132. Številka.
Trat, v ponedeljek 12. junija 1S99.
Tečaj XXIV.
EDINOST
(Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Mt. «70.	4 nVČ.	V adlnoatl J* m«*!
„Edinost" ifhaia dvakrat ii.i iIhii. rar.iui nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer nb 7. uri. O ponedeljkih in po premikih i7.l1 ni« (»li uri xjiitraj.
Narodnimi /.11114u :
Ohe izdauji na leto . . . gld. 511•
Za »uran večerno izdanje .
'/-a pol let«. fletrt let« in na meneč rasmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brer. priložene naročnine ae uprava ne or.ira.
Na drobno ne prodajajo v Trat« zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake r.jiitraiije Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
Oglasi
ae računajo mi v rata h v petitu. /,a večkratno naročilo * primernim popu*toNi. PoMlana. osmrtnice in javne xnbvale. domači oglasi itd. «e računajo p«» pogoditi.
Vai dopisi naj ^e poSiljnjn urcilništt 11. Nefrankovani dopisi te ne vprejemajo. Kokopiai ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema iipnivniStvo. Naročnino in ojrlane je plačevati loco Trat.
Uredništvo in tiskarna ne nahajata v ulici Carin ti a Hv. 12. t'|»riiviiiat v<». 01I-pnivništv«) in sprejemanje iimeralov
v ulici Molin piccolo liv. .'I. II. nadatr.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista ..Kditiost" v Trstu.
K i lil 11. Današnji »Popolo Romano« pravi, dn vlada predloži zbornici v torek svoje »klope, ki naj napravijo konec obstrukeiji. Vlada val »i vse poslance, da se udeležijo te sejo.
Klin 10. Da-si je velikn vročina zadnjih dni nekoliko škodila zdravju papeža, se isto vendar more imenovati povoljnim. Danes je papež darovat sv. mašo v kapelici Paolina.
Bruselj 10. Kakor javlja »Potit bleu«, se povrne te dni tudi soobtoženec Emila Zole, odgovorni urednik lista »Aurore«, Perreus, iz Belgije, kamor je bil pobegnil, da bi se odtegnil kazni.
Pariz 10. Kakor zatrjuje »La liherte«, se hoče baron Christiani radi napada na predsednika republike, Louheta, braniti z izgovorom, da je bil takrat vsled velikega ropota in kričanja hipno znorel.
Poltlers II). Minister za poljedelstvo, Viger, je dospel semkaj. Množica ga je pozdravljala z vzkliki: »Živel Loubet, živela republika!« Nekaj mladih ljudi katoliške stranke je hotelo uprizoriti nasprotno demonstracijo; a policija je pravočasno bila na licu mesta ter je zaprla 12 mladeničev.
Govoril M a k ao C o t i t1 na veaeliei pevskega druStva „Nabrežina" niinole nedelje.
Mile žene in hčere slovenske!
Spoštovani možje!
Onemu, ki ne živi sam med narodom na tem kosu drage nahi zemlje slovenske, se mora dozdevati, da se v pojavih in manifestacijah našega življenja kaže neko nesoglasje, da je neko protislovje v našem nastopanju. On čuje naše bolestne vsklike, čuje o naših naporih in otežavah, ki so na poti našemu narodnemu in kulturnemu delu, čita, kako si tu narod v obupu gradi svojo ekzistenoo — h kratil pa čita tildi, kako hitamo tako rekoč od zbora do zbora, od veselice od veselice, od slavnosti do slavnosti. ki jih prirejajo naša narodna društva,
množeča se neprestano. Tega ne more umeti prav. Kjer je tako vrvenje i 11 snovanje, kjer se razvija taka gibčnost in agilnost, kjer klije tako pisano življenje, je res nekam čudno, ako govorimo o gi-novanju, o hiranju in eelrt o smrtni nevarnosti. Kdor ne pozna naših razmer, nas ne umeje prav. I11 ne moremo mu zameriti tega, kajti čudno je res, ako v hiši bolnika veselo rajajo veseli gostje, ako se z bolestnimi vzdihi bolnika družijo veseli zvoki poskočne glasbe. To jo disharmonija v pojavih, ki res provzroča, da misli marsikateri naših rojakov po družili krajih našo slovenske domovine, da slika vendar ne moro biti tako črna, kakor jo črtamo mi, da vendar ni resničnega povoda za tako koprneče vzdihovanje in da smo torej mi kolikor toliko tožeči in tarnajoči Jeremije — iz navade!
In vendar, kako krivo tneiienje je t->, ki se moro poroditi le v onem, ki le čita o nas, ki nas posluša le od daleč, a nas ne gleda z lastuimi očmi. Kdor pa i/, lastno skušnje pozna to našo vrvenje in snovanje, komur je usojeno, da mora živeti med narodom na tem kosu zemljo slovensko in gledati z lastnimi močmi muke, ki jih mora prebijati naš rod za svojo lastno ekzistenoo in bodočnost, tu uiue nas in našo manifestacije in ve, da je to, kar so ušesu, nevajenemu našemu vrišču in trušču, zdi kričečo nesoglasje in hreščeča disharmonija, v resnici v logični zvezi med seboj, da je jedno naravna posledica drugemu, drugo naravni vzrok prvomu.
O ta naš tužni položaj! Ko bi liotel dobro označiti ta naš položaj, spustiti bi so moral na opolzko polje političko. Tega pa nočem in - no smem na tem mestu. Ali dovoljeno mi bodi, da rečem na kratko in ua sploh : Dol naroda slovenskega smo in ta narod slovenski jo člen velike slovansko družine. To nam dajo zavest, da imamo vse pogoje za življenje, da imamo po božjih in človeških zakonih pravico do življenja in da smo tudi vredni življenja ! In ob taki zavesti je-li možna skromneja zahteva, nego je ta : naj se nam — kakor drugim, ki niso nič več vredni od nas — privoščata življenje in
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie Testi.)
It 11 <11111 pest a 10. « Budaposter Correspondenz» javlja, da se je v današnji konferenci avstrijskih in ogerskih ministrov doseglo popolno sporazum-Ijenje glede nagodbe. Cesar je sprejel popoludne v avdijenci ministerskega predsednika pl. Szella, kateri je obvestil cesarja, tla je dosežen kompromis. Avtentične vesti o vsebini kompromisa poda še le v sredo ministerski predsednik pl. Szell v seji ogerske zbornice poslancev.
BllkareSta 10. Ne samo volitve iz skupine veleposestnikov ampak tudi volitve iz skupine malih posestnikov in obrtnikov so |>odale veliko večino za konservativno stranko. V 52 volitvah, kar jih je do sedaj znanih, so dobili konservativci 47, a liberalci 1 mandat. V 4 slučajih treba ožje volitve. Mir se ni kalil nikjer.
Carigrad 10. Z Drinopolja so poslali dva bataljona 11a S po rade: otoke Kalvmnos, Svmi in Kasos. Spor v Prilepu je nastal vsled tega, ker ho Turki našli prepovedanega orožja in zaprli krivce. Turki pravijo, da ho je pokazalo tam tudi 17 oboroženih Bolgarov, izmed katerih sta so dva ustrelili.
London 10. (Zbornica poslancev.) O razpravljanju proračuna ministerstva za vnanje stvari je izjavil Brodrik, da ne pričakuje, da bi bila Ger-manija pripravljena pristopiti ukupiiemu postopanju v Kitaju. Kar se tiče vprašanju o Vangtse-dolini, ne more britanska vlada prevzeti odgovornosti, da bi anektirala provincijo, ki tvori tret-jinko Kitaja. Angležki trgovini so odprta vsa vrata. V obče se hoče držati Angležka glede Kitaja diploinatične akcije s posredovanjem tsungli-vamena. Angležka ne dovoli, da bi njena trgovina trpela škodo ali prešla v druge roke; Kitaj bode odgovoren, ako odda provincije, ki mejijo na Yang-tse-dolino. Kar se tiče Pekinga, mora Angležka svariti Tsung-li-yamen, da ne preide vlada v Pekingu v druge roke.
P O I) \j I S T K K.
Anka.
Pred dolgimi leti napisala Kopriva.
Hudo je biti pozabljen in zapuščen od vseli. In tako je Nosanovi Anki. Stara je, sključena iu upognjena, obraz ji je poln brazd. Koža rujava, lasje sivi. Hodi ob palici, sliši malo in kadar nese skorjo kruha, ki ji jo je kdo podaril, k ustom, tresejo se ji rokč kakor vrba ob votli, kadar jo maja veter. A ni bila vedno taka. Stari ljudje ved<5 še povedati od lepe Anke. Da, lepa je bila nekdaj ta stara, sključena Anka. Ćmi lasje so obrobljali poln obraz in dve očesi sti se iskrili pod čelom, črni kakor noč in žareči kakor iskre. Ugajala je Anka fantom, vsaki je rad pogledal za njo, ko je šla po vodo ali nesla moko v malen. Tudi županov sin se je zagledal v njo. Očetu tii bilo všeč, saj je bila Nosanova Anka hči kajžarja, a kako doto naj dobi iz kajže! Pa mladi ni vprašal dosti za to, je-li očetu prav ali ne. Anka je bila lepa, mlada, rad jo je imel iu tudi ona njega ; kaj se hoče več?! — Pa prišlo je drugače. Ni bilo dolgo in ljudje so si jeli šepetati to in ono o Nosanovi Anki in županovem sinu. Anka je postajala bleda in ni šla več toliko mej ljudi kakor
prej ; tudi županov Tone ni več takt) glasno ukal zvečer po vasi, niti tako ponosno stopal v nedeljo od eerkve, kakor je bila prej njegova navada. In ljudje st> govorili, govorili tako dolgo, tla je čul tudi oče župan kaj iu kako. Ravno v nedeljo popoludne je bilo. Zupan je slonel na oknu in mislil, koliko bo pšenice, in kako se obnese letina; hlapec in dekla sta se pa pogovarjala preti hlevom o Tonetu in Nosanovi Anki. Veter je pihal in odnašal glasove proti hiši, da je čul tudi župan, kaj se menita ta dva. Grozna togota se ga je bila polastila, skočil je od okna kakor bi ga pičila strupena kača in prodno sta ga dekla in hlapec opazila, stal je pred njima. In kak ! Vročega lioa in peneči se od jeze je prijel hlapca za roko in ga stresel, da jo le-ta zaječal bolesti. »Ti presneto seme, dru-zega tlela nima, nego obirati in opravljati, precej se mi izpravita iz hiše, še nocoj, take sodrge ne potrebujem pod mojo streho!« tako je kričal župan in mikastil hlapca, ki izprva ni vedel za kaj gre. Nič ni pomagalo, tla je zatrjeval, tla je le čul od ljudi, da ne ve, če je res; vesel je bil nazadnje, tla ga je gospodar izpustil. Pobral se je v hlev, kjer je že dekla stala pri jaslih in se trla strahu. Zupan je pa zavil na vrt, kjer je pri čebelnjaku sedel Tone; pogledal ga je preteče in mu siknil:
»Z menoj v kamro«, potem pa zopet krenil proti hiši, ne tla bi se še enkrat ozrl na sina. — Kaj sta imela tedaj oče in sin v kamri, ni vedel nihče. Včasih se je čul v hlev kak jezen, gromeč odmev, a hlapec in dekla si nista upala blizu, tla bi bila slišala kaj več. — — —
Drugi dan pa je moral hlapec napreči konja iu oče in sin stu se odpeljala na Grič, kakih par ur od Kaven. Ne eden, no drugi ni zinil besede ; ogibala sta se s pogledi in njiju obraza sta bila mračna in temna. Na Griču sta ustavila pri Strle-tovili. To je bila iinovita hiša, kjer so imeli hčer, ki ni bila lepa, niti več mlada, a zato jo bila edina in podedovati jo imela nekdaj vso premoženje starega Strleta. Zupan je bil dober prijatelj Strletov in vedel je, tla bi poslednji rad dal svojo Leno njegovemu Tonetu. In župan ni dolgo iskal besed in zmenili so so kmalu. Tone je nemo sedel za mizo in drobil kruh meti prsti; dotaknil se ni ni vina in svinjetine, ki jo jo Lena postavila na mizo. V štirih tednih naj bo poroka, pri županovih potrebujejo snahe, ki bi pomagala sedaj na delu. In tako je bilo tudi. V štirih tednih so imeli pri županovih nevesto. Tone se ni brigal no za njo, ne za očeta; govoril ni skoro nič. Zjutraj je ustajal in nemo odhajal na polje in zvečer je legal na
svoboda /a nadalnje razvijanje topa na m« »bitnega narodnega in kulturnega življenja ?! Ali vzlic temu, da ho naše zahteve tako skromne in tako naravne, vzlie temu, da zahtevamo le toliko, kolikor zahtevajo, ne, kolikor že imajo v« drugi, vzlic temu, da zahtevamo le toliko, kolikor imamo pravico zahtevati — naletajo naše prošnje in zahteve na eni strani na gluha ušesa na drugi strani pa na — naj-odločneji odpor. Nikjer ne vidimo prijatelja, nikjer ne bije dobrohotno srce za nas, vse nas gleda po strani, vse sumniči naša prizadevanja za osiguranje
—	življenja in dobrote lastne kulture in mnogi na« „ ljuto sovražijo. Mnogo je sovražtva proti nam in
nikjer !jnl>ezni do iiiih. Nikjer.... nikjer, mziin meti nami samimi ! Le v sebi sme iskati na« narod ljubezni do sebe. Zato nam ne preostaja dru-zega, nego da sami gojimo to Ijubezem in da jej dajemo netiva med Babo v naših društvih! Zato se tako radi shajamo v naših društvih, ki so nam ognjišča, okolo katerih se zbiramo, da se tolažimo medsebojno, da se vspodbujamo, da se poučujemo drug druzega in da si v bratski ljubezni utrjamo vero v same sebe, vero, da Bog je velik in pravičen, ki ne dopušča, da bi poginil oni, ki je dober, plemenit in pravičen, kakor je v svojem jedru dobro to naše slovensko ljudstvo in kakorso p r a v i č n c n j e g a z a h t e v e do sočloveštv«. Mi se zatekamo v naša društva kakor se zateka užaljeni otrok v naročje svoje ljubeče mnteve! To je pomen naših društev. Velik pomen imajo naša društva zares. In ta pomen odbija krivo domnevanje, kakor da si snujemo toliko društev le vsled tega, ker se nam dobro godi idi iz objestnosti.
In isti pomen je tudi našim narodnim veselicam in slavnostim. Tu se shajamo, da se bodrimo in tolažimo z živo besedo in lepimi igrami, da se naslajamo na naši narodni glasbi in da iščemo tolažbe in srkamo novih moči za nadaljne borbe v
-	• naši divni slovanski pesmi! C) ta slovanska pesem! Kolika sila je v tebi. Ti si naš paladij, ti «i naša opora, ti si naša tolažba, ti si nam oznanje-vateljiea božjega miru, ali tudi naš bojni klie. O ti narodna pesem, v tebi se zrcali duša naroda, ti si mu spremljevalka od zibeli tja preko življenja. V pesmi vriska naše ljudstvo, v pesmi joče, v pesmi izliva svoje tožbe!
Iti ta naša pesem se glasi na naših veselicah. Ta pesem nas je zhrala tud i danes, da si oplemenimo srca. Na naše veselice nas torej ne vabi hlepenje po navadnem, praznem posvetnem veselju, ampak nas vodi semkaj srce, koprneče po tolažbi in vspodhuji.
Dragi Nahrežinci! Vi sinete biti ponosni na svoje pevsko društvo »Nabrežina« toli naj intenzivneje sodeluje na širjenju slave naše slovenske pesmi, te naše tolažiteljice in budilke. Kjer nastopa to vrlo društvo, kjer vro divni zvoki iz grl vaših slavcev, nabirajo si časti in slave, ki je tudi Vas vneh čast in slava. Hvaležni bodite torej temu svojemu društvu, kakor je narod slovenski dolžan hvalo svojim društvom. Podpirajte je to društvo in sledite njega voditeljem, tem širiteljem slave slovenske pesmi, ki nas konečuo dovede do sijajne
klop na vrtu in jezno zrl p red-se. Ni se menil za nobenega; le ko 11111 je soseda povedala nekoč, če še ne ve, da ima Nosanova Anka dete, pogledal jo je jezno, da se je umaknila v vežo, potem pa šel v kamro in tisti dan ga ni videl nihče več. Anke ni videl več, kar je šel snubit na Grifi. Ogibal se je on nje in ona njega. Ona je hodila okoli po dninah in včasih je jemala tudi otroka seboj ; za vsa pikra vprašanja in zabavljiee ni imela odgovora. In v jeseni ji je umrl tudi otrok; sama je šla za krsto; oče njen ni mogel, bolele so ga noge, in druzega človeka ni imela. Nekaj časa je molila na grobu, o mraku pa se je vrnila domov. Ko se je storila noč, korakal je nekdo med grobovi, pokleknil tamkaj, kjer so pokopali Ankino dete, in molil. Dolgo časa je bil na pokopališču; še le ko s<» jele zvezde otemnevati, je ustal in odšel proti vasi. Bil je županov Tone.
Minolo je par mesecev. Sneg je kril dol in plan in burja je brila krog oglov. Pred županovo hišo jo stal tu in tam kak otrok in zdaj pa zdaj je stopil kak prišlee v vežo. Mrliča imajo. Tone leži na odru. V gozdu se je prehladil in v par dneh je bilo po njem. Ko je čutil, da se inu bliža zadnja ura, poklical je očeta in dejal: »Pošljite po Anko!« Pa oče se je mračno obrnil in ni poslal.
zmage, a ne s krutim orožjem iz jekla, ampak r. blesteeim orodjem naše umetnosti, naše kulture!
V naši pesmi je naša tolažba. V naši pesmi in
—	zgodovini. Da, tudi zgodovin« nam pravi, da nimamo vzroka za ohupavanje. V zgodovini čitamo, da se tudi drugim narodom, ki so stopali na pozor išče pred nami, ni godilo bolje, nego se g<sli nam. Drugi narodi so morali celo stoletja delati in trpeti, predno so se podvignili na višine svoje kulture in sainobitnega življenja : so si morali tako rekoč pritrpeti srečno in svobodno razvijanje.
J Tako bo tudi z nami, ako bodemo znali sami delati za svoje — (»tajenje. Tudi nam pride duševnega in gospodarskega u s tajenja dan, ako se bomo vsikdar in vedno bolj z lastnim delom kazali vredne življenja. In ko nam sine veliki dan srečno dovršenega narodnega preporoda, bo zopet naša sloven-ska pesem sredstvom, s katerim bomo izražali svoja čutila. V pesmi bomo vriskali, v pesmi se bodo mogočni akordi združevali v slavospev Vsevečnemu, ki je podelil zmago pravici in svobodi, ki napol-njujeti idejo — človečanstva. V to ime, da nam vsem skoro sine ta veliki dan Vam, kličem, dragi Nahrežinci, z bratskim pozdravom v imenu tržaškega slovenstva : Bog z Vami v zvestobi Vaši do svoje krvi!
Zgodovinske črtice.
(Po Jos. Apih-ovi knjigi: Slovenci in IH48. leto.)
(Dalje.)
21. Nemški značaj Avstrije.
»Osamljeni narod slovenski pa je budil sosedom bogatejšim in močnejšim ono preži rjanje, ki jo izpoveduje tako mijivno odkritosrčno zloglasni J »osvoboditelj kmetov«, Nemec Hans Kudlich : »Po-I nosno sino zrli doli na vse, kar je bilo slovansko«, i Nemec Kalhneruver pa govori o Slovanih: »He-{ loti naj ostanejo in vsi napori, zadobiti inoč in veljavo in biti ženijalni, smatrajo se v Nemcih za ; predrznost, da, za hudobnost in se kaznujejo kot i upor proti pri rodnemu svetovnemu redu«.
Tako so prezirali »Slovence /drugimi Slovani vred, da so kar naravnost šteli Avstrijo med nemške države. Da goji Avstrija neizkorenljive ktfli federacije, da se moro notranji razvoj njenih narodov pospeševati same na podlagi bogato razvi-J tega političnega življenja, na to so pozabili popol-! notna ; a kako bi pa to tudi znali, dokler je težki i pri tise k mehaničnega vladanja tri vse duševno gibanje, in je popolno pomanjkanje svobode uuiče-valo in pačilo sleherni pojav narodne osobitosti in politične zavesti ? ! Kjer pa avstrijska vlada ni čisto zadušila narodne zavesti, zabranila je vsaj njen upliv na politično zavest in je tem načinom podrla most tlo svobode.
