162. številka Ljubljana, v petek 17. julija 1896. XXIX. let«. . trr.H, a VBak dan iv«t«r, icimAi r>odeljo m praznike, ter velja po poŠti prejemali sta avBtro-ogerske dcSflle xa tbg leto 15 gld., za pol leta 8 gld. f.a Četrt leta 4 Rld., zajeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano \, pošiljanja na dom za v s« Isto 13 gld., M Se trt leta 3 gld. BO kr., za jeden roeuefl t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ručana so po K) kr na meneč, po oO kr. za Četrt let«. — Za tuje deželo toliko vofi, kolikor poštnin* zaufta. Za oznanila plačnjr. oe od štiriutopu« pstit-rrata po *» kr., Ce »e o/.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopitii naj ite izvole frahkirati. — Uokopisi r.e ne vračajo. — OredniStvo in upravniStvo je na Kongresnem trgn st. 12. Upravuifitva nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. ?bo administrativ do stvari. Kompromis mej Staro- in Mladočehi, Gotovo je jeden najveselejših dogodkov, da so na Moravskem Staro- in Mladočehi sklonili kompromis za bodoče volitve. V tej deželi je položaj Oehov Se tako/^engoden, da jo neobhodno potrebno elož-nosti mej njimi. To ao moravski Cehi vedno spoznavali in na Moravskem nikdar ni bilo mej Staro in Mladočehi tako ostrega nasprotju, kakor na Češkem. Staročehi so, videč, da se narod bolj nagiblje na mladočeško stran, tudi takoj nastopili bolj libe* ralno pot, da se popolnem ne razcepijo narodne moči. Staro- in Mladočehi so še vedno drug druzega podpirali. Tudi na Moravskom ne manjka Ijudij, ki bi radi zasejali prepir mej narod. Ti ljudje že dolgo pod „katoliško" zastavo agitnjejo po deželi in bojskajo proti narodnim voditeljem. Nekaj Časa ao se bolj držali Staročehov in celo M'adočehe napadali zaradi t' ga, da rušijo narodno slogo. @e!o naš ljubljeni „Slovenec", je ki seveda simpatizuje tudi z raoravskimi klerikalci, ni mogel moravskih Mlado cehov ali ljudske stranke, kakor se tudi imenujejo, dovolj obrcati, ker rušijo slogo. Marsikdo bi bil sodil, da bodo ti ljudje veseli, če se Staro- in Mladočehi bolj zbližajo, da bodo mogli skupno delovati za blaginjo češkega naroda. Toda prišlo je drugače. Klerikalci so povsod jednaki. Blaginja narodova jo njim deveta briga, temveč le gospodovati hočejo. Na Moravskem so klerikalci Že vso deželo prepregli s svojimi društvi in se organizovali kot lastna stranka, ko so spoznali, da Staročehi vendar le ne mislijo pospeševati klerikalnih namenov. Sedaj jim ni več mari za narodno slogo. Klerikalci so le ondu za narodno slogo, kjer je to njim v korist Koliko je klerikalcem za naroduost, to se je pokazalo že na Moravskem. Njih glasilo JI las" je priobčilo celo vrsto člankov proti osnovi češkega vse učiliŠča ca Moravskem, in celo kar direktno priporočalo, uaj se osnuje rajši nemško vseučilišče. Dokazovalo je, da bi češko vseučilišče ne imelo dovolj slušateljev. Klerikalcem so vse šole zoprne, katera niso v njih rokah. Vsaj je dovolj znano, da so vsi klerikalci na katoliškem »kodu se pač izrekli, naj Slovenci podpiramo osnovo neruskega vseuči lišča v Solnogradu, a na potrebo slovenskega vse- učilišča v Ljubljani so pa bili popolnoma pozabili, da celo pozabili so bili , da imamo Slovenci glede srednjih šol tudi drnge težnje, kakor osnovo nepotrebne katoliške gimnazije v Ljubljani. Za gimnazije ima skrbeti država in v Ljubljani sta že dve državni in bi torej katoliška bila popolnoma odveč. Potego vati se je nam le, da se državno gimnazije tako uravnajo, da bodo ustrezale potrebam našega naroda. Baš v tem oziru pa dela uaša katoliška stranka ovire, kakor kaže delovanje p;-"'-. Lenarda Klofu-tarja v deželnem šolskem svetu. Vsak krajcar, ki bi se pa za posebno katoliško gimnazijo v Ljubljani dovolil iz deželnih ali mestnih novcev, bil bi na-opravičen napad na žepe davkoplačevalcev. Ko so pa pristaši katoliške stranke videli, da vzbuja občno nevoljo pisanje klerikalnega glasila proti vseučilišču, so pa vzprejeli Češko vseučilišče na Moravskem v svoj program. S tem so zopet pokazali, da res pri nj h velja geslo, namen posvečuje sredstva. Moravski klerikalci postopajo popolnem jedoako kakor pri nas. Vsakdo se še spominja, da so naši katoličani gojenje narodnosti nazivljali pa-ganstvo, da so celo narod hujskali proti slovenski trobojnici, a zadnji čas, ko se razmere v deželnem zboru in cdberu jim ne sučejo po volji, se pa postavljajo na okrajno narodno stališče. Seveda verjeti jim nikdo ne more, da so nakrat iz Savlov Pavli postali. Jednaka klerikalna nevarnost, kakor nam Slovencem, preti tudi moravskim Čehom. Kompromis ki se je sklenil na Moravskem mej češkima strankama, ni naperjen le proti Nemcem, temveč tudi proti klerikalcem. To se je na shodu zaupnih mož, pri katerem se je kompromis sklenil, naravnost povedalo. Dr. S ranskv je klerikalce primerjal z domaČimi tatovi, proti katerim se je mnogo težje braniti, kakor proti tujim, ki