nikdo približati. Minulo je leto 1906, sledilo je leto 1907 in tudi prešlo, a v Gothenburg Road se ni zgodilo prav nič zanimivega, dve stavbišči na cesti sta bili zazidani, dve nove boarding hiše sta se uvrstili v gosto vrsto, profesor Pelotard je zamenjal svoj Daimler auto z belim Dion-Boutonom in Šved-kinjo je zmenila nova sobarica. Ali pošta na profesorja je bila od dne do dne večja, dame v Gothenburg Roadu so mu sledile z zaljubljenimi pogledi in rdečelasi obiskovalec je vsak dan prihajal in odhajaL Pisali smo kakor navadno pravi Jules Verne, — april 1908 ko smo zapustili Gothenburg Road a hišo 49, da govorimo popolnoma o drugih stvareh, časopisi, Id so pisali vso pomlad o mednarodnem marokan-skem konfliktu, so se začeli one dni pečati z zanimivo notranjo zadevo. . M« ali va še oiteJsc si vMai? v manjšem angleškem trgovskem svetu — a mali trgovski svet je na Angleškem glavni živec — tako razburjenje, kakor one tri tedne, ko se je govorilo o ti tajnosti. Ljudje so pošali nezaupni proti vsemu svetu, vsi so se bali, da izgube svoj denar; ko so pa ljudje izgubili svoje zaupanje do policije, bila je nevarnost, da nastopi popolna anarhija. Kaj se je vendar zfp)dilo, kaj je izzvalo tako nerazpoloženje? Suffra-getike so bile leta 1908 še ponižne ovfice, ki so iskale svojega pastirja? Ali se je morda zopet pojavil „nemški strah"? AH delajo zopet sinnfeinovci težave, ali se morda o-paža med stotisoči brezdelnih nevaren pokret? Nič, nič vsega tega! Neznanci, ki so že tri tedne kljubovati policiji, ki so vse sloje navdajali s strahom, so oskrunili za Angfeže nekaj svetejšega kot je narodna samostojnost, irsko vprašanje ali varnost* imetja. S predrzno roko so posegli po denarju angleške države in s tem zadeli angleški narod v srce. Ni na Angleškem svetejše stvari fSBt .SfciffiPg feLOSBP* «$ cerkev, niti kralj, niti ustava niso svetejši! Na nepotvorjenosti tega denarja se osniva obstanek angleškega imperija in duševni svet vsakega Angleža. Kdaj so ponarejevalci denarja —-leta 1908 začeti s svojimi operacijami, ni pojasneno; po raznih raztresenih vesteh, so začeli poskušati že spomladi tu in tam z razpečevanjem ponarejenega denarja. Šole v ponedeljek, 14. aprila izveli so svoj prvi veliki udar na angleško družbo. 15. aprila objavili so vsi jutranji listi, da se je dognalo prejšnji dan, da so neznanci spravili v promet ni£ manj kot 118 ponarejenih souvereignov v različnih krajih Londona. Denar je bil tako izborno ponarejal, da tega sploh opazili niso, ko se je pojavil v raznih prodajalnah, šele v bančnih pisarnah so odkrili, da je denar ponarejen. Zavladala je velika razburjenost, ali vsi so upali, da pride plicija zločincem kaj kmalu na sled. Splošno so vsi mislili, da je policija že prišla do polarne točke za izsleditev ponareje-33Časpiki «> splošno obžalovali ta neprijeten pojav in izraževali željo in nado, da bodo krivci sedeli kmalu pod ključem. „Tu pri nas" je pisal „Morning Leader", „taki trgovci še nikdar ni-so mogli dolgo životariti!" la „Times" ta najčastitljevejši novinar* ski proizvod, so zaključiti svoj članek o ti stvari s sledečimi besedami: Mi obžalujemo s svojimi kolegi žrtve opisanih dogodkov, a v istem času moramo izreči svoje začudenje, kako lahko so se dali vsi prevariti. Ako je na vesolnjem svetu kak odmev, ki je bolj znan, kot odmev angleškega jezika, je to gotovo zvek angle3cega zlata. Častitljive novine so imele prav* Ali venadr so govorile — oprostite, tako se pač pravi — iz praznega so* da. Kajti zveket angleškega denarja, ki so ga novine poveličevale v tako gostobesednih stavkih, je bil tako premeteno ponarejen, da se je neznancem drugega dne 16. aprila posrečilo oddati 14 ponarejenih funtov — in to ravno v pisarni samih „Timesa", (Dalje prihodnjič.) * Rojstni dan regenta. Na vprašanje predsedništva deželne vlade, kako naj se praznuje 17. december kot rojstni dan prestolonaslednika regenta Aleksandra, je minister notranjih del odgovoril, da