II II nrousscA I ;^2x-CA J VOLJU j Zasavski “:K;š TEDNIK TRBOVLJE, 26. marca 1964 - St. 13 — Leto XVII. - 20 din Posvet o aktualnih problemih iz gospodarskega in po,itičnega'življenja :Posebno obvestilo V začetku meseca aprila bo začel v okviru »Zasavskega tednika« izhajati »URADNI VESTNIK ZASAVJA«, v katerem bodo objavljeni odloki in drugi akti skupščin občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija, akti Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje in drugih samoupravnih organov na področju Zasavja. Omenjeni organi v prihodnje ne bodo več objavljali svojih odlokov v »Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana«. Delovne in druge organizacije na področju Zasavja prosimo, da nam takoj sporočijo, koliko izvodov »Zasavskega tednika« naj jim v prihodnje pošiljamo. Ustrezno pismeno obvestilo so delovne in druge organizacije že prejele. Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA TEDNIKA« (ma) ZAGORJE OB SAVI -Na pobudo okrajnega komiteja Zveze komunistov Ljubljana so sklicali občinski komiteji ZK Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik bazenski posvet članov Zveze komunistov o aktualnih problemih iz gospodarskega in političnega življenja. Posvet bo v petek, 27. marca, dopoldne v stekle- ni dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi, udeležili pa se ga bodo predstavniki Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, Jože Smole, organizacijski sekretar OK ZK Ljubljana Rudi Bregar, zvezni poslanci Silvo Hrast, Zorka Peeršič, Božidar Debenjak, Danica Jurkovič in dr. Saša Luzar, zraven njih pa še okrog 100 vodilnih članov ZK iz Zasavja. Razprava o nekaterih aktualnih problemih iz gospodarskega in političnega življenja bo med drugim služila tudi kot osnova za nadaljnje delo organizacij Zveze komunistov v Zasavju, hkrati pa bo predstavljala prvo predkongresno aktivnost članov in organizacij ZK iz Zasavja pred VIII. kongresom Zveze komunistov Jugoslavije. Iskanje novih oblik odkopnih metod (S. S.) TRBOVLJE - Spričo vse večjih potreb po pre-r mogu, pomanjkanje delav-cev-rudarjev in težnje po povečanju proizvodnje priprav- ________j_______'_________ Slavnostna seja ObO SZDL ob 27. aprilu LJUBLJANA - Izvršni odbor Glavnega odbora SZDL Slovenije je na zadnji seji razpravljal o odmevu VI. razširjene seje glavnega odbora o problemih kmetijstva in v zvezi s tem o nadaljnjih nalogah organizacij Soicalistlč-ne zveze. Posebno pozornost pa je posvetil- obravnavi nekaterih tekočih gospodarsko političnih problemov. Sklenil je tudi priporočiti Občinskim odborom SZDL, naj ob prazniku Osvobodilne fronte 27. aprila skličejo slavnostne seje in na njih poleg zgodovinskega orisa govorijo tudi o sedanji vlogi SZDL. PRIZNANJE V naše uredništvo prihajajo zadnje tedne številna pisma. Posebno nas je presenetilo pismo tovariša B. 2. iz Smartna pri Litiji: »Čestitam vam, ker vam je uspelo, da ste povečali obseg lista brez povečanja cene! Čeprav nisem med rednimi naročniki vašega lista, ga že redno vsaj dve leti kupujem in prebiram. Zdaj sem se le odločil. Vpišite me med redne naročnike in mi pošiljajte list na naslov...« KAJ PA VI? ljajo v zasavskih rudnikih vrsto novih ukrepov, v prvi vrsti uvedbo strojev za pridobivanje premoga. Razumljivo je, da terja uvedba teh novih ukrepov vložitev znatnih investicijskih sredstev. Z dosedanjimi načini in metodami odkopavanja ni bilo mogoče doseči večjih proizvodnih uspehov. Z novimi odkopnimi metodami in uvajanjem odkopavanja z odkopnimi stroji pa bi bilo mogoče doseči večje uspehe. Doslej so opravljali poskuse odkopava- nja premoga z odkopnimi stroji v Velenju, vendar so razmere v Zasavju različne od razmer v Velenju im v rudnikih črnega premoga. Na Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastmlk so že kupili novo odkopno mehanizacijo, in sicer dvoveriž-nl DVT-400, ki ga je mogoče prestavljati iz čela na čelo brez razstavljanja. Pri raz-iskavanju novih odkopnih metod bodo namreč prišli v poštev tudi transporterji. (Nadaljevanje na 16. strani) Letošnji prvi spomladanski dan — 21. marec — sc je resda kaj klavrno prismejal med nas. Prinesel je deževje, kislo vreme pa nam je postreglo tudi z blatnimi cestami in v pogovoru z znancem smo tarnali o premočenih čevljih. — POMLAD JE TU, so zavrisnili otroci in se izgubili med bloki. Da, res. Pomlad je prišla. Onkraj potoka se bo verjetno spet sestal mlad par in stisk rok bo izpovedal novo ljubezen dveh src, nekje si bosta morda dva človeka stisnila roki in postala prijatelja. Ko bi si v tej pomladi vsi ljudje sveta segli v roke, odpravili prelivanje krvi in postali prijatelji... Pomlad je prišla iri ne bo dolgo, ko bodo zacvetele češnje in pokrajina bo dobila drugo podobo ... Industrijska proizvodnja je bila v vseh štirih zasavskih občinah v prvih dveh mesecih letos precej nad predvideno Proizvodni dosežki delovnih organizacij predstavljajo rekorden dosežek gospodarstva. Prav bi bilo. da bi v delovnih organizacijah tudi v naslednjih mesecih nadaljevali s takim tempom proizvodnje. Celjsko gledališče v Trbovljami (ar) TRBOVLJE — V Delavskem domu v Trbovljah bo gostovalo v četrtek. 26. marca, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo »Rezervist«. Predstava, ki bo v gledališki dvorani Delavskega doma, se bo začela ob 19.30. V SOBOTO BO SPREJET NOV STATUT OBČINE TRBOVLJE (M) TRBOVLJE - Komisija za izdelavo novega statuta občine Trbovlje je na seji, ki je bila v petek, 20. marca, sprejela dokončno besedilo osnutka novega statuta občine Trbovlje in sklenila predlagati Skupščini občine Trbovlje, da" sprejme nov statut. V soboto bo v Trbovljah seja Skupščine občine Trbovlje, ki se je bodo udeležili tudi člani plenumov občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZKS in občinskega sindikalnega sveta, na kateri bo sprejet nov statut občine Trbovlje, in sicer kot prvi v Zasavju. 25.060 din in madsebofni odnosi Ob najnovejšem prizadevanju, da bi zboljšali življenjske pogoje najnižjih kategorij z dohodki do 25.060 dinarjev, se nam odpirajo ponovno odnosi, ki vladajo pri nas na področju osebnih dohodkov. Pri tem lahko zhznamo vrsto zakonitosti, od gospodarskih do tistih, ki nastajajo po načelih delitve dohodka po učinku. Nazadnje ostale še kategorija zakonov, ki niso nikjer zapisani, temveč so norm o Komentiramo nov in družbenih standardu. Če bomo delali tako naprej in če ne bomo iskali splošnih kriterijev za določanje družbene vrednosti dela, bomo še naprej odvisni od volje in hotenja posameznikov in še naprej bomo priča neskladjem. V trenutku, ko govorimo o dohodkih do 25.000 dinarjev in hkrati slišimo, naj bi analizirali življenjski minimum, nam postaja ponovno jasno, da očitnih razlik ne moremo odpraviti z administrativnimi ukrepi, pač pa z uveljavitvijo tržnih zakonov in s precejšnjo porcijo morale. Neenakost v določanju kri- moralni. In tukaj je največ *rij7 JJ°VZr°?\-s™*' ......... , , strani boj za stolčke, odpira odmikov, ki povzročajo naj- vraU ,zvezam«, odriva stro-vee godrnjanja, nezadovolj- kovnjake, ustvarja gesla o stva In predvsem posploševa- nujnosti študija s štipendijo n ja - kaj govorite, ko pa de- ^ YiSi“i enomesečne plače«, . odpira problem družbenega late drugače. ugleda, pomembnosti v druž- Načelo o delitvi osebnih bi in tu in tam povzroča ne-dohodkov po učinku je za na- kakšno družbeno prizadetost, ker je bila strma življenjska daljnji družbeni razvoj nad- ^ nckoga ^r.dj objektiv- vse potrebna postavka, ven- ni h kriterijev pretrgana. Zadar pri tem nekoliko greši- radi takih neurejenih zadev s mo. ker pretesno povezujemo ®8ebn‘b dohodkov . nastajajo še problemi na pod- decentralizirano samouprav- ročju pridnoatl ln lenosti, prl. ljanje z decentraliziranim zadevnesti in apatičnosti, iskanjem meril za splošno borbenosti in prilagodljivosti družbeno vrednost dela osi- °"roma moralnega izkrivljanja. roma za učinek. Ne bom ni- Kot samoupravljalci nismo koli razumel, kako je lahko odgovorni samo svojemu ko- Rudarska godba iz Hrastnika v sprevodu plačilni seznam v dveh zelo podobnih tovarnah oziroma ustanovah v eni sami občini, v eni ulici tako različen! Obe tovarni, obe ustanovi delata s približno enakim kadrom, prodajata izdelke pod enakimi pogoji, ustvarjata približno enaki dobrini, dohodki pa so vendar različni, in to za deset, celo do dvajset odstotkov. Ali gre v tem primeru za privilegije? Gre za boljšo organizacijo? Ali pa gre preprosto za zanikanje dejstva, da vrednost dela ni učinek samo v tovarni, pač pa zamotan mehanizem tržnih zako- lektivu, temveč vsej družbi, in če že nimamo napisanih kodeksov, koliko lahko kdo po splošni družbeni vrednosti dela zasluži, imamo lahko splošno predstavo o tem, koliko je v danem trenutku, v danih okoliščinah in pri teži dela kak posel tudi vreden. Res ni vredno, da bi zaradi posameznih neskromnih zahtev kvarili naše socialistične odnose. M. Č. Vse več članov v združenju „SMELT“ Prejšnji teden je bila v Ljubljani prva konferenca za sak, tovarne sivo Lola Ribar«, tisk poslovnega združenja »Smelt«, poslovne skupnosti me- rH,I?'*a*oyl6‘ lz sla" taiurške, kemijske in električne tehnologije, na kateri je ,enice Razg?v?rjaJo pa te”! po-v. d. generalnega direktorja Franc Slapnik govoril o poslov- siovnim združenjem »Progresin-nem programu, članih in načrtih združenja ki je bilo usta- ^ja m ^tmtjltve2progVa^na" novljeno pred osmimi meseci na pobudo kolektivov Lito- področju gradnje metalurških in stroja iz Ljubljane, Metalne iz Maribora in Strojne tovarne kemičnih objektov. Potrdili so i- TrhAvpli pogodbo o sodelovanju s podjet- lz^irooveij. Jem „Intertrade« v Ljubljani, v Združenje »Smelt« Ima namen lavo opreme kompletnih podjetij pripravi pa je pogodba o sodelo-povezatl svoje člane zaradi brez večjega uvoza. 2e na prvi vanju s Kemičnim Inštitutom ln usklajevanja proizvodnih progra- seji upravnega odbora poslovne- Metalurškim Inštitutom v Ljub-mov, popolnejše specializacije ln ga združenja konec lanskega le- ljani. prave industrijske kooperacije ta so sprejeli v »Smelt« Zelezar- Poseben poudarek daje združe-ter koncentracije tehničnih in ni Ravne ln Store, na drugi seji nje povezavi z Investitorji v črni projektantskih zmogljivosti s po- v tebruarju pa so sprejeli v član- metalurgiji, pri čemer hkrati sebnlm poudarkom na inženlrin- stvo podjetji »Rade Končar« Iz združuje bogate Izkušnje sode-gu. Področje tega sodelovanja se Zagreba in »Energolnvest« iz lavcev železarn pri tehnoloških nanaša predvsem na metalurške Sarajeva. Hkrati pa so bili dolo- rešitvah ln pri projektiranju. In kemijske objekte ter na ob- čeni nekateri člani upravnega Združenje pripravlja program Jekte, ki so raziskovalno ln teh- odbora, da dokončno urede pri- opreme za del kemične Industrl- stop podjetij »Vatrostalne« ln Ze- je, Izdelalo pa Je tudi že vrsto lezarne v Zenici, Železarne Sl- ponudb za dela v inozemstvu. nološko s tem povezani, tako da se ne križa s programom ostalih integracij In se člani združenj* po drugih proizvodnih programih lahko vključujejo tudi v druga poslovna združenja. V okviru tako določenega delovnega področ- Na zadnj'em Sestanku de ja pa predstavlja združenje hkra- lovnega kolektiva Gostinske-ti operativno organizacijo za > j, n , . , , sklepanje pogodb z investitorji, 8a podjetja Radeče Zidam zlasti s prevzemanjem kompleks- most so sprejeli statut delov-mh investicijskih del oziroma za ne organizacije. Pred sprejet- Statut so že sprejeli jem statuta so na različne načine obravnavali statutar- zgraditev kompletnih podjetij do izročitve ključev. Ta naloga pa vključuje seveda tudi sklepanje ^jl^o^^^tu^rr načela. Kot drugod so tu-bavo opreme ali za storitve, ki dl v tej dftovni organizaciji Jih člani združenja ne morejo sa- posvetili največ razprav od- S' 2SS2X&*E£2!&B& nosom znotraj kolektiva in proučevanje ln obdelavo trgov, položaju delovnega človeka, skupni nastop na velesejmih. y tcm delovnem kolektivu opravljanje montažnih del. vzgo- _ - . ~ _ ______ Jo kadrov za investitorje itd. 80 v zadnjem času mnogo Ze ob ustanovitvi združenja so razpravljali tudi o celotni ltudC|latd°rruglhml|!!djetua V jigoslV- Problematiki delovne organi- nom nagrajevanja so uredili problem najnižjih osebnih dohodkov: Spremenjeno je bilo razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom na 1:3,1; prav tako pa tudi razmerje v delitvi na osebne dohodke ln sklade na 85:15. Spremenjena delitev temelji predvsem na večjem prometu. Lani so dosegli 108 milijonov din bruto dohodka, plan pa je bil presežen za 21 odstotkov. V letu 1963 se je spremenila struktura prometa, saj prodajo zdaj vse več vlji. da bi tako omogočili izde- zacije. S spremenjenim nači- hrane in brezalkoholnih pijač. Zasavski revirji v letu 1941 Toda Nemec Je bil hitrejši ln Donu prestrelil nogo gad kolenom, istočasno pa se Je Cork še zakadil vanj. ga prevrnil v sneg In mu odvzel brzostrelko ter bombe, nato pa pomagal ranjenemu Dona do bataljona. V nekaj minutah so bili borci še pripravljeni »a borbo In odhod. Ko se krenili proti sosednji kmetiji, od koder so Imeli najbliže do gozda. Je nemška predhodnica le ustrelila proti njimi. To so bili štirje domačini Iz slivniškega oddelka Wehrmannschafta, ki sn Jih Nemci oborožili z avstrijskimi karabinkami. Partizani so Jim takoj odgovorili In pri tem enega, Alojza Gajška Iz Javorja, starega 31 let, ustrelili, tako da Je obležal za hlevom. Osale tri pa, ki so se poskrili za deske In volove pod gospodarskim poslopjem, so polovili. Jim odvzeli orožje ln Jih pod pretnjo smrti prisilili, da so Jih peljali mimo Nemcev. Komaj so prišit do blHnjega gozdička, so nekaj sto metrov proč že opazili prodira- joče Nemce, ki Jih je na poti tz doline proti njimi oviral visok sneg. To so bili orožniki iz Slivnice, celjsko motorizirano orožništvo in nekaj vodov policije Bataljon Je zavzel položaje ob robu gozda In "ko so se Nemci dovolj približali. Je Stane ukazal streljati Nekaj sovražnikov se Je ob prvi salvi zakotalilo navzdol po snegu. Mrtva sta obležala dva orožniška nadstražmoj-stra. Takoj nato so se Nemci uredili In ponovno napadli. Bilo Jih Je vedno več in so pritiskali tudi že z druge strani. Partizanom z umikom v hrib ali s pro-bojem skozi nemške vrste ni bilo upati na rešitev. Pod vodstvom svojega komandanta so se pognali naravnost v dolino. Ko se Je Stane prvi pognal iz gozdička preko čistine v globok sneg in so mu borci sledili, so Nemci presenečeni nad takim skorajda brezupnim podvigom za hip obstali. To Je rešilo bataljon, ki Je bil že sredi čistine. Med besnim nemškim obstreljevanjem je prvi padci Mariborčan Angel Besednjak-Don, ki Je ranjen tudi sicer le e težavo bredel po visokem snegu. Takoj za njim Je padel Peter 9praJc-Jur lz Megojnlc pri Grl- Piše: Lojze P02UN žah, pionir delavske prosvete v Zabukovlcl. Grižah In Libojah ln prekaljen revoluclonar-komunlst, ki Je vodil tehniko v Savinjski četi. Padel Je tudi Alojz Juvan-Jovo, dvajsetletni skojevec Iz Trbovelj, trgovski pomočnik pri Pašu, ki ga Je zadela dumdumka v glavo, ln pa rudar Vinko Čebin lz Kisovca pri Zagorju, star komunist, ki Je vstopil v partizane konec julija l»41-Ostalim borcem se Je le s težavo posrečilo doseči greben ob bližnji kapelici, kjer so našli kritje In s« nato pognali v najbllžj! hrib In Se globlje v gozd. KO so se tam za nekaj trenutkov ustavili, da bi prišli do sape, so ugotovili, da jih Je manjkalo pet, ranjen P* ni bil nihče. Peti, ki Je manjkal, Je bil Jakob Vreča-Tomlks Iz Crešnjevccv pri Gornji Radgoni, borec Savinjske čete, ki so ga Nemci ujeli In ga 15. novembra 19šl ustrelili v Mariboru. Slirl padle partizane so Nemci dali pozneje prepeljati do posestnika Grzela, kjer so Jih pometali v hlev. Pokopali so Jih na pokopališču v Slivnici. (Se nadaljuje) Proučiti celoten ekonomski razvoj Na plenarni seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije se je na koncu debate o referatu Veljka Vlahoviča in o »Osnovnih smernicah za predkongresno aktivnost Zveze komunistov Jugoslavije« generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito dotaknil nekaterih aktualnih vprašanj. Danes je bilo veliko govora o tem, je dejal tovariš Tito, ali je treba ali ne — kot je dejal neki tovariš — voditi kampanjo za standard. Mislim, da pri tem ne gre za nikakršno kampanjo, temveč za razumevanje problema, ki je zdaj v takšni fazi, da ga moramo reševati. Zastavlja se samo vprašanje, kako ga je treba reševati. Ne mislimo, da ga moremo reševati samo z zvečevanjem dohodkov za 10, 20 pa tudi 30 odstotkov, ker vemo, kaj to povzroči. To povečanje povzroča skakanje cen in standard ostane na isti ravni. Ta problem nam bi’ moral biti povod, da proučimo naš celoten ekonomski razvoj, da začnemo pri tistem, kar je najbistvenejše, to je pri akumulaciji, investicijah, pri notranji organizaciji v podjetjih, pri izkoriščanju neizkoriščenih rezerv itd. Tu so možnosti za boljše nagrajevanje in za izboljšanje standarda. Že vrsto let, tovariši, imamo prenapete plane. In ne le, da so bili ti plani prenapeti, temveč 'smo tudi plafone investicij zmeraj presegali taT ko v zveznih kot republiških in komunali^ okvirih. Zato je nujno, da v tem pogledu napravimo že enkrat nekoliko reda. Prvič, imeti moramo takšno politiko investicij, ki bo zagotovila najhitrejše možnosti za. razširitev proizvodnje tistih izdelkov, ki so najbolj iskani pri nas, kot tudi tistih, ki so najrentabilnejši za izvoz. Sedanje kapacitete mo-. ramo izkoriščati ne le 50- In 60-odstotno kot zdaj, in to ravno tam, kjer so najmodernejši stroji in kjer so investirane stotine milijard. Kaj imamo, recimo, od tega, če smo zgradili tovarno, v katero smo investirali 10, 15 ali 20 milijard, zdaj pa oplaja 5 ali 10 milijard. Tako se dez-investira, tako se troši, tovarne in njihovi stroji pa za-starevajo. Tukaj je treba torej najti rezerve in jih izkoristiti. Tako bomo potem lahko zaposlili tudi več delav- cev, ker bomo lahko imeli v teh tovarnah ne eno, temveč dve ali pa tri izmene. Drugič, notranja organizacija dela mora biti boljša, kot je zdaj, ker — kot je v debati dejal neki tovariš — naši inženirji niso pravilno izkoriščeni. Izkoriščeni so drugod, tam, kjer delajo honorarno, ne pa tudi v tovarni, kjer so plačani in kjer morajo dati od sebe vse, kar zmorejo. Kadar govorimo o potrebi po boljšem nagrajevanju in povečevanju standarda, seveda ne moremo nivelirati vse Jugoslavije, ne moremo izvesti uravnilovke. Pri nas so kraji, kjer so dosegli visoko delovno produktivnost, ki je na evropski ravni, so pa tudi takšni, kjer je produktivnost zelo majhna in ne znaša niti 50 odstotkov produktivnosti drugod. Zato je treba tam, kjer je delovna produktivnost zelo majhna, storiti vse, da bi jo povečali. To pa ni odvisno samo od delavcev, temveč tudi od tistih, ki vodijo, k.i organizirajo delo. Zato je treba nagrajevati po zaslugah. Ne smemo dovoliti, da bi glede norm imeli danes takšen sistem, ki je včasih obstajal v kapitalističnem svetu, zdaj pa ga niti tam ni več. Na primer, delavec se trudi, da bi povečal delovno produktivnost in ko se dokoplje do določene ravni, ko jo poveča za 10, 20 odstotkov, se zgodi, da mu rečejo: »Vidiš, to je meja, do tukaj moraš -delati za plačo, ki jo zdaj prejemaš; prizadevaj se še naprej.« Tako ne moremo ravnati v neskončnost. Da bi stimulirali ljudi, jim moramo dati, kar zaslužijo, sicer ne bodo imeli nikakršnega interesa, da dobro delajo, to pa je škodljivo tako za delavca kot tudi za skupnost kot celoto. Zatorej, tovariši, kadar govorimo o standardu, moramo upoštevati celoten kompleks vprašanj, ki so zdaj pred nami, in dolžnost Zveze komunistov, vseh nas je, da ta vprašanja dobro razumemo. Če teh problemov ne bomo Generalni sekretar CK ZKJ, spremljali in če se na svojih Josip Broz-Tito sestankih ne bomo prizade- vali, da bi jih rešili, spet ne bomo mogli ničesar doseči. Vse to bomo potem prepuščali raznim, ne bom rekel birokratom, ker ne mislim, da je ravno vsakega mogoče tako imenovati, temveč raznim uradnikom, planerjem itd. živo moramo spremljati bo, kaj oni delajo, kaj je zares mogoče storiti in kaj je potrebno naši skupnosti, da bi se še naprej mogla razvijati, kot je treba. O vseh teh problemih je potrebno vsestransko debatirati, ne pa samo o povečanju dohodkov Ni problem v tem, in samo tako ne bomo mogli ničesar rešiti. Potrebna je vsestranska debata na naših predhodnih sestankih, na katerih bomo tolmačili oziroma predelovali te smernice. Seveda predlagane smernice niso takšne, kakršne bi morale biti, mno-gokaj jim še primanjkuje. Vendar pa dajejo — zato se tudi imenujejo smernice, ne pa teze — smer, v katero bi se morala razvijati ta debata. Razume se, da je neogibno, da se v predkongresnih pripravah angažirajo vsi člani Zveze komunistov, da bi na kongresu lahko zares sprejeli dobre sklepe. 0 ZVEZAH BREZ ILUSTRACIJ PROSLAVA 100-LETNICE INTERNACIONALE Izvršni odbor zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je na zadnji seji med drugim sklenil, da bomo v naši deželi proslavili 100-let-nico Internacionale, ki je bila ustanovljena 20. septembra 1864. O zvezah je govor. Zveze so lahko poslovne, gospodarske, družabne, prijateljske, sorodstvene, horizontalne in vertikalne, enkratne in tisočkratne in kdo ve, kakšne vse so še lahko te zveze; ne bomo vseh naštevali. V normalnem obsegu so pravzaprav tkivo odnosov v neki družbi, komunikacije med subjekti in njenimi organizmi. Bolj je družba razvita in razgibana, več je teh medsebojnih niti in vezi. Dokler se vse to odvija v mejah ustavnosti in (zgodovinsko spreminjajoče se) družbene etike, ni v tem, kar posameznike, ožje ali širše skupnosti med seboj povezuje, nič spotakljivega. Toda tokrat se s tako gledanimi in pojmovanimi zvezami niti ne bomo preveč ukvarjali. Zanimajo nas predvsem zveze v tistem vsakdanjem pomenu, za katere je najbolje, da jih zapišemo razprtb — zveze. Tako ne bo nobenih dvomov, za kakšna čudesa, ki jih postavljamo na zatožno klop, Prispevek Jela Gašperšiča »O ZVEZAH BREZ ILUSTRACIJ«, objavljenega v 2. številki revije za družbena vprašanja »Teorija in' praksa«, priobčujemo zaradi aktualnosti. pravzaprav gre: zveze, ki so se pojavljale in se deloma še pojavljajo v vseh naših rodnih jezikih kot stranski proizvod nasprotij, kot izrastek ali kot plesen na našem družbenem življenju; zveze, ki so lahko tudi izšle ali še izvirajo iz poznanstev, prijateljskih, poslovnih, sorod-niških, horizontalnih, vertikalnih in podobnih vezi, pa so se sprevrgle v spačke normalnih odnosov. Včasih vidne in oprijemljive, včasih neugotovljive kot mistična duša, vselej pa bolj ali manj trdožive — kot kačji rep. Dokler jim sonce ne zaide. ■ Ali imamo morda kak pregled, morda kake statistike in analize o tem, koliko je bilo in koliko je še teh prečudnih zvez, ki utegnejo v hujših primerih porajati prečudne moralne spačke; spreminjati človeške odnose v lažna prijateljstva in znanstva, v branjarijo, v lažni ritual in se v končni postopici stekati v znane imenovalce: protekcija, privilegij, komolčarstvo, biciklizem, zavarovan hrbet, stričevstvo in bo-gopoklonstvo? Takih statistik in pregledov, ki bi nam pomagali začrtati razprostranjenost in nerazprostranje-nost tega pojava, najbrž nimamo. S prepričanostjo govorimo o primerih in pona-zorilih, zanesljivo vemo, da jih je manj, kot jih je bilo, ker jih spodrezpje ostro rezilo trmoglave stvarnosti demokratičnega razvoja. In da jim je nova ustava napisana partitura žalne koračnice, je prejkone jasno. Če ima katera družba pogoje, da jih zapiše- med arhaizme, če si katera družba prizadeva, da s sebe postrga to plesen, potem je to naša, ki se je v osnovi obrnila zoper vse, kar ponižuje in degradira človeško osebnost; stvarno, realno in ne v oblakih meglenega humanizma. So te profane zveze tipično naša iznajdba in naša bolezen? Ne, nikakor ne, od vekomaj jih svet pozna, sistemi so počivali ha njih, od vekomaj jih šiba človeški duh. Razprava o tem je odveč, naši so le izrazi, naš ko-lorit. Bolj zanimiva so tale vprašanja, ki so med seboj tesno povezana; v kakšnih objektivnih in subjektivnih okoliščinah ljudje - iščejo zveze, na kakšnem humusu zveze uspevajo, so to samo tako imenovani ostanki minulosti ali so do neke meje objektivno pogojene tudi v sedanjosti, kje se pasejo in razpredajo štrene z v e z in z v e z i c , ko se jim spodkopavajo korenine na poglavitnih področjih družbenega življenja? Kdaj in v kakšnih okoliščinah: Kadar ni odločilna osnova uspeha in veljave osebno delo in kadar človek ne odloča o sebi in svojem proizvodu; kadar so dobrine ali nekaj, kar sodi k človeškim dobrinam, omejene in se dele po ključih distribucije, ne pa upoštevajoč objektivne ekonomske zakonitosti in strogo družbeno upravičenost; kadar je spričo redkosti dobrin možno prek zvez uspešno preteči koga drugega; kadar je človeku na poti do stvari, do katere ima vso pravico, toliko birokratskih ovir, da jih išče po drugih poteh; kadar se skuša polastiti stvari, do katerih nima pravice; kadar jih potrebuje, kot potrebuje 'pav svoj rep; kadar .. , kadar .. „ kadar... in še so razlogi, mavrica je pisana, veriga je dolga, da ne naštevamo vseh in ostanemo le pri shematičnih in okvirnih, ki se med seboj lahko tudi prepletajo. JELO GAŠPERŠIČ (Konec prihodnjič) Zasavski Sl TEDNIK, ZA RAZMAH TURIZMA J Pred dnevi je imelo svoj fredni letni občni zbor Turistično olepševalno društvo Trbovlje, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Med drugimi sta bila navzoča tudi prejšnjo zgraditev pokritega perona na železniški postaji in podobno. Predvsem pa bo društvo stremelo za tem, da je potrebno omogočiti gostinskemu podjetju »Rudar« kot predstavnika Ljubljanske tu- soinvestitorju čimprejšen za-rističr.e zveze, predstavnika četek gradnje novega hotela. Hortikulturnega društva Za- Upati je, da se bo turistična savje in predstavniki še ne- dejavnost v našem kraju še katerih drugih družbeno po- bolj razmahnila, posebno še litičnih organizacij in podje- z dograditvijo nove Zasavske ti j* Iz poročila odbornikov je bilo razvidno, da si je društvo zelo prizadevalo za popularizacijo turistične in olepševalne dejavnosti, vendar zaradi pomanjkanja denarnih sredstev svojih načrtov ni moglo v celoti doseči. Društvo si je med drugim prizadevalo, da se ideja o zgraditvi hotela v Trbovljah ceste. Turistično društvo ima na Trgu revolucije tudi svoj Turistično informativni biro, ki daje vse informacije s področja turizma. Ob koncu občnega zbora so navzoči sprejeli tudi sklep, da se društvo odslej imenuje Turistično društvo Trbovlje. Po končanem zboru pa je inž. Bregant pokazal navzočim tudi več ni pozabila, marveč začrtala zel° uspelih barvnih diapozi- že jasnejšo perspektivno smer; nadalje je organiziralo več izletov: precej si je prizadevalo za izdelavo barvnih razglednic Trbovelj in prospektov Zasavja; za namesti- tivov s občine. področja trboveljske -■/"■■ V. -,V;. -;f ; r i m Pri delu v servisu v Trbovljah l=v propagandnih in orientacijskih tabel ob cestah vpadnicah, za olepšavo kraja, za POTREBNO IN KORISTNO V Zasavju pred leti ni bilo deljena celo na dva servisa, servisa za popravilo televi- delavnic oz. obratov za po- V servisu pri Kocijanu po- zijskih sprejemnikov pa je še boljšo razsvetljavo cest, iz- pravilo radijskih in televizij- pravljajo gostinske električ- v tem, da imajo svoj lokalni ložb, zgradb, napisov in po- skih sprejemnikov ter raznih ne aparate in stroje, v dru- TV sprejemnik in tako hitro Nadalje so razprav- gospodinjskih pripomočkov, gem v Stolpnici pa poprav- ugotovijo napake. ■- televizijske ” —’—* — dobno. Nadalje so Ijall na občnem zboru tudi Poslovna enota .Trbovlje ljajo radijske in o vodniški službi in o vrsti »Elektro Ljubljana« si je pa sprejemnike, tiiugih aktualnih problemov, zadala nalogo, da v treh za-Navzoči so precej govorili savskih občinah uredi potreb-tudi o čistoči in ureditvi cest, ne servise za popravilo sprejemnikov in električnih pripomočkov. Servisi delujejo zdaj v Trbovljah, Zagorju ob Savi, Hrastniku in v Sevnici. V Trbovljah je bila dejavnost raz- Trbovlje Gibanje prebivalstva pri čemer so ugotovili, da se je le-ta v zadnjem času nekoliko poslabšala, o urejevanju parkov in/cvetličnih nasadov, o dejavnosti hortikulturnega društva ter o denarnih sredstvih, ki so nujno potrebna za Izvajanje turistične propagande in Investicijske dejavnosti. Novi odbor bo svoje' delo vnaprej usmeril predvsem za povečanje števila članstva, V poslovni enoti Trbovlje — »Elektro Ljubljana« skrbijo Trbovlje tudi za vzgojo kadrov za po- trebe servisov saj računajo, PoE}s°nJaSTJA^ S;“na da bodo V prihodnje dejav- Velikonja, Hrastnik 124 — dečka; nost servisov Še povečali. V Ana Ostanek, Kol. l. maja 17 — Trbovljah. Zagorju ob Savi ?ekllc.°: Silv. Mak. Savinjska c. gih gospodinjskih pripomoč- in Sevnici imajo kar 8 vajen- 97 _ S; GabrijeiaKoš. vo- V Trbovljah npr. popravijo na mesec 100 televizijskih sprejemnikov, okrog 150 radijskih sprejemnikov ter okrog 40 hladilnikov in dru- kov. Manjša popravila oprav- cev, ki ljajo uslužbenci servisa kar nike. doma Prednost trboveljskega se učijo za radioteh- Gostovonje v Kranju Gledališče Svoboda - Cen- I ter Trbovlje je v ponedeljek. 23. marca, gostovalo v Kra-. nju. Komedija »Tigrov koza sodelovanje s hišnimi sve- žuh«, ki jo je režiral Rado-ti in stanovanjskimi skup- slav Cešnovar, je naletela na ugoden odmev pri kranjskem občinstvu. S. nostmi, za organiziranje pre davanj v sodelovanju z Delavsko univerzo iti hortikulturnim društvom, za popis vseh zgodovinskih in kulturno umetniških spomenikov in zanimivosti, za sodelovanje z občinsko skupščino pri izdajanju raznih odlokov, za čim- V četrtek popoldne je bil v družabno življenje mrd kino dvorani Delavskega do- športniki, je VJO društva v ma po štirih letih redni letni minulem štiriletnem obdobju — občni zbor športnega društva tudi izpolnil. Zadovoljivi re-Rudar. Mimo predstavnikov zultatl so bili doseženi tudi a Tudi lo je treba poznati družbeno političnega življe- novimi elementi dela; 1 de- Na posebnem 8-dnevnem seminarju za vodilni kader in nja in športnikov se je občnega zbora udeležilo tudi seminarju za vuuuni aaoer m nrepei »Imnatizeriev Rudarja mojstre v trboveljsM Strojni SSfitfSTD0&SEPA tovarni so pripravili več praktičnih predavanj. Strokovnjaki iz Ljubljane so pre- davali o industrijski psihologiji, domači strokovnjaki pa o nekaterih notranjih problemih, ki jih mora poznati vodilni kader. S. denska 41 — deklico; Hedvika Vučko. PotdSka vas 38 — dečka; Marjana Pogačnik, Dol 112 — dečka: Margareta Ocepek, Hrastnik 270 — dečka ln deklico (dvojčka); Ljudmila Podkorltnlk, Kal 7 — deklico; Marija Kunšek. Hrastnik 58 — dečka. POROKE: Milan Mhnovtč. del., Kol. 1. maja 17, ln Alojzija Ostanek, del.. Kol. L maja 17; Karel Valent, šofer. Trg. Fr. Fakina 1, In Nevenka Bola, usl., Gimnazijska c. 26; Mirko Hladnik, ključ., Žabjek 8, ln Jožefa Santej, trg. pom., Dom In vrt 5; Peter Pečo-vlč, del.. Nasipi 17, ln Jožefa Por-le, del.. Opekarna 4»; Jože Koritnik, varilec, Vodenska 42, In Terezija Zlbret, del.. Nasipi 42. SMRTI: Marija Volavšek, roj. Jesenšek, upok.. Globušak 2 — stara 84 let; Alojz Premrl, upok., Podkum « — star 74 let; Ivan riš Kamnikar baker tudi • Bevško 13 - star ostali, ki 10 sodelovali v ra,- Ce*f» 7. 'n*Jtoeatt pravi, so se za vseli za 4o, da upok., Hrastnik 245 — star se spremeni način rasdelje- barletin/lmanif. rol' Hl« vanja sredstev iz sklada za let;'Martin Dolanc, upok.^artl-pespeševanje telesne In kul- unika z — star «s let; Terezija centralizacijo dela se je do- turne dejavnosti segla večja samostojnost po- športnikov. Kol sameznih klubov. Da bi pa logo za bodoče dele Je pa na- stara 79 let.' bila možna če večja in teme- vedel dokončno ureditev cen-Ijitejša samostojnost dela po- tralnega stadiona In športnih ■■ sameznih ki ribo v v okviru objektov. Tako bi bilo nujno matičnega društva, bi bilo dokončno urediti tribuno, potrebno, kot je te podčrtal prostore pod tribuno, štiri-tov. Potrata, zagotoviti boljše stezno kegljaško stezo, zgra- Dograditi centralno igrišče lesne in nul- *an«na 2 — star 83 let; Terezija SStMSsfič NI UDELEŽIL NITI EN PREDSTAVNIK ŠPORTNIH DRUŠTEV IZ SOSEDNJIH OBČIN. Predsednik športnega društva Rudar Hinko Kamnikar materialne pogoje, da ne bi ditl novo rokometno za- dLAIIkO »*PL XA»AVJA Zasavski [TEDNIK: je v uvodnem poročilu nanizal uspehe in težave društva. Kot osnovno nalogo, ki jo Je zadal občni zbor leta 1960, je bila nadaljnja organizacijska In kadrovska krepitev društva, dati močnejši poudarek ali ko-urediti bili posamezni klubi odvisni šarkarsko Igrišče ter od prosjačenja za potreben denar. Se pravi, da ne bi živeli od tedna do tedna. V letih od 1960 do 1963 Je bilo v Trbovljah v okviru I klubov kar 1645 športnih pri- J vzgojno izobraževalnemu de- reditev, na katerih Je sedelo- roma sekcijah. To vprašanje lu med športniki, okrepiti valo 396« športnikov. Tova- bo nujno čimprej rešiti. Obč- ni zbor Je tudi postavil htevo po vetjem In temeljitejšem sodelovanju na relaciji »Rudar«—osemletka, 1* pomožno Igrišče In športni katere bi lahko črpali bodoči dom na Leninovem trgu. Mimo materialnih problemov Je čutiti tudi občutljivo pomanjkanje strokovnega kadra v posameznih klubih ozl- športni kader. 8 knjižnimi nagradami i* bilo nagrajeno 52 tekmovalcev in športnih delavcev. J. 8. Hrastniška občinska skupščina je na sobotnem zasedanju spet razpravljala o statutih delovnih ' organizacij Na sobotni seji obeh zborov Komisija za statute pri Ob- cer tako, da bi imel osrednji Skupščine občine Hrastnik je činski skupščini Hrastnik k delavski svet možnost odio-komisija za statute delovnih osnutkom statutov Združene čiti se za prisilne ukrepe, organizacij že drugič poroča- brivnice Hrastnik-Dol in vključno z možnostjo razpu-la o svojem delu in o pregle-„Kmetijske zadruge Dol pri stitve organov upravljanja v du statutov delovnih organi- Hrastniku ni imela pripomb, enoti. Komisija je predlagala zacij. Komisiji so bili pred- Pri statutu gostinskega pod- še določene korekture v položeni v pregled osnutki sta- jetja »Partizan«, Hrastnik, giavju o medsebojnih odno-tutov Združenih brivnic komisija ugotavlja, da pri sih, menila pa je, da je tre-Hrastnik-Doi, gostinskega tričlanskem kolektivu ni mo- ba točno taksativno določiti, podjetja »Partizan«, Hrast- goče najbolje razvijati delav- kdaj je treba razpisati refe-nik, Kmetijske zadruge Dol# sko samoupravljanje in meni, rendum, in da imajo družbe-»Sijaj«, Hrastnik, Stanovanj- da bi bilo umestno razprav- no politične organizacije ske skupnosti Hrastnik — ijati o integraciji delovne or- možnost predlagati razpis re-spodnji del ter Steklarne ganizacije. ferenduma. Hrastnik. Komisija je ugotovila, da Tudi »Sijaj« je predložil Komisija ugotavlja, da so je tudi osnutek statuta Ste- osnutek statuta, vendar ga vse gospodarske delovne or- klarne Hrastnik v skladu s spričo dejstva, da je delovna ganizacije na področju hrast- pozitivno zakonodajo, vendar organizacija v prisilni upra-niške občine izdelale osnutke je menila, da je treba neka- vi, niso obravnavali. Prav statutov in jih predložile v tera določila pred sprejetjem tako še ni bil obravnavam razpravo; delovne organiza- statuta spremeniti. Tako je osnutek statuta stanovanjske cije na ostalih področjih pa komisija predlagala, da naj skupnosti Hrastnik — spodnji bodo predložile osnutke sta- bi izraz »prisilna uprava nad del, ker še ni sprejet občin-tutov v obravnavo na seji ekonomsko enoto« spremenil, ski statut, občinske skupščine v začetku prav tako pa tudi vsebina aprila. člena, ki o tem govori, in si- Hrastnik n irTTTTVTTTVTrrTVTTVTVVTTTTVTVTVTVTVVTVT?: E TRGOVSKO PODJETJE DOL t PRIPOJENO K SPLOŠNEMU t TRGOVSKEMU PODJETJU E HRASTNIK ► Na podlagi sklepov sa- hodnje boljši razvoj tr- ► moupravnih organov Tr- govske mreže na področja £ govskega podjetja Dol pri hrastniške občine. ► Hrastniku la Splošnega tr- O predlogu samouprav-govskega podjetja Hrast- nih organov Trgovskega nik je skupščina občine podjetja Dol in Sploš-sklenila, da se TP Dol pri- nega trgovskega podjetja poji k STP Hrastnik. Or- Hrastnik je predhodna gani samoupravljanja razpravljal tudi svet ra ► obeh trgovskih podjetij so tržišče, gostinstvo in turl-^ pripojitev utemeljevali s zem Skupščine občine ► tem, da bo mogoč v pri- Hrastnik. I. liAAAiAZAl* a A A il^ A.AAAAAAAAAAAAAAAA A Aj g Razgibana aktivnost občanov Ul - fr ' 1 :: : . . n* tr Lani se turistični delavci Iz Hrastnika prišli na originalne zamisel - s »turističnim stožcem«, ki je nameščen v bližini železniške postaje, hočejo turiste opozoriti na zanimivosti Hrastnika Družbeno politične organizacije in Občinska skupščina v Hrastniku so v zadnjih nekaj tednih močno razgibale aktivnost občanov, in sicer z razpravami o bodočem razvoju Hrastnika. Temu so brez dvoma v precejšnji meri pripomogle tudi zadnje razprave z urbanisti, seja občinskega komiteja Zveze komunistov — na kateri so razpravljali o nalogah članov ZK v zvezi z bodočim razvojem Hrastnika, tovrstna posvetovanja v okviru občinskega sindikalnega sveta Hrastnik, občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja Zveze mladine itd. Nedvomno se vsi občani Hrastnika strinjajo z ugotovitvijo, da je Hrastnik — kar zadeva družbeni standard — izredno zaostal. V razvijajočo Nepreviden otrok (rap) HRASTNIK — Prejšnji torek, 17. marca, je ob 15.20 peljal po cesti IV. reda po Hrastniku voznik osebnega avtomobila LJ 73-63 Janez Zabratnik. Pred barako rudniškega gasilskega doma mu je nenadoma pritekel pred avtomobil osemletni Danilo Kranjc. Kljub majhni hitrosti vozila (saj je Zahrastnik ustavil že po 2 metrih), ga je zadel z desnim blatnikom, zadnje kolo pa mu je zdrobilo desnp nogo nad stopalom. Ponesrečenega otroka so lakaj odpeljali v trboveljsko bolnišnico, voznik pa omenjene nesreče ni mogel preprečiti, saj je bila krivda v neprevidnosti otroka. v Hrastniku se Industrijo je bilo v preteklih letih investirano skoraj večino ustvarjenih družbenih skladov. V zadnjih nekaj letih so v Hrastniku rešili le vprašanje šolstva, kar zadeva prostore, in vprašanji okrog ceste skozi mesto. Še vedno pa so nerešena vprašanja v zvezi z gradnjo prepotrebnega kopališča, kulturnega doma ceste na Dol, trgovskih lokalov, gostišč itd. Zadnje razprave so pokazale precej usklajena mnenja delovnih ljudi v Hrastniku, ki kažejo, da je nujno z združevanjem sredstev in s skupnimi močmi v Hrastniku čimprej zgraditi nekatere prepotrebne objekte. V tem pogledu je opazna tudi velika pripravljenost občanov, da nudijo lastno pomoč. Ob zadnjih obiskih pri sa- moupravnih organih v hrast-« niških delovnih organizaci-jah so predstavniki hrastniške občinske skupščine id družbeno političnih organizacij ugotovili lahko tudi pripravljenost delovnih organizacij za pomoč pri gradnjahi, Pričakovati je, da bo tudi občinska politika usmerjena Ij hitrejši izgradnji objektov; družbenega standarda na eni strani, na drugi pa k formiranju nekaterih novih obrtnih in industrijskih obratov, ki bodo lahko s finalnimi proizvodi ustvarjali večje: družbene sklade in s tem tudi najhitreje vplivali na standard delovnih ljudi. Dosedanje razprave kažejo, da občani tako politike Občinske skupščine Hrastnik v celoti podpirajo, hkrati pa pričakujejo že letos prve rezultate v tem oziru. Razprave o krajevnih skupnostih V Hrastniku se že dalj časa pripravljajo na ustanovitev krajevnih skupnosti, hkrati pa na določitev območij teh skupnosti. V zvezi s tem je bil prejšnji teden na občinskem odboru Socialistične zveze v Hrastniku razgovor, ki so se ga udeležili predstavniki krajevnih organizacij Socialistične zveze, stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov. Razprava na tem posvetovanju je zadevala predvsem število krajevnih skupnosti, vendar ni prinesla konkretnih zaključkov. Udeleženci posvetovanj-a pa so se zavzeli, da bi stanovanjske skup- nosti in krajevne organizacije SZDL v tem tednu na razgovorih izdelale predloge za formiranje krajevnih skupnosti. M. K. Gibanje prebivalstva ROJSTVA: Jožefa Janežič, del* Hrastnik S — deklico: Marija Sa-lobtr. gosp., Suhadol, Hrastnik —« deklico. POROKE: Jože Popelar, rudar, Hrastnik 326, In Angela LokaJ-ner, prodajalka, Ljubljana. Moste, Prvomajska 5; Stanislav Ko-vaC, rudar. Hrastnik 311. In Stanislava Mlinarič, trg. pom., Hrastnik 311; Alojz Stefane, rudar, Zreče 1, in Viktorija Urlep, šivilja, Hrastnik 375 SMRT: Katarina Tramte, ro}. Pucelj, upok., Hrastnik 78 — stara 68 let. Sprejeta družbeni plan in proračun Zadnji petek je bila 10. seja Skupščine občine Zagorje ob Savi, na kateri so med drugim sprejeli tudi letošnji družbeni načrt in proračun. Predvideno je, da bodo letos v Zagorju ob Savi ustvarili 10 milijard 625 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta oziroma 12,7 Ve več kot lani; v isti primerjavi se bo povečal družbeni produkt za 10,3 Ve, narodni dohodek pa za 9,7 Ve in bo znašal na prebivalca 316.000 din. V razpravi o letošnjem družbenem in gospodarskem razvoju na področju zagorske občine je sodeloval tudi predsednik občinske skupščine DUŠAN KOLENC, ki je opozoril — med drugim — tudi na nekatere probleme. Potem, ko je Dušan Kolenc podčrtal poglavitne nalog^ plana za letošnje leto in ki se odražajo zlasti v tem, da se nadaljuje z razvijanjem pozitivnih teženj in dosežkov minulega leta ter zagotovi čim spodbudnejše pogoje za poslovanje gospodarskih organizacij, je med drugim dejal: »Pri tem moramo posvetiti vso pozornost nadaljnji izpopolnitvi sistema samouprave, izdelavi in uveljavitvi statutov, problemu kadrovsko socialnih služb in kadrom nasploh, saj bodo prav ti že danes, še bolj pa v naslednji fazi rasti našega gospodarstva, predstavljali odločilni faktor. Težiti moramo za uspešnim odstranjevanjem vseh tistih slabosti in problemov, ki še vedno obstajajo znotraj posameznih gospodarskih organizacij in ki otežko-čajo ekonomičnejšo in uspešnejšo rast proizvodnje. Med takšne rezerve spada gotovo popolnejša izkoriščenost osnovnih sredstev, sodobnejša organizacija dela, sodobnejši tehnološki procesi, intenzivnejša uporaba mehanizacije, večizmensko delo — kjer to ________X_________________» dovoljujejo razmere, boljše prilagajanje tujemu in domačemu tržišču, večja specializacija proizvodnje ob tesnejši kooperaciji z drugimi gospodarskimi organizacijami itd. Do vseh teh rezerv smo preveč indiferentni, četudi predstavljajo pomembne kapacitete, ki nam v naših pogojih lahko omogočijo občutnejšo povečanje proizvodnje. To pa je često tudi posledica samozadovoljstva podjetij, ki se včasih vse prehitro zadovoljijo tudi s prav skromnimi dosežki in ne teže dovolj, intenzivno in iniciativno k radikalnejšemu programiranju lastnega razvoja. Ta ugotovitev je značilna za marsikateri kolektiv, saj so le redki, ki imajo res izoblikovane in izdelane realne dolgoročne programe investicijskega, proizvodnega in kadrovskega razvoja. To nam dokazujejo tudi priprave na sestavo 7-letnega načrta, kjer se pogosto srečamo s prav osupljivo brezperspektivnostjo in brez-načrtnosijo nekaterih kolektivov. Tudi k rednemu letnemu programiranju proizvod- Gibonje prebivalstva ROJSTEV na domu ni pilot POROKE: Ivan Vran. rudar, RžiSe 12 In Amalija Imperl, del., Kisovec 56: Ernest Burnik, ključ., Ljubljana, in Angela Arbi, del., Zagorje, Na bregu 7. SMRTI: Ivan Potokar, rud. upok.. Kisovec 62 — star 80 let; Ivan Knez. posestnik, Semnik 26 — star 75 let. nje pristopamo pogosto formalistično in šablonsko, brez zadostne odgovornosti ter brez poglobljenega in najširšega proučevanja načinov in metod za večjo dinamiko in racionalnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Težnja po skromnem in opreznem povečanju proizvodnje je značilna za marsikateri kolektiv tudi ob sprejemanju letošnjega proizvodnega programa. To pa seveda ne more biti dokaz ekonomske in družbeno politične zrelosti kolektiva, saj vemo, da je napredek — tako posameznika kot vse družbe — odvisen od vztrajnega, od neprestanega povečevanja proizvodnje ter da pri obravnavanju in kritičnem presojanju zmogljivosti in možnosti posameznih gospodarskih organizacij ne gre za neko administrativno uveljavljanje oziroma poseganje v zadeve podjetij, temveč za najosnovnejšo in življenjsko važno nalogo uspešnejšega in bi«-trejšega razvoja vse naše družbe.« V razpravi o družbenem planu zagorske'občine za letošnje leto je bilo med drugim poudarjeno, da bodo morali v delovnih organizacijah posvetiti večjo pozornost akciji za odpravo najnižjih osebnih dohodkov in pripravam za prehod na skrajšani delovni teden. Večjo pozornost bo treba nameniti še znanstveno raziskovalnemu delu, nadaljnji modernizaciji proizvodnje in šolanju kadrov. Organi samoupravljanja pa naj bi že v kratkem razpravljali o ugotovljenih nesorazmerjih med dvigom produktivnosti in rastjo osebnih dohodkov, ki utegnejo negativno vplivati na nadaljnjo rast proizvodnje. lin m mm Seja občinske zveze za telesno vzgojo Na zadnji razširjeni seji Občinske zveze za telesno kulturo v Zagorju ob Savi so razpravljali o tistem delu osnutka občinskega statuta, ki govori o telesni vzgoji, in o nekaterih vprašanjih v zvezi s financiranjem te dejavnosti. Poudarjeno je bilo, da naj bi bil izdelan za vse investicije na področju telesne vzgoje enoten program in določena prioriteta. V statute delovnih organizacij bi bilo freba vnesti določila, da bi tudi le-te prispevale sredstva za financiranje telesnovzgoj-ne in kulturne dejavnosti v občini. Večji poudarek pa bi bilo treba dati še telesni vzgoji na šolah. Na seji so govorili še o poslovanju sklada za pomoč društvom in organizacijam in se zavzeli, da je treba zagotoviti potrebna sredstva za redno in nemoteno delo društev. -ar- ■ v v -■/ », Razmišljanje o gradnji vodovoda Prejšnji teden so zborovali člani prostovoljnih gasilskih društev v Tirni in Senožetih. Na obeh občnih zborih so govorili o vrsti organizacijskih vprašanj, v Senožetih pa še o gradnji vodovoda. Občani tega področja si namreč prizadevajo, da bi zgradili vodovod, pri gradnji bi pomagali v največji meri Krvodajalska akcija Te dni, ko je bila na področju zagorske občine krvodajalska akcija, se je tej humani gesti odzvalo tudi lepo število članov kolektiva Tovarne elektroporcelana Izlake in oddalo kri, čeprav v tej akciji ni sodelovalo tolikšno število krvodajalcev kot prejšnje leto M O s prostovoljnim delom, pa tudi sicer bi zbrali potrebna sredstva. Vodovod naj bi zgradili za vasi Borje, Sent-lambert in Senožeti, napeljali pa naj bi ga izpod Kobilka. O gradnji vodovoda bodo v Senožetih in okoliških vaseh še razpravljali. J. V. Uspel koncert V Delavskem domu v Zagorju je pretekli teden koncertiral mladinski pevski zbor z osnovne šole Toneta Okrogarja, o katerem smo že poročali, da bo gostoval 11. aprila v Gradcu v Avstriji. Predstavljene pesmi so lepo Izzvenele, tega koncerta pa se je udeležilo tudi več pevovodij ostalih slovenskih mladinskih zborov trapi »REZERVIST« IN 120 GLEDALCEV V ZAGORJU Večkrat-je slišati v Zagorju pripombe v različnih variantah na račun družabnega življenja, češ da si ljudje ne morejo privoščiti ničesar drugega kot filmske predstave. V neki meri morda res, toda v tem primeru se je pokazalo stanje »v kulturnem pogledu« popolnoma drugače. V Zagorju je v petek, 20. marca, gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo Aleksandra Rive-mala »Rezervist« v režiji Mirana tlcrzoga. Zasedba vlog je bila še posebej dobro izbrana, saj so se predstavili tako Janez Škof, Sandi Krosi, Marjan Dolinar, "Pavle Jeršin in drugi. Pričakovati je bilo dobro udeležbo tistih, ki sl še nosehe.1 »želijo« gledaliških gostovanj. V dvorani'Delavskega doma je pa sedelo le borih 120 gledalcev. Klavrna plat zagorskih kulturnih ljubiteljev, kontrast pripomb pa je dokaj očiten. R. _____________________/ Na Izlakah nad Zagorjem ob Savi je v zadnjih letih v bližini osnovne šole zraslo novo naselje stanovanjskih hiš. »TEVE — VARNOST«; PLAN DOSEŽEN šprav^mmTanofkl ‘S Kot smo že poročali zagor- obravnavajo vse aktualne ska »TEVE — VARNOST« probleme. Do konca meseca meseca januarja ni izpolnila pa bodo razpravljali še o planskih nalog. Porajalo se je osnutku statuta delovne orga-že vprašanje, ali temelji plan nlzacije. Med kolektiv so za letošnje leto na realnih razdelili 120 izvodov osnutka osnovah. Kljub težavam pa je statuta »TEVE — VARNOST« kolektiv uspel v mesecu fe- ln zdaj pričakujejo pripombe bruarju nadoknaditi zamuje- članov kolektiva na ta naj-no in celo preseči predvidene važnejši akt delovne organl-planske naloge. zacije oz. kolektiva. K temu 1e precej priporno- Z. P, /yW: ; 4tn~' mam V bližini Pogonika pri Litiji obnavljajo železniški most. Računajo, da bodo dela, ki so jih začeli že lani, končali letos Več pozornosti izobraževanju Odbornikom Skupščine ob- nje tudi v upravi, uvedeni so čine Litija je bilo na zadnji bili pa stimulativnejši siste-seji predloženo poročilo o de- mi nagrajevanja uslužbencev, lu uprave občinske skupščine V prihodnje bo treba po-in njenih organov v prete- svetiti več pozornosti izobra-klem letu. ževanju uslužbencev, za kar V razpravi je bilo ugotov- so odgovorni predvsem samo-Ijeno, da je v upravi preveč upravni organi, sindikalna delovnih mest, ki niso zase- podružnica in aktiv ZK. Da dena. S pravilno kadrovsko Pa bi bilo delo uprave kar politiko bi bilo treba po mne- najbolj uspešno, bo treba nanju odbornikov Občinske meniti večja sredstva za na-skupščine Litija ta mesta kup pisarniške opreme in čimprej tudi zasesti. Na mehanizacije; ker so sedanji splošno pa je bilo delo uprav- Prostori neprimerni za delo, nih organov ocenjeno kot za- bi bilo treba čimprej pristo-dovoljivo, saj so bili doseže- PiW tudi k gradnji novih ni vidni uspehi ob dejstvu, upravnih prostorov, da je zaživelo samoupravlja- M: PRED USTANOVNO SKUPŠČINO Litija u J „ Gibanje prebivalstva Poročali smo že, da si je le- Pri ustanavljanju družin družin, ker pa ni sredstev, acije mladih ljudi. Zavedati tos občinski komite ZMS Li- Počitniške zveze je litijski bodo seminarji odpadli. Sicer se je treba, da bo le človek, rojstev nt bilo! ti j a zastavil nalogo, da usta- občinski komite Zveze mladi- se nudi priložnost, da bi se- kateremu bomo poskrbeli za poroka: Janez Sitar, upofc, novi na področju občine dru- ne naletel na precejšnje te- minarje pripravili skupaj z rekreacijo, mnogo prispeval Trbovlje, Savinjska l. in Roza čine Počitniške zveze. Nalogo žave. Prvotno je bilo pred vi- izvršnimi odbori PZJ v osta- k dvigu produktivnosti, tudi frnx1-so,'„lnv' upolc- L!0Ja' sltar" so doslej že uspešno opravili, deno, da bo že 8. marca usta- lih zasavskih občinah, saj je ustanovljeno 10 družin, novma občinska skupščina or- Litijska mladina meni, da nekaj družim oziroma aktivov ganizacije Počitniške zveze, je v občini upravičen obstoj pa bodo ustanovili v krat- Vendar pa ni bilo mogoče za- Počitniške zveze in z delom v učni uspehi bodo boljši, manj Jevška «. bo cedo dellkventov itd. SMRT: Darko Jakoš. Strmec 1 A. G. — star 1 leto. kem. go to viti potrebnih 200.000 tej organizaciji ne misli pre- tim. Tako stoji ObK ZMS U- nehati, zlasti še, ker je bilo ti j a pred odločitvijo — ali že doslej ustanovljeno 10 naj sploh bo ustanovna skup- družin, kar dokazuje, da je ščina PZJ in ali naj sploh de- med mladino precejšnje zanl-luje občinski izvršni odbor manje za organizacijo Počtt-PZJ ali naj delajo družine niške zveze, same. Občinski komite ZMS Upoštevati velja Ob vsem »SREČNI DNEVI« NI ŠMARSKEM ODRU V, 17. marca, se je . . j načrtu organizacijo tem dejstvo, da je prav mla- r£rud2: -kaj seminarjev za vodstva dina načela vprašanje rekre-clružnega doma v Šmartnem. K1maSpiDS,i?™; ZA DELITEV 120 MILIJONOV DIN nam je predstavila s komedi- skupni seji, ki je bila 10. le 120 milijonov din, ker mo- a.-sjssacs S'i mMIn° ssl.% rrs-r; pa za oarasie. sledno upošteva priporočilo skladu iz virov, ki niso zajeti Razveseljivo je zlasti dej- občlnske skupščine, sprejeto v proračunu, in bodo pred-stvo, da so igro naštudirali na sejl 30 januarja letos, in stavljala višek sredstev, pa mladi, za katere radi trdimo, slcer> da naj se razdeji jz naj bi upravni odbor sklada da za kaj takega sploh nima- sklada za financiranje šolstva razdelil šele v septembru 1964, se pravi na začetku no- jo zanimanja. Prav ti mladi so se odločili, da pretrgajo »kulturni molk«, o katerem smo v »Zasavskem tedniku« že pisali. Že z ozirom na to bi predstava zaslužila pri publiki več pozornosti, kot jo je sicer. Upajmo, da bodo tej pred- POSVETOVANJE 0 PRESTOPNIŠTVU Po poročilu sveta za se bavijo s problematiko splošne in notranje zadeve mladine, da na skupnem ter postaje LM litija, po- posvetovanju razpravljajo danem na zadnji seji litij- o mladoletnih prestopni-ske občinske skupščine, so kih ter imenujejo posebno odborniki razpravljali komisijo oziroma koordi-predvsem o mladinskem nacijski Odbor, ki bo kriminalu in mladinskih usklajeval delo vseh sve-prestopnikih; zraven tega tov na področju mladin-pa še o zagotovitvi potreb- ske problematike. Svet za nih sredstev za nakup po- socialno varstvo Skupšči-trebne mehanizacije in ne občine Litija pa naj motornih vozil ter slano- pripravi posebno poročilo vanj za uslužbence postaje o mladinskem kriminalu. LM, < Na posebnem posvetu pa bodo razpravljali tudi, Skupščina občine Litija o problematiki postaje LM je priporočila svetom, ki Litija. A. vega šolskega leta. (ar) V PONEDELJEK SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE LITIJA V ponedeljek, 30. marca, bo v Litiji seja občinske skup- Številne javne razprave o osnutku statuta občine stva. stavi sledile še druge, da se ščine. Na njej bodo obravna-bo odslej zavesa pogosteje vali predloge zborov voliv- EHBEillEE SSHs s jssflsgrajs J is- delovnih organizacij za leto področju litijske občine Ste- učila komisija. Vendar kaže ključih s širšimi javnimi raz- 1963 ter poročilo o delu in vilne razprave. Omeniti ve- analiza pripomb, da so obča- pravami o osnutku novega problematiki občinskega so- Ua, da so o osnutku statuta ni največkrat zlasti podrob- občinskega statuta. V pone-dišča. Na seji bodo poslušali razpravljali na 27 zborih vo- no obravnavali vprašanja, ki del jek, 30. marca, pa bo še poročilo komisije za sta- Hlcev, zraven tega pa je raz- zadevajo območje, na kate- Skupščina občine Litija — hite delovnih organizacij ter Prave pripravilo Se vseh 15 rem prebivajo. kot predvidevajo - že spre- poročdlo komisije za izdelavo krajevnih organizacij Sociali- z razširjeno sejo plenuma jela nov občinski statut. -novega osnutka statuta obči- stične zveze. občinskega odbora SZDL Line Litija. M. U. K osnutku novega statuta tija, ki so se je udeležili tudi _ -e- Zasavski TEDNIK OLISM.O «XOL KAJAVJ4 . y vsako hišo E DVA STOLPCA INiK V Hrastniku smo obiskali 80-letno vdovo MARIJO GREŠAK in jo naprosili, da spregovori o sebi, saj jo prav gotovo veliko Hrastničanov dobro tizanom. Odpeljali so ju v celjski »Stari pisker«, kjer so Lojzeta ustrelili, France pa je padel pod streli v Mariboru. Izdala ju je neka hrastniška izdajalka, živa le še ona. Živahna že- pozna. Marija stanuje v kateri -so kasneje sodili v »Puharjevem domu« in tu Mariboru. Z ogorčenjem preživlja dneve v krogu mi je Marija pripovedova-s voj ih domačih. Rodila se la o tem, da izdajalka ži-je na Ojstrem — v druži- vi namreč še danes mirno ni, ki je štela kar osem življenje v Mariboru. Ali otrok, zdaj pa je od vseh je vredna, da živi? Marija in sleherni poštenjak bi pripomnil, da tega ni vredna, saj je Grešakova mama zaradi njenega izdajstva izgubila dva sinova. Leta 1942 so izselili tudi njeno družino v Weismain na Bavarsko, od koder so se leta 1944 vrnili domov, le da je v Au«schwitzu ostala Lojzetova žena. Ob vrnitvi domov so po 14 dneh zaprli še njeni hčerki — Poldo in Marijo, ker sta pomagali partizanom. Že med transportom v Begunje pa je Marija izgubila roko. Od tu so ju rešili »pogumni gorenjski fantje« ob osvo-nica je pripovedovala svo- boditvi. jo življenjsko zgodbo in O žalostnih dnevih in spet smo se srečali s kru- skrbeh v življenju Greša-timi dnevi, ki jih lahko kove mame verjetno ni nudi le vojna ... treba posebej poudarjati. V svojih mladih letih je Zdaj preživlja svoje dne-že šla za zaslužkom, hodi- ve v PUharjevem domu, la je »na šiht v Trbovlje«, njeni najsrečnejši dnevi, in takrat je bil zaslužek pa pravi, da so takrat, ko zelo slab. Leta 1901 se je se zberejo okrog nje otro-poročila z A. Grešakom, s ci. Nadvse rada prebira katerim sta imela v zako- časopise in bere knjige, nu kar devet otrok. Kljub najraje pa »tiste stare petemu, da je imela dobrega vesti, ko fant hodi za deta skrbnega moža, pa nje- kletom«. no življenje ni bilo tako Kadarkoli sedi Marija v lahko. krogu svojih domačih, ko Leta 1942 so ji zaprli srebajo kavico, takrat je dva sina — Lojzeta in vedra in nasmejana, Franceta, ker sta bila sko- kakršno sem spoznal tudi jevca in sta pomagala par- jaz. (rap) »»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M SEFNOZEU KUK hrbovlie jdoBovs c DOL Č£č.e PRaPRetno DOPISNIKI r\joTJrtxjLfO' Izpišem uredništvu: ... Za dokaz, da smo zadovoljni z »Zasavskim tednikom«, sem pridobil novega naročnika ... Jože GEC, Hrastnik ... Po dolgem času se 'spet oglašam in se vam zahvaljujem, da redno dobivam »Zasavski tednik«. Želim, da mi v prihodnji številki lista pošljete položnico, da plačam naročnino. Posebno sem se razveselil »novega« »Zasavskega tednika«. Mislim, da bi bil lahko vsak Zasavčan naročen na list... Drago POLC, Sarajevo ... Z veseljem prebiram »novi« »Zasavski tednik« od prve do zadnje strani. Od tedna do tedna ga težko čakam. Želim še nadaljnjih uspehov Ivan MIKLAVŽINA, Trbovlje ... Sem pri vojakih v Kumanovu v Makedoniji. Prosim, da me uvrstite med naročnike »Zasavskega tedni- Tine BUKOVŠEK, Kumanovo Se zdravniki in inženirji podpisujejo pravilno? KDO BO KOGA? »Kdo bo koga?« oz. »Kdo se boljših domislic, ki jih bodo bo bolje zlagal« je geslo za- vključili v program. bavne prireditve ki jo bo pri- ga*a ^Sloval” zrave°n Gostinskem podjetju, Trgov-pravilo delavsko prosvetno »Veselih rudarjev« še mešani skem podjetju, VPD in v to-društvo Svoboda Trbovlje II pevski zbor. varni »Peta«. Vzorno in uspe- na večer pred 1. aprilom v Najboljši odgovor oziroma lo proslavo ob 8. marcu je Zgornjih Trbovljah. domislice bodo nagradili s pripravila tudi krajevna or- Na avdiciji, ki bo v četrtek, praktičnimi nagradami, seve- ganizacija SZDL Jagnjenica. 26. marca, bodo izbrali 10 naj- da v slogu »prvega aprila«. a. Pred letom dni si tega rudarsko in drugo), pa z inž. vprašanja še ne bi mogli za- XY, in vsi smo mislili, da je staviti, kajti kdor je končal vse v redu. Zveneči naslovi medicinsko fakulteto, se je so dali imetnikom poseben podpisoval z dr. XY, kdor pa čar, včasih pa so imetnike tehnično fakulteto (gradbeno, spravili tudi v zadrego, po- _____________________________ sebno še inženirje, ki so se v tujini predstavljali kot inženirji, njihovi kolegi pa so bili diplomirani inženirji in so pač mislili, da nimajo naši inženirji niti fakultete. Tudi »doktorji« niso bili vsi zdrav-organizacije pripravile več niki, ampak je bilo vmes še proslav v počastitev 8. mar- nekai pravnikov, inženirjev ca - dneva žena Na nsred in timSih- ki so si pridobili . . a osred pravico do naslova z doktor- nji prireditvi, ki je bila v do- sko dizertacijo v smislu zako-mu Svobode, je govoril pred- na o doktoratu ali ki so še'v sednik KO SZDL prof. Janez stari Jugoslaviji pridobili ti-Pešec, kulturni program pa tulo z opravljanjem posebnih so pripravili člani radeške “ ^ Izpitov. in, J™ je Svobode. Proslave so pripra- M p 1Zn!LxŠe 0IPen:l®m ?akoa-»*'• še v Tovarni dokument- Na zveneče naslove dr‘ ln lnz’ RADEČE: vsepovsod praznovanja V Radečah so društva in vili nega kartneea naniria 50 seveda »gledali postrani« , PaEiTJ. ’ diplomanti ornih fakultet, ka- terih diplome niso dajale zvenečih nazivov. Ko se je uveljavil večstopenjski študij na visokih in višjih šolah, se je zadeva še bolj zamotala, kajti vsaka njem je bil nadvse zanimiv, okrog 30 litijskih modelarko sem se poglobil v svet, v jev in so kljub ostri konku-katerem živi s svojimi učen- renči odnesli vsa prva tri me- sta v tekmovanju jadrnic. Lani zveznega tekmovanja ni bilo, na predlanskem zveznem tekmovanju v Izoli pa je bil tov. Lebinger celo vod- Plovi,__ jadrnica Okrog tovariša Lebingerja je vedno skupinica delavnih modelarjev, ki v šolskem letu pridno pripravlja razne modele, saj ob koncu priredijo tudi občinsko prvenstvo. V njihovo vodno modelarsko so osvojili prvo mesto v tek sekcijo je vključeno lepo šte- movanju s hidrogliserji. Zma-vilo mladih ljubiteljev te zvr- gal je njihov takratni dijak sti, v lanskem občinskem tek- Tone Frelih, ki je sedaj že movanju v okviru Jugoslo- odrasel šolskim klopem, nje-vanskih pionirskih iger pa je gov hidrogliser pa je poletel čice znajo že spretno oblikovati lične modele. »Potrudijo se,« je dejal tov. Lebinger, »saj se zavedajo, da na tekmovanju ocenjujejo razen br-zine tudi estetski izgled. Zal pa še niso včlanjeni v mednarodno modelarsko federa- uspešno dokončana stopnja daje pravico do nekega naslova. Vsem dvomom je naredil konec zakon o strokovnih naslovih in akademskih stopnjah, ki je določil, kakšen naslov pridobijo oni, ki končajo študij na fakulteti ali na visoki šoli, ki je organizirana po stopenjskem sistemu. Oglejmo si nekatere najbolj pogoste naslove: Na fakultetah in visokih šolah tehnične smeri si po končani prvi stopnji diplomant pridobi strokovni naslov, npr. strojni iiiženir, gradbeni inženir itd., na medicinskih fakultetah pridobijo diplomanti prve stopnje naziv višji medicinski tehnik, na pravni fakulteti pridobijo diplomanti prve stopnje naziv pravnik, na ekonomski fakulteti pa ekonomist. Po končani drugi stopnji pridobijo diplomanti naštetih fakultet strokovne naslove: na medicinski fakulteti — zdravnik, na tehnični fakulteti — npr. — diplomirani strojni inženir, na pravni fakulteti — diplomirani pravnik in na ekonomski — diplomirani ekonomist. Na tretji stopnji študija, ki je pri nas novost, pa se zraven navedenega pridobi naslov »magister« in »specialist«. 6. člen omenjenega zakona izrecno določa, da se našteti akademski naslovi pristavljajo za imenom, npr. XY, zdravnik; XY, diplomirani rudarski inženir in podobno. Ob tem velja omeniti, da se npr. zdravniki nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da se morajo podpisovati z JCY, zdravnik, če so diplomirali po sprejetju zakona, ali z XY, doktor medicine, če so diplomirali pred sprejetjem zakona. Pravico do titule doktor imajo namreč samo oni, ki so si jo pridobili na osnovi določil zakona o doktoratu znanosti in nihče drug. Skoraj nasproten položaj je pri inženirjih, kajti oni, ki se podpiše z inž. XY, ne ravna pravilno, ker akademskega naziva ni zapisal za priimkom, zraven tega pa spravi v zmoto ostale, ki tako mislijo, da je končal samo prvo stopnjo. Se bolj zamotana pa je stvar pri raznih razpisih, kjer navadno iščejo »inženirje«, mislijo pa na diplomirane inženirje. Seveda je še vrsta zadev, ki se pojavljajo v zvezi z določili zakona. Iz dosedanjih razprav izhaja, da so posebno prizadeti zdravniki. V primeru, da bi preprost človek videl na vratih napis »XY, zdravnik«, bi se najbrž obrnil in šel tja, kjer piše »dr. XY«. Pozabiti pa ne smemo, da si občani v večini primerov zdravnika izbirajo sami. -DAP- moja sodelovalo kar 92 modelarjev, izmed teh pa so se najboljši udeležili tudi okrajnega prvenstva, na katerem so potekala tekmovanja v treh kategorijah: 1. modeli jadrnic, 2. čolni, ki imajo pogon na elektromotorček, in 3. hidrogliserji. Lanskega okrajnega prvenstva, ki je bilo na Jesenicah, se je udeležilo kar ja slovenske ekipe. Lahko so cijo, kar si seveda še posebej Prišli s ponosom domov, ker mladi Lilijani zelo želijo. Težave so resda včasih z nabavo materiala, kar je združeno s stroški, saj že sam motorček za čoln stane tisočaka.« Njihov svet modelarstva je s 86 km na uro. Letošnje re- zares lep. Okrog omenjenega publiško prvenstvo bo verjetno na velenjskem jezeru. Brez dvoma tudi tu ne bo manjkalo litijskih modelarjev. Občudoval sem modele, ki mi jih je razkazoval tov. Lebinger in ki je vmes navdušeno govoril o svojih mladih sodelavcih, katerih male ro- prizadevnega litijskega učitelja se bodo znova zbirali mladi modelarji in snovali nove načrte. Ko bodo končali šolanje, se bodo poslovili od njega, prišli pa bodo novi. Ob ribniku nedaleč od mesta bo spet slišati vrisk in klice: »Plovi, plovi, Jadrnica...« (rap) Naročam »ZASAVSKI TEDNIK« Pošiljati mi ga začnite takoj — z dnem 196.. Priimek in ime Kroj, ulica, hišna št. Lastnoročni podpis Pošta Vsakdo se verjetno spomni lepe otroške pesmi »Barčica po morju plava« in spomini sežejo v mladostna leta. ko so po najbližjem ribniku plavale papirnate barčice ob nasmejanih mladih obrazih ... V litijski osnovni šoli pa ne delajo le barčic iz papirja, marveč prave na pogon z motorjem. Pred dnevi smo namreč obiskali tovariša Hinka Lebingerja, ki na tej šoli poučuje tehnični pouk ta fizdko, da bi nas seznanil z delom modelarske sekcije, ki je doslej dosegla tudi že razveseljive rezultate. Obisk pri t . I I J “e ; M Srn Kj > o co oc I— 8 Bi 1ZGODEE, JajiA jvLZc\ življenje: ,To je sin moje sestre!64 M. C. je dala poizvedovalnemu organu prve jasnejše in oprijemljive podatke. Toda bili so nezadostni, da bi lahko dosegli kakšen večji uspeh. Za začetek je bilo pa kljub temu dovolj. Francetovo mamo je opisalo tako nazorno, da se je tovarišici kar zameglilo pred očmi. Vedela je, da je na pravi sledi. Tovarišica M. C. ji je povedala, kje je bila, kaj je delala in kam je odšla Francetova mama iz R. T. Franci se je pridno učil in delal. V delavnici in v šolskih klopeh je bil med najboljšimi. Radi so ga imeli sošolci ta predavatelji kakor tudi mojster v delavnici. Vsi so opazili, da se z njim v zadnjem času dogaja nekaj čudnega. Bil je molčeč že prej, v zadnjem času je pa iskal skrite in mirne kotičke in nenehno premišljeval in premišljeval. O čem, pa ni vedel nihče. Prvi ga je pobaral mojster. Mislil je, da ni kaj v redu »doma«. Toda fant je ostal molčeč. Nič več ni hotel povedati niti prijateljem. Franci je premišljeval o svoji materi... - Ali je živa? Kje je? Ali se spomni kdaj tudi na mene? Ali je njej tudi tako hudo kot meni? Pretežka vprašanja za osemnajstletnega fanta. Njegova ramena še niso bila tako utrjena, da bi lahko trezno in brez žrtev prenesla to negotovost... Mimo tega je bilo pa pri »mami« vse slabše. Bal se je začete poti. Oddahnil si je, ko so mu našli nov dom! Počutil se je prerojenega. Čakal je z veseljem in strahom tisti dan, ko mu bo tovarišica dejala: — Franci, našli smo... ali pa ... — Žal nam je, Franci... * M. C. je dala le skope, toda vendar dragocene podatke. Pisma s povratnicami so začela romati v številna mesta. Od nekaterih delovnih kolektivov so dobili negativne odgovore: »Nepoznana!« V dobrih treh tednih so dobili odgovore z vseh na- slovov, razen z enega. Začelo se je povpraševanje ta dokazovanje s povratnico, da so pismo morali sprejeti. Po enem in pol meseca je na skupščino prišel odgovor: — Tovarišica, za katero poizvedujete, je bila zaposlena pri nas v času od junija 1946 do septembra 1949. leta. Zatem odšla v G. Njen tedanji naslov je naslednji ... Tovarišica je poklicala Franceta in mu dejala: — Zdi se mi, da bomo našli tvojo mamo! Franci jo je nekaj časa gledal, zatem pa začel jokati... Novo pismo s povratničo je sledilo na omenjeni naslov. Cez tri tedne so dobili natančen naslov Francetove mame s pripisom, da se je v tem času poročila že dvakrat in da ima tri otroke. ( * Ko je dobila pismo, so se ji tresle roke. Bilo je iz Slovenije. Ko je prebirala prve vrstice, je zajokala... Spomnila se je, spomnila sina... — Kaj naj storim, poročena sem, imam tri otroke. Mož pa ničesar ne ve?! Tri tedne je premišljevala ta omahovala, zatem pa napisala pismo: »Spoštovana tovarišica! Vesela sem, da ste mi pisali. Vesela sem tudi, da bom lahko ustregla poslednji želji svoje sestre in spoznala njenega sina. Sporočiti vam moram, da je Franci, o katerem mi pišete, da sedaj prebiva pri vas, po vsej verjetnosti sin moje sestre in ne moj sin, kot to mislite in v pismu navajate vi. Vesela bi bila, če bi ga spoznala in mu nudila .topel domači dom.« Suhoparno in odbijajoče pismo. Odločila se je, da bo sama obiskala tovarišico. Francetu je naročila, naj se slika in naj ji prinese sliko. Odpisala je Francetovi mami in ji navedla kup dejstev, ki so govorila, da je vendar ona Francetova mati Odgovora pa ni dočakala tako kmalu. Pisala ji je ponovno. Dogovorile so se za sestanek V prihodnji številki, za konec: ,Sin, moj sin!4 S: Pred Mesom Zveze Svobod in prosvetnih društev ooooooooooo« o o ri izvajanju programa, če^ že ne v zadostni meri s finančnimi sredstvi, pa vsaj z nasveti. Pred republiškim kongresom Zveze Svobod in prosvet- štvi ter jim pomagal p nih društev Slovenije smo naprosili predsednike občinskih janju programa, čer ž svetov Svobod in prosvetnih društev vseh štirih zasavskih občin, da nam odgovorijo na štiri vprašanja: 1. Dejavnost kulturno prosvetnih organizacij v vaši občini, problemi in načrti; 2. Dejavnost občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev; 3. Kako je urejen sistem financiranja kulturne dejavnosti v občini, in 4. Ce ste že razpravljali o novih oblikah dela, za katere ste se odločili? Na vprašanja našega uredništva smo dobili naslednje odgovore: . TRBOVLJE: FRANC PRINC ' V trboveljski občini delujejo zraven Centralne knjižnice, Delavske univerze in Muzeja štiri Svobode in štiri vaška prosvetna društva. V Svobodah in prosvetnih društvih je včlanjeno’ 1600 članov. Osnovna dejavnost v društvih je usmerjena v dramatiko, pevske zbore, godbo na pihala, zabavne ansamble, lutkarje, likovno sekcijo in klube. Omeniti moram visoke umetniške dosežke posameznih sekcij, saj osvajata dramska sekcija in Delavska godba že vrsto let primat v tej zvrsti dejavnosti v zveznem merilu. Osnovna problematika pri delu kulturnih ustanov je razvidna iz načrta za delo v prihodnje. To je v vzgoji strokovnih kadrov, vključevanju mladine, izdelavi analize kulturnih potreb in želja občanov (množičnost) ter pospeševanju življenja in dela v klubih. Pravzaprav je dejavnost občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev razvidna iz prejšnjega odstavka. Posebna želja pri delu sveta pa je: svoje delo izvajati po programu, izdelanem na osnovi potreb občanov in zahtev družbenega življenja. Zaradi tega je važno odgovornost za razvoj kulture razširiti na vse družbene činitelje od SZDL, Z K, šol do delovnih organizacij. Osnovna želja sveta pa je vodenje enotne kulturne politike, ne oziraje se pod kakšnim imenom, ker smatram, da je važno delo, ne pa ime. Pogoj za uspešnejše delo sveta bi bil zaposlitev vsaj enega ali več profesionalcev. Sistem financiranja kulturne dejavnosti je ugodno rešen s prispevki občanov v Sklad za pospeševanje kulturne ln telesnovzgojne dejavnosti. V zadnjih dveh letih poteka financiranje zadovoljivo, čeprav še ne zadošča v celoti potrebam. Mislim pa, da bi moral upravni odbor sklada posvetiti več pozornosti delitvi sredstev na podlagi opravljenega dela. Na zadnji predkongresni kulturni tribuni je bilo med drugim tudi sklenjeno, da se naj odpre čimveč klubov, tako tudi klub v Delavskem domu. Pripravljajo naj se takšne prireditve, ki bodo dostopne najširšemu krogu občanov. Veliko pozornost je treba posvetiti vključevanju mladine v kulturno življenje. Trboveljska dolina pa naj dobi radijsko postajo. ZSGOHJE OS SITI: RUDI KUHAR Ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev je bila dejavnost kulturno prosvetnih organizacij na področju zagorske občine v preteklem letu več kot zadovoljiva. Predvsem so bile aktivne nekatere sekcije, kot klub pri DPD Svoboda Zagorje, Loški glas DPD Svoboda Kisovec, godba na pihala in vokalni sekstet Svobode Zagorje in, pionirska pevska zbora na osnovnih šolah Zagorje in Toneta Okrogarja. Zadnji zbor je na celjskem festivalu zasedel prvo mesto ter se prav v teh dneh intenzivno pripravlja za koncert v Avstriji. Prav tako so bili »klivni tudi nekateri zabavni ansambli. Problema pri delu sta predvsem pomanjkanje kadrov ter prepičla finančna sredstva. Vendar je pričakovati, da bo mogoče za letos lepo zastavljeni program dejavnosti ob bistveno spremenjenem sistemu financiranja realizirati. Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev zagorske občine je lani posvetil vso pozornost Izdelavi analize stanja kulturno prosvetne dejavnosti v občini. Prav tako je sodeloval pri izdelavi osnutka občinskega statuta. Vseskozi je skrbel za koordinacijo med posameznimi dru- Kulturno dejavnost financirajo v Zagorju ob Savi iz dveh virov, in sicer iz občinskega proračuna ter iz sklada za pomoč društvom. Iz prvega vira dobita dotacijo Delavski dom in Knjižnica; iz drugega pa svet Svobod in prosvetnih društev. Ker so bili instrumenti d otekanj a sredstev v sklad postavljeni na precej majava tla, sredstev ni bilo zadosti. Letos pa so se te zadeve uredile in tako z optimizmom gledamo naprej. UTUI: MARIJAN OBLAK Kulturno prosvetne organizacije in društva na področju litijske občine nudijo čim širšemu krogu občanov amatersko kulturno dejavnost. Ta dejavnost je usmerjena v samo izobraževanje, s čimer se opušča klasično delo bivših sekcij in skupin, ki so imele nalogo javno nastopati in nuditi zabavo pasivnim gledalcem. Ta klasični del amaterizma bo deloma še ostal tudi v prihodnje, in sicer na podeželju. Celotno kulturno prosvetno delo pa ovira pomanjkanje primernih prostorov in sredstev, zaradi česar je program oziroma dejavnost odvisna od teh dveh činiteljev. Dejavnost občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev v Litiji je usmerjena predvsem v usklajevanje in dopolnjevanje programov društev kakor tudi v zbiranje določenih sredstev. Zraven tega skrbi občinski svet še za stalni kulturni program v občinskem središču, in sicer ob pomoči amaterskih in poklicnih ansamblov. Financiranje kulturne dejavnosti je na področju litijske občine urejeno s skladom za financiranje družbene dejavnosti. Upravni odbor sklada zbira sredstva delovnih organizacij in jih razdeljuje ob upoštevanju predloženih programov in dejavnosti. Z zbranimi oziroma dodeljenimi sredstvi pa je mogoče sfi-nanclrat! le 50 %> predvidene dejavnosti društev. O novih oblikah dela smo razpravljali na aktivu kulturno prosvetnih delavcev In na zadnji predkongresni kon- < ferenci občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. HRISTNIK: GVIDO URLEP Svet Svobod in prosvetnih društev vsekakor štejemo med najvidnejše in najmnožičnejše predstavnike kulturno prosvetne dejavnosti, zlasti med odraslimi in odraščajočo mladino. Glavni problemi v dosedanjem delu zadevajo programiranje, ki nai bi ustrezalo čim širšemu krofeu občanov, in financiranje kulturno prosvetne dejavnosti. Za objektivno oceno dela bi bila potrebna sicer temeljita obravnava, vendar lahko ugotovimo v tej smeri določen napredek in prizadevanja. O dejavnosti In programu občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev smo zlasti obširno razpravljali na zadnji skupščini občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev. Program je pester in obširen, vendar pa bo treba stremeti za izboljšanjem kvalitete In razširiti dejavnost na DELEGATU Hrastnik: Viktor MALOVRH. Jože KASTELIC. Gvido URLEP. Litija: Marijan OBLAK, Ivica ZUZEK. Q Trbovlje: A Stane HODEJ X Franci VIZOVIŠEK. V Stane ŠUŠTAR. V Zagorje ob Savi: V Rihard BEUERMAN. 0 Nande RAZBORŠEK. 0 OOOOOOOOOOO« druga področja, npr., filmsko vzgojo, likovno umetnost itd. ^ Že tretje leto deluje na področju hrastniške ob&ne za financiranje kulturne dejavnosti poseben sklad, ki ga je ustanovila z odlokom Občinska skupščina. V sklad se stekajo tako sredstva delovnih organizacij kot občinske skupščine. Toda žal le predvidena, saj višina prispevkov iz leta v leto »usihat. Lani, npr., delovne organizacije niso prispevale nobenih sredstev. Ob tako nerednem dotoku sredstev se poraja vprašanje, ali bo mogoče izvesti predvidene programe. V načelu pa je način financiranja te dejavnosti dobro rešen. V zadnjem času smo dosti razpravljali o novih poteh in smernicah za delo. Novo delo naj bi se odvijalo zlasti v smislu tez, ki jih predvideva novi statut zveze Svobod. Slovenska nogometna liga Rudar:Olimp 5:1 (1:0) <'Vesli (fš) TRBOVLJE — V drugem n]a je v ugotovitvi, da so doma- »ogrevanja« igralcev. V drugem prost, ker se je sporazumel z ennmladanskeea dela nogo- či igralci sprva vse preveč pod- delu igre pa poskušajo nadokna- Olimpijo B za drug termin. Zakolu spomladanskega dela nogo cenjevall siabega nasprotnika, diti zamujeno. . b . , Rudar v eosteh mo- metnega prvenstva v SNL je tr- karJ se jlm lahko v prihodnje Na nedeljski tekmi so od do- ia-stopila bivša člana Proletarca Kranjc in Sušnik. RUDAR: Virt, Ziber 2, Perpar 4, Deželak 17, Kranjc 14, Pinter 18. Sušnik 15. PARTIZAN (Ra) - KOVINAR (St) 35:9 (K) RADEČE — Pred pričetkom prvenstva so radeškl rokometaši v nedeljo sprejeli v goste ekipo Kovinarja iz Štor in ga premagali z visokim rezultatom 35:9 Preko 100 gledalcev je bilo zadovoljnih z rezultatom in prikazano igro domačinov. Najboljši na terenu so bili Koren, Kralj, Skegro in Gospodariš (vsi Partizan, Radeče) ZofcuMfeč Sfig TEDNIK HAZARD MLADOLETNIKOV SREDI TRBOVELJ V strogem središču Trbovelj je objekt, ki že dalj časa ne služi več svojemu namenu. Mislim na vrt restavracije »TURIST«. Se se spominjam, kako smo nekoč tam ob sobotah nekaj časa od tega. ^ in nedeljah plesali, čeprav je že \ Sicer nimam namena razpravljati o tem, zakaj v sezoni ni več plesa. I1 Morda bo kdo mislil, da je prostor zapuščen. Vendar temu ni tako. Nasprotno: vsak popoldan je lam precej l1 živahno. Mimoidoči, ki se nagne čez zid, lahko vidi po I1 več skupin fantov, starih od deset do dvajset let # Ni težko uganiti, da so na delu »fucarji«, ki so na # zapuščenem vrtu našli res idealno mesto za zabavo, ki f prav gotovo ne sodi v naš čas.. (i Verjetno bo kdo dejal, da so to malenkosti in da I se zaradi tistih nekaj dinarjev ni vredno razburjati. A (i stvar je hudo resna. Kdor vsaj malo pozna »pravila (i fucanja«, ve, da pri tej stvari ne gre brez razmeroma (i težkega kovanca, ta pa je najmanj desetdinarski. Seli veda ni nobena redkost da igrajo tudi z 20- in 50-di-4 narskimi kovanci. Pri starejših sodijo k igri še st.ave — ,i pri tem pa stotak na tleh ni nobena redkost. V Priigrati ali zaigrati nekaj stotakov je »vsakdanja« stvar, nekaj stotakov pa je za mladega fanta že denar, 1 posebno še z učence in dijake, ki so med pogostimi ob-|| iskovalci vrta restavracije »Turist«. |i Ob delavnikih se teh junakov zbere petnajst do (i dvajset, ob nedeljah in praznikih pa jih je toliko, da |i komaj še najdejo dovolj prostora za vse, ki so »željni« (i igranja. (! Verjetno ni težko uganiti, kam vodi tak način »za-^ bave« in kakšnega človeka bo vzgojila takšna okolica. i' Ne mislim razpravljati o tem, zakaj je do tega prišlo, p naloga pa je, da »fucanje« preprečimo in da najdemo V za to doraščajočo mladino drug — primernejši — način V izživljanja, kajti sicer bodo le-ti že jutri poiskali bolj ( skrit prostor, kjer bodo z igro nadaljevali. 6 . »>• "•* -•' 't • , Novatoc S Cecilijem Cukoslavom sva bila sošolca tja do pete gimnazije, ko so mene vrgli iz šole, ker sem imel več kolov v redovalnici, kot jih je na srednje veliki njivi fižola. Potem sem-se šel učit obrti, on pa se je pridno guli\ še svojih osem let, dokler ni postal diplomirani slavist. Potlej sem ga večkrat videl iz svojega recorda, kako se preriva na avtobusni ‘postaji ali pa ves kljukast in obložen s šolskimi zvezki hiti po pločniku. Znanci so mi pravili, da se poskuša tudi s pisateljevanjem, toda če se spomnim KRIŽANKA VODORAVNO: 1. Izumrla vrsta pingvinov, 4. dvojice, 7. alžirski politik, 9. pesem, 10. polet, 11. staro Ime za Donavo, 13. lahkoatletska disciplina, 14. osebni zaimek, 16. nakit, ovratnica, 18. vrsta zemlje, 19. mesto v Srbiji. NAVPIČNO: 1. Duhovnik, 2. naziv za lepilo, 3. začetnici priimka ln imena poljskega znanstvenika, 4. brazilski nogometaš, 5. staro pleme na Južnem Kavkazu, 8. zgoden, 12. naša reka, 13. smučanje, 15. svojilni zaimek, 17. začetnici naše pisateljice. 1 z i ♦ s * t t 1 % IB • u n 13 % 4 h a It // /4 REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Tortura — oportun — črv — Asa — KE — AP — Azl — sle — lasteks — avtomat. čevljev, ki mi jih je nekoč prinesel popravit in so bili bolj podobni situ kot kateri koli drugi reči, me je kar streslo in sem bil na tihem hvaležen usodi, da mi je dala v roke kneftio in ne peresa. Lahko si torej predstavljate moje presenečenje, ko vam oni dan čakam pred križiščem- in se zraven mene ustavi pravi pravcati fiat 1300, notri za volanom pa se mi reži nihče drug kot moj stari sošolec Cecilij Čukoslav. Na sebi je imel obleko, kakršne še jaz ne nosim vsak dan, zraven sebe pa žensko, za katero grem z vami stavit tisoč templanj, da ni bila njegova žena niti ena od tistih, ki so zadovoljne, če jim plačate kavo in torto. Ce mi ne bi miličnik trkal na šipo, bi verjetno kar naprej zijal za njegovo izpušno cevjo. Toda, to je bil šele začetek. Poskočil sem, ko da bi sedel na šilo, ko sem ga naslednjo soboto srečal v baru, kamor grem od časa do časa za spremembo in olajšanje denarnice. Spet se ml Je zarežal, ko je videl, kako buljim vlnj, in nazadnje je pustil svojo družbo In sedel k meni. Nisem mogel držati Jezika. »Govori, človek,« sem rekel s hripavim glasom. »Kaj sl storil: poneveril, zadel na športni stavi ali podedoval?« Zasmejal se Je. »Ne eno, ne drugo!« je rekel in zadovoljno pogladil izboklino na srčni strani suknjiča. »Odkril sem skrivnost uspešnega pisanja, to je pa vse!« je dodal in se spet zasmejal. Ko je videl, da so mi moji radovedni pogledi že skoraj razbili stekla očal, se me je usmilil in mi pojasnil skrivnost, ki jo hočem zaupa- ti tudi vam, in naj me dajo na kopito, če se vam enkrat samkrat zlažem. »Težava in krivica pisanja je v tem, da bere tvojo reč tisoč ljudi, plačano jo pa dobiš le enkrat,« mi je privil Čukoslav. »Poglej, recimo sebe: napraviš sto enakih čevljev, jih prodaš stotim ljudem in vsak ti mora plačati svoj par. Jaz pa napišem zgodbo, v roke jo dobi prav tako sto bralcev, toda plačano jo bom dobil, jasno, le enkrat. Vsak se mi bo smejal, če bom od založnika zahteval, da mi plača honorar za vsak izvod posebej. Tebi pa bodo brez ugovarjanja plačali vsak par posebej, čeprav so tudi oni vsi enaki. Vidiš, ko sem to odkril, sem si zastavil preprosto, toda zverinsko težko nalogo: napisati moram tako stvar, da mi jo bo vsak posebej plačal^ čeprav bom podobno kot ti čevlje tudi jaz prodajal čisto enake proizvode.« »In ti je uspelo?« sem dahnil. »Potem si genij!« sem odkritosrčno pristavil In ga nisem Izpustil iz oči, čeprav se je strip-tease v tem trenutku bližal vrhuncu. »Seveda mi je,« je samovšečno zažarel. »Stvar v bistvu ni tako zapletena. Ponavljam, pisati moram take stvari, da se ljudje ne razburijo, če zvedo, da je v naši deželi na ducate pisanj, narejenih po istem kopitu, in da me ne stanejo drugega, kot da jih preprosto prepisujem in kopiram.« »Povej no že enkrat, kaj torej pišeš!« sem rekel ves nestrpen in se živčno presedel. Poredno mi je pomežiknil: »STATUTE, VENDAR!« Vilko Novak To Jezero leži na podnožju Alp ln meri 112 km« ln Je globoko tudi do 372 m. Naš vodič nas vodi v hotel Meuble Prlmavera. Sobam prvič na naši »rajžl« nimamo kaj reči. Večina naših hotelov kategorije A se lahko kar skrije. Celo naši hoteli na Bledu »o naravnost skromni glede te opreme. Izgle-da, da Je vodstvu hotela udobnost gosta v sobi res najvažnejša. Sobe Imajo telefon in Izborno opremo. Iz predsobe Je vhod v moderno urejeno kopalnice, ki za razliko od naših dela v vsakem času, v njej so še umivalnik z električnimi priključki za brivski aparat, poseben umivalnik za umivanje nog, dalje WC. sobe pa so ogrevane s parno kurjavo. V restavraciji, kjer smo večerjali, nismo bili • hrano preveč zadovoljni imajo pa zelo dobro vino. Cena Je spet nekako okrogla, 300 lir ali 500 dinarjev. Verjetno, da Je bližina domovine le vplivala na naše razpoloženje; vsak Slovenec Je dal za liter. Tudi star pregovor — trije Slovenci pevski zbor — se Je hitro uveljavil. Ne bom opisoval razpoloženja nekaj ur za tem, vem le, da sem se naslednji dan z muko spomnil le ene pesmi, katere nismo prejšnji večer zapeli. Moram pa reči, da nas Je do tega pripravil sam krčmar, «aj Je že po prvih litrih začel mahati z rokami ln zaprosil, da smo zapeli. Slovenci sl nismo pustili reči dvakrat.. . Pozneje sem Izvedel, da Slovence tukaj vedno tako »sprovocirajo«, da Je petja potem na pretek. Sicer pa Ja pesem Slovencem le od nek- daj najboljši diplomat, zakaj naj bi bila tokrat Izjema. Naslednje Jutro nas Je našlo z malo manj mičnimi obrazi, a vendar smo se ob določenem času zbrali pri avtobusu. Se redna zamenjava sedežev ln šofer nas zopet zanesljivo vozi proti Milanu. Ob prekrasni gotski katedrali se ustavimo To mojstrovino gradnje sl Je res vredno ogledati Gradnja te katedrale Je trajala blizu 800 let ln Ima v svojih stolpičih upodobljenih nad 3100 svetnikov. Glavni vrh katedrale Je vzvišen In pozlačen. Najsi sem a svojim fotoapartom še tako plezal po terasah bližnjih stavb, več kot ene tretjine katedrale nisem ujel na sliko (Konec prihodnjič) UDOBNI K m. Sel sem skozi vežo k dvigalu in se odpeljal v svoje nadstropje. Tiho sem se splazil po hodniku, obrnil ključ v ključavnici, naglo odrinil vrata in potipal za stikalom. Toda še preden sem našel stikalo, je zaškrtnilo neko drugo stikalo m zasvetila- je stoječa svetilka poleg naslanjača za pisalno mizo, na kateri je še vedno ležalo nekaj šahovskih figur. Na stolu je sedel Copemik in se neprijetno režal. Mali temnolasi Ybarra pa je sedel na drugi strani sobe, levo od mene, in me pozdravil: »Dober dan. Dolgo se že nismo videli. Ste bili z dekletom?« Zaprl sem vrata, vzel klobuk z glave in si jel z žepnim robcem pačasi brisati tilnik. Copernik se mi je še zmerom režal. Ybarra pa je s svojimi\milimi temnimi očmi zrl nekam predse. »Sedite, starina,« je zagodrnjal Copemik. »Kar udobno! Nekaj se moramo pomeniti. Ljudje, kako sovražim to nočno pohajkovanje! Ali ste vedeli, da nimate več žganja?« »Ne. Toda nič me ne čudi,« sem odvrnil in se naslonil na steno. Copernik se je še režal. »Ze odkar pomnim, sovražim te zasebne vohljače, toda še nikoli nisem imel take priložnosti, da bi kateremu izmed njih zavil vrat, kot nocoj.« Malomarno je segel poleg stola na tla, pobral pisani bolero in ga vrgela na igralno mizico. Segel je še enkrat in položil zraven širokokrajni klobuk. »Stavil bi, da vam tele reči sijajno pristajajo,« je zlobno rekel. Zagrabil sem stol, ga obrnil in sedel nanj, se naslonil z rokami na naslonjalo in gledal Copemika. Zelo počasi je vstal in preračunano počasi šel po sobi, obstal pred menoj in si popravil suknjo. Potem je dvignil desnico in me udaril močno v obraz. Bolelo me je, vendar se nisem zganil. Ybarra pa je gledal v strop, gledal v tla, pravzaprav pa ni gledal nič. »Sram vas bodi,« se mi je rogal Copernik, »da tako slabo ravnate s temi dragimi rečmi. Zmečkate jih in skrijete pod svoje stare srajce. Kar slabo mi postaja, če vas vidim, smrdljivi vohljači.« Nekaj časa je stal pred menoj, toda nisem-se zganil pa tudi rekel nisem ničesar. Samo gledal sem v njegove steklene pijanske oči. Stisnil je roko v pest pa skomignil z rameni, se obrnil in odšel nazaj proti stolu. »Nadaljevanje si lahko prihranimo za pozneje. Kje ste dobili te reči?«" »So last neke dame.« »Česa ne poveste? Dame? Človek je brpz besed! Jaz vam bom povedal, katera dama jih je nosila. Tistale punčka, po kateri je spraševal možakar z imenom Waldo v krčmi na drugi strani ceste — in to približno dve minuti, preden ga je nekdo ubil. Ste morda pozabili?« Molčal sem. »Zelo ste se zanimali zanjo,« je zagodrnjal Copernik. »Bili pa ste preklemansko prebrisani. Prevarili ste me.« »Zato še nisem prebrisan.« Skremžil je obraz in že hotel vstati. Takrat pa se je Ybarra nenadoma tiho, skoraj zadržano zasmejal. Copernik ga je ostro pogledal, potem pa brezizrazno spet mene. »Tale Jumbo vaš ima rad,« se je rogal, »všeč ste mu.« ,Z Ybarrovega obraza je izginil smehljaj, toda sledil mu ni noben drug izraz. Na tem obrazu sploh ni bilo ničesar. ' Copernik je rekel: »Ves čas ste vedeli, kdo je bila ta žneština. Vedeli ste tudi, kdo je bil Waldo in kje je stanoval. Takoj na drugi strani hodnika, samo nadstropje niže. Vedeli ste, da je ta Waldo nekoga ubil in se je hotel zdaj skriti, da pa ga je tistale ženščina pri tem kakorkoli zadržala. Preden bi izginil, je hotel še vsekakor govoriti z njo. Toda za to ni imel več priložnosti, kajti neki njegov stari prijatelj z imenom Al Tessilore je to preprečil z dvema kroglama. Vi ste torej srečali žensko, skrili njeno obleko, njo pa nekam poslali, nam pa to zamolčali. Torej tako si ljudje vaše baže služijo svoj vsakdanji kruhek, kajne?« »Tako je. Samo da sem vse to zvedel šele mnogo kasneje. Kdo pa je sploh bil Waldo?« ______(Se nadaljuje)_______,______________ NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Sprva bo nekoliko hladneje, v prihodnjem tednu pa je pričakovati toplejše vreme. Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Prijateljska rokcmetea tekma Rudar: Zagreb 13:5 (iš) TRBOVLJE — Na željo RK Zagreb je bila odigrana v nedeljo v Trbovljah prijateljska rokometna tekma med Zagrebom in domačim Rudarjem. Kljub temu, da se Trboveljčani niso posebej (Nadaljevanje s 1. strani) Uvedba novih odkopnih metod terja številne poizkuse. Ker so razmere v jamah v obeh zasavskih rudnikih rjavega premoga precej podobne, so se na rudnikih Trbov-lje-Hrastnik in Zagorje odločili, da bodo skupaj opravljali poskuse. Najprej bodo opravili poskuse v zagorskem rudniku, potem pa Še v trbo-veljsko-hrastniškem rudniku. Na podlagi ugotovitev bo Strojna tovarna Trbovlje osvojila proizvodnjo tistih vrst odkopnih strojev, kij>0-do pokazali najboljše uspehe in bodo ustrezali potrebam rudnikov rjavega premoga. Ob tem velja omeniti koristno sodelovanje med Rudnikom rjavega premoga Tr-bovlje-Hrastnik in Zagorje ter Strojno tovarno Trbovlje, ki so se odločili, da bodo skupaj financirali poskusna dela z novimi stroji za odkopavanje in se tudi skupno odločili, katere stroje naj bi izdelovali. pripravili na to tekmo, ampak so jo vključili v okviru priprav za spomladansko prvenstvo, so Zagrebčani doživeli hud poraz, ki ga verjetno ni nihče pričakoval. Tekma se je končala s 13:5 (6:1) v korist domačinov. Sam rezultat pa še ne pove vsega, kajti Rudar je bil vso tekmo v očitni premoči. Prejšnji državni prvaki se lahko zahvalijo le smoli rudarjevih napadalcev, da poraz ni bil še občutnejši. Ze v prvem polčasu smo lahko videli pet, od prečke odbitih, žog. Kljub številnim napadom Rudarja v začetku tekme, so povedli Zagrebčani z golom, ki je bil njihov edini v prvem delu igre, Rudar pa je nasprotnikovo mrežo zatresel šestkrat. Za tako ugoden rezultat prvega polčasa ima največ zaslug domača obramba, ki je delovala brezhibno. Levji delež za to pa velja pripisati tudi izredno razpoloženemu vratarju Rudarja Marguču, ki je imel »ognjeni krst« pred trboveljsko publiko. Zagreb pa za tako visok poraz nima opravičila, pa čeprav je igral brez reprezentantov Kocijana, Dekarisa in Djerija. Rudar pa je s to tekmo dokazal, da sodi v družbo zveznih ligašev. Drugi del igre je potekal še v očitnejši premoči Trboveljčanov. Posebno so uspevali hitri protinapadi domačinov, proti katerim je bil sicer dober vratar gostov, nemočen. Zagreb je streljal dve sedemmetrovki, in od tega realiziral samo eno. V moštvu Zagreba so bili boljši vratar Tolja ter reprezentanta Vičan in Malič. Pri Rudarju je zanesljivo čuval svoje »svetišče« Marguč, pri čemer mu je pomagala tudi skoraj neprehodna domača obramba. V napadu sta ugajala Škrinjar In Ačkun. Kljub neugodnemu vremenu Je okrog 500 gledalcev, ki se jih je zbralo na igrišču, zadovoljno zapuščalo igrišče. .RUDAR: Marguč, Trpin, Mrežar, Jelen, Sparemblek 2, Škrinjar 3, Kmatič 2, Ačkun 4, Dornik, Berdnik 2, Jekoš; ZAGREB: Tolja, Liphart, Bambir, Tkavec, Skrgatič, Malič, Suič, štefekov, Ježič 2, Vičan 3, Krčmar, Brklja-čič. Sodnik Žibret Je vodil tekmo brez večjih napak. Prihodnjo nedeljo gredo Trboveljčani v goste k trenutno vodečemu v zvezni ligi »Partizanu« iz Bjelovara. Ta tekma bo za Rudarja zadnja preizkušnja pred nadaljevanjem slovenske republiške lige. Življenjske izkušnje, s katerim! se srečujejo mladi vajenci v tej ali oni stroki, beležijo iz dneva v dan slabo zapisane strani v naši družbeni kroniki. O njih ne pišemo, ne govorimo na sestankih, kjer bi morali nekaj storiti zanje — oziroma pogledati, v kakšnih pogojih delajo nekateri izmed teh. Najočitnejši primeri nastajajo najpogosteje pri »privatnikih«, ki si še niso zapisali za uho, da niso več časi izkoriščevalskih odnosov ampak čas samoupravljanja in demokracije Zjutraj je morala uboga Marjana najprej temeljito brisati prali s pohištva, nato je večkrat loščila parket v sobah, ko pa se je približal dan »žehte«, je razmišljala, če to tudi spada k njenemu »prluče-vanju za šiviljo«. NI se zmotila. Prala je perilo in ga nato vestno razobesila po vrvi. — Marjana, zvečer pridi, bova še zlikali, saj vidiš, kako velik kup perila imamo danes. »■iilifiiliP »liiiiililMiilili Kakšni so včasih ljudje med seboj, naj pove naslednja zgodba: Marjana se je želela priučiti za šiviljo, zato se je tistega dne napotila do »gospe G«. Ko sta se zmenili, da se ho lahko pri njej učila za šiviljo, |e bila Marjana nadvse zadovol jna N iona sreča pa se je obrnila. Ni vedela, da bo njena učna doba potekala v takem dnevnem redu, kot sc je pokazal«^ Dnevi, ko je bilo treba poribatl kuhinjo In ko je bilo spet »toliko perila«, so lilli še večkrat. Ni čudno, da je nekega dne Marjana sklenila svoje. — Ne, za gospodinjsko pomočnico pa ne bom. Rada bi bila šivilja ... Pa je storila Marjana čisto prav, čeprav jo je »gospa« nagnala kot prltepen-ko Prvič se Je srečala z bridkostjo v življenju. — J® najstarejši? Najmlajši beograjski popoldnevnik »Politika Ekspres« se je lotil iskanja najstarejšega Jugoslovana in Jugoslovanke. Na njegovih straneh se Je tako zdaj zvrstilo že nekaj stoletnikov, ki se spominjajo (pa tudi ne) natančnega kraja in leta svojega rojstva, ki vedo nešteto nasvetov mladim, kako naj žive, kaj naj jedo in kaj ne, kako naj ne pijejo ali pijejo, da bi dosegli »svoj vrh« pri sto letih — srečni ali nesrečni (to je njihova stvar). Predvsem pa se zadovoljno posmehujejo svojim tekmecem — »golobradcem« pri 90 letih, ki so se v prvih dneh ankete samozavestno pojavljali na straneh, časopisa — misleč, da so -e-korderji. Za zdaj je med vsemi najstarejši in najnesreč-nejši približno 120-letni Marinko Simič. »Eh, že deset let je minilo, odkar ml je izpadel poslednji zob,« pripoveduje. »Odkar me je bolezen spravila v posteljo, nisem več za nobeno rabo.. . Nikoli prej nisem poznal bolezni!« Simič ima zdaj 170 živih potomcev. »Mladost sem preživel ob delu in zabavi, dekleta so me imela rada.« Leta 1933 se je spopadel z volkom, ki je napadel njegovo čredo ovac — in po dolgotrajni borbi zmagal. »Dobil sem mnogo poškodb, sprva sem mislil, da je samo pes.« 119-letnl Hamid Hot, s popolnoma golo glavo in s košato brado, pripoveduje, da se je zaradi »nekaterih administrativnih težav« poročil s svojo drugo ženo (prva mu je umrla) star 113 let. Takrat se je prvič v življenju tudi slikal. »Nikoli nisem kadil, jedel sem veliko mesa in popil dosti mleka.« Prav toliko stara Tra-janka Jovanovič se pridružuje Hamidu: »Nikoli nisem kadila in pila alkoholnih pijač. Zdaj pijem samo takrat, kadar mi je hudo. -Največ sem pojedla kislega mleka, pozimi pa kislega zelja in svinjskega mesa.« Rodila je štirinajst otrok. Tudi Kata Rogič trdi, da ima 119 let, da je še vedno zdrava in vesela in da je jedla vse življenje predvsem zelje. C-5 V prihodnji številki Anketa! Nagradni brzoturnir v Trbovljah (n) TRBOVLJE. - Prejšnji Ovničem in Jazbecem ml. teden so odigrali trboveljski Zmagovalca sta zmagala za-šahisti več brzoturnirjev. Pri služeno, neverjetno dobro pa pionirjih je zasluženo zmagal je igral Vili Ovnlč. Dobro je Stane Rijavec (7,5) pred Ru- igral še Peter Rijavec, ven-dijem Murnom (7) in Mirom dar ga je motilo igranje na Rijavcem (6,5); sledijo pa uro. Darko Drnovšek, Tošo Polc, Stane Pavlič, Roman Na-prudnik, Božo Murn in Karli Soper. Članov in mladincev je nastopilo osemnajst. V prvi skupini se nepričakovano ni uvrstil v finale inž. Drobež Sicer je v prvi skupini zmagal Stefan Kovač (6,5), v drugi pa Dušan Weiss (7). V finalu se je pomerilo osem najboljših. Nepričakovano sta zmagala Stefan Kovač in Dušan Welss (5,5) pred Vilijem STT najboljša v veleslalomu TRBOVLJE — V trldlclonalneiii smučarskem troboju med kovinarji STT, Metalne In Litostrojem na Sorški planini Je ekipno zmagal Litostroj pred Strojno tovarno Trbovlje In Metalno. Trboveljčani so bili najboljši v veleslalomu s svojim predstavnikom Slršom »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje - Uredništvo In uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11 /II — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev .trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tisk CP »Mariborski tisk«, Maribor.