74. številka. Ljubljana, v četrtek 2. aprila 1903. XXXVI. leto ® Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in (praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h Za Ljubljano * pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če bo oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Nadškof Stadler. Bili so časi, ko je bil sarajevski nadškof Stadler najpopularnejši mož na Hrvatkem in celo zatemnil ugled res velezaslužnega vladike Stros-smavra. Te popularnosti si ni pridobil z dejanji, z zaslugami ali z žrtvami za hrvatski narod, nego z — besedami, ali že besede so zadostovale, da je ves hrvatski narod vski-pel radosti in hvaležnosti in koval sarajevskega nadškofa v deveta nebesa. A prišlo je razočaranje, bridko razočaranje in danes uvideva hrvatski narod, kako veliki zmoti se je udal, ko je zaupal rimskemu klerikalcu. Stadlerjeva popularnost datira izza časa katoliškega shoda v Zagrebu. Hrvatje se niso zmenili za to, da je Stadler na tem shodu pro-klamiral absolutno, čisto ultramon-tantstvo, nazore, katerim se mora upreti vsak narod, če hoče živeti. Zadostovalo jim je, daje Stadler obljubil delovati na združenje Bosne in Hercegovine s Hrvatsko — in promovirali so Stadlerja za svojega prvega voditelja, toliko rajši, ker so Madjari izposlovali, da je bila Stad-lerju za to izjavo izrečena cesarjeva srraja. Toda Stadler je pred vsem rimski klerikalec in koristi Rima so mu vedno bili bolj pri srcu, kakor koristi hrvatstva. Ne rečemo, da mu ni nič za hrvatski narod, toda gotovo je, da mu je zanj samo toliko, v kolikor je to koristno Rimu, v kolikor je hrvatski narod orožje Rima. To je pokazal pri aferi zaradi zavoda sv. Jeronima, pri kateri priliki je brez obotavljanja izdal hrvatski narod in ga osmešil pred vso Evropo, samo ker je Rim prišel v malo zadrego. S^daj se je zopet pokazalo, da so nadškofu Stadlerju narodni interesi hrvatstva deveta briga, da je katoliški fanatik, ki zaradi najefe-mernejšega x-Bpeha na takozvanem verskem polju potepta najvitalnejše interese svojega naroda. Hrvatje in Srbi so eden narod, pripadajo pa trem veram, pravoslavni, katoliški in mohamedanski. Če hočejo katoliški Hrvatje s svojimi krvnimi brati živeti, jim je pred vsem potrebno tolerantnosti. To uvi-devajo vsi razsodni Hrvatje in morda je najlepši hrvatski pregovor oni, ki pravi »Brat mi mio, koje vjere bio«. Posebno pa je treba katoliškim Hrvatom tolerantnosti v Bosni in v Hercegovini, kajti le če pridobe Moha-medance na svojo stran, morejo upati, da si zagotovo ti dve deželi, če se Mohamedanci približajo Srbom imajo ž njimi vred tako večino in tako veljavo v teh dežeJah, da morajo Hrvatje poleg njih izginiti. S pridobitvijo Mohamedancev pa seveda ne pride samo hrvatski narod do veljave, marveč naravnim potom tudi katoliški element oziroma katoliška cerkev. To je dobro spoznaval biskup Strossmaver in po tem spoznanju uravnaval svoje politično delovanje. Stadler pa goji najprismojenejše klerikalstvo in v svojem blaznem fanatizmu, s svojimi srednjeveškimi nazori je srečno dosegel, da so Mohamedanci prišli v največje nasprotje s bosanskimi Hrvati. Ko bi bil Stadler količkaj razumen človek, bi moral vendar uvideti, da je sloga med Mohamedanci in katoličani samo mogoča, če drugi druge respektirajo in zlasti če se respektirajo v verskem cziru. Stadler pa tega ni uvideval. Izstopil je iz hrvatskega društva »Trebević«, ker je bilo sklenjeno, da se tudi Mohamedanci vdeleže razvitja društvene zastave, kakor da bi bila zastava omadeževana, če se zbero krog nje ljudje mohamedanske vere. Stadlerju ni bilo mar, da je s tem razžalil { Mohamedance in jih Hrvatom odtujil. Sedaj pa je nadškof Stadler vpri-zoril škandal, ki nas živo ppominja srednjega veka. Dal je odpeljati in skriti neko mohamedansko ženo in njene otroke ter jih krstiti. Stadler tega niti ne taji in neče povedati, kam je skril otroke, katere zahtevajo Mohamedanci. Naravno je, da je vsled tega nastala nepopisna [ogorčenost med Mohamedanci in da je med njimi zavladalo veliko sovraštvo proti katoliškim Hrvatom. Hrvatje sami protestirajo odločno. Prvi so nastopili zagrebški časopisi in viso-košolci. Sedaj pa so se oglasili tudi vsi najcdličnejši katoliški Hrvatje v Sarajevu, dr. Stadlerjeve lastne ovčice. Dotična protestna izjava se glasi: Naše katoliško in mohamedansko ljudstvo je živelo od nekdaj, vkljub mnogim zgodovinskim nepri-likam, v dobrem sporazumljenju. In sedaj, ko je prišel končno čas, da nas preveje solnce bratske sloge, ko potrebujemo v teh resnih časih za katolike in Mohamedane tako zelo ljubezni in miru, prihaja skušnjava za skušnjavo . ad nas, propad postaja vedno večji, sovraštvo vedno večje, in posledice se že kažejo ne le na narodnem, temuč tudi na gospodarskem polju. Taki razdori nastajajo, ako se razmer ne razume ter se v tej nevednosti žali najnež-nejša čustva, v prvi vrsti verska čustva enega dela prebivalcev. Nadškof dr. Stadler pozablja v svoji pretirani verski gorečnosti na prave življenske in narodne interese našega naroda. S to našo izjavo obsojamo naj odločnejše tako postopanje in zavračamo od sebe ravno tako odločno vsak poskus, da kdo hrvaštvo iden-tifikuje s katoličanstvom ter zavrača kako krivdo na nas Hrvate v Bosni in Hercegovini zaradi verske gorečnosti nadškofa. Nadškof dr. Stadler je rimski škof. On je duhovni nadpastir tudi za Nemce, Madjare in Italijane, sploh za vse pripadnike katoliške cerkve v svoji nadškofiji, zato bi ne bilo pravično sovražiti nas Hrvate za njegovo pretirano versko gorečnost. Čudimo se, da še vedno nadškof, ki živi že mnogo let med nami, ne more zapo- pasti, da so življenski interesi katoliških Hrvatov in Mohamedancev v Bosni in Hercegovini skupni ter si morajo deliti žalost in veselje. Mi vsled tega želimo in zahtevamo, da živi vsakdo v svoji veri mirno in mi vsi skupaj v ljubezni in bratski slogi. V razlogih se še navaja, da seje nad škof le sovraštvo ter zelo škoduje hrvatski ideji S svojo nestrpnostjo je primoral Mohamedance do gospodarskega bojkota napram katoliškim Hr vatom. A ves čas svojega mtsijona-renja ni pridobil za katoliško cerkev niti ene poštene osebe, temuč le pro padle elemente, ki s svojim presto pom ne delajo baš časti katoliški cerkvi. Postopanje nadškofa Stadlerja nasprotuje narodnim interesom Hrvatov, zdravi pameti in tudi v Bosni veljavnim zakonom. A Stadler se za vse to ne meni. Na celem slovanskem jugu je samo en list, ki brani in zagovarja ta Stadlerjev zločin: to je ljubljanski »Sloveneca. Ta se je postavil na skrajno ultramontansko stališče, da cerkve nič ne brigajo posvetne postave in da jih ni dolžna spoštovati. »Slovenec« pravi, da nasprotuje bosanska postava božjemu (!) in kanoničnemu pravu, sicer pa cerkve narodni oziri nič ne brigajo, češ, cerkev ima dolžnost krščevati vse narode. Tu je zopet enkrat pokazal »Slovenec« svoje klerikalno brezdomovinstvo. Pri celi ti zadevi nas zanima le to, če bodo Hrvatje vsaj sedaj spoznali, kako brezsmiselno je, da se obešajo na suknjo rimski kuriji in da svoj spas pričakujejo od Rima. Res, da ima Rim veliko moč in velik vpliv, ali za hrvatski narod ne bo Rim nikdar ničesar storil, nego ga vedno le izkoriščal v svoje egoistične na mene Hrvatje tlačanijo Rimu že stoletja. Rim si to pusti dopasti in eksploatira hrvatski narod kar more, sicer pa mu še na misel ne prihaja, da bi kaj storil za hrvatski narod. Plačevanje v gotovini. Zadnje dni se je toliko razpravljalo v parlamentu in po časopisih o novem zakonu, s katerim se naj določi sprejem plačevanja v gotovini. V istini se ni nihče posebno brigal za zakon, ker ima le nekako elegično vrednost, dočim dejansko že obstoje vse njegove določbe. Kaj določa ta zakon ? Da prevzamejo banke obveznost, vsako izdano njeno noto (bankovec) izplačati s kovanim denarjem, t. j. v zlatu ali srebru. Vsak bankovec nosi bančno potrdilo: „Avstro-ogrska banka plača za to bančno noto pri svojih glavnih zavodih na Dunaju in v Budimpešti takoj na zahte-vanje (10, 20 itd.; kron v zakonitem kovinskem denarju.a Take obveznosti nosijo barvani papirji, ki jih imenujemo bankovce, od nekdaj. Papir bi seveda brez te obveznosti ne imel nobene vrednosti, le kot zakonita pobotnica, da ima njen lastnik tirjati pri banki toliko kovanega denarja, kakor je na tej zadolž-nici zapisano, daje papirju popolno vrednost. Zakon o sprejetju plačevanja v gotovini potemtakem ničesar druzega ne zahteva, kakor da stopi bančna obveznost v popolno veljavo. Sicer določa že § 83 pravil avstro-ogrske banke, da je banka dolžna, izdane papirne note takoj na zahtevanje zamenjati za kovani denar; toda kakor marsikateri avstrijski zakon, tako je tudi ta zakon s časoma prišel ob svojo obveznost. Docim pa niso imeli svoječasne državne note, ki pa so že skoraj popolnoma izginile, posebno varne za-slombe, so bančne note kovinsko krite, t. j. banka ne izda nobene note v svet, m katero nima naložene primerne količine zlata v svojih kleteh. Bankovci imajo tedaj, četudi so le iz papirja, popolno vrednost zlatega denarja; njihova vrednost kse ne menjava, temuč ima stalnost kakor rmena žlahtna kovina. [In proizvajalci so vredni, da dobe za svoje delo dober denar, katerega kvaliteta ni odvisna od državne politike, kriz in zmed. In tako varnost dajejo z zlatom kriti bankovci. Gibory-jeva spoved. Francoski spisal 0. Mirbeau. (Konec.) »Rečem samo, da imamo v kratkem velikonoč,« je ponovil duhovnik. »No, in?« Kaj hočete s tem? Kadar pride velikanoč, bo tukaj, ne res ?« »Že prav, le šalite se, stari lisjak. Sami veste prav dobro, koliko je odbila ura. Ali hočete zopet, da mine velikanoč, kot prejšnje leto, ne da bi se vi spovedaii? Glejte no vendar!« »Prosim, ne govorite o tem, le o tem ne! Grem po past!« Duhovnik je ubral milejše strune. »Slišite me, prijatelj Giborv,« je rekel resno. »Vaša hči je v velikih Bkrbeh. Joka se in obupuje. In vi jo delate nesrečno s svojo brezbož-n ostjo.« »Marta?« je mož zarezal. »Njo to prav nič ne briga. Za-se naj skrbi, in vi, gospod župnik, tudi. Jaz imam ljubega Boga prav rad, no da, tudi vsako nedeljo grem k maši. Ali to, kaj je spoved, pa še to in ono — mi ne gre v glavo, vrag vedi . . .« »Vi ste stari, moj ljubi Gibprv, že parkrat vas je bolezen hudo davila. Ničesar ne vemo — danes še rdeč, jutri nič več.« Duhovnik je sklenil roki in zmajal z glavo. »Postavim, da vas danes zvečer bolezen zopet napade, ali pa takoj na mestu Hm, kaj pravite k temu V« »Bolezen! Danes zvečer! In jaz? Oho! Le glejte, da ne umrjete vi prej kot jaz! Tudi vi niste nič več tako mladi in krepki! A zdaj grem po past!« »Oha, postojte!« Ubogi župnik ni vedel več, kaj bi še rekel. Odgovori starega Giborva, podprti z nagajivim pomežikovanjem malega očesa, ta svojeglavnost preklicanega starca ga je vznemirila, zmešala in oplašiia, kakor bi stal samemu hudiču nasproti. Najrajši bi zalučal kmetu par zabavljic v obraz, toda iz strahu, da bi se mu še bolj ne zameril, in v nadi, da bo tega starega grešnika vendar še pripeljal na pravo pot, je zadrževal jezo. Ptiči so poletavali v solncu od enega drevesa na drugo; spodaj je žuborel tiho potok Rdeča mačka, ki je lezla čez leho mladih redkvic, je skočila nenadoma, v par skokih zme rila vrh in izginila v grmovju. Župnik je iskal v svoji zadregi pripravne zveze, da bi pogovor zopet nadaljeval. Potegnil je tobačnico iz žepa, vzel ščipec tobaka, povonjal in glasno kihnil. »Poglejte, moj ljubi Giborv,« je dejal nenadoma. »Vi ste vrl mož, in nekaj bi vam svetova!. Da, nekaj prav dobrega!« In s prsti je bobnal po molitveniku po taktu neke psalmske me lodije. Stari kmet je nategnil ušesa in pogledal nezaupljivo župnika. Ta je nadaljeval: »Doma imam še steklenico vina, eno samo steklenico zelo, zelo starega vina, nad dvajset let starega. Na tisoč milj okoli ga ni takšnega. Steklenica je vredna najmanj svojih deset, morda celo petnajst frankov. Mi niti ne vemo, koliko stane takšna steklenica vina. In torej, če se hočete spovedati, vam prinesem to steklenico. Vaša bo, in potem lahko s ponosom trdite, da imate dragoceno redkost, kapljico, kot je nima niti škof sam, niti ne naš graščak, sploh nikdo drugi. »Hehe, hehe,« je meketal stari Giborv in se praskal za ušesom. »Ali ni to samo goljufija, da bi me speljali, kaj?« »Če vam pa pravim! No torej, moj ljubi, stari Giborv, ali vam je to prav?« »Ne rečem ravno, da mi ni « »Torej pridem takoj k vam.« »Takoj, s steklenico?« »Da, s steklenico!« »Dobro!« II. Marta je bila suha, stara gospodična sanjavih očij in vedno od nog do glave oblečena v črnino kot nuna. Čas, kolikor ga ni premolila v cerkvi, je posvetila malemu stanovanju, kjer je razobesila po stenah raznovrstne svete podobice. Vedno je imela molitve v ustih; z očetom ni skoro nikdar govorila. Ne, da bi bila skregana, a kakor stari mož ni motil hčere n-kdar pri opravljanju pretirane pobožno8ti, je menil tudi, da je samo ob sebi umevno, da mu hči pušča popolno prostost in mu ne očita ničesar, kar se tiče vere. Ker pa M-*r*a ni znala govoriti o ničemur drugem kakor o Bogu, Materi božji in svetnikih, ni govorila z očetom prav ničesar. Tako sta živela že kakih deset let sama za se. Stari Giborv je prišel domov in niti ni pogledal Marte, ki je v napihnjeni jopi in suhih rok mešala po bakrenem kotlu in brbljala svoje molitvice. Šel je v svojo izbo in za* klenil vrata. Četrt ure kasneje je zaslišal iz veže šepetanje in pridušene glasove, in ko so se vrata odprla, se je pokazal župnik, smehljajoč se, s steklenico v roki »No, moj stari Giborv«, je za-klical župnik zmagoslavno, »tu jo imamo. Ta je edina, poslednja in najboljša vseh vinskih steklenic' Vi imate srečo!« Visoko je držal steklenico nad glavo in jo kazal v vsej krasoti obširnega trebuha in pajčevin, ki so visele od nje kot Častitljiva brada. Ako se je vkljub tej varnosti vendar predložil v obeh državnih zbornicah zakonski načrt za plačevanje v gotovini, zgodilo se je to zategadelj, da se nredi skupna denarna vrednost, ki je podlaga varni gospodarski skupnosti med Avstrijo in Ogrsko. Z najetim plačevanjem v gotovini spravimo nele naše denarne zadeve v popolno varnost, temuč tudi one na Ogrskem. V ostalem pa ostane Avstrija monarhija, kjer se plačujejo vse državne obveznosti v gotovini, kakor dosedaj. Vstaja v Macedoniji. Pokali so prvi topovi, vršila se je pravcata bitka. Da je turška vlada že dalje časa slutila take dogodke, pove vladni list z dne 27. m. m., v katerem se pripoveduje, da nemiri v Kosovem naraščajo. Vstaja se bo najbrže koncentrirala v Ištibu, Pri-lepu in Kičevu. V Kočani in Ištibu je mnogo vstaških Čet, ki niso sestavljene iz navadnih vaščanov, temuč iz meščanov in učiteljev. Namerava se vojašnico in železniško zvezo po gnati v zrak.. To se je deloma tudi zgodilo z mostom pri Mustati Paša. Vstaši silijo vaščane, grozeč jih pobiti, da jih podpirajo z denarjem in živili. Odbori pripovedujejo vaščanom, da nastopajo na povelje Rusije. Vstaši baje počenjajo tudi grozovi tosti. Tako so nekemu turškemu plemenitašu, SeiTedinu Bahtiarju, trgali nohte s prstov ter mu iztak nili oči, končno pa mu odsekali glavo. Turški list pravi, da hočejo vstaši na ta način provzročiti splošno razburjenje med mohamedani, da bi pokončali kristijane. Ako se pomisli, da so vstaši večinoma Arnavti, je kaj takega skoraj mogoče. Politične vesti. — Nagodbeni odsek je včeraj nadaljeval generalno debato o nagodbe-nih predlogah. Posl. Biankini je izjavil, da smatrajo Hrvatje dualizem za nesrečo za hrvaški narod in monarhijo ter se le s protestom udeležujejo na-godbenih razprav. — Posl. Schalk je predlagal, naj vlada takoj izdela avtonomni carinski načrt ter začne pogajanja za ožjo carinsko in trgovinsko zvezo z ;Nemeijo. Oba predloga sta bila odklonjena. Med drugimi je govoril tudi posl. Žitnik. — Premeščanje ogrskih častnikov. Že s prvim majem se izvrši zahteva ogrske opozicije ter se premesti do 500 ogrskih častnikov iz avstrijskih polkov na Ogrsko. Ker se bo seveda moralo ravno toliko avstrijskih častnikov premestiti z Ogrske v Avstrijo, proračunjenih je za to preseljevanje nad 3 00.000 kron pač nepotrebnih stroškov. — Boj zoper brambno predlogo na Ogrskem. V seji finančnega odseka je izjavila opozicija, da boj ni naperjen proti Szellu, temuč proti onim višjim silam, ki niso nikoli prenehale bojevati se zoper Ogrsko. Ako je vladi ustava draga, naj odtegne brambno predlogo. »Že prav, že prav«, je godel stari kmet in gledal steklenico postrani iskrečih se oči. »Kako bomo zdaj torej napravili to stvar?« Duhovnik je premotril naglo prostor in dejal: »Čisto navadno! Tu je mizica, vi sedete na eden konec in jaz na drugi . . .« »In steklenica naj bo v sredi!« je popolnil Gibory. »Dobro! Le pomislite, hranil sem jo za jubilej sv. Latuina, no, no, zdaj sem jo obljubil vam. Torej naprej! Ali ste pripravljeni? Začniva!« Župnik je postavil spoštljivo steklenico na mizo, sedel, se prekri žal in zamrmral z resnim glasom: »V imenu očeta, sina in sv. duha. Amen . . . Ponovite to, Giborv!« Ta ni odmaknil pogleda od steklenice. Hipoma se mu je vzbudil sum. Bal se je, da ga ne bi župnik speljal na led, ter je vprašal: »Kakšno vino pa je pravzaprav to?« »Burgundec, stari Burgundec«, je odgovoril duhovnik. »Burgundec! Bordeaur bi mi bil pravzaprav ljubši. Ali pa je gotovo — Boj pri Mitrovici je tursko vlado silno prestrašil. Boji se resno splošne vstaje Albancev, katerih je baje 20.000 pod orožjem. Turška odpošlje 16 bataljonov v Mitro vi co, 8 jih je že na potu. — Rusija je znova poslala bolgarski vladi svarilno noto glede macedon-skih razmer; v noti se dolži Bolgarsko, da zadržuje izvedenje turških reform. Vsa odgovornost za nadaljni razvoj razmer v Macedoniji pade na Bolgarijo. — Dohodki bogatih držav. Angleška je imela t letu, ki se je zaključilo z 31. marcem 161.199.780 funtov dohodkov, proti 152.601.687 v preteče-nem letu. — Državni dohodki Zedinje-nih držav v Ameriki znašajo za mesec marc 45.435.434 dolarjev. — Zoper Poljake na Nemškem. Zapovedujoči general v pruski armadi, princ Saksonski-Meininger, je zapove-dal, z vsemi silami pospeševati znanje nemškega jezika v armadi ter odredil, da se poljskim vojakom, ki se niso še priučili nemščine, odrečejo vse ugodnosti, posebno dopusti. Klerikalna laž. Žiri, 31. marca. »Slovenec« nas je v št. 58 z dne 12. marca t. 1. napadel radi občinskih volitev. Očita nam, da slepo hodimo za dr. Tavčarjem. Resnica je, da se držimo njegovega navodila, ker smo prepričani, da on odkrije resnici na ljubo vsako klerikalno laž, katero bruhnejo iz sebe »Žlindrovoi«, na čelu jim kaplan Lavrič, Kovač in Lenger. Pri poslednjem je kovačnica laži, pri Petronu zbirališče lažnjivcev. Ko bi se kaplan Vovšar toliko cerkve držal, kakor se Petrona in Lengerja, in da bi ne popival vse večere tako, da ga velikokrat mora jutranji glas zvona opomniti, da se približuje dan in da se že vse stvari pripravljajo k vstajenju, on pa še popiva — saj pregovor je resničen, da velika posoda veliko drži — bi že bil posnemanja vreden, tako je pa le obžalovanja vreden. Njegovi dopisi v »Slovencu«, — če prav niso vselej iz njegovih rok, so pa le njegovega duha — ka žejo, da nihče drugi ni kriv vseh razprtij, prepira ter strastnega stran-karstva, nego kaplan sam. Upijete, kako smo agitirali pri občinskih volitvah. To ste pa pozabili povedati, da je ravno v tem Vaša agitac ja vse prekosila. Saj sta kaplan in Lenger ob agitaciji volno kupovala. Pri Mavsarju v Jarčji dolini sta jo šele skupila, da sta od poštenega možaka izvedela, kar jima je šlo. Nagličev Matevž je v Zabrežniku na peči zaspal. Petron je pred Tre-palom v Ledinah klečal in milo prosil, da naj voli na njih strani; grozili so, milo prosili, plačilo obljubovali, delali razne obljube, vlačili volilce na vse strani, samo da bi bila zmaga na njih strani. In to, kar ste sami delali, nam podtikate? Da je Polan-šek iz Sela agitiral v Javorjovdolu, mu zopet preveč predbacivate. On je možak naše vrste, a se ne meni za nobeno politiko; značajen možak je, da ga vi še takega nimate ne. Tukaj je zopet vaša debela laž. Nam predbacivate, da ni res, da bi klerikalni junak izpod strehe na cesto vrgel družino brez vse pomoči. To mislite utajiti. Pa evo vam bodi še tale izgled: vodnik vaše stranke Lenger v Burgundec? Ali me nimate za norca ?« »Če vam pa pravim! Torej začniva še enkrat. V imenu očeta, sina in sv. duha. Amen! Ponovite, moj ljubi Giborv!« In stari Giborv je mrmral raztreseno: »Imenu očeta, — sina — duha. Amen!« Potem se je obrnil k župniku: »Kaj naj vam povem pravzaprav? Saj vam nimam ničesar povedati, res ne. Nisem moril, ni-sem prešestval in nisem kradel. Hipoma se vrata odpro, in Marta plane notri, besnih pogledov in pretečih kretenj. »Ali je to mogoče,« je kričala in šla proti mizi. »Ali je mogoče, da se kdo tako laže? In še celo pri spovedi, pred Bogom in pred gospodom župnikom? Da, ti si kradel! Da, gospod župnik, kradel je, kradel je, in to ne samo enkrat, temveč več kot desetkrat. Ah, ne, jaz no čem, da bi tako govoril! Ponoči lahko nenadoma umrje, in potem bi prišel v pekel. Nočem, nočem! Staremu Renandu je ukradel zajčka, gospodu Trepaillere ju nožiček, gospodu Bacoup u seženj drv, in sicer Žireh, je »Uro mater svoje soproge kar Ulučal is hiše ■amo radi teh agitacij, ko je ona svarila družbo v tamošnji lažnivi kovaeniei, da jeajajte od tega, saj to vam ne bo prav prišlo. In lejte, aamo radi tega je bila tirana čez prag svoje hiše, ko je vendar mislila, da jo bode hči na starost preživela, ko seje v mladosti s pokojnim svojim možem Tomažem trudila in napravila svojo hišo, ji preskrbela za trgovino. Zdaj ko bi jo hčer imela preživljati, jo pa čez prag vrže. Ali bode tukaj tudi Bog vsako soboto plačeval? Kaj je zagrozil v četrti božji zapovedi? Spoštuj očeta in mater in dobro ti bo! Žirovski Žlindrovoi teh zapovedi ne poznajo in smejo uganjati, kar hočejo, samo da je na katoliški podlagi. Samo to rečemo, da pride Še enkrat čez vas plačilo. Zgoraj omenjena stara mati M., vdova Fruhlioh, je vendar pred c. kr. okrajnim sodiščem v Idriji dne 21. t. m. zadobila pomoč, da se ji je od Lengerja preskrbel potrebni živež. Pod tujo streho! Dalje nam predbacivate, da še Vovšarja v miru ne pustimo, ko nese popotnico umirajočim. Zopet nov dokaz: Na Selo je bil šel obhajat na smrt bolnega Gantarja. Kaplan ima psa, katerega je v Žireh g. Čizemca po izraelski postavi obrezoval, pa je med tem dolom kihnil, tako je bil psiček na pol obdelan. S tem psom je šel kaplan s sv. popotnico. V izbi pri bolniku se je pes vlegel klečeči gospodinji na krilo. Gospodinja ga vrže proč, a pes jo u g r i z n e v roko. Med tem dobi pes še mačka in ga začne poditi, to je bila gonja med delitvijo sv. zakramentov med mačkom in psom. Navzoči ljudje so se smejali in godrnjali. To vidite lepi izgled žirov-skega kaplana. Ravno isti dan je imel drugega bolnika v Žirovskem vrhu. Sel je iz Sela na Žirovski vrh, a bolnik je že prej umrl. Vzrok, da kaplan ni do časa prišel, je ta, da je ta dan na Vrsnik ag-itirat šel, stari župnik ga je pustil z vozom iskati. Tako je delovala vaša agitacija radi občinskih volitev. Pravite, da kaplana v miru ne pustimo. Pa se naj obnaša kakor Kristusov namestnik, ne pa da z napol rezanim psom med delitvijo sv. zakramentov škandale dela, da se ljudstvo nad tem pohujšuje. Kar ste tudi skušali z agitacijami, vendar ste le razun v I. razredu čisto pogoreli na prašnici. Če prav nas je vaš dolgopeti junak s samokresom streljal, za kar je tudi že prejel zasluženo kazen, smo ven dar še tako dobri, da vam ponudimo oni nam namenjeni cucek, da ga bo-dete z vašim kaplanom sesali, da se navzamete sv. Duha dr. »Žlindre« in postanete bolj pametni. Pa sv. Duh vas je radi sejmov pustil na cedilu. Sejmov vendar še zdaj nimate, čeprav st - tudi ž njimi naše volilce slepili, a se je pa vaša sleparija popolnoma razkrinkala. Dalje ste slepili naše volilce s tem, koliko dolga da ima naša občina. Pa ste se jako vrezali. »Slove nec« je imel v št. 1. z dne 2. janu-varja 1.1. članek »Občinske volitve v Žireh«, v katerem je trdil, da ima občina skoraj 7000 K dolga, oziroma pa gotovo 6444 K 19 vin. S tem se je na katoliški podlagi s prav debelo lažjo vrezal. Občinski račun z dne 16. marca t. 1. je pa dokazal gotovega obč. primanjkljaja 524 K 17 vin. Bilo je leta 1902. dohodkov 3896 K 10 vin, stroškov pa 6160 K 68 vin., torej je pravi primankljaj 2266 kron 77 vin. V tem so pa izvanredni stroški v znesku 1742 K 60 vin., ka- lepih bukovih drv, da sem jih dve zimi kurila. Razen tega je ukradel Marchandu dve merici ječmena in potem . . . niti ne vem več, kaj vse je ukradel. Kmet se je penil od jeze, grozil svoji hčeri s pestjo in kričal: »Glej, da se mi pobereš, ti! Boš držala gobec! Čakaj me!« Hotel je skočiti pokoncu, a v naglici se je s tako silo zadel ob mizo, da se je steklenica prevrnila, in predno jo je mogel župnik zadržati, padla zvenčeč na tla, kjer se je takoj razlilo rdeče vino. Vsi bo ostali za hip čisto topi in nepremični odprtih ust in strme-čih oči. S pogledi so opazovali male, zavite, purpurno rdeče potočke, ki so tekli po podu, se delili, se zopet sestajali in se izgubljali v špranje. »Vražja reč!« je zaklel župnik in vdaril ob mizo. »Sveta mati božja«, je javkala Marta in sklepala roki. »Jaz grem po past«, je dejal stari Giborv, vstal in taval v cokljah počasi ven, gibaje nerodno z rokami. teri se od zgornjega odbijejo in bi potem prišlo pravega obč. primanjkljaja le 524 K 17 vin. Ta račun je bil po občinskem redu 14 dni pred sejo v javni vpogled razpoložen, a žirovskih klerikalcev ga nihče ni prišel pogledat, in ko se jim je pri občinski seji ta račun prebral, sta debelo gledala Lenger in Kovač svojo Adamovo slabost, le ko so se častni občani volili, sta se vzdramila, češ, kaj bo pa zdaj, zdaj smo pa klerikalci izgubljeni. Toda pomagalo ni nič. Vseeno je občinski odbor izvolil pet slavnih mož, kateri delajo za korist in blagor naroda slovenskega. Ker žirovskim klerikalcem to ni všeč, je javkanje in zdihovanje v klerikalnem taboru. In kaj bi ne bilo, saj se podira njih trdnjava. Nič jim ni pomagala slavnostna razsvetljava, čeravno so se »podtaknili nad tremi li beralci v Žireh, da niso videli njih oken] razsvetljenih. Torej dragi klerikalČki, nič ne pomagajo vaše laži radi občinskih volitev Vseeno ste pogoreli! Nič vam ni pomagalo obrekovanje g. župana radi dolgov, sleparij in drugih enakih dolžitev. Svoj lisičji rep ste morali med noge stisniti, grdili in obirali ste g. župana, a on je ostal čist in pošten, vi imate pa le umazana usta. Sleparili in lagali ste radi sejmov, pa ste vseeno morali iti na sredpostno sredo v Žirovski vrh na semenj. Iz tega vidite, da z vašimi zvijačami ni nič pomagano. VaŠa klerikalna trdnjava se maje, naša pa trdno stoji, ker mi hodimo pošteno svojo pot in ni se nam bati klerikalcev in ne njih zvijač. Hudujete se ko prebiramo »Slovenski Narod«, povemo pa vam, da je v njem več resnice kakor v »Slovencu«, kateri je z vašo smrajo okužen. Katoliški uzori. (Dalje.) Udeležba pri križarskih vojnah je kaj hitro začela pojemati, čim se je namreč izkazalo, da te vojne ne donašajo udeležnikom obetanega do bička oziroma plena. Verska navdušenost je zmrzovala v tisti meri, ka kor je izginjalo upanje na pridobitev bogatstva. Do konca 12. stoletja, dokler je vladalo mnenja, da si vsak križar v sveti deželi pridobi bogatstva, je bilo vse navdušeno »za vero«. To versko navdušenje je doseglo svoj vrhunec v tretji križarski vojni, ki je sploh vrhunec cerkvene veljave med kristijani. Vse kristijanske države so bile prisiljene v službi cer kve iti v vojno. Že drugo križarsko vojno sta vodila dva kralja, tretja pa je bila skupno podjetje vse kristijanske Evrope v korist cerkve. Nemce (všteti so tudi Avstrijci) je vodil cesar Friderik L, Angleže kralj Rthard Levosrčni, Francoze kralj Filip II Udeležile so se te križarske vojne tudi armade neodvisnih italijanskih mest. Iz kratka: to je bila najsijaj-nejša in največja vojna, kar jih je bilo kdaj za zmago cerkve. Toda popolni neuspeh tega velikanskega podjetja, ki je zahtevalo toliko žrtev, je države in narode močno ohladil in ljudje so začeli spoznavati, da je prav za prav jako neumno, nositi svojo kožo na semenj, da bi cerkev dobila nove dežele v oblast. To mnenje je seveda nastalo, ker ljudje niso dobili pričakovanih bogastev, a vendar so se začeli pojavljati tudi verski dvomi. V pesmi »Trouverea Rute beufa« se vitez odločno brani, iti v križarsko vojno, češ, da v Parizu lahko Boga ravno tako časti kakor v Jeruzalemu in da pot v nebesa ne vodi čez morje. Misel, da se Bogu prikupi, če gre v vojno za pridobitev Jeruzalema se je torej temu vitezu smešna zdela, dasi je cerkev izrecno tako trdila. V analih mesta Kolinije bo z ozirom na smrt cesarja Friderika I. izrečeni celo dvomi, da je Bog usmiljen in pravičen, češ, če bi bil Bog usmiljen in pravičen, bi ne bil dopustil, da je cesar utonil v reki Salef, ker je bila vsled cesarjeve smrti vsa nemška armada uničena. Jako ostro se je izrazil neki vitez, ki je po padu Cezareje 1. 1266 pisal: »Proti Turkom nam ne pomagata ne križ, ne vera. Kaže se celo, da Bog čuva Turke proti kristijanom. Bedak je torej, kdor se vojskuje proti Turkom, ker Jezus Kristus ni proti njim. Bog, ki je sicer bedel, spi sedaj, Mohamed pa dela na vse kriplje.« Pri takih razmerah se ni čuditi, da se nobena križarska vojna ni več posrečila. Četrto križarsko vojno sta uprizorili samo Francija in Benetke, peto samo cesar Friderik II, a ta le z malo armado in samo ker ga je papež prisilil s tern, da ga je preklel in izobčil. Ko je papež Inocen-cij IV. 1. 1245. pozval angleškega kralja Henrika na križarsko vojno, je kralj kratko malo odklonil to povabilo. Zadnji dve križarski vojni je uprizorila Francija sama, a brez veselja. Križarske vojne so žalostno končale. Polumesec se blesti še danes nad Jeruzalemom. (Da\je prih.) Davek na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa. (Dalje.) Težki dohodarstveni prestopki so še sledeči: 1. Ako privatna oseba, ki prodaje užitninskemu davku podvrženih pijač obrtno ne izvršuje, le slučajno tako pijačo v množini pod 56 1 brez naznanila, in poprej plačanega davka proda. V takem slučaju je podlaga kazni davek od množine pijače, katera se je prodala. 2. Ako se brez naznanila in plačanega davka v uzgojevališčih, konvik-tih, penzijonatih, semeniščih itd. tovarniških podjetjih, ali od oseb, ki imajV. h ranjence, davku podvržene pijače ali meso proti plačilu oddaja. 3. Ako privatnik svojo izrejeno ali kupljeno žival zakolje in celo ali deloma proda brez da bi prej to naznanil in plačal davek. 4. Ako kdo meso zaklanih živali, od katerih davek še ni plačan za na-daljno prodajo prevzame brez naznanila in plačanega davka. § 325, 326, 332 in 335. Po določilih teh paragrafov zgreši težek dohodarstveni prestopek tudi, kdor se naznanjenega dejanja ne drži in sicer: A Z drugimi predmeti ali večjo množino. 1. Ako je bilo naznanjeno dejanje a z davku podvrženimi pijačami b z živalmi izvršeno, od katerih je višje nego naznanjeno pristojbino pla-plačati ali 2. če se je sploh a k naznanjenemu dejanju z davku podvrženimi pijačami, ali b h klanju, odnosno v kolikor je plačati davek od prodanega ali kupljenega mesa k prodaji, ali prejemu večja množina nego naznanjena porabila. B Z izvedenjem naznanjenega dejanja v drugem kraju. Vsako davčno dejanje naj je Že od tega plačati davek ali ne, ki se je izvršilo na drugem nego naznanjenem kraju, je smatrati kot nenaznanjeno in je težek dohodarstveni prestopek. C Z izvršenjem pred ali po naznanjenem času. Kot nenaznanjeno smatrati je dejanje, ki se kaznuje kot težek dohodar stveni prestopek, Če se pred naznanjc nim časom ali po preteku za izvršbo naznanjenega dejanja potrebnega časa a davku podvržene tekočine v obrtne prostore prinese ; h posode s takimi tekočinami nastavi, ali iz posod tekočina vzame ali pretoči; c žival zakolje, ali meso od kaie rega je davek plačati pri prejemu ali prodaji, prevzame ali proda. Navadni dohodarstveni prestopki se v smislu g 19 in 20 predpisa z dne 1. aprila 1836 kaznujejo: a Z globo od 4 do 100 K po § 344 če se 1. opusti naznanilo o pričetku ali prenosu obrti z jednega v drugi kraj ali če se ne izposluje dohodarstveni_^ dovoljenja; 2. izvrševanje obrti nadaljuje, da-siravno se je naznanilo, da se je nadaljno izvrševanje obrti ustavilo, 3. predpisani popis prostorov n podal. h Z globo od 4 do 20 K po § 34 > Če se 1. opusti zunaj vidno označiti obit (izobesiti cagar). 2. opusti naznaniti prememba r odgovornem osobju. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani. 2. aprila. — Osebna vest. Stotniku domačega pešpolka št. 17, g. Ivanu Žagarju, je cesar podelil plemstvo s predikatom »SanavaU. — Nesramnost klerikalcev presega pač vse meje. Pri zadnjih državnozsorskih volitvah zvezali so se kranjski klerikalci z nemškimi Kočevci, samo da bi slovenskega na prednjaka Plantana strmoglavili in nemškega prosta dr. Boštjana El-berta v državni zbor kot zastopniki slovenskih dolenjskih mest vtihotapili. Kaj so takrat po svojem kandi datu dr. Elbertu KoČevcem vse ob ljubovaliV Odpraviti so hoteli v nekaterih slovenskih župnijah koč, \ skega okraja celo slovenske propo-vedi itd. Klerikalno časopisje, ki se danes grdo norčuje iz osebe prosta Elberta, ga je takrat v zvezde ko valo in istotako tudi Kočevce slavilo, kot neustrašene može, ki rajši duhovnika, kakor naprednega Slovenca volijo. Previdno so pa zamolčali, da je bila pri nemških KoČevcih edina ta okolnost odločilna, da so klerikalnemu kandidatu obljubili glasove, ker je bil is nemškega rajha privan-dran Nemec. To je priznal odličen Član nemške stranke na dan volitve državnega poslanca za Ljubljano, ko je skušal liberalne Kočevce opravičiti, da so glasovali za prosta Elberta. Klerikalna stranka se je takrat brez sramožljivosti zvezala z nemškimi Koftevci in postavila je proti slovenskemu kandidatu Nemca. Sedaj pa se drzne očitati ta svojat narodno-napredni stranki, da je izdajalka slovenskega naroda! Kranjski klerikalci so se neštevilnokrat z Nemci proti naši stranki bratili in tudi pred štirimi leti je dr. Žlindra od ljubljanskih Nemcev zahteval, da se s kranjskimi klerikalci proti narodnonapredni stranki zvežejo in kaj jim je takrat za to zvezo ponujal? Nesramno hinavstvo in nič drugega ni, če danes ožlindrano klerikalno časopisje narodni stranki očita, da je tudi le najmanjšo trohico narodnih pravio izdala Nemcem. Narodna napredna stranka povsod narodne pravice zastopa in brani, doČim se klerikalna stranka zanje ne zmeni in le za svojo bisago brez dna in za pone umnevanja ubogega slovenskega naroda skrbi. To pa dela edino radi tega, ker ve, da bo njeno gospodarstvo razpadlo takoj, ko bode »loven ski narod spregledal in ko se mu bodejo oči odprle, tako da bode uvidel, kam ga klerikalni mogotci tirajo. Dal Bog, da se vremena kmalu zjasnijo. — Slovenec" — lažnik. Pred par dnevi je prinesel organ škofa Jegliča vest, da se zahtevi imunitetnega odseka na izročitev poslanca V ene a j za radi raznih prestopkov zoper varnost časti v poslaniški zbornici n i ugodilo. Toda laž ima kratke noge in isti dan izišli stenografski zapisnik konštatuje uradno, da je zbornica Vencajza radi treh prestopkov zoper varnost časti kazenski sodniji izručila. Kaj poreče škof Bonaventura k temu? Ali se tudi on strinja s tem lažnivim poročanjem katoliškega »Slovenca«, katereg.. rad svojim ovčieam priporoča??? »S ove neca paČ ne more železne srajce sleči in ostane vedno stari lažnivi kljukec pod vodstvom katoliškega duhovnika Načeta Žitnika! — O lepem" klubu čitamo v >Soči«: Ker je bil izdan nov program ter se je tako nekako zagotavljalo, na kako trdnih nogah stoji »lepi« klub, je bilo misliti, da preveva člane tega kluba le en duh, le ena misel, vzorna d sciplina. Ali temu ni tako. Duhovi v tem klubu se kar ne morejo strniti v duhu dr. Šusteršiča, in ker so sklenili glede glasovanja o poslovniku drugače, nego je hotel dr. Šusteršič, se je On odpovedal. Senzacija! Slovenija se je pretresla, vodstvo klerikalne stranke hiti zagotavljati Šust. neomejenega zaupanja in poje se v ljubljanskem generalnem štabu visoka pesem o slogi in disciplini. Ta pesem je namenjena dalmatinskim Hrvatom in dr. Ploju, ki so rušili disciplino, ker niso slepo ubogali dr. Šusteršiča. Te renitentne duhove treba krotiti, te hrvatske glave ukloniti, in v tako svrho je segel dr. Johann po »senzaciji« — odpovedal se je načelstvu »lepega« kluba! Sedaj ima klub le enega načelnika, dr. Iv-čevića — dr. Šuštar pa študira, kako bi zlezel nazaj na predsedniško mesto. V »lepem« klubu je dandanašnji že skoro vse mogoče, in tako se pospne gotovo tudi dr. Šusteršič zopet v predsedstvo! Bržčas se uklonijo uporni duhovi, zmaga dr. Šusteršič in »lepi« klub bo jadral naprej pod ožlindrano zastavo. Nam ni za dr. Šusteršiča prav nič, pa tudi za oatale jugoslovanske poslance, ki derejo za njim, nam ni prav nič, ker o njih je mogoče sedaj le eno mnenje, ampak nam jo za komedijanstvo »lepega« kluba, ki je nam prav všeč, ker po takih potih se vendarle počasi zjasnijo vremena, da bodo videli jugoslovanski voiilci, koga imajo na Dunaju, kako se obnaša njihovo zastop stvo in kako zastopa njihove interese! S Šusteršičevimi komedijami moramo biti le zadovoljni, njegove »senzacije« morajo 4uvesti koasao do t* senaa- cije, da izgine ta politični kadsver tje, kamor edino tiče___ — Narodna ravnopravnost pri sodišču. V Trstu se je včeraj prvikrat zgodilo, da je zastopnik državnega pravdništva pri kazenski razpravi pred deželnim so-d iščem v slovenskem jeziku zastopal zatožbo. — Raba slovenščine. Iz idrijskega okraja se nam piše: Finančni stražniki v Logatcu niso prijatelji slovenskemu jeziku, kajti navadno sestavljajo vse dejanstvene opise v nemščini, dasi imajo za te dvojezične tiskovine. To se godi pri strankah, ki ne razumejo ne besedice nemški. Na podlagi teh nemških dejanstvenih opisov pa izdaja tudi finančno ravnateljstvo svoje odločbe le v nemškem jeziku, s čemur se spravlja le stranko v zadrego in v razne neprilike. Poživljamo vse zavedne slovenske stranke, ki imajo opraviti s finančnimi stražniki, naj nikakor ne podpisujejo nemških zapisnikov, kajti potem imajo pravico vse nemške uradne dopise odklanjati, finančno oblast pa prosimo, naj pouči svoje uslužbence o pravilnem uradovanju. — Učiteljske vesti. Nad učitelj v Kropi, g. Jos. Korošec je premeščen v Mošnje; nadučitelj v Št. Jurju, g. Ivan Rihteršič, pa v Srednjo vas v Bohinju. Naduči-teljem v Starem trgu pri Ložu je imenovan g. Jakob Zebre, doslej učitelj istotam. Stalno sta nameščeni gospč. Leopoldina Baudek v Vinici in gospč. Ana Grudnik v Glogo vici. Gospč. Ana Jereb v Žužemberku pride v Ambrus, gOBpč. Amalija Koncil j a v B^žakovo. Učitelj v Ljubljani, g. Jos. Travnar, je šel v pokoj. Suplentom na Blokah je imenovan vpokojeni nadučitelj g. Jos. Božja. — Pogreb dr. H. Šukljeja se je vršil včeraj in je pokazal, kako velike simpatije je vžival pokojnik po vsem južnem Štajerskem. Od vseh stranij, tudi iz jako oddaljenih krajev so prihiteli rodoljubi, da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Vse Celje je bilo polno ljudstva. Seveda so se pogreba udeležila tudi vsa narodna društva s »Sokolom« in godbo na čelu. Iz Ljubljane so prihiteli svetnik trgovske zbornice g. Fr. Hren, dr. Kavnih ar in dr. Praunseis, iz Litije pa dr. Premrov. — Slovensko gledališče. Jutri, v petek se igra na korist dramskemu osobju noviteta, veseloigra »Satanova hči«. Naslovno ulogo ima gdč. Kreisova, veliko komično ulogo igra g. Verovšek — V nedeljo zvečer se uprizori noviteta »AdrienaLecouvreur«, ki sta jo spisala Soribe in 14. marca t. 1. umrli član francoske aka demije E r n e s t W ilfridLegouve Legoure je bil sodelavec Scribejev ter sta skupaj napisala slavne drame »Adrienne Lecouvreur«, »Povesti kraljice navarske«, »Vojna dam« in »Roke vil«. L 1855. je postal Le-gouve radi teh dram akademik »Adreiuno Lscouvreur« sta spisala Scribe in Legouv« 1. 1849. za igralko Rachel. Vse njune drame se igrajo tudi na dvornem gledališču na Du naju. Naslovno ulogo igra pri nas gdč. Račko v a. — Pevsko društvo „Ljubljana" naznanja, da je sklenilo poleteti dne 3. vel. travna k Sv. Katarini. V slučaju neugodnega vremena se preloži ta izlet na nedoločen čas. — Prva letošnja društvena vrtna veselica se vrši 10. oziroma 17. vel. travna v Švicariji. Druga vrtna ve selica se pa vrši 5 odnosno 12. mal. srpana. Kraj te in vsa natančneja poročila svojeČasno. — Dolenjski Sokol" v Novem mestu uprizori v s o b o t o, dne 4. t. m. JurČtČ Govekarjevo narodno dramo s petjem »Deseti brat«. — Telovadno društvo ,Sokol' v Postojni priredi v nedeljo dne 5. aprila v dvorani »Narodnega hotela« koncert. — Železniški uradnik — frančiškan. V frančiškanski red je vstopil g. Josip Holaček, dosedaj uradnik na južnem kolodvoru v Ljubljani. Pred kakimi šestimi tedni mu je umrla žena in on je najbrže iz žalosti šel v samostan. — Dramatične predstave v Idriji. Dne 19. t m. prirodi domače dramatično društvo šaloigro ¥ 3 dejanjih »Pri belem konjičku«. Začetkom maja pa napravijo člani slovenske drame v Ljubljani več pred stav. Kakor čujemo se Idriji obetajo tudi ljubljanski nemški igralci. — Nove razglednico. V založbi Ig. pl. Kleinmavra in Fed. Bamberga je izšlo šest novih razglednic v barvotisku po slikah M. Ruppeja. Razglednice so jako lične, in predstavljajo kranjske kraje. Gena 10 h., prodajalcem se da primeren popust. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri takojšnem deželnem sodišču. Že večkrat zaradi lov ske tatvine kaznovani 1. Jožef Pregled, delavec pri Sv. Ambrožu je meseca septembra v lovskem reviru kneza Hugo Windischgratza s svojim 12 let starim nečakom Janezom »na Kavčih« s puško Čakal na divje koze, lovil je divjačino tudi v zanjke; bil je večkrat zasledovan po knezovih lovcih, kar je Pregleda tako jezilo, da jim je zagrozil, da jih bode postrelil. Čeravno mu je lovska tatvina v večih slučajih dokazana, odvrača on vsako krivdo od sebe. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe, njegov nečak pa na 14 dnij zapora. 2 Leopold in Marija Jeran iz Šmarca sta hotela dne 5. januvarja zvršilno prodaja zarubljenega prašiča s tem ovirati, da sta uradno slugo zmerjala. Leopold Jeran je bil obsojen na 3 dni, žena pa na 48 ur zapora. 3. V. Mazzoco, kamnosek, je dne 7. marca t. 1. v Polju v Antonovi Rozmanovi gostilni svojemu tovarišu Martinu Natale, ker je miril obdolženca, vrgel steklenico v glavo in ga na nosu težko poškodoval. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. 4 Janez Faletič, mesarski pomočnik v Tržiču je svojemu gospodarju iz zaklenjene miznice, ki jo je svojim ključem odpiral in iz nje denar jemal. Gospodar ceni škodo na 200 K. Obdolženec, kateri deloma dejanja prizna je bil obsojen na pol leta težke ječe. Od zatožbe oproščena sta bila 5 Jakob Anžič, posestnikov sin iz Dobrunj, obtožen zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe in 6. Pavel Jereb gostač iz Dolenjerovani obtožbe hudodelstva poskušene tatvine. — Prijet cerkven tat. Vče raj ob pol 4 uri popoludne zasačil je ministrant Andrej Rosalnik v Trnovski cerkvi nekega človeka, ki je stal pri nabiralniku za milodare in ga menda skušal odpreti, ker je Rosal-nik slišal ropot. Dotični človek je zagledavši Rosalnika zbežal iz cerkve. Okoli 5. ure je Rosalnik zopet slišal ropot v cerkvi, nakar je pola goma odprl vrata pri zakristiji in pogledal v cerkev. Ko je zopet zagledal pri nabiralniku tistega človeka kakor popred, šel je iz zakristije in tekel na policijsko stražnico po stražnika. Ministrant in stražnik sta šla skupaj v cerkev in ko sta odprla glavna vrata, jima je prišel tat nasproti, držeč v desni roki palčico. namazano s klejem, v levi roki pa je imel ukradenih 16 vinarjev. Na straž-nikovo vprašanje, kaj je delal v cerkvi, je odgovoril, da je molil, obenem pa je palico spustil ob nogi na tla. Ker je končno videl, da mu laž ne bode pomagala, se je udal in priznal, da je kradel denar iz nabiralnikov. Našlo se je pri njem za 4 K 44 vin. drobiža, kateri je bil ves s klejem namazan. V posebnem mošnjičku je imel klej. Tat je Vilibald Beranek, rojen leta 1874. v \Vengle na Tirol skem in pristojen v Počovo v okraju Pilgram na češkem. Na vprašanje kaj da sploh dela, je odgovoril, da berači in krade. Prijeti tat ima brata, ki je tudi specialist v cerkvenih tatvinah in ima svoj »delokrog« na Sol-nograškem in Bavarskem. Policija je Beraneka izročila deželnemu sodišču. — Tri zaboje obrabljenih črk, slovenskih in nemških, je ukradel neznan tat iz veže v Kleinovi hiši v Špitalskih ulicah. _ — Rešilna postaja je meseca marca t. 1. intervenirala pri 36 osebah, in sicer pri 16 moških in 20 ženskah. Slučaji so bili nastopni: transport bolnikov v 15, obolelosti in oslabelosti 9, kap 2, krvavenje 1, te žek porod 1, vdroblenje roke 1, vdrob lenje noge 3, vdroblenje reber 1, zmečka nj** života 1, nesrečen padec 1, vda-rec 1. V prvem četrtletju je rešilna postaja intervenirala 106krat. — Meteorologično mesečno poročilo. Minoli mesec sušeč je bil suh in zelo topel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sed mih z|utraj 2 2°, ob dveh popoldne 117°, ob devetih zvečer 6 1°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 6 7°, za 3 0° nad nor-malom. — Opazovanja na tlakomeru dado 737 7 mm, kot srednji zračni tlak, za 17 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 10; padavina, dež in sneg, znaša 56 4 mm. — Med vetrovi so južni daleč presegalid ruge. * Majnovejte novioo. Strašen viiiar je razsajal v torek okoli Caserte v Italiji, ki je provzročil mnogo škode na hišah in drevju. Tri osebe so bile ubite. — Pri dirkanju z avtomobili se je ubil v Nizi grof Zborovski. — Usoda ž upnikovega hlapca. V neki občini pri Muravi leži bivši Župnikov hlapec, 801etni starček, v hlevu na smrt bolan. Župnik je obenem tudi »ubožni oče« v občini. — Jezuitski učenci. V jezuitskem zavodu v Tridentu je neki učenec svojega sodruga, Guzarja iz Gradca, z golo pestjo ubil. — Kneginja Win-dischgratz je še vedno bolna ter ne more iz sobe. — Sežiganje mrliče v kot fakultativno je pruska zbornica odklonila. — Izgredi zo per žido so nastali v Tumanovu v Rusiji, ker se je raznesla neresnična vest, da so izvršili židje ritualni umor na nekem'dečku. — Dediči za ruskim milijonarjem Stanglom so se našli v Čerovioi na južnem češkem. To so prav siromašni kočarji. — Kuga se je zopet pojavila v okolici Aleksandrije. Štiri osebe so umrle. — Pri ko n sum nem društvu državnih železniških uradnikov se je pokazalo 133 300 K deficita, ne da bi se našel vzrok. — 200 000 K dolgov je napravil enoletni prostovoljec Robert Blaschitz iz Ptuja, službujoč pri dra-gonskem polku na Dunaju ter zbežal s svojo ljubico. Čuden samomor. Premožni farmer Martin Myres v Lo gansportu je sklenil na čuden način umreti. V to svrho je podrezal drevo in je padec drevesa napravil tako, da bi moralo deblo pasti na neki bližnji štor. Na štor je dejal Myres svojo glavo, katero mu je deblo popolnoma zdrobilo. * Mehikanski čudež. Mehi-kansko časopisje objavlja naslednje poročilo, o katerem trdi duhovništvo, da je »resnično«: »V vasi Logas, dr žava Balisco, skušala je neka pijana ženska priti v cerkev, v katero je prišlo več božjepotnikov iz Leon Gua-najate. Neki »romar« je hotel žensko pridržati, nakar je ona pričela kleti a la »oarajo v caramba«. Toda v tem trenotku je žensko zadela strela — iz jasnega neba in senjora se je spremenila v — kamenito soho. Duhovni so soho prenesli v župnišče, kjer jo zamore vsakdo z lastnimi očmi videti, ako — plača vstopnino v znesku 50 centavos«. Ni slaba ta farška kupčija! Skoda, da ni Luka Smolnikar prišel na to idejo. V obrambo spolnih bo-leznij. V ta namen je na Nemškem in Francoskem že več društev. Ravnokar se je ustanovilo tudi na Du naju društvo v brambo zoper nalez Ijive spolne bolezni. Sklicevatelj društva je navedel, da zboli na Nemškem vsako leto nad 41.000 oseb za spolnimi boleznimi; samo v Berolinu je vsako leto 11.000 slučajev. Ako bi se računala gmotna škoda, ki nastane vsled veneriČnih bolezni v Evropi, znašala bi 90 milijonov kron. Društvo ima namen, javno predavati o škodljivosti take bolezni ter posebno mladino varovati okuženja s tem, da se jim preskrbi razne telesne vaje in športe, a obolelim se priskrbi brezplačna zdravniška pomoč. Zdravniško je namreč dokazano, da oboli venerino najmanj delavstva, a največ učeče se mladine in sploh ljudi po mestih, ki se dovolj ne pregibljejo. * Nevljudno. Mati: »Kako ste se mogli drzniti gospod, da ste snoči v temi na vrtu poljubili mojo hčer ?« — Gospod, sedaj, ko sem jo videl po dnevi, se sam sebi nad tem čudim.« Književnost. — ,,Zvonček" ima v svoji aprilovi številki to-le vsebine: Pre gnanec. Fr. Žgur. Romanca. — Ob božjem grobu. Ivan Stukelj. Povest. — Rak. Fr. Lovšin. Pesem. — Junak. E. Gangl. Romanca s podobo. — Pomladanski večer. Samko Cvetkov. Povest. — Na gostiji. C. Logar. Pesem. — Slovanske pravljice. Nik. Vrhov. Pravljica. — Pirhi. Samko Cvetkov. Pesem. — Vilko ministrant. F. Palnak. Povest. — Spominski in slavnostni dan. L. Ogorek. Opis b tremi podobami. — Pripovedka o Atilovem grobu. M. P. Pripovedka. — Ko bi bilo res . . . Fr. Žgur.. Pesem. —Belopeškijezeri. Narjan Pretko. Pesem. — Andrej /.umer. Lad. Ogo rek. Životopis s podobo. — Jankova ljubljenka. Strninski. Povest. — Pouk in zabava. Zastavica v podobah. Fr. Roječ. — Novice. Rešitev. — Starši in mladinoljubi, naročajte »Zvonček«! * Kakor je splošno znano, dajejo „Mauthnerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—28) Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 2. aprila V vladnih in v levičarskih krogih vlada velika poparjenost, ker je bil v včerajšnji seji nagodbenega odseka Schalkov predlog, naj se preko nagodbe prestopi na dnevni red, le s 15 proti 1 3 glasom odklonjen Ta malenkostna večina dela vladi velike skrbi, kako bo v plenumu. Dunaj 2. aprila. Pogreb senatnega predsednika Abrama bo jutri. Pokojnik se prepelje v svoj rojstni kraj. Krakov 2. aprila. V Varšavi so se zgodile velike demonstracije. Poljski visokošolci so zagrozili z izgredi, če se vprizore nemške gledališke predstave Ker se podjetnik ni udal, so dijaki pokupili sedeže in predstavo preprečili. Pred gledališčem je prišlo do velike rabuke med dijaki in policijo. Ker se proti Nemcem naperjene demonstracije ponavljajo, je vlada suspendirala predavanja na vseučilišču. Budimpešta 2. aprila. Ma-djarski visokošolci so protestirali proti zopermadjarsko postopanje hrvatskih visokošolcev. Kot sinovi viteškega naroda kličejo policijo na pomoč. Dunaj 2. aprila. „Fremden-blatt" javlja, da je bil ruski konzul v Mitrovici težko ranjen. Ko si je po odbitem naskoku Albancev na Mitrovico ogledal bojišče je neki Albanec nanj z a v ratno ustrelil. Zadel ga je v hrbet. Kroglja je prišla pri prsih ven, a ker ni zadet noben nežen organ, so zdravniki mnenja, da konzul ni v nevarnosti. Ker se vse sovraštvo Albancev koncentrira zlasti na ruskega konzula, vlada strah, da poskusijo Albanci kar mogoče, da konzula umore in razdenejo konzulat V bitki za Mitrovico so Albanci izgubili 120 mož. Beligrad 2. aprila. Albanci, ki so naskočili Mitrovico, so brzoja-vili sultanu, da ne bodo mirovali, dokler vlada ne odstavi kristijan-skih orožnikov in ne prekliče vsled Rusije in Avstrije zaukazanih reform. Carigrad 2. aprila. Srbski poslanik je pri vladi storil korake v varstvo kristijanov v Stari Srbiji. Obenem ja prosil ruskega in avstrijskega konzula, naj ga podpirata. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca marca 1903 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 943 strank 446.351 K 12 h, 752 strank pa dvignilo 412.205 K 86 h. V I četrtletju dovolilo se je 95 prosilcem hipoteČnih in občinskih posojil v skupnem znesku 236 580 K, 7 prošenj za posojila v znesku 7000 K pa je bilo radi nezadostnega pokritja odbitih. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Meseca marca t. 1. seje vložilo pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 1243.014 K 86 h, vzdignilo pa 1,063.776 K 62 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca marca t. L 4,205.196 K 18 h. — _ Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu marcu 1903 je 164 strank vložilo 66.137 K SS h, 84 strank dvignilo 16.842 K 86 h. 21 strankam se je izplačalo posojil 66 020 K, stanje hranilnih vlog 699.010 K 14 h, stanje posojil 469 276 K 88 h, denarni promet 219.723 K 70 h. Listnica uredništva. Gospod dr. Ivan Kladva v Tržiču: Potrjujemo, da niste nobenega članka o tržiških volitvah za nas list pisali in tudi ne inspirirali. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega , MollovegaSeidlitz-praška'', ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna akatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOlAi-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 110—6) Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Dradni kurzi dunaj. borae 2 k«lo«briit papirji. 4"270 majeva renta . . 4-2°/0 srebrna renta . . 4e/0 avstr. kronska renta „ zlata 4°/0 ogrska kronska H r/t „ zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske 41/«0.-o posojilo mesta Spljeta Zadra 4Vi*/i bo8.-herc. žel. pos. 1908 4°/0 CeSka đež. 40/ ' o 4V,0' Ljubljani. aprila 1903. Blago A1/ *>/ * /i /o 4V8°/, 4V 0 o i /o banka k. o ti »» »» 2. o. zast. pis gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10% pr..... zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr. deželne hranilnice 4\'2°/o zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke 4°/o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 „ dolenjskih železnic 3«/o m ju«- 2el. kup. Vi Vi 41/a°/o av. pos. za žel. p. o. Srftlc Srečke od leta 1864 . . . s 1 • I Denar 10066 100 60 10120 12190 9945 121*90 9975 100*— 100*— 10115 99 60; 99 60; 10110! 10790' 101—1 101—i 100 20| 100-— 100 — 98--1 99 50 307 — 100 75 180-184 — 247 — 158 — 269 — 268 — 258 — 89 — 118 — 18 80 432 — 84 25 75-50 70 — 65 — 28 75 67-75 — 442—i 100 85 100 80 10140 122 10 99'65 12210 102- 100- 35 10040 10210 108^90 102 — 10130 10120 101- — 101 — 99-— 100-50 309-— 101*75 188 -186-— 262 — 160 50 274 — 273 — 260 50 91 — 119 — 19-80 437 — 88 25 77*50 75 — 56-2775 73 — 79 — 446 — 4750 693 75 4850 69475 del. 1603 — 1613 — tW25 68» 25 735 — 252 — 711 — 388 — 737 — 254*— 713 — 389 — n h h 1864 tizske...... zemlj. kred. I. emisije »i n n. ,, ogrske hip. banke . n srbske a frs. 100 — „ turske..... Basilika srečke . . Kreditne „ ... Inomo&ke „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr, . „ . . . Rudolfove B ... SalcburSke „ ... Dunajske kom. „ ... Južne železnice . . Državne železnice . . Avstro-ogrske bančne Avstr. kreditne banke . . Dgrske . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu ^Brris) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin ...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke ........ Laški bankovci..... Rnb^ji........ 252 75 Žitne cene v Budimpešti. dne 2. aprila 1903. Termin. P£en.»cs sa april , Rž „ april . Koruza „ maj d « juhj . Oves i$ april . 5 vinarjev višje. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2. Srednji iračni tlak 736 0 mm- 1665 — 1675 — 485— 485 — B 390 — 353--157 — 1130' 1905 2339 23 92 116 97 9540 395 — 354 — 162 — 11 35 1908 23 47 24 — 117 20 95-55 253 75 za 50 kg K 747 „ BO „ . 6 61 n 60 • „ 608 ,, 50 „ 614 n 50 . . 592 April f Čas opazovanja Stanje barometra v mm. g p | Vetrovi Nebo i 9. zv. 731 2 53 er. jvzhod jasno 2 7. zj. 730 3 16 si. svzbod jasno z 2. pop. 727'5 13 1 p.m. jzah. j jasno Srednja včerajšnja temperatura 6 8°, normale: 69°. Mokrina v 24 urah : 00 mm. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je Vsemogočni našo preljubo hči, oziroma sestro, gospodično Marijo Morgutfi šiviljo po dolgi, zelo mučni bolezoi, previđeno s svetotajstvi za umirajoče, v 34. letu njene dobe, danes zjutraj ob 1. uri poklical v boljfie življenje. Pogreb drage pokojnice bode v petek, dne 3. aprila, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Strma pot št. 2. na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra. Predrago ranjco priporočamo v molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, 2. aprila 1903. (920- Žalujoči ostali. rčna voščila k imendanu ljubljeni g ospej s Frančiški Jfafner^i pocestnici pivovarne na Sv- Petri cesti. J$og jo 31'vi/ (92i) CJdani U5lužbcnci. Dobro ohranjena obleka za enoletnike (890-2) ps*oda. Salendrove ulice št 6# II. nstr. Već sto pripravnih za slamnike, odda ceno tvrdka (919—1) J. S. Benedikt Ljubljana, Stari trg. Mlajši skladišnik sprejme se takoj v stalno službo. Pogoji: čedna pisava, zmožnost slovenščine in nemščine v govoru in pisavi iu če le mogoče strokovno znanje. Pismene ali osebne ponudbe se sprejemajo v pisarni F. Supančič-a, Rimska cesta št. 20. (915—i) mala, že rabljena blagajna. Kdo? pove upravništvo »Slov. Naroda«. (918; Popolno špecerijsko opravo dobro ohranjeno, proda vsled opustitve trgovine (883—2) Rudolf podkrajšek v Sp. šiški, Kolodvorske ulice 159. Zapornice na škripce zagrinjala rolete * * * * lesene (675—8) žaluzije * ♦ # ♦ kakor tudi vsa mizarska dela priporoča v najboljši izvedbi Tovarna mizarskega blaga fi. Bramberger Gradec, Neubaugasse 53 Nesrečni so kilavi ker ne vedo, da jih od 1000, 900 brez operacije ozdravi Mnogobrojna "^^^^ Poskus proti znamk, zahvalna pisma. ^v^^ 2Q vinarjev It- Kohler ^^s^tajuo. DUNAJ V., /jeuggasse 1. Sprejme so vojaščine p rus t, samostojen in zelo zanesljiv ter v vseh strokah, posebno kot železninar izurjen trgovski pomočnik ki je zmožen slovenske in nemške korespondence. — Istotam dobi mesto učenka ne čez 14—15 let stara, iz dobre hiše, z dobrimi spričevali in ako le mogoče zmožna tudi nemškega jezika. Ponudbe sprejema pod „Dobro .mesto" upravnistvo tega lista. (^9—2) ^le^sana^oij^ csmi in remancc Slegantno opremljena knjiga S portretom in autografom pesnica in uvodom 13 peresa dr. Jvana Prijatelja. Cena: l{fosno broš. Jf 3'50, po pošti jf 3'70, v izvirni platneni vejbi Jf 5'—, po pošti Jf 5'20. 2alo3il : (1832002) v Ljubljani. Spr#J (prva mo£), ki je dober prodajalec, znan osobito po Gorenjskem. Nastop 1. maja t. 1. Naslov se izve v upvavniStvu »Slov. Naroda«. (917^ Poskusite Tri#*lnii* J.KIauerjevT | NglaV pristni rastlinski liker. ~W Oživi j ti želodec. tf&~~ I*it«ls tek i 11 prebavo. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—74) Za otroke predpasniki . . od - gld. 25 kr. višje pralna oblačilca Žrebanje nepriklicno 23. aprila 1903. CSrlavni dobitelz kon 40.000 kr.°" Srečke za grejalnice (Warmestuben) priporoća mo-v i po 1 kron® J- C. Mayr v Ljubljani, j Vsi dobitki se izplačajo od založnikov v gotovini po odbitku tO c. | Ces. kr. avstrijske *g§ t državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odkod iz Ljiibijans juž. kol. Praga čez ffrtti. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiiiing v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. «Trst-Monakovo direktui vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo meste in v Kočevje. O«obni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočev , ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Priv i v Ljubljano již. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 181, Ausse, Ljuh Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m lutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja če Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni v!ak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo- nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak b Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mosta in Eoćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. ^ Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika. MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1; jopice....... C©|5*C€jf ....... klobuki...... čevlji........ škornjički .... avbice....... filaščki...... pelerine..... ovratniki z oglavntco .... do najfinejše vrste. — 77 50 77 99 ;a — 77 95 77 77 od 1 77 — 77 99 JJ — 77 50 77 77 99 1 77 — 77 77 99 — 99 50 •7 77 77 1 77 — 77 99 99 1 77 — 77 77 2 7} 50 99 " 1 77 — 77 99 19 2 79 50 77 99 ^7. wm a dečke a m pralne obleke . od - gld. 80 kr. \ r 1 s j e suknene obleke 99 1 „ 80 .. modni kostumi 77 3 do 12 gld. haweloki..... 99 1 gld. 50 kr. •* površniki .... 77 2 » — „ derby ....... • « ✓ / čepice....... 19 - „ 50 „ klobuki...... * " ~ n čevlji....... 91 * 55 ~ y> nnesmann-ove cevi varilne In plinove cevi vsake obsežnosti in vse drugovrstne cevi razpošilja po konkurenčnih cenah Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v }(omotavit na Češkem. (437-8) Zastopniki v vseh večjih mestih. I do najfinejše vrste. trogo stalne cene!! Jzbrane pošiljatve tudi na deželo. Konfekcijska trgovina Sigmund Stransky Praga, Hiberiierjeva ulica st. 1003-11. WW P" naročilili se sklicujte na ta časopis. (872—L' Sprejema zavarovanja človeškega živ- ; ljenja po najraznovrstnejSih kombi- j nacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko I nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje | in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. w vzajamts.sl zavarovaliia zatika Prag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsenkozl ilovaiiHko - narodno upravo. (26—37) Van poJMuila daje: Generalni zasiop w Ljubljani, če^ar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 11