se praznuje ta dan kakor prošlo leio. Vsled tega se vrši ta dan v svetiščih vseh vero-izpovedanj slovesna služba božja. Vsi državni in drugi javni uradi, kakor tudi zasebniki naj okrase svoja poslopja in hiše z državnim« ali narodnimi zastavami. Drugačno praz novanje tega dne se, kakor lansko leto, tudi letos ne bo vršilo. * Poslopje konstituante. Adaptacija bivše vojašnice 7. polka je bila ravno še v pravem času dovršena Poslopje ima 34 prostorov. Dvora na za seje je dosti velika, ker se je prej mislilo, da bo konstiluanta štela 700 poslancev. Iz prejšnjega parlamenta se je te dni vse pohištvo preneslo v novo poslopje. * Enotni sokoi«ki znak. V zmislu Sklepa skupščine Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Mariboru izda starešinstvo z novim letom enotni sokolski znak za vse jugoslovansko Sokolstvo in ravno tako enotno sokolsko legitimacijo. Znake in legitimacije bodo dobivali člani in članice samo pri svojih društ vih. Savez jih prične razpošiljati 15. januarjem 1921. Sokolski znak ne bo na prodaj nikjer v trgovinah in bo patentiran. Vsaka zloraba se bo kazenskim potom zasledovala. Znak je isti kakor češki „Na straž", samo brez tega napisa. Za nošnjo znaka veljajo isti predpisi, kakor pri češkem Solcol-stvu in bodo isti objavljeni v vseh so-kolskih listih. Znak smejo nositi samo Sani in članice, ne pa naraščaj. * Radičevci v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Radič je že razpoki svoje apostele v ostale dele Ju- slavije. V četrtek se je z večernim kom pripeljal v Maribor eden nje-agitatorjev, da pridobi tal za se-jačko republiko. S svojim delom je Eičel v neki večji gostilni. Naši ljudje, terim je prišel v roko, so ga kmalu Streznili. Možakar je obiskal tudi urednike v Cirilovi tiskarni. Pripovedoval je, da je razposlal Radič celo Vrsto agitatorjev v Slovenijo in Dalmacijo, da proučujejo tamkajšnje razmere in pripravljajo teren za ustano-»itev zvezne kmetske republike južnih Slovanov. Izjavil je dalje, da bo Radičeva stranka skušala izvesti svoj načrt .zaenkrat" mirnim potom. Na revolu-tjo še ne mislijo. j * Goriški Miklavž. Družba pri Hanselnu v Kobaridu je poslala Ci-fil-Metodovi družbi za Miklavža 50 ur, ki jih jc inž. K. izročil potom našega uredništva Družbi. * Porotna obravnava v zadevi Gu-ttinčič contra Plut je preložena, ker je irednik Plut nastopil dokaz resnice, jodišču pa ni bilo mogoče poklicati predlagan, prič pravočasno k razpravi. * Imenovanje v področju deželne vla-te. Ravnatelj pomožnih uradov, Fran iavanc je imenovan za višjega ravnatelja pomožnih uradov pri poverjeni-ftvu za notranje zadeve v Ljubljani. * Imenovanja v poštni službi. Višji kontrolor Fran Jeglič je imenovan za svetnika pri računskem oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani; za računskega oficijala pa asistent Ivan Rus in praktikant Vinko Slamic, oba pri računskem oddelku. * Volitev v občinski agrarni odbor. Volilni imenik za občinski agrarni odbor v Ljubljani je sestavljen in leži pri mestnem magistratu, pri magistratnem aadkomisarju Šviglju v gospodarskem uradu osem dni, t. i. od 11. decembra do 18. decembra 1920. ob uradnih urah psakemu na vpogled. * Kino za šolsko mladino v Beogradu Vsled dognano škodljivca upliva kinofilmov na šolsko mladino je ministrstvo prosvete zahtevalo od lastnikov beogradskih kino-gledališč da prirejajo posebne predstave za Šolsko mladino. Ker so lastniki bio-Bkopov to zahtevo odklonili, je ministrstvo prosvete v domu za zaščito deae ustanovilo Kino - gledališče za Šolsko mladino, a obenem najstrožje prepovedalo šolski mladini obisk vseh drugih Kino-gledališč. Beogradsko policijsko ravnateljstvo je izdalo razglas, da bodo vsi lastniki Kino-gledališč, ki bodo puščali v svoja gledališča šolsko mladino kajnovani z velikimi denarnimi globami, a v slučaju ponovitve z odvzetjem koncesije. Na ta način se misli vsaj deloma oslabiti škodljivi vpliv raznih razbojniških in la9dvnih filmov na šolsko mladino. * Dodatek k poštni aferi. Kot soudeleženec pri spoliranju amerikan-skih pisem je bil 6. t sko Brčko. Manipulacije je izvrševal v septembru in oktobru ter je izmaknil nad 100 navadnih ameri-kanskih pisem, v katerih je našel okoli 40 dolarjev. Pisma'jp med nočno službo izmikal, jih odnašal na dom, kjer jih je odprl, dolarje pobral, a pisma takoj sežgal. Dolarje je izmenjal na zakotni borzi. * Gradnja železničarskih hišic. Zagrebško ravnateljstvo državnih železnic je dalo izdelati projekt za gradnjo železničarskih stanovanj v Zagrebu. Stavbišče, ki je ravnateljstvu na ponudbo, stane poldrugi milijon kron. Na tem zemljišču naj bi se zgradilo 100 pritličnih hišic; vsaka naj bi imela po dve stanovanji z dvema sobama, verando in s potrebnimi pripadki. Stavbeni troški vsake hišice so proračunjeni na 1S0 tisoč kron; vse hišice skupaj bi stale torej IS milijonov kron. Podjetnik se zaveže, da zgradi vsak mesec deset hišic. • Lepa karijera. Iz Beograda poročajo, da je šef kabineta ministra za trgovino postal g. Rade Vesnič. Novi kabinetni šef Vesnič je bil že pred nekaj meseci član zagrebškega narodnega gledališča, toda ker mu je celokupna kritika svetovala, da je bolje, ako si najde drug poklic, je g. Vesnič ubogal in našel boljšo službo. To imenovanje pa postane popo" notna razumljivo za onega, ki ve, da je g. Vesnič nečak predsednika vlade gospoda dr. Vilenka Vesniča. Gibanje hišnih posestnikov. Hišni posestniki v Jugoslaviji »e z veliko energijo organizirajo. Iz Beograda, Zagreba in Ljubljane se gibanje širi tudi po manjših mestih in celo po deželi. Na Slovenskem vodi celo akcijo predsednik Zveze društev hišnih posestnikov, nadsv. L Frelih z velikim uspehom. Nedavno se je vršil v čital nični dvorani v Novem mestu prav dobro obiskan shod hišnih posestnikov na katerem se je soglasno sklenilo, ustanoviti društvo hišnih posestnikov za Novo mesto in okolico, h kateremu so pristopili vsi zborovalci. Zborovanje je vodil župan Rozman, ki je priporočal ustanovitev prepotrebne organizacije vseh hišnih posestnikov. Zvezo dru štev hišnih posestnikov za Slovenijo je zastopal nje predsednik nadsv. Ivan -relih iz Ljubljane, ki je v obširnem govoru popisal vse stanovanjske na-redbe, kakor tudi zakon v varstvo na emnikov in njega zle-posedice za vse stanove. Priporočal je tesno organizacijo hišnih posestnikov v vsi državi. O sedanjih razmerah hišnih posestnikov je temeljito razpravljal g. Fr. Stare iz Ljubljane in se je obema govornikoma izrekla zahvala. Enak shod se je vrši" drugi dan v Metliki, kateremu je predsedoval župan Fleischmann. Tuai na tem shodu sta nastopila omenjena govornika in se je skienlo ustanoviti društvo hišnih posestnikov za Metliko. Isti dan popoldne pa se je vršil shod hišnih posestnikov s sosednem mestu Kar-lovcu, na katerem so bili posebno zastopniki Slovencev prisrčno pozdravljeni. Tudi na tem shodu sta nastopila omenjena odposlanca iz Ljubljane, ki sta oba temeljito in obširno poročala o sedanjem stanju hišnih posestnikov. Hrvati kakor Slovenci so sklenili najožjo stanovsko organizacijo in izjavili, da ne odnehajo od svojih zahtev. sv Sokol I. Prednjački zbor Sokola I. priredi za člane in članice dne 11. t. m. ob 20. uri zvečer v društvenem lokalu, trg Tabor, predavanje „o pravilnem držanju telesa pri telovadbi", K predavanju uljudno vabi Odbor. sv. Dramatični odsek sokolskega društva na Vila priredi v nedeljo dne 12. decembra L 1. ob 20. uri zvečer v svojem novozgrajenem lastnem domu predstavo: „ Velika repatica", burka v treh dejanjih. Vsi ki se želite zopet enkrat prav iz srca nasmejati in se zaba-viti, prihitite v nedeljo v naš novi sokolski dom. * Grob Simona Gregorčiča pri Sv Lovrencu nad Kobaridom je v vojni mnogo trpel. Vsa ograja okoli groba je bila poškodovana in deloma raznešena. Naši vrli Kobarid-čani so zbrali med seboj 1000 lir, da se grob popravi. Nasadili so iz doline do pokopališča lep mlad drevored, ki bo krasil cesto n grobu našega