od zunaj vlomijo v hišo. Da je dr. Stranskv dobro oznanil klerikalno stranko, to skušauao na Kranjskem. Kako tihotapski se je znala ukoreniuiti v naši deželi. S kakimi podlimi sredstvi in lažmi 83 je delovalo, je dovolj znano. Na Moravskem je seveda za klerikalce delo težje, ker je narod bolje izobražen ; posebno s podobnimi predlogi, kot je Pftiifer prišel v kranjskem deželnem zboru glede omejevanja šolskega nauka, bi na Moravskem ne bilo varno priti, kajti narod bi jih pognal s cepci. Zato pa na Moravskom morajo klerikalci hliniti prijatelja'vo do omike. Nadejamo se pa, da se na Moravskem ne posrečijo nameui klerikalne stranke in da se je zares posrečilo obema češkima strankama zabiti klin mej katoliško stranko in narod. V I Ju lil J »nI, 17. julija. Volitve na štajerskem. Sedaj se je izvedelo, da je katoliška ljudska stranka bila s štajersko obrtno stranko, kateri glavni vodji dr. Starkel in Feichtinger sta bila te dni obsojena zaradi kridc, sklenila kompromis glede na bodoče volitve. Oe ta kompromis še obstoji, ali se je razdrl vsled obsodbe dveh vodij obrtne stranke, ne vemo. Štajerska obrtna stranka je protisemitska in je imela podobne namene, kakor kršćanski socijalisti na Dunaju. Pobijala je židovsko korupcijo, da si v njeni sredi ni bilo vse v redu in je baš nje glasilo se dalo plačevati, da je o tej ali oui stvari molčalo. To, da je ta Btranka sklenila s klerikalci kompromis za bodoče volitve, najbolje dokazuje, da se za krščanskim socijalizmom skriva klerikalizem. Kjer se klerikalci ne upajo naravnost nastopiti, ondu pospešujejo krščanski socijalizem. Madjarizacija na Ogerskem. Ogerska vlada je dala že odgovor na papežev navod škofom. Lotila se je uiejenja duhovniških plač. Povišale se bodo plače duhovnikom, a lo tistim, kateri madja-rizacijo razširjajo v cerkvi in šoli, kateri madjarski propovtdujejo, madjarski uče veronauk v šoli. Izključeni od povišanja plače bodo vsi duhovniki, kateri bi kaj agitovali proti državnim zakonom. Kdor bi torej kaj agitoval proti civilnemu zakonu, ah pa deloval proti madjarizaciji, zadovoljiti se bode moral z nižjo plačo. S tem je ogerska vlada duhovščino prijela na kaj občutni strani. Razcepila jo bodo v dva tabora. Večina slabo plačane duhovščine bodo se bolj ozirala na vladne želje, kakor na navode iz Rima. Na Ogerskem je dosedaj bil velik del duhovščine silno slabo plačan, dočim škofje dobivajo knežje dohodke. Ko bi bila višja duhovščina sama odstopila kaj od svojih veličin dohodkov nižji, bi sedaj vlada ne mogla ca omenjeni način pritiskati na nižjo duhovščino. Skrbimo za omiko naroda! v. V deželah kolosalnih imetij, kjer je vse veli kansko, v Angleški in Ameriki, ee tudi ?a ljudsko omiko žrtvujejo kolosalne svoto, dasi tam pouk ni tako sistematično urejen, kakor v stari Evropi. V Zjedinjenih državah so posamični človekoljubi ustanovili nekaj zavodov, kateri zavzemajo odlična mesta mej prvimi, kur jih svet pozna, že ker je njih fundacija in vsled tega tudi vsa uredba velikanska. Prvi tak zavod je osnoval Peter Oooper. Ta mož se je rodil v Novem Vorku in največ pripomogel, da se je ta iz umazanega mesteca s 30.000 prebivalci premenil v jedno najodličnejših mest vsega sveta. Cooper je bil po svojem poklicu mehanik. Izumil je več važnih mehaničnih rečij, katere so mu vrgle toliko, da je zamogel postati samo-Btojen podjetnik. Kot tak si je pridobil več milijonov in zavzel v novojorški državi jako odlično mesto. Mož je vedel, s kolikimi težavami se mora boriti tisti, kdor ni bil deležen sistematičnega pouka, kako težko si pomore do boljega materijelnega stanja in do večje omike. Zato je dolgo let premišljal, kako bi omogočil siromašnim slojem poučevanje. Ko je bil že jeden najuplivnejših mož v svojem rojstnem mestu, je od vsakega, pri raznih podjetjih narejenega dobička položil jeden del na stran, da ga svoj čas porabi v svrho ljudske omike. Po njegovi ini cijativi so jo osnovalo šolsko društvo, katero je ustanovilo mnogo ljudskih šol v Novem Vorku m jo vzdržavalo skoro pol stoletja, dokler jih ni prevzela država. Kot jeden najdelavnejših članov v odboru tega društva si je Cooper pridobil v šolskih stvareh mnogo skušenj, Bpozual nedostatke ljudske šole in poraankljivost ljudskošolske omike. Okoli 1850. leta je kupil Cooper na svoje troske krasno in veliko stavbišče, na katerem se je namenil zgraditi ljudski omiki posvečeno poslopje. Kmalu po teia so bili izgotovljeni načrti in začelo se je zidanje poslopja, katero je še danes, ko je Novi Vork mogočno napredoval, jedno najlepših. V tem poslopju H&e prirejajo prirodoslovni, tehnični, obrtni, sanitetni, politični in ekonomični kursi, ustanovila se je šola za risanje in za glasbo ter znamenita knjižnica. V tem, po nesmrtuem ustanovitelju Cooperju imenovanem zavodu se je izobrazilo že na tisočo in tisoče mož in žeusk in po tem vzgledu so v mnogih ameriških mestih ustanovili zasebniki ali pa občino Rame podobne zavede. Naj navedemo nekaj številk, da se vidi, kako obiskan je ta zavod. L. 1860. je obiskalo čitalnico 200.000 bralcev, 1. 1890. 567.000; I. 1870. se je izposodilo 50 000 knjig, 1. 1800 pa 228.000. Troški so znašali 1860. I. 20.000 dolarjav , I. 1880. pa 57.000. L. 1891. jo znanstvene večerne kurse redno obiskovalo 1055 poslušalcev, modelirati in risati so je učilo 1917 oseb. Vseh učencev je bilo 340O, več ko polovico teh je naredilo skušnje. Pouk je seveda brezplačen. Letni troški znašajo 160 000 gld. Ustanovitelj Peter Cooper je za vzdrževanje zavoda daroval 300.000 dolarjev, njegovi otroci so darovali 500 000 dolarjev, neki drugi bogataš pa 200.000 dolarjev. Koliko jo ta zavod koristil, to se ne da popisati, to si pa lahko vsak misli, saj je Cooperjov zavod najznamenitejši te vrste na celem svetu. Po Cooperjevem vzgledu so se, kakor že rečeno, osnovali tudi v drugih mosti h podobni zavodi, Hitrovo. Umrl je ranki poslanik v Japanu Hitrovo. Hitrovo je bil nekaj časa ruski zastopnik v Sofiji. Ko je bil v Bakareštu, je podpiral rusko-Ijubno stranko v Bolgariji. Imel' je vedno zveze z bolgarskimi vladnimi nasprotniki'. Ko seje v Pahicevi pravdi v Bolgariji prevečkrat imenovalo njegove ime in so v Peterburgu spoznali, da Hitrovo s svojo politiko nima uspeha, prestavili so ga v Lizbono, potem v Japan. S tega časa se je malo slišalo o njem. Hitrovo je bil dober diplomat, če tudi proti Bolgariji ni imet pravega uspeha. Stam-bulovu jo napravil inuogih bridkih ur. Da ni Hitrovo pripravljal tal, kdo ve, če bi so že sedaj bile razmere v Bolgariji na boljše obrnile, ltusoljubna stranka bi bila morda le omagala vsled vladnega nasiistva. Hitrova stališče v BukareStu je bilo težavno, kajti gledati je moral, da ruske vlade ne kompiomituje in je za vse neuspehe moral sam prevzeti odgovornost. Umetno surovo maslo v Nemčiji. Nemški državni zbor je bil sklenil zakon, da se prepove izdelovanje umetnega masla v Nemčiji. Skleneni zakon bi bil v korist kmetijstvu. Škodoval bi pa bil mnogim tovarnarjem, ki so izdelovali umetno maslo. Socijalisti so v državnem zboru nasprotovali temu zakonu s tega sfališ'a, da se s tem podraži Hirovo maslo, kar bode v »kodo delavcem. Naglašali ho, da popolnoma zadošča, ako se prepove ponarejeno surovo maslo prodajati za pristno. Tega mnonja je bil tudi zvezni svet in je odklonil v državnem zboru skleneni zakon. Po našem mnenju je to le obžalovati. S ponarejenim surovim nun lom je ravno tako, kakor s ponarejenim vinom. Vse se pro la za priat&O. V Avstriji zakon ukazuje, da mora krčmar imeti na vidnem mestu v goitilni obveščeno, če prodaje umetno vino. Dosedaj se pa še ni Dašel krčmar, ki bi umetno vino prodajal, če tudi se ga jako mnogo izdelu;e. Ustaja ua Kubi. Boji na Kubi se še vedno nadaljujejo, če tudi je general VVevler bil sklenil olložiti bojevanje do jeseni. Ustaški vodje pa ne mislijo mirovati in nadaljujejo boj. Jedeu vlak so zopet vrgli s tiru in je bilo več Ijudij ranjenih. Ustaški poveljnik Gomez sedaj gre z 12.000 rcožmi proti zapadu. Oblaslva v St. Jagu so zaradi tega j iko vznemirjena. Za vlado je pa posebno neugodne, ker se mej vojaki kaže nekaka nevolja. Od marca vojaki niso dobili plače. Poveljniki so zatorej že boje, da celo vojni oddelki preidejo k ustašom. Na otoku vlada velika beda, ker je mnogo v asi j po-žganih. Vlad« obeta, da bode za ljudi, ki so v boju zgubili imetje, kaj storila, a vse so le Upi obljube, ker &o državne blagajnice prazue. Z to pa ljudje rajše podpirajo ustaše, da so vsaj varni, da jim ne požgo hiš. Dopisi* J/ X()vejjJi MeatAj 15. julija. Niše ob činske volitve so izpadle tako, k.tkor jih je zdela narodna stranka. Kukor se Vam je brsoiavilo, je v 3. razredu prišlo veliko volilcev. Dostaviti je, da tudi v drugem razredu se udeležilo precej vo-i Icev in takiato tu Ji v prvem. Voljeni so kandi-datje narodne stranke, in sicer s tako večino gla-t.ov, da f,o klerikalni vodje v našam mostu prav milovanja vredni. Dr. Marinko kot voditelj te stranke se ni upal kandidirati v prvem razredu, kjer je 94 volilcev in mej njimi kacih 70 uradnikov, v dragem tudi ne, zašel je v tretji razred in tam od odjanth .100 glasov ni več dobil, kakor ubogih 8 glasov. V prvem razreda je dobil'jeden glas. V drugi razred ni bilo več klerikalnih volilcev spraviti, kakor dva, dra. Marinka in še jednega. Dr. Marinko je volil v tem razreda kot načelmk kafdV. rokodelskega društva, katero ima hišo. Prišel je pa tudi* v p*rvi razred volit. Zapustilo je zdaj4 vse tega voditelja naših klerikalcev, g. Karo! Kune in podpredsednik našega kat. polit, društva in desna roka dra. M vri nke v agitaciji, je za d/a glasa več dobil ko Marinko, torej 10* glasov. — In ta stranka, ki nima nobenih tal v Novem mestu, se upa še tako ošabno s plakati na dan! Ob 9. uri zjutraj so klerikalni agitatorji že zapustili volišče. Vse nič ni pomagalo, tudi to ne, da je prišel dr. Krek sam v Novomesto meseca junija t. 1. bodrit in organizirat te volilce. V Ljubljani so menda mislili, da bo dr. Krek, ki baje vse zna, tukaj čudeže delal. Mi smo klerikalce vender le na več glasov šteli, vsaj da v vseh treh razredih kacih 50 skupaj spravijo, ali spravili so jih vkup le kacih 20 v vseh treh razredih Menda je uzrok toga dogodba dne 31. maja t. 1. Vsi boljši elementi so zapustili stranko, ali so ostali pasivni. Pa za nekaj se imamo tem gospodom vender zahvaliti, namreč da so volilce narodno stranke vzbudili iz indifereutiztun glede občinskih volitev in so isti prišli v tako velikem številu na volišče, kakor ža več desetletij ne. Izvoljeni občinski odbor n*j vzame v vednont, da gospodje volilci od novega odbora pričakujejo, da istemu klerikalci ne bodo mogli več očitati, če pride čez tri leta zopet do volitve. Za Novo mesto ter za celo Dolenjsko v«žno vprašanja novega okrožnega sodišča in vprašanje vodovoda pride v teh treh letih na rešitev ; nij vsak od izvoljenih gospodov pred očmi ima to Novo m^sto, iz katerega se da v bodočnosti več napraviti, kakor se je v zadnjih desetletjih napraviti moglo. Iz Novega mesta se da, če občinski odbor svojo nalogo dobro razume, napraviti veliko mesto in velik trg, ki bo središče mej Hrvaško, Kranjsko, Koroško in Istro glede trgovine z govejo živino, svinjami, konji, vinom iu sadjem, tuli je zaradi ugodne in lepe lege mesta mogočo doseči, da bodo penzijonisti in drugi zasebniki radi tukaj živeli. To naj ima sleherni izvoljenih pred očmi in naj prevzame vsak izvolitev in tudi izvolitev pri volitvi župana ter konstituciji posameznih odsekov. Bodoča tri leta so za Novomesto in celo Dolenjsko morebiti za dolgo najvažnejša in zaradi tega vsak greši, ki bi se odtegnil delu za občni blagor. Dobro srečo tedaj novemu odboru! Dnevne vesti. V Ljubljeni, 17. julija. — Ministerski predsednik grof Badeni) pride te dni v naše mesto. Dan prihoda še ni natančno določan, najbrž pa pride že dae 1. avgusta. Kakor smo že poročali, skrbi mestno županstvo, da se ministerski predsednik dostojno vzprejme. Žylnti bi bilo, da ljubljansko prebivalstvo v tem ozira podpira prizadevanja poklicanih f-iktorjev, tem bolj, ker so naši narodni nasprotniki v višjih krogih vcepili minisierskemu predsedniku nekam čudne nazore o nas in je torej v našem lastnem int°resu, da dvbi grof Badeni boljša mnenje o nas. Ljubljana ima specijalno mnogo vzrokov, biti hvaležna ministerskemu predsedniku in tudi z narodnega in političnega stališča eodeč nimamo vzrokov, biti naravnost neprijazni grofu ILdeniju, dasi nam marsikatera njegovih odlečeb ne ugaja. Doslej se naiu še ni nikjer seveda bolj v skromui meri. Jeden največjih jo PrattOV zavod v Brooktynu. Charies Pratt je bil priprost siromašen ma šinist. Učil se je privatno in z velikimi težavami, ker ni bilo lahko dobiti knjig in ker je mogel učenju posvečevati lo noči. Že v mladih letih je sanjaril le o tem, da ustanovi kakor Coopor ljudski omiki posvečen zavod, če se mu posreči pridobiti si kaj premoženja In posrečilo se mu je. Kot sivolas 8'arček je zidal Prattov zavod v Brooklvou Proovitanj« svojega zavoda se je mogel le malo let Veseliti; I. 1890. je legel v grob. Pratt je žrtvoval za svoj zavod skoro 4 milijona dolarjev. Cooperjev zavod je sicer večji in zna meuitejši, za to pa jo izobraževanje v Prattovem primeriiojše. V Pratovem zavodu se lahko vsakdo, moški ali ženska, nauči vsega, kar hoče. Zavod obsega prav za prav celo vrsto malih zavodov: vzgledni otroški vrtec, ljudsko šolo, epecijalne Šole za trgovino, obrtnost, umetnost in gospodinjstvo. Vrh tega jo jako mnogo posebnih kursov o higijeni, v postrežbi bolnikov, o prvi pomoči pri nesrečah i. t. d. Vsak obiskovalec mora plačati malo šolnino. J L. 1890. je obiskovalo ta zavod 3200 učencev in 1500 učenk. Nastavljenih je v zavodu nad sto oseb, moških in ženskih. Knjižn:ca št-j 20.000 zvezkov; I. 1890. so je izposodilo 147.000 knjig, vrh to je pa še neka sptcijalna knjižnica broječa 2000 knjig, iz katere se je izposodilo 26.000 knjig. Vsaki učenec in v*aka učenka mora telovaditi. To je določil ustanovitelj sam, kateri je bil prepričan, da zdravo in krepko telo upliva knj dobrodejno na človeško dušo. Znamenit jo tudi Dresselov zavod v Filadelfiji. Ta zavod obstga: trgovsko šolo; obrtno šolo za moške, obrtno šolo za ženske; glasbeno šolo; šolo za obrazilne umetnosti; oddelek za higijeno iu javno knjižnico. Po Cooperjevem vzgledu se jo v Londonu leta 1882. ustanovil zavod „Poeple Palače", v katerem se prirejajo vsakovrstna predavanja. Iz začetka je bil obisk precej slab, a društveni odbor je jel prirejati ljudsko koncerte, kateri so bili mnogobrojni obiskani in zdaj se mora ta zavod v vsakem oziru postaviti v jeduo vrsto s popisanimi amerihanskimi zavodi. pokazal direktno nasprotnega, pač pa tn in tam naklonjenega. Kakor meščanstvo, tako tudi delavci nimajo povoda biti grofa Badenija neprijazni, saj je onv izpdsloval, da so je izvedla volilna reforma. Ta reforma sicer ne odgovarja vsem opravičenim zalit* vam delavcev in tuđi1 nam ne prija povsem in v vsakem ozira, vender mislimo, da je vedrio bolje drži gn, nego lovi ga, bolje nekaj, kakor nič. Zategadelj pričakujemo, da se bodo tudi' delavci pridružili meščanstvu in pomagali, da ministerski pred sedoik našega' mesta na zapusti poln prod vodko v iu krivih nazorov. Naj se te vrste ne tolmačijo napačno. Mi nikakor ns priporočamo klečeplažtva in prilizo vanja, to sploh ni v slovenski natori, želimo le, naj bi bil vzprejem načelnika osrednje vlade dostojen — zanj in za nas. — (Nižja gimnazija v Ljubljani) jo v svojem letnem poročilu priobčila na prvem mestu spis „Konstantin Veliki kot kristijan", kateri jo spisal prof. Josip Jenko. Redne predmete je poučevalo 11 učnih močij, izredne pa 5. Učoncev je bilo koncem leta 291, mej temi 289 Slovencev, 1 Hrvat in l M ulj Ar. Ljubljančanov je biloGO, dragih Kranjcev 260, Štajercev 12, Primorcev 9, in drugih dežel tostran Litve 1 in iz Translitve 3, Šolnine se je plačalo 2130 gld, v^prejemnine 224 gld. 70 kr. Odličnjakov je bilo 25, prvi red jih je dobilo 17G, drugi red 3G, tretji red 22, ponavljalai upit jih ima 33. Novo šolsko leto so žične dne 18. septembra. — (Poročila ljudskih šol.) Na I. ljubljanski mestni petrazredni deški šoli je poučevalo z ravnateljem iu katehetom vred 11 učnih močij Učencev je bilo koncem leta 488, mej njimi jeden Nemec, dtngi vsi Slovenci. 348 jih je sposobnih za višji razjed oziroma izpust, 137 pa nesposobnih, 3 so ostali neitpraSanl. — Na drugi mestni petrazredni deški šoli je pa poučevalo 12 učnih močij. Učencev je bilo 519, mej njimi razen dveh Nemcev vsi Slovenci. Z* višji razred sposobnih je bilo 37G, nesposobnih 134, neiaprašaniu je ostalo devet. — Na mestni nsemrazredni dekliški šoli jo poučevalo 14 učnih močij. Učenk jo bilo 378, mej tem 3G7 Slo-veuk in 11 Nemk. Za višji razred je sposobnih 274, nesposobnih 79, neizpmšenih 25. Poročilo ima na 1. mestu spis „ Materam !" Na štirirazredni deški ljudski šoli v Kranju je 7 učnih močij. Učencov je bilo 176, mej njimi 1G9 Slovencev in 7 Nemcev. Sposobnih za višji razred je 117, nesposobnih pa 57, in neizprašana sta ostala dva. — Na štirirazredni ljudski soli v Metliki je poučevalo 6 učnih močij. Učencev je bilo 218, učenk 180, torej vseh vkupe 398 Vilo sposobnih je bilo 38, sposobnih 205, nesposobnih 148 in 7 jih je ostalo neizprašanih. — (Znižana voznina na drž. železnicah) M-stni magistrat naznanja, da je dovolila o kr. drž. železnica za 50% znižano vožuino samo za oni stavbiuski materijal, ki se v resnici potrebuje za popravo po potresu poškodovanih hiš, dočim je vse drugo blago od te olajšave izključeno. — ^Državna stipendija za medioinoe.) Na prošnjo dež. odbora kranjskega dovolilo je naučno rninisterstvo dogovorno z miuistorstvom notranjih del, da se jedna tistih za medicine? iz Kranjske, zrucžne slovanskega jezika, določenih štipendij v zuesku letnih 252 gld. pedeli kakemu zdravniku iz Kranjske v svrho, da obiskuje dve leti na kakem avstrijskem vseučilišči oporateraki tečaj. Dotični frekventant dobi od deželo vrh tega letno podporo 350 gld. — (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi v Boboto, dno 18. julija t 1. na vrtu g. Ferlinoa h prijaznim sodelovanjem g. Pavšeka, pod osobnim vodstvom društvenega pevo vodje gosp prof. Frana Gerbič t svečunestno vrtno veselico na korist, družbi sv. Cirila in Metoda Godba si. o in ki. pespolka L opold II., kralj belgijski, št. 27. Vstopnina za osebo 20 kr., častiti podporni člani in otroci so vstopnina prosti. Preplačila so bodo hvaležno vspre-jemala. Začetek voselici ob 8. uri zvečer. Vspored petju: 1.) A. Hajdrich: „Na boj!', moški zbor. 2. ) T. A. Vogl: „Cigani", veliki moški zbor s tenor« samospevom. Tenor poje g Jos, Pavšek. 3 ) Šopek narodnih pesmij iz Tuhinjske dolino, Čveteroglusno postavil g. prof. Fr. Gerbio. 4.) F. S. Vilhar : Hrvatska davorija („S Velebita klik so ori"), moški zbor s spromljevanjem vojaške godbe. Kegljanje za dobitke traja cel teden in ee zaključi v soboto ob 11. uri zvečer. Serija treh lučajev velja 10 kr. 1. dobitek 20 kron, II. dobitek 10 kron, III. dobitek G kron, IV. dobitek 4 krono, V. G kron, VI. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. — (Občni zbor posestnikov meščanske vojašnico v Ljubliani) bo v nedeljo dne 19. julija ob ',11. uri dopoludne v mestni dvorani. Mej točkami dnevnega reda je tudi razgovor o pro-dalji oziroma popravi vojašnice za privatna stanovanja. Vabila poslala so se vsakemu posestniku vojašnice na dom Opozarjajo se pa še poeebe, naj se mnogobrojno udeleže občnega zbora. — (Izpred sodišča.) Nedavno tega je kroš-njar Ruppe, doma tam-doli za Ribnico v kočevskem vojvodstvu, napravil v kavarni „pri Slonu" velik škandal. Razgrajal je i>a vse mogoče načine, klel Slovence in se ruval z natakarji in redarji. Slednji so rabijantnega Kcčevca le z veliko težavo aretovali iu sodišče ga je obsodilo na 5 dnij v zapor. Mož je bd svoj čas krotak in pohleven krošnjar in šele zadnji čas ga je prešinil furor teutonicns, odkar do biva od „Sudmarke" redno podporo in odkar mu je društvo kupilo s primernimi gesli okrašene kroš-njarske Škatlje. Ta darežljivost „Sttlmarke" je kočevskega brata navdušila za nemškouacijonalno idejo v toliki meri, da ga je naposled spravila v zapor, v katerem postarni mož doslej še ni sedel. — (Leakovška afera pred sodiščem) Iz Novega mesta se nam piše Iti. t. m.: Danes se je začela kazei.ska obravnava proti leskovškemu dekanu dr. Srrbeocu, njegovi netjakinji in kuharici Ani Štrbenc, leskovškemu mežnarju Fr. V*kselju in le-tega ženi. Obravnava jo trajala danes le ure, potem pa se je pretrgala na predlog zagovornika, kateremu predlogu je pritrdilo tudi drž. pruvdništvo, v svrho, da ph pokličeta kot priči tudi oba preiskovalna sodnika, katera sta v tej stvari vodih preiskavo in oba zapisnikarja preiskovalnih sodnikov. Dekana dr. Strbenoa in Ano Štrb •■m- zagovarja g. dr. ŠuŠteršič i« Ljubljane, zakonska Vakselj pa g. dr. Slane. Sodišču predseduje dež. sod. svetnik g. (lolia, votantje so gg. Skerlj, Mo-*che in dr. Rogina, dočim zastopa državno pravdmstvo g. dr. Travner. Prečitala se je obširna obtožnica in začelo se je za-sbšavanje cerkovnika Vakssijn, potem pa se je, kakor že rečeno, obravnava pretrgala. Občinstva je bilo veliko« Dr. BnšterSič je predlagal, naj bo obravnava tajna« Temu se je uprl dr. Slane, češ, ko bi bil '• de meščan ali jurist na zatožni klopi, bi se tak predlog gotovo ne stavil. Sodišče je dr. Slancu pritrdilo ter odklonilo predlog dr. Šušteršiča, pač pa dovolilo, da sme stenograf gospod Pfeifer iz Ljubljane na stroške dr. Šusteršičevih klijentov obravnavo st» nografirati. — (Volilno gibanje na Štajerskem) Dne 19. t. m. popoludne bo v Ribnici na Pohorju ljudski shod, na katerem bodota govorila gg. posl. Robič in dr. Gregovec; dne 2G. t. m. bo shod v Rušah, dne 9. avgusta pa shod v Mariji snežni. V Velenju bo dno 2G. t m. shod zaupnih mož za šoštanjski okraj. — (Občinske volitve v Slatini.) V slatinski občini so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v tretjem in v drugem razredu, Nemci pa v prvem. Vsa nasprotniska prizadevanja, dobiti večino v obč. zsstopu, so se iajalovils« — (Razpisane službe ) Na petrazredni deški Ijudtiki šoli v o k O f j 1 Loki peto učno mesto z dohodki IV. p!ao. tAl rada. — Na jedoorazndniei v O 1 š t v k u mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. pLč. raareda n prostim stanovanjem. — Na novo odprti jednorairsdoioi v št. Lenartu pri šk. Loki mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač, razreda in prostim stanovanjem. Prošnje za vse tri sluibe do dne 31. juliji šol. svetu v Kranju. — Pitat vešč v a dnem kancolijskem poslu s« vzprejrue z mesečno plačo 30 gi. pri okr. sodišču v Krškem. — Istotako pisar s plačo 25 gld. pri okr. sod. v Z a t i č i u i. — Notarsko rnesto v Mokronogu je razpisano po pok. dr. Viktorju R o s i ti i. Pr-.šnje notarski zbornici v Ljubljani najdalje vil dath po 3 objavi v uradnem listu. * (Edmond Goncourt) proslavljani francoski pisatelj, jedeu očetov modernega naturalizma, rojen 1. 1822. v NancvjU in brat Jules Goncourta, ki je že leta 1870. preminul, je včeraj v Ctiaurosavu ii mrl. * (Umor ogerskega poslanca grofa S/ta vaya) Ogerska policija se trudi na vso moč, da doltne, kdo je umoril poslanca grofi Sztarava, a vf.8~i3 gold. 1 kr. Hranilnih vlog \- Ista 1895. Uožilo 451 strank 683kiat skupaj 104 137 gld. GG kr, vzdignilo pa je 4G2 sirur>k 836krat skupaj 106*490 gld. 50 kr., torej 86 je več vzdignilo za 2352 gld. 84 kr. Ka-pitalisovane obiesti za 1. 1895 no znašale 7506 gl. 93 kr., hranilna v lege konosm 1^*4 1. 192.404 gl. 99 kr. KonOSlB leta 1895. je znašalo terej stanje hranilnih vlog s kap obrestmi vred skupaj ll.<7 559 gl. 8 kr., ki so bile ualož-ne na 708 hranilniti knjižic. Na posojilih ae je izplačalo 18'.'5 h ta 48,056 gld. vrnilo pa 34 978 gld- 50 kr., ttd«*j se je več izposodilo za 14 977 gld 50 kr. in ker je koncem leta 1894. znašalo stanje posojil 210 010 gold. 50 kr. t.Tej so znašala vs-* p-.ojjila koncem 1895. leta 224 988 gld. Kupilo se je posestvo v Ljutomeru za Ki.000 gld. Na to se je že izplačalo 14.0«i.") gld. 88 kr., ostalih 1954 idd 12 kr. pa še je biio kon-Ci-nj leta 1895. na dolgu. Vrednotit tega posestva se je znižala vsled pfoOBnifa premičnin za 205 gld. 7^ kr. in je torej koncem 1895. leti še znašala 15 794 gld 22 kr R-zervni fond je znašal koncem 1895. leta 23.838 g»d. 65 kr., posebna rezsrva pa 1178 gl 32 kr., obe tezervi torej okupaj 2.r>016gl. 97 kr. Č sti dobiOsk leta 1895 je zaašal 3109 gld. 51 kr. ter se itr.a vnl* d sklepa občnega zbora z dne 14. maja 1896 leta priđsjati ressrvnsma zakladu. Upravno prsmoisnjo «e je tekom let i 1 i. zviialo za 12 910 «ld. 83 kr. iu js znašalo koncem 1895. Ist« 266 797 gld. 89 ar. V prvem polletji 1896. je imela potojilnioa 138 034 gld. 22 kr. prometa. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud posojilnico in ae obrentujejo po 4l ^° 0 * Obresti 80 pripisujejo vnakega pol Ista h kapitalu. Posojila 88 dajejo po 6% samo druš!veuikom. Uradu]e se vsak torek in p-tek razun praznikov od 9. do 12. ure dopoludne. Bratje Sokoli! IV. jour-fixe na galeriji telovadnice v „Narodnom domu" z innojjovrbUiiiu in /ab.ivniin vzporedoni. K prav Obilni ndtlflbl vabita reditelju. Juraj Auer. Josip Jodlicka. SLr Najčistejši in najboljši malmčev sirup v steklenicah po 1 leg hO kr. Razpošilja se tudi v pletenicah po 8, 10, 20 in 40 kg., kg po 48 kr. Lekarna l*locolK nunciju" (2648—11) Ljubljana, Dunajska oeita. I'»-.»'ie<- .k • • ••iih«»ior.| ; )e iini/.hc : Ivana M a-lina v Ljubljani nepremičnino t v drugič) dne 20. Julija v Ljubljani. Antona Knufelca posestvo v Koritnici, cenjeno 4100 gld in 190 gld., in Andreja Zadu posestvo v Kne-žaku, cenjeno V7f» gld. b') kr.. oba dne 28. julija in 21, avgusta v Ilirski lbstrici. Kr.mcet i Ooršcta posestvo v Dolenji vasi, ronjeno 2297 gld., dne 22. julija in 10. avgusta v Ribnici. Martina Ko len ca zemljišče v ftt. Rnpcrtu, cenjeno 675 gld.. dne 23, julija in 26. avgusta v Mokronogu. Antoni Taj c rja posestvo v Pristavi, cenjeno 1060 gld., dne 23, julija in 21, avgusta v Novem mestu. Neže Bradelka posestvo v Rovt&b dne 23. julija in 22. avgusta v Ii<>gatcu. Matije St opnnti posestvo v Curilih, cenjeno ,r>0 gld., dne 28, julija in 22. avgusta v Metliki. (Umrl!! so r fi>i»pic»M«iiis 15. jnlija: Ljudovik Htidolf, strojarjev sin, 1 mesec, Sv Petra cesta št. 70, vnetje možganov. 16. julija : Jožef ()roszy, strojnega kurilca siti, B let, Dunajska cesta St. 42, božjast. — Jera Aibe, poatrežnica, .r)(> let. Pred Škofijo fit. 17, pljučnica. — Franc, JerSin, posestnikov sin, 7 let, Ilovca It. 26, pljučnica po škarlatici. — Peter Anton l'njs, brusač, 7l) let, Hrenovo ulice fit. 20, cstarclost. Meteorologično poročilo. Julij Čas opazovanja Stanje barometra v mm, Temperatur« v C Vetrovi Nebo Mokpna v mm. v 24 urah 16. 9. zvečer 73"» 9 212 si. jv/.h, jasno 17. » 7. »jutuij 2. popol. 737-8 736 7 16*8 202 moč. jug Br. rab, dež (d) lačno 1-0 Srednja včerajšnja temp.iratnra 20 2 normalom sa 0-4* nad gld. XDvLra.&đ&3£€t borza dne 17 julija 1896. Kkupr.i državni dolg v notah .... Skupi i državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta......, Avstrijska kronska renta 411 ,....., Ogerska zlata renta 4°',....... Ogerska kronska renta 4% , , Avstro-ogerske bančne doln c« . . , Kreditne delnice........, lx>ndon vinta........... Nemški drl, bankovci ta 100 mark . . M mark............ i0 frank, v........... Italijanski bankovci....... i j. kr. cekini.......... 4°'0 državne srečke is 1. lHf»4 po 260 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke b* „ po l'K) gld. Zomlj. obč. avstr. 41;.0/« zlati zast. linti . — Kreditno srečke po 100 gld......10*> Ljubljanske srečke.........22 Rudolfove srečke po 10 gld......22 Akcije anglo-avstr. banke p;j 800 gld. . . 156 T"auiway-droflt. velj 1 Vij gld. a. v. . . . 483 Papirnati rubelj........ . 1 101 101 123 101 192 '.»9 977 861 119 b8 11 a 44 144 gld 189 p, P26 - HO 8.r> 40 20 80 60 95 80 75 73 61 46 65 r>o 7f> 50 50 26 kr. Trgovski učenec s primemo šolsko omiko, se vzprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (2675—2) Jutri v soboto dne 18. julija t Hafnerjevi pivami i pod osobnim vodstvom g. kapelnika. JJ^iT" Samo pri ugodnem vremenu. ~~W Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. Velcspostovatijem Jozt'f J^orl>olc (2687) reatavrator. am Ljudevit Borovnik (27) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vtutko vratni h pnftett zn lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pr«>«l*»lis|s» staro samokresnice, vzprejema vsakovrstua |iopra\ila in jih točno in dobro izvršuje. Vso puške so na c. kr preskuševalnici in od mene preskusene. — Ila3trc7C.nl ooalki zastonj. Največji izbor ^ J5 4^ p * / im • Jfo Skrbn«, , . \\l 'OV ^i/.Jeio* i- • \ "V A / -s \ '8U90 aiziufe^ C_ ^in-16) C. h. gla?no ravnateljstvo avstr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda vel3eL"vza.eg-at ©d. 1. jvlslSJ* 1996. Nastopno omonjoni prltiajalnl lu otlliajalni časi oznadont io nr«*liijeovr»|>i«keiu čanu. (1705-16°} Odlični Is I,|nl>l|niie (juž. kol.). Ob 13. liri ti min. po noći osobni vlak v Trbii, l'untalinl, Beljak, Colorec, I'rnux.,.ti ■ r.■-.!■■, li/limu, čok Selztlial v Auneo, Isclil. Omunden, Solnog-rntl, I.--i.-l■ • i■ it....., Zoll na, jezom, Imunost, Stoyr, 1 .im-. Dunaj rta Amitntton. — Ob o. uri 15 min. zjutraj mešani vlak t Kočevja, Novo mesto. — Ob 7. url 10 min, osobni vlak v Trliii, 1'ontsbol, l!«l|uk, Oolovoo, Kran-zontfeiitn, Ljubno, Dunaj ćnz Knlztlml v Solnoffrad, titoyr, Lino, lludojevico, l'l/...... Marijine vnro, ll-l., Franzovs vare, Karlovo vnre, 1'rago, Lip«ko ■ i'/ Amatetton na Dunaj. — Ob 19. url r>5 min. popoludiie mešani vlak v Kočevje, Novo meato. — Ob 11. url fiO min. dupoludno osobni vlak v Trbiš, Pontabnl, lloljak, Oelovoc, Prauzensfeste, Ljubno, Helzthal, Dunaj. — Ob 4. uri popoluduo osobni vlak v Trbii, HnlJ&k, Oelovoo, Tijubno, ■•■•» Sel/., th jI v Sulno^rad, I,and-Uastnin, /.,.11 na Joseru, Inomost, llroRonc, i 'ur. • Oonovo, 1'arti, Stoyrt Lino, (tmundau, Ischl, Itudnjovlco, 1'lzonj, Marijino vare, Hrti, Fraiicovo vara, Karlove vara, Prafio, Lipsko, Dunaj via Am ttotten. — Ob 0. uri SO min. zvnćar maksmi vlak v Knčovjo, Novo mestu. — Ob 7. uri 44 min. zvečer osobni vlak v Losce-ltlcd. — Vrhu tona Ob (V. uri Stt min. populudne vsako nednljo in praznik v LuHoe-Hlod. I*rlli04l v I, J u 1» I i lino ju2. kol.). Ob R. uri r>9 min. zjutraj oaolini vlak ■ Dtiunja via Amstottou, Solnograda, Ilregeuca, Jnotnosta, /.olla tia jozeru, Ldnd-Oastoiiia, Liuca, (jteyra, Uniundena, Iscbla, Aussooa, Ljubna, Oolovon, Heljaka, Franzens-fnite, Trbiia. — Ob H. uri zjutraj osobni vlak ia Losc-Itloda. — Ob 8. url 10 min. zjutraj mataui vlak ia Kočavja, Novega mosta. — Ob 11. uri IS min. ilni.nlmlin. osnimi vlak a Dunaja via Aiiistetton, liipaknga, Pra^o, Krain-.ivdi varov, Karlovih varov, Ileba, Marijinih varov, Plzuja, lludejo-vic, Sidu.inrada, Llnoa, Stoyrn, Pariaa, Genove, Cnrilia, BreKauoa, In • mosta, /illa na Jezeru, Lonii-tiastolna, i.jnlinu, Oolovca, Poutabla, TrbUn. — Oh 9. uri 33 min. ponoluduo molani vlak Ia Kouovja, Novoga mnsta. — Ob 4. uri r>r> min. po|ioluduu oiobul vlak a Dunaja, Ljubna, Šelttlial*, Beljaka, Oelovos, Kranzensfeste, Pontahla, '1'rbtia. — Ob 8. uri 3ft min. avečer metani vlak ia Kočevja, Novega mesta. — Ob S. uri 4 min. zvočor osobni vlak a Dunaja prako Amstottenft, la bipslje, 1'rage, Krancovib varov, Karlovih varor, Ileba, Marijinih varov, 1'lauja, Budojovic, Holnograda, Ljubna, Beljaka, Oelovca, Pontahla, Trhifta. — Vrhu tega ob 10. uri 3b nun. avaftar vsako nedaljo in praanlk is Luseo-Bluda. :»«llio«l la I.JuliltHii** (dr?., kol.) v Kamnik. Ob 7. uri ji min. sjutraj, oh 9. uri ti min. popoludne, ob 0. url HO min svečor, ub 10. uri 'ib min. avočor. (Poslednji vlak lo ob uedoljah In praanikih.) Prihod v I.|iiI>1(i»im» drž. kol.) iz Kamnika. Ob 6. uri 58 miti. zjutraj, ob II. uri 15 min. dopoludne, ob 6. url 90 min. zvečer, ob B. uri 55 tniu. zvočor. (Poslednji vlak lu ob uedoljali In praanikih.) Mesnica se odda pod ugodnimi pogoji takoj 8 I. avgustom v najem aH pa proda v Spodnji Šiški. — Več se po i z v o pri gospodu i!onI|»ii Hv!«:II-ii, mesarja v Spodnji Šiški št. 13. (9666—8) Lekarna Trnkoczy, Dunaj, V. Doktorja Otona pl. Trnk6czy-]a ^sszsBBaCĆ^lL^a^flK^a^i s china in železom. (MsIbm 225 gr, Chort thin. 7 cr., Tind. Halat. ferri 25 lt.) SkuSiiili in otroklli9 kot lahko prebavljiv chinu-žclezo- preparat. ^ . . ,„.., - r r Doniva, se v (8w7>0 I^l^tiriii Triil4<>€*%y-j<*Y) pole^ nipstiie hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s poŠto. UMF 1 s(iiicicn "7 1< i-. Lekarna Trnk6czy v Gradoi. Razglas. (8686) Podpisani magistrat daje na znanje, da je dovolila c. kr. državna železnica za 50 znižano voznino le za oni stavbinski materijal, ki se potrebuje v resnici za popravo po potresu poškodovanih hiš ljubljanskega mesta. Vse drugo blag-o je od te olajšave izključeno in bi vsaka zloraba te olajšave imela zelo neugodne nasledke. Magistrat deželnoga stolnega mesta Ljubljane dne 13. julija 1896. ' ' T i II T r, •* V IJiibljaui luoilajadi ia dolitdo: Anton (18b'J) KrispiM' in Vano 1'etnoir. VI (t) i k ' I K • in I; i i / ' l 1. i i 1 Vi > ' A. Motst'h ^ <«>.. I Mi naj. I., LiifTftk H. Lepa polt, nežna koža. Vsem gospem iii devojkam za toaleto najbolji* priporočeno Zajamrono prlltOO samo, 6t za7iiHiiu>-vano m hovo, r*> ■MSaVb3aUI ■■asaBasBzsHaszi DE3, aa.. Usojamo se najuljndneje naznaniti, da smo v Ljubljani, na Dunajski cesti št. II, na dvorišču „pri Figovcu" ustanovili zalogo svojih izbornih mlinskih izdelkov in sicer vseh vrst belih mok ln otrob in oh jed nem spravljamo v promet novo vrsto Corona tečna moka katera je povsod znana kot izborna; za udobnost p. n. odjcmalcov smo uvedli izvirne! vrečo po ^.r> kilogramov in se vrfii prodaja po izvirnih tovarniških ccnnli. Aho ne vzamo 5 kilogramov ali več, se vsaka množina dostavlja Htro&kov prosta na dom ali na vsak kolodvor. Prosimo, da se nafta nova zaloga vzprejinu h popolnim zaupanjem, katero ho hode v vsakem oziru opravičilo. , 1 Z ve.espo&tovaujem zaloga Dunajska cesta st. 11 „pri Figovcu" v Ljubi jani (