Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Letni k IV.
Celovec, v sredo 6. IV. 1949
llgjj8!iB!3g;;=*a=v1' 1 ;
Koroški Slovenci smo si z zmago nad nemškim fašizmom na strani vseh demo* kratlčuih sil sveta priborili pravico do priznanja resnične svobode in popolno enakopravnosti
štev. 28 (21 3)
Jugoslavija in avstrijska mirovna pogodba
Beograd, 4. aprila 1949 (Tanjug). Zadnja številka »Jugoslav Fortnightly«, list, ki izhaja v Jugoslaviji v angleškem jeziku, prinaša pod naslovom »Jugoslavija in avstrijska mirovna pogodba« članek namestnika jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleša Beblerja, v katerem je med drugim rečeno:
»Namestniki zunanjih ministrov, ki razpravljajo v Londonu o avstrijski mirovni pogodbi, so se sestali na pobudo avstrijske vlade, ki so jo podprle vlade treh za-padnih sil.
Po tem — nadaljuje dr. Bebler — bi lahko sklepali, da bodo Avstrija ali tri zapadne sile o spornih problemih, zaradi katerih se je lanskoletna konferenca namestnikov zunanjih ministrov razbila, povedale nekaj važnega ali novega. Pričakovati bi bilo, da bodo oni, ki so dali iniciativo za novo javno razpravo o spornih vprašanjih, za rešitev teh vprašanj stavili nove predloge, pri tem pa upoštevali stališče druge stranke, to je Sovjetske zveze in Jugoslavije.
J oda zgodilo se je nasprotno. Iniciator-ji konference niso prinesli ničesar novega. Ponovili so in že sedem tednov stalno ponavljajo svoja stara stališča ln se trudilo, da bi Sovjetsko zvezo ln Jugoslavijo napotili do tega, da bi se odrekli svojim pravicam in stališčem.
Kljub vsemu temu je Jugoslavija kot neposredno zainteresirana zavezniška dežela prevzela nase, da o glavnih spornih vprašanjih, ki zadevajo njene interese, Izdela in priporoča nov kompromisni predlog pod pogojeni, da zapadne sile predhodno odstopijo od načela, da so avstrijske meje nespremenljive. Tako bi dejansko ustvarili pogoje za diskusijo o novih jugoslovanskih predlogih. Vse tri zapadne sile ln tudi Avstrija sama so nove jugoslovanske predloge kratko malo odklonile. Kot edini je ta predlog podprl zastopnik Sovjetske zveze.
Kaj naj rečemo k takšnemu zadržanju vlad zapadnih sil in avstrijske vlade? — nadaljuje dr. Bebler. Vse te vlade seveda odklanjajo jugoslovanske predloge, ki vsebujejo zmanjšane jugoslovanske zahteve, z utemeljitvijo, da ti predlogi niso upravičeni.
Po svojem bistvu se jugoslovanske zahteve nanašajo na dvoje vprašanj: na usodo koroških Slovencev in na popravo škode, ki jo je Jugoslaviji prizadejala Avstrija, ko se je na strani hitlerjevske Nemčije vojskovala proti njej.
Glede na koroške Slovence je Jugoslavija namestnikom zunanjih ministrov predlagala, da ozemlje, na katerem so Slovenci v večini Ln katerega je doslej v celoti zahtevala zase, delijo, da se del tega ozemlja priključi Jugoslaviji, drugi del pa da dobi avtonomijo v okviru avstrijskih meja.
Toda zapadni zastopniki trdijo, da ni nobenega vzroka za spremembo mej ali za dodelitev avtonomije. Pri tem se opirajo na izid plebiscita leta 1920 in ljudskega štetja leta 1934, ter soglašajo z argumenti avstrijskega zastopnika dr. Gruberja.
V članku se ne morem spuščati v podrobno analizo plebiscita in ljudskega štetja — nadaljuje dr. Bebler — toda pripomniti moram, da je plebiscit na Koroškem edini plebiscit po prvi svetovni vojni, ki se ga zapadni zavezniki še oklepajo, dočiin so se zedinili, da je treba vse druge plebiscite iz tiste dobe (Posarje, Schleswig, Šlezija) smatrati kot neveljavne. Vrhu tega, poleg mnogih drugih okoliščin, ki dokazujejo, da plebiscit ni bil izraz resničnih zgodovinskih teženj koroških Slovencev, je treba pripomniti, da je prinesel v celi vrsti občin zmago Jugoslaviji, posebno po visokem odstotku glasov v obmejnih občinah (Slovenji Plaj-berk, 79.5 odstotkov, Sele 96.7 odstotkov, Bistrica 64.7 odstotkov, Blato 84.9 odstotkov. Žvabek 75 odstotkov.) Jugoslavija je zmagala na vsem ozemlju južno od Drave. Kar zadeva ljudsko štetje od 1934. leta je to samo navadna potvorba ljudskih štetij na Koroškem. Pri tem štetju je bilo vpisanih tri do štirikrat manjše število Slovencev, kakor v času gospodstva Habsburžanov. To je bilo doseženo na ta način, da so imeli tisti, ki so bili z ljudskim štetjem pooblaščeni, navodilo, naj ne upoštevajo jezika onih, ki so jih šteli. (Glej okrožnico številka 24.503/34). Koro-
ški Slovenci so se proti takemu plebiscitu pritožili pri Zvezi narodov v zavesti, da je tako pristransko štetje ustvarilo argument za germanizacijo in osnove za odrekanje pravic koroških Slovencev do nacionalne svobode in združitve z matično državo Jugoslavijo.
V zvezi s tem je zanimivo pripomniti — nadaljuje dr. Bebler — da so druge ustanove v Avstriji prišle pri ugotavljanju jezika, ki ga govori prebivalstvo, do popolnoma pravilnih zaključkov. Tako na primer navaja katoliška cerkev leta 1935 od 99 občin tega ozemlja, kjer se nahajajo dvojezične šole, 81 kot popolnoma slovenske in 18 kot Jezikovno mešane, (Podatki iz knjige »Dic slowenische Volksgruppe in Kiirnten«, spisal Theodor Veiter, Wien in Leipzig 1936).
Razen tega nastaja vprašanje, kako si je mogoče razlagati gibanje slovenskih partizanov na Koroškem, — bilo pa je gibanje, ki so ga zapadni zavezniki javno priznali, — če na tem ozemlju ni strnjenega, narodno zavednega prebivalstva? Ali je bilo kdaj koli slišati, da je bilo partizansko gibanje kakšnemu narodu vsiljeno? Kdo bi si mogel predstavljati, da bi bilo v Hitlerjevem rajliu partizansko gibanje sploh možno, ne da bi ga podpirale
široke ljudske množice, ki jih je zatiral in preganjal nemški fašizem. Torej nikakor ne pride v poštev — nadaljuje dr. Bebler — da bi kdo smatral jugoslovanske zahteve kot neutemeljene, temveč je to izrazita pristranost v prid^Avstrije na račun Jugoslavije. To je prišlo iti prihaja do izraza tudi v vprašanju poprave škode, ko zapadne sile pravijo, da Avstrija Jugoslaviji ne more plačati nobenih reparacij. (Mogoče pa je, da plača letno 40 milijonov dolarjev zasedbenih stroškov; po njihovem mnenju pa naj Jugoslavija sama poravna škodo, ki so ji jo Avstrijci prizadejali v vojni.) Vprašanje avstrijske mirovne pogodbe je jasno. Če je ta pogodba za-željena, je treba priznati, da so jugoslovanske zahteve upravičene in pravične, da odgovarjajo visokim demokratičnim načelom, ki jih je demokratični tabor smatral v vojni kot cilj protidemokratične koalicije in zaradi katerih je bila vojna proti Hitlerju osvobodilna vojna, če je avstrijska mirovna pogodba zažcljena, potem je potrebno priznati, da je šla Jugoslavija v svojih novih predlogih daleč, da so predlagane točke, ki vsebujejo možno kompromisno rešitev, sprejemljiva podlaga za dogovor. Zahtevati od Jugoslavije Še več — zaključuje dr. Bebler — pomeni ravnati proti demokratičnim načelom, na katerih mora biti zgrajen mir. Kdor zahteva od Jugoslavije še več, ta zavrača možno podlago za sporazum, hkrati pa dokazuje, da mu je avstrijska mirovna pogodba nezaželjena.
je dolžnost vseh članov OZN, temveč je v direktnem nasprotju z načeli in cilji Ustanovne listine in izpodkopava OZN.
3.	Severnoatlantski palet je v nasprotju s pogodbo, ki sta jo podpisali Velika Britanija in Sovjetska zveza leta 1942 in s katero sta se obvezali, da bosta sodelovali pri zavarovanju miru in mednarodne varnosti, da ne bosta sklenili nikakršnih zvez in sodelovali v kakršnih koli koalicijah proti drugi visoki pogodbeni stranki.
4.	Severnoatlantski pakt je v nasprotju s pogodbo med Francijo in Sovjetsko zvezo, ki sta jo podpisali leta 1943, in s katero sta se obvezali, da bosta prispevali k vzdrževanju miru in mednarodne varnosti, da ne bosta sklenili nikakih zvez in sodelovali v kakršni koli koaliciji naperjeni proti eni pogodbenih strank.
5.	Severnoatlantski pakt je v nasprotju s sporazumi med Sovjetsko zvezo, ZDA, in Veliko Britanijo, ki so jih sklenili na konferencah v Jalti in Potsdamu in na drugih konfe renčali predstavnikov teh sil po drugi svetovni vojni. V teh sporazumih so se ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza obvezale, da bodo sodelovale pri utrditvi splošnega miru in mednarodne varnosti in pripomogle k utrditvi Organizacije združenih narodov.
TRGOVINSKA POGODBA MED ČSR IN NORVEŠKO PODPISANA
Praga, 3. aprila (Tanjug). V Pragi je bila podpisana trgovinska pogodba med Češkoslovaškp in Norveško. Pogodba bo veljala od aprila letos do februarja 1950. Po pogodbi je določena izmenjava do višine 1400 milijonov kron. Češkoslovaška bo pošiljala Norveški Izdelke kovinske industrije, stroje, kemikalije, tekstilije in drugo, uvažala Da bo z Norveške železne zlitine, karbid, kemikalije in drugo.
Atlantski pakt je naperjen proti ZSSR
Spomenica vlade SZ državam udeleženkam v atlantskem paktu
Moskva, l.aprila (Tanjug). Vlada Sovjetske zveze je poslala vladam Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Francije, Belgije, Holandske, Luksemburga in Kanade spomenico severno - atlantskem paktu, v kateri med drugim pravi:
Že izjava zunanjega ministrstva ZSSR z dne 9. januarja 1.1. je poudarila napadalni namen atlantskega pakta. Dejstvo, da je naperjen proti Sovjetski zvezi in državam ljud. demokracije so nedvoumno naglasili uradni predstavniki ZDA. Velike Britanije ln Francije. Da bi opravičili sklenitev severnoatlantskega pakta, se sklicujejo na dejstvo, da ima Sovjetska zveza obrambne pogodbe z državami ljudske demokracije. Toda to sklicevanje je popolnoma neutemeljeno. Vse pogodbe Sovjetske zveze o prijateljstvu in medsebojni pomoči iz državami ljudske deniokracje, so dvostranske in sklenjene samo zaradi možnosti ponovitve nemške napadalnosti. Poleg tega ima ZSSR enake pogodbe proti ponovitve nemške napadalnosti ne samo z državami ljudske demokracije, marveč tudi z Veliko Britanijo in Francijo. Temu nasproti ni severnoatlantski pakt dvostranski, temveč je večstranski in ustvarja zaključeno skupnost držav. Posebno važno je, da pakt popolnoma prezre možnost nove nemške napadalnosti in potemtakem ni njegov namen, da bi preprečil nemško napadalnost Ker od velikih sil, ki so bile v protihitlerjevski koaliciji, samo Sovjetska zveza ni pogodbena stranica tega pakta, ga moramo smatrati kot pogodbo, ki je naperjena proti zmagovitemu zavezniku ZDA, Velike Britanije in Francije v zadnji vojni, proti ZSSR.
Udeleženci severnoatlantskega pakta delajo obsežne vojne priprave, katerih nikakor ne moremo opravičiti z interesi samoobrambe teh držav. Obsežne mere, ki so jih izvedle ZDA v sodelovanju z Veliko Britanijo in Francijo, vštevši sem povečanje vseh strok oboroženih sil, sprejetje načrta o izkoriščanju atomskega orožja, kopičenju zalog atomskih bomb, ki so popolnoma napadalno orožje, razširitev mreže letalskih in pomorskih oporišč itd. nikakor niso obrambnega značaja. Dejstvo, da v Washigtonu še vedno skupili angloatiieriški štab, ki je bil organiziran v drugi svetovni vojni, nedavno imenovane zapadne unije v Fontainebleau v Franciji, in obrambni komite, ki ga določa severnoatlantski pakt, na noben način ne kažejo miroljubnih ali obrambnih namenov udeležencev pakta.
Severnoatlantski pakt in sestavo nove skupine sil opravičujejo s slabostjo OZN, ko je popolnoma očividno, da severnoatlantski pakt ne utrjuje OZN, temveč nasprotno izpodkopava temelje te mednarodne organizacije, kajti sestavljanje nove skupine sil ni samo v nasprotju z načeli OZN, temveč tudi z Ustanovno listino te organizacije.
L Severnoatlantski pakt nima nič skupnega s samoobrambo držav udeleženk v pogodbi, katerih nihče noče napasti in nihče ne ogroža; nasprotno, ta pogodba rma očividen napadalni značaj in je naperjena proti ZSSR. česar ne prikrivajo niti uradni predstavniki držav pogodbenic v svojih javnih izjavah.
2. Atlantski pakt ne le ne prispeva k utrditvi miru in mednarodne varnosti, kar
V nedeljo, dne 10. aprila 1949 bo prekop
FRANCA PASTERKA - LENARTA
PRVEGA KOMANDANTA I. KOROŠKEGA BATALJONA ki je padel v borbi za Mežico dne 6. aprila 1943.
Svetaiost se prične ob 13.00 uri na p okopa lisi ii v Zaležal Kapli
Sfw&tci, Stsvenke, antifašisti!
Oddolžimo se junaku, ki je dal svoje življenje za svobodo In enakopravnost svojega In vseh narodov sveta! Z množično udeležbo bomo dokazali, da smo in bomo ostali zvesti izročilom padlih za svobodo v borbi proti fašizmu.
Zveza bivših partizanov Slov. Koroške Glavni odbor
Vpliv nove Jugoslavije v svetu
Nemški pesnik Goethe je nekje napisal: »Politična pesem — grda pesem*. Ni dvoma, da velja ta rek še danes za vse tiste, ki so vajeni stila stare mednarodne politike in kramarskih zapletljajcv v mednarodni politiki. Toda prišel je čas, — je poudaril zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj na pariški mirovni konferenci, — >ko je treba razumeti, da mali narodi stvarno hočejo biti svobodni in neodvisni ...« V tej težnji po svobodi in neodvisnosti jugoslovanskih narodov je treba iskali tudi vzrokov, da se je »politična pesem spremenila v epopejo, zaradi katere je postala mala, skoraj da nerazvita balkansko-podonavska država, dežela, v katero so in v katero še vedno upirajo oči tako narodi, ki hrepenijo po svobodi, kakor tudi imperialistične sile, ki so z malimi narodi vedno računale kot s področjem vplivnih sfer, kot s predmetom izkoriščanja ali pa kot z oporišči kakršne koli vrste.
Tri razdobja so, zaradi katerih je zra-stel ugled Nove Jugoslavije v mednarodnem svetu in v tem je tudi poudarjen njen vpliv: razdobje narodno osvobodilne borbe. razdobje obnove in razdobje graditve socializma.
