91. številka. V Trstu, v sredo 13. novembra 1889. »i đre» lema upravniitvo v uliri CarititiH 2*. Odprte reklamacije *o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V •4in<>(1 j« Ii.oe«. Dne 17. t. m. stopite na volišče, da si izberete one može, ki naj Vas zastopajo bodoča tri leta v mestnem in deželnem zboru Tržaškem. Volitev je najvažnejši čin v političnem življenju vsakega državljana. 0 volitvah more vsakdo svobodno pokazati svoje mišljenje in prepričanje in svojo narodnost. Vaši nasprotniki se vsi neomejeno poslužujejo te pravice sebi v korist, Vam na škodo. Zato pričakujemo, da stopijo vsi oni, ki niso italijanske stranke na dan volitve junaško na noge ter da neustrašeno glasujejo za može, katere Vam tu priporočamo. Ne strahovanje, ne prilizovanje, ne grožnje, ne darovi od nasprotne stranke ne smejo nobenega od Vas premamiti, ne tako ohladiti, da bi samo doma ostal, ker glas, katerega imate določenega dne oddati, ne oddajate samo za se, ampak tudi za Vaše družine, katerih pravice ste dolžni braniti. Kdor glasuje za nasprotnika, ali kdor v svoji zanikernosti sploh ne glasuje, izdaje s tem svoj narod; vsakemu pa bode odpuščeno, le izdajalcu nikdar! Možje, katere Vam tu priporočamo so Vaše krvi, ki z Vami čutijo ter so pripravljeni vse žrtvovati, da Vam pribore Vaše pravice ter Vas obvarujejo propasti, katero Vam pripravlja nasprotna stranka. Sveta dolžnost Vas kliče, da pridete vsi volit ter da glasujete složno brez izjeme za naše kandidate. Ti so: Za L okrgy# (Skedenj, sv. Marija Magdalena zgornja in zdolnja) gospod dr. &NDREJ SANZIN adjunkt pri c. kr. sodniji v Trstu. Za II. Okr£y# (Rocol, Kadin, Lonjer) gospod Ivan Marija lian pok. i&ntona posestnik, Za III. okr^j (Sv. Ivan, Verdela, Kolonja, Skorklja) gospod STEFAS NABLISCHEK geometer. Za IV. okraj (Rojan, Barkovlje, Greta) gospod Ivan Martelanz pok. Antona posestnik. \ Za V. Okr^j (Opčina, Trebič, Bane, Gropada, Padrič, Bazovica) gospod Martin GhergMcSi pok. Mateja posestnik. Za VI. okrgg (Prosek, Kontovelj, Križ) gospod ivav mibercroi državni poslanec. Volilei! Pokažite torej, da še žive ponosni slovenski okoličani, da so še Slovenci gospodarji v okolici, katero bi si tujci radi prisvojili. Pokažite, da ste vredni sinovi nekdanjih okoličanov, ki so tako krepko branili svoj narod in svoje koristi na obalih Adrije, da je ves slovenski narod ponosno gledal na nje. Bodite svoji, bodite možje ter volite složno, kakor Vam zapoveda narodna čast! Bodite složni in zavedni in zmaga bo Vaša! V TRSTI , meseca novembra 1889. Politično družtvo „EDINOST". Častite volilce opozarjamo, da naj natanko, kakor je zgoraj tiskano, zapišejo ime kandidata na glasovnico ali skedo, ker je tako vpisano v volilnih listah. Ako je kdo izgubil sketlo, naj pride pred volilno komisijo ter tam glasno pove koga hoče voliti; taka ustna volitev je tudi veljavna. Volil° sr lmde okraj v Skednju, za II. okraj pri Lovcu, za III. okraj pri Sv. Ivanu (Guardiella), za IV. okraj v Hojami, za V. okraj v I rebCah, za VI. okraj na Prošeku povsod v šolskem poslopju. Volitev se začne v vsih okrajih ob 9. uri zjutraj in traja do 2. ure popoludne. Očitovanje! j Podpisani naznanja čast. volileem IV. okraja, da i/, vzroka, ker so sej volilci razcepili v dve stranki in glodć na to, da hi tako cepljenje moglo ako- j dovati dobremu vspehu volitve, nei bode kandidoval. Zahvaljuje se tedaj čast. volileem na poverjenju, katero so dosedaj v njegovo osebo stavljali in prosi jih, da svoj glas oddajo njegovemu prijatelju, gospodu Ivanu Martelanzu pok. Antona, kateri je tudi kandidat političnega družtva „Edinost1*. Trst, 10. novembra 1889. Dollenz Franc, di Gins. Deželni zbori. Kranjski. (5. seja dne 22. oktobra.) Poslanec Višnikar poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske sadjarske in poljedelske sole na Grmu za 1. 1888. Poročilo se odobri. Na to poroča in nasvetuje : 1. § 4. statuta deželne vinarske, sadjarske in premembo poljedelske šole na Grmu, da se ustanovi dvanajst deželnih ustanov po 100 gold. na leto, 2. in da „VBak notranji ućenec plačuje za hrano, stanovanje in pouk v šolsko blagajnico 100 gold. na leto v mesečnih predplačilih zneskih". — Poslanec Šuklj e poroča v imenu finančnega odseka o deželnem donesku za zgradbo novega šolskega poslopja v Ljubljani tako. Finančni odsek, sklene da o prošnji mestnega magistrata Ljubljanskega napravi posebno poročilo ter ga predloži slavnemu deželnemu zboru. Prošnja Ljubljanskega magistrata ob-seza dvojno tirjatev. Prvič meri na to, da se občini Ljubljanski čim preje nakaže tistih 6000 gold., dovoljenih v seji 20. oktobra 1883., drugič pa zahteva poleg teh 6000 gold. še izdatno podporo za zgradbo novega šolskega poslopja. Že 10. septembra 1888. ustregel je deželni odbor v zmi- podlistek! Dva brata in zlato. . >*urodna pripovedka po Tolstoju iz ruščine. — Prevel Bogateč. Živela sta dva rodna si brata v dav- j nem canu ne daleč od Jeruzalema : starejši se je imenoval Atanazij a mlajši Ivan. Živela I j-ta na gori ne daleč od mesta, a hranila ! ne h tem, kar so jima dajali ljudje. Vse ' svoje dni sta brata prebila na dnini. Ni J sebi, ni za se nesta ona delala, pač pa za »iromaka. Kder je bilo težjega posla, kder' je bilo bolnih, sirot in udov, tja sta ona' se zatekala, delala in pomagala, ne prijemal plače. Tem načinom prebila sta brata zasebno cel teden, a vsake sobote na večer sestajala se v svojem prebivališču. Samo ob nedeljah ostajala sta brata doma, da sta molila in porazgovorila se. A angel Gospodov zahajal je k njima ter ju blagoslovljal. Ob ponedeljkih razšla sta se vsak na svojo stran, na delo. Tako sta brata živela mnogo let tur vsako nedeljo obiskal ju je angel Gospodov in ju blagoslovil. Nek ponedeljek, ko sta se odpravila brata na delo ter razšla na razne strani, storilo se je starejšemu, Atanaziju žal, ločiti se od ljubljenega brata; pristavil se je in zrl za njim. Baš v tem hipu se tudi slu svoječasnih sklepov prvi terjatvi, kar se pa tiče druge, odstopil jo je deželnemu zboru v primerno rešitev. V daljšem govoru poudarja, da se ljubljanski magistrat v svojej prošnji ne sklicuje na revščino temveč na druge važne momente, ki govore za to, da se podpora dovoli. Finančni odsek se strinja s prosilcem, to je v tem slučaju z mestnim magistratom Ljubljanskim v tem oziru, da je skrbno gojiti in vzdrževati solidarnost interesov mej deželo kranjsko in njenim glavnim mestom. Zanikajoč tedaj vsako pravno obveznost, in poudarjaje, da ne gre nobenega prejudica za bodočnost izvajati iz njegovega današnjega predloga, vender z ozi-rom na velike potrebščino, katerim se mesto Ljubljansko ne more izogniti, ako hoče zavzemati naravno svojo pozicijo kot deželno stolno mesto, nasvetuje finančni odsek, da dežela z izdatno podporo priskoči pri zgradbi dotionega novegu šolskega poflopja. Poleg onih 6000 gold. namreč, glede katerih je preje dokazal, da jih je zmatrati — ne kot odškodnino — temveč zgolj kot deželni donesek k troškom omenjene šolske stavbe, nasvetuje torej, da se mestni občini Ljubljanski iz deželnega zaklada dovoli 4000 gold. deželnega doneska za preje označeni namen. Ljubljanska mestna občina prejela je potem, če slavni deželni zbor pritrdi temu predlogu, vsega vkup podpore za dotično šolsko stavbo 10.000 gold., to je nasproti prora-čunjeni potrebščini nad 11 odstotkov. Vsled tega stavlja finančni odsek nasvet: Slavni deželni zbor naj sklene, mestni občini Ljubljanski dovoli se 4000' gold. kot donesek za zgradbo novega' šolskega poslopja iz deželnega zaklada. Poslanec Hribar pravi, da mu je tesno pri srci govoriti o predlogu finančnega odseka, kajti tacega predloga ne bi bil pričakoval. Finančnemu odseku jo malo mari ugoditi utemeljenim prošnjam ljubljanskega mesta. Res je sicer, kar trdi poročilo finančnega odseka, da Ljubljana ni siromašno mesto in da mu zaradi tega ne gre podpora iz zaklada za gradnjo novih šolskih stavb, katerega iiua deželni zbor že nekaj let v proračunu, a tu je treba opozoriti, da Btolno mesto Ljubljansko ne prihaja kot navaden prosilec, nego da hi ne-1 kaj zahteva, kar se ne oslanja na dobro- j hotnost, nego kar zahteva pravičnost. Mesto Ljubljansko je prej shajalo a 25.000 gld. za vse Ljubljansko ljudsko šolstvo, a danes plačuje za ljudsko šolstvo Ljubljansko spojeno z deželnim ljudskim šolstvom v norma!no-šoIskem zakladu 69.863 gl. 32 kr Pri taki svoti, katero donaša stolno mesto za ljudsko šolstvo, treba je pač drugače postopati proti mestu Ljubljanskemu, nego proti katerikoli vasi, posebno, ako se vzdržuje na glas, ki se je vsaj takrat slišal, ko se je Ljublj. mestu nalagalo velik o breme, da so interesi dežele in glavnega mesta tesno zvezani. Z napredkom stolnega mesta, napreduje tudi vsa dežela, poleg tega pa je Ljubljana ne le stolno mesto kranjske dežele nego duševno središče vsega slovenskega naroda in upravičeno gleda ves slovenski narod v to zbornico kranjskega deželnega zastopa, kaj se v nji, sosebno z ozirom na stolno mesto Ljubljansko sklepa. Naglašati pa je tudi da je tretjina otrok v ljudskih šolah z dežele, ki dohajajoč iz vrst revnih prebivalcev, vsi iščejo le bogatega strijca, bele Ljubljane, kjer dobe podpore, sploh možnost se poučevati. Po hišah Ljubljanskih se prosi za to učence z dežele za hrano in podporo, katera se njim, kolikor je le mogoče tudi radovoljno daje, dasi mesto Ljubljansko od tega nema nikakih koristi, marveč mora še dokladati. Koliko pa ima mesto Ljubljansko druzih res velikanskih izdatkov, kolike so mestnega zbora dolžnosti, ako hoče poapeti Ljubljansko stolno mesto na isto napredno stališče, katero se danes od vsacega glavnega meBta zahteva. Vodovod stal bode 520.000 gold., pretresava se resno vprašanje, kako zdravstveno urediti kanalizacijo, kako boljše urediti in tlakovati eeste in ulice, poleg dolge vrste drugih potrebnostij, ko se je sezidala že vojašnica /. velikimi stroški. Ako poslanci slovenski vzemo vso to okoliščine v poštev, potem bodo gotovo znali,1 kaj so stolnemu mestu Ljubljanskemu dolžni za njega razvoj in bodo, ker novo ljudsko šolsko poslopje velja nad 80.000 gold., gotovo pritrdili njegovemu predlogu, da se dovoli v podporo nove zgradbe G000 gold. ki se imajo izplačati v treh letnih obrokih. Politični pregled. Notranje dežele. Tri dni je trajala v Češkem deželnem zboru adresna debata. Mladočeška opozicija je imela v tej razpravi ugodnejši položaj priboriti si mej narodom priznanja in simpatije, dočim je imela staročeško- fevdalna večina jako težek položaj. V češkem narodu neso zamrlo težnje za vspo-stavo češkega kraljestva. Češki narod pozna svojo preteklost, pozna svoje stališče in važnost v državi in tudi dobro vo, da so popolnoma opravičene njegove zahteve, da se um povrne samostalnost, neodvisnost in samouprava, s kratka: da se mu vrne zgodovinsko državno pravo. Ako je bilo Jfa-djarom to podeljeno, pač ni razloga, da bi se to Cehom kratilo, saj Čehi ne stoje v nobenem obziru za Madjari, ni glede zgodovinske preteklosti ni glede prosvete in inuterjanega razvoja : Čehi so in ostanejo prvi narod v Avstriji. To jim mora vsakdo priznati in izveatno pride čas, da jim bodo tudi na najvišem mestu priznane in dovoljene njih zahteve ter podeljeno državno pravo. O tem je prepričan vsak preprost in omikan Ceh, zato je pa nuvdušenje za Vaclavo krono tako splošno, zato so zahteve po njej tako burne. Narod v svojem navdušenju kaj rad izgubi potrpežljivost, sosebno, ako tudi novine delajo v to svrho. Tudi češki narod je izgubil potrpežljivost ter se no zadovoljava več s tolažbami in obljubami, ki se mu dajejo v višjih krogih. Tej nepotrpežljivosti in iz te se porojajočej razburjenosti, dajejo odduška Mladočehi, ki se z mladeniško navdušenostjo in brez ozirov na to, jeli je izpolnenje njih zahtev prišel pravi čas ali ne, potegujejo in bore za te narodne ideale. S tem so pač narodu priljubljajo ter m pridobivajo če dalje več pristašev, ali mu pa s tem v resnici tudi koristijo, to je drugo vprašanje. Tudi Staročehom je češko državno pravo na misli. Borili so se zanj, ko še ni bilo prav govora o mladočeškej stranki, povdarjali so ga tudi pozneje, ko so ga ti zasmehovali in zametavali, da ga pa do danes še neso narodu pridobili, temu neso menda toliko oni sami krivi, nego neugodne okolnisti, v katerih so živeli. K neuspehu Staročeške politiku so pač mnogo piipoinogli baš Mladočehi s svojim burnim, nepremišljenim iu tudi nedoslednim ravnanjem. Da so, vsaj kar so tiče državnega prava ti nedosledni, priznal jc njih vodja dr. Edvard Grogr sam, ko je v zboru izjavil, da je bil prej nasprotnik državnemu pravu, da se je pa seduj prepričal, da je to največje dobro narotln ter se spreobrnil. V debati so govorili najboljši govorniki staročoške, fevdalne iu mladočeške stranke. Staročebi so Mladim očitali, da je to laž, kar ti širijo mej narod, da je staročeska stranka zavrgla državno pravo. Dokazujejo jim, da so vsem neuspehom češko politike krivi baš Mladočehi, kateri Ivan ustavi in kakor, bi nekaj opazil na tleh, pobrsne z roko pazljivo po zemlji, Iztakne nekaj, kar ogleduje — a nakrat odskoči v stran, beži pod goro in na goro niti ne ozrši se za seboj, kakor bi ga divja zver podila. Čudil se je Atanazij in hitel na ono mesto, da si pojasni, kaj je brata tako preplašilo. Hodeč proti onemu mestu, vidi nekaj blestečega na solucu. Približa se, a ono na travi leži liki razsut kup zlata . . . . Čudil so je Atanazij zlatu, prečuden zdel se mu je pobeg bratov. „Od česa se mi je brat preplašil, čemu pobegriol" ? pomišlja Atanazij. — V zlatu g'eha ni, greh poraja človek. So zlatom je možno slabo delo, a možno tudi dobro. Koliko sirotic in udovic je mogoče prehraniti, koliko golih odeti, koliko slabotnih in bolnih ozdraviti s tem zlatom! Sedaj sicer pomagava ljudem, ali pomoč naša, radi naše malo moči jo mala, a s tem le zlatom, mogočna sva in lehko izdatnejše pomagava ljudstvu". Tako si je mislil Atanazij, tor hotel vso to povedati bratu, ali Ivan mu j« bil uže daleč iz glasu, kajti plezal je kakor koza uže po drugej gori. Snel jo Atanazij ogrinjalo raz sebe, nagrebel vanjo zlata, kolikor mu jo bilo mogoče nesti, navalil si jo na pleča in nesel v mesto. Vstopi v gostilnico, odda gostilničarju zlato, in se vrne po ostalo. A ko znese domov vse zlato, gre h pre-kupcem, kupi zemljišča v mestu, nakupi kamenja, losa, najme delavcev in začne zidati tri zgradbe. Preživel je Atanazij v mestu tri mesece in zgradil tri zgradbe: siroti&če za ; sirote in udove; drugo — bolnico za slabotne in bolne; tretjo zgradbo — utoči-šču siromakov in popotnikov. Najde Atanazij tri pobožne starčke ter postavi jednega nad sirotišoe, druzega nad bolnico in tretjega nadzirateljem zgradbo utočišča. Atanaziju ostalo je še tri tisoč zlatnikov. Pa še te odda on starcem, vsakemu po tisoč, da je razdele siromakom. Počeli so se napolnovati z ljudstvom vsi trije zavodi, a narod je hvalil Atana-zija za vse, kar je on dobrega napravil. Radoval se je tega Atanazij, ter teško mu uže bilo iti iz mesta. No, ali Atanazij ljubil jo svojega brata iskreno; ne pri-hranivši sebi ni zlatnika, loči se od Ijud-! Htvfl. v istej užo starej obleki, v katerej je prišel v mesto, ter se poda zopet v svoje prebivališče. Grede Atanazij proti svoji gori, premišljuje : „Ni prav razsodil moj brat, ko je odskočil proč od zlata in pobegnil od njega. Pač sem jaz boljše Btoril*. — Tako misleč Atanaiij, kar zapazi pred seboj na stezi onega angela, koji jih je hodil blagoslovljat. Angel pa upre srdit pogled va-nj, a Atanazij ostrmovši samo reču: „Čemu gospod"? IzustivSi angel njemu : — »Pojdi od tod ! Ti nesi vreden, da živiš z bratom svojim. ,leden odskok brata tvojega je več vreden, nego vsa tvoja dela, katera si ti napravil z onim tvojim zlatom". Atanazij začne na to pri povedati, koliko ubozih popotnikov je s hrano preskr-bel in koliko se je pobrigal za sirote. Ali angel mu odgovori: „Oni vrag, kateri ti je ono zlato podvrgel, da te zapelje, naučil te je tudi tako govoriti". A zdaj zapeče vest Atanaziju, ker razviuel je s tem, da, kar je napravil z onim zlatom, ni bilo Bogu všeč in njemu na slavo. Zjokal in skesal se je Atanazij. Sedaj umakne se angel si) steze ter mu tako odpro pot, na katerej je stal čakajoč ga, njegov brat — Ivan. — Od tega Časa se ni več podal Atana-nazij zapeljivosti vrag«, kateri je izsul zlato, kajti spoznal jc, da. n o s p o d