(THEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Franfižkanska ulica St. » liskama 1. nadstr.). Urada 3 ure za stranke so od 10. do 11. lonoirine in od 5. do 6. poi oldne vsak dan raven nedeli in ♦razniliov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
tAEOCNINA: celoletna po pofti ali s pošiljanjem na dom za Avslio-Ot rfko in Bosno K 21 "60, polletna K 10130, četrtletna K 5-40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za :	ostiilo	ino/emslvo	in Aneriko celoletno K 86-—.
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 785.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 19. januarja 1914,
5e==3pg=CT=E==H *' j ■ i b 	-	■	—awa tBsssssssssaam -,,ij	  '■»	msbssbcss
ZARJA is haja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\ \ .
UPRAVNI8TVO se nabaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., u oraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. /.vefei Inserati: euostopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, poslana :::	in rek lan e 40 vin. — ivserate sprejen « u| ravnifttvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
1	Reklamacije	lista	bo poštnine proste. ■ -.......
Leto IV.
Dr. Šušteršič v državnem zboru.
V soboto je bil v državnem zboru vložen tisti konfuzni predlog, ki so ga izmodrovali krščanski socialci, da bi si pri občinskih volitvah Ha Dunaju rešili nekoliko mandatov iz tretjega razreda. Pomagali so jim nemški nacionalci, ki £o bili nekdaj korenjaška »Freiheitspartei«, pa fco se potem iz golega strahu pred socialnimi demokrati vdinjali klerikalnim in nazadnjaškim Krščanskim socialcem in morajo zdaj z njimi gaziti po vsakem blatu, tudi če vidijo, da se sami nazadnje pogreznejo v tem močvirju.
Toda predloga niso podali v državnem zboru ne krščanski socialci, ne nemški nacionalci sami. Na prvem mestu ga je podpisal — slovenski poslanec, glavar kranjske dežele gospod dr. Ivan Šušteršič. Tega mu je bilo treba na vsak način, zakaj slovenska klerikalna politika najbrže še ni dovolj omadeževana in blamirana na Dunaju. Predlog ni zrastel na zelniku drja. Šušteršiča. Slovenskim klerikalcem je bil popolnoma nepotreben. Ali dr. Šušteršič je pripravljen služiti tudi tujim silam in nositi tujo zastavo, kadar gre za »šahovsko potezo«, ki jo lahko zapiše med svoje blamaže. Kakšni nagibi so vodili generala klerikalne armade, da je na ljubo krščanskim socialcem in nemškim nacio-nalcem pomagal prostituirati večino poslanske zbornice, ne uganemo; da pa je ta predlog pro-stitutski, je gotova stvar.
Ko je šla poslanska zbornica na razpravo z gosposko, bi se bila z njo lahko spustila v boj. Socialni demokratje so bili prvi pripravljeni na to. Seveda bi moral to biti boj za načela, za pravico poslanske zbornice, da odločuje v najvažnejših vprašanjih države; zadnji cilj tega bo-la bi moral biti ta, da gre zakonodajna pravica izključno ljudskemu zastopstvu, poslanski zbornici, ui da naposled gosposka zbornica kot nepotrebna sploh odpade.
J50*	večina	poslanske zbor-
nice. Možaki so sami hoteli pogajanje z gosposkimi zbormčarji. Ker je večina tako hotela, se je bila treba pogajati. Seveda je moralo biti prvi hip gotovo, da velja tisto, kar bo sporazumno sklenjeno, če pride do sporazuma. In prišlo je do njega. Sporazum je bil celo veliko ugodnejši nego se je moglo pričakovati. Določen je bil eksistenčni minimum s 1600 kronami. Pol mi-Ijona najmanj irnovitih davkoplače valcev je bilo oproščeno osebnega. davka. Za dohodke od 1600 do 1800 kron je odpadlo vsako zvišanje. Šele pri 1800 kronah se je sklenilo zvišanje za dvajset vinarjev, zato pa se je dohodkom čez
10.000	kron naložilo precej več davka, nego je bilo prej nameravano. Koncesija za gosposko zbornico je bila le v davčnih stopnjah od 1800 do 10.000 kron; vse drugo so bile koncesije za poslansko zbornico — in lehko se reče, koncesije za najširše sloje prebivalstva. Bila je demokratična zmaga.
Nihče lia konferenci se ni upiral temu kompromisu. Vse stranke so bile na konferenci zastopane, tudi krščansko socialna, tudi nemško nacionalna — in tudi Šusteršičeva. Soglasno je bil sprejet kompromis. Šestindvajset gosposkih zborniearjev ga je sprejelo v imenu perov, šestindvajset poslancev pa v imenu svojih strank, v imenu poslanske zbornice. S tem sta bili obe zbornici vezani! Kar je na tak način sporazumno sklenjeno, mora veljati.
Nihče ni dvomil, da bo res tako. Zdaj ni šlo več za to, če bi bila komu v tej ali oni posameznosti ljubša drugačna določba. Tudi socialni demokratje bi marsikaj radi imeli drugače. Ako bi se mogel eksistenčni minimum dvigniti na 1800 ali pa na 2000 kron. ne bi ugovarjal noben socialni demokrat in še manj, če bi se zvi-
šal davek pri dohodkih čez 10.000 kron poprečno ne za 72, ampak za 100 kron. Ampak pogodba je pogodBa in beseda mora ostati beseda, če to več ne velja, se preneha vse.
Gospodje niso hoteli boja z gosposko zbornico. Torej so morali poskrbeti, da se ohrani poslanski zbornici ugled. Zlasti pa niso smeli dati gospodom od zgoraj nobenega povoda, da bi mogli porogljivo gledati na ljudsko zastopstvo in ga omalovaževati. Če niso hoteli biti junaki, so morali vsaj ostati možje, ne pa se na Weiskirchnerjevo povelje preleviti v šleve. Kar so sklenili, pri tem so morali ostati, že zato, da ne morejo v gosposki zbornici reči, da se s poslansko zbornico ni mogoče pogajati, ker sama 24 ur ne ve, kaj da hoče.
Poslanska zbornica ima pravico zahtevati, da ostane gosposka mož beseda. Naravno bi bilo, da bi planila po konci, če bi hoteli gosposki zbormčarji zdaj kaj izpreminjati. Ali kdor zahteva od druge stranke, da se drži pogodbe, jo mora tudi sam izpolnjevati. To velja absolutno in na vsak način. To velja tako, da bi morali tisti člani konference, katerih stranke ne odobre skupnega sklepa, smatrati to za nezaupnico in odložiti mandate.
Ali kujanje vladnih strank je brez obzira na to tudi stvarno popolnoma neopravičeno. Zakaj da bi bilo 20 in 40 vinarjev, pri dohodkih po desetitisoč kron pa šest kron neznosna obremenitev in uničenje srednjega stanu, more go-voritii le tisti dr. Weiskirchner, ki je kot trgovinski minister nakladal srednjemu in najnižjemu stanu vse drugačna bremena. Pač pa je za-vlačenje te zadeve zločinsko z ozirom na državne uradnike in uslužbence, katerim je bilo uveljavljenje službene pragmatike obljubljeno že z novim letom in katerim se s^daj zopet kažejo — osli.
Razburjenost med državnimi uradniki in uslužbenci je zaradi tega narasla do skrajnosti. Med njimi je dosti takih, ki imajo 1800 in več dohodka, pa se nihče ne oglaša, ki bi protestiral zoper kompromis. Zakaj med njimi je toliko solidarnosti, da tisti, ki bodo morali plačevati nekoliko vinarjev več davka, radi vpo-Števajo, kaj pomeni zvišanje eksistenčnega mi-nima za neštevilne tovariše. Uveljavljenje službene pragmatike je časten dolg poslanske zbornice; in to uveljavljanje je sedaj odvisno od finančnega načrta. Če bi bila večina lani sprejela predlog sodruga dr. Diamanda, bi bila ta zadeva že davno lehko rešena brez obzira na finančni načrt; ker pa se je večina sama na Stiirgkhovo povelje vezala, je sedaj zavezana, in vsako novo zavlačevanje je neodpusten greh.
Pri tem so posledice krščansko socialne intrige nedogledne. Kajti če se res sprejme famozni izpreminjevaini predlog, je skoraj gotovo, da pride tudi gosposka zbornica s svojimi izpremembami. Tedaj ne bo finančnega načrta, ne bo proračunskega provizorija. na mesto vsega pa bo — § 14.
K temu cilju vodi egoistična zahrbtnost krščansko socialne stranke, in dr. Šušteršič ji daje svoje ime! Mož, ki se doma igra demokrata, načelnik slovenske »ljudske« stranke, pomaga prestituirati poslansko zbornico in pokopavati parlamentarizem. Mož, ki doma deklamira o avtonomiji, služi absolutizmu. Predsednik deželnega parlamenta koplje grob državnemu!
Treba je bilo. da je dr. Šušteršič podpisal ta predlog. Treba je bilo, da se odpro oči raz-li-nim ljudem, ki drve slepi in gluhi za reakcionarno, ljudstvu sovražno »ljudsko« stranko in njenim famoznim načelnikom!
Državni zbor.
Dunaj, 18. januarja.
Včerajšnja seja poslanske zbornice, o kateri zjutraj še nihče ni prav vedel, če se bo vršila ali ne, je večinoma potekla kakor komedija. Po zaslugi slavne večine, ki je izgubila že vsak zmisel za naloge ljudskega zastopstva In po zaslugi predsednika, ki se kaže od dne do dne boli nesposobnega za vodstvo poslov, se pripravlja ta parlament ob ves kredit pri prebivalstvu in nazadnje se ne bo čuditi, če se volile! sploh ne zanimajo več za njegovo usodo.
Najprej Je imela zbornica dolgo obstrukcijo, katero je pravzaprav zagrešil predsednik Syl-vester sam. Češkim agrarcem Je namreč prišlo na misel, da so se oglašali za besedo »k zapisniku«. O vsaki seji zbornice se sestavlja kratek zapisnik o formalnem poteku, ter se na prihodnji seji prečita. Stenografični zapisnik, ki izhaja seveda pozneje, nima s tem nič opraviti. Če se kakšnemu poslancu zdi, da zbornični zapisnik ni tako sestavljen, kakor Je seja res potekla, sme predlagati izpremembo, oziroma por pravek. Tak predlog seveda tudi lahko uteme-IJuie. češki obstrukcionisti so se včerai oglašali drug za drugim. Kar sedem po vrsti jih je govorilo; Dredlaeal na ni nobeden nič. Že zato bi bil predsednik lehko prekinil to obstrukcijo. Tudi niso govorili o zapisniku, ampak o čisto druprjh rečeh. Bivši minister Prašek ie n. pr. polemiziral z nekim neumnim člankom v »Neue Freie Presse«. Ali predsednik le sedel na slo-
jem mestu, kakor da ni njegova dolžnost voditi razprave zbornice. Seveda, če gospod prezi-dent včasi sam krši poslovnik tako, kakor ga je večkrat kršil zadnje dni, tedaj mu je težko zahtevati od drugih, da ga ne krše. In tako so imeli obstrukcionisti prosto pot. Da je prenehala, so sklicali konferenco klubskih načelnikov, ki je sprejela pogoje obstrukcionistov. Sicer pa je bil zavlačevalni govor Stanekov še zanimiv; povedal je slavni večini, ki se pripravlja, da sne svojo besedo, nekoliko gorkih resnic.
Ko je bila obstrukcija za enkrat ustavljena, je prišel sklep skupne konference na red. Ali govoriti sta smela v debati sarno dva govor-nika; tak je bil pogoj obstrukcionistov. Pri tej priliki je bil tudi vložen slavni »dodatni« predlog, katerega so skovali krščanski socialci s pomočjo nemških nacionalcev in katerega je vložil — gospod Šušteršič! Prihodnja seja, ki ie bila najprej namenjena za pondeljek, bo zdaj šele v torek — tudi to je bila zahteva obstrukcionistov. In proračunski odsek ne bo imel medtem nobene seje!
Seja.
Predsednik S y 1 v e s t e r otvarja sejo ob II. dopoldne. Pričetek se je izvršil na nov način. Češki agrarci so se poslužili neke določbe poslovnika, da so uganiall obstrukcijo z malo Iznrememho, Četudi ne po pravici. Na začetku vsake seje s« mora prečitati zapisnik zadnie
seje. Poslanec, ki misli, da zapisnik ni v redu,
ima pravico predlagati, da se popravi. Z ozirom na to določbo so se obstrukcionisti zaporedoma oglašali ter govorili na dolgo in široko o vseh mogočih in nemogočih rečeh. Predlogov sicer niso podajali; zato bi jim bil predsednik po pravici lahko vzel besedo. Ali dr. Sylvester se očitno ni zavedal, kaj da določa opravilnik; po drugi strani pa se je nemara spominjal, da je sam zadnje čase že večkrat kršil poslovnik, in tako je dal, da je obstrukcija delala, kar je hotela.
Stanek (češ. agr.) pravi: Preden je prišlo do skupne konference z gosposko zbornico, so bili člani poslanske zbornice povabljeni na zelo zaupno sejo, na kateri se je tudi glasovalo o zaupnosti. Ali dunajski časopisi so v svojih večernih izdajah že poročali o tej zaupni seji. Tam je bilo sklenjeno, da se bo poslanska zbornica branila proti gosposki; in tudi tisti, ki so v vprašanju eksistenčnega minima enkrat z enim glasom večine zmagali, enkrat pa za en glas podlegli, so se vdali temu sklepu, četudi niso bili nikakor zadovoljni, da bi znašal eksistenčni minimum le 1200 K. Ta vztrajnost članov skupne konference iz poslanske zbornice, teh šestindvajsetih izbranih mož, pa je držalo le tako dolgo, da sta dr. Urban kot načelnik finančnega odseka in dr. L i c h t kot poročevalec našla pot v sobo ministrskega predsednika in tam izjavila, da razbila ta sklep vse, da je na ta način vsako pogajanje nemogoče. S tem je bil takoj tudi slavni sklep o slogi članov poslanske zbornice uničen in izvoljeni načelnik skupne konference ni imel niti korajže, da bi bil vpričo članov gosposke zbornice razglasil ta sklep. Predsednik skupne konference je na koncu seje konštatiral, da je bil kompromisni predlog sprejet z vsemi 49 glasovi, to se pravi, da so ga sprejeli tudi krščanski socialci, nemški Nationalverband in Poljaki. (Čujte! Čujte!) Predsedniki in zaupniki klubovi so obljubili, da bodo zastopali sklep skupne konference v svojih klubih. da pride takoj v razpravo in se reši* (Živahni klici: Čujte! Čujte!) Kako izgle-dajo danes gospodje, če poteptajo ta sklep? Ali je to možat nastop? Gospodje se morajo sramovati! Če bi bili gospodje vsaj na konferenci molčali, tedaj bi sc lahko reklo, da gre za nesporazum, Ali predsednik skupne konference poslanec dr. Urban je imel ob zaključku konference govor, s katerim se je članom gosposke zbornice najprlsrčneje zahvaljeval za njih dale-kosežno popustljivost. (Smeh in klici:	Čujte!
Čujte!) Prav tako je dejal, da se lahko pričakuje, če pride v bodočnosti zopet do kakšnega nesporazuma med obema zbornicama, da ga bo mogoče rešiti na enak način kakor sedaj. (Smeli iti klici: Čujte! Čujte!) Nas je sedaj sram, da smo bili deležni te konfcrence. Nihče Vam ne bo veroval, da ugrožava zvišanje za dvajset vinarjev eksistenco.
S t f i b a n y : Za par občinskih mandatov gre, za drugega nič.
Stanek : Jaz bom pred vsemi volilci lahko zagovarjal, če bo dohodke po desettisoč kron zadelo zvišanje po šest kron. Kdo hoče preprečiti finančni načrt? Tisti, ki so hoteli v svojih klubih nastopili za sprejem sklepa skupne konference, ali tisti, ki svare pred novimi predlogi in novimi sklepi? (Odobravanje.)
K »zapisniku« so nadalje govorili Prašek Durich, C h o c , Zah rad n i k . Mašata in Viško v s k y.
Medtem so imeli klubski načelniki konferenco. Tam so izpolnili vse zahteve obstrukcionistov; zato so češki agrarci prekinili svoje go-
Dnevne beležke.
— Splošna delavska zveza »Svoboda«. Centralni odbor ima v sredo dne 21. t. m. ob 8. zvečer jako važno sejo.
— Ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« za Šentjakobski okraj bo v soboto dne
24.	januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni »Leon« v Florijanski ulici ob običajnem dnevnem redu. Sodrugi udeležite se občnega zbora in agitirajte med svojimi somišljeniki in prijatelji za mnogobrojno udeležbo. Odbor.
— Ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« za Kolodvorski okraj desno od Dunajske ceste bo v soboto dne 24. januarja t. 1. ob 8. zvečer v gostilni Petrič na Resljevi cesti ob običajnem dnevnem redu. Sodrugi, udeležite se občnega zbora in agitirajte med svojimi somišljeniki in prijatelji za mnogobrojno udeležbo.
Odbor.
7- Kaj misli grof Stiirgkh? Krščanski socialci, nemški nacionalci, Poljaki »ri naši klerikalci so vladne stranke brez ugovora in brez prigovora. Prištejejo se jim lahko še mlado-čehi, za katerimi koraka naš dr. Ravnihar. Na sktipni konferenci z gosposko zbornico je bil sklenjen kompromis, pri katerem je sodelovala vlada. Grof Stiirgkh Je imel takrat veliko govoriti. Nekolikokrat se je morala konferenca prekiniti, zato da je vlada pojasnila svoje stališče. Naposled so bili soglasno sprejeti sklepi, s katerimi Je vlada soglašala. Zanjo so ti sklepi vsekakor obvezni. Stiirgkh potrebuje za finančni načrt pritrdilo obeh zbornic, in na konferenci ga ie dobil. In ko ga le imel, so napra-
vore »k zapisniku« in tako je naposled zbornica prišla do dnevnega reda:
Poročilo o skupni konferenci:
Poročevalec dr. Urban poroča, kako so se razvijale razprave. Zadnji predlog je bil na konferenci soglasno sprelet.
G15 c k e 1: Tudi z glasovi krščanskih so-cialcev!
Dr. U r b a n’: Zvišanje davkov pri dohodkih od 1800 do 10.000 K znaša 840.000 K. Dohodninske stopnje od 1800 do 10.000 K obsegajo
750.000	davkoplačevalcev, ki imajo nositi obremenitev 840.000 K, tako da pride povprečno na enega 1 K 12 vinarjev na leto. število davkoplačevalcev z dohodki čez 10.000 K znaša približno 150.000 oseb, na katere odpade 10% milijonov zvišanja, tako da pride na posameznika v tej skupini povprečno po 72 K. Najvišja mera davka v najvišjem razredu doseže 6.7 odstotkov od dohodka in prištevši obremenitev, ki nastane s samskim davkom, 7.7 odstotkov. S to mero bomo pač na taki višini, kakršne ne doseže nobeno evropsko davčno zakonodajstvo.
Dr. D i a m a n d : Pa nimamo doklad kakor v Nemčiji.
Dr. U r b a n : To je popolnoma resnično... Moj položaj mi kot poročevalcu skupne konference ne dovoljuje, da bi kritiziral ta sklep. Dovolim si pa izjaviti, da nastopim za svojo osebo za konferenčne sklepe. Obenem me je naprosil poročevalec finančnega odseka dr. Licht, naj podam to izjavo tudi v njgovetn imenu. (Bravo!) Prosim visoko zbornico, naj vzame to poročilo na znanje.
Nemški nacionalci medle!
Dr. Gross: Onemu delu predlogu skupne konference ne moremo pritrditi, po katerem na) se, četudi le za malo, zvišajo davčne stoi-nje dohodkov od 1800 do 10.000 K.
Dr. R e n n e r : Zakaj pa ne ?
Dr. Gross: Ker se nam ne zdi prav, da bi obremenili te dohodke.
Dr. R e n n e r ; Deset do petnajst kron bremena iz davka na žganje ste pa družinam lahko naložili!
Dr. Šmeral (češ..soc.): Edino stališče, s katerega se more presojati ta zadeva, Je po našem mnenju dolžnost, da se Izpolni dana beseda, da se v privatnem življenju neizogibno načelo poštenosti prenese tudi na politično polje. (Živahno odobravanje.) Za našo čast gre zdaj: Ne za čast posameznih strank, ampak za čast zbornice. Člani skupne konference niso bili tam po našem nazoru kot zastopniki posameznih klubov. ampak od zbornice izvoljeni pooblaščenci vse zbornice. Prostovoljno in soglasno so tam sprejeli kompromis z gosposko zbornico. Če naj načela moške časti sploh še veljajo v političnem življenju, imajo vsi člani poslanske zbornice brez razlike stranke Ie eno dolžnost, le eno možnost: Da ostanejo zvesti dani besedi. (Živahno odobravanje.) S tem je določeno stališče našega kluba; glasovali bomo za neizpremenjen sprejem sklepa skupne konference in ne sprejmemo nobenega dodatka, nobenega izpremi-njevalnega predloga. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Dr. Š u š t e r’š i č (!!) predlaga, da se sprejmejo sklepi skupne konference z dodatkom, da zvišanje za dohodke od 1800 do 10.000 kron ne velja za leto 1914, pozneje pa tudi ne, če bodo znašali dohodki osebnega davka več kakor 120 miljonov.
Razprava se prekine ob pol 3. popoldne.
Prihodnja seja bo v torek, 20. t. m. ob 11. dopoldne.
vili krščanski socialci rebeljon, pa so se jim
zvesto pridružili nemški nacionalci, fn za njimi je preudarno prikorakal dični dr. Šušteršič. Vsa vladna večina trga svoje lastne sklepe na fran-že, tiste sklepe, ki so bili storjeni s sodelovanjem vlade, sporazumno z vlado, tiste sklepe, za katere bi morala vlada nastopiti z vso svojo avtoriteto. Orof Stiirgkh je vedno hotel voditi. Se več. Hotel je komandirati. In kadar je šlo za militarizem, za argentinsko meso, za zborovanje parlamenta, je njegova armada vedno ubogala. Če je ukazal, da naj imenujejo danes belo, kar jim Je bilo včeraj črno, so parirali. Če bi bil radi zborovali, pa jim je ukazal, naj se spravijo na počitnice, so pobrali šila in kopita, pa so šli. Kaj disciplinirani! Kar dresirani so bili! Zdaj pa gre za par dunajskih občinskih mandatov, in krščanski socialci se punntajo. Svoje besede ne poznajo več, za vladno obveznost se ne brigajo, le svoje mandate hočejo imeti, kakor da ni na vsem svetu važnejše reči. Kaj se zdi grofu Stiirgkhu? Da nima zaslombe v gosposki zbornici, je lahko spoznal. Tam so mu dosti jasno pokazali, da se brigajo | za njegove želje kolikor za lanski sneg. Zdaj se mu je spuntala večina v poslanski zbornici. Ce se vrne grof Stiirgkh na Dunaj, spozna, da mu je dezertirala vsa armada. In zanj ne bo druge, kakor da gre za njo. Čimprej gre, tem bolje bo. če se poslovi, bo marsikaterih križev k ruj.
—	Ubogo kranjsko ljudstvo! Kdo se ne
spominja velikih besed dr. Krekovih v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora, ko je vez vzhičen pripovedoval o kulturi nagega prebivalstva na kmetih. In ta kultura, da je sad
dela S. L. S,! In zadnji čas prihajajo dokumenti te kut ure na dan, ki pa kažejo, da tiči naše ljudstvo še globoko v srednjem veku. Vodiška Johairca in zadnja razprava proti neki ciganki v Novem mestu sta tako očitna dokaza o kulturnem delu S. L. S., da je človeka groza, če pomisli, da bo ostala ta kulturna stranka še .nekaj ltt na krmilu v naši deželi. Sobotni »Slovenski Narod« poroča zopet o dogodku z Dolenjskega, ki je tudi dokument te kulture. »Slovenski Narod« piše: Katinka Gerden je posestnikova žena blizo Trebnjega. Je verna, je krščanska, je pobožna, je dobra ženičica. Letos 'spomladi so prišli v njeno hišo cigani, ko njenega moža ni bilo doma. Videli so množino razpel, molkov, svetili podob in takoj so vedeli, da bo za nje dobra letina. Neka ciganka je začela govoriti z njo in ji Je rekla, da »gre huda •bolezen nad njo«, kateri se ne bo mogla ubraniti. Če pa da za maše, bi se bolezen morda odvrnila v toliko, da bi ne prišla nad njo,'ampak nad kako sosedno hišo. Katarina Gerden je rekla, da da takoj za maše, če ciganka dobro ve, da odvrne s tem bolezen od sebe. Ciganka je ukazala, naj ji prinese konec hodnega sukanca. K. Gerden ga ji je prinesla. Ciganka je raztrgala posamična pramena tega sukanca, položila ta le iz 3—4 vlaken sesvedrana pramena kakor kosmulje na mizo in je rekla: »Če se bodo ti kosmulji bolj ko jih bom tlačila, vedno bolj dvigali, potem bodo maše odvrnile bolezen od vas in jo napotile v eno sosednih hiš.« Kakor običajno na kmetih, je obliznila ciganka vso desno dlan in tlačila kosmulje na mizo. Ti pa so prišli v dotiko z mokro dlanjo in so se začeli vsled mokrote odvijati in vstajati. Ciganka pa je hitela oblizovati desno dlan in tlačiti kosmulje, ki so se pa tem bolj vzdigovali, čim boj jih je tlačila ciganka. Pri vsem tem ste pa seveda izmolili Grdenka in ciganka vse tri dele rožnega venca. Ko Je Grdenka videla ta čisto naravni čudež, je bila panana. Dala je ciganki 100 K denarja za maše, nekaj obleke in nekaj jedil. Ni še minil teden, ko pride ciganka zopet h Gerdenki, seveda, ko ni bilo moža doma. Rekla je, da bolezni ne more odvrniti od hiše, ker je Grdcnkina stara mati v tej hiši umrla in imela ob svoji smrti zakopan na nekem križpotu lonec denarja. Stara mati trpi zdaj v vicah, in dokler ne pride zakopani denar med ljudi, toliko časa ne more biti ona rešena iz vic in toliko časa tudi ciganka ne more odvrniti bolezni od hiše. Rekla je ciganka, naj ji da Grdenka zopet 100 K za maše, potem pa še posebej za žalno obleko, za mrtvaški prt, dalje naj Ji da svinjsko suho pleče in črno kokoš. Oblekla se bo v Žalno obleko, ogrnila z mrtvaškim prtom in bo v polnoči na križpotju Jedla kokoš in pleče s tistim hudičem, ki straži lonec zakopanega denarja. S pečeno kokošjo, z gnat-Jo in z molitvijo bo hudiča zamotila, ko bo za trenotek prenehal stražiti lonec denarja in tedaj to ciganka lonec denaTja vzela in ga prinesla Grdenki. S tem bo rešena stara mati iz vic in bolezen bo odvrnjena od njeue hiše. Ciganka Je vse dobila, kar je zahtevala. Ali hudiča ni tako lahko goljufati, kakor naše do mozga poklerikaljene žene. Ni ga od lonca spravilo pleče, ne kokoš. Tako je ciganka še prav mnogokrat prišla in vedno je rabila denar in še kaj drugega. Katarina Gerden ji je izdajala tako velikansko vsoto 1080 K. Med tem je znorel res sosed Katarine Grden. Ciganka Pepca F ul j« rekla, da je to bolezen odvrnila od nje in če bi ne bila dajala njej denarja, bi bila postala ona blazna namesto tega soseda.
—	Mezdno gibanje tiskarjev in »Slovenec« Oklic, ki so ga izdali tiskarski delavci na Kranjskem pravi, da naj razsoja občinstvo po resničnih podatkih pravično. Tega izraza se »Slovenec« tako boji, da ga jc kar izpustil in misli, da bo občinstvo presojalo položaj izprtih tiskarjev po poročilih večkrat celo nesramnega »Slovenca«. Sobotni »Slovenčev« članek je grozovito duhomorno skrpucalo, ki samo sebi ugovarja. Klobasa o vsem drugim, le o tiskovni svobodi noče ničesar slišati, ki je glavna ovira Še bujnejšemu razvoju tiskarske obrti. Seveda ni »Slovencu« všeč, če zahtevajo tiskarji krajši delovnik, ni mu v§eč, če -se organizacija brani prevelikega naraščala in povečanja brezposelnosti. »Slovenec« bi rad imel, da bi bilo vedno do petdeset odstotkov pomočnikov brez posla, rad bi učakal zopet tiste čase, ki so bili Se pred
25.	leti, ko so itneli na Kranjskem tiskarski pomočniki plače po 12, 14 in 16 kron ter so delali po 12 do 14 ur na dan. Teh časov, gospodje
Za resnico.
Roman.
Spisal Joief Laichter.
(Dalje.)
Tudi advokat Kavka, Mikyškin šef, se Je oglasil za besedo. Med njegovim govorom so drugi glasno debatirali pri mizah in malokdo ga ie pazljivo poslušal. Kavka je govoril z votlo donečim glasom, razlagajoč, da mora biti politika napredne stranke radikalna, v vsem radikalna in da Je bo to razlikovalo od politike dragih strank. »Mi si ne smemo misliti, kakor Pa1ačky, da bi bilo brez Avstrije po nas, mi vemo, da je tu še neka ogromna država, mi vemo, da je tu francoska republika in mi vemo, gospoda, da se nas na Dunau boje le zato, ker ne znamo delati dovolj glasne radikalne opozicije. Toda naše delovanje ne sme biti le teoretično in iluzorno, kakor so tu pravili nekateri gospodje, ampak i mora biti i praktično. Poslanskega zastopstva pa sedaj ne dosežemo brez pomoči mladočehov. Gospoda, lahko bi vam pokazal na naše občinske uprave. Vsak, da rečem tako. se drži te uprave, kakor molzne krave, in tako je i v velikem, tako Je i z velikimi strankami. To je faktum, s takim se mora že računati v življenju, toda te stvari se ne smelo pretiravati nad spodobno mejo. Bakšiš pa bakšiš je razloček, gospoda! 2e to je bakšiš, če sem član mestnega sveta in bkratu advokat, in ljudje se obračajo na mojo pisarno zato, ker
pri »Slovcncu«, ne pripuščajo več današnje socialne razmere in jih more zagovarjati le najhujši delavski sovražnik. Naš ljubi »Slovenec« se tudi sklicuje na zunanjo konkurenco in pravi, da mora tisti trgovec, ki kupuje na Dunaju recimo (ne glede na to, da Dunaj v teni pogledu ni merodajen) konjičke, ki v repu piskajo, naročati na Dunaju, tudi tiskovine. Ta trditev je smešna. Res je le, če bi »šlager« glede konkurence (ker v Avstriji nimamo tiskovne svobode) iz rajlia navajali samo Nemci, bi odgovarjal vsaj deloma resnici, če pa navajajo pri nas tak izgovor, tedaj je to drzna trditev, ki nima nobene podlage. Slovenci smo otok v Avstriji, ki je za tako konkurenco nedostopen, ker jezikovna razlika take konkurence ne dopušča.
— Bavbav za tiskarje ali kako si »Slovenec« predstavlja moderno tiskarno. V Berlinu so znašli stavni stroj, ki dela kar sam. Za sedem takih stavnih strojev potrebujejo samo enega človeka, ki stoji s palico v kotu in čaka kdaj ne bi hotel kak stroj parirati. Cim paznik opazi, da stroj napačno misli, dela ali postane celo len, ga oplazi s gorjačo, da kar zapleše in zacvili. Ti novi stroji so pravzaprav tisti, ki jih imajo že sedaj uvedene; imenujejo se »laj-notajp«, ki se pa lahko dopolnijo s posebnim aparatom. Tudi v Ljubljani imajo same take stroje in ni treba nič drugega kakor vsaka tiskarna »špendaj« 2 kroni, pa bodo vsi tiskarski delavci brez dela za večne čase. V pisarni bo sedel ravnatelj in pritiskal na električne gumbe in naročal posameznim strojem: stroj i, natisni članek proti trustom, stroj 2, natisni članek proti požrešnosti delavstva, stroj 3, natisni članek proti demagogiji itd. Se celo slike bodo delali ti stroji, zakaj vsak stroj bo imel tudi svoj »telefotolonograf« in če mu bo ravnatelj povedal le ime dotičnika, ki ga hoče imeti naslikanega v svojih listih, pa bo stroj reproduciral nejgov govor, njegovo sliko, če bi bival tudi v Ameriki dotičnik. Dotiskane časopise ne bodo razpošiljali več po pošti. Napravili bodo posebno napravo, ki bo, kakor čujemo, kar z enim samim strelom razpršila liste vsakemu na svoj dom naravnost sredi mize. Zato bodo morali določiti natančno čas izhajanja, da ne prilete listi komu v polno skledo pri kosilu ali večerji. Ta naprava bo stala vrhu vsake tiskarne, zato pa napravljajo vse nove moderne tiskarne ravne strehe.
— Sp. Šiška. Vsi oni sodrugi,, ki imajo veselje do petja ali godbe (tarnburaški, gosli ali drugih instrumentov), naj se udeleže sestanka ki se vrši v sredo 21. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih »Svobode«, Kolodvorska cesta 56, 1., zraven pisarne Kons. društva.
—	Knjižnica »Svobode« v Sp. Šiški se otvo-ri v nedeljo 25. januarja ob 10. dopoldne ter bo potem odprta vsako nedeljo od 10. do 11. dopoldne v društvenem lokalu, Kolodvorska cesta 56, I., poleg pisarne Kons. društva. Članom »Svobode« so na razpolago slovenske in nemške leposlovne knjige; plačati je treba le 2 vin. obrabne pristojbine za vsako knjigo, izkaznica pa velja 10 vin. Vsako nedeljo ob istem času bodo članom na razpolago tudi slovenski in nemški časopisi, da sc lajiko informirajo o vsph važnejših dogodkih preteklega tedna. Z otvoritvijo knjižnice in male čitalnice bomo ustregli želji članov, ki radi prebirajo knjige; naloga članov je sedaj, da privedejo nove člane naši šišenski izobraževalni organizaciji. Člani se sprejemajo pri zaupnikih, pa tudi v pisarni in prodajalni kons. društva v Sp. Šiški, pristopa pa se seveda lahko tudi vsako nedeljo v društvenem lokalu ob tirali, ko jc knjižnica otvor-jena.
— Za smeh in pravo pustno zabavo poskrbi velika pustna vesclica, ki se vrši v nedeljo, dne 1. februarja v prostornem salonu gostilne »pri Kankertu« v Sp. Šiški, nakar že danes opozarjamo sodruge. Kakor kažejo priprave, bo spored obilen in nad vse zabaven; dekoracija sa-Iona sama bo že nekaj posebnega. Spored obja-vimo o pravem času; zagotavjamo pa že danes vsakogar, da mu ne bo žal, ako poseti to prireditev.
— Pevsko društvo »Svoboda« v Idriji ima
svoj redni občni zbor v nedeljo dne 25. januarja ob 1. popoldne v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
— Tiralica, detektivska drama, v treh dejanjih od Franca Hoferja je krasno uprizorjen igrokaz, strogo modern in vendar nadahnjen i mističnim učinkom. Poln krasnih naravnih po-
imam tam pri občini odločilno besedo. To je dobičkonosen bakšiš, gospoda niti predstaviti si ne morete, pa nazadnje se to odpusti in izpregleda, če se to zgodi v spodobni meji in če to ni v očivldno škodo občini ali narodu, imate pa Slučaje, ko so posamezniki s polnimi pestmi dajali v žepe in občina je trpela in narod je pri tem vzdihoval človek bi lahko
pokazal s prsti. Toda nazadnje se to odpusti, če tako delajo ljudje, ki imajo sicer vsestranske zasluge za narod. Gospoda, so pa tudi ljudje, kateri spravljajo samo v žepe In to je potem tudi narodna politika. In lahko si mislile, da proti taki politiki se bojevati ni nič kaj lahko. Ti ljudje sede, kot pravimo, pri polni skledi, imajo denar za agitacije, in sedaj premislite, kako jih izpodriniti iz njih pozicijel Situacija tedaj ni baš krasna, morda bo trajalo leta, preden zavladate na celi črti, toda jaz sem prepričan, da naša stvar zmaga. Veste, gospod;e,« — in tu je Kavka malo pomolčal — »veste, te pozicije zasesti, je gotovo važna stvar. Saj sami prav dobro veste, kakšno moč imajo denarci v življenju, kaj denar sploh pomeni. Naš končai program se mora torej glasiti; Pomagati celemu narodu do denarja. Tega pa, gospoda, ne izvršimo brez mladočehov. Zato mora biti geslo: »Skupaj z mladočehil« Brž ko pa bomo potem imeli nekaj mandatov v rokah, bomo brez skrbi, bomo zmagali.«
»Ali razumete to logiko?« je vprašal On-dršček Ivana. In glasno je vzkliknil, da je seveda trebi do nebes povzdigati ienar, ko bodo
snetkov in divje romantike, katero se le redko vidi v dramah. Ta film igra v saksonski Švici, kaže nam hribe in doline v krasnih varija-cijah in te krasote povzdigujejo učinkovitost vsega dejanja. »Tiralica« se predvaja v kinematografu »Ideal« jutri v torek. — Danes zadnji dan velezanimive kriminalne drame »Orožnik Mobius«.
Javen shod
izprtih tiskarjev
bo v torek ob pol 7. zvečer v veliki dvorani „ Mestnega doma*.
Štajersko,
— Hrastnik. Če pride tujec v našo vas, si mora misliti, da je nekje na Ruskem, kajti gaziti mora do kolen v snegu in to na glavni okrajni cesti, kjer leži neskidan sneg že ves teden. Vemo, da moramo plačevati 35 odstotkov okrajne doklade, da bi pa okrajni zastop dal par krone za odkidanje snega s ceste, to je seveda preveč. V Hrastniku sploh nimamo nikogar, na katerega bi se obrnili, da bi se to ali ono odpravilo. Vse kar imamo, je cestarski delavec. Iz Laškega pa pride vsake kvatre tajnik okrajnega zastopa gosp. Muršič, ki tudi ne more pregledati vse v enem dnevu, urediti in pregledati. Smilijo se nam otroci, ki morajo v šolo hoditi, ker ti malčki, če pride voz, se niti ogniti ne morejo. Koliko trpi živina itd. menda tudi sl. okrajnemu zastopu ne gre nič mar. V to zastopstvo bo treba posvetiti s prav svetlo lučjo.
— Hrastnik. Opozarjamo denunciante, ki hodijo v pisarno k ravnatelju tožiti naše zaupnike, da naj prenehajo s tem judeževim delom, ker drugače bomo v javnosti obračunali z njimi. Gospodu ravnatelju pa kličemo: »Če ste mož, pokažite takim ljudem vrata!« Na prihodnjem javnem shodu se bomo morali pečati tudi s to vrsto ljudi. Torej na svidenje, denuncianti! — Rudarski odbor.
— Slovensko gledališče v Mariboru. Pri prihodnji predstavi »Legionarji«, ki se uprizori v nedeljo dne 25. prosinca 1914 ob pol 8. zvečer, se bo izvajalo več pevskih točk s sodelovanjem godbe »Glasbenega društva«. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu, Glavni trg 22.
— Oproščen morilec svoje soproge. Pred porotnim sodiščem v Gradcu je bil v petek oproščen gostilničar in posestnik Jožef Tin-nacher, star 41 let, doma v Wuggauu. Tin-nacher je ustrelil svojo 321etno soprogo, ker je imela doigo časa razmerje s 401etnim Janezom Schmidtom, svojim sosedom.
— Usmiljeni katehet! Iz Ljubna poročajo: Katehet Pichler je v ljudski šoli v Judendorfu tako pretepel učenca Janšeka, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Katehet je delil v šoli podobice učencem, ki so imeli v krSCnnskem nauku prvi red. Maii Janšek je tudi prosil kateheta za podobico, a katehet mu jc ni dal. Prosil ga je še vdrugič, kar je namestnika božjega tako raztogotilo, da je obdaroval fantiča s tako krepkimi zaušnicami, da se je fant zgrudil in id mogel več govoriti. Šele popoldne ob treh je deček zopet izpregovoril. Ko so prepeljali dečka na zdravnikov nasvet v bolnišnico, so se mu poznali še sledovi zaušnic na obrazu. Kateheta jc seveda oče učenca ovadil.
Umetnost in književnost.
—	Hrvaška opera v Ljubljani. Dne 27. t.
man. se uprizori prvič v Ljubljani nova Ned-balova opereta »Poljska kri« z go. Polakovo, gdč. Žličarjevo, gg. Strmcem, Biničkim in Grundom v glavnih vlogah. Dne 28. t. m. se poje Verdijeva velika opera »Rigoletto« z g. Vu-škovičem v naslovni vlogi. Giido poje ga. de Strozzijeva. vojvodo g. Lowczynski, Spara-fucila g. Lesič in Magdaleno gdč. Valentijeva.
Slovensko gledališče. I. Štolbe »Na letovišču« se deklarira za veselo igro in poizkuša mestoma skok v ta genre: pa je vendar le burka. Ideja, okrog katere je zgrajena, ni vehka. tudi ne posebno nova, ali bila bi porabna, če bi bila igra koncentrirana. Pa je vse razblinjeno, širo-
danes tu odločevali deleži, pooblastila in ne prepričanje. »Nekoliko prebrisanih gospodov si je najelo napredno stranko in ti nas bodo danes tu majorizjrali.«
Dva sivobrada kmetovalca sta majala z glavo. Bil je tu i mlad zdravnik iz Moravskega. Stal je pri Benešu in ta čas najmanj trikrat ponovil: »Čujte, to je strašno! Zaradi tega sem se pripeljal v Prago?«
Potem so govorili še nekateri izmed na-vzočnikov; urednik Radikalnih listov tudi. Ta je pravil, da je načelno za popolno ločitev in za samostalno nastopanje v političnih zadevah; ker pa ve. da je cela skupina njegovih prijateljev okoli Radikalnih listov za sodelovanje z mladočehi. noče provzročitl razpora in predlaga resolucijo, naj stranka tedaj nastopa za sedaj skupaj z mladočehi, dasi so seveda v mnogih in zlasti v socialnih vprašanjih različnih nazo-rov.
Končno je zbor z veliko večino sklenil, da je za skupno postopanje z mladočehi, potem je nastopil odmor, med katerim je Kačerovsky zapustil shod. »V takih razmerah nimam tu nič opraviti,« je dejal Ivanu odhajale. »Saj sem vedel.«
XXV
Med odmorom so se zbrali precej v razne skupine in razpravljali živahno. Videti ie bilo razsrjena obličja, mahajoče roke. Oglašali so se klici, posamezniki so klicali drug na druzega. odhajali iz lokala, razgovarjajoč se 5e med durmi. Pri peči je nek delavec z dežele razlagal
ko razpleteno, in avtor, ki uhaja neprenehoma v oddaljene kraje, najde včasi komaj pot domov. Eksplozija razvija situacijo, po kateri bi človek pričakoval polno zapletljajev in dogodkov; aparat, ki ga postavlja na oder, je kaj velik. Če bi takoj v začetku nastopil ekonomično, ne bi bil gledalec tako razočaran. Tudi je prvi akt zelo dolgočasen s svojimi čisto nepotrebnimi prirodoslovnimi razlagami. Igrali so v splošnem dobro. Ga. Bukšekova je bila kot mati, ki hoče za vsako ceno najti svojima hčerkama ženina — sicer zelo obrabljena figura — in ki tiranizira svojega moža 28 let, na mestu. Hčerki Tinka in Zinka — Ga. Juvanova in gdč. J. Gorjupova — sta si pošteno prizadevali, da bi bili kaj napravili iz svojili mačehovsko opremljenih vlog. Gd. Danilo je izvrstno odigral v pijanosti spuntanega in ob pogledih stroge soproge takoj skesanega moža. Gd. Povhe je bil kot namišljen bolnik in pretkan star samec imeniten. Gd. Skrbinšek pravi profesor, gdč. Gjorgjevičeva dobra kot njegova žena, enako gdč. VVintrova kot odlična mati ministerialnega tajnika. Tega pa ni mogoče reči o gd. Gromu, ki Je bil kot nign sin tak kakor v vsaki vlogi, pa je povrh še znal ni. Dober ie bil g. Peček kot gostilničar. Občinstvo je prizanesljivo prezrlo pomanjkljivosti dela in se je smejalo.
—	Literarna pratika za 1911. leto je izšla v založbi Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani, Pratiko je uredil Milan Pugelj, ilustracije je izvršil Hinlco Smrekar. Vsebina je naslednja: Pratika; Oton Zupančič: Vihar, Ob jezeru; C. Golar: Junij; Fr. Govekar: S francosko triko-loro; Aleksandrov-Jos. Murn: Ana; A. Funtekf Nekaj o Zlatorogu; Oton Zupančič: Na grobu; VI. Levstik: Okvir brez slike: C. Golar :jSvo jo ljubezen ovenčal sem; dr. Fr. Ilešič: Žrtva; Fr. Milčinski: Kralj Matjaž; C. Golar: Čarne tvoje so oči; Podlimbarski: Tovariš Kladviček; C. Golar: Pesem o devici Peregrini; dr. Vinko Zupan: Sledovi Maeterlinckove filozofije pri Ketteju; Aleksandrov-Jos. Murn: Zdravstvuj; Ksaver Meško: Pismo: C. Golar: Beli in rdeči petelin; Oton Zupančič: Gledam; dr. Vojeslav Molč: Rodinove misli o umetnosti; R. Maister: Vasovalec; Jož. A. Glonar: O svetem Hljero-nimu Pasjeglavcu; C. Golar: Poleti; dr. Ivan Lah: Vrag in Dolenjci; C. Golar: Deviška; Milan Pugelj: Grozovita in neverjetna zgodba; Rabindranath Tagore: Prišel le. — Pratika je zelo okusno opremljena. Velja trdo vezana 5 kron, po pošti 5 kron 30 vinarjev. Obširnejšo oceno objavimo v kratkem.
Trst.
—	člani političnega odbora v Trstu imajo redno odborovo sejo v pondeljek 19. t. m. ob 8 zvečer v »Delavskem domu«, via Madoninna št. 15. Nihče naj ne manjkal
Raznoterosti.
Pogreb žrtev kapltaHatlCneRa zločina.
Naši čitatelji se gotovo še spominjajo, na poročilo o strašni nezgodi, ki se je primerila na sveti večer v Calumetu. Otroci stavkajočih rudarjev so bili zbrani pri božičnici, ko je neznan lopov pridrl v dvorano in zklical »ogenj«. Nastala je strašna panika. Vse jc hitelo k izhodu in pri tem je bilo pohojenih mnogo otrok, več oseb se je pa zadušilo. Gorelo pa seveda ni. 28. decembra so stavkajoči rudarji pokopali žrtve tega kapitalističnega zločina. O pogrebu piše naše bratsko ameriško »Glasilo«: 59 krst, v katerih je bilo 44 otrok so nesli štrajkajoči rudarji ob ogromni udeležbi skozi mestne ulice. Delegacije štralkajočih rudarjev so že zgodaj prišle v Calumet. Separatni vlak Je ob devetih z?utrai pripeljal ruarje iz Negauneeja in Ishpeninga, kjer kopljejo železno rudo. Vsako mestece je poslalo svojo delegacijo. Opoldne so bili zbrani vsi organizirani delavci in kmalu zatem se je pričel pomikati sprevod. Delavci so se uvrstili v neskončno dolgi vrsti po 4 v vrsti. Primanjkovalo je mrtvaških voz. 14 krst so nesli v sprevodu, potem so prišli trije mrtvaški vozovi in avtomobil, na katerem so bile tri krste. Na avtomobilu so bila trupla odraščenih ljudi in starejših otrok. Ob straneh je šlo osem žensk, ki so delila ubogim otrokom božična darila. Druga sekcija v sprevodu je izvabila vsakemu solze v oči, ki jo je videl. 39 malih krst, katerih veli-
z nekoliko drugimi, da ne bodo za sužnje advokatom. Delavec je kričal čim dalje bolj. tako da se je polagoma napravil okolo njega velik krog. Drug krog se Je naredil okolo urednika Radikalnih listov, tretji okolo Mrfizka. Mikyška se je prepiral na več krajih, tekaje od skupine do druge. Pozneje je stopil i k Ivanu. Ivan je rekel:
»Nekatere stvari, ki jih je doktor Kavka govoril, bi bil moral povedati kdo drugi. Potem bi se bile bolje slišale. In kako to misli, vsemu narodu pomagati do denarja? To vendar ni program napredne stranke.«
»Ne?« je odgovoril MikyŠka smehljaje. »Jaz pa mislim, da je. in baš vi bi me lahko bolje razumeli nego drugi, Hruby.«
»Zakaj jaz?«
»Zato, ker sami najbolje veste praktično, kaj je denar, kako osla ja življenje. Državno pravo pomenja vendar z drugimi besedami denar. denarja toliko kakor v pravljicah. Sicer pa
—	med štirimi očmi. hudič lahko vzame državno pravo, toda denarci---------------za	nje	gre.«
»Toda saj gre hkkratu i za duševno samo-stalnost, da bi si mogli svoje življenje sami določevati.« se je razgreval Wan.
»Da«, mu Je segel Mikyška v besedo, »pa preje mora biti denar, potem šele duševna sa-mostalnost. Z drugimi besedami: Duševna sa-mostalnost. državno pravo — vse to je denar. Vse se dA izmenjati za denar, Hruby. No, kakor rečeno, nazadnje bi nam ne bilo mar nobeno državno oravo, ampak le denar.« tDaljeJ
priporoča svojo bogato zalogo
—.........  ^I"v©Llan.IIb_	stroj	eTr
in stroje za pletenje jA	(Strickmaschinen)
za r°dbino *n °brt
Pisalni stroji Adler.
-\7-ozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ==.
Otvoril sem lastno prodajalno
LJUBLJANA
na drobno
Vantveat aaamks.
¥ Cojzovi hiši,
e pravi :Franck: »spodinstvu, kjer sna kava.
pozna, pogreša
Idna posebnost likerja je
kost je govorila odločno, da so y njih maleučki, ki so postali žrtve katastrofe. Teli 39 krst so 'nosili štrajkajoči rudarji. Vse je bilo ginjeno do srca in ko je pevski zbor, sestoječ iz 50 korn-valskih rudarjev začel peti žalostinke, ni ostalo suho niti eno oko. Na pokopališču, ki ima protestantski in katoliški oddelek, so na prvem v veliko gomilo spustili 28 krst, šest so jih pokopali v družinskih rakvah, 25 pa v treh gomilah. Ob odprtem grobu so nastopili govorniki v angleškem, slovenskem, hrvaškem in finskem jeziku. Vsi govorniki s« poudarjali, da so žrtve storile mučeniško smrt za delavsko stvar. Devet žrtev niso v nedeljo izročili materi zemlji, ker bivajo njih sorodniki v Arizoni in Montani. Sprevod je bil nad dve milji dolg. Prvi so bili že na pokopališču, ko so se uvrstili zadnji. Sprevoda se je udeležilo od 15 do 18 tisoč delavcev.
—————M—MCTCtt.t-M.IH. 3—■«—>«—l f f
Zadnte vesti.
DEŽELNI ZBORI,
Duaj, 19. Deželni zbori, ki naj bi se bili sešli 20. t. m., bodo z ozirom na parlamentarni položaj šele pozneje sklicani.
TISZA V ZAGREBU.
Zagreb*, 19. V Soboto je bila na čast Tiszi v gledališču slavnostna predstava, ki je imela popolnoma oficilelen značaj. Včeraj od polu 10, dopoldne je bil sliod socialno demokratične stranke v dvorani »Sokola«. Udeležba pa je bila tako velika, da je bil ves dom poln. Bilo ie do 7000 ljudi. Predsedoval je sodrug B u k -šek. V imenu koalicije je govoril dr. Dušan Popovič. Med njegovim govorom so hotel^ frankovci uprizoriti kravali, tako da so morali biti pometam iz dvorane. Posl. Popovič je slovesno izjavil, da ostane koalicija v saboru zvesta demokratičnim načelom in je obljubil s častno besedo, da se bo bojevala za splošno In enako volilno pravico. V imenu stranke sta govorila sodruga K o r a č in Juraj Demetro-vič, ki sta splošno kritizirala razmere v deželi in v saboru. Sprejeta je bila resolucija, ki v glavnem naglasa splošno in enako volilno pravico. Od starčevičancev se ni nihče oglasil. V mestu, kjer je shod napravil velikanski vtisk, je ostalo vse mirno, ker je stranka pazila, da se ne izvrše na njen račun izgredi. — Popoldne je bil v banovi palači gala-obed, katerega se je od koalicije udeležil dr. Mažuranič. Ponoči se le Tisza odpeljal v Budimpešto.
BOSANSKI PRORAČUN.
Sarajevo, 18. Včeraj je bil saboru predla« ,proravSun za Prvo polletje 1914. Redni 5	0	48;845-426 K, izredni izdatki
mt> za retino Pokritje je proračunjeno 5^,514.632 K, za izredne dohodke pa 50.000 K.
ZARADI ŽALITVE VELIČANSTVA.
Budimpešta, 18. Včeraj je bila pred tukajšnjim kazenskim sodiščem obravnava proti uredniku »Pesti Hirlapa« Mazayu. Obdolžen je bil žalitve veličanstva, katero je baje zagrešil z nekim uvodnim člankom, ki se je bavil s cesarskim ročnim pismom ob priliki Lukacseve de-mlsije. Dejanje je bilo storjeno pred novim zakonom o žalitvah veličanstva, vkljub temu 1e bil Mazay obtožen po novem zakonu in postavljen pred kazensko namesto pred porotno sodišče. Mazay je bil obsojen na mesec državnega zapora. V utemeljitvi je rečeno, da je namigavanje na monarhovo starost smatrati za žaljivo. Mazay je vložil priziv.
PROCES PROTI ZASTRUPLJEVALCU HOPFU.
Obsojen na smrt.
Fraukobrod ob Majnu, 18. Včeraj je bila končana glavna razprava proti zastrupljevalcu flopfu. Državni pravdnik je dejal v svojem govoru: Obtoženec je strašen in nevaren zločinec da si hujšega skoraj ni misliti. Vsem svojim sorodnikom je stregel po življenju in v mnogih Slučajih se mu je posrečil namen. Nagib vseh teh groznih zločinov je ostudna lakomnost. Porotniki so se posvetovali poldrugo uro. Potem le njih načelnik profesor dr. Salamon razglasil porotniški pravorek: Vprašanje, Če je umoril ali izkušal umoriti očeta, so zanikali, ravno tako enako vprašanje glede na mater; da je umoril prvo ženo, ter Izkušal umoriti drugo In tretjo ženo In dva otroka, so potrdili. Nato je sodišče Izreklo sodbo, s katero je Hopf po modrosti nemškega kazenskega prava obsojen zaradi umora na smrt, zaradi poizkušenih umorov na petnajst let težke ječe, ter na izgubo državljanskih pravic in na policijsko pažnjo.
SRBSKA VOJNA KRIZA.
Belgrad, 19. Za vojnega ministra je imenovan polkovnik Dušan Stefanovič. Bivši vplnl minister Božanovič je stavljen na dispo-
JOVANOVIČ V BELGRADU.
Belgrad, 18. Srbski poslanik na Dunaju Jovanovič je bil sprejet od kralja Petra na avdienci in je potem konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem. Pravijo, da je pooblaščen za direktno pogajanje z družbo orientalskih železnic.
ZAROTA PROTI GRŠKEMU KRALJU?
Atene, 18. Neka bolgarska dama je ovadila državnemu pravdništvu v Solunu, da je bol-
garski komite v Sofiji sklenil umor kralja Konstantina in da so bile za izvršitev atentata izžrebane štiri osebe, namreč Micev, Mavrodi-jev, Paolo Andjelov in Gjovanov. Solunska policija je uvedla preiskavo. Micev, ki je bil v Solunu, je izgnan. Andjelov trdi, da je italijanski državljan. Mavrodijev in Gjovanov še nista zapustila Bolgarske. (Precej fantastična se zdi ta vest!)
ALBANIJA.
Italijanske priprave.
Rim, 18. Lučne oblasti v Tarentu so dobile nalog, naj pripravijo vse torpedovke, kar jili je na razpolago, da v slučaju potrebe lahko nemudoma odplujejo v albanske vode.
Einančna vprašanja.
Berlin, 18. »Vossische Ztg.« poroča iz Rima: V vprašanju albanskega posojila, albanske državne banke in finančne uprave imajo velesile v razpravi r.eki predlog, po katerem naj bi se izravnala dosedanja nasprotja. Verjetno je, da bo posredovalni predlog sprejet, ker vpošteva vse pridobljene pravice. Medtem je avstro-italijanska banka v Valoni nakazala kontrolni komisiji nove fonde, da pokrije izdatke za žandarmerijo.
Avstrijci in Italijani.
Skader, 18. Med Avstrijci in Italijani je v Skadru veliko tekmovanje, kdo da pridobi večji vpliv. Tiste solidarnosti, o kateri govori diplomacija, sploh ni, ampak strastna konkurenca na obeh straneh izkuša za bodočnost izpodriniti zaveznika. Včasi dobiva to tekmovanje komične oblike. Pred kratkim so Italijani vpeljali v Skadru tovorne avtomobile, kar je seveda Albancem imponiralo. Nato pa so Avstrijci nabavili razkošne osebne avtomobile, in to je veliko bolj ugajalo Albancem, ki ljubijo iuksus in dekoracije. Za razmerje med Avstrijci in Italijani je značilno, da Italijani ne gredo v katoliško cerkev, četudi so vsi katoličani. Toda cerkev in duhovnike vzdržuje Avstrija (zato imamo denarja!) To sega tako daleč, da na rojstni dan italijanskega kralja ni bilo v katoliški cerkvi slavnostne maše, ampak je opravil vso slovesnost italijanski vojaški kaplan v kasarni. Da bi se prikupili Albancem, so Italijani ustanovili gledališče, v katerem nastopajo kot igralci — italijanski vojaki. Ker zna vsa inteligenca, zlasti pa trgovci italijansko, je gledališče dobro obiskano. Avstrijci so hoteli to posnemati; toda spoznali so, da nemško gledališče ne bi imelo zini-sla, za hrvaško gledališče se pa niso hoteli odločiti iz strahu, da bi s tem — pospeševali srbsko idejo!
Albanci v Rumuniji.
Dunaj. 18. »Alb. koresp.« poroča iz Bukarešta: Pod predsedstvom načelnika tukajšnje rumunske kolonije Pandele Kvanghele je bil tukaj shod v Rumuniji živečih Albancev. Izvoljen je bil odbor petih članov, ki naj pozdravi princa Wieda ob prihodu v Albanijo v imenu Albancev iz Rumunije. Nadalje je bila sklenjena ta resolucija: V Bukarešta zbrani Albanci odpošljejo izmed sebe delegacijo, ki naj izroči njih suve-renu knezu Viljemu !. in kneginji Zofiji izraz vdanosti in naj zaželi tej albanski dinastiji dolgo življenje in uspevanje. člani kolonije žele, da naj sprejme albanski vladar naslov kralja, da dobi albanski narod od ljudstva izvoljen parlament in da se zagotovi v Albaniji vsakomur svoboda besede in tiska. (Lepe želje, ampak Bukarešt je daleč od Valone in od Potsdama.)
Princ Wied se pripravlja.
Berlin, 19. V nasprotju z vsemi vestmi, da se princ Wied brani albanske krene, poročajo oficiozno, da se princ noče upirati soglasni želji Evrope (?) in zahtevi albanskega naroda (?) ter pojde ob določenem roku v Albanijo, da prevzame vlado. Priprave za potovanje se že izvršujejo. Na železnici je vse gotovo za prevoz velike prtljage v Trst, odkoder se prepelje po morju v Valono. Princezinja Zofija pojde s svojim soprogom v Albanijo.
Esad v Elbasanu.
Solun, 19. Tukaj kroži vest, da so čete Esad paše zavzele Elbasan in vdrle v mesto, kjer so se odigrali krvavi prizori.
Turki ne odjenjajo.
Pariz, 19. Tukajšnji časopisi poročajo, da se pripravlja v Turčiji nova akcija za Albanijo Iz anatolskih čet sta baje organizirana dva okupacijska oddelka, ki naj bi zasedla več stra-tegičnih točk v Albaniji in odstavila sedanjo vlado. Ce je tudi ta načrt v zvezi z Izet pašo, ni znano.
STAVKA V JUŽNI AFRIKI.
Stavka se približuje koncu.
Pietermarltzburg, 17. Zaradi obsednega stanja se bliža stavka koncu. Mnogo kurjačev se je vrnilo na delo.
Johannesburg, 18. Pri ravnateljstvu cestnih železnic se je oglasilo zadostno število uslužbencev, ki so pripravljeni nastopiti delo. Promet se jutri zopet prične.
Bloemfontein, 18. Vsa znajnenja kažejo, da stavka pojema. Stavkajoči so hoteli sklicati za danes shod, pa so ga oblasti prepovedale. 250 delavcev se jc vrnilo na delo. Milične rezerve so odpuščene.
Kapstadt, 18. Položaj na zapadli je nekoliko zboljšan. V premogovnikih na VVitbanku so šli delavci zopet na delo.
Tudi poslance zapirajo!
Johannesburg, 18. Delavskega voditelja Creswella, člana južnoafriškega parlamenta, so aretirali.
Angleški delavci zoper južnoafriško vlado.
London, 18. Glavni odbor neodvisne delavske stranke je sprejel sledečo resolucijo: »Protestiramo zoper despotično ravnanje južnoafriške vlade, ki je dala ob sokrivdi generalnega guvernerja lorda Gladstona in kolonialnega gospodstva zapirati strokovne voditelje, ki je zatrla ustavo in razglasila vojno stanje. Izrekamo upanje, da bodo organizirani delavci vse dežele solidarni in da skupno nastopijo proti najnovejšim poizkusom rusificira-nje britskih uredb. — Prepis resolucije je bil poslan kolonialnemu tajniku.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zaije«.
TU-Vn -Dfitelfska tiskarna« v Ljubliani.
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto od I. julija 1913 do 30. junija 1914, Mesečni račun.
Zadružna
julij
avgust
september
oktober
november
december
Razpečano doba 1913-1914 K 261590-35 „ 280.064-71 „ 295.665-65 „ 351.295-35 „ 345.033-23 „ 410,881-75
blago:
1912-1913
117.755-85
122.047.42
142.38206
201.921-76
210.598-68
213.325-53
stopnjevanje
143.834-50
158.01729
153.283-59
149.337-59
134.370*73
199.556-22
K 1944.495-04	1008.031-30	936463-74
Premikanje članstva:
Vpisanih udov do 31. decembra 1913 .................. 9881
„	„ 30. junija 1913	.  .............. 8055
Stopnjevanje v 6 mesecih .  ..........................7856
Hranilni oddelek:
Stanje vlog do 31. decembra 1913	... K	450.824-66
„	„	„ 30. junija 1913.............„	3I0.966 58
Stopnjevanje v 6 mesecih . . K 139.958-08 Od 1, julija 1913 do 31. decembra 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam ia sirotam umrlih članov K 7751 14.
Od 1. julija 1913 do 31. decembra 1913 se je izplačalo dividend K 286.752-67,
Izkupiček skladišča oblek:
(obsežen že v razgledu razpečanega blaga) od 1. julija do 31. decembra 1913.
Oddelek konfekcija ......... K 95.171-64
Oddelek manufaktura............................  71.630-01
Oddelek obuvala................................ 48 710-40
Oddelek pokrivala..................... . .	19.437-47
Skupno . . K 2^4.949-52
Trst, 31. decembra 1913.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Francičkanska ul. 8
t	2( 2 O. Z» «l*MUItlltf»»HUt!*flHf|||ttf|||
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v
Letne zključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, 11 c, lidur, muzikali j itd.
Stereotipija. s Litografija.
SANATORIUM - EMONA
-bolezm
LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA-4 £H“ZDRWNK :PRKARkJ ■-DR- FR. DERGANC
40 letni uspeli, liK,p°,r,ulcl°n*
tisoče priznanj.
Želodčna — tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
1 Pravi		dobra I
I: Franck:		kava i
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma 1
Radi tega ravno najde v vsakem se ceni
Kdor ga še
•1 en 164/25.617
»Zdravnik=
v 1 Al	LL
sssss želodca
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. '
Dobi se tudi v vslh prodajalnah konsnm-nega društva za Ljubi ano in okolico.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in 5as. krilečem.
mmummmummmmmrnmmm
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
Peter Kozina & Ki
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhiie)
| Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke ze pošlje priporoča se v marliivo od jemanje vžigalice „Arbeiterwille“.
Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani.
:E
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
• - •
po najmzji ceni.
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-:::	kih	do	40	kron.	:::
Načelstvo.
□
« alfcsi □
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-
•••
•••
•••
•••
ložbi „ZARJEa.
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor
vsako leto KI*-
•••
•••
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
I
NASI ZAPISKI
Socialistična revija.
Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910.; 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici.
S
M
1
ZENSKI LISTX
glasilo socialisi ičnega ženstva
Urednica: Alojzija ‘ttebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
šh-
□
Občno konsumno društvo y Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri fllijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupllena naravnost iz vinorodnih krajev.
• ' •
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge    ■ ter jih obrestuje po ----------
51.
m
m
m
■
m
m
m
m
m
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
Pripovedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin.
S. Mac h ar: Magdalena, Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spo\ednim pečatom. 1. del. Cena 2 60 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. II. de). Cena 2 K.
P. Mi hal ek: Iz rižin hvljenja. Cena 1 K, M. Gorki j: Mati. Cena 4 K E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan.
Znanstveni spisi:
Politično
ž.vljenje
Dr. Drag. Lončar:
Slovencev.
Dr. Drag Lončar: Dr. Janez Blc,lweis in njegova doba. Cena 1 K.
Dr Ivan Prijatelj: Prešernov spomenik.
Cena 80 vin.
Dr. Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin.
Abditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
m
a
o
m
□
— Vojna in socialna demokiacija. Cena 30 vin.
— •— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
— — Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —•— Razprava VII rednega zbora jugoslovanske scc. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
Cena 6 vin.
—•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin.
Ant. Kristan: Socializem.I.zvezek. Druga izd-aia Cena 20 vin.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin.
K. M a r x in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L. Vahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
Knjižica časopisa „Naprej“.
K a r 1 K a u t s k y: Kapitalistični razred. Cena
30 vin.
Karl K s u t s k y: Proletarijat. Cena 30 v. Karl K a u t s k y: Razredni boj. Cena 40 v. Karl K a u t s k y: Država bodočnosti Cena 50 vin.
Etbin Kristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin.
Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih.
Cena 20 vin E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Zepnl koledar za leto 1913. Cena 1 K.	V	zalogi	so	tudi	še	letniki	1912,	1911.
Diu’žinski koledar za leto 1913. Cena 1 K 1910 in starejši.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin.
Naši Zapiski.
Dob« ae po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
„Zarja“:
letalki za leto 1911/12, 191J/13, vezana po 14 kron.
“;?r Založbo,Zarje* v Ljubljani.