Naravno je, da so revolucionarne preobrazbe, ki so se začele v Jugoslaviji med osvobodilno borbo plod svetovno-zgodo-vinskih dogajanj, ki jih je sprožila zmaga Velike oktobrske revolucije. Ko je leta 1939 izbruhnila v Evropi vojna, je Hitlerjev vojaški stroj z lahkoto pregazil vrsto evropskih buržoaznih držav, katerih obrambno moč so v letih med obema vojnama z izdajalskim in protiliudskim delom izpodkopavali vladajoči stoji. Toda z napadom Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo leta 1941 se je vojna usodno spremenila. Oborožena pest mednarodne reakcije je naletela na neporušljivo silo sovjetskih narodov in zasužnjeni narodi Evrope so dobili krepko oporo za svojo osvobodilno borbo. Nalogo, ki je bila postavljena pred svobodoljubne sile vse Evrope. da mobilizirajo sile svojih, narodov za oboroženi boj proti okupatorju in s tem pomagajo pri zmagi protifašističnega bloka s Sovjetsko zvezo na čelu, so jugoslovanski narodi častno izpolnili. Še več! Nadčloveški napori, s katerimi se je ljudstvo Jugoslavije bojevalo, neizmerne žrtve materialne in človeške —, ki so bile posledica zagrizenega odpora, junaštvo in smelost partizanskih borcev kakor tudi civilnega prebivalstva, vse to je vzbudilo po vsem svetu ne samo priznanje, marveč tudi občudovanje, obenem s tem pa tudi zgled, kako se mora boriti narod, ki resnično ljubi svojo domovinb, svobodo in neodvisnost.
Drugo razdobje — razdobje obnove porušene domovine, sovpada z dobo graditve nove države. Načela, ki so bila po-
stavljena že ob samem začetku narodnoosvobodilne borbe, so prihajala do izraza tako v naporu ljudskih množic, da dvignejo razrušeno domovino iz ruševin, kakor preobrazba je imela svoj močan odjek tudi v prvih jugoslovanskih zakonih. Naj ob tej priložnosti omenimo samo uzakonjeno in praktično izvedeno rešitev nacionalnega vprašanja, ki je v zgodovini stare Jugoslavije pomenilo neprestano nevarnost za njen obstoj in ki je bilo plod protiljudskega gesla beograjskih vladajo, čih krogov: deli in vladaj! Ta notranja preobrazba je imela svoj močan odjek tudi v svetu. Načelo nacionalne enakopravnosti in enakovrednosti ter njena ureditev so predstavljale mamo rešitve tega vprašanja v Sovjetski zvezi vzor, o katerem so začele razmišljati in se po njerr ravnati demokratične sile v vseh odvisnih in napol odvisnih deželah. Odtod tudi veliko zanimanje za jugoslovanske razmere pri vseh narodih, — posebno pri kolonialnih. S tem so pridobitve narodno-osvo-bodilne borbe in demokratična ureditev Nove Jtigoslavije postale močno gibalo v svetovni revolucionarno-dcmokratični ironti in pomembna sila v borbi proti načelom in dejanjem imperialističmo-reakcio-narnega tabora, kateremu sc je po drugi svetovni vojni postavil na čelo kapitalistični vrli Avashingtonske vlade.
Že v začetku povojnega razdobja jo postalo v svetu očitno, da je postala Nova Jugoslavija močan in aktiven činitelj demokracije, mednarodnega delavskega gibanja in protiimperialističnih sil. To se je pokazalo v vsestranski borbi za mir, v težnji po gospodarskem sodelovanju z vsemi državami, ki si žele z Jugoslavijo sodelovanje na osnovi enakopravnosti in spoštovanja medsebojnih obveznosti, nadalje v politični in moralni podpori silam, ki sc borijo za nacionalno svobodo, za neodvisnost in za socializem. Pri tem pa je treba posebej poudariti prizadevanje Jugoslavije po vsestranskem sodelovanju s Sovjetsko zvezo in državami ljudskih demokracij.
Tretje razdobje — je razdobje graditve socializma ali kratko — razdobje petletnega plana. V petletnem planu se bolj kot kje drugje odražajo težnje vseh narodov Jugoslavije za preobrazbo zaostalega gospodarstva in s tem za ustvaritev materialne baze, ki naj bi Jugoslaviji omogočila prestop v novo zgodovinsko razdobje — v dobo socializma. Nihče, pa naj si bo še tako »protijugoslovansko« usmerjen, ne more zanikati odmeva in vpliva, ki ga je imela objava petletnega plana ELR Jugoslavije v svetu, predvsem v državah ljudske demokracije. Tedaj so vsi listi teh držav veliko pisali o Jugoslovan-
Avstrijske oblasti nimajo namena zatreti fašistične ideologije
Dunaj, 31. marca (Tanjug). Včeraj je bila v Gradcu obravnava proti pripadnikom nacistične skupine, ki so bili obtoženi, da so sodelovali pri ustanavljanju nacističnih organizacij v Avstriji in vzdrževali zveze z nacističnimi skupinami na Bavarskem (ameriška zasedbena cona). Na čelu skupine, ki je bila ozko povezana z glavnim organizatorjem nacistične delavnosti v Avstriji Součekom, je bivši SS-ovec in vodja Hitlerjugend Reinhold Polž. Čeprav je dokazano, da so obtoženci sodelovali pri ustanavljanju nacističnih organizacij po navodilu Součeka in da so bili v zvezah z nacističnimi skupinami v Bavarski, je sodišče Polža in še nekega obtoženca obsodilo samo na leto dni zapora, druga dva obtoženca pa sta bila oproščena.
Te dni so najvišje sodne oblasti v Avstriji razveljavile tudi odločbo o prepovedi nove nacistične organizacije »Ustavi zvestih Avstrijcev«, ki je bila ozko povezana s Součekovo nacistično skupino na Štajerskem. Ta ukrep je povzročil veliko nezadovoljstvo v demokratični javnosti.
Takšne razmere so za današnjo Avstrijo jako'značilne, posebno še, če upoštevamo, da avstrijske oblasti nočejo priznati edine politične predstavnice koroških Slovencev Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki je demokratična, protifašistična organizacija, ki je nastala v narodno osvobodilni borbi slovenskega naroda in ki je na strani velikih zaveznikov mnogo doprinesla k uničenju hitlerjevske armade.
Nedemokratična uredba ameriških oblasti v Avstriji
Dunaj, 3. aprila (TASS). Ameriške okupacijske oblasti so razglasile, da je stopila v veljavo tako imenovana uredba št. 200, tokrat v »novi redakciji«. Uredba daje ameriški vojaški upravi najširša pooblastila in pomeni teroristično sredstvo
Visoki državni in partijski funkdonarji v Bolgariji v vohunski službi imperialističnih držav
Beograd, 1. aprila (Tanjug). Iz Bolgarije prihajajo vesti, da so pred kratkim aretirali tamkaj mnogo visokih državnih in partijskih funkcionarjev, ki so bili v volumski službi imperialističnih držav. Doslej so aretirali okrog sto oseb, večji del iz Sofije pa tudi izven nje.
Aretirane osebe so delale v gospodarskih ustanovah, v službi državne varno-sii, v državnih in partijskih kontrolnih or-r mili ter v zunanji politični službi.
Med aretiranimi je tudi Nikola Načev,
Trajčo Kostov je bil znan nasprotnik iskrenega bolgarsko-jugoslovanskega sodelovanja. Podpisal je tudi resolucijo In-formbiroja proti KPJ. Vodil je delegacijo bolgarske Komunistične partije na zasedanju Informbiroja v Bukarešti, ki je prineslo famozno resolucijo proti KPJ in njenemu vodstvu. Po vrnitvi s tega zasedanja je bil Trajčo Kostov glavni organizator, inspirator in »teoretik« obrekovalne gonje KPJ in novi Jugoslaviji,
V zvezi z omenjenimi aretacijami je notranji minister in član Politbiroja CK
proti demokratično usmerjenim državljanom. Uredba določa tudi smrtno kazen. Med prestopke po tej uredbi spada tudi spodbujanje k javnim neredom, in sodelovanju v njih«. Jasno je, da bodo po tej uredbi kaznovani vsi, ki se bodo udeležili političnih demonstracij, ki niso po volji Američanom. Po uredbi se kaznuje tudi »nespoštovanje ameriških oboroženih sil*.
Avstrijski napredni tisk piše, da je dobila Avstrija zaradi te uredbe položaj prebivalstva brezpravne kolonije. Red, ki ga uvajajo ameriške oblasti v Avstriji, ni samo v nasprotju z avstrijskimi predpisi, ampak tudi s splošnimi človeškimi zakoni.
PO SIRNEM
SVETU
pomočnik Trajča Kostova pri gospodar-- bolgarske KP Jugov skušal to dni v svo-
skih vprašanjih ter visoka funkcionarja državne varnosti Zadgorki in Nikolčev ter drugi. Pripovedujejo, da je bil ob teh aretacijah kompromitiran tudi '(Vajčo Kostov, da je izključen iz Politbiroja CK KP Bolgarije, da ne opravlja več državnih funkcij in da je sedaj v hišnem priporu. Trajčo Kostov je bil pred prihodom Dimitrova iz Moskve konec leta 1945 na čelu Bolgarske Komunistične partije kot njen sekretar. Sedaj pa je bil član Politbiroja, prvi podpredsednik bolgarske vlade in odgovorni funkcionar za gospodarstvo.
Važno je pripomniti, da so bili aretirani funkcionarji znani po vsej Bolgariji kot zagrizeni nasprotniki nove Jugoslavije, ki ‘ -so organizirali in aktivno sodelovali v obrekovalni kampanji proti KPJ in njenemu vodstvu.
jem govoru na partijski konferenci v Plovdivu zlagano prikazati omenjene aretacije in jili napačno razlagati.
Odkritje vohunske mreže v Bolgariji, v katero so zapleteni visoki partijski in državni funkcioiarji, dokazuje, da je bila pravilna trditev voditeljev nove Jugoslavije, da je obrekovalna gonja proti KPJ najtesneje povezana z vohunsko dejavnostjo imperialističnih držav in z njihovimi osvajalnimi načrti. Dalje — nepravilna politična linija ZSSR in držav ljudske demokracije v tem vprašanju samo koristi tej vohunski dejavnosti in pomaga raznim sovražnikom delavskega gibanja in socializma, da lahko svoie škodljivo in vohunsko delo zakrinkajo z navideznim prijateljstvom do ZSSR oziroma z bednimi napadi na našo državo in njeno graditev socializma.
London, 3. aprila (TASS). Izvršni odbor londonske sindikalne zveze je objavil poročilo v zvezi z odločitvijo notranjega ministra, da v Londonu tic sme biti prvomajskih manifestacij. V poročilu je rečeno: Britanija in frankistična Španija bosta edini evropski državi, v katerih bodo delavcem prepovedali, da bi organizirali v prestolnici prvomajske manifestacije.
London. — Britansko ministrstvo za kolonije je objavilo poročilo o življenjskih pogojih 7000 železniških delavcev — črncev v Nairobiju (Kenija). V poročilu, ki daje mračno sliko delovnih pogojev črncev, je rečeno, da trpe delavci strašno lakoto in da dobivajo neverjetne bedne mezde.
Detroit. -- Kakor poroča agencija France Presse, bo izgubilo delo okrog 40.000 delavcev avtomobilske industrije v ZDA zaradi pomanjkanja surovin in posameznih delov, ki so potrebni v proizvodnji. Delo bo ustavljeno v tovarni avtomobilov i Hudson«, delavci tovarne »Crysier« pa so že teden dni brez dela in bodo ostali še naprej, ker tovarna nima surovin,
skih načrtih in jih postavljali svojemu ljudstvu za zgled.
Prav to ^razdobje, ko so jugoslovanski narodi vložili vse napore za izgradnjo pogojev za prestop v socializem, pade objava resolucije Informbiroja. S to resolucijo se je pričel nepričakovan in po svoji ostrini nesluten napad na vse pridobitve, uspehe in težnje narodov Jugoslavije. Vedno so bili razumljivi napadi na Novo Jugoslavijo, če so prihajali iz zapadnega sveta kot posledica gonje proti mladi demokratični državi, ki se je otresla kapitalističnega pritiska in ki si izgrajuje socalizein, ki prezira, pobija in se bori proti prizadevanjem in spletkam mednarodne reakcije. Veliko težje se sprejemati tieosnovane očitke, klevete, pretiravanja, laži in raznovrstno podtikovanje s strani držav, od katerih bi morala Nova Jugoslavija dobivati vso podporo in pomoč.
Toda ne glede na poostrene napade z dveh strani, vztraja Nova Jugoslavija na svoji začrtani poti. Ta vztrajnost in prepričanost, da je to, kar delajo, pravilno, demokratično in v korist vsemu naprednemu in socialističnemu svetu, je rodila nov velik odmev v svetu. Tako na zahodu kot na vzhodu so računali, da bo resoluciji Informbiroja uspelo zlomiti oblast v Jugoslaviji. Toda po devetih mesecih so prvi kot drugi prisiljeni priznati, da so narodi Jugoslavije bolj kot kdaj prej prepričani v pravilnost svojega dela. Na številna prerokovanja o usodi FLRJ, ki so jih širili in jih, žab še širijo po časopisju in s pomočjo radijskih postaj, pa dajejo odgovor ljudske množice Jugoslavije s svojim okrepljenim delom iza izgradnjo socializma in s tem svoje svobode in neodvisnosti. Vsaka oblast, ki bi ne imela tolikšne podpore pri ljudstvu, bi ob tako silovitih napadih z vseh strani že zdavnaj klonila. To je tudi prepričanje, ki se z vsakim dnem bolj krepi v zavesti naprednih ljudskih množic po vsem svetu in s tem je tudi vpliv, ki ga je imela Nova Jugoslavija v svetu ostal neomajen, če že ne še močnejši.
In politična pesem, ki naj bi bila po Goetheju — grda pesem, je postala danes močna sila, ki odseva notranjo trdnost Jugoslavije tudi v zunanje političnih odnosih in vplivih. Naj radijske postaje Še tako tulijo in zavijajo — ljudstvo, ki gradi socializem, gre vztrajno dalje ...
DROBNE VESTI Q
Tramvajske vozove bodo izdelovali ii? starega materiala v Zagrebu. Zdaj imajo 99 motornih vozov in 64 priklopnih. Lani so v novi delavnici preuredili 12 starih vozov, letos pa bodo naredili šest motor-, niili in več priklopnih vozov. Modernizirali bodo 12 starih vozov. Lani so tudi izdelali dva motorna voza za Reko, letos pa bodo naredili še dva.
900 milijonov din bodo letos vložili V gradbena dela na državnih zveznih posestvih. Zazidana ploskev gospodarskih in stanovanjskih poslopij bo znašala okrog 500.000 m2. Gradili bodo predvsem hleve, stanovanjske hiše za kmetijsko delavstvo, remize, veterinarske ambulante itd. Samq na državnem posestvu v Crvenki bodo šd do maja pridobili 8000 m2 stanovanjske površine v novih hišah.
Velika gradbena dela v Sarajevu. Določeno je 420 milijonov din, investicij. Mestni ljudski odbor bo zgradil stanovanjske hiše za 400 družin. Razen tega bodo gradili še podjetja in ministrstva. V po< s lop ji h JA bodo pridobili okrog tisoč stanovanj. Razen tega bodo popravili številne med vojno poškodovane hiše, tako dj se ho število stanovanj povečalo še za 500. Letos bodo tudi izpopolnili vodovodno omrežje. Uredili bodo številne ulice.
Letos bodo v Črni gori pridobili na4 12.000 ha obdelovalne zemlje z melioracijami. Nedavno so začeli meliorirati Lješko polje. Najprej bodo osušili 700 ha zemljišč potem pa še uredili namakanje na površini okrog 1800 ha.
Lani so v Sloveniji gradili deset bolnišnic. Eno bolnišnico so že popolnoma zgradili. Število bolniških postelj se je povečalo od 4000 na 6000.
V Slavoniji bodo zgradili 60 km gozdnih železnic. Na področju gozdnega področja Belišče bodo zgradili 7 km stara proge in 2 km nove. Štiri druge nove proge na tem področju bodo nad 18 km dolge. Na področju gozdnega področja Djur-djenovac gradijo 10 km dolgo gozdno železnico. V virovitiškem okraju bo novi proga 28 km dolga. Vse nove proge ni severnih obronkih Paptika in Bilogore boji« 60 lun dolge,
"V
Igra v Stebnu pri Globasnici
V	nedeljo, 3. aprila 1949, popoldne je imelo Slovensko prosvetno društvo Edinost« v Štcbuu svojo kulturno prireditev. Domači igralci so naštudirali igro »Glavni dobitek« in povabili k pd. Šoglnu v Šteb-nu ljubitelje slovenske kulture. In zares, v lepem številu so se zbrali naši ljudje in prijatelji v Šoglnovi dvorani v pričakovanju, da bodo preživeli ob umetniškem užitku lep nedeljski popoldne. Tako je tudi bilo. Igralci in igralke so v sorazmerno težki igri, ki zadeva notranje duše-slovne preobrate in probleme, svoje vloge prav dobro rešili. Igra ponazoruje, da stremljenje in lov za bogastvom, Plamenom, ne osrečuje, ampak človeka kvari in pokvari in ga vrže iz naravnih življenjskih tirov, kakor je bil primer pri Brvarju. Brvar je živel srečno, preprosto družinsko življenje, poln socialnega čuta do sočloveka, dokler ni zadel glavnega dobitka, prvotno sicer pomotoma. Nenadno bogastvo ga je popolnoma odtujilo idealom človečansiva, dokler sc ni izkazala usodna pomota, ki ga je na srečo tudi spametovala. Posamezne scene so potegnile gledalce za seboj, učinek je bil viden, pogosto so bili ganjeni do solz, kar nato pa so izzvale spet prisrčen in zdrav smeh.
V	imenu Slovenske prosvetne zveze je prišel na prireditev zvezin tajnik, tov. 'Ponče Sclilapper, ki je v svojem govoru
Železna Kapla
Pred dvema letoma smo Slovenci v Železni Kapli, kakor sc je spodobilo in bilo prav, na urad tržne občine nabili dvojezični napis, to je tablo v slovenskem in nemškem jeziku. Temu napisu ni bilo usojeno dolgo življenje na občinski hiši, ker so ga narodni nestrpneži v temni tihi noči, v svojem velikem sovraštvu do vsega, kar je slovensko in menda zaradi tega, ker jo enakopravnost slovenskega jezika priznana in spoštovala, kakor lepo pripovedujejo po vsem svetu avstrijski ministri in koroški deželni glavar, odstranili. Pred kratkim si je tržka občina omislila nov napis, seveda v edino zveličavnem nemškem jeziku in ga »namalala« s starini tržikim grbom, ki s svojo cesarsko krono spominja na monarhijo črno-žoltih avstrijskih cesarjev. Ljudje se smejejo in Čudijo, kako tla socialistični občinski očetje, ki imajo občino v rokah, niso vrgli tega starega morahofašističnega grba že davno med staro šaro. Toda, ti občinski očetje so ostali starokopitni in reakcionarni.
razložil vsebino in pomen igre. Poudaril je, da ne sme biti naš cilj samo borba za materialnim bogastvom, ampak tudi napori za bogastvom duha, ki je naše najvažnejše orožje v borbi za naš obstanek in lepšo bodočnost. Naša prosveta mora notranje napolniti našega človeka, izoblikovati ga mora k bratstvu in vzgojiti k sožitju z vsemi svobodo - in miroljubnimi narodi. Naš človek mora po svojem socialnem čustvovanju in delovanju za zatirane in izkoriščane soljudi in po narodni
št. lij
V nedeljo, dne 3. aprila 1949, popoldne so gostovali v Št. liju škofiški igralci. Igrali so igro »Glavni dobitek«. Mnogo naših ljudi se je zbralo ta lepi pomladanski dan v dvorani pri Lederhasu, da bi se za nekaj nr razvedrili in videli, kaj bodo pokazali spretni škofiški igralci.
Za uvod je tovariš Andrej Andenvald v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče in predlagal protestno resolucijo na notranje ministrstvo na Dunaju. V resoluciji ugotavlja slovensko prebivalstvo iz Št. lija in okolice, da sc sovražno razpoloženje avstrijskih oblasti napram koroškim Slovencem ni spremenilo, ampak ponovno obsojajo slovenske antifašiste. V resoluciji protestirajo proti obsodbi tovariša Lipeja Kolenika, okrajnega sekretarja Osvobodilne fronte, ki je bil brez vzroka obsojen na tri mesece in se še danes nahaja v zaporu. Avstrijska policija grozi najbolj vidnim funkcionarjem Osvobodilne fronte. Vodja žendarmarijske postaje v Železni Kapli je izjavil pred štirimi slovenskimi mladinci »Prusnik Karl in Bolto-žar Joško sta za postreliti.« Mi vemo, kaj nam pomeni tov. Gašper in njegov soborec Boltežar. Oba sta stala v oboroženi borbi proti nemškemu fašizmu, dočim so sedanji varnostni direktor Stossier in drugi tičali v hitlerjevskih oficirskih uniformah in so danes v tako imenovani demokratični Avstriji spet na višjih položajih. Slovensko prebivalstvo iz Št. lija in okolice zahteva: Takojšnjo izpustitev tovariša Lipeja Kolenika, odstranitev varnostnega direktorja za Koroško Strossierja, njemu podrejenega komandanta Korytka, okrajnega glavarja v Velikovcu Wagnerja ter komandanta žendarmarijske postaje v Železni Kapli.
Vsi navzoči so navdušeno odobravali in sprejeli resolucijo.
Nato so škofiški pevci zapeli partizanske, narodne in umetne pesmi. Potem so
strpnosti postati zgled tudi nasprotnikom, ki na vse načine skušajo obdržati svoje kapitalistično-rcakcionarne položaje, kajti 'samo takrat bo tudi v njihovih vrstah vzbudil spoznanje, da se svet razvija vedno naprej, nikoli nazaj. Naš visoki cilj, za katerega se borimo je, da spoštujemo soljudi in vse narode in zahtevamo spoštovanje tudi zase. Novi čas ne sme biti svet teptanih in ponižanih, ampak svet svobodnih ljudi in narodov, enakih po dostojanstvu in spoštovanju človeka.
igralci prav dobro podali igro »Glavni dobitek«. O značaju igre smo pisali na drugem mestu današnje številke.
Ob zaključku so še peli narodne pesmi, navzoči pa so zahtevali partizanske pesmi, ki so jim navdušeno ploskali. Vmes so igrali tudi škofiški tamburaši. Vsi so se razšli zelo zadovoljni in z lepimi vtisi, ki so jih zapustili škofiški igralci, pevci in tamburaši.
Vendar, ko poročamo o lepo uspeli prireditvi, ne moremo zamolčati, kar se je pripetilo v Št. liju na večer pred prireditvijo. Ko so škofiški igralci pripravljali oder za igro, strastna fašistično nacionalna žilica ni dala miru nekaterim fantalinom in so prišli razgrajat ter so napadli naše igralce. Tovariš Miro je telefonično pozval orožnike, da naj Wurfkomandovce ukrotijo in razženejo. Orožniki so res prišli in razgrajače tudi navidezno pozvali, naj se odstranijo, toda nobeden se ni zmenil za ta ukaz in so razgrajali dalje. Radovedni smo res, kako dolgo bodo še trajale take razmere pri nas na Koroškem. Mera bo kmalu polna.
Hodiše
Osmega marca t. 1. smo imeli pri nas spet večje domače zborovanje. Tokrat sc je zbralo okrog 30 gospodarjev in gospodinj, da bi poživili prepotrebno krajevno organizacijo Kmečke zveze za Slovensko Koroško. Naše gospodarske razmere se čedalje bolj slabšajo, izdatnejše pomoči pa ni videti nikjer. Pridell^, ki jih moramo kmetje oddajati ali prodati, v ceni stalno bolj padajo, pri industrijskih izdelkih pa se ne pozna nobeno popuščanje cen. Dajatve in davki stalno rastejo. Edino pomoč vidimo v tesni povezavi in združitvi podeželskega delovnega ljudstva.
Referent Kmečke Zveze, tovariš Vernik je na podlagi izvirniii uradnih poročil dokazal, da kritika glede kmečkega gospodarstva v Avstriji ni naša iznajdba, ni
prazna propaganda, marveč je potrjena tudi z dejstvi iz ameriške cone. Tudi sol-nograški mali in srednji kmet se pritožu-jeta. Klen, izbran domači ječmen so morali solnograški kmetje oddajati po 80 grošev za kg, dočim so zdaj spomladi lahko kupovali nazaj slab ameriški ječmen za krmo po 1.50 šilingov za kg. Za oddano slanino je ministrstvo določilo ceno 6.80 šilingov, če pa hočemo svinjsko mast kupiti nazaj, moramo plačati nad 14 šilingov.
Tovariš Kompoš je opozoril na nujne in pereče probleme domačega gospodarstva. Med drugim je omenil, da nameravajo menda na severnem bregu Vrbskega jezera zgraditi novo asfaltsko cesto, da ne bi cestni prah preveč nadlegoval »gospodo« v Vrbi in Porečah, dočim v Hodišah ničesar ne ukrenejo, da bi jezero primerno osušili in s tem pridobili na prepotrebni plodni zemlji za potrebe domačega prebivalstva.
Dob
Prijazna slovenska vas Dob lahko zaznamuje nedeljo, dne 3. t. m. kot zelo razgibano. V popoldanskih urah je mladina prvič nastopila s fizkulturnimi vajami. Vse kaže, da se bo tudi mladina iz Doba vzdramila in krepila telo in duha za naloge, ki jih nam nalaga sodobni čas. Potem je prispel v našo vas tovariš Prusnik Karl — Gašper ter je v sredi vaščanov, pri posestniku Bauhnarju, kjer se je zbrala polna kmetska soba ljudi, posebno mladine, nakazal v svojem referatu naše naloge. Poudaril je, da je brezhibna disciplinirana organizacija v borbi za naše socialne in narodne pravice nujna in potrebna. Ne zadostuje sarno, da naš človek samo pasivno trpi in prenaša vse krivice izkoriščanja in zapostavljanja s strani reakcionarnih kapitalističnih nasprotnikov, ampak je potrebno, da se upre zlu v aktivni organizirani borbi. Nadalje je nakazal napore nove Jugoslavije za izgradnjo socializma in sicer z lastnimi sredstvi in s svojimi močmi. Navzoči so spremljali njegova izvajanja z velikim zanimanjem in so posegli v diskusijo, ki je sledila referatu. V diskusiji so obravnavali aktualne socialne probleme našega delovnega človeka in malega kmeta, izkoriščanega po kapitalističnih veleposestnikih. Na sestanku sc je razčistila marsikatera nejasnost, ki je morda obstojala.
Velikonočne razglednice
s slovenskim besedilom, ki jih je založil POOF — Agitprop, dobite pri naših slovenskih zadrugah, v slovenskih trgovinah, pri okrajnili odborih OF in na POOF-Agitpropu v Celovcu, Sahnstrasse 6.
Cene razglednicam so naslednje: fotokopije stanejo 60 gr za komad, tiskane pa 25 grošev za komad.
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško — Agitprop
e ELE N
FRANCE SLOKAN
KRUHU
Vse gospodarsko življenje je ,tcdaj uravnaval »zakon«, ki ga seveda niso imenovali s pravim imenom: gonja za profitom: Povezanost gospodarskih panog jih je zanimala le v zvezi s tem »zakonom«.
Ali lahko redno vozijo železnice, če ne Nakopljemo dovolj premoga? Jasno je, da ne morejo, če uporabljamo parne lokomotive. Železnice so torej odvisne od premogovne industrije. AH je pa tudi premogovna industrija odvisna od železnic? Oglejmo si, kaj se zgodi, če vlaki ne vozijo! V premogovnikih sicer še delajo nekaj časa. Vendar se premog čedalje bolj kopiči. Seperacija je pa končno zatrpana. ■Vse se začne dušiti v premogu, da ni mogoč niti več Izvoz iz jaškov. Obrat se Ustavi.
Prav tato je premogovna industrija odvisna od železarstva, nc le železarstvo od nje. Če železarstvo ni razvito, ali če delo v rijeni^ počiva, je poraba premoga mnogo manjša. Zato se pač ne more raz-
vijati tudi premogovna industrija. Sploh bi bila poraba premoga lahko merilo za razvoj industrije.
Ali je pa morda industrija neodvisna od kmetijstva? Seveda ni. Ne le, da kmetijstvo daje živež za preživljanje industrij-ekega delavstva, temveč tudi zalaga industrijo « neogibno potrebnimi surovinami. Živilske industrije se sploh ne moremo misliti brez kmetijskih strok. Brez živinoreje bi ne bilo mesne industrije. Tudi tekstilna industrija in usnjarstvo sta v tesni zvezi z živinorejo. Gozdarstvo je pa tako pomembna panoga, da navadno govorimo o nji posebej kakor n. pr. o industriji o rudarstvu. Čim bolj je razvita industrija, tem večji pomen dobiva tudi kmetijstvo. Tako n. pr. potrebuje tudi naša tekstilna industrija bombaž, volno, lan in konopljo, pa tudi umetno svilo. Kdo ji bo dal te surovine? Bombaž so začeli pridelovati v južnih pokrajinah: v Makedoniji, Hercegovini, Črni gori in Dalmaciji. Sčasoma se bo pride-
lovanje razširilo tudi na sever. Lesna in kemična industrija bosta dali umetno svilo, ki je pa ne bi bilo brez gozdarstva. Zidali bomo tovarno umetne svile.
Posebej bi sc pa kazalo pomeniti o pomenu kmetijstva za avtomobilsko industrijo in sploh za promet. Nekateri kmetje so bili še nedavno zakleti sovražniki avtomobilov. Kapitalisti so se vozili divje skozi njihove vasi, ogrožali življenje otrokom, odraslim pa tudi živini, vsa okolica vzdolž ceste je pa bila pokrita s prahom. Še njive so slabše rodile ob cestali zaradi prahu.
Zdaj pa bo kmetijstvo podpiralo razvoj avtomobilizma. Tudi razvoj izdelovanja kmetijskih strojev. Samo pomisli:	tudi
traktorji potrebujejo gumijaste obroče. Kmetijstvo bo omogočilo, da bomo lahko izdelovali jz domačih surovin tudi gumijaste izdelke. V Sloveniji so se dobro obnesli poskusi s tujo rastlino, ki ima čudno ime kok — sagiz. Ta rastlina se je preselila k nam iz Sovjetske zveze, kjer jo gojijo na velikanskih površinah. Daje tisto snov, ki k nje izdelujejo kavčuk..Pri nas so pa tudi odkrili neke vrste regrat, ki ima precej »mleka« za izdelovanje kavčuka. Najbrž bomo pridelovali tudi ta regrat. Zelo verjetno je, da bo kmetijstvo v Sloveniji močen vir industrijskih rastlin. To velja tudi za pridelovauje sladkorne pese. Zato bomo tudi kmalu sezidali sladkorno tovarno, ki bo izdelovala sama
toliko sladkorja, kolikor ga potrebuje Slovenija. Sladkorno peso smo že začeli pridelovati -- doslej je pa nismo niti poznali.
Ali naj zdaj še dokazujeva, kako je na drugi strani kmetijstvo odvisno od industrije? Ni se treba prepirati^ katera gospodarska stroka je potrebnejša. Kdor misli, da se bodo med petletko razvijale samo nekatere gospodarske stroke, še vedno gleda na gospodarstvo kakor kapitalisti:	gospodarstvo sestavljajo na-
slednje panoge itd.« Kakor če bi opisovali človeka: človek sestoji iz nog, rok, trupa in glave, nohtov, kože in las... Mogoče je sicer opisovati vsak del človeškega telesa posebej, toda pri tem ne smemo pozabiti, da n. pr. noga pomeni nič brez vseh delov telesa. Pa celo sama glava je brez moči in življenja. Tudi kmetijstvo, železarstvo, premogovna industrija, lahka industrija itd. nam ne morejo nuditi prave slike o gospodarstvu, če gledamo na vsako panogo kakor na iztrgano iz gospodarskega življenja, namesto da bi jo proučevali v njeni povezanosti z vsemi drugimi panogami.
Ko boš torej proučeval posamezne gospodarske panoge ali celo pisal o njih, bo* moral vedno misliti na gospodarstvo — na vse gospodarsko življenje. Samo tako boš lahko razumel tako posamezne panoge, kakor tudi vse gospodarstvo ter sl boš odgovori! sam na marsikateri '3-
Portugalska pod diktaturo klerofašizma
Potugalska je danes še vedno pod diktaturo predsednika vlade Salafzarja. V predvolivni kampanji za predsedniške volitve je sicer vlada dovolila zmerno opozicijsko delovanje, ko pa je po nekaj tednih spoznala, da se je opozicija že preveč okrepila, je spet posegla po najbru-talnejšili metodah. Na ta način opozicija
—	liberalno-demokratična opozicija — na volitvah ni mogla pokazati svoje moči. Vlada je ponovno »triumfirala«, kar pa nas ne sme čuditi, če upoštevamo, da je Portugalska že 22 let pod diktaturo vojaške klike in katoliške cerkve.
Portugalska se danes, to je po drugi svetovni vojni, ko je propadla nemška karta, na katero je Portugalska prav tako stavila kakor Francova Španija, vedno bolj približuje anglo-ameriškemu bloku. S priključitvijo k atlantskemu paktu
—	o tem koraku se vedno bolj diskutira v Ltsboni — pa bo Portugalska izgubila Se tisto malo svobode, ki jo je po izlomu nemškega fašizma uživala v mednarodnih odnosih. Portugalska se tako vedno bolj spreminja v pomembno bazo anglo-ame-riških imperialistov na Iberskem polotoku.
Ugodna geografska lega Portugalske na periferiji evropskega kontinenta in pa bogate kolonije na »črnem« kontinentu so že Kgodaj pritegnile pozornost zapadnlh imperialistov na deželo, ki se je v starem veku imenovala še Lusitanija. Ko je veliki morjeplovec Bartolomeo Diaz 1486, na poti v bogato deželo Indijo, odkril rt Dobre nade, ni niti mislil na to, da bo Portugalska, ki je 1941 otroirala Španiji, »sporazum o razdelitvi sveta«, že naslednje stoletje padla pod oblast »panskih kraljev. Že v »vojni« ;za špansko nasledstvo« (1701 — 1714) je Portugalska postala navadna kolonija Velike Britanije, ki je s pomočjo blokade 1703 izsilila znani sporazum, v katerem si je Velika Britanija zagotovila monopol nad portugalsko zunanjo trgovino. Od tedaj se Portugalska ni mogla nikoli več iztrgati izpod angleške kontrole.
Konec 19. stoletja pa je bila Portugalska tista dežela, ki se je nekdaj raztezala od Ceylona v Južni Aiziji do Brazilije, ena najbolj revnih držav evropskega kontinenta. Portugalska ni mogla dobiti posojila, da bi popravila kronično finančno krizo. Leta 1910, ko so na Portugalskem proglasili republiko, so mnogi pričakovali, da se bo položaj zboljšal. Toda Portugalska je postala eksporter sardin, vina in sadja, Velika Britanija pa je obdržala monopol nad zunanjo trgovino in tako še naprej kontrolirala portugalsko gospodarstvo.
Leta 1926, je prišla na oblast vojaška klika, ki sta jo vodila generala Da Costa In Carmona. Aprila 1928 pa je postal Salazar finančni minister Portugalske. Generalska klika, ki je videla, kako drvi država vedno bolj v propad, mu je izročila popolno oblast v roke, Salazar je uvedel
diktaturo, ki se je naslanjala na srednjeveške katoliške institucije.
Nova država »Estado Novo« pa je bila vse prej kakor demokratična. Salazar je razpustil sindikate in prisilil delavce, da se vpišejo v njegovo fašistično, stanovsko organizacijo. Prepovedal je vse stranke, Osnoval je, opirajoč se na svojo lastno organizacijo, »Uniao National«, SA-od-delke, tako imenovano Legion, in tajno policijo, ki je štela 50.000 mož in ki so jo izvežbali nemški gestapovci. Ta policija je bila pod poveljstvom njegovega prijatelja Botelho Moniza, ki je užival oblast, kakor so jo imeli nekoč samo veliki inkvizitorji v Španiji. Mnogi politični nasprotniki, žrtve portugalske klerofašistične diktature, se niso nikoli več vrnili iz koncentracijskih taborišč na Kanarskih otokih.
V vojni demokratičnih držav proti nemškemu fašizmu je Portugalska sicer ohranila formalno nevtralnost, vendar ni Salazar nikoli tajil svojih simpatij do Nemčije in Italije. Nacistična Nemčija je prejela 90 odstotkov svojih potreb v volframu, ki igra tako veliko vlogo v vojni industriji, iz Portugalske. V zvezi s Hitlerjevo smrtjo pa je Salazar proglasil »dan žalosti« na Portugalskem. Še tik pred zaključkom druge svetovne vojne je portugalski firer izjavil:	»Mi smo antidemo-
krati, proti parlamentarizmu, antiliberalci, naš cilj je korporativna država.« (To je sistem, ki ga je v Italiji uvedel in propagiral fašizem.)
Ali ni Salazar med italo-nemško intervencijo v Španiji prav tako slovesno izjavil o »nevmešavanju« in »nevtralnosti«,
v praksi pa je spremenil Portugalsko v središče intrig in eno glavnih baz fašistične agresije proti republikanski Španiji? »Nevtralni« Salazar je, kakor je znano, poslal Francovi Španiji 18.000 portugalskih dobrovoljcev.
Kakšen je danes položaj na Portugalskem, tej beli koloniji Velike Britanije? Pravijo, da je Salazarju končno uspelo, da je s pomočjo ogromnega birokratskega aparata uravnotežil budžet Portugalske, ne da bi pri tem oškodoval interese cerkve, velikih posestnikov in portugalskih monopolistov. Po splošnem prepričanju je Portugalska danes ena najbolj dragih dežel na svetu. Od leta 1939 pa do danes so se cene življenjskih potrebščin dvignile za 500 —1000 odstotkov*, medtem ko so se plače dvignile samo za 40 do 100 odstotkov. Samo po sebi se razume, da so se pri taki situaciji profiti kapitalistov znatno zvišali.
Danes je na Portugalskem okrog 120 tisoč hektarov zemlje neobdelane. Če prištejemo še to, da je v deželi okrog 60.000 brezposelnih poljedelskih delavcev, ki žive v »slumih« glavnega mesta Lisboua, si šele lahko predstavljamo, v kakšni tni-zeriji je danes Portugalska. Skoraj neverjetno se sliši, da je na Portugalskem več ko 50 odstotkov prebivalstva še danes nepismenih.
76 odstotkov električnih central Portugalske je še vedno v britanskih rokah. Anglija izvaža za te centrale 100.000 ton premoga letno na Portugalsko. Kljub velj-kitn obljubam o izgradnji novih električnih central pa ne kažejo britanske družbe
prav nobenega interesa, da bi zgradilo nove centrale. Te bi namreč pomenile močno konkurenco za angleško industrijo premoga, ki je našla na Portugalskem solidno tržišče. Angleška podjetja uživajo še danes monopolni položaj v železniškem in pomorskem prometu. V njihovih rokah so tudi petrolejska polja pri Torres Ve-dras. Vse do julija 1946 je Velika Britanija kontrolirala uvoz in izvoz iz Portugalske (v administrativnem pogledu).
Med drugo svetovno vojno pa se je pričela Amerika vedno bolj zanimati za Portugalsko. Leta 1944 je Zalazar odstopil Zedinjenim državam Amerike pomorska in letalska oporišča na Azorih in tako ogrozil angleške interese na Portugalskem. Od leta 1942 do 1946 se je uvoz iz ZDA že podvojil, tako da uvaža danes Portugalska že polovico svojih proizvodov iz Ameriške republike.
Portugalska je danes že v sferi ameriškega sistema, zato bo le težko odklonila ameriško povabilo, da vstopi v atlantski vojni blok. Kakor poročajo angleški listi, bo Portugalska izkoristila svoje približevanje atlantskemu bloku zato, da izsili spremembo anglo-ameriške politike do Francove Španije. Z drugimi besedami Salazar zahteva, da se najprej povabi Francova Španija v ta blok. V nasprotnem primeru bi namreč Francova Španija, po informacijah AFP, lahko odpovedala iberski pakt o prijateljstvu in nenapadanju, ki sta ga podpisali Španija in Portugalska 11. decembra 1943.
Istovetnost interesov Portugalske iu Španije ponovno dokazuje, da je Portugalska še vedno pod diktaturo, ki prodaja sedaj interese svoje dežele interesom mednarodnega kapitala in podžigateljem nove vojne.
(Po »Ljudski pravici«)

čudaidta (e	v f
Nad širnim peščenim prostranstvom se je bočilo vroče sinje nebo. Neizmerna, bleda, kakor razbeljena nebesna dlan se je čudovito skladala s podobo pod njim. Bilo je, kakor bi se F/, rumenega morja peska kadilo — tako silno je trpoleio ozračje nad razbeljenim peskom. To je puščava.
Kljub temu nam daje puščava nešteto presenečenj, ki se nam zdi ob prvem odkritju polne romantike in novega življenja. Pomislimo samo na reke brez ustij, na ribe s pljuči, na suhe megle, na solna jezera. Puščava ni mrtva. V sebi krije skrivnosti, ki so človeka od nekdaj zanimale, da je stop4 v osrčje divjega sveta in se poglobil v njegovo življenje.
Znanstvene odprave so nam razodele skrivnosti puščave iti dognale, koliko more tudi ona koristiti človeku. Vemo, da je v puščavah voda, da so živali, celo ljudje. Vendar vode je malo. Toda en meter pod peščeno površino naletimo že na vlago. Spomladi pronica deževnica hitro v globino in pesek jo varuje pred sončnimi žarki, da ne izhlapi. Tako imamo v puščavah vodo brez ustij. Tudi nam je že
znano, da žive v pustih jezerih ribe s pljuči. Kadar je v jetzerih voda, ribe dihajo s škrgami. Ko pa jezero zaradi prehude vročine usahne in je v gostem sol-natem blatu težko dihati, se ribe spravijo na površje iti dihajo s pljuči.
Na nebu se pojavijo oblaki, prične deževati. Toda vsaka kaplja izhlapi zaradi prevelike vročine prej, preden pade na zemljo. Tako imamo suhe megle.
Prav tako lahko govorimo o suhem jezeru. Ob veliki vročini voda izhlapi in na dnu ostane le še valovita plast soli, ki se v soncu blišči, kakor vodna gladina.
Čudovito je dogajanje in življenje v puščavah. Občudujemo pouk v zgodovini, ki nam govori o desettisočletui vojni. Znane so nam sedemletne, tridesetletne, tudi stoletne vojne, za osvoboditev raznih narodov. Kaj malo pa snto pogledali v zgodovino desettisočletne vojne, v kateri se bojujejo ljudje v puščavah Egipta, Indije, na Kitajskem in Mezopotamiji.
Znanstvene odprave so odkrile pod plastmi peska in rečnih naplavin ostanke starodavnih namakalnih naprav. Dognano je, da so te naprave stare okrog deset-
tisoč let. Tako vlditno, da so se ljudje žo davno pričeli boriti s puščavo, da bi iztrgali košček za koščkom zemlje za obdelavo. Kljub temu, da niso imeli praktičnih naprav, pa so vendar polagoma ustvarjali železnice. Največja borba je bila z vodo. Ponekod so gradili velikanske plasti iz nasipov in ob povodnjih lovili vanje rečno vodo. Drugje so gradili rečne struge in odvajali vodo na polja po neštetih širokih in ozkih rokavih — kanalih.
Kjer to ni bilo mogoče, ker voda ui tekla po zemlji, ampak pod njo, tam so ljudje kopali v predgorjih nekakšne vodnjake — jarke, dolbli so podzemeljske kanale »kiarize«, po katerih je tekla voda s predgorij v doline na polja. Na ravnini so morali dvigati vodo z glinastimi vrči.
Važno je, da vemo, da so vse te naprave napravili ljudje z golimi rokami. V podzemskih kanalih in vodnjakih se je zemlja pričela rušiti, namakalni jarki so se polnili z blatom, vsaka povodenj je do-našala nasipe in jezove. Vendar so sc ljudje vselej znova lotili dela in niso odnehali prej, dokler niso škode popravili.
S tem, da so ljudje te naprave vedno popravljali in obnavljali, imamo danes dragocene, tisočletja stare dokumente o življenju v divjih neizprosnih puščavah.
PRIZIHOV
V O RA N C
V I
JlaJl
POZGANICA
Močivje je strmelo, Petruli je komaj zadrževal svojo nestrj nost. Namesto da bi šel za steljo, je postajal po gozdu, prisluškoval in gledal cele ure v ogenj, pri katerem se je grel.
Neko popoldne, ko je ravnokar košutil smrekovega pritlikavca in odlagal suhljate sesulje (vejice) na plast, je kot plaz z gore pridrvel mimo najemnik Kopišar. Videč Petruhovo delo se je zakrohotal:
Ha, ha! Oje ojasto! Zakaj se pa plaziš po tleh kot deževnik?' Ali ne vidiš tehle smrek? Vsaka da voz stelje. Klesti ...«
Ko so ga ošinile začudene Petruhove oči, je nadaljeval:
»Klesti! Koga se pa bojiš? Gozdarja? .,. Ha, ha! Klesti, ti pravim! Vojne je
konec, zdaj je vse naše... vse je hudič vzel...«
In kot plaz je drl dalje proti dolini.
Petruhu je bilo zdaj že tega preveč, njegova glava ni mogla obseči vsega tega, kar se je s tako naglico odigravalo okrog njega.
Naraglav, nadučitelj, Repežev -soldat, Kopišar... Kaj pomeni vse to? ...
Zataknil je sekiro za pas in se vrnil domov še za dne. A dotna ga je čakalo presenečenje.
Za mizo je sedel Karpuhov Šantač, kf je bil popoldne prišantal iz doline. Kar-puhovega Šantača niso zaradi noge vzeli na vojsko.
Sedel je pred vampasto grčo tepkovca in važno razlagal;
»Mir je podpisan, resnično podpisan! Front ni več! Cesar ga je moral podpisati, ker se ljudstvo ni hotelo več vojskovati. Soldati so kar v regimentih začeli zapuščati fronto. Na Dunaju se je ljudstvo uprlo in cesar je moral odstopiti. Zdaj pravijo, da bo prišla revolucija kakor na Ruskem. V dolini že dva dni nihče ne dela, ljudje čakajo. — Pravijo, da bo zdaj revolucija. Proglasili bodo Jugoslavijo. Za našo vojsko pritiskajo Lahi, čeprav niso zmagali... Skozi dolino so se peljali Soldati nazaj, sam sem jih vidci. Vlak dolg kot hudo leto, iz vseh oken in vrat so štrlele puške in strolnice, na lokomotivi spredaj je bila velika rdeča zastava... In krogle so žvižgale na vse strani... Soldati so odstavili vse oficirje in si izvolili svoje komandante. Ob progi blizu Homa so našli mrtvega majorja. Ker se ni hote! pokoriti, so ga vrgli skozi okno...«
Šantač je popolnoma pozabil na svoio pokvečeno nogo, ki mu Je grenila življenje, in se z zadovoljstvom pasel na obrazih svojih prestrašenih poslušalcev. Pri tretji grči je spremenil tok pripovedovanja:
»Kaj se cmeriš, Močivka; tvojega starega ne bo več nazaj, če se še tako kisaš. On grize travo na Doberdobu, Bog mu bodi dober! In vi.-, in mi... kaj se
je nam bati vsega tega?... Prav nič! Zdaj je prišel čas, zdaj je prišla svoboda za nas siromake. Gospoda trepeta, a mi se smejimo! Mi se lahko smejimo. Zlodeji, dovolj so nas mučili kot ižno (živino v igu) živino.«
Šantač jc lopnil po mizi, njegove sive oči so se zalile s krvavo jezo, ustnice so se zlobno obrobile, bii je že čisto^preme-njen in podoben nasršenemu ježu.
»V dolino se že občuti, v Mežici je vse narobe ... Žandarji so se potulmili, gospoda hodi pokropana okrog. Delavci se zbirajo. Nadpaznika Onuka so že vrgli iz jame. In zdaj — zdaj bi se morali tudi mi planinci vzdramiti... Tudi naš čas je prišel! Tega Dudaša! Hej Petruh, ti boš lahko gospodar na Močivju...«
Šantač je zgrabil s kosmatimi tacami Petruha za rame in ga prešerno stresel.
»Le izijaj, kakor hočeš, ha, ha, ha! Mo-čivci zdaj je prišla tudi vaša ura! Za nas vse vzhaja zarja... zarja za Jazbino...«
(Dalje)
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Frane P-tek, Velikovec. Glavni uiednik: Franjo Opris, o igovomi urednik: France Kosutnik, oba C lovec, Salmstrafie. Uprava: Celovec, VOlkermarkter Strahe 21. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec (Klagenfurt), Postschllefcfach 272. Ti ka: ..Kftrntnei Volkaverlag G, m. b. H.“ Celovec, 10. Oatoberstralle 7