v r-ženim zlatom, t ern v o č z v s t r a j-n i m, pridnim trudom svojim, m o r e m o s 1 u ž i t i H o g u, in ljudstvu koristiti. A brata živela sta zopet kakor nekedaj. Opomba: Iz tega lehko dobo volilci raznih strank nepristransk pouk, — za dan odločilnega boja volitev ! ■o 1848 1. ko je dr. Rieger imel uže cesarski patent v žepu, da skliče deželni zbor, doma vneli punt in revolucijo. Prav tako so Mladočehi primorali Staročehe, da so zopet vstopili v državni zbor ter se od-povedali abstinećni politiki. Ako bi bili vstali se nadalje v abstinenci, bi se bila DOtranja politika drugače zasukala in oni bi bili izvestno več dosegli. Sedaj pa stoje na podlagi cesarskega reskripta izza 1871. leta in buš v tem se razlikujejo od M lado-čehov. Borbe za državno pravo nikakor neso zavrgli, bas nasprotno, to je še vedno glavna točka njih programa. Institucije in zakone, ki so nastali pozneje ne dajo se kar tako odstraniti in vladarja tudi ni mogoče prisiliti, da jim kar tako prizna njih stare pravice. Zate se bodo pa borili in so prepričani, da si je pribore, a sedaj ni za to borbo ugodni čas, zato glasujejo se-' daj proti adresi. Plemenitaška stranka je povdarjala, da priznava vse zakone, ki so nastali v poznejši dobi ter so bo vživeli v narodu ter da stoji popolnoma na ustavnem stališču. Mladočehi pa zahtevajo na podlagi pragmatične sankcijo državno pravo. Pragmatična sankcija določa nasledstvo v Habsburški rodovini in to je Češki narod priznal. Pragmatična sankcija je pa pogodba, ki veže obe stranki; Čehi so jo sprejeli, predstavljajoč, da se jim izpolnijo izrecni pogoji, to jo, čeSki narod prizna prava vladarske rodovine le tedaj, ako je ta priznala prava naroda. Čehi zahtevajo 1. neodvisnost, samostojnost in samoupravo kraljestva. 2, državno pravo, to se pravi, da se kralj da kronati češkim kraljem ter s kraljevo prisego potrdi prava tega kraljestva. Glasovalo se je imenoma. Za prehod na dnevni red je glasovalo 113 StaroČehov in plemenitašev proti 37 Mla-dočehov. Glasovanja ae je obdržalo 6, Sta* ročehov eden je glasoval z Mladočehi. Po glasovanju je nastal na galerijah in v zbornici strašen ropot. Predsednik je dal izprazniti galerije. Policija je odpravila ljudstvo, ki se je bilo nabralo pred hišo. Nemci se vesele, čei, da so oni zmagali, ker so se pletnenitaši postavili na ustavno stališče, katero oni zagovarjajo. Vnanje dežele. Ker se bliža državnozborska doba raznaša„Po). Corr.". da jf> ruska vlada poslala mnogo konjice na zapadno mejo. Ruski listi poročajo, da bi se Turčija dala pregovoriti, da prizna Koburžana zakonitim vladarjem bolgarskim. Da se nemški cesar zopet povrne v Italijo, kjer bode gost italijanskega kralja v Monzi ter da se sestane z avstrijskim cesarjem v Ino-mostu vzbuja v Rusih nezaupanje. Kralj Milan ae je povrnil v Srbijo-Nadjeti se je, da se popolnoma urede razmere mej dvorom in kraljico Natalijo. Skupština je sklenila, da mora vse mini-sterstvo kolikor mogoče omejiti svoje troške in da ne smejo nikakor prekoračiti določenih jim svot, ker bi je skupština pozneje ne odobrila. Boulangisti pripravljajo v Parizu za dan odpretja zbornice velikansko poulične demonstracije. Na raznih shodih ftuntajo delavce, da naj se zbero istega dne pred zbornico ter začno razsajati. To se jim pa ne posreči, ker je policija uže zato skrbela, da jim to prepreči. C r i 8 p i je pregovoril italijanskega kralju, da dovoli premeniti dosedanjo ustavo kraljestva. Sedanje ustave prvi članek pravi, da jo, katoliška, apostolska in rimska vera državna vera, vse druge se pa samo trpe. To določbo hoče Crispi iz nove ustave izpustiti. S tem bi bil prizadet udarec katoliški veri, ne verjamemo pa, da bi monarhija s tem kaj pridobila. DOPISI. V Skednji, 1. novembra. [Izv. dop.j „Bob ob steno metati11 to vam je neka slovenska prislovica, koje pomen ni me volja na tem mestu razkladati; znana je kolikor toliko vsakemu bodisi izobraženemu ali omikanemu človeku, ali zakaj sem jo baš na prvo mesto svojih vrstic postavil, bode si dragi čitatelj še le potem sam dostavil, ko bode to vse prebral, rekoč si: tako je. Toraj k predmetu. Vkljub vnem dopisom iz naše vasi, — kojih število mi ni več znano in o katerih rečem le, da, ako bi mene zadevali in ako bi se jaz nahajal v koži onega človeka, kojega so prereseto-vali, vzel bi si jih gotovo bolj k srcu in razvidcl sam svoje nepravo dejanje ter bi jo bil uže davno popihal od tukaj, — navzlic temu gode se v našej vasi vedno večje nerednosti in zdi se mi, da dotični krogi nemajo oči ter ne vidijo, kako je vsi črte in sovražijo v vasi. Žito ali moka, ako je denemo v re-| šeto in rešetamo, tem čistejše prihaja čim I bolj je rešetamo. Enako bi se moralo go-| diti tudi s človekom. Ako bi ga djali v j rešeto in rešetali, izvestno postati bi moral čistejši; ali žalibog za človeka datida-i nršnja umetnost ni še iznašla pravega rešeta, da bi ga mogla presejati, da bi krenil na boljšo pot; zato rešetamo in presojamo ljudi le na papirji tako dolgo, da se ne poboljšajo. Čestokrat pa uprav to sredstvo malo ali nič ne izda in enako se godi v našej vasi. Čitatelji so gotovo razumeli, na koga merijo moje besede. V kratkem teku časa namreč v 2 ali 3 mesecih vršili so se v naši vasi taki neredi, da ne vemo, ali je še kje drugod slabše ali vsaj enako kakor tu pri nas in povod temu je ona oseba, katera bi morala paziti, da vaščani o njej dobro in spoštljivo govore, jo spoštujejo, ljubijo in čislajo ter bi sploh morala biti drugim v zgled. Da temu ni tako, dragi čitatelj, lehko razvidiš iz prejšnjih dopisov v „Edinosti". Ta oseba hoče iz naše vasi, ne vem. aH narediti bolj imenitno mesto ali nas pa ponižati, ker iz njenih dejanj res ni mogoče spoznati, kaj namerava. Ne samo da jej uže naša narodna stvar ni po všeči, ker pri njej vse, kar diši po slovenskem ne velja nič, ali vsaj hoče isto učiniti neveljavno. Da italijanščino bolj ljubi nego slovenski jezik, naj bi jo, ali pri tem naj pokaže, da ne sovraži slovenskega naroda. Ali tudi tega bi mu toliko ne zamerili, ako bi sam bil rodom Italijan ali vsaj poitalijančen Slovan; ali rodila ga je Istra, slovenska zemlja; pri zibelki mu je gotovo pela slovenska mati v slovenskem milem jeziku; laščini se je najbrže pozneje priučil; navzlic temu pa nas sovraži, svoje rodne brate. Morda je tudi on eden tistih, katerim se tuji osobito laški jezik bolj „nobel" zdi in kojih se žalibog v Trstu mnogo, mnogo nahaja, kateri se svojega materinega jezika sramujejo in le po laški tolčejo ; rečem tolčejo, kajti enako govorjenje talijanskoga jezika ni podobno talijanskomu jeziku, i a je slabše nego furlanščina. Sedaj pa zopet k predmetu. Eden tacih je znabiti naš mož; ali pustimo mu veselje, da bi se le 9 druge reči ne vtikal. Bas te dni je zopet eno iznašel ter vnovič pokazal svojo nevoljo proti nam Slovencem. Kakor znano osnovalo se jo v Skednju novo pevsko družtvo „Velesila", koje je uže potrjeno od c. kr. namestništva in uže dobro deluje. — Iz pravil tega pevskega družtva razvidimo v prvi točki. . da ima to družtvo namen, razun umetnega i in narodnega petja gojiti in pospeševati, tudi cerkveno petje ter je s tem prevzelo j precej težavno nalogo. Ali uže večkrat j omenjena oseba je to zaprečila češ, „Slo-! vensko petje ni po mojej volji, odstraniti je hočem" ter je počela na znane načine postopati, tako, da so bili naši pevci primorani slednjič odstopiti. L« ti pevci, koji so daleč na okolo sloveli kot izvrstni, ti so njemu trn v peti. 2."». oktobru t. I. smo nesli k večnemu počitku nekega umrlega krčtnarja. Na prošnjo njegovega sina prišli so pevci na grob pet mu v zadnjo čast. Ali to ga je tako razljutilo, da je zapustil mrliča in od£el iz cerkve ter čakal, da so pevci odpeli. Ali ni to očividno sovražtvo do pevcev, koji mu vendar neso ničesar žalega storili ? Vseh govoric, ktere so se na to čule po vasi nočem omenjati, ker bi s tem dregnil v sršenovo gnjezdo. Ali temu ni še bilo zadosti; v nedeljo 27. oktobra, je oznanil iz lece, da se bodo nesla črna zastava prihodnjo ne deljo na pokopališče. Pri tem sprevodu, zauknzal je, ako se kdo hoče pevcev po služiti, naj vzame cerkvene pevce. O vrednosti teh cerkvenih pevcev ni mi treba pisati, dosti je, da pojejo po njegovih „notah". — Toraj le teh pevcev nam je ukazano se posluževati; naših narodnih, vrlih in dobro izurjenih pevcev pa ne. Ali ni mar po večjih mestih, nego je vas „Skedenj" običaj, da na vernih duš dan, raznovrstni pevci na grobih pojejo, naj si bodo kojekoli narodnosti, samo da svečanost olepšajo, in nikdo jim tega ne brani, eamo pri nas se mora to goditi. Vsem tem neredom in homatijam pa tudi znabiti naša oseba nij povsem kriva, ker je skoraj neverjetno, da bi mogla — Domače vesti. Vsem VOlilcem naznanjamo, da bode v nedeljo 17. t. m. naše uredništvo ves dan odprto. Ako je koniu treba kak»»ga pojasnila ali sveta pride, naj v naš urad (Via Carintia št. 25 I. nadstropje). Volilni shodi. Skoraj po vseli volilnih okrajih v okolici vršili so se minolo nedeljo shodi volilcev, na katerih so se določili kandidati za volitve dne 17. t. m. Družtvo „Edinost" je sicer napovedalo samo jeden enak shod, nmim-č onega v II. volilnem okraju; drugod zbrale so se uplivnejše osebe same ter napovedale enake razgovore, v katerih so se sporazumeli glede kandidatov za prihodnje volitve. Vsi ti shodi so bili dobro obiskovani, kar nam spričuje, da se naši vrli okoličani jako zanimajo za predstoječe volitve. Veseli nas tudi, da so se povsod proglasili kandidatom dumačinci, ki bodo izvestno najbolje vedeli braniti pravico in koristi našega milega naroda proti ljutim nasprotnikom. Na shodu v Skednju proglašen je bil kandidatom vrl domoljub Dr. A. S a n c i n, kateremu oddajo izvestno vsi volilci svoje glasove. Tudi volilci iz Sv. Marije Magdalene bodo složno volili tega narodnega kandidata. Dobro obiskovan je bil shod v II. volilnem okraju, katerega je napovedalo družtvo , Edinost" in na katerem se je proglasil kandidatom prejšnji poslantc Ivan Marija Klun. Večina se je izrekla za imenovanega gospoda in radi tega ga dru-vse to sama ob sebi izumiti; temveč huj-1 žtyQ BEdino8t« prog|aštt 8Vojim kandida-skajo jo menda nekatere druge osebe, tom ter yabi V(je vo|Uco da ga izv0)ij0. kojih pa nočemo imenovati. j Kef 8Q y trotjem volil„Bm okraju Ti, recimo jim „pacarji", so bili volUci celokupni ter imajo uže svojega mu s prva sovražniki, ko je pa eden teh prejšnjega zastopnika g. Štefana Na-odstopil od našega pevskega družtva, spri- dlisehek-a, za katerega bodo složno jaznil se je koj z njimi. Sedaj pa zjedi- glasovalo, ni trebalo v tem okraju poseb-njeni proti našemu družtvu delujejo, in nega 8hoda, ker so volilci gledč kandidata tega človeka šuntajo tor mu dajejo vsako- edini. jake nasvete, koje seveda on sluša. \ četrtem okraju zbralo se je lepo Mari bi se eden teh „pacarjev" število volilcev v gostilni pri „Rumenej svoje službo bolj držal, in