pesnika. Slikar Gašpari je dobil nalogo izvršiti primeren načrt za novo ograjo v narodnem slogu. Na listih bodo vrezani stihi našega pesnika, ki govore o domovini. Tako bo dobil ta grob, ki je svet vsakemu Slovencu, svoj okras, ki ga zasluži pesnik naše «Soče». * Slovenski napisi v Maribor«. Končno so vendar tudi mariborska predmestja dobila slovenske ulične konjskih sil ter bo ta centrala za fal-'doče 12 dinarjev tM nfcsfaflffi aM ah$ sko ob Dravi največja v Jugoslaviji, kome pese. V BaČki n Banatu se je Sj » Nova trgovska agencija. Mini- sedaj plačevala pesa po 45 K. strstvo trgovine in industrije je od- = Ribolov na Prespanskem i« redilo, da se v San Frančišku v Kali- Ohridskem jezera. Beograjska «P<* forniji ustanovi pooblaščena trgo- Wika» javlja, danamerava minista* vinska agencija naše kraljevine. Ua poljedelstvo dr.Vehzar Jankovi« = Zacarinjenje v Zagrebu. Ker je oddati ribolov na bogatem Ohrid, ravnateljstvo državnih zeleznic odre-1 skem in Prespanskem jezeru kar pod dilo, da se mora vsled pomanjkanja roko neki židovski finančni grupi večjih carinskih lokalov in skladišč vse in da bi na ta način oškodoval dr« carinsko blago namenjena za Zagreb Javo za nekaj desetič milijona di-odpremljati na skladišč Orastein in narjev. List zahteva takojšnjega po* Spitzer. so se prizadeti skladiščnih jasnila Q zadevi pritožili pn centralni vladi, obenem I' _ Ceikft-italijanska konferenca v 7> Pa ,e udruženje zagrebških skladisc- , Koafcroca je končala pogajanja * ±V clfc^fT^V^h^ Jffi naslednjim reziltatom: dSlovkd s^isasrinTsSE cSfifrtfeffl najhitreje zgraditi velika skladičča, M^^ S kjei bi mogla obenem dobiti erinš ] l S^ * Omejitev keiezniSke-sa prometa. Sedaj, ko skuša marsikdo at nabaviti potrebna živila za dalj časa, bi morale železnice skrbeti za nemoten promet. Znano je, da so vsako leto v jeseni transporti na železnicah mnogo večji, nego drugače in radi tega preskrbijo železniške uprave, ki jim je na tem ležeče, da se razvija promet nemoteno, že pravočasno vse potrebno. Tudi naše železniško ministrstvo bi moralo vedeti, da bo jeseni tovorni promet na vseh železnicah znatno narastel. Vpo-števati bi morali tudi dejstvo, da postanejo naše vodne sile Drava, Sava in Donava v pozni ieseai skoraj nerabne za rečni promet in da bodo imele vsled tega železnice tem več pos'a. Rečni promet na Dravi ia Savi je že popolnoma vstavljen in poročila pravijo, da bodo kmalu obstale vse ladje tudi na Donavi. Sedaj bi morala vse! - = . . proge pomnožiti število tovornih vla- na ** SV0J?. Potrebne prostore kov, mesto tega poroča železniško mi- = Izvoz ^h m mesa v Italijo. Z nistrstvo, da se na nekaterih progah 0?1™1? 113 vlogo trgovske m obrta-.to začasno ustavi deloma ali popotaoma p0™"* v Ljubljani in z ozirom na tovorni promet Železniško ministrstvo krajevne razmere je minister za kme-bi moralo vedeti, da je sedaj največja N?*0 odredi« :Pn izvozu živali, pe-. v&raišnU ^bi sezona za vnanji promet in za eksport avalsklh 3iroYlu! sveze£a J" do 200 M an 522 do 525 NewyorS in kljub temu k niso pravočasno ^. predelanega mesa m zaklane pemtai- ^ ^. ^ ^ f PrakamS vTPli ivsfrrfmi koraki P«s?«lira ir-au!ne. katerih izvoz iz naše države je ao- ™nz . ,?,S? J 7.7 vzeli potrebni koraki. Kcsienica tegaj v j« ki se izvaža z železnico ore- 169- Dunaj 25.25 do 25.75. Valute•.*, je, da se morajo uvesti občutne pro-ip^3?11 ln I" 86 ™ r . ^ p- dolarii 143 do 14475 avBtriiske krt* mptro nraeiihn. j ko Borovnice V ItalljO m dalje, se 1 -' tr- ol J ™ sSHJtalia so uvedene za nedJ^Mo veterinarski posli borovniške- £28 do 30, Icti 160, n*lji 85 do 90, lo^SsIlSCji^ " obmejnega žmnoz^vnika v Lj«^ fe™^ Za postaje južne Letnice v J*, g-g + 8L^lSft 195, leji 200 do 210, italijanske lir? S^fža 10. decembra Zagreb. Promet z efekti je bil danes mrtev, r valutami boljši. Vendar pa se valute niso dvignil® ampak vzdržale ........ Devize: Berlin 199 slaviji." Zaprt je tovorni promet v vo-|l° to pod carinsko plombo odpravlja- zovnih nakladah na postajo Maribor J®*«* i? 51 Ido' 512, turške zlate lire 515, glavni kolodvor. Izvzeta so živila, pre-1 omenjen« preametov iz inozemstva ----- -.....- — - 'preko Borovnice pa mora obmejni živi-l nozdravnik vršiti pregled v Borovnici. | 4«asr Msgo mog, režijske in vojaške pošiljke, dalje pošiljke za tvrdko G3tz in Scherbaum. (Zakaj ima ravno ta tvrdka ta privile- ?ij? Op. ur.) Koroški kolodvor je prost, j aprt je tovorni promet za postajo! Zagreb južni kolodvor in Sisak loko! (izvzet premog, režijske in vojaške po-[ šiljke). 1000 1060 860 370 1540 1570 268 870 1960 622 625 900 1050 656 665 89JO 8976 610 516 0C5 1300 1400 5960 6000 806 880 1160 1170 1626 1700 Valute:r. = Izvoz finega tobaka. V vsi Jugo- Banka za Primorje slavij! se po uradnih podatkih potroši Trg. obrt banka največ tobaka slabejše kvalitete, vsled Hrv. eskomptna česar monopolska uprava razpolaga se- Banka Brod na Savi t daj z velikimi rezervami predelanega Jadranska banka tobaka finejših vrst Monopolska upra- Jugoslavenska banka Za postaje državnih železnic: Rt-I™ J? »Menila, da « za iz- Ljubljanska kred. banka, ekspedlrije so na vseh hrvatskih in sla- ™* 60 sto ^ ^ar.od"a banka vonskih postajah zabranjene. Izvzete baka:.Ta' M izvoz določeni tobak je Prastediona . . . . so samo pošiljke iz inozemstva, ki doj-J oproscMi carine m taks. ^^ Rečka pučka . , a , dejo z direktnimi tovornimi listi, a) Za Uvoz sladkornega trsa je dovo- Srpska banka Zagreb drl kol. je ukinjeno sprejema- I»1 gospodarsko-fmančm odbor mi- Eksploatacija drva , nje tovornega blaga v vozovnih nakla- nistrstva Dubrovačko parobr. dr. dah, izvzemši: žival, pokvarljiva roba, = Trgovski sestanek. Orani ju trgov- ^oranin 1 « • « « premog, režijske in vojaške pošiljatvejcev v Ljubljani je bilo poslano zadnji IX 1 1 ® ter pošiljke, ki so naslovljene na mest- čas več pritožb glede carinskih zadev pum^ . no aprovizacijo in zadrugo „Napred". in pa glede nakupovalnega razmerja f^rt' 19n Afi b) Sprejemanje vozovnih naklad za napram Avstriji in Italiji. Da se ti ne- dolarji 36.25 do 3650, funti 20 do progo Vinkovci-Indjija in tranzit je dostatki odpravijo, se sklicuje za so-M22, franc. franki 218^do.220 lire U5 ukinjeno. Iz>-zeti so žival, pokvarljiva boto dne 11. t m. ob pol 7. uri zvečer M© 129.50 tai 50^0 do 51 marke roba, premog, režijske in vojaške po- v mestni dvorani sestanek, katerega <8.50 do 49, ccšla krone 41.5C1 do 42, šiljke. c) Promet z Reko je ukinjen. č> se naj zanesljivo udeleže vsi trgovci, »stnjske krene 7 do 7.20 napol«)^ Proga Vinkovci-Indjija, promet uki- csobito pa manufakturisti, konfekcijo- d°ni l20 do Ul Devize: Londai l^ njen. d) Reekspedicije pošiljk v Bos. narji, galanteristi, modisri in trgovci d° is«' o12 J? ^ Brodu so ukinjene. Stranke morajo z zlataino in urami. Ta sestanek je za M« pJ"a? a4l «2, I>unaj 0.35. blago brezpogojno iztovoriti. e) Ustav- vso trgovstvo v Sloveniji velikega po- do 0.40, Berlin 45 50 do 4y. Ijen je vT^met na progi Apatin- mena, zato pričakujemo, da bo udelež- l Dnnafc devize: 810.50 B^ J ta-OdŽaci in Velika K3kinda-Ma- ba p^lnošte-Jilna. - Načelnik. MimP^aA99-3,7,5; Buk^ icovo. -Zanimanje za cement na dunajski]^ 20.90, Milan 20.90, NewyorB Glede prometa z Italijo veljajo sle-1 borzi. Na dunajski borzi vlada v zad-deče omejitve: a) Tovor za progo Car-J njem času živahno zanimanje za del-nia-Villasantina. b) Tovor za postaje I niee conentnega podjetja Perlmoos, ki Forli in Oasena. c) Les za vse postaje! ima svojo tvoraico na Dovjem na Go-v Kalabriji in Siciliji do 15. decem-lrenjskem. V dunajskih krogih se nam-bra. č) Kotelni vozovi za Trst brez do-1 reč zatrjuje, da Bodenkreditanstalt ku-voljenja magaz. generali, d) Kosovno!puje delnice tega podjetja za neki ju blago. j goslovanskl konsorcii, ki namerava Z Avstrijo in tranzit: Z direktnimi I podjetje nacionalizirati, vozovnimi listi je dovoljen promet zl = Cene hmelja na Nemškem. Iz živili in za selitve; ves drug tovor lejNiirnberga prihajajo vesti o neznat-proti transjjortnemu dovoljenju. I nem prometu v hmeljski trgovini. Zad-., . , . Kako veiika kalamiteta vlada na na- nji teden so prodali komaj 90 bal. Sil-ših železnicah, je razvidno tudi iz sle- no slabo povpraševanje po hmelju je * deče obiave zagrebškega ravnateljstva znižalo cene za 3—400 M pod prej- . državnih železnic: šnimi noticami. Virtemberšlca vrsta ^tro^gra^ Banka Pošiljke na Hrvatskem, katerih adre- hmelja je dosegla ceno 2925 raaik. ^^f^ ^^ ***** sat ne dvigne v Času 24 ur po preteku slabše vrste 2550 maik za 50 kg. ' ležarine, oziroma stojarine prostega! = Cene bombaža v Ne\v-]orka: Milan 607.50, Pariz 3555, Praga 6.78, Zurich 9350. Valute: dinar 1540.50, franki 3530. švicarski franki 9300, češke krone 684.50, ogrske krone 105.50« leji 810, levi 690, lire 2080, marke 8.10, funti 20.80, rublji 325. Avstr. kronska renta . • ■ 1 majska renta , ■ ■ ■ Ogrska kronska . 5 ■ ■ 1 V. avstrijsko vojno pos. ■ ■ Turške srečke ...»«« Kreditni zavod za trg. in ind. Državne železnice Lombarde časa, se prodajo na javni dražbi. | Bombaž je dosegel loko middling isto AloJne-Monfem" pred 14 dnevi in notira - ,____ Praška železna icdusfr. = Ustanovno zborovanje Centralne I ceno kakor p: zadružne banke v Zagrebu, Iti so jo 3. t m. 16.15 centov za angl. funt I t ~,vam animira ustanovili Gospodarsko društvo v Za-| = Cene koruzi v Chicagi. Docent |u. 72-12 IJ^U^ft. Berlin 99-75 v 100- -C 139-75 71-60 ž 3580— 1825*— icf. 1249 75 30 1379 — 1883— . 67LO-— 1660-— 2888"-; ^ 5130— : 2625-— t 5886-— 14000--. ; s 6980'** 119^5, Bedi • * 1 grebu in nekateri veletrgovci (Majdič berski termin notira 3. t. m. 14-1.1 - rrT r^ . j ,/07 v,ri in tov.), se bo vršila dne 18. d^bre centov za 100 angl funtov to je pri- fjf0 Budin^l437 ŠofijT^ " ti. Temeljna glavnica znaša 20 miTi-lbližno 220 K za 100 kg. Zagrtb 59, Bukarešta 122.05, jngo- ^ov^dinarlev, podpisanih pa je bilo ! = ^^ff^fJ španske note 231, Newyort 89^ 1 = Narodna banka SHS otvori za- dnS" zSša^tolito/da'^ to viljiU^Zuri^fssO^12 ^^ ccficom prihodnjega leta svoji podruž- mlini morali ustaviti dela Glede moke ^.j, Aevizg. 7417 ^ niči v Brodu m Somboru e povpraševanje živahno ter so vsled L, 255 45 Pariz /38.55, Avstrija = Nova parobrodna družba uBoka" tega cene pcsuočile. Nulenca 6tane 15 ,. ^ Pr' 04-57« Rudimr^fa ae je v Boki kotoreki osnovala z glav- bon, štev 2. 14 kron, krušna moka 131 ^aga 84 2/:>' CU(UmPes« nico 6 milijonov kron. Eno tretjino od kron, franko P<»taja Kot lwpci priha- Zflriek, devize: Berlin 8.625, New< tega je podpisala UngaroCroata. No- jajo večmoma Slovena in Dalmatina. 64- Lond pismene ponudbe pod šifro ..Maribor" isonina ekspedlolja ..Triglav". Posredovalci izključeni. 566 leta pride na 1000 moških' nič manj kakor 1175 ženskih. Z drugimi besedami pomenijo te številke, da na Bavarskem se ne bo moglo poročiti nič manj nego 15-3 %, to je vsaka šesta ženska ostane brez moža. V večjih mestih in industrijskih krajih je številčno razmerje spolov še mnogo bolj nezdravo iz vzroka, ker je ženski dotok z dežele v mesta močnejši kakor moški. Število zakonov se je po vojni znatno pomnožilo. Od januarja do septembra 1919. je bilo na Bavarskem sklenjenih 76.591 zakonov, v istem času leta 1913 pa samo 36.145. Rezultati bavarske statistike bodo v bistvu enaki rezultatom v drugih državah, udeleženih v svetovni vojski. Po svetu. dila veliko senzacijo, tako 3a 86 mnogi kinematografi naprosili ženina, da smejo poroko fotografirati za filme. X Naša zemlja in njeni stanovalci. Površina kopnega dela našega planeta znaša 149 milijonov kvadratnih kilometrov. Od teh odpade na vzhodni del 93 milijonov kvadratnih kilometrov, na zapadni del pa 42 milijonov, število prebivalcev znaša okroglo 1699 milijonov, in sicer na vzhodnem delu 1494, na zapadnem pa 205 miljonov. Na enem kvadratnem kilometru živi 11*4 prebivalcev. Najbolj gosto je obljudena Evropa, kjer pride na en kvadratni kilometer 45-8 prebivalcev, najmanj pa Avstralija, kjer pride na en kvadratni kilometer le 0-9 prebivalcev. X Telefonski promet med Evropo in Ameriko. Po petdesetletnem delovanju v Ameriki se jc vrnil Aleksander Gw-ham Bell te dni v svoje rodno mesto Edmburgh v Angliji, da je obišče — sledova! njegov nadaljnji razvoj. Pojav brezžičnega telefona je vzbudil v njem prepričanje, da smo se še le začeli približavati njegovi popolnitvi. Danes se že more telefonično govoriti med San Franciscom in New Yorkom, ki sta oddaljena 3000 milj. Oddaljenost preko Oceana ni mnogo večja in v kratkem se bo moglo telefonično govoriti med Ameriko in Evropo. Poskusi so že pokazali, da se more po brezžičnem telefonu govoriti iz Washing-tona s človekom, ki se nahaja na Eiflo-vem stolpu v Parizu. Ta razgovor je prisluškovala neka družba v Honolulu. To je oddaljenost 3400, oziroma 45R0 milj. Kakor javljajo angleški listi, se je te dni podal ravnatelj Marconijeve družbe v Ameriko, da pripravi stalno biezžično telefonsko zvezo med Ane rik« in Evropo. X Rudeci Rasputin. Ruski list .,Ra k; ga ona Izrablja baje v reakcionarne namene, ker hoče odvrniti Ljenina od fanatičnih komisarjev. „Gospa komisarjeva", kakor jo imenujejo, stanuje v razkošnih sobah nekdanjega samostana, ima svoje dvorjane in zahteva, da ji drugi poljubljajo roko. Nekateri trdijo, da je Olga v službi protirevolu-cije in hoče osmešiti sedanje ruske vla« darje. Narodno gledališče, 'Drama: Sobota. 11.dec: Bobrov kožuh. Red A. Nedelja. 12 dec: Figaro se ženi. Izv, Ponedeljek 13. dec.: Bobrov kožuh. Red C Opera: Sobota. 11.dec: Tosca. Red D. Nedelja, 12. dec: Dalibor. Izvav bočij Golos" poroča, da je prišlo " so-|Pondeliek. 13 dec: Zaprto, vzeti' rdečih komisarjev do hudih pre-j X Stoletni ženin. V Zedinjenih državah £?verne Amerike se je nedavno po-f kakor sam pravi — še enkrat pred svo-ročil reki dr. Marison na svoj stoletni :jo smrtjo. Rekel je, da se od leta 1876.,jpi*ov zaradi mlade deklice Olge Go-' rojstni dan četrtič, in sicer z 721etno ko je izumil telefon, ni več bavil z nje- j rokov?, ki ji pravijo „rudeči Rasputin". gospo dr. Berneyevo. Poroka je vzbu-govo izpopolnitvijo, da pa je točno za- Ta deklica ima na Ljenina velik vpi;>\ Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutraa. ^!?ovorrd urednik Vit F. Jelene. i Gramofone, jdott«. godbana avtomate, igle, peresa, posamezne dele edino pri trrdki A. Rasberger Mehanična delavnica za vsa popravila in drage precizne mehanike. Naročajte spise o naši državi: A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovonoev, I. del 15 K, IL del, 1. snop. 21 K, 2. snop. 21 K. Dr. Saeadin: Hai sadainji ustavni po-loiaj. Cena 16 K. Dokumenti o jadranskem vprašanJu. Cena 10 K. 128 ld Po poŠti priporočeno velja vsaka knjiga K 1-80 več. Raročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulioa 6. Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših ima vedno t zalogi tovarna klobukov ln slamnikov 152 13—13 Franc Cerar v Stobu jesta ii iHasato poslala Otmials sn Lnmian Prevzema tadi vsa tozadevna dela ter popravlja ia preo likuje po najnovejši modi. y Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevid & Trian v Prešernovi nllol št. 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. Zaloga švicarski* ur ln delov, zlatnina ln srabrnlna, vsa popravila izvršim skrbno, staro zlato in srebro kupujem. F.Ko-rošeo, orar, Ljubljana, Sv.Florijana al. 31. «7 6t—12 31 let star, neoženjen, absol-l vent poljedelske šole, ki je služboval že samostojno kot oskrbnik, dobrimi izpričevali, bivši računski podčastnik, vajen vseh pisarniških poslov in knjigovodstva, išče primerna *tašbe kot gospodarski pristav, ekonom, oskrbnik ali kot uradnik kakega gospodarskega podjetja. Zmožen je slovenskega, srbohrvaškega ter nemškeca jez:ka v govora in pisavi. Nastop službe takoj ali pozneje. Naslov na upravo «Jutra> pod «Ekonom 2222*. ERJAVEC & TURK trgovina z železnino „prl Zlati lopati" (preji Hamerachmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg št 7 147 nasproti krlževnlške cerkve. 26—13 X '^lači » »» Moške zimske oble«?«. Moške zimske snknjs. Moške modne in športne Deške obleke . . . Vsi izdelki iz pristne volne izdelani w prvi domafi oblačilni industriji v Liubliani Veletrgovina z oblekami 1320— dalje 1430- „ 500*— 680- „ 663 2-1 rvi aomi« ooiasuni inausirijt i i. Maček Veletrgovina oblekami 1-1 Lr^13 kr0B! Slovenski pisarniški koledar za 1.1921. ivatnega kapitala m potrebuje tarrzsirmoie K privatnega kapitala se potrebuje zan-zširjuni« izvrstno uspeva joče ga Industrijskega podjetja na Štajerskem, ki je na najboljšem glasa. Pogoji ngodni, varnost popolna. Za 8 leta. Ponudbe pod šifro „0. d. O." na tajništvo JDS. Ljubljana (Narodni dom). 068 s—1 v tedenski skladni in v knjižni obliki je pravkar tvrdkah izšel: pri naslednjih ljubljanskih 669 2-1 19. pl. Klelnraayr & Bamberg, Jugoslovanska knjigarna, L. Selitveni* ner, Narodna knjigarna, M. TKar, A. Zeschko, Ivan GajSek. Obe izdaji za ceno po 28 K sta prav okusno opremljeni in zelo praktični. 667 Na dan 31. deoambra tega leta ob 11. nri predpoldne se vrfij v intendantnri Dravske divizije, Kasino, I. nadstropje, draga ofertna licitacija za oddajo mesa sa ljubljansko garnisijo čas od 1. januarja do 80. jimija 1921. Ponndbe se lahko stavijo tadi sa krajti čaj — za eden do tri mesece. — Kavcija 600.000 K, oziroma 260.000 K. Podrobnosti in pogoji so razvidni is Uradnega lista deielne vlade štev. 162 z dne 17. novembra t L Komanda Dravske divizije E. Broj 9743. COSUUCH-IINE VewYoik-Bnaaos-Ayres-Blo di Janelro Santos-Hontevldeo. 94 17-16 Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike is Slovenije edinole pri: SIMON KHETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26. Jadranska montanska družb« Brzojevl: „Montana". d. Z O. Z. Telefon it. S Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) Prodaja in kupuje v" vr,to kovln'rT,dnln to k*mlkaUj tarw tata na debelo: strljske Izdelke, spadajoče v radarsko, ._______. la kemijsko stroko. impori. 98 as—16 foilnarski Eksporf MARIJA TIGAR =Ljubljana= m Selenburgova u!ica priporoča: Božične in novoletne razglednice' Koledarje vseh mi Veliko zaloga krasnih daril 110 17 drobno Trgovina z železnino j Breznik & Frilsch s pijana, Cankarjevo »M IL 1 | c priporoča svojo izredno bogato zalogo različnega železnega — blaga po nizkih cenah 1 — Točna in solidna postrežba! Coblie trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja, izdeluje Čevljarska zadruga Vrbovec pri Mozirju. Zahtevajte cenik! 638 5-4 Bonačev beležni koledar (tedenski koledar) izide 16. t m. in se dobi po vseh trgovinah s papirjem. Gena brex poštnine K 20*— komad. Koledar je krasno izdelan in tiskan na dobro limanem papirju. Direktno naj se garoča pri trrdki J. Bonafi lin v I^jublj&ni. Denar naj se pošlje naprej. 661 S—2 Z] Božič in Novo Mo kupujte otroke: 466 U Bob in Tadi, mladinska povest s slikami, broš. 24 K, vez. 30 K' po pošti 2 K več. za odrasle: 'VI Asatele France: Pingvinski otok, broš. 42 K, po pošti K 2-40 več. Shakespeare-Žapančič: San krama nodl, broš. 22 K, ves. 28 K, po pošti 2 K več; Velik: Zgodovina 8rbov, Hrvatov ln Slovenoev, I. in IL del, skopaj 57 K, po pošti K 2*20 več. Naročila na Tiskovno zadrugo v LJubljani, Sodna oL S. Knjige so najcenejše darilo ia ol. s. i Pivovarna ..UNION Telefon St. 311. Brzofavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. M L'ubljana-Spodnja Šiška priporoia svoje izborno pivo v sodcih In steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki so kot Živinska pita zelo priporoiljive. «3 52-16 : Jadranska banka: sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji, -p* Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, g tjnbljana, jfaribor, jKCetkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Vien. 9 62-15 Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- in inozemstvu.