In vendar so vlade satne v imenu svobode pozivale narode na boj proti Napoleonu in takrat jim vzbudile prvi čut za svobodo. Ali žal, da je iz krvavih bojišč za »svobodo« vzrastel absolutizem
—	saj se je tisti paradakson ponavljal v nas tudi po zmagovitih vojskah 1848. in IH-Mb leta, dočim
Prišel je duhoven s sveto popotnico. Tone se je spravil z Bogom in umrl. Anke ni videl več na tem svetu.
Dosti je bilo kropilcev in tudi Anka je prišla. Zupan jo je sicer pogledal z jeznim očesom, a ona se ni zmenila za to. Vzela je vejico in pokropila ž njo Toneta, ki je ležal tu, bled — mrtev. Ni se jokala, čemu solzč! Saj pač ni treba, da jih vi> ijo ljudje. Za pogrebom je šla tudi zadnja ; čakala je tam pri zidu, da so odšli ljudje k pokopališča in potem je vrgla tudi ona pest prsti na gomilo Zupanovega Toneta.
In od tedaj je sama, zapuščena. Ne dolgo potem so jej pokopali očeta; hišico je morala prodati, da je bilo za pogreb in kar je pobrala bolezen. Služila je, ali pa hodila na dnino, dokler je še mogla, a sedaj — berači. Nikdo ne vpraša nje, nikdo se ne zineni, je-li jo muči glad, je-li jo trese mraz. Otroci se norčujejo iz nje in stari ji dajo kedaj, da ogloje, če je ostalo kaj zelja ali krompirja v skledi. Ne pogreša je nikdo. — Bog zna, se-h najde usmiljena roka, ki ji zatisne oči, zmoli-li kaka duša očenaš na grudi, pod katero bodo počivale njene kosti! Bog zna! Saj je nje osoda taka, da je zapuščena — pozabljena.
so strašni udarci 1859. in lHrtti. leta učinili nasprotni uspeh, t. j. primorali so absolutizem, da se je umaknil ustavnemu, svobodi narodov ugodnemu in primernemu principu.
Pogubljivost germanizacije so uvideli vedri duhovi že davno pred letom 1H4H. I^ov Thun je bil 1H42. leta svaril pred tem zistemom, in ko je 1M4H. leto potrdilo njegovo prorokovanje, pisal je: »Germanizujoča tendencija avstrijske vlade je osvojila sicer nemščini umetno razširjen krog, a uverjeni smo, da se s tem ni ojačil upliv, ki bi ga bila imela po n,travnem poti, nego oslabela ji j e pristna m o č p o s p e š e v a n j a p r a v e o m i k e. Pogubljivi btesk tega principa ugaja njegovim pristašem, katerim sila princi po va daje moč — a drugim kuje spone, navdaja jih z gnjevom, dočim jim zajedno veže moči«.
A vladni apetit še ni bil nasičen, ni mu še prišlo na um, da apetit ne sme presegati prebav-Ijanja in da »si moramo minule, katerih ne moremo niti pogoltniti niti politično posrkati, duševno asimilovati, pa ne moreči jih, nego oživljajoči jim narodnega duha in narodni jezik«. Niso bili še poznali humanitete proti malim narodom, ampak trdili so v duhu pred krščanskem: »Neumno je biti popustljivim proti ncomikanim narodom ; vsaj ginejo narodi in jeziki uprav tako, kakor osebe«. Za take siloviteže je zaman Fisehhofbvo vprašanje: »Kaj mislite, da smete umoriti osebo zato, k e r j e u m r I j i v a ?«	(Pride še.)
Politični pregled.
TRST, 12. junija 1899.
Kakovo bodi rasmerje v slovenski delegaciji ? To je gotovo za sedaj za nas Slo-venee jedno nnvažnejih vprašanj, ki je moramo rešiti, da ne bomo sami dajali rninitsrom pretveze za — nepoštevanje Slovencev in roganje po vrhu. »Novice« pišejo o tem vprašanju:
»Naše najsvetejše prepričanje je, da mora biti vselej in v v ser. razmerah mogoče skupno posvetovanje in postopanje ol>eh slovenskih strank na Kranjskem v občenarodnih stvareh, naj vladajo sicer mej strankama kakorš.iit koli nasprotja. Mej nemškimi obstrukeijskimi strankami, recimo mej dunajskimi liberalci in antisemiti vlada gotovo tako nasprotje, tako globoko sovraštvo, da veeega si že ni misliti, in vendar so vse te stranke skupno sedle k posvetovanju in se zjedinilc na skupen narodno-političen program ! In mej nami naj ne bo več mogoče tako skupno posvetovanje ?
Bilo je mogoče do zadnjega časa. V dež. zboru sta slovenski stranki skupno podajali predloge, interpelacije itd, in sploh v narodnih, nad strankarskimi koristmi in oziri stoječih stvareh postopali soglasno. V državnem zboru so poslanci obeh strank združeni v jed nem klubu, in reči se mora, da izhajajo dobro.
A sedaj ? Po izjavi katoliško-narotlne stranke, ki je zajedno zaslužena nezaupnica gospodu Pov-šetu, hi to bilo odslej nemogoče. Ako bi katoliško-na-rodna stranka izvajala konsekvence iz te izjave, bi moralo prestati vsako skupno postopanje mej strankama v dež. zboru, celo osebno občevanje in bi moralo priti tudi do ločitve v drž. zboru.
Kake posledice bi to za moglo imeti, o tem nam pač ni treba govoriti. Razpor mej slovenskimi državnimi poslanci bi mogočno upi i val na ves naš p o 1 o ž a j in bi n ji m p r o u z r o č i I silno škodo. Edinost, ki je doslej vladala tako mej deželnimi kakor mej drž. poslanci vsaj v na-I rodnih vprašanjih, je bila z izjavo katoliško-narodne stranke nasekana. Ako se razvijejo razmere v smislu te izjave, preneha vsaka zveza mej slovenskima strankama, in bo triumfiral skupni sovražnik. To je vzrok, tla izjavo katoliške-narodne stranke obžalujemo, in da apelujemo na mirnejše in previdnejše poslance obeh strank, naj zastavijo svoje moči, da se ne z jedne ne z druge strani ne bodo izvajale označene konsekvence iz te nesrečne in očitno prenagljene izjave«.
K položaju. Po podpisih, ki sta jih minule sobote obe vladi postavili pod doseženo sporazum-ljenje po dolgi nagodheni krizi, se je politiško po-loženje v Avstriji brez vsacega dvoma zasuknilo grofu Thunu v prilog. To dejstvo posnemamo iz samozavesti, ki je kažejo oficijoziui glasila in iz srditosti, ki jo bruhajo iz sebe nasprotniki grofa
Thitii«, zlasti pa riizni ministerski kandidatje. »Neue Freie Premei kliče maščevanje doli z neha na grotu Thun, ker je t »nje grdo izdal avstrijsko stališče, visokoofieijozna »Wiener Abendp«»st« pa se roga, da je »Neue Freie Presse« vedno zamenjavala avstrijsko stališče se svojim lastnim stališčem, ki pa ni bilo nikdar ni Thunovo ni avstrijsko. Pogorelo torej ni avstrijsko stališče, ampak ono od a Neue Freie Presse«.
Pa tudi »Information« in »Politik« trditi, da ni govora o tem, da bi bila avstrijska vlada kar kapitulovala, ampak dosegel se je kompromis. Narav vsaeega kompromisu pa je, da vsakdo nekoliko odjenja. In Ogerska da je morala od jenjati ob glavnem vprašanji, (»lavno vprašanje pa je bila zahteva Szellova, naj bi earinarakn zveza trajala le do H K ).'$., bančni privilegij pa naj bi trajal vse jedno dalje, vsled česar bi bil lahko navstal nezmisel, da bi dve državi, kisti ločeni gospodarski, imeli vendar ukupni denarni zavod. Od te zahteve je moral Szell odstopiti in privoliti, da bosta earinarska zveza in bančni privilegij trajala jednako dolgo: do 1U07. In preskrbljeno da je tudi, da se v slučaju gospodarskega boja ne bo mogla ukupna banka izkori-ščuti proti nam. »Politika« povdarja še posebno, da smo, no glede na materijalno stran dogovora, dosegli tudi velik moralen vspeh. Postalo je bilo že tradicija in Ogri so se že popolnoma uživeli v to tradicijo, da Avstrija nima storiti druzega nego pritrditi temu, za kar so se odločiti Ogri med seboj. Ti časi so sedaj minoli. Ogri so izvedeli sedaj, da tudi mi smo nekaj, kar treba poštovati. To je velik vspeh, za kateri gre zasluga Thunu, Kaizlu in Dipauliju.
TaUTT izvajati »Information« iu »Politik«, a še le potem, ko bo sklenjeni dogovor uradno objavljen, bomo mogli stali, v koliko je opravičen tak optimizim.
Srtl obstrukcijonistiških strank pa umejemo. Saj njim ni bilo do tega, tla bi grofThun dosegel /a Avstrijo ugodno pogodbo, ampak njim je šlo le za vprašanje, da-li avstrijska vlada pade v borbi z ogersko vlado za nagodbo. V teh nadah se vi-tlijo sedaj ljuto prevarjene. In čut prevarjenosti se zrcali prav plastično v današnjih brzojavkah »Pie-cola«, kateri list je, kakor znano, le odkladališče nemško-opozieijskih želja. Te brzojavke pravijo, da se je položenje v Avstriji zopet jako poojstrilo, ker se nemške stranke ne morejo odtegniti prepričanju, tla seje stališče Thunu in Kaizlu jak t) utrdil o, čemur pa bo posledica ta, da se opozicijske stranke povrnejo k najhujši borbi prtiti vladi, to je, k obstrukeiji. Parlament ostane za dolgo nesposoben za delt) in pripraviti se nam je za dolgo dobo — absolutizma. In kakor konečni ztiak, tla je sedanja vlada sedaj na trdnem, navaja »Pioeolo« govorico, da dobe sedanji ministri visoka odlikovanja ; Kaizl da postane baron.
Mi bi se veselili sicer iz vsega srca, da so se tako tli"uo izjalovili vsi računi perfidnih nemških skupin, ko bi ne vedeli, da otl absolutizma Thuuove znamke nimamo ničesar pričakovati. Predobro poznamo avstrijski) birokracijo in ta je ostala ista tudi za dobe grofa Thuna.
Papeževa izjava o konferenciji miru.
Te dni je papež vsprejel romarje iz Holaudije. O tej priliki je rekel: »Izključili so me od konferencijo miru, ali holandski katoliki niso temu krivi. Oni, ki so si prisvojili Hira, so izposlovali, da je bil suvereni vrlini duhovnik izključen od konferencije. Naj bo tako; ali spomnite so onega moža na Nemškem, onega velikega državnika iu bistroumnega diplomata, ki je zaprosil za moje posredovanje v sporu moj Nemčijo in Španjsko. Izteka se vitli, tla namestnik Jezusov more biti in je čuvar miru. To je tudi naloga suverenega pontifeksa. Ko je Kristus d osel na svet, bila sta razdor in nesloga na dnevnem redu. Jezus Kristus je prinesel mir vsem ljudem, ki so blage volje, in kakor namestnik kralja miru — rex paeis — nimam veče željo, nego tla dovedem narode do medsebojnega miru. Sedaj pa, ko narodi sami uvidevajo, da je razoroženje potrebno, ali vsaj omejenje oboroževanja ter tla se z razpravo o tem predmetu morejo doseči praktični rezultati, sedaj se namestnik Kristov, knez miru, izključuje od konferencije miru. To je hudo. Jaz občuiim to tem liuj , ko do sedaj že nad lot sedim v tej palači kakor suženj. Suvereni pontifeks se ne sme pokazati na ulicah Rima, ako noče priti v nevarnost, da ga
razžalijo. Ali ne primanjkuje mi tudi tolažb«. Za mojega |>ontifikata so se |s »vrnila v krilo matere eerkve cela plemena in narodi. Naj bo njihova zvestobo vsem vam v izgled !
Domače vesti.
Občinske volitve v Pomjaini. V soboto se je vršila volitev I razreda. Volilcev je	nii
smo imeli .">") glasov, nasprotniki »H glasov. V II razredu je 27.") glasov. Volilo je IM volilcev. Naši so dobili 71 glasov, nasprotni pa 1 lf» glasov. V lil razredu je »iOl volile«; volilo je vili volilcev. (?) Naši lil) glasov, nasprotni 19f) glasov. Kakor se vitli, je v II razredu nad tretjino volilcev ostalo doma, meti tem ko je v III razredu volilu šele — polovica. Pričakujemo od našega poročevalca, da dobro pojasni vzroke to malomarnosti (?), kakor tudi še marsikaj druzega o teh volitvah.
AH m* res Se gode čudeži?! Recept »osar tutto« so je laški gospftdi zopet s ponesel izborno.
V	Pomjanu so zmagali na vsej črti. Seveda so to pot izvajali rečeni recept naj — liberalnoje. Zmagali so torej na vsej črti. Ali /godilo se je nekaj, česar ne bi bili pričakovali. »Pioeolo« je molčal ves teden, ni besedo ni črhnil o teh laških zmagah in tudi včeraj je le s par suhimi vrsticami beležil ukupni vspeh. Kako naj si tolmačimo to? Preveč proti običaju je. Ali je res mogoče, kar ni mogoče?! Ali st) ros prišli tisti časi, ko bo volka strah in laško signorio — sram ?! Ali naj verjamemo v čudeže ? To je sedaj važno vprašanje, katero vam morejo razrešiti le — prihodnje številke »Pieeoln«,
Zopet cvetka iz vrta »avite eolture«. V soboto sti šli dve slovenski dami iz najotlličnejih krogov naše družbe po tržaškem eorsu. Govorili sti med seboj — kakor je naravno — v slovenskem jeziku. Pred njima se je sprehajala trojica italijanskih mladeničev, ki pripadajo(ako smemo soditi po — obleki) boljim krogom. Ko st) ta trojica začuli slovenske zvoke, jeli so se ozirati nazaj in se smejati. Potem so se ustavili ter začeli fiksirati naši dami, ki sti šli mimo njih, razgovarjaje se o svojih poslih. Gosposki sinovi »avite eolture« so se smejali damama provokatorično in v lice ter so šli potem za njima dalje, smeje se in prepevajo — Nella patria de Rossetti . . .
Tako se torej vedejo barbarska in provoka-torična laška — gospoda; česii naj pričakujemo potem od priproste in fanatizovane sodrge ?! Ta dogodek kaže na popolno pomanjkanje vsake izobrazbe tudi v najboljih krogih italijunskih; niti slovenska dama ni več varna preti kulturo — brez naj primi ti vneje izobrazbe! Pa šo na nekaj druzega bi mogli sklepati iz tega dogodka, to namreč, da naše ženstvo ne vrši svoje narodne dolžnosti na javnih krajih, kajti, akt) bi jo, bi se pogosteje usuvalc nanje- tako cvetke iz vrta avite eolture. In to bi bilo dobro. Našim damam bi bilo v čast, onim drugim pa — v sramoto.
Italijani proti nam. V «Obzoru» čitamo :
V	milanski reviji «Vita intcrnazionale» piše italijanski novinar Alfredu Niceforo članek poti paslo-vom «La nazione anonimu» (narod brez imena). Tako imenuje on nas južne Slovane, katere napada na najgrši način, predstavljajo nas kakor barbare in imenovaje našo zemljo — črnim kontinentom Evrope. Seveda bi bilo ispod naše časti, ako bi hoteli pobijati vso neumnosti, ki jih piše ta italijanski novinar. Samo na dvoje ga hočemo opozoriti: prvo, na hudo borbo, ki se je dolgo in dolgo časa v Italiji bila o tem, kako da se imenuje jezik : da-li toskanski ali italijanski; v drugo pa na grozote, ki se dogajajo sleherni dan po južni Italiji. Kar se dogaja v tem delil Italije, kaj tacegu ni na «črnem kopnem* Evrope. Gospoda, ki so sozemljaki Caseria, Accerita, Angiolila, Lučeh e-ni ja in podobnih ljudskih izvržkov, bi morali biti nekoliko previdneji.
Ta članek smo omenili tu zato, ker mu italijanski) novinstvo v Avstriji daje neko važnost, ker se v njem poziva Italija, naj reši Istro in Trst.
Veselica ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, ki seje vršila včeraj na vrtu »Narodnega doma« pri sv, Ivanu, je vspela najlepše. »Slovansko pevsko društvo« jo želo obilo zasluženega priznanja. Več toček so morali ponavljati. Tudi godba je ugajala, posebno, ko je po dovršenem vsporedu
začela svirati slovanske narodne komade. (>rigi-nalna misel ribarenja in pošte nam je provzročila mnogo veselja, podružnici pa, kakor upamo, prinesla lep dobiček. Slišali smo, da se je razprodalo nad 7<NI razglednic Pritožili bi se morda prtiti ne-rednosti slavne pošte, ki je precej samovoljno nalagala razne kazni ter zahtevala za svoje lepe pismonoše prevelike pristojbine, ako bi ne vedeli, da je ves dohodek namenjeni v blage svrhe šolske družite. Zalibog jo bil prostor za takt) udeležbo premajhen, kajti občinstva je prihajalo toliko, tla bi bilo napolnilo dva taka vrta. Hudi smo bili na burjo in prah, ki nas je nadlegoval, baš ko smo postali zidane voljo in ko nam je umetalni t »gonj kazal svet v zorni luči — optimizma.
Ali prirejena je bila ta veselica tako lepo in originalno, tla se moramo že pokloniti vrlim in neutrudljivim priroditeljienm ! Sebi so stekle časti, družbi sv. Cirila in Metoda pa lopo podporo!
Tombola vojašku-veteranskega društva za Trst in okolico, ki so je vršila včeraj popoludne na dvoriflču velike vojašnice, je bila izredno dobro obiskana. Udeležencev je bilo kakih 800(). Da-si ni igrala vsa ta množica, vendar je bil uspeh tombole za društvo jako povoljen. Vse tri dobitke v znesku UOO gld. st) odnesli 4 možki iz delavskih krogov, med njimi eden, ki je potrjen v vojake. Lo-ta bo imel v vojakih pač dober priboljšek, ako ni u tlt) takrat spi« »h kaj ostane.
Za podružnico družbe sv. Cirila lil Metoda na tiretl se je nabralo v nabiralniku gosp. Josipa Turka-a, posestnika v Skorklji 2 gl.vJOkr., g. Turk je doložil 1 gl.
Ženski podružnici družite sv. Cirila in Metoda je darovala Milka 5 gold. mesto šopka prijateljici Antonijeti za god.
Blagoslovljenjc morja. Na Reki so jo v četrtek ob 7. uri zjutraj vršila procesija z Sker-pinega do Adamovičcvega trga, kjer je bil postavljen oltar. Tu se je procesija ustavila. Po čitanju evangelija je župnik blagoslovil morje. Potem se je procesija vrnila v cerkev. Sprevoda so se udeležile razne bratovščine, godba, kapitan pristaniškega uratla, pilotje, mnogo mornarjev itd. Baldahin so nosili reški ribiči, sveče pa Šestorica dijakov.
otroka za vsako ceno! Prve dni tega meseca je bilo čitati po tukajšnjih listih oglas, tla hoče neka «neodvisna gospa® sprejeti novorojeno možko dete za svoje.
l)ve revni materi, bivša natakarica Helena 11. v ulici Lazzaretto vecchio in dninariea Amalija D. v ulici Giulia, sta se v svoji skrajni gmotni stiski odzvali temu oglasu ter pisali neznani go-spej. »Se istega dne je dobila Helenu K. odgovor, da čaka njenega otroka velika sreča, da bo nosil ime barona, a da se mora Helenu odpovedati vsem pravicam kakor mati, da ne sme nikdar več videti svojega sina, niti izvedeti imena rodbine, katera ga sprejme za svojega. Podpisana je bila ba-ronesa A. Heleni niso bili po volji ti pogoji. Vsaj večkrat videti bi hotela svojega sinu iu vedeti, kuko se mu godi. Nastalo je živahno dopisovanje med Heleno K. in neznano baron oso, ki pa ni dovelo do nobene rešitve.
Nekega dne pa je prišla v Helenino stanovanje gospa srednje rasti in v černi obleki; lice je imela zakrito s temno tančico. Rekla je, tla je ona dajala znane oglase v liste in tla je prišla, da sklene pogodbo zaradi otroka. Helena je takoj spoznala po nje vedenju, da neznanka ne more biti baronica, kar ji je tudi odkrilo povedala. Neznanka je priznala, da ona sama ni baronesa A., ampak da ima od iste le nalog, da posreduje. Obljubljala je materi lepo darove in cela nebesa, polna sreče njenemu otroku. Helena K. pa, ki so je bula tudi kake neprijetnosti od strani oblastev, ker je bil otrok že krščen in na magistratu vpisan na njeno ime, je zahtevala še nekaj odloga, da si stvar premisli. In zopet so letala pisma sem in tju. Neznanka jih je navadno pošiljala s postreščeki ter čakala odgovorov na oglu bližnje uliee. Velika nujnost in sila, s katero jo uezuanku poganjala, tla se rosi stvar, se je zdela Heleni vendar-le malo sumljiva in naznanilu je vso stvar policiji. Redarstvo pa ni moglo doseči nobenega uspehu, ker so navedbe Helenino t) tujki bile premalo jasne in določene.
V tem času se je neznanka obrnila tudi do
(fori omenjene Amalije D. i. vabilom, da ji izroči otroka, ter tla pošlje njegovo sliko.
Tej materi nasproti se je predstavljala kakor gospa C. i/ uliee Lazzaretto veeehio. Tudi Amalija je želela svojemu detetu obljubljene velike sreee ter je pisala imenovani gospej pismo, da je pri-pravljena odpovedati se otroku in pravicam do njega. Pismo je dobila - prava gospa (\, ki se je nemalo začudila nad pismom ter je izročila, ker ji je bila vsa stvar popolnoma skrivnostna policiji. Poslednja je dobila s tem pismom važne podlage svojim zasledovanjem.
Redarstvo je kmalu poizvedelo, da je neznanka .'{."»-letna livilja Lucija Limpel, ki je bila med tem zginila iz svojega stanovanja v ulici S. Cilino št. .'OS. Slednjič so jo našli skriti) v neki hiši uliee delle Beccherie ter jo sproveli v ulico Tigor. Sotlna preiskava ima dokazati, ka j je Lucija Limpel namerjala z otrokom, katerega je hotela dobiti po vsej sili : ali ga je rabila za-se, ali za kako drugo žensko, ki bi hotela komu pokazati, tla je ... . mati!
Okrajna bolniška blagajna. Tekom mino-lega tetina se je prijavilo .'MU slučajev bolezni; ozdravljenimi je bilo proglašenih S155 slučajev; v zdravljenju je ostalo 835 oseb, meti njimi 112 takih, ki so ponesrečile na delu. — V W> slučajih so se bolniki pregrešili proti odredbam zdravnikov. — Na podporah se je izplačalo H7H2 kron.
Pes Je ugriznil v soboto popoludne 141etno Matildo Palič v ulici tleli' Eremo, in sicer na desnem bedru. Deklico so spravili na zdravniško postajo.
Poškodbe mej delom. IHletni dninar Andrej Hordii iz ulice del Saliee št. 51 se je v sobto jutro ranil in natisnil na desui roki.
Podobna nesreča je zadela istega dne oOlet-nega Antona Majcena, ki stanuje v ulici dell'Actpie-dotto št. 140. — Oba sta se potlala na zdravniško postajo.
1 Dietni Maksu Pipan v llarkovljah št. 224 se je ranil, ko je žagal deske, z žago precej nevarno na kazalcu leve roke. Moral je v bolnišnico.
Prepovedano oro^e. V soboto zvečer je redarstvo preiskalo vse krčme starega mesta ter zaprlo 20 oseb, ki so imele pri sebi različno prepovedano orožje.
Samomor. V soboto ob dveh popoludne He je v prostorih društva «operaia triestina» zastrupil z fen i 1 no kislino 50-letni uslužbenec tega družtva, Josip Angeli. Dr. Gregoris, zdravnik rešilne postaje, je mogel le še konstatirati smrt samomorilca. Mrtveca so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Vzrok samomoru je bila baje neozdravljiva bolezen.
Povožen. YT soboto popoludne je prišel neki 60-letni mož na borznem trgu po lastni neprevidnosti pod konje tramwaya. Ker so voz ustavili pravočasno, se je mož le neznatno poškodoval.
V opazoval 11 i<<o tukajšnje bolnišnice so spravili minole sobote Štefana K., 24-letnega uslužbenca plavžev v Skednju. Isti je pil omenjenega dne v neki gostilni pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji. Bil je videti razburjen, a govoril ni ves čas niti besede. Proti polunočl pa se je vzdignil ter začel kričati, tla je sit takega «pasjega* življenja. Tovariši so ga mirili, a on se je razburjal bolj in bolj. Ker ga niso pustili iz sobe, je začel razbijati, in kmalu je ležalo vse pohištvo križema po tleh. Redarji so spravili Štefana na komisarijat pri Sv. Jakobu. Tudi tam je razgrajal ter kričal, da noče biti podložen babji peti, tudi ne peti svoje zaročenke. Morali so ga zvezati in poklicati zdravnika bližnje zdravniške postaje, kateri ga je dal odvesti v opazovalnico. Ni še dokazano, je-li bil K. le žrtev alkohola, ali pa se mu meša pamet.
Različne vesti.
Delavsko gibanje. Glasom poročil iz Prage od dne 10. t. m. je v Hof-ici štrajk prav za prav dovršen, tla-si se položaj še ne more imenovati popolnoma normalnim. Od sobote sem delajo v vseh štirih tovarnah.
Iz Tabana javljajo, tla se še ni doseglo sporazumljenje meti stavbarji in delavci, čeprav poslednji zahtevajo sedaj le to, tla bodi ob 15. uri zvečer zaključek tlela.
Iz Brna brzojavljajo, da se je stalni odbor industrijalcev znova posvetoval z odposlanci štraj-kujočih delavcev, ali zopet breimspešno. Konference bi »do nadaljevali ta teden. Poslanica delodajalcev javlja, da se hočejo isti vedno držati stališča vzajemnosti in pravic, katere jim dajajo zakoni, ter tla odklanjajo brezpogojno, tla bi se uvedel deset-urni delavnik.
Valovenje in električna luč. Nemcu Gehreju i/. Dusseldt>rfa se je posrečilo, porabiti udarec morskih valov v proizvajanje električne svetlobe. Pri Rusumu ob severnem morju že imajo tako svetilj-nico, pritrjeno na boji, katero moč valov ki uda-jajo ob bojo - zalaga z električnim tokom. Gchre upa, tla se mu posreči porabljati moč morskih valov tudi nakupnem. Praktično stoletje!
Huda ura. Kakor javljajo iz Madrida dne 10. t. m., je v San Petlru (provincija Valadolid) ntrašua nevihta porušila 150 hiš. Število Žrtev na človeškem življenju je znatno. Dosedaj so našli v ruševinah 10 mrtvecev.
Pravda proti SV. Pavlu. Grški listi pripovedujejo sledečo dogodhico: Neko grško društvo v Carigradu je hotela nabrati nekaj okroglega v dobrodelne namene. V dotičnem pozivu se je navajal doslovno primeren stavek iz lista sv. apostola Pavla Gnlačanom,
Nekaj tlni po izdaji tega poziva, se je prikazal v dotični tiskarni turški policijst ter zahteval natančen naslov »nekega Pavla«, kateri da se je v revolucijonarnih besedah obračal do prebivalcev Galnte, carigrajskega predmestja. Tiskar se je zastonj grizel v ustnice, tla bi se ohranil resnega. Odgovoril je, tla je »prašavni Pavel« že 18 stoletij med hlagopokojniki. To pa je bilo policaju malt) preveč; bil je prepričan, tla tiskar brije norce iz njega. Ker pa se je tiskar dosledno branil navesti Pavlovo bivališče, ga je vzel policijst seboj v zavod, ki je podoben onemu v naši ulici Tigor. Se-le posredovanju grškega patrijarha se je posrečilo, da so tiskarja zopet izpustili.
Narodno gospodarstvo.
Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtne reghtrovaiie zadruge v Uorlcl" v. neomejenim Jamstvo lil. za opravilni mesec maj 1800.
1.	število zadružnikov tlne 1. maju 1899	1294 Naraslo tekom meseca za 17 Patilo tekom mesec« za 8 število zadružnikov tlne 1. junija 189U. je znašalo . I.'IOH
2.	število deležev dne 1. maja 2388 Priraslo deležev tekom meseca 84 Odpadlo „ „ „ JJ ►število deležev dne 1. junija je r.naSalo _241'.*
3.	Hvota vplačanih deležev do l.maja kron
„	,,	., tekom meseca
„ i/plaćanih ,,	„	„
188839*18 10959-85 H8-— 147419.98 kron 725700. — kroti 398758.4 4 28947-90
__9957-90
kron 417748-44
kron
28658H2 2744-31
Brzojavna in telefonična poročila.
(ZadiO« vesti.)
DllliaJ 1-. Cesarje vsprejel danes v avtli-jenei deželnega glavarja viteza l^ajerja.
Budimpešta 11. 1'railni list objavlja potrjeni zakon o kut-ijalnem sorftfttvu v volilnih stvareh.
Pari/, 11. Ko je predsednik Loubet došel na dirke v Longebamps, mu je občinstvo priredilo burne ovacije. Ni bilo nikake resne nepri-ličnosti.
Petrograd 11. Perziški minister za vnanje stvari, Mušir etl Dauleh, je došel semkaj.
Sredee 11. V včerajšnji seji sobranja so potrdili volitve v nadaljnjih lil okrajih. Ive volitvi posl. Dubniee in Haskovega sti se uničili.
Rhn 12. Zbornica je razpravljala danes o. proračunu vojske.
Madrid 11. Komora seje posvetovala o verifikaciji volitve posl. Moravta. Več govornikov se je izjavilo proti potrjenju, ker je Moravta na Filipinih uvel prostozidarstvo, kar je izzvalo listajo. Nadaljevanje glasovanja o tej verifikaciji se je odložilo na ponedeljek.
Carigrad 12. Revolucionarni konaitč armenski je objavil proglas, s katerim pozivlje Armene na listajo. Zaprli so več oseb.
Madrid 12. Zadnja toča je provzročila mnogo škode tudi v okolici Madridski.
Pozor!
Posestvo pod pol. štev. 320 v Hojami (Piščanci)
se odda v zakup
Ponudniki naj se oglasijo dne 18. t'., m. ob 10 uri zjutraj v pisarni podpisu nega sodno imenovanega upravitelja zapuščine pok. lastnika Jakoba Piščanca.
Posestvo so odda v zakup najboljšemu ponudniku.
Ponudniki naj si ogledajo posestvo.-
Dr. Gustav Gregorin
(Via Molino piccolo ftt. 3)
Pomladansko /dravlij
Svota vplačanih deležev dne 1. junija kron Svota podpisanih deležev po 800 gld 4. Predujmov je bilo izplačanih 1. maja Priraslo tekom meseca Odplačalo „	,,
Stanje predujmov dne 1. junija f>. Dopolnilni zaklad znafial je 1. maja Tekom mesecu doplačalo se je Stanje dopolnilnega zakladu dne. 1 junija kron 2t»402*9fl l>. Do konca meseca prosilo je 9ti8 prosite-
Ijev za predujme v znesku	kron 728287*20
Dovolilo se je v znesku	519462*86
Izplačalo „	„ 494662*86
7.	Hranilne vloge znaAale so 1. maja kron. 1948f>6*78 Vložilo se je tekom meseca	,, 21406-— Izplačalo ., „ ., „ 6370*— Stanje lu-anilniti vlog dne 1. junija kron 20*.>8i>2,78 v —■-- knjižicah povprek po —'—kron vin.
8.	Gotovine v blagajnici 1. maja in pri
pofttui hranilnici	kron 7176*96
Svota prejemkov tekom meseca in pri
poKtni hranilnici	70018*70
Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni
hranilnici	69615*80
Saldo v blagajnici dne 1. junija in pri poStni hranilnici	kron 7580*30
9.	Dnamega prometa blagajnice otl tlne
1. maja do dne 81. maja	kron 146810.96
Rezervni zaklad 310 ki — vin
Hranilne vloge obrestujejo ae po 4,/a*/»-Lastna glavnica v podpisanih deležih	1474l!)-98
Zaupana glavnica v hranilnih vlogah	209892*78
Razmerje 14: 20.
Predujmi vračajo se v enem ali več tedenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojila na krajši čas na menjico se obrestujejo po dogovoru.— Seja ravnateljstva je t*aki ponedeljek ob šesti uri zvečer.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tlsočernl cvet" (Millefiori).
Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za 55 nvč. v markah dopofilje se franko.
Išče se voditelj
m
dobro obiskovano krčmo v mestu tržaškem.
V tij krČini se potoči po v p ročno 100 litrov vina na dan. — Kje? pove uredništvo tega lista.
Ked star line
išče postreščeke,
ki razumejo slovensko ali hrvatsko, za postrežbo pri parnikih, ki prihajajo iz Dalmacije. Več v upravništvu.
Um m F. Petech-a
Via delle Poste št. 10.
Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska i/, slovesih kleti po cenah tla se ni bati konkurence,
pristna in najbolje kakovosti. Istrsko fino po j?ld. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin po gld. 34, italijansko po 28 in 32 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah tal litra. Vse prosto na dom v kateremkoli krati mesta. I NB. Naročbe vzprejemajo se direktno v zalogi po-poitnlh dopisnicah.