se ue vtikal v v Barkovljah ter bo proglasili kan- stvari, katere mu neso nič mari. j didatom vrlega rodoljuba g. Ivana Mar- Tako je stanje v našej vasi; istinito te lanca ii Barkovelj. Nameroval jo žalostno ali upamo, da so kmalu obrne, 8jcer v tem okraju kaudidovati drug na bolje. j gospod; ker so se pa volilci v nedeljo pri Tudi glede neke druge lastnosti bi tem posvetovanju izrekli za g. Martelanca, lehko obširnejši pisali aH to pustimo. j »prejelo gaje družtvo „Edinost" mej svoje Tudi o nekaterih plačilih imam svoje kandidate ter priporočamo ondašnjim vo-pomislike. | Jiloem, da soglasno volć tega gospoda. Ravno k sklepu teh vrstic mi pride j V petem okraju vršilo se je posve-še neka oseba in mi pripoveduje od nje- tovanjo v Bazovici. Kandidatom se je pro-gove dozdevne mogočnosti. j glasil dober domačin in rodoljub g. Martin Ni namreč dolgo, ko se je le-ta oseba G e r gi č ia Padrič. Bazovica, Gropada, z njim o sedanjih nerodih v Skednju pogo- padriče, večina volilcev iz Trebič in Opčin valjala. II koncu pogovora je rekel mož, jje zttnj. Priporočamo tudi ondašnjim volil-ako ue bo drugače, da se bodo pismeno cem, da jednoglasno volijo moža iz svoje obrnili do mil. g. škofa in ga prosili pomoči; flrede, ki poznava njih težnje in koristi in ako to ne bi zadostovalo in bilo brez ter jih bode vedel krepko zastopati. uspeha, bodo drugde pri namostništvu ali V šestem okraju proglasilo so je kan- celo pri si. ministerstvu bogočastja iskali didatom odličen rodoljub in narodnjak, pomoči in da ste čuli, kako so je gospod! dobro poznan boritelj za narodno stvar, zarepenčil rad njim. Zdaj pa mi prašumo njega, kdo da jo onP Mar li tnhli, ako ga je magistrat sem postavil, da je neovrgljiv ? ali misli znabiti, da jo on vsegamogočen P kakšne misli pač mu prihajajo v glavi ? državni poslanec g. Ivan Nabergoj. O njega zmožnosti m lastnostih krepko zastopati svoje volilce, ni nam na tem mestu treba praviti, kajti njegove zaslugo za svoj okraj, kakor tudi za okolico sploh, so vsem znane. Upamo tedaj, da bodo vsi Ne znamo še, kako bode še v naši j volilci šestega okraja vnovič volili toga vasi, samo to omenim, da se bodomo i mi j izbornega sorojaka. oglasili, pa naj bode kar hoče, vsake reči j Vseh sost okrajev si je tedaj izbralo je enkrat konec in tudi te mora biti, če svoje domačo može za kandidate v ne z lepa pa z grda. Dragi čitatelji bodo sedaj razvideli, kako je pri nas, zmiraj slabše, in ni se čuditi, ako je v nedeljah cerkev mesto da bi bila polna, skoraj prazna. Pa dosti naj bode mojemu bjsedovanju, čakajmo, časi se spreminjajo in upamo, da tudi nam enkrat zašije solnoe veselja. Opomba uredništva. S tem, da objavljamo ta dopis, izpolnujcmo svojo časnikarsko dolžnost. Ker suio o razmerah v tej vasi priobčili več dopisov, upali smo, da se odnošaji premenć na bolje. Sicer pa priporočamo predstoječej cerkvenej oblasti, da se enake tožbe več ne ponavljajo — dež. zbor. To poudarjamo osobito radi tega ker tržaški Lalioni premnogokrat pitajo vrle okoličane rekoč, da neuiajo svojih mož, koje bi volili za deželne poslance. Nam ni sicer mnogo na tem, od kod je ta ali on kandidat. Glavna stvar je, da je dotičuik sposoben za svoj posel ter je trden značaj. Lahi pri tem ne glodajo na dom ampak na strastno naklonjenost k njihovoj stranki. Dragi okoličani! pokažite to pot, da ste nezavisni od mestnih Lahov, ter dobri Slovani: volite soglasno kandidate ki ste si jih sami odbrali in ki Vam jih danes družtvo „Edinost" na prvem mestu našega lista priporoča, može, ki bodo vedeli branit' Vaše narodne in gmotne koristi! — K volitvam v okolici. Nadzorovanj* pri volilnem činu dne 17. t. m. je bilo poverjeno sledečim gospodom: V 1. okraju (v skedenjskej šoli) predsednik: Avgust Štrudli off, namestnik dr. Janovitz, zaupniki: Josip Godina, Vinko Sancin, Tomaž Ohiaz, Ivan Vekjet; namestniki: Martin Godina, Vinko Sancin, Josip Kuret, Josip Vekjet; vladni zastopnik Kudolf vitez Ciermak, c. kr. nam. tajnik. — V II. okraju (Villa Hevoltella) predsednik: Pavi baron Ralli, namestnik; Ciisar Combi, zaupniki: Janez Križmanič, Josip Križmanič, Anton Opara, Josip Gerdol; namestniki: France Nad-lišek, Josip Ilojc, Josip Jelussig, Miha Miklavec; vladni zastopnik Tiberius pl. Sforza, c. kr. okrajni komisar, — V III. okraju (Guardiella v šoli) predsednik: dr. Ludovig Cambon ; namestnik: Aleksander Cesare; zaupniki : Janez Bello, A. Sancin, Ivan Marija Senica, Matevž Gu-stinčič; nemestniki; Anton Trobec, Franc Kapun, G. M, Vato veo, Matevš Zorzini; vladni zastopnik dr. A. Hochegger, c. kr. nam. tajnik. — V IV. okraju (v rojanskej soli) predsednik: dr. Ivan Righetti, nam.: Guido vitez Porenta, zaupniki: Peter Pa-risi, Franc Primožič, G. M. Stare, Josip Seimer, namestniki: Ivan Bole, Ivan Lu-kezič, Jaknp Margoni, G. M. Josip Pertot; vladni zastopnik dr. Žigan baron Conrad, c. kr. nam. svetovalec. — V V. okraju (šola v TrebčalO predsednik: Ivan Na-bergoj, namestnik: dr. Emil Nobile, zaupniki: Josip Gergič, Slavolub Drašek, Andrej Razem, Peter Sosič, namestniki: Martin Gergič, Valentin Kral, Luka Vidav, Anton Vidav; vladni zastopnik Ludovig Fabiani, e. kr. nam. tajnik. — V VI. okraju (v proseski šoli) predsednik: Adolf Riedmiller, namestniki: Hinko Tolusso, zaupniki Josip Bogateč, Ivan Gorjup, Marino Luxa, Matevž Stoka, namestniki: Martin Košuta, Lorenc Dancu, Josip Sonce, Andrej Verza; vladni zastopnik Josip Fa-bris pl. Freventhal, c. kr. nam. tajnik. Volitev se prične v vsih okrajih ob 9. uri zjutraj iu konča ob 2. uri popoludne. Pri včerajšnjih volitvah v tretjem mestnem ra/redu zmagala je lista kandi-j datov družtva „Progresso*. Konservativci j so se volitev v tej skupini zdržali. Voljeni so : Mauroner, Vianello, Turrek Riedmiller, Wieselberger, Cambon, Consolo, Ritter, Alazzorana, Hermet, Rascovich,' Janovitz. Zahvala poštnih služabnikov. Tržaški potoni služabniki in listonoše iz očili so 6. t. m. po oblaščencih, ekspedjentu Bat-bista in listonoši Prašnerju, g. N a b e r- j goju, drž. poslancu, krasno izdelano za-j hvalno diplomo za poboljšanje njihovih plač, do česar jim je on mnogo pripomogel. Gospod drž. poslanec je deputacijo jako prijazno sprejel in obljubil tudi v prih jdnje njih opravičene zahteve podpirati. Imenovanja. Profesor bogoslovja v goriškem osrednjem seminišču g. dr. Fr. Sed"j je imenovan dvornim kaplanom in ravnateljem studij na svetovnem duhov« »kem zavodu sv. Avgušti.ia na Dunaju. — Računski preglednik g. Ti. Walter je imenovan računskim sovetnikom. XII. seja istrskega zbora. Vladini zastopnik je odgovoril na interpelacijo glede šole v Labinju in Pazinu kakor tudi gledč otvoritve hrvatske gimnazije v Pazinu. Glede prošeuj občin Orleca in Krka za ublaženje nekaterih točk šumskih zakonov, se naloži deželnemu odboru, da bi se določbe okr. glavarstva Lošinj glede šum nekoliko promenile z obzirom na posebne razmere. O prošnji konsorcija za zidanje železnice iz Trsta v Poreč naroči se deželnemu odboru, da to zadevo prouči in o njej poroča. Potrdi ue izvolitev dr. Lius-a ki je bil tako voljen kakor vitez Conti. Jednoglasna izvolitev Mate Mandiča proti kate-rej se ni uložil noben protest se uniči ob enem pa potrdi izvolitev Slavoj Jenka, Lastnik pol. družtvo „Edinost". ki je bil z Maridičem skupno voljen. Proti ločenemu glasovanju za vsacega poslanca posebej izjavila sta se prej odločno dr. Laginja in Jenko ; ali predsednik je vendar postopal po svojej volji. Tudi na predlog Jenka, da bi se glasovalo po imenih se ni ozir jemal. Jenko na to izjavi, da od večine ne sprejmo nikake milosti i n seje mandatu odpovedal. Za tem vstane dr. Laginja, protestuje proti tucemu br«*zobzirnemn postopanju in vsi slovanski poslanci zapustč zbornico. Kakor se vidi iz poročila o tej seji, lahonska brezobzirnost je v Istri prekoračila vse meje. Sokolov večer dne 17. t. m. v dvorani „Ilotel Europa" vršil se bode po sledečem sporedu: L del: 1. „Hrvatsko narodno kolo", svira tamburaški zbor. — 2. Petje. — 3. Trifkovič: „Pol vina pol vode41, vesela igra, izvaja dramatični odsek. — 4. J. Barae: „Tam gdje stoji", svira tamburaški zbor. — II. del: 5. Petje. — 6. Borovščakov : „Sinolar*, kuplet s spreui-ljevanjem glasovira, poje g. Borovščakov, spremlja g. Bsrtelj. — Milan pl. Farkaš: „Vienac hrvatskih narodnih popievaka", svira tamburaški zbor. — 8. Petje. — 9. Jenko : „Naprej", svira tamburaški zbor. — III. del: Prosta zabava. — Začetek točno ob 7V2 uri zvečer. — Ustopnina za člane „Sokola" 20 novč.; za posamično nečlane 40 novč., z družino 1 for. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt v Rojanu nabrnlo se je 10. t. m. v „veselej družbi" v gostilni „pri rumenej hiši" 6 gl. 10 kr, — V isti namen podaril je g. Iv. Brus 1 gld. — V ponedeljelk dne 11. t. m. nabralo se je v veselej družbi „pri kupunovem rižotu" v Bazovici 2 gold. — V družbi Kajfcža 70 novč. — Srčna hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v veselej družbi pevskega družtva „Hajdrih" na Prošeku v nedeljo dne 10 t. m. 3 gold. 20 kr. Živeli! — Pevsko društvo „Adrlja" v Barkovljah priredi v nedeljo dne 24. t. rn. veselico s petjem, godbo in igro v prostorih gostilne pri Ferlugi na Greti. Pri veselici bode sodeloval tamburaški zbor in dramatični odsek tržaškega Sokola. Čisti dobiček je namenjen v nakup novega glasovira za to družtvo Natančnejši program objavimo v kratkem. Pevskemu družtvu „Zarja" v Rojanu so darovali: g. Matija Bole, 5 gld., g. Fer-folja Franjo 2 gld., g. Micheli Ivan 2 gld., g. Pogorelec Anton 2 gld., g. Škerl Ivan 1 gld. — Blagim dobrotnikom: srčna hvala! Pevske vaje družtva „Zarja* v Rojanu so so začele minoln sredo ter se bodo nadaljevale vsako sredo in soboto zvečer. Novi pevci se šo zmiraj sprejemajo. Vabilo na 84. odborovo skupščino „Matic Slovenske" v sredo dne 20. nov. t. 1. ob 5l/4 uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red : 1. Potrjenje zapisnika o 83. ndborovi sej. 2. Naznanila predsodništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. Lahonska kavka JI Mattino" se zopet drgne ob našega vrlega poslanca g. Na-bergoja postavljajoč ga v zasmeh svojem pokvarjenim čitateljem. Imenuje ga krČ-marja (oste con.sigliere) ter pravi v njem, da si viha brk' kakor Humbert ter se češe kakor kak kočijaž iz dobre hiše in već takih nesramnosti, ki se morajo vsakemu razumnemu človeku čeloma studiti. Mi si od tega nesramnega lista ne moremo druzega pričakovati nego nesramnost, gnjus, smrad in blato, koje vse zliva vanj tržaška rene-gatska sodrga. Mirni slovenski o k o I i č a n i so temu listu, in gotovo vsem njegovim somišljenikom, divji Z u 1 u, ki p u š i j o S m r a d 1 j i v tobak iz s m r-d e č i h p i p, r o b a t i ljudje, k o j o ne zganejo o e 1 i v o z o v i g n o j a itd. Izdajatelj in odgovorni NOVA u Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesnij. Sestavil Ivan Z c 1 e z n i k a r, založil D r a g o t i n Ilribar. — Cena: mehko vezani 80 kr., s pošto 10 kr., več. elegatno vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr., dobiva se „Narodni Tiskarni" v Lljubljani. — Naroča so pa lahko tudi v vsaki bukvami. 1—10 Okoličani ! zapomnite si to ter razvidite enkrat, kdo je vaš pravi prijatelj. Ako te lahonske čenče sedaj, ob času volitev, tako pišejo o vas in o vaših vodjah, kaj bodo počenjale fie-le tedaj, ako bi vam za zastopnike vsilile svojo mestne izmečke. — Tudi babnik „II Piccolo" se te dni odlikuje po svojej nesramnosti. Zadnjič je objavil nek dopis iz Opčin v katerem ua-avetuje nek renegat volilcem petega okraja »i u o stri I)a ne 11, Burgstaller, Pachor" itd. Toraj zgolj njih osebe ! Odprava proste luke. Časniki poročajo, da so se končala pogajanja mej avstrijsko in ogersko vlado glede nekaterih podrobnih načrtov pri odstranjenju' proste luke v Trstu iu Reki. Postavni načrt predloži ae trž. in reškej trgov, zbornici in finančnemu ravnateljstvu v proučenje iri poročilo. Dopolnilni kontrolni zbor za one c. kr. brainbovce stanujoče v mestu in okolici, ki tieso prišli h kontrolnemu zboru dne 18. m. m. bodo dne 15. t. m. v vojašnici pri sv. Ivanu. Vreme obrnilo so je na boljše. Po dolgem deževju postslo je mrzlo in burja uže poskuša svojo moč. Stojimo pred vratmi ziuie, ni čuda ako nas tudi burja nokoliko obišče. Tatvina. Neznani lopovi so odnesli nekej Mariji F. na Greti već zlatenino v vrednosti 32 gld. Tržaške novosti. Neka deklica skočila je v morje z namenom umreti, a rešili so jo nekateri mornarji. — Nek oče prišel jo pijan domov tur tu razsajal nad ženo in hčerjo ter jima pretil z nožem; zadnja je skočila v strahu skozi okno. — Policija je v starem mestu preiskala neko gostilno, v k a te rej je spalo 25 oseb; pet teh poštenjakov odvedla je v temnico. Nenadna smrt. 55letni težak A. Sirk jel je bruhati na novem trgu krv tako močno da je kmalu ostal mrtev. „Slovenska pesmarica" t. j. zbirka najznatnetnejših slovenskih, hrvatskih, srbskih, ruskih, čeških in poljskih pesni, izšla je v „Naiodnej tiskarni" v Ljubljani. Potreba to pesmarice je bila vidna, kajti mnogo se je po njej poprsševalo odkar je pošla dr. Razlagova. Novo pesmarico, ki je jako obširna in priročna, sestavil je g. L ft FiliftlO deli S B, Rimski »uljano sukno, aukno za lovje, tkanini i» niti. katere -o dtjo Prati, fino in imjlin>tj8e Crno sukno za salon "lileica iti. itd. pofi Ju proti povintju iznosa nelna in H'lidint, jako dobro ponana tovarniška zaloga sukna SlEGEL-IMHOF v Brnu Brilo ni. • zjava t * sa kupon je dolg 3 10 in. in ffirok 130 ctm., totej zadoainji) poginoma z t kompletnu obleko Kil Kotpndc- Tudi a« daje kolikor inatrov ne Koli ,lain«i se, du »o odpollje Butan« o bi .ga po tabiHiiem uznicu, Uzorci zastonj in franko. 14-20 PEK BANOONOTE: c. preiiv di 5 g ni ali potovanje ^ " ^ t ™eHl "HHO " .i „ii t» _ „ PEK NAPOI.KONI: !» r VL - h 8 prear.di 20 g.ni » ...... .,40 .. r, n » H mesi 6 . HlJ* It n * " n n ] 3V« Sulle let tore di versmnento in circo-lazione tmdiA in vigore il nuovo rasso d'interese a datnre dal 13 e 20 Mar/.o a Keconda del relativo preavvisn. In Banco glro abbuoiiiindo il 2'%°|0in-teresse annuo sino a qun)unque namrna ; FILIJALKA c, kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda p,rfevazir t,ii;.°u'L,f> 000 a vistit r ° chequej Importi mag^ion preavviao tivanti za trgovino iu obrt v Trstu. la Borsa. — Co u forma dei versainonti in appoaito libretto. Contegr/ia por tutti i verstimenti fatti a qualsiaHi ora d'ut'ficio i u valuta del me-desimo giorno. sisato««! pri firopri c n'veatUti rincasso .Vrednoatiiirn pnjiirjoin, glHsefiim na napoleonejta- di conti di piazza, di catnbiali per Trieate, teri ho nahitjftjo v okrojfu pripozmt h« nove Vieuna, Budapost ed alire principali cittJl, boreHtn« tarifa ».» te.neiju odpovedi od 22. ri|ascift loro a8seglli per ouostc piaz/.o, ed oktobra, 2G. oktobra ni 18. novembra. ,____ ,_ ,J_ J, . ., f Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnovni odkaz 2,/4°i0 30-dnevui odkaz 2U/U 8- „ 2 „ ' 8-nieaečni , 3<>- - 8V* - ! «-. « - 2'/i Okrožni od del. V vredn. papirjih 2% na vtmko »voto. V napoleonih btez obroHti Nakaznice /.a Dunaj, 1'mgo, Pefrto, Urno, Lvov, Kuko, kakor /a Zagreb, A rad, U u zon Clradoc, IlermatiHtadt, j inomoHt, Celovec, in Ljubljano— brez tronkova ' Ku]>nja in prodaja vrednontij, diviz, kakor tudi vnovrenje kuponov 24-20 pri odbitku 1°/^ provizijo. P r e d u j ni i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru Z odprtjem kreditu v Londonu ali Parizu, H^r-linu ali v drugih inetttih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti |>o pogodbi. Uložki v pohrano. Sprejemajo ne v pohrano vrednontni papirji, zlat ^li htebrni denar, iuozemaki bankovci itd — po pogodbi. Trat. 18. oktobra 1«88. 21 24 accorda loro la facolta di tlomiriliiu'c. rffotti presso la sna cassa t'ranco tl'otjni speaa per em. b) S'incuricu tleiruivpnsfn e J< Ua r.endita di effetti pubblici, valute e divise, nonchfe deH'incasso di a.wriui\ cam-biali o coupom, verso 1|8°[0 di prov-vigione. c) Accorda ai propri commUtcnti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie, o ne cura (/rutin rincasso dei coupons alla scaden/.a. d) Vende Io Lettero di pegno e 5°l0 della lianva Gommnriuli Unghe,-re*e di Pest e le lettere di pegno 4°|0 deli' i. r. piiv. Banca Ipotecaria au-strinca di Vionna. 21—24 Trieste, 8 Maržo 1888. u rod ni k lulij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu