Leta ?!!., štev. 86
V LJubljani, nedelfa dne 9. aprna i»22
OanaSma Stev. 1 Din-4K
fzftajz*. ob 4 cjutrak
Sta nt Poletno . . MO K mesečno ..».«•• tt « za inozemstvo . . mDC m
Oglasi za vsak mm višino stolpca (59 mm) . *< K eeali oglasi do SO <nm »tolpca (5S cnru) . S »
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko
Uradnlitve:
MBdottfev* onta št TaMoa »t 71
Opravnlštvo:
:r*»en»ova ailoa ttt Telefon it 86.
Račun kr. pott. tek., ands Stev. 11.842.
Ljubljana, S. aprila.
V	pondeljek dopoldne se otvori v Genovi obnovitvena konferenca 32 držav. morda največja konferenca svetovne zgodovine, z udeležbo nekdanjih zmagovalcev, premagancev in nevtral-cev. Žal brez Amerike, zato pa. prvikrat po Brestu Litovskem, s sovjsteke Rusijo.
vodilna ideja genovske konference je obenem gospodarska, politična in moralna, je načelna in praktična. Posamezni deli produkcije in mednarodnih trgovinskih in sploh gospodarskih odnošajev se ne vodijo vsak zase, tnarveč potrebujejo medsebojnega vod--tva, ker vplivajo drug na drugega. Stara Evropa je propadla v letu 1914. Sedaj se v bolečinah poraja nova Evropa. V tem novem svetu stojimo prvikrat v svetovni areni mi. narod nov, I osle j malokomu poznan, narod jugoslovanski v svoji svobodni in demokratski kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pred dobrim letom smo, vračajoči se iz Pariza, že bili enkrat v Rapallu in ta prvi korak ni bil posebno srečen. Sedaj smo zopet pred Ge-oovo v Rapallu. da rešimo, kar se da rešiti, in ne več sami, ampak v zvezi z brati in sosedi, ki imajo iste interese. kakor mi.
V	Genovi se bodo naši delegati vi-ieli z nemškimi. Sedanja Nemčija ni več Wilhelmova. ampak je Nemčija VVirtha^ Rathenaua. Eberta, Stinnesa. Ona prevzame posledice politike cesarske Nemčije, ne preveč rade volje, toda vendar.
V	Genovi so delegati sovjetske Rusije, voditelji največje revolucije, kar jih je viddl moderni svet, in zelo no-^rečne revolucije. V njej je slep program ubil vse, kar je njegovim izvrševalcem prišlo pod roko, slabo in dobro. Sedaj je Rusija na pragu, ali naj se vda popolnemu poginu, ali naj se obrne in vstopi zopet v zvezo evropskih civiliziranih narodov. Po proračunu za prvih letošnjih 9 mesecev pride. v cirkulacijo najmanj 90 tisoč rub-ijev, 40 milijonov ruskega naroda umira gladu.
Turčije v Genovi ni, ker ne sme. Amerike ni, ker noče. Anglija se trudi, da doseže vsaj v glavnih obrisih evropski sporazum, ki hi tvoril podlago potrebni stabilizaciji in konsolidaciji fospodarstva. Trudi se, da doseže tudi "nekaj več političnega kontakta, olajšanje Nemčiji, zmanjšanje francoskih zahtev, izkratka: Anglija se trudi, da bi povsod zmagalo načelo zaupanja, popuščanja, odpuščanja, zbliževanja, dobrega sosedstva in dobre trgovine, dobrega kredita in blagostanja. Od vseh strani se še po,javljajo nezaupanja. Tudi mi odhajamo v Genovo z nezaupanjem, ker je reška uvertura pokazala, da genovska kompozicija ne bo godila našim ušesom.
Kljub temu pa genovska konferenca ne bo smela biti kakor ona v Cannesu, ki se je sestala le v svrho, da se zopet razide. Bolje išta nego ništa, in ista se bo morda dalo doseči za svetovno zbližanje in olajšanje. Program je obširen in nalašč zelo nejasen, diskusij bo mnogo in zelo ostrih. Glavno delo se bo opravilo, kakor v vsakem večjem parlamentarnem ali konferenčnem organizmu, v komisijah in ped-odsekih, v pogajanjih a deus. a trois. a quatre. Plenarne seje bodo bolj ma-nifestacijskega značaja.
Nismo preveliki optimisti glede rezultatov, a tudi ne pesimisti. Saj se zaveda ves svet. da se morajo nekateri problemi nujno rešiti, ker današnji položaj vodi v neizogibno katastrofo, ki bo uničila male in velike, nekdanje zmagovalce in premagance.
Zato trdno verujemo, da bo v Gen v vi zmagal razum in da bo konferenca položila temelje za ozdravljenje sveta.
AFERA RISTIČ.
Beocrad, 8. aprila. (Izv.) V finančnem odboru se je danes vršila razprava o proračuna ministrstva pravde. Poslanca Korošec in Drofenik sta se pritožila radi prevelikega črtanja sodniških mest v Sloveniji, vsled česar utegne trpeti sodna uprava. Dr Korošec se je tudi pritoževal zaradi postopanja sekvestra Koste Rističa ter zahteval njegovo odstranitev. IV zadevi sami bomo poročali v kratkem ter se strinjamo z zahtevo po odstranitvi Rističevi. Op. ured.)
Minister pravde Laza Markovič je odgovoril, da je že enkrat bila vložena radi tega Rističa interpelacija, o kateri se sedaj vrši preiskava, koie izid mu še ni znan. Iz odgovora ie bilo posneti, kakor da hoče minister Rističevo zadevo omiliti. Prihodnja seja tega odbora se vrši jotof ob 10.
Načelni sporazum v reškem vprašanju že dosežen?
PRVI SESTANEK MED NINČIČEM IN ZASTOPNIKI ITALIJE.
Rapallo, 8. aprila. (Ivz.) Danes ob J J. uri predpoldne se le jugoslovanski minister inostranskik del dr. Hinčič sestal na prvi razgovor z italijanskim zastopnikom senatorjem Contarinijem, ki ga spremlja državni podtalnih (ministrov pomočnik) italijanskega ministrstva inostranskik del, poslanec Tosti da Vabnina-ta. Razgovor se tiče obojestranskih informacij radi ureditve jadranskega vprašanja, obnove gospodarskih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo, končne razmejitve, izpraznitve tretje dalmatinske cone in sporazuma glede Reke.
Milan, 8. aprila (Izv.) Vodilno milansko in rimsko časopisje razpravlja obširno o predstoječlh pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo, ki se začno danes v Rapallu. V ospredju zanimanja stoji reško vprašanje. Po namigavanjih raznih listov se Je v načelu že našel nekakšen sporazum med obema vladama v smislu, da se g. Zanella sicer osebno ne sme vrniti na Reko, da pa se vrne celokupna večina reške konstituante, ki prevzame reško vlado v svoje roke. Vprašanje lu-ke Baroš se baje uredi v smislu tajnega Sforzovega dodatka rs ""'IsM pogodbi, po katerem pripade ta luka Jugoslaviji, aranžma pa je takšen, da bi za neko dobo prevzel upravo luke poseben italijansko-; ugoslovanski konzorcij. Zadar bl dobil obširne carinske svobodščine, za
vse to pa bo Italija kot -rekompenzad-10» Izpraznila tretjo cono... -— :
(Po naših informacijah so ta namiga-vanja italijanskih listov zelo pretirana to. liko glede Zadra. kolikor glede luke Baroš. O ZanelHnl zadevi nimamo informacij. Ured.)
Rimska oficijelna »Tribuna* piše: Del genovskih vprašanj zanima zapadne sile, drugi del pa samo Italijo in iztočne države, zlasti Jugoslavijo. Gre za to, da se doseže prijateljsko in zaupno razmerje med Italijo in Jugoslavijo o vseh doslej še ne razčiščenih Jadranskih vpra-šanj'h-
Genova, 8. aprila. (Izv.) Razgovori med Italijo In Jugoslavijo, Id so se začeli že včeraj na vožnji med Milanom in Genovo so se danes nadaljevali
Po zanesljivih vesteh so tako napredovala, da so se odstranile vse zapreke še pred pnietkom oficielnih pogajanj na konferenci Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Contarfni, ki predseduje italijanski komisiji za izvedbo rapallske pogodbe, Je HI brzojavno poklican v Genovo. Na konferenci hočejo izrabiti priliko, da se odnošajl med Jugoslavijo in Italijo uredijo v duhu rapallske pogodbe. Upajo, da se vprašanje baroške luke reši na ta način, da pripade en pomol tega pristanišča Italiji, drugi pa Jugoslaviji.
Hrvafski seljaki pri kralju
PRVO POROČNO DARILO KRALJU. —
SELJAKI.
KRALJ V POMENKU S
Beograd. 8. aprila. (Izv.) Ob 14. uri so danes v svečanem sprevodu prikorakali z Vrbice v Beograd hrvatski seljaki virovitiške županije, vračajoč se z izleta v notranjo Srbijo. Spremljali so jih številni srbiianski seljaki. Hrvati in Srbijanei so bili v svojih slikovitih narodnih nošah, oboji spremljani od svojih učiteljev.
Ob 16. uri se je sprevod ustavil pred narodno skupščino, odkoder so hrvatski seljaki odkorakali v dvor. Tam jih je sprejel naiprej polkovnik Damjano-vič in jih odvedel v sprejemnico. Nekaj trenutkov pozneje je vstopil kralj, burno pozdravljen s klici »Ziviol*. Kralja je nagovoril v vznesenem govoru najprej Adam Kapljar, seljak iz Vuke, za njim pa 701etni starec učitelj Velenderič. katerega je kralj poljubil. Za tem je govoril poljedelski učitelj Kernič, ki se je spominjal rajnkega kraka Petra I. Osvoboditelja, v Čegar službi se je nahajal sivolasi govornikov oče. Govornik je rekel, da prosi kralja za dovoljenje, da mu poljubi roko v znak hvaležnosti za dobrote, ki jih je kraljev oče izkazal njegovemu očetu. Toda kralj je govorni-
ka poljubil v lice. Potem je govoril Še seljak Vlado Ivakič, ki je izročil kralju v imenu 6eljakov virovitiške županije prvo poročno darilo, krasno blazinico iz hodnega platna, izvezeno po načinu hrvatskih narodnih vezenin in z zlatim monogramom A M (Aleksander in Marija). Kralj se je iju-beznjivo in vzradoščeno zahvalil za darilo ter se nato pol ure razgovarjal z obiskovalci in se zlasti zanimal za razmere v njihovi domači županiji. Potem se je od obiskovalcev ljubeznjivo poslovil, jim želel srečen pot in izrazil nado, da bo še večkrat sprejel pri sebi deputacije hrvatskih seljakov in da jim bodo njihovi bratje Sumadinci obiske vrnili ter tako dokumentirali narodno jedinstvo.
Po kraljevem odhodu je polkovnik Damjanovič spremil goste v druge prostore, kjer jim je bil prirejen za-kusek. KOnčno so seljaