Političen list za slovenski narod
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. 5e se tiska enkrat; 12 kr. ž« se tiska dvakrat ; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma *e ne sprejemajo.
Vrednlitvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/«6. uri popoludne.
V Ljubljani, v petek 28. oktobra 1892
časa, ali prostora, ki je tedaj ob vsakem času, tedaj pred tisoč leti in danes, ki je na vsakem kraju, tedaj v Avstriji in mej Matoki ob Zambezi, mej Slovenci in mej Japonci, na Kranjskem in v Senegambiji — vedno ena, vedno sveta, vedno apostolska — cerkev katoliška. Če je tedaj neodvisna družba, je gotovo h krati tudi družba, katera ima svoje pravo, in sicer svoje neodvisno pravo, neodvisno od vsake oblasti na zemlji, družba, ki ni del nobene druge družbe na zemlji, tudi države ne, tudi naroda ne, ki tedaj ni država v državi, marveč po svojem namenu samostojna in vse presegajoča družba.
Te cerkve otroci smo tndi mi Slovenci; ona nam podaje nezmotljiva navodila, da dosežemo svoj konečni nadnatorni namen, in zato jo branimo, zato jo ljubimo kot svojo — mater.
„Skupno branimo vero" = skupno branimo katoliško cerkev in njena prava. — Svobode njej, s tem pa tndi — svobode sebi, s tem pa tudi svobode svojemu narodu! — Svobode, in sicer svobode v programa za bodočnost našega naroda, svobode v določevanju, kako se šolaj naš narod, svobode, odkod zajemlji svojo omiko, ker je sam v sebi kot separatistično slovenski narod premajhen. Svobode v vsem javnopravnem razvoju pa ne moremo zahtevati drugače, nego na temelju naravnega prava. § 19. drž. tem. zak. govori sicer o ravnopravnosti, toda kaj spada v ravnoprav-nost, nam tolmačijo dragi, in kako, — včmo vsi. Bavnopravnost na liberalnem temelju, ravnopravnost v moderni državi, koder je pravo, to, kar je faktum, v državi, ki rnčni, da ni nikomur odgovorna, taka ravnopravnost — ni ravnopravnost, marveč ironija vsake ravnopravnosti.
Naravno pravo, nedotakljivo in nespremenljivo,
kakor je nespremenljiva narava človekova, to je je-dina podlaga naših zahtev. Zato tudi z velikim veseljem beležimo besede pravnika naše dobe, dr. Ivana Tavčarja, ki je v IV. seji deželnega zbora dne 23. septembra t. I. izrekel te-le v našem času iz pravniških ust kaj redke besede: „Č e z a -htevamo, da se ne smejo sprejemati v šolo otroci, ki ne umejo učnega jezika, stojimo na podlagi naravnega prava."
—	Da, in če zahtevamo avtouomijo z4-se, in če zahtevamo točko za točko svojega narodnega programa, stojimo tudi na podlagi naravnega prava.
—	In to naravno pravo je del naravne etike, in ta naravna etika je del modroslovja. Koder tedaj m o d r o s I o v j e razvija napačna načela, tam je napačno razvita tudi etika, na katere temelju se ima snovati javno življenje. Napačno modroslovje je rodilo napačne trditve o državi, o njenem namenu, o pravu, o kreposti itd. Ia takih napačnih trditev nebroj je sank-cijoniranih, mnogo v zakonih držav, še več pa v javnem mnenju, katero pri nas, žalibog, ni slovensko, marveč tuje. Dejte, premišljujmo često te-le besede: „Ali Nemci ne trosijo pri nas krivih nazorov? Ali morda ni res, da je uemško časopisje*), nemško slovstvo (p o s e b n o Conversations-leiica) večje veljave na duševno obzorje našega izobraženega občinstva, nego domačih pisateljev bore knjige? Nemci, siloviti gospodarji naše zemlje, so, žalibog, tudi go-
*) Pridenemo: židovsko časopisje in vabimo, da se pre-itejejo „N. Fr. Pr." in „Tagblatt"-a iztisi, ki krožijo po Slovenskem, po uradniških pisarnah in po narodnih društev sobanah in — drugod!
Sloga I Lepa beseda povsod, i za nas! Včerajšnji „Narod" nas kliče k slogi na temelju nekega spis« „Slovenčevega" z leta 1875, koder stoji zapisano: „Neha naj razpor! Liberalec naj brani klerikalca, klerikalec naj brani liberalca in obadva naj branita slovenski jezik, slovensko vero, slovensko poštenje!" „Z obema rokama podpisuje „Narod" to izjavo.
Da, skupno branimo vero, jezik in narodnost! Tudi mi smo za to, a kakor umevamo v „jeziku" konkretno naš domači jezik slovenski in kakor mi tolmačimo narodnost kot narodnost slovensko, tako tudi menimo vero — samo vero katoliško. In sicer vero, kakor jo oznanja cerkev katoliška, ker brez cerkve ni — vere. Vere pa ne umevamo kot „verski čut", kot mislij prazno, sanjavo teženje srca, marveč kot prepričanje, ki je trdneje, nego vsako drugo prepričanje, zato ker ima podlago v božji avktoriteti, kot „prepričanje", katero nalaga dolžnost.
In kakor je umstveno delovanje, ko pravim: vem, tako je tudi umstveno delovanje seveda vzbujeno in podpirano po milosti božji, ko pravim: verujem. — Sam čut ni vera. Histeričnim osebam se morda zdi „vera" in zadostuje jim — značajem ne in značaji, katerih vera mora biti „razumna" (rationabile obsequium), bodite kristijanje. Vere „razumne", vere prepričanja nas uči cerkev, in sicer zopet konkretna cerkev, konkretna družba božjega izvora in v božjem varstvu, družba s svojim jasnim, nepremenljivim namenom in s svojimi sredstvi, ki presega čas in prostor in ki vsled tega tudi ne more biti nikakor odvisna od sprememb
Amerika jim je nudila sredstva in dogradila je Ci< kago iznova.
palače, gostaške hiše, tovarne, in v elegantnih ave-nah metropole stojš prelepa poslopja milijonarjev
LISTEK
Čikago in svetovna izložba leta 1893.
(Iz „č. osad v Americe".)
(Dalje.)
Tedaj vidimo, da Čikago obdajejo od vseh stranij splavne reke, morske ožine ali jezera, koja je spajajo z oceani, in da je vrhu tega središče ogromne železniške mreže, koja veže vse dele se-vero-ameriškega ozemlja. Kjer zdaj stoji Čikago, moralo je nekoč postati svetovno mesto. Naključje ni učinilo, da je Čikago veliko; odločilna je bila njega lega.
Vstvarili so mesto priseljenci iz vseh možnih dežela; med njimi je osobito velik odstotek Slovanov, Cehov, Poljakov, Slovencev itd. Čikago je moralo biti zgrajeno, sicer bi bil propal ves ameriški trgovski promet. Zato se je zgradilo znova, dasi je je požar razdjal.
In da bi nastal tretji požar in ne bi ostal kamen na kamnu, iznova bi bilo mesto zgrajeno, koje bi današnji Čikago gled6 na sijajnost in praktično uredbo istotako prekosilo, kakor prekaša sedanji Čikago stari, po požaru uničeni.
Prvotni Čikago je izginil brez sledu. Nobena razvalina, noben črni kamen ne svedoči več, da je je dn^ 9. oktobra 1871. leta pogorelo okoli 20.000 hiš, in že med tem, ko je gorelo, pomišljali so po-gorelci po požaru razbeljene prerije na novo gradnjo mesta. Vsa Amerika jim je ponujala pomoči. Vsa
To je živ dokaz življenjske moči in potrebe o eksistenciji tega mesta. Iz blagotvornosti so dajali Jankeji podpore svoje, zaradi špekulacije ponudili so svoj kapital. Od 15. aprila do 14. decembra leta 1872, torej tekom 200 delavnikov v delavni ddbi povprečno 16 ur na dan, bila je vsaki dve uri dograjena železna ali kamenena palača, imajoča v pročelju 25 stopinj in štiri ali šest nadstropij! Tako je stalo že leto po požaru na tem spomenskem ozemlju čilo ameriško mesto.
*
* *
Marsikateri bode ogovarjal, češ, saj je Novi Jork lepši, Boston in Baltimore krasnejša, Washington sijajnejši, nego Čikago. Možuo! V obče se pa ne more nijedno mesto, neizimši Novi Jork, primerjati s Čikagom. Njega široke, ravne ulice križajo se z veliko pravilnostjo v pravih kotih in prilegajo na iztočni strani k široki, modri gladini Michiganskega jezera, v drugih smerih zopet se ne raztezajo v odprte prerije, temveč se raitekajo povsod v razkošne senčnate parke in bulevarde, nasajene z drevjem, koje obdajejo mesto liki venec. Nijedno ameriško mesto nima tako mnogo javnih nasadov, kakor Čikago.
V Novem Jorku so bili vsi stavbeni prostori namenjeni v izkoriščanje. S&mo central-park so oteli pred stavbeno strastjo Novojorčanov. Košček otoka Manhattanu uporabili so v gradnjo samih ozkih ulic, koje ne zadoščajo prometu; tu stoje trgovske
tesno jeden tik druzega, brez »graje, brez vrtov. Samo pol tucata krezov ima nekake vrtove. Med večino novojorških bogatašev vladuje pohlep po denarju, njih okus, njih lagodnost. Ljubše jim je v žepu nekoliko tisoč dolarjev več, nego vrt okoli hiše. V Čikagu je to baš nasprotno. Samo v trgovskem oddelku so hiše jedna tik druge nakupičeue; tu so velike palače od kamna ali železa, ponekod okrašene z dragocenimi fasadami prekrasne arhitektonične lepote. Ako se kdo popelje po konjski ali kabelovi železnici iz trgovskega oddelka v „Residental quarters", čudil se bo skrbnosti in ljubezni, kako da so vneti Čikažani za svoja stanovališčs.
Nijedno američansko, da, nI evropsko mesto, nima toliko zasebnih hiš, kakor čikago. Ia v istini tudi nikjer ni toliko bišnikov pomerno glede na sta-uovuistvo, kakor tu. Čikažan, bodisi siromašen ali imovit, trudi se povsem, da more prebivati v svoji lastni hiši, in muogobrojne kreditne in stavbene družbe nudijo mu v to priliko. Čudil sem se, da imajo Čikažani vzlic tolikim bankam in denarnim zavodom, razmerno jako malo in neznatnih „Saving banks" (hranilnic). Nadomeščajo jestavbinske družbe, čikažan rajši vlaga svoje prištedke na svojo hišo, in tako se dogaja, da je v najbolj oddaljenih delavskih oddelkih ogromna množica hiš z lepimi vrti, koje ne stojč v dolgih vrstah tesno jedna poleg druge, temveč vsaka stoji na svojem posebnem samostojnem zemljišču.	(Dalje sledi.)

r» poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& gld., ta pol leta 8 gld., ta 6etrt leta
4 gld., za en meneč 1 gld. 40 kr ? administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., ta pol leta 6 g ld., ta četrt leta t (Id.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani nk dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. N aročnino prejema upravništvo in ekspedicij» v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
b p o d a r j i našega duha in srca." („Rim. Katol." 1892. V. zvezek, str. 277.)
Dokazov, ki jih imamo na stotine, ne moremo tukaj razvijati; le to stoj, da treba zopet pravih načel, če hočemo pravo zas6 in za svoj narod.
Modroslovje in ž njim tudi naravno pravo pa brani zmotam in čuva skrbno le — katoliška cerkev. Neštevilno zmedencev in zmot je že pokopala za časa svojega obstanka; novi vstajajo vedno — tudi te bo pokopala, upamo mi. Zato pa svobode — njej! In besede, katere je govoril g. dr. Ivan Tavčar na Svetčevem banketu: „Nikdar se ne sme vera uporabljati proti narodnosti, in nikdar ne narodnost proti veri-' („Narod' št. 231) tolmačimo tudi v tem smislu. Vera, tedaj konkretno: katoliška vera, tedaj vera, kakor jo uči katoliška cerkev t. j. kakor jo uči rimski papež in ž njim združeni škofje ne sme biti nikdar orožje za — slabe namene, tedaj se tudi ne sme zlorabljati, da bi se kedaj narodom kratile njihove naravne pravice, katere uprav tista cerkev po svojem poklicu najbolj čuva in brani. Zato pa bodi cerkev — svobodna, neodvisna v vsem svojem delovanju. Svobodna cerkev 1 ---Njena načela so tedaj tudi bramba našega prava. In zato je katoliški shod v VI. sekciji ,,kat. narodna organizacija" sprejel kot program te-le besede: Prvi slovenski katoliški shod smatra nepremenljiva načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda, in izreka željo, da bi na tej podlagi složno sodelovali vsi Slovenci V težkem boju za narodni obstanek slovenskega ljud s t v a". V to so se zaletavali šovinistični nemški listi in nas napadali; to je pobijal tudi „Narod".
In vendar je sloga tem besedam namen in sicer sloga resnična in dolgotrajna in sloga, katera ima tudi zagotovljen vspeh. Da, vsi branimo Slovencem vero, Slovencem jezik, Slovencem poštenje in — svoji smo, složni smo!
O važnosti katoliškega tiska.
Z Goriškega, meseca oktobra.
II. Posnemajmo nasprotnike!
Od nasprotnikov se učimo delovati, organizo-vati se in ediniti, da bomo delovali z vspehom in da bomo pripravljeni, pobijati slabo v vsakem oziru in na vsaki strani! Zato pa je pred vsem treba, da se posvetimo onemu delovanju, katero nas najbolje druži, in to je brezdvomno katoliški tisek. To nas uč6 nasprotniki. Smelo trdimo, da se je ravno s tiskom osnovala ta močna stranka, katera prevrača družbinski red, katera povsod zmaguje, ki je povsod v tem edina, da razširja in trosi med svet laži proti cerkvi, papežu, škofom, duhovnom in katoliški veri, edina, da razširja najbolj umazane stvari, da končava nravstvenost ter da ruje iz ljudstva vero.
Ne iz zasebne koristi, ampak kot pravi sinovi sv. očeta poudarjamo potrebo in važnost katoliškega tiska!
Poglejmo, kako delujejo naši nasprotniki I Vprašamo vas, ali ostanemo vedno tako slepi, da ne spoznamo, da bomo vedno več izgnbili, ako se ne oborožimo z enakim orožjem, s kakoršoim nas napadajo nasprotniki? Katoliški tisek je prvo sredstvo, da zmagamo.
Zopet slišimo ugovor: „Vse dobro, ali imeti dober katoliški časnik, je težka stvar. Treba je . . . ."
Poznamo vse mogoče ugovore, kateri se nam stavijo. Ali taki ugovori prihajajo od tistih, ki dajejo svoje novce za liberalen časnik zato, da se pokažejo narodni. Tudi katoličani imajo svoj ugovor, in sicer oni, ki nočejo delovati. Tožijo o slabem, spoznajo, da liberalni listi demoraliznjejo ljudstvo, spoznajo, da katoliški list ni sovrstnik liberalnemu, a nimajo poguma, da bi opustili nasproten list, tudi ne, darovati par desetič, da bi se katoliški list zboljšal, nimajo poguma, da bi se naročili na dva, tri iztise in ga razširili med svoje, tudi ne, da bi prijeli za pero in dopošiljali listu vsaj kratkih novic. Da bi vsi ti „vzdihujoči in jokajoči" podpirali katoliški list s tistimi beliči, s katerimi podpirajo liberalen tisek, videli bi, da bi bil katoliški list kmalu enakovrsten liberalnemu, kajti z denarjem in le z denarjem vdobi list telegrafičnih zvez, dopisnikov, novičarjev, reporterjev itd., splošno vsega, kar mu je treba.
Ako ne moremo ustanoviti velikega lista, zadovoljimo se z malim, s tednikom, polumesečnikom, mesečnikom! Boljše nekaj, nego nič.
Tudi majhen listič se lahko bojuje proti nasprotnikom, odkriva njih laži itd., tedaj tudi tak list je za nas koristno orožje proti nasprotnikom. Doka» so nam nasprotniki, kateri se tako zaganjajo tudi v male lističe.
S tem pa se ne smemo vedno zadovoljiti, ampak naša dolžnost in čast mora biti, da ustreza list svojemu cilju in naporu in zato je treba, da sodelujejo vsi dobri.
Treba je valasti delovati, da se razširi v vsako hišo, prodajalnieo, gostilno, po mestih, vaseh in povsod, kamor dohaja nasproten list, in tja, kamor ta ne dohaja.
Dandanes ne mor« duhovnik n&ft». v cerkvi; zato pa je treba drugim potom delovati, i» la je: vzdrževati in razširjati katol. liste.
Brez katoliškega lista ni mogoče razširjati med ljudstvo pojmov o društvenem življenja, o solidarnosti, o katoliški zavesti; brez katoliškega lista ne moremo ljudstva poučiti o lažeh nasprotnih listov.
Delujmo tudi mi katoliški Slovenci v smislu sv. očeta Leona XIII., ki pravi: Ker je tisek najvažnejše sredstvo, katerega se poslužujejo nasprotniki za svoje zlobne namene, treba je, da se tudi
katoličani postavijo v obrambo z dobrim tiskom proti slabemu, da branijo resnic», vero, in poudarjajo pravice svete cerkve. In kakor je dolžnost katoliškega časnikarstva, pokazati zfobne namene nasprotnikov, pomagati duhovnim pastirjem, braniti in povspeševati katoliške naprave, tako j« tudi dolžnost katoličanov, podpirati take časnike, bodi »i da od-stranjajo vsako naklonjenost nasprotnim listom, bodi si, da pripomorejo po svoji moč? katoliškim do veljave, ker za katoliško časnikarstvo se ni 4o' zdaj storilo še v nobenemu oziru — zadosti!
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 28. oktobra. Notranje dežele.
Gorenja Avstrija. Po deželi, zlasti- po mestih, se je začela močna agitacija proti davčni reformi. Na čelu tej agitaciji je liberalna trgovska ia obrtniška zborniea, katera je v tej stvari oddala, neko neugodno mnenje. Liberalni bogatini se bo.i<§;. da bodo poten» višje obdačeni, zato so pa začeli to-agitacijo. Preslepiti pa znaj» z medenimi besedami tudi male obrtnike, da jim gred6 na led. Govori se,, da ima ta agitacija tudi svojo politično stran. Pl. Plener bi rad postal finančni minister in je zaradi tega naročil svojim somišljenikom, da naj začn6 agitacijo proti davčni reformi sedanjega finančnega ministra Steinbacha. Nadejamo se pa, da je Plener zopet jedenkrat naredil račun brez krčmarja. Konservativni poslanci se » takimi agitacijami ne bodo dali pripraviti, da bi glasovali proti davčni predlogi. Nekateri liberalni posianei bi pa itak glasovali proti večjemu obdačenju kapitalistov.
Moravsk». Katoliško-politično društvo je v nedeljo imelo v Brnu shod. Dr. Kupka je na tem skodu razlagal, kako liberalni listi napadajo cerkev in njene naprave. Dokazal je, da je soeijalizem pravi sin liberalizma. Liberalni listi pišejo proti cerkvi, njenim napravam in služabnikom* da bi le cerkvi škodovali: ravno to tudi delajo socijalisti. Liberalci bi radi ljudstv» iztrgali vero iz srca, ravno to hočejo tudi soeijalisti. Iz tega izvira nevarnost za človeško dražbo in prestol. Da se odvrne ta nevarnost, mora se najprej uničiti liberalizem, soeijalizem bode poten sam ob sebi ponehal: Najboljše sredstvo za to je pa verska šola. — Drugi govornik dr. Neuschl je pa slikal sprideno družbo v starem Rimu in kaj> je krščanstvo napravilo iz' te družbe. Govornik je ia tega sklepal, da bode tako dolgo dobro, dokler se držimo krščanstva. Gorji pa, če zmagata liberalizem in soeijalizem in odstranita voro. V križu j« naša rešitev. Vsi zbrani so pritrjevali (tovornikoma.
Češko. Umrl je v Rihnovu za mrbvsudom grof Zdenko Kolovrat. Pokojnik je bil rojen 1836. leta. Od 1884. leta je bil dedni član gospodske zbornice. To leto ga je fidejkomisno veleposestvo bilo poslalo v deželni zbor. Z njim zgubi konservativna stranka jako zanesljivega člana. — Nemški nacijonalci sa sklenili, da bodo v državnem zboru predlagali nujni predlog, a katerim se pozove vlada, da prekliče razpust liberškega mestnega zbora. Th predlog predložil se bode v podpis tudi zjedinjeni levici in proti-semitom. — S tem predlogom bodo nemški naei-
Družba sv. Mohorja v ljubljanski škofiji.
(Konec.) Število po dekanijah. Nadnormalno število:
Št. Dekan ije leta 1892	1891
1	Loka.......... 6 26	5 35
2	Radovljica........ 6 07	5 92
3	Idrija..........5-59	4 59
4	Ljubljana.........5 47	4 89
5	Kranj..........510	4 74
6	Kamnik.........4 71	4 26
7	Vipava ....'*,..... 4-47	4*12
8	Vrhnika.........4 23	4-10
9	Moravče.........4-21	3-93
Podnormalno Število:
10	Litija..........415	3 48
11	Cirknica......... 405	3 65
12	Smarije......... 4 00	3 60
13	Postojina......... 3-74	3 29
14	Ribnica......... 3 66	3 40
15	Trebnje.........3 41	2 95
16	Rudolfovo ........ 3 39	2 84
17	Leskovec.........2 70	2 36
18	Semič..........2 58	2 55
19	Trnovo.........1 87	168
Častiti poverjeniki naj skrbe na vso moč, da ohranijo to častito družbo, duhovno mater Slovencev
v sedanjem stanu, kjer je pa mogoče,, naj ji na-bero še novih udov. Vsaj na Gorenjskem, kjer je ljudstvo sploh premožnejše, naj ne bode fare, da bi ne dosegla vsaj normalnega števila.
Mej letošnjimi knjigami bode gotovo najbolje ugajala „Jeruzalemski romar". Tudi „Šmar-nice bodo dobro došle udom, ker molitvenike vselej z veseljem prejemajo. Prav primerno se mi zdi, da družba večkrat izdaja dobre molitvenike; društve-niki jih dajo navadno vezati, in če tudi eden vseh ne rabi, vendar služijo enemu ali drugemu doma- j čemu pri hiši, da ni treba kupovati drazih molit-venikov, ki so še marsikdaj prav prazni in plitvi. Lične in podučne s podobami so knjižice „Domači zdravnik" in „Nsše škodljive rastline". Družba je sicer izdala že leta 1874 knjigo „Domači zdravnik", katera je pa zelo površna in nedostatna, ker jo je spisal nestrokovnjak Volčič.
Natančnejo oceno knjig prepuščam navadnim ocenovateljem, le nekaj ne moremo zamolčati. Prav bridko pogrešamo že dalje časa v družbinih knjigah dobrih daljših povesti), katere naše ljudstvo še zmiraj najrajše prebira. Letos so samo v „Večernicah" dve kratki povesti srednje vrednosti: „Najgotovejša dota" in .Brat Evstahij"; to je pa mnogo premalo. Družbin odbor tega nedostatka ni kriv, saj leto za letom vabi in vzbuja pisatelje, naj se lotijo najhvaležnejšega dela, naj pišejo za tako ogromno množico hvaležnih čitateljev, razpisuje primerne nagrade, pa vse zastonj. Zakaj sa pač naši pisatelji nečejo odzvati temu najčastiejšemu klicu?
Morebiti nimamo sposobnih pisateljev? O tem ne-čemo dvomiti, saj se lahko prepričamo iz druzih naših listov, da je pisateljeT dovolj, ki znajo pisati za ljudstvo, ko bi bilo kaj dobre volje in pa č a s a 1
„Dom in Svet" prinaša prav dobre povesti; vzlasti všeč mi je v letošnjem letniku „Liudska osveta", katera bi bila gotovo primerna tudi za družbo sv. Mohorja. Tudi „Vrtec" je vzgojil že lepo število pripovednikov, ki znajo prav primerno pisati za mladino; zakaj se ne poskušajo tudi za našo družbo? Če bode tako zelo primanjkovalo izvirnih dobrih pripovednih spisov, moral bode odbor resno skrbeti, da se odpravi ta nedostatek, če ne drugač», z dobrimi prevodi iz tujih jezikov, kakor je že v prejšnjih letih (Fabijola, Perpetua). Za prihodnje leto se nam obeta v „Večernicah" daljša povest „Na krivih potih", katere prav res težko pričakujemo. Druge knjige, katere je namenila družb* za prihodnje leto, so: „Jeruzalemski romar", II. snopič, „Življenja srečen pot za Mladenče", spisal Slomšek, „Kitajci iu Japanci", spisal Starš, „Škodljive rastline", II. snopič, in „Koledar". Mčnim, da so prav primerno izbrane, da bode lahko častitim poverjenikom ž njimi vabiti ude, in če je mogoče, še pomnožiti njih število.
Naj raste, naj cvete slavna družba sv. Mohorja, ki je bila in bode, tega nihče ne more tajiti —« delo „brezdomovicoevM
Puščavnik pod B.
jonaci malo v zadrego spravili levico. Pokazati bode morala svojo barvo. Levičarji bi bili radi veljali na jedni strani za najlojalneje Avstrijce, na drugi pa za pristne Velikonemce, da obdrže veljavo pri čeških Nemcih. Levičarji so v tem večji zadregi, ker jih nemško-narodni listi dolže, da je vlada v spo-razumljenju 'ž njimi razpustila liberški mestni zbor.
Ogersko. V finančnem odseku ogerske zbornice je več poslancev vpraSalo učnega ministra, kako je s cerkveno-političnimi vprašanji. Grof Csaky se je pa izjavil, da iz gotovih uzrokov ne more nič gotovega povedati, in želi, da bi ga s takimi vprašanji ne nadlegovali. Iz ministrovega govora se je videlo, da ima on v ministerstvu hude nasprotnike in se bode torej najbrž v kratkem moral umakniti. — O imenovanju novega nadškofa zagrebškega je minister rekel, da je cerkvena kurija našla kano-nične pomisleke. Kar se pa tiče imenovanja kardinalov, se on drži stališča, da Ogerska mora imeti tri kardinale. Res ima Avstrija sedaj štiri kardinale, ali to nikakor ne jemlje Ogerski pravice do prejšnjega števila kardinalov. Povodi,, da se je imenoval za Avstrijo Četrti kardinal, bili so tudi popolnoma izredni. Minister vnanjih stvarij tudi odločno zastopa ogerske želje o tej stvari.
Vitanje države.
Francija. Radikalni in soeijalni poslanci nikakor neso zadovoljni z Loubetovo razsodbo o razponi mej delavci in premogovsko družbo v Car-mauiu. Pričakovali so, da se bodo kar pomilostili delavci, ki so zaradi izgredov zaprti, in takoj vzeli v delo. Ker se to ni zgodilo, pozivljejo radikalci delavce, da naj ne gredo na delo, temveč dalje strajkajo. Ker se je bati, da bodo delavci poslušali radikalne hujskače, je vlada naredila v Carmauxu varstvene naredbe proti izgredom. Radikalni poslanci bodo seveda v zbornici vso zadevo zopet spravili v razgovor in ne v6 se, če bode sedaj vlada srečno se izmotala iz zadrege.
Italija. Javna varnost v Siciliji se še nikakor ni zboljšala. Te dni so roparji napadli posestnika Elforda in več oboroženih delavcev na polju. Se-le po hudem streljanju so morali roparji pobegniti. Elford je angleški podložnik. Res čudne so razmere na Siciliji, če morajo že delavci s puškami na polje.
Nemčija. Skoro vsi nemški listi izimši vladni odločno pišejo proti novi vojaški predlogi. Posebno odločno se izrekajo proti predlogi katoliški listi. Ker je pa večina odvisna od katoliškega centra, in je po teh glasilih soditi, da katoličani ne glasujejo za predlogo, je pričakovati, da bode predloga odklonjena.
Rusija in Turčija. Vsi ruski listi so nezadovoljni z odgovorom Turčije na poslednjo rusko noto. Posebno se iez4, da so Turki cel mesec čakali z odgovorom. To očitno kaže, da v Carigradu nekatere vlasti delajo proti ruskemu vplivu. Ruski listi očitajo diplomaciii, da je s svojo neodločnostjo zgubila ves vpliv v Carigradu. Pozivljejo jo, da naj z vso odločnostjo zahteva, da se opusti utrjenje Bospora in pa izvede točno berolinski dogovor. Nam se dozdeva, da bi zlasti v poslednji stvari Rusija ničesa ne dosegla. Sedaj je že prepozno. Na izve-denje berolinske pogodbe je bilo treba siliti že pred desetimi leti. Sicer se pa Rusija sama tudi le toliko drži berolinske pogodbe, kolikor ravno njej ugaja.	.
Izvirni dopisi.
Z Goriškega, 23. oktobra. „Edinost" št. 85. piše o polemiki mej „Slovencem" in „SI. Narodom": vOdkrito rečemo, da se nam skoro vže studi brati ljubljanske časopise, ki netijo .... ostudni prepir."
Gospodje pri „Edinosti"! Kdo je posebno zanetil oni prepir? Ravno „Edinost". O n a je prva najostudniše začela pisati proti katoliškemu shodu. Kdo je šel v Ljubljano po shodu netit prepir na Svetčev banket? Zopet glava „Edinosti". Kdo je „SI. Narodu" dajal vedno potuho? Odgovor.:, zopet „Edinost". Da v isti št. pogreva „Svetčev banket, središče vsega spora. V isti št. brani laž, da je bila sv. Cirila in Metoda družba napadana od katoliškega shoda. In ko je „Edinost'1 (!) ta razpor razpihala, ona se drzne dajati svet — za slogo! Napadanega škofa, napadanih 2000 zborovalcev bi ne smeli braniti!! Mir in slogo hočemo tudi mi, a ne takih, katera bi si kupili le za osodepoluo žrtev, da bi mi veljali v javnosti za sovražnike slov. naroda, za brez-domovince, za mračnjake. Ako hoče „Edinost" tak mir imeti, naj ga ima. Mi ga ne maramo.
Vi pravite, da naj se združimo, naj se zložimo proti skupnemu zunajnemu sovražniku. Pravi Mi smo pripravlieoi. To vž« delamo in bomo. A če ne moremo obeh rok na zunaj rabiti, ste krivi vi, vi, ki nam doma hočete ukrasti poštenje, ki branite inorodni moki indifemntizem. Dokler nam ne daste, kar nam doma gre, da nam priznate pravico do domovine, do razuma, da pr znate naše rodoljubje, in da nas ne obrekujete po svojih listih, dokler tega
ne storite, z jedn o roko bomo odganjali zunajnega, z drugo vas, svoje notranje sovražnike.
V isti številki očita „Edinost" dr. Mahniču, da ne spoštuje škofov, ker se je upal znane Vaszar-jeve besede tako razumeti: Narodnosti Bjg ni prerokoval večnega obstanka, izpostavljena je vsaj nevarnosti, da propade. Cerkvi pa je obečal obstanek. Toraj narod, ki hoče postati deležen trajnega obstanka, mora se cerkve okleniti. Narod pa, kakor madjarski, ki od kat. cerkve odpada, je v nevarnosti, da radi tega pade v nemoralnost. Bati se je toraj za njegov obstanek. Iz tega sledi, da obramba vere, cerkve je vedno nujniša, kakor narodnosti, ker je vera nujen predpogoj moralnosti vsakega naroda. A ne, kakor hočejo teologi pri „Edinosti" tolmačiti, da je nujniši obramba narodnosti. Ker veleučeni, tako ga je sama „Edinost" ne davno imenovala, dr. Mahnič neče tako razumeti — ne vboga škofov!
Gospoda pri „Edinosti" menda sama tej svoji trditvi ne veruje. Poznate Madjare. Kaj je bolj nujno pri njih, obramba njihove narodnosti ali — pa pospeševati mej njimi katoliško vero, pra-vicoljubnost? Da je Madjarom to nujniše, vedo najboljše ubogi Hrvatje! Ako bi bili Madjari bolj katoliški, bi se Hrvatom bolje godilo. In zopet, ako bi bili Hrvatje bolj katoliško zavedni, bi se bolj vspešno upirali madjarstvu. Hrvatom ne manjka toliko narodnega čuta, pač pa verskega.
Vera ni v nevarnosti? Kdo to piše? Gospoda v — Trstu. Poznate, kaj se v Trstu godi? Vemo, porečete, a brezverski so le Italijani! Denimo, ali bi ne bili Italijani bolj pravični Slovencem, ako bi bili verniši? Da! Italijane v Trstu more edino vera skloniti, da bodo Slovencem pravični. Torej vera je nujniša. Gospoda pri „Edinosti" je toraj na slabi poti. Ako je narodnost braniti nujnejše, nego vero, tedaj je Slovanom v Trstu zapel mrtvaški zvon!	Liga + 1.
Socijalne stvari.
Liberalna odkritosrčnost. Vsake baže liberalec se kar tali, kader govori o svobodi, in nepremišljenih ščinkovcev je le preveč, ki se vjamejo v take mreže. In vendar se tudi liberalec ne more skrivati, da ne bi često razkril, kako pojmuje svobodo. — Bodi to-le v vzgled: Gorenje-avstrijska kupčijska in obrtna zbornica se je izrekla, kako sodi o novem vladnem predlogu, tičo-čem se davčne preosnove. Ta pristno nemčurska liberalna zbornica graja predlog, češ, „da se bodo davki malih obrtnikov jako izdatno zmanjšali in ravno tako izdatno zveličali davki srednjih in velikih obrtnih podjetij". Hej, mali obrtniki, pišite hvalo v Line — in bodite liberalci!
—	Dalje pravi zbornica, da „se je malim obrtnikom celo popolno osvobojenje od davka obljubilo" — kar seveda ni res
—	in pristavlja, da „davek, ki ga sedaj plačujejo mali obrtniki, navadno ni
i prevelik", marveč da je „pametno sredstvo, da se ne prenapolnijo obrti vsled obstoječe obrtne svobode". — Jasna beseda! Obrtno svobodo je vsplodil liberalizem; mi smo proti njej ravno iz tega vzroka, ker slabeji z močnejim nikdar ne more konkurirati, ker mora v tem boju pasti slabeji. Liberalizem pa nekako v načelo postavlja, da ne skrbi samo konkurenca za to, da se manji uniči, marveč, da pomagaj kapitalu tudi država — z velikimi davki.
—	Toda prepričani smo, da bi ta odkritosrčnost, katere v praksi seveda nikdar ne more zakriti liberalizem, ta odkritosrčnost, ki tudi v teoriji vkljub vsakovrstnim obljubam in zagotovilom ob času volitev često razkriva, kaj je liberalizem nižjemu ljudstvu, — pokopala liberalizem sam. Kmet le plačuj. obrtnik, le vlači v davkarijo, da se tem preje umakneš — velikemu, židovskemu kapitalu s poti in da tem hitreje vstopiš v službo — za brezpravnega sužnja. K.
Davki na Dunaju. V zadnjih treh četrtletjih je plačal Dunaj 36 milijonov 133.268 gld. davkov; . 6 miiijouov 603.993 gld. več, nego vlansko leto. Vendar je revščina vedno večja. Tretje četrtletje se je pobilo 1561 konj. mej tem ko se je v tistem času vlansko leto samo 1454 konj! To tudi i pomeni!
Nesreče na železnicah. DmS 11. avgusta sta ! trčila skupaj dva vlaka v Heflajnu ob Da-
na v u. Jeden potnik je bil ubit, več ranjenih. Ta-mošnji župnik in zuani nesebični prijatelj revnega ljudstva, čast. g. Rudolf Ajhhorn, priobčil je v zadnji Številki izvrstno vrejevanega lista „Monat-sehrift far christliche Socialreform" str. 431 nasl.
—	poučen članek, ki jasno osvetljnje, kje je često uzrok tolikokrat se ponavljajočim nesrečam na železnici. Nekatere stvari povzamemo: Največkrat in tudi v tem slučaju se konštatuje, da je bila nesreče uzrok nemarnost pri izvajanju določil, kako se imajo dajati signali ali zoamenja. Ta določila pa imajo pri tamošnji železnici 40 členov z več nego 120 številk z vsakovrstnimi dostavki in popravki, tako, da je treba prav temeljitega učenja, predno se človek nekoliko spozna. — Ta goatobesednost in ne-stalnost je — jedna hiba. Druga in večja je pa v tem, da se od jednega človeka veliko preveč zahteva. Včasih ima načelnik postaji toliko služb, da jih jeden človek ne more opravljati, že iz tega uzroka ne,- ker ne more biti hkratu na več krajih. Dela ima včasih skupaj do 20 ur, plače pa poleg stanovanja in kurjave malo nad 30 gld. — Tako se varčuje, in od človeka, ki vse svoje fizične moči v obi-
- lem neprenehnem delu gotovo jako izrabi, se zahteva bodrosti, kakor je često manjka spočitemu človeku. Vrhu tega so peroni pri mnogih postajah,
—	prostorčki za vsako stvar premajhni in tehnične priprave velikokrat nedostatne in pokvarjene. — Omenjali smo že pri južni železnici, da letos — varčuje. Varčujejo pa tudi drugod. To pa pomeni —1- slabo! Kapital ima streči človeku, ne pa še uničevati in v smrtno nevarnost postavljati zaradi kapitala — najdražji kapital na svetu: človeka.
K.
Kanal mej Dunavom in Odro. Pred osmimi dnevi so v Hruševi na Gorenjem Sleskem merjevci jeli meriti, da bi se menda prihodnje leto že moglo pričeti kopanje imenovanega kanala.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. oktobra.
(Prevzvišeni g. knezoškof) so se danes popo-ludne z brzovlakom vrnili od posvetovanj škofovskega odbora z Dunaja.
(Osebne vesti.) Bivši kranjski deželni predsednik i g. baron Wi n k 1e r se je včeraj popoldne s poštnim | vlakom odpeljal v Gorico, kjer se stalno nastani. I Na kolodvoru so se zbrali razni dostojanstveniki in I zastopniki društev, da še pozdravijo bivšega gosp. , deželnega predsednika pri odhodu. — Majorja do-| mačega pešpolka št. 17 gg Andrej pl. Slivnik j in B. Putheani sta povišana za podpolkovnika; j istotako je imenovan podpolkovnikom poveljnik kranj-i ske žendarmerije g. major K. R u m m e r. — Av-| skultant g. dr. Jakob Toplak je imenovan sodnim pristavom v Idriji.
(Chronique scandaleuse.) Pod tem naslovom je ' predvčerajšnji „Narod" naznanjal svojim čitateljem, da je stolni prošt mil. g. dr. Klofutar, ko se je z ljubljansko duhovščino poplavljal pri gosp. deželnem , predsedniku, govoril samo nemški, ter dostavil: . „Sveta liga bode sicer jutri razkladala zopet svojim . vernim, da smo napadali prošta in vero. A pri vsem . tem nimata prošt in vera kot taka ničesa opraviti, pač pa tista duhovščina kranjska, ki je zadovoljna i s škandalom, da se ji zaradi njene izpremembe z ! visokega mesta mora dajati nastopno svarilo: .Nadejam se, da bode kranjska duhovščina v prihodnje sejala seme sloge mej ljudstvo'. (Besede gospoda barona Winklerja)." — Tako „Narod". — „Sveta liga" — kakor nas izvoli nazivati „Narod" — ne : bo razkladala svojim vernim, kako je „Narod" tudi ob tej priliki napadal vero, marveč izjavlja, da ! „Narod" nima pravice tega dogodka zapisavati med ! „chronique scandaleuse", dokler ni poprej v to kroniko zapisal onih radikalnih narodno - naprednih mestnih odbornikov ljubljanskih, ki so v mestni zborniei glasovali za samo slovenske napise ulic in trgov ljubljanskih, sami pa imajo na svojih javnih tvrdkah — samo nemške napise; dokler vanjo ne zariše imen vseh onih radikaloo-slovenskih trgovcev, ki imajo v Ljubljani nad svojimi prodajalnicami — samo nemške napise. — Kader „Narod" to stori, potem pokaže, da mu je le za slovensko stvar, ne pa za strankarstvo, in potem mu je slobodno nadaljevati — „chronique scandaleuse" I — Kar se pa tiče „svarila z visokega mesta", o katerem „Narod" govori, da ga je dobila zaradi svoje „Izpremembe" duhovščina n»H, omenjamo le, dt naša duhovščina i ni nikoli iskala brale s Imenovanega „visokega.
mesta" in da je tudi omenjeno „svarilo" z „visokega mesta" nič ne vznemirja, vzlasti ker druga duhovščina in najbrže tudi baron Wiukler omenjenih besedi) niso tako umeli, kakor „Narodov" duhovni referent. — Izpremenila se ni naša duhovščina, pač pa se liki kameleon spreminjajo naši radikalci. — Kako ostudno je njih politično „Slovensko društvo" po dr. Ivanu Tavčarju napadalo dné 17. julija t. I. na društvenem sbodu v Kranju bivšega deželuega predsednika barona Winklerja, češ, „da je ostal osamljen", da je podoben slovenski lipi, zasajeni v nemški vrt ! — In sedaj, ko isti deželni predsednik odhaja, poklanja se mu isto „Slovensko društvo". — Istega moža, o katerem je „Narod" pisal dné 30. julija t. 1., št. 172: „Vemo tudi, da naša moč ni gospod baron Winkler", isto moč sedaj uporablja „Narod" proti nam , strašeč nas s „svarilom z visokega mesta" ! — Tù, radikalna gospôda, tù so izpremembe, ne pa pri kranjski duhovščini ! — In še jedne izpremembe „Narodove" nam je omeniti, katera zlasti osvetljuje vso gnilo nedoslednost naše radikalne stranke. — Ali ni bilo najhujše očitanje od radikalne strani za nas to, da smo vladni. In sedaj nakrat pride isti „Narod", ki nam je to pred-bacival, ter se sklicuje na sodbo vladne osebe proti nam. Tudi to je nedoslednost, ki gotovo za- ! služi, da smo jo omenili. — Vidi se, da ima } „Narod" doma dovolj gradiva za „chronique scan- ' daleuse".	'
(Kolera.) V predzadnji številki smo objavili : daljše poročilo o sumljivih slučajih bolezni v Za-bovcih, župnije sv. Marka, nižje Ptuja. Danes nam poroča isti gospod dopisnik, da je mikroskopična in bakterijologična preiskava v Gradcu konstatirala vzlasti pri jednem mrliču — azijatsko kolero, katero je Leopold Šimenko zanesel z Ogerskega. ' C. kr. okrajno glavarstvo se trudi z vsemi močmi in hvalevredno vstrajnostjo, da zapreči razširjenje nevarne bolezni. Posebna komisija vodi razkuževanje hiš in oseb, ki so le količkaj sumljive, in tako smemo upati, da se bolezen ne bode dalje razširila. Do 26. t. m. ni nikdo več zbolel. — Na Dunaju sta zopet dve osebi zboleli za kolero. Na Ogerskem in v Galiciji pa se kolera vedno bolj razširja. — Trboveljsko konsumno društvo je bilo naročilo v ; Budimpešti vagon slanine, celjsko okr. glavarstvo pa | je ukazalo, da se mora blago poslati nazaj zaradi nevarnosti kolere.
("Umrl) je v Trebnjem včeraj zvečer ob 6. uri, prevideu s sv. zakramenti za umirajoče, g. Franc Rozman, posestnik, mesar in lastnik zuane gostilne „pri Lipi". N. v m. p. !	i
(Grozna nesreča.) V Tomačevem pri Ljubljani se je zgodila danes zjutraj grozna nesreča : Zblaznela mati, nesoč seboj tri otroke, skočila je v Savo, kjer so vsi utonili. — Dogodek sa nam natančneje ! tako-le sporoča: Posestnik Jakob Bias, poročen od leta 1886 s Frančiško Klepnič, živel je s svojo ženo ves čas v najlepši jedinosti. Imela sta štiri otroke. ; Zadnji čas videli so ženo zelo otožno, boječo in obupno. Danes zjutraj ob 5. uri je še kruh vsajala v peč, na to moža poklicala, rekoč : „No, ali danes ne boš vstal !" — Po teh besedah je šla iz hiše. Mož se kmalu napravi, gre ven, a nikjer ne najde j žene. Gre k otrokom in ondi najde le najstarejšega i otroka, treh mlajših, po 4, 3 in 2 leti starih pa ni ! bilo nikjer. Mož seveda hiti k sosedom, povpraševat po ženi iu otrocih, a nihče ni nič vedel o njej. Neki sedlar, ki je šel na delo, pa je povedal, da je enega otroka izvlekel mrtvega pri Jaršah iz
Save. — Na licu mesta prepričali so se, da je bil Blasov otrok ter da je mati z dvema otrokoma tudi ponesrečila v vodi. — D > sedaj še nismo zvedeli, da bi jih bili dobili iz Sate. — Ubogi mož! Bog te tglaži I
(Vinska letina) Iz krškega okraja se nam z dne 27. oktobra poroča, da se je letos vina prav malo pridelalo. Glede kolikosti tako slabe vinske j letine ne pomnijo. Velika večina vinogradov je uničena po trtui uši, mnogo škode je provzročila toča, a še več strupena rosa. Z modro galico škropljena trta je dala pa prav dobro kapljico, ker je grozdje vsled toplote meseca avgusta in septembra popolnoma dozorelo. Kjer se ni škropilo, grozdje ni dozorelo, zato se letošnje vino gledč kakovosti močno razloči. O ceni se ne more govoriti, ker ni tovornikov. Iz kadij se je po nekoliko prodajalo, največ okrog 7 gld. staro vedro. Vinogradniki mislijo, da se bode letošnje vino boljše vrste lahko prodalo po 10 gld. vedro (40 bok.), slabejše pa primeroma ceneje, a kdo vč, kako bo, ker bo pogodba z Italijo gotovo kaj vplivala na ceno. Za izvoz bo vina čisto malo, največ iz mokronoških, svetotrojiških is bo-štanjskih goric, nekaj iz škocijanskih in studenških gričev, iz nižje proti jugovzhodu ležečih krajev pa skoro nič. Žalostno!
(Čitalnica ljnbljanska) priredi prihodnjo n e-del jo, 3 0. t. m. svojim društvenikom drugi društveni večer v letošnji sezoni. Ker je reditelj-stvo tega večera v spretnih rokah, nadejati se je obilo prijetne zabave, h kateri naj bi še drttštveniki s tem pripomogli, da se v mnogobrojnem številu snidejo v Čitalnici. Začetek ob 8. uri zvečer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
(Slovensko gledališče.) Jutri duö 29. t. m. se bode prvikrat predstavljala veseloigra v treh dejanjih „Pokojni Toupinel".
(Bitva pri Knstoei.) Danes popoldne ob 2. uri je bila v redutni dvorani slovesno otvorjena razstava plastične podobe, ki predstavlja za Blavno zmago avstrijske armade odločilni trenotek po 5. uri popoldne. Otvorjenja so se udeležili g. voditelj deželne vlade, ekscelenca podmaršal z mnogimi častniki in drugi dostojanstveniki. Za občinstvo je bil vstop dovoljen ob 3. uri.
(Utopljenec.) Sinoči so našli utopljenega Luko Zakelj-e, hlapca pri Aut. Cešnovarju, gostilničarju v Kurji Vasi, ter so ga prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Utopljenec je bil svoje dni bogat kmet v Godoviču, kamor se je aaselil iz Dol pri Zireh; a z nesrečno pijačo je zapravil vse lepo imetje; pijača je najbrž tudi kriva žalostne smrti.
(Griža) razsaja tudi ponekod na Štajerskem. Tako je pri sv. ADdražu v Slov. Goricah umrlo za to boleznijo 7 oseb.
(Tombolo) napravi v nedeljo dne 30. oktobra g. J. Hausenbichler v Žalcu. Cisti dohodek je namenjen za olepšanie trga.
(Domovinska slavnost) Lutos je 700 let, odkar je štajerska dežela združena z avstrijsko. V ta spomin bode dnč 20. novembra v Gradcu slovesuo zborovanje, pri katerem bode govoril dež. glavar grof Wurmbrand slovesni govor.
Telegrami.
Dunaj, 28. oktobra. „Wiener Zeitung" je objavila cesarjevo ročno pismo, s katerim se imenuje Szegyeni veleposlanikom v Be-rolinu.
Dunaj, 28. oktobra. V kaznilnici gol-lersdorfski je nastal ogenj, ki je uničil zadnji del z več nadstropij visokim stolpom. Kaznjenci so pod nadzorstvom kmalu omejili ogenj. Vse se je vršilo mirno.
Levov, 27. oktobra. V Piasku wielkiem, v okraju Wieliczka, je jedna oseba zbolela za kolero. V Dobezycah v ravno tem okraju so pa štiri osebe zbolele za kolero in od teb že jedna umrla.
Beligrad, 28. oktobra. Župan Marin-kovic, podžupana Velkovič in Ujič so povabljeni pred preiskovalnega sodnika zaradi zlorabe uradne oblasti, ker so obsodili proti-postavno nekega tukajšnjega meščana v tri-insedemdesetdnevni zapor in k prisilnemu delu v občinskem kamnolomu.
Carmaux, 27. oktobra. Odbor straj-karjev je sklenil, da se odkloni izrek razsodnikov in nadaljuje strajk. Shod delavcev je pa temu sklepu pritrdil.
Carmaux, 28. oktobra. Shod strajkov-cev je sklenil, tako dolgo nadaljevati strajk, da družba zopet nastavi odpuščene delavce.
(Jmrll m<» :
25. oktobra. Alojzija Sattner, postnega uradnika vdova, 59 let, Dunajska cesta 8, organična srčna hiba. — Janez Mesojedec, delavčev sin, 3 dni, Tržaška cest» 28, vsled krvavenja želodca in črev. — Albina Dežman, delavka, 14 let, Sodarska steza 4, jetika.
V bolnišniei:
24. oktobra Jožefa Schneider, natakarjeva hči, 17 let. griža.
Tuj« L
26. oktobra.
Pri Maliöu: Glockner; Hoffman; Lunzer, Markovsky, Werner s soprogo, Harrich, trgovci; Seidner, Weiss potovalca, z Dunaja. — Valmarin, potovalec, in Pamer iz Trsta. — Haake iz Bradforta. — Hersch, jlrgovec, iz Eajhenburga. — Stupar, načelnik železniške postaje, iz Lesec. — Ritter s astro iz Škofje Loke. — Globočnik, notar, iz Kranja. — Puchs, graščak, iz Kokre. — Pollek, uradnik, iz Celja. — Lewis in Samuel iz Beljaka. — pl. Megnier s soprogo z Reke.
—	llusech, trgovec, iz Gradqa.
Pri| Slonu: Kralj in Florian iz Kamnika. — Reitmayer, Günther, Kosmoly, trgovci; Henkel, potovalec, z Dunaja. — Vodnikve iz Karlovca. — Doiuladiš iz Ilir. Bistrice. — KoSmelj iz Železnikov. — Hribar iz Celja. — Mangold iz Budimpešte.
—	Globotschnig, potovalec, iz Kranja. — Resman, železniški uradnik, z Nabrežine. — Klein iz Viktrinja. — Kumer, župnik, z Gorenjskega. — Lukesie iz Inomosta. — Oragovitz, trgovčeva soproga, z otroci, iz Konjic. — Kessler, trgovec, iz Magdeburg». — Müller, trgovec, iz Liberce. — Stern, trgovec, iz Gradca.
Pri Juinem. kolodvoru: Piringer, potovalee, z Dunaja.
—	Brek, trgovec, s soprogo, iz SolnogradaJ
Pri bavarskem dvoru: Prof. dr. Czermak s soprogo iz Inomosta.
Pri avstrijskem caru: Jurman iz Vojnega Križa. — SalloKar, trgovec, iz Strug. — Berni s soprogo iz Gorice. — Schuller z Dunaja. — Herold, trgovec, iz Kamenic. — Glančnik iz Tischler, zasebnika, iz Zapog.
VrvmenNko »poročilo.
a	>
¿Ca« Stanje	g g
Veter Vreme JS^ | opažanja	__
— 7. u. ijut	742:6 -10	¡iTvžlT "megla-
27 2. n. pop.	742 0 6'8	„ jasno 0 00
i 9. ». ivec.	743 4 0-0	si. svzh.
Srednja temperatura l/9\ za 6 9' pod normalom
IÜ Dunajska, borz ja. g$g§—
Dni 38. oktobra.
Papirna renta 5%, 16% "reor
davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . .
Zlata renta 4%, davka prosta.....114
Papirna renta b%, davka prosta . . . .	100
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	986
Kreditne akcije, 160 gld........311
London, 10 funtov stri. . ......119
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100..................58
96 gld. 96 .
55	kr.
35	;
85	.
20	„
25	;
60	.
53	.
69	„ 72 •/,„
Dni 27. oktobra.
Ogerska zlata renta 1%.......112	gld.	95
Ogerska papirna renta 5%......100	„	40
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	„	50
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186	„	25
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96	„	25
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,*	100	„	15
Kreditne srečke, 100 gld.......191	„	25
8t. Genois srečke. 40 gld.......62	„	75
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. 50	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16	„	70	„
Rudoifove srečke, JO gld.......23	„	—	,
Salmove srečke, 40 gld........62	„	75
Windischgraezove srečke, 20 gld.....58	„	—	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	„	75
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2780	,	-
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97	„	_	„
Papirni rubelj ...................l	„	17l/,„
Laških lir 100............_	—	..
ni)riTTT)imenjarniaia delniška uAljUll družba na Mlaju,
A« J Wollzeile itev. 10. Najkulantnejše se knpnjsjo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, areôka, Taluta in Atvlz».
•V Razna naročila Izvrïé se najtojneje.
Za nalaganje kapitalov priporočamo:
4% bolzanako-meranske prioritete.
4'|« * gallikega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma.
4% dnhovako-podmokelake (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajö se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janaiii.
Tis* .Katoliške Tmkivrn«" \ Liublmm.