KATOLJSK CEKKVEN UST.
„Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl 40 kr. za eetert leta 1 gl 30 kr V tiskarniei sprejemana za eelo 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gL, ako zadene na ta dan praznik, izid* .Danica" dan poprej
Tečaj XXXIX.
V Ljubljani, 5. listopada 1886.
List 45.
Apostoljstvo molitve.
(Dalje.)
Da, res je, veliko premore pri Bogu stanovitna „molitev pravičnega" za njegove sobrate. Glej, Abraham je molil za mesta, pogreznjene v globočino strasti, in bilo mu je obljubljeno vsmiljenjenje, ko bi se le deset pravičnih nahajalo v njih. Lot prosi za mesto Segor, in je uslišan. Bog hoče pokončati terdovratno ljudstvo izraelsko; toda molitev Mojzesova potolaži jezo njegovo. Izraelci so v boju zoper Amelekičane že skoraj premagani. ker pa Mojzes povzdiguje svoje roke v molitvi k nebesom, zmagajo Izraelci. — Glej tu moč priprošnje molitve!
Ko bi pač katoliški kristjani prav dobro pomislili in spoznali, koliko moč nam je Bog dal v roke ravno v priprošnji molitvi, koliko bi lahko s priprošnjo molitvijo storili za Jezusa, za njegovo čast in za zveličanje duš bližnjega! Glej, dragi moj! Smilijo se ti grešniki, smilijo se ti nejeverniki; rad bi jim pomagal; pa kako? Ves goriš ljubezni do Boga; rad bi v takih svetih trenutkih storil vse za povikšanje časti Božje; pa sam ne veš, kaj bi storil. Očitno pridigovati grešnikom, naj se spreobernejo, tega ne moreš, dobrih bukev spisavati, da bi jih razdelil med mlačne kristjane, in z njimi jih vnemal za čast Božjo, tega ne znaš; ne moreš se kakor misijonar podati v daljne dežele med neverniki oznanovat sveti evangelij in razširjat kraljestvo Božje; tudi denarja nimaš, da bi ž njim podpiral oznanovalce sv. evangelija in se tako vdeleževal njihovih dobrih dčl; misliš si toraj, saj ne morem nič storiti jest revež za poveličanje časti Božje. Toda glej, s priprošnjo molitvijo segaš tako daleč, in moreš pomagati tako daleč, kakor daleč sega milost božja.
Vedno še slišimo, da je, v primer na Kitajskem več kakor 300 milijonov duš, ki od Kristusa čisto nič ne vedo; da jih je na milijone in milijone ljudi v Indiji, na Japonskem, v osredji Azije in Afrike in na južnih otokih, zakopanih še vedno v ostudnosti divjega mali-kovanja; vemo, da več ko 70 milijonov je še ločenih od svoje matere katoliške Cerkve, in da nad 80 milijonov protestantov se vedno dalje in dalje odmika od Kristusa. Slišimo dalje, kako so sedanji časi sovražni Bogu, kako neprestano preganjajo sveto Cerkev, na nekterih krajih očitno in prederzno, na drugih bolj skrito
in zvijačno: slišimo io beremo o hudih stiskah, v kterih so sveti Oče današnje dni, kako se zatira resnica in pravica, kako se skoraj povsod nastavljajo zanjke čednosti in nedolžnosti, kako se širi razuzdanost po mestih in vaseh, po hribih in dolinah: vse to hudo stiska nam serce. bridkostni zdihljeji se izvijajo nam iz pers in oko se polni z gorkimi solzami. Ali pa že storimo dosti, da po tihem zdihujemo in obžalujemo splošuo pohujšanje?
O koliko bi mogli pomagati, koliko pregreh zabraniti, koliko nevernikov spreoberniti, koliko duš rešiti s priprošnjo molitvijo pred zapeljivostjo! — Tu v samoti v skrivni borni celici moli duša za rešenje duš; njena molitev obsega ves svet, sad njene molitve rosi na najdaljše kraje, kamor sicer ne more seči človeška beseda. Priprosivna molitev dosega vse duše človeške oa celem svetu, nevernike, krivoverce, razkolnike, duše zakopane v smertnih grehih, ali one ki so v veliki nevarnosti zgubiti nedolžnost i. t. d. Priprosivna molitev obsega potrebe vsega človeštva skupaj, kakor tudi vsake duše posebej; ona je v resnici apostoljska, kajti razteza se na vse kraje, na vse čase, oa vse dni. Navdušen misijonar gre med nevernike oznanovat Kristusa; toda njegov delokrog je omejen, le do nekterih priti zamore; molitev priprošnja pa sega dalje in sprosi blagoslov in milost božjo na vse ljudi. Občudujemo darežljivo zatajevanje in serčnost svetih mož, ki se ne ustrašijo nobenih težav; toda. vse n.iih delovanje bi ne obrodilo zaželje-nega sadu, ko bi jih ne spremljala goreča molitev pobožnih duš. Res, pobožna molitev kakega revnega posla, ki nikdar ne pride iz svojega domačega kraja, pa vsak dan moli za spreobernjenje nevernikov in grešnikov, pridobi morebiti več duš za nebesa, kakor premnoge pridige oznanovalca nauka Jezusovega. To bo pričal sodnji dan, ko nam bo Kristus odperl bukve vladaretva božjega; gledali bomo z začudenjem, kako je tiha molitev pobožnih duš vedno podpirala sv. Cerkev v njenem delovanji in da se ima Cerkev za vse svoje slavne zmage čez sovražnike zahvaliti pobožni molitvi svojih dobrih otrok. Glej predragi, kako veliko moreš storiti za spreobernjenje grešnikov in nevernikov, koliko moreš pripomoči sv. Cerkvi do slavne zmage z molitvijo pri-proš nj o.
Kako dopadljiva je Bogu molitev priproš spričajo naj nam nektere besede iz pisem svet božjih. Sveti Meh ti Idi je rekel Jezus: „Ako k
bratovske ljubezni moli za svojega sobrata, ki je v potrebi in bridkosti, jako dopadljiva mi je taka molitev; ako pa kdo za vesoljno Cerkev in za svojega bližnjega moli tako. kakor sam za-se, taka molitev razsvetli vse nebesa in zdi se, kakor bi izhajala nova luč."
Še jasnejše je to povedano v razodenji, danem sveti Gertrudi. Ko je molila nekega dne za več oseb, ktere so bile v raznih stiskah, videla je izvirati iz serca Jezusovega potoček, kteri je obilno namakal vse kraje na okrog, in ko je molila za osebo, ktera jo je bila poprej hudo pregan ala, zaslišala je glas: „Kakor je nemogoče, da ima kdo prederte noge in bi serce njegovo ne občutilo nobenih bolečin, prav tako se tudi moja očetovska dobrotljivost ozira z usmiljenim očesom na tistega, ki zdihuje pod težo svojih lastnih slabost in dobro spozna, da potrebuje odpuščanja, vendar pa po nagibu svete ljubezni ne neha moliti za zveličanje drugih." Ko ie ta svetnica veliki četertek pred svetim obhijilom Bogu darovala želje, hrepenenja vseh tistih, ki so se ji priporočili v molitev, odgovoril ji je Gospod: »Vžgala si v mojem sercu toliko ognja, kolikor si me prosila za te osebe."
Pri drugi priliki ji je Gospod tole naznauil: „Ako kdo moli Očenaš in Češeua-Marijo, ali kolekto, ali p3alm za vesoljno Cerkev in v njenem imenu, sprejema Sfn Božji to molitev z najglobokejšo hvaležnostjo kot sad terpljenja božjega učlovečenja, zahvaljuje se Bogu Očetu in blagoslovlja te molitve, pomnožuje jih s tem blagoslovom in jih razdeli čez vesoljno Cerkev, da ji služijo za večno zveličanje."
Sveti Katarini Sijenski je govoril Gospod nekega dne: rZ največjo skerbljivostjo mi moraš darovati molitve za vse pametne stvari, za mistično (skrivnostno) telo sv. matere Cerkve, in za tiste, ktere sem ti izročil, da jih ljubi s posebno miloserčnostjo."
Iz teh besedi, ktere je govoril Gospod svojim izvoljenim dušam, lahko spoznamo, kako dopadljiva je Bogu molitev pri prošnja. O, delajmo toraj z molitvijo priprosivno za kraljestvo božje, za Jezusa, za zveličanje duš! Vsi brez razločka smo prejeli od Boga to moč, to milost, da moremo in smemo moliti za druge. O koliko moremo s tako molitvijo za čast božjo in za zveličanje duš! Kako težek pa bo odgovor, če smo malomarni za zveličanje naših bratov, če tako veliko milost, ktera nam je dana za zveličanje drugih, porabljamo tako malo in tako slabo! O. da bi nam bile vedno pred dušnimi očmi svete besede aposteljnove: „Proshn vas tedaj pred vsemi rečmi, da naj se opravljajo prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenja za vse ljudi, — zakaj to je dobro in dopadljivo pred Bogom, našim Zveličarjem." (I. Tim. II. 1. 3). Da bi nas pač vedno navduševalo tolikšno hrepenenje za zveličanje našega bližnjega, da bi v resnici z junaško ljubeznijo 8 svetim Pavlom mogli zaklicati: „Zelel sem jest sam preklet biti za svoje brate" (Rim. 9. 3.) — ,Bratje! volja mojega serca in molitev je k Bogu za nje, da bi bili zveličani" (Rim. 10. 1.)
Kerščauska duša! zdaj. ko to bereš, čutiš morebiti v sercu neko željo, da bi v prihodnje večkrat molila za druge s priprosivno molitvijo; toda, spominjaš se precej svoje lastne revščine in postajaš klaverna, serce ti upada in praviš: Moj Bog! kaj bo pomagala moja tako slaba molitev? — In zdaj ti odgovorim: Združuj svojo molitev z molitvijo presvetega božjega Serca Jezusovega, tedaj bo prijetna Bogu tvoja molitev in bo veliko premogla.
(Dalje nasl.)
Nekaj dima.
(Dalje.)
V.
Ne kakor so vaši očetje mano jedli in so pouierli: k»lor ta kruh ie. živel bo vekomaj ~ Jan. G. 58.
Na gori Sijonski je bil sveti šotor in v njem skrinja zaveze, ki se je pozneje pod Salomonom prenesla v tempelj na gori Morija. V skrinji zaveze so bile shranjene tri znamenite stvari: tabli Mojzesovi deseterih božjih zapovedi, posoda mane in Aronova palica. To so podobe Kristusa, t ajvišjega učenika in postavodajavca, duhovna in kralja novega zakona. Dan danes ni le ena sama skrinja zaveze, temuč na tisočerih in tisočerih „solnčnih" gorah od vzhoda do zahoda solnčnega je Kristus v brezštevilnih skrinjah zaveze, t. j. tabernakeljnih, resnično in bistveno pričujoč.
Nad skrinjo zaveze bila je včasih svetla meglica „šehiua" v znamenje pričujočnosti božje, a v naših cerkvah je pod belkinim zastorom male hostije večni Bog in Zveličar naš, kjer ga ne le dva kerubina molita kakor nad skrinjo zaveze, ampak ga časte in v enomer proslavljajo brezštevilni kerubini, serafini vsi zveličani duhovi.
Pa „kdo bo šel na goro Gospodovo?" vprašuje kraljevi pesnik, ter odgovarja: „Ta, ki je nedolžnih rok in čistega serca." Vero v njega kot v od Boga poslanega Zveličarja, iu zlasti vero v sveto rešnje Telo, je kazal Jezus Kafarnavčanom kot ono svetlo goro, na ktero se morajo dvigniti, ako hočejo večnG življenje zadobiti. Pa v tcrgovskem mestu so imeli vse dru^e skerbi: za dobiček svetuega blaga in vživanje telesuih dobrot. Lepo o tem govori sv. Ambrož razlagaje evangeljske besede: „šel je z gore in se je ustavil na ravnem polji, in truma učencev njegovih in velika množica ljudstva; prišli so iz Judeje in Jeruzalema in primorja Tirskega in Sidon-skega. da bi ga slišali iu da bi jih ozdravil od njih bolezni.* (Luk. 6, 17—19.) Sveti učenik pravi: „Dobro premišljuj, kako Kristus gre na goro, in spet doli pride z gore k množici. Kje bode množica (priprostega ljudstva) Jezusa videla, ako ne v niža vi? Ne gre ona na visoko, ne spenja se na višine. Ko Kristus doli pride, najde bolehne, na visočinah ne morejo biti bolehni. Zato tudi sv. Matej pravi: rv nižinah so bili ozdravljeni. Prej mora sleherni biti zdrav, da polagoma raste v čednostih in da zamore vspenjati se na goro." (Brevijar.)
Že Izaija prerokuje o tej gori: „V poslednjih časih bo pripravljena gora hiše Gospodove na verhu goric, in bo vzvišena nad griči in k njej se booo stekali vsi narodi, in bodo rekli: Pridite, pojdimo na goro Gospodovo in v hišo Jakobovo, iu nas bo podučeval o svojih potih iu bomo hodili po njegovih stezah; Kajti iz Sijona bo izišla postava in beseda Gospodova iz Jeruzalema." (Izai. 2, 2. 3.) K tej gori smo vsi verni kristijani pristopili po besedah sv. Pavla: ^Pristopili ste k gori Sijonski in k mestu živega Boga, Jeruzalemu nebeškemu, in mirijadam angeljev." (Hebr. 12, 22.)
Pohlepnost, bodisi po imenji in premoženji, bodisi po vživanji sveta, je kakor težko breme, ki tlači duha, ter ne dopušča, da bi se povzdigoval v nebeške višine. Zato je naš Zveličar svaril aposteljne: „Varujte se, da se vam ne otežijo serca vaša s požrešnostjo in pijanstvom in skerbimi tega sveta." (Luk. 21, 34.) Kafarnavčani so hoteli le svoj trebuh nasitovati in čudeže gledati, ali zijala prodajati, zato so ostali nejeverni. Hoteli so, da naj Jezus reče mano z nebes deževati, kakor ob času Mojzesa. On pa jih je zavernil, da je on pravi kruh
življenja; kdor k njemu pride, ne bo lačen, in kdor vanj veruje ne bo žejen, in kdor vidi Sina Božjega in veruje vanj, bo imel večno življenje, in da ga bo on obudil poslednji dan. (Jan. 6, 35—47.) V trinajstih verstah od 35. do 47. govori Jezus o veri vanj in to vero imenuje tudi dušni kruh za večno življenje.
„Vera, prava, živa, terdna vera je dušoa luč, ki vse moči in vsako gibanje duševno prevzame, objame in za seboj k nebu poteza. Po veri se dviguje vsak dar kvišku v nebeške višave, kakor dim od daritve Abelnove. Kakor meglene kopice na visokih soežnikih se dvigajo, kadar topli žarki solnčni svetle veršiče obsevajo: „ko pogleda na zemljo, se treslia. ko se dotakne gora, kade seM (ps. 103, 32.); tako naj se pri vsakem taknjenju razodenja božjega tudi iz našega serca dviguje dišeče kadilo hvaležne pobožnosti, ter naj pričuje o čudni moči svete vere. Toda one meglice na visokih planinah le takrat razveseljujejo nam oko, ako z berzim gibanjem in vzletom na verhovih nekako oživljajo težo gora družeč jo z lahnim tekom oblakov, da se modrina in svetloba neba skoz prozračne mrene še lepše poda;a; nasproti pa je tužna in žalostna njih podoba, ako se v temnosive kope zgoste ter se leno motajo okoli stermin in žlebov planinskih, in z mračno senco zagrinjajo dobrodejne soinčne žarke. Tako je z vsemi serčnimi čuti, ki od vere prešinjeni in po njej k nebu dvignjeni so prava resnična duševna krasota, toda, če se ne spenjajo kviško, nego se po tleh vale (ko dim daritve Kajnove). ter se sami v se pogrezajo, so kakor temui oblaki, ki zakrivajo luč resnice." (Deutinger 1. c. p. 310.) (Dalje nasl.)
Beseda v pomislek kranjski duhovščini.
IU.
(Dalje.)
„Z Gorenjskega se mora tudi kdo oglasiti Tako sem dejal prečitavši v „Zgodnji Danici" z Dolenjskega in Notranjskega poslano nbesedo" za vstanovitev bratovščine treznosti. Ker imamo pri nas že od 1. 1852 družbo treznosti, spregovorim naj tudi jaz »besedo" v ta namen. (Poleg mene, se ve da lahko še tudi kak drugi Gorenjec ktero reče v tej zadevi)
Naj bolje bo menda, če kar povem, kako se je pričela naša družba in kakšna so njena pravila.
A.) Vstanovitev.
Že pred kakimi 35 leti se je moglo opazovati, kako pogubna je žganjarska kuga za duha in telo, za večni in časni prid ljudi. Posebno mladina je bila že takrat v nevarnosti, da se popolnoma ne spridi ter ne propade nravnostno in telesno. Župnik Simon Vilfan in njegova kaplana: Anton Pintar in Jožef Zamejec, premišljevali so, kako da bi se dalo žganjepivstvo, če že ne čisto zatreti, pa vsaj zdatno omejiti. Ker jim je bilo pa znano, da delujejo v inozemstvu vstanovljene družbe treznosti v tem oziru z obilnim vspehom, poprosil je g. župnik vis. č. knezoškofijski ordinarijat ljubljanski, da dovoli na podlagi priloženih pravil v Kranjski gori vsta-noviti družbo treznosti.
Vis. č. knezoškofijski ordinarijat je odgovoril gosp. župniku na to vlogo z jako prijaznimi besedami 20. aprila 1852; št 301.
Odlok se začenja tako-le: „Pač ni kmalo najti verske družbe, ki bi tako neposrednje in tako močno mogla pospeševati poboljšanje ljudi, zabranjevati nerodnosti, ki se godč v pijanosti, pa tudi varovati ljudi telesnega in gospodarstvenega propada, kakor je zmožna
vse to storiti družba treznosti; zato more ordinarijat le hvaliti vaš namen, da vstanovite tako družbo v svoji župniji."
„Družbe treznosti so pokazale v Šleziji že tak sad, in tako so se razprosterle, da jih je sv. Oče povzdignil v pretečeuem letu v cerkveno bratovščino pod varstvom preblažene Device Marije, ter je to bratovščino bogato obdaroval z duhovnimi darovi, ki se zajemajo iz zakladnice naše sv. Cerkve."
„Iz tega boste pa tudi razvideli, da se družba treznosti, ki jo nameravate vstanoviti v svoji župuiji, še ne more nazivati bratovščina, in da seda) še nima pravice do duhovnih dobrot, ki jih podeluie sv. Oče bratovščinam, temveč more še le potem upati, da to doseže, ko se bo pokazal vspeh iu ko se bo tega vredna skazala.4
Na to so omenjena pravila, ki jih ordinarijat vrača nekoliko spremenjena, zraveu pa še pristavlja:
1.	„L)a se mu ne zdi primerno, če bi se otrokom pod 15 leti čisto zabranil pristop k družbi. Kajti, žali, da dajo mladini že prav zgoda) žganja, in s tem je storjen pričetek, da ga pozneje pijo v dosti obilniši meri. Zatorej bi se mogli sprejemati tudi mlajši ljudje v družbo, ne da bi se tirjala od njih obljuba, iu tudi v pravilih o tem ne bo treba ničesar omeniti."
2.	Pripeti se lahko, da bo treba koga tudi proti njegovi volji izločiti iz družbe iu iz družbine knjige izbrisati; kader se mu pa to naznani, ni treba zraven dveh prič.
Odlok opozoruje po tem župnika, da ne kaže ljudi siliti v družbo treznosti. Dalje pove še. da se je treba zaradi vstanovitve oglasiti tudi pri politični gosposki.
To se je zgodilo; o čemur priča dopis c. kr. okr. glavarstva v Radoljici od 23. junija 1852.
Šesto nedeljo po Binkoštih (11. julija) 1. 1852 je bila oznanjena vpeljava in vstanovitev te družbe v posebni pridigi. Osmo nedeljo po Bink. (25. julija) istega leta pa je bila očitno pričeta v župuijski cerkvi vnebovzetja M. B. pred velikim duhovnim opravilom z izpostavljenim presv. R. Telesom in slovesno obljubo pervih družnikov.
Župnik je podpisan za „očeta družbe/ kaplana pa sta bila „pervi" in „drugi" »namestnik : očeta družbe.
B.) Pravila.
1.	Ud te družbe more biti vsak kristjan moškega in ženskega spola, ki je dopolnil 15. leto svoje starosti.
2.	Kdor hoče biti ud te družbe, zaveže se z obljubo:
a)	da se bo čisto zderževal sleherne žgane pijače, bodisi žganje, brinjevec, slivovec, ram, rozolj, ali kar koli je tacega; — razun kadar in kolikor bi bilo komu od poterjenega zdravnika rečeno ali dovoljeno vzeti za zdravilo.
b)	Da si bo v duhu kerščanske ljubezni prizadeval po svoji moči tudi druge, svoje prijatelje, sorodnike, znance, posebno take, ki so se sploh vdali žganim pijačam ali pijančevanju, od tega odverniti in za družbo treznosti pridobiti. Posebno naj z vso resnobo skerbe za to stariši, gospodarji in gospodinje pri svoiih otrocih, poslih in drugih, ki prebivajo v njihovi hiši. Vino, oi in druge take pijače, ki se napravljajo po svojem naturnem vrenji, smejo se sicer vživati, pa le zmerno.
3.	Ta obljuba se stori za eno leto. Vsako leto v god darovanja Jezusa Kr. in očiščevanja Device Matere Marije ali ua Svečnico pa se spet stori ali ponovi za drugo leto in tako naprej. Vender pa obljube po preteklem letu, za ktero je bila obljuba storjena, nihče ni zavezan na dalje delati; ako naprej sam noče v svojo
dušno in telesno škodo v družbi ostati ter se ravnati po njenih vodilih.
4.	Kteri žele v to družbo stopiti, oglase naj se pri g. župniku ali njihovem namestniku, kteri je spoznan in odločen za očeta ali sprednika te družbe, da se zapišejo v družbinsko knjigo. Prihodnje krati pa se tistim ni treba več oglašati, ki so že zapisani in še ostanejo v družbi. Samo na omenjeni praznik morajo pri vsakoletnem ponovljenji obljube priti v cerkev in storiti, kar se jim bode velelo. Le takrat tedaj, kader kdo še le pristopi k družbi, mora se sam oglasiti, da se vpiše; to se pa more zgoditi ue le o Svečnici, ampak tudi vsak drugi čas med letom. Ravno tako naj pa tudi, ako kdo odstopi, to naznani ali sam ali po kom drugem, da se izbriše iz družbinske knjige. Da pa nikomur ne bo neznano ostalo, kar je treba vedeti za sprejem v to družbo in za ponovitev obljube, oznanilo se bo to vselej v nedeljo pred svečnico, o priložnosti pa tudi v pridigi govorilo o koristi te družbe in o treznem življenji, o hudih in nesrečnih nasledkih pijančevanja sploh io zlasti žgsnjepitja.
5.	Obljuba pa se tako-le stori: Duhoven v cerkvi očitno bere iu razloži postave te družbe in dolžnosti udov ali družnikov. Potem pristopijo tisti, bi hočejo biti ali ostati njeni udje, k altarju ter govore za duhovnikom sledeče besede: „V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Jaz obljubim prostovoljno in dobro premišljeno Bogu vsemogočnemu, presveti Devici Mariji, svojemu svetemu aogelju varhu, vsem svetnikom in svetnicam božjim in okrog stoječim pričam, da se bom s pomočjo milosti božje celo leto čisto zderževal žganja in vsake žgane pijače, druge pijače pa bodem le zmerno in trezno vžival, in k enaki zderžnosti bom po svoji moči napeljeval tudi druge. Zatorej prosim presv. Devico Marijo, svojega sv. angelja varha, vse svetnike in svetnice božje, in vse pričujoče: prosite Boga zame, da zvesto in terdno spolnujem to svojo prostovoljno iu dobro premišljeno obljubo treznosti in je nikoli ue prelomim — kar mi Bog pomagaj dopolniti! Amen."
6.	Udje naj 8i posebno tudi prizadevajo nedelje i o prazuike posvečevati prav po volji Božji in zapovedi katol. Cerkve ter varovati se nepotrebnega obiskovanja kerčem. plesišč, pijancev, in sploh zapeljivih tovaršij in slabih priložnosti, ktere bi jih naredile nezveste Bogu in storjeni obljubi.
7.	Udje se opomnijo, naj premišljujejo vsaj vsako nedeljo in vsak praznik terpljenje Jezusa Kr. sploh, posebej pa še tisto hudo žejo, ktero je prestal na sv. križi v zadostenje za človeško nezmemost ter to pre-mišljevaje darujejo Zveličarju svojo zderžnost in zatajevanje. Zraven tega naj moli o ob omenjenih dneh po trikrat Češena Marija, da se s tem priporoče priprošnji presv. Device Marije, naj bi ona izprosila, da bi vsi udje zvesto in stanovitno spolnovali storjene obljube in svoje dolžnosti. Kdor zna brati, moli naj pa v ta namen sledečo molitev:
„0 Marija, prečista Mati našega Odrešenika Jezusa Kristusa, kteri je na križi viseč Tebe izročil svojemu preljubljenemu učencu, in po njem nam vsem drugim dal za mater: ozri se na-me ubozega grešnika, in sprosi mi milost pravega bogaboječega in čistega življenja, in posebno gnado popolniše zmernosti in zderžnosti, ktero sem obljubil pred Tabo in vsemi Svetniki in v pričo sv. Cerkve. O Mati milosti in pribežališče grešnikov, ktera nobenega ne zaveržeš, kdor se k Tebi zateče 8 pravim zaupanjem in resnično voljo, da se hoče poboljšati: v Tvojo naj mogočniši prošnjo in tvoje materno varstvo se jaz izročim! Ti, ktera si sama občutila grenko žejo s svojim Sinom, ki jo je terpel na križi v zadostenje za našo nezmčrnost, podpiraj s svojo pomočjo mojo slabo
voljo, da z vso zvestobo ukrotim v sebi vso žejo hudobnih in nezmčrnih slasti in tudi netreznih pijač, in se tudi stanovitno ogibljem vseh zapeljivih priložuosti vanje. Pomagaj mi, usmiljena Mati, da spolnujem te svoje obljube, pomagaj mi tudi v vseh drugih mojih dušnih in telesnih potrebah! Sprosi mi pri sedeži milosti Božje naj večjo gnado popolnega odpuščanja vseh mojih grehov, da po izhodu iz te solzne doline postanem vreden krone večnega življenja v nebesih! Po neskončnem zasluženji Tvojega ljubega Sioa iu Gospoda našega Jezusa Kristusa. Amen."'
8.	Vsak ud prejme, kader pristopi k družbi in se vanjo zapiše, družbinski listek, na kterem je zaznamovano ime družoikovo, dan, mesec in leto pristopa k družbi. Pripisana je storjena obljuba in ta molitev, in kratko je tudi naznanjeno, kar je treba pri tem po pravilih vedeti in storiti.
9.	Ta družba, ki se je podala posebno pod varstvo prečiste Device Marije, praznuje svoj god 2. svečana ali na Svečnico; zato se bode — če ne bo praznik sv. Blaža v nedeljo, ali če ne bo praznik M. B. v cerkveni pratiki prenesen na tisti dan — vsako leto v ta praznik darovala ena sv. maša za vse žive ude, drugi dau (v sopraznik sv. Blaža) pa bo slovesna obletnica za vse mertve ude, kteri do konca zvesti ostanejo storjeni obljubi in tej družb«.	(Konec nasl.)
Dobri nameni, na ktere naj molijo udje molitvenega apostoljstva v mescu listopadu (novembru).
I. Splošnji namen.
Mlačni kristjani.
(Sostavek ta spisal jo kardinal Simeoni in sv. Oče so ga blagoslovili.)
Mlačne kristjaue imenujemo one, ki sicer služijo Bogu, pa brez vse vueme, ki hočejo le to storiti, kar so pod 8mertnim grehom storiti dolžni, seveda, če še tega ne store, potem so že čisto oterpnjeni, čisto merzli, potem jih luč Božja več ne ogreva in ki tudi to le bolj poveršno delajo in se za male grehe dosti ne zmenijo, akoravno tolikrat ž njimi žalijo Boga. Da bi kaj več storili, storili kaj, česar strogo dolžni niso, da bi v djanjih kazali kako gorečnost ali kako hrepenenje po popolnosti — na to niti mislijo ne.
Taki mlačni kristjani so kaj žalostni kristjani. „0, da bi bil merzel ali gorak! Ker si pa mlačen in ne merzel in ne gorak, te bom izpljunil iz svojih ust!" Tako govori Zveličar. (Skr. raz. 3,15,16.) Celo merzlega, t. j. smertnega grešnika stavi nad mlaft-neža. Kajti smertni grešnik se navadno ložje spokori, ker sam spozna strašno brezno, v ktero je padel. Mlačni kristjan sicer ni dušno mertev, pa ravno zato misli zmeraj dobro o sebi, češ, saj vendar nisem tolik grešnik — in ravno to je nevarnost; ker pri tem ne ostane dolgo časa, prej ali {.oznej tak kristjan kakor za kazen za svojo mlačnost v večje, smertne grehe zagazi. Kajti njegovi majhni grehi delajo nekak prehod k velikim hudobijam. In se prej ni ustrašil odpustljivega greha, ampak miren in tih ostal vselej, kedar je zapazil kako nepopolnost na sebi, se zdaj tudi velicega bal ne bo. Prej je zaterl v sebi červa vesti, da ga več ne opominja, ne grize več, — zato taki človek hladnokervno zaspi v svojih pregrehah, da se težko zopet kedaj prebudi.
Ta mlačnost se pa pri mnozih nahaja prav kakor kakšna posebna bolezen našega časa. Večkrat se v našem času slišijo tožbe, kako slaboten je sedanji
človeški rod in da nimajo ljudje nobene moči več, da niso več tako zdravi kakor nekdaj, sploh: da so ljudje nekako omagali. In v dušnem življenji tudi lahko zapazimo, da se prikazuje tu neka mlačnost, da vse nekam pojema in ni nikjer prave živahnosti. Tri reči se zlasti imenujejo kot glavni vzroki, da je tako oslabelo človeško telo, da so ljudje tako bolehni postali. Te tri reči so: Prevelik napor, slaba hrana in slab zrak. Kaj enacega vidimo tudi v dušnem življenji.
Tu imamo pervič katolike, ki veliko preveliko skerbe za svojo časno srečo, za svoje življenje, kaj bodo jedli, za svoje telo, s čim se bodo oblačili. Saj mora (tako govore sami pri sebi), saj mora človek tako delati in skerbeti, saj ga je Bog zato vstvaril, da dela; in za 8voje in svojih prihodnost se nikdar preveč ne stori, še posebno v teh hudih časih ue. — Se v6, da potem njim ne ostaja časa, da bi še mnogo mislili na svojo neumerjočo dušo in kako bi Bogu dopadli. Njihovo serce je razdvojeno na dve strani; veselje, vnema do čeznatornega se zgubi, in vsa dušna moč se zatopi in zamori samo v teh skerbeh, kako bi si časnega blaga, pozemskega blaga pridobili. „Maloverne" imenuje Gospod vse te iu jih spominja nebeškega Očeta, ki vedno ve, česa potrebujejo, rekoč: „1 ščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vambopriverženo (Mat. 6, 23). Kako uevaruo je preveč skerbeti za svojo časnost, za premoženje in imenje, le za denar in sam denar, to piše sv. apostelj Pavel v pervem pismu do Timoteja (I. 6, 9): »Oni, ki hočejo obogateli, padejo v skušnjavo in mrežo hudičevo, in v veliko nepridnih in škodljivih poželenj, ki človeka pogube in končajo."
Drugi vir mlačnosti je ta, da duša ne dobiva prave hrane, ali premalo, ali pa le slabe in ska-žene hrane. Zavoljo pomanjkanja hrane jamejo bolehati duše tistih, ki molitev, sv. zakramente in besedo Božjo zanemarjajo. Ne rečemo, da bi se čisto nič ne brigali za te reči — sicer bi bili duševno popolnoma mertvi — tega ne; ali oni store le ono, kar je najbolj potrebno, kar je strogo zapovedano, in še to brez vsake gorečnosti, 1 e tako iz navade, in ker ravno mora biti. Kako more duša na ta način zdrava ostati, ali kako ai pridobivati novih moči? — Slaba hrana, skažena in škodljiva dušna hrana so slabe bukve in tovar-šije. Ne mislimo tukaj v pervi versti ravno tistih bukev in tistih društev, ki iz samega hudobnega namena za-sramujejo vero in pobožno življenje; to je že prav za prav strup in ne hrana in kdor pije od tega strupa, ta je zgubljen, ta je že smerti zapadel. Mi menimo tistih poveršnih in praznih, tistih čez mero lahkomiš-ljenih, posvetnjaških in mehkužnih knjig in spisov, kakoršne tako pogosto prebirajo tudi nekteri katoliki, potem pa one veselice in zabave, ki so prav podobne takim knjigam, kterih se mnogi udeležujejo brez vsega pomisleka. Tako se zgodi, da jim svet vedno ljubši in ljubši postaja, na nebesa pa pozabijo; odtujujejo se Kristusu, približujejo se pa zemlji, in kolikor bolj polagoma gredo navzdol, toliko manj spoznajo svojo nevarnost. Bog, trud, zatajevanje — to je njim zoperno, in vendar brez tega ni kerščanskega življenja. Kar nič ne opazijo, kako polagoma prihajajo na široko pot, in kolikor dalj časa se gibljejo v takem okuženem zraku, toliko bolj se navzamejo protiverskega duha in mišljenja.
To je namreč tretji in naj nevarnejši vzrok mlačnosti, namreč slab, nezdrav zrak, protikerščanski duh časa, ki vse prešinja, vse nadvladuje, zlasti knjige in slovstvo, tudi na videz nedolžne poveati in časopise i. t. d.; tudi navidezno nedolžne veselice in zabave naše novošegne dobe. Že njih preveliko število je znamenje
tacega duha in je proti duhu Kristusovemu, ki nagiba k pokori in resnobi, in ki kaže, da moramo svoje pravo veselje iskati še le v nebesih.
Temu navalu se moramo ustaviti. Ne smemo ae mu vdati, še manj, ga podpirati. Iz studenca kerščanskega življenja, iz presv. Serca Jezusovega zajemajmo kerščanskega duha in kerščanske gorečnosti! — Ta mesec pa molimo za one nesrečnike, ki bolehajo za mlečnostjo, da se jih usmili Gospod in da dobe zdravila zoper svojo bolezen v pobožnosti do njegovega presv. Serca, kakor je tudi obljubil, da po nji bo navdal mlačne ogenj svete gorečnosti.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Notranjskega. VGodoviču se po škofijskem priterjenji pridno razširja stara bratovščina „Svete Družine" Jezusa, Marije in sv. Jožefa za duše v vicah in za srečno zadnjo uro, ki pa po obnovljenji posebno meri tudi zoper žganjepivstvo, kletvinjo in ponočevanje (gl. „Zg. Dan." 1. 43). Dobro bi bilo ne le v dušnem, ampak posebno tudi v telesnem oziru io v korist dežele in ljudstva, da bi se ta bratovščina prav močna razširjala, zato naj se obernejo do čast. gosp. Val. Klobusa administr. v Godoviču, p. Hotederšica, kteri bi želeli pristopiti.
Iz Torina, 15. oktobra 1886. Tisti slavni Don-Bosko, ki po Laškem, Francoskem, in drugod, in že zdaj po južni Ameriki, s svojimi nešteviluimi kolegiji in misijonarji dela čudeže spreobračanja in omike, piše iz' Torina silo znamenito poročilo, kakor nasleduje — vsaj obkrajšano. On pravi:
Blagozaslužni sodelavci in sodelavke! Duh se mi veseli, da zamorem priti tudi do vas z znamenitimi naznanili, ki mi izhajajo iz Patagonije (v južni Ameriki) in iz druzih mnogih misijonov, ki so se že pričeli po južni Ameriki, in da vam ob enem poiasuim nove osnove in početja, na ktere bode prej ko moč treba z roko poseči.
Že so naši misijonarji obhodili in preobhodili Patagonijo od atlanškega ocejana do Kordiljer in And in vsaj dvakrat so prekorakali ondotne slavne gore ter segli do Čileje. Podučili in kerstili so mnoge divjaške rodove, in to v uaj večih in neverjetnih nevarnostih. Zdaj pa je prišel čas. da se to storjeno delo vterdi in za prihodnje vstanovi.
Ti spreobernjeui rodovi, ki so jeli okušati perve sladkosti keršanskega in olikanega življenja, se namreč ne morejo tako zapustiti, da bi le sem ter tje kterikrat vidili misijonarja, ki jih je priklical k družbinskemu življenju in na luč sv. evangelija.
Po pravici si ga žele vedno med seboi, da jih vodi, uči in tolaži, in še bolj, da jim je pomoč v bolezni in smertni nevarnosti.
Ni se torej čuditi, da Msr. Cagliero, apostoljski vikar za Patagonijo, te tolažbe ne more odrekovati ubogim divjakom, ki so njegovi otročiči v Jezusu Kristusu. Nima pa ne oseb in ne pomočkov, da bi jim utolaž>i goreče želje. Treba bi bilo vstanoviti sedeže za misijonarje v patagonskih pušavah, da bi se divjaki shajali v naselbe, vasi... K temu, kakor vam je jasno, treba je večega števila duhovnov, katehistov in redovnih sester, pa mnozih materijalnih pomočkov za družbinsko življeuje in božjo službo
Ti ubogi novinci pri vsi dobri volji našim misijonarjem ne morejo darovati druzega kakor pozled svoje
objokovanja vredne ubožnosti. Oni sami potrebujejo vsega, zlasti v začetku svojega spreobernjenja. Osoda teh misijonov tedaj je zastavljena /goli na pobožno salezijansko družbo (Boskovo v Torinu) in na dobrotnost naših drazih sodelavcev in sodelavk (to so družniki Boskovih velicih del). In ali čemo jim serce podirati? Oh ne! Temveč pomnožiti hočemo svoj trud in prizadevanje. da ne propadejo tolika dela, ki so nas stala že toliko pota in darov.
Dalje pripoveduje, da za spreobernjenje cele Patagonije so odperli pot od večerne Čilejske strani, in podala se bode družba Salezijancev v one kraje ter bodo vstanovili hišo misijonsko unstran Kordiljer»kih gora v čiiejskem mestu „Concepcion'-u. Od ondod bojo hodili misijonarit v Aravkanijo in večerno Patagonijo ter se bojo /lasoma razselili po čilejskih in magelauskih otočjih, po o«rajiuah. ki se imenujejo „Ognjene," koder je polno narodov, ki uimajo nobenega pojma (/apopadka) o veri in oliki. Don-Fagnano je ta trenutek mogel že dospeti do Malvinskega otoka in od tam bode hitel pre.skovat vse ondctue otoke do Kap Horn a in iskal bode primernih stališ, da se vstanove voiaki sv. Križa, ki se bojo zdajci podali za njim.
Ne morete si misliti, pravi Bosko nadalje, kako goreče prošnje nam prihajajo tam od naših neutrujenih misijonarjev in od prebivalcev samih, da naj jim dopo-šiljajmo novih zdatnih moči v misijonarjih in denarjih.
In ravno zato se ie vernil iz unih daljnih krajev misijonar Don-Alojzij Lusagna, da pregovori Don-Bo-skota, naj pošlje tje karavano novih misijonarjev in redovnic Marije-Pomočnice. Le-ta, poslan s tovarši od Dou-Boskota, misijonari po Braziliji, ki je sami obšir-niša kot vsa Evropa, in tam so nezmerne okrajine, ob-ljudeue edino z divjaki, ki se potikajo po silno velikih gozdih in že stoletja čakajo prijateljske roke, da pride in jih reši sramotnega barbarstva, v kterem so pokopani iu še bodo — kdo ve koliko rodov — ako jim goreči misijonarji, podpirani od keršansKe ljubezni, skoraj ne prineso kake pomoči.
Ti močni nagibi so ga naklonili, da v tekočem mescu listopadu (nov.) odpravi novo družbo misijonarjev, v številu saj 30, ali še več, če pride od dobrotnikov do časa dovoljna pomoč.
Nadalje prosi, da bi mu dragi sodelavci pomagali, kakor še pri mnozih tacih odpravah misijonarjev, ker stroški so silno veliki. Prosi pa pomoči gorečih molitev in darov za toliko potrebnih naprav in tako daljno po-potvanje po suhem in po morji.
Podpisan je: Giovanni Bosco (in Torino, Via Cot-tolengo, N. 32).
Opčina. Ravno pridem iz Tersta, kjer sem pričujoč bil lepi in prav ginljivi cerkveni slovesnosti, ki se je obhajala v farni cerkvi sv. Antona v teržaškem novem mestu. Naš rojak, župnik pri tej cerkvi, prečast. gosp. Anton Hrovatin, je pel danes tukaj tako imenovano dijamantno sv. mašo, slavil je namreč šestdeseto obletnico svoje nove maše. Njegov življenjopis ima »Edinost", jest Ti ga tukaj ne bodem opisoval, draga »Danica," omenim le, da ta še krepak starček je mnogo zaslužen za cerkev in deržavo, in sploh za občni blagor, da je temu tako, priznale so duhovne in deželske oblasti; kajti g. Antona Hrovatina imenoval je častnega kanonika že rajni škof Legat, ki je bil gotovo zbirčen v deljenju odlikovanj in jih ni dajal brez dobrega premislika, če je ta ali uni odlikovanja vreden ali ne... Njih Veli-čanstvo presvitli cesar podelil je Antonu Hrovatinu svoj red ob času petdeaetletnice njegovega posvečenja za duhovna; zdaj ob šeatdesetletnici imenoval ga je sveti Oče svojega kamornika, presvitli cesar pak svojega sve-
tovalca. Mislim, da to je dosti očitno priznanje zaslug jubilantovih. Kako spoštovan je častitljivi starček, je kazala tudi današnja slovesnost, pri kteri so nazoče bile glave duhovnih in svetuih oblastnij. Milostljivi škof sami so azistirali pri slovesni sv. maši, vdeležil se je slovesnosti stoljni kapitelj in lepo število duhovščine iz mestnih duhovnih in tudi iz dežele; vlado je zastopal dvorni svetovalec Rinaldini, — bil je pričujoč vojni poveljnik, in poveljnik vojnega brodovja, mestni župan in mnogo število odličnjakov. Da je bila cerkev popolnoma natlačena, je samo po sebi očitno. Milo je bilo slišati tri in osemdesetletnega starčeka s krepkim glasom pevati sveto mašo. po maši zahvalno pesem, iu opravljati vse svete obrede s popoluo točnostjo.
Bog ohraui vrednega jubilanta še mnogo let pri zdravju in moči, to mu želimo posebno Openci, kakor svojemu rojaku in kakor blagemu svojemu dobrotniku, ki uasje večkrat že oblagodaril; pa tudi danes se naših revežev spominjal, ker je izročil lepo vsoto, da bode ravno danes med nje razdeljena v zahvalo Bogu za dobrote. ki jih je prejel od Njega v dolgem teku življenja svojega.
Bog Vas živi! Monsignor in cesarski svetovalec! tako Vam kličejo sosedje in Vaši rojaki Openci.
Iz Tersta: Po oznanilih, ki se čitajo v Slovenskih listih, bi se moglo povzeti, da je v Terstu spomin na mertve letos prenesen; a temu ni tako. Spomin mertvih se bode letos obhajal, kakor vsako leto, 3. novembra (2. novembra je sv. Just zapovedan praznik, patrona teržaškega mesta). Grobovi umerlih se ne bodo obiskovali, kakor druga leta, ker je vhod v pokopališče prepovedau za volj kolere, ki pa, hvala Bogu, pojenjuje, in upamo, da je bodemo kmalo rešeni. Pomote o dnevu vernih duš so naj berže krivi nekateri tukajšni listi, kterim so cerkveni obredi in odredi knjiga sedemkrat zapečatena. Ti so nekaj slišali, da kadar kolera pojenja, se bode pokopališče zopet odperlo in takrat se zamore tudi en dan odrediti, da se opravijo izvanredno molitve za mertve v sami kapelici na pokopališču in iz tega so sklepali in po svetu trosili, da je spomin na mertve prenesen, kajti tim ljudem velja spomin na mertve le šetanje na pokopališče in kinčanje grobov z več ali manj dragocenimi in pomenljivimi venci. Tudi v tem zdaj nadvlada moda, ki pa vernim dušam gotovo prav malo koristi.
Iz Carigrada, 26. vinotoka 1886. — Naznanjam veselo poročilo, da naša občina se je pomnožila z enim mašnikom gerško-razkolnim, ki bode čez nekoliko dni opravil slovesno odpoved, in s štirimi semenišniki, pa pričakujemo tudi še dveh gojencev. Previdite tedaj, da kakor se množi število udov naše občine, tako rastejo tudi stroški. In ravno to je vzrok, da terkam pri vas s prošnjo za pomoč. Lansko leto sem plačal 300 frankov davka od hiše, to leto pa jih bom moral plačati 1000. Priporočam torej vaši gorečnosti in vaši velikodušnosti storiti, kar koli sodite, da bi bilo prav, za našo pomoč.
Serčno zahvalo naznanjam že naprej *) ter bivam itd. preponižni in ves hvaležni sluga
Polikarp Anastasiades 1. r., arhimandrit.
*) V kratkem bomo skusili poslati nekaj darov aa ta prevažni misijon, ki sprejema iz razkolništva prestopajoče da* hovne in dela za zedinjenje razkolniške cerkve z Rimom. Ako-bi kdo še kaj daroval za fa namen, je zdaj prilika. Vr.
Č. g. Jan. Valjavca misijonska sporočila.
Blagoslovi B. serca v Soriei. 14—20/9 1874.
Trinajstega septembra opoldne sem bil še v Rušah, 14. zjutraj okoli sedme ure pa že v Sorici, nar viši du-hovniji ljubljanske vladikovine, kamor me je povabil vč. g. Jereb, mladi župnik Soriški v duhovno pomoč sebi in svojim duhovnjanom. ki so ga prosili, naj bi me poklical v Sorico.
Ura je šla na tri zjutraj, ko se v temui noči odpeljem proti hribom soriškim. Konj ie urno tekel po terdi poti naprej. Prišla sva v Sotesko, nevarni kraj za potnike. Voznik moj, mlad, serčen fant. zapazi tik ceste černo podobo, ki derži nekaj v roki. „Dobro jutro I"4 pozdravi. Nič odgovora. Ozre se nazaj. — na klanci sva. Useka po konji, ki zletl po klanci gori kakor pušica in kakor blisk letiva v temni noči naprej. Kaj pa je to? ga baram. Kdo je bil ta človek! Kič prida ni bil — mi odgovori — in zdaj še le zvem, da je nekaj dni pred tim bil napaden ravno tu bogat teržec žitni, kterega je že ropar za dežnik prijel, pa mu je vender s hitrim
konjem ušel naprej prestrašeni revež..... Ubežal sem
nevarnosti. Pridem do Zalega loga — tu pa konj ne more več naprej. — Jel se je tresti, — mogel sem dobiti druzega. Proti šestem zjutraj se odpeljem naprej — in pridem srečno pred cerkev, pred župni dem. Še nekoliko
korakov____pa sem pri g. župniku. Tu me pa zverne,
da sem letel po hribu doli____pa hvala Bogu. nič se
mi ni zgodilo. Tako sera ušel drugi uevarnosti na dan povišanja sv. Križa. Zdaj sem maševal in začel svoj pervi govor. Ljudi je bilo dokaj skup. akoravno je bila košnja in žitno spravljanje. Pridigal sem samo zjutraj, spovedoval pa od rauega jutra do osmih zvečer.
Zravuo tega dušnega očverstenja. duhovnjanom soriškim podajanega, sem tudi g. župniku posebej dajal duhovne vaje med tim časom. Tako sta pastir in čeda bila poživljena in oveseljena. — Kako je blagoslovilo Jezusovo Serce to pobožnost. se bere v listu g. Jereba, pisanem mi v Lokarje 29/9 1874: vlilo je veselje v serce pastirju in čedi. Tako se začne:
Prečastiti gospod, Mili mi dobrotnik in prijatelj!
Dušna hrana, ktero ste Sorčanom in tudi meni pretečeni kvaterni teden oskerbovali, nas je skozi in skozi veselila in zadovolila, tako: da vas bomo vselej z veseljem pričakovali in sprejeli, kadarkoli spet pridete. — in upamo, da se bo to še večkrat zgodilo. Naj Vam smem priserčno hvalo in zahvalo izreči v svojem in v svojih preljubih farmanov imenu.
Bratovske zadeve.
I. Molitvenega apostoljstva
1. Splošnji namen.
Za splošnji namen so za mesec listopad (november)
priporočeui:
Mlačni kristjan je.
2. Posebni nameni udov molitvenega apostoljstva v mesecu listopadu.
10. S. Edmund. Verske in politične zadeve bolgarske; naprava in ohranjenje mnozih dobrodelnih zavodov.
17. S Gregor čudodelnih. Da bi se deržavne oblasti zopet poprijele keršanskih načel; italijanski redovi preganjani od prostozidarjev.
18 S. Hilda. »Duhovniki in komunikanti"; da bi se dobila neka služba; več telesno terpečih.
19.	S■ Elizabeta. Kraljica; resnejše versko prepričanje za ženstvo.
20.	S. Feliks Valoa-ški. Katoliška društva, da bi živahnejše delovale; milost za mnoge, da bi opravili dobro spoved v sv. letu.
21.	Marijino darovanje. Vpeljava marijanskih kou-gregacij po učnih zavodih: da bi se zaterlo prostozidar-stvo na Ogerskem.
22.	S. Cecilija. Pospeševanje cerkvene godbe. Odprava nespodobnih zabav.
23.	S. Klemen. Katolišsi škofje: da bi se uekdo mogel preživiti: več bla/uih
24 S. Jane: od Križa. Važue zadeve dušnih pastirjev; rešitev dušnih bolečin.
2,'). S. Katarina. Vojaki; več tacih, ki imajo preveč strahu pred ljudmi; več oseb nagle jeze.
20. S. Konrad. Da pridejo na dan veleizdajskt ua-čerti prostozidarjev; misijonska popotovanja.
27. Leona nI Po rt omar viški. Pokorščina do svetne iu cerkveie gosposke: tovarne: zapuščeni otroci.
Ptrva adv.ned.S. Hortidan. Spreobernjenje za® ur cev afrikauskih in avstralskih: obilo tacih. Ki so v sil i. obilo zapuščenih iu obupanih.
29.	S. Saturnin. Vse poslane prošnje, ki niso posebej uazuaujene in še ue uslišane: pravde.
30.	S. Andrej apotf. Pozertvovaluost za pomehkuženi svet; za tiste ude molitveuega postuljstva iu bratovščine Seica Jezusovega, ki so umerli v novembru, in ki bodo umeril v decembru.
Opomba. Molitve, kakor v pervi polovici mesca.
Mene listopad (uov.) je posvečeu dušam v vicah. O tej priliki naj bode v novo priporočena g. Erkerjcva knjiga: rSvete molitve z o d p ust k i" v založbi kat. bukvarne: obsega namreč zgoli molitve z odpustKi. ki se lahko za duše raujcih darujejo.
Zuano ti je menda tudi »Velikodušno djanje ljubezni.- vslei kterega kdo vsa svoja zadostilna dela. ki jih stori v življenji in kar drugi zanj imajo storiti po smerti. po Mariji dušam v vicah daruje. Nič ne boš ca zgubi, ampak na dobičKu. ako to storiš — kar sam. ue da bi se moral kam zapisovati.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V moiiteT priporočeni:
Na inilostljive prij)rošnje N. lj G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermag«»ra in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih uaših patrouov B g dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, oupad in brezverstvo, j>rešestvanje in vse uečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Spreobernjenje zagrešenega človeka. — Mir vesti. — Oseba za pravo poboljšanje. — Obilen sad molitve preteklega mesca. — Da bi vsi opravili sveto leto, kteri ga še niso, in popravili, kteri so ga morebiti slabo opravili. — Poboljšanje neitega neusmiljenega moža na priprošnje sv. Jožefa, sv. Frančiška in sv. Antona Pad.; žena, da bi jo Bog obvaroval kake velike uesreče in za voljno poterpljenje. Poboljšanje neke vdove, da bi začela po kerš. dolžnosti skerbeti za svoje otroke na prošnje omenjenih svetnikov. — Poravnanje nekih prav hudih in zmedenih okolišin na priprošnjo Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Antona Padv., sv. Deodata, sv. Katarine in ..štirnajsterih Pomočnikov
v sili." — Zatrenje neke pošastne sramote na priprošnje M. D. čistega Spočetja, sv. Nikolaja in ss. Hermagora in Fortuoata.
Zahvale.
Preserčna zahvala N. Ij. Gospej presv. Serca za poboljšanje sinov, posebno enega, prosim še za daljno pomoč.	A. B. -
Iz rimskega zapisnika nmčenikov.
16. svečana.
Ssv. Elija, Jtremija, Izaija, Samuel, Daniti, Porjirij in Selevk, mučeniki v sveti deželi. Pervi peteri, rojeui Egipčani, ki so po svojem spreobernjenju sprejeli imena sv. prerokov, so bili prišli obiskat kiistjane. obsojene k hudemu delu v rudokopih. Tu jih je dosegla sovražna roka; namestnik Firmilijan dal jih je prijeti in zapreti. Na vprašanje, odkod da so, odgovorili so, da je Jeruzalem njih domovina, mislili so pa nebeški Jeruzalem. Dal jih je nato do kervi bičati in slednjič glavo jim odsekati. Neki služabnik, Porfirij po imenu, je prosil, da bi smel mučence pokopati, ali s to prošnjo se je že izdal za kristjana; kar prijeli so ga in v ogenj vergli. Selevk, vojščak iz Kapadocije doma, vse to videti, se ni mogel načuditi stanovitnosti teh mučenikov, začel jih je očitno hvaliti. — To je bilo poganom pa že preveč, — kar zgrabili so ga in mu glavo odsekali.
Sv. Gregorij Xt papež, sloveč zavoljo učenosti in pobožnosti, imel je poseben dar, umiriti tudi naj bolj razburjene duhove. Mislil je na to, da bi se sveta dežela, ki je v rokah nev&rnikov, zopet nazaj dobila. Sklical je v mestu Lijon-u na Francoskem cerkveni zbor, na kterem so se razkolniški Gerki zopet zedinili s sv. Cerkvijo, toda le za malo časa. Umeri je leta 1276.
Sv. Julijan, škoi, je 8 peterimi tovarši, kterih imena pa niso znana, zaslužil krono mučeništva v Egiptu.
Sv. Julijana, iz Nikomedije v Bitiniji, je bila hči poganskih starišev. ki so jo bili obljubili v zakon deželnemu namestniku Evilsziju. Ali ona je v to privolila le s to pogojo, da Evilazij sprejme kerščansko vero. in je bila v tem tako stanovitna, da ji ne žuganje očetovo, ne prilizovanje ženinovo ni moglo drugih misli vcepiti. Zdaj se ljubezen Evilazijeva spremeni v serd. Dal je nežno devico s šibami pretepavati, z razbeljenim železom žgati in vso razmesarjeno v ječo zapreti, kjer jo je pa njen nebeški ženin čudovito ozdravil. Ko jo čez nekaj dni Evilazij pred-se pokliče in vidi njeno nevpogljivo stanovitnost, izmislil si je nove muke za-njo. Dal jo je na kolo razpeti, potem v ogenj vreči, kjer je pa ona celo hvalne pesmi Bogu na čast prepevala; slednjič ukaže glavo ji odsekati. Veliko pričujočih se je pri tej priliki spreobernilo. Tako je res kri mučenikov seme kristjanov.
Sv. Ončzim, mučcnik, je bil najprej poganski suženj v hiši nekega bogatega kerščanskega meščana v Kolosah, Filemona po imenu. Nekega dne ukrade Onezim svojemu gospodarju dragoceno reč, ter iz strahu pred kaznijo uide. Prišel je v Rim, kjer je ravno sv. apostelj Pavel bival. Le-ta, ki je bil znan v Filemonovi hiši, precej spozna sužnja, mu govori na serce in ga spreoberne. Pošlje spreobernjenca nazaj k Filemonu, poprejšnjemu gospodarju, ter mu ob enem izroči priporočilno pisma do Filemona, v kterem ga prosi, da naj Onezima zopet sprejme v službo. (To pismo sv. Pavla do Filemona je sprejeto med knjige av. pisma.) To se vč, da Filemon na tako priprošnjo ubeglega sužnja precej in z veseljem sprejme, a ne več kot služabnika, temuč kot brata. Dal
mu je prostost in ga poslal v Rim, da bi stregel nekoliko sv. Pavlu v njegovem terpljenju. Apostelj se ga je posluževal pri razširjevanju sv. vere in ga po smerti Timotejevi posvetil Za škofa v Efezu. Leta 95 pa je zadobil sv Onezim krono mučeništva.
Listek za raznoterosti.1: f -;
■j- Žalostinka. Z žalostnim sercem naznanjamo, da je naša preljuba hčerka	::
Fanika Zakrajšek,	f
v svojem 34. letu, prevideha s ss. zakramenti, 30. vinotoka v Gospodu zaspala. Bila je več let učiteljica na Štajerskem, umerla pa je po dolgi hudi bolezni pri svojih starših v Ljubljani. Ker je bila ranjca, odkar se je brati naučila, zvesta čitateljica „Zgodnje Danice,"1 si je želela tudi po tej poti v molitev priporočena biti, kar bodi opravljeno s temi versticami.	Starši in domači.
V	Smartnem pri Kranji so od 22. vinotoka do U listopada obhajali duhovne vaje, pri kterih je bilo okoli 2200 obhajanih. Spodbudljivo poročilo prihodnjič.
V	Muši na Goriškem je 26. u. m. umeri čast. g. Andrej Fiegelj v 72. letu svojega življenja, ki jo opravljal službo še do zadnjega. V poslednji volji spomnil se je tudi malega semenišča. Bog mu daj večni mir!
V	Gorici ima študentovska kuhinja dozdaj 33 učencev, t. j. 7 iz latinskih šol, 3 realce in njih 22 iz deške vadnice.
Tombola. Prihodnjo nedeljo (7. t. m.) bo perva Tombola te jesensko-zimske dobe v Katoliški družbi. Začetek ob polišestih zvečer.
Vabilo. Duhovske podporno društvo ima svoj občni zbor 23. novembra točno ob enajsti uri v veliki sobani škof. palače.
Dnevni red bode obsegal: 1. Pregled odbcrovega delovanja. 2. Volitev treh računskih pregledovalcev. 3. Volitev novega odbora. 4. Nasvete posameznih društve-nikov.
Vsi čč. gg. društveniki se prijazno vabijo k obilni vdeležbi.
V	Ljubljani, 2. novembra 1886.	Odbor.
Duhovske spremembe.
V	Lavantinski škofiji: Č. g. Jože Černko gre iz Jareniue v Lembah; č. g. Matija Frece iz Ponikve k sv. Vidu pri Valdeku za provizorja. Čast. g. Anton Inkret pride iz St.-Jurija na Ščavnici za kaplana na Ponikvo; č. g. Fr. Salamon pa iz Št. Jakoba v Slov. gor. k Št. Juriju na Ščavnici.
Dobrotni darovi.
Za Uudentovsko kuhinjo: Neka blaga gospa 10 gld. po č. P. Romuvaldu. — Neimen. 1 gld. — Preč. gosp. J. Z. 10 gld. — M. Š. 2 gld. — Neimenovan 1 gld. — Preč. g. dekan dr. J. Sterbenc 30 gld. — 0. g. župnik Ign. Tavčar 10 gld.
Za sv. Očeta: Preč. g. dekan J. Sterbenc 10 gld. — J. M. 5 gld. — Štangarji za sv. leto 14 gld. 61 kr.
Za odkupovanje zamurcev Dahomejcev: BI. gosp. Fr. Omejic 1 gld.
V	dobre namene: Gospa A. B. 1 gld.
Za sveto leto: Neimenovan 1 gld.
Za bratovščino sv. Dizma: Z Goričice 1 gld.
Za afrikanski misijon: Hel. Velkaverh 1 gld.
Za dr. Jegličeve naprave: Preč. gosp. dekan dr. J. Sterbenec 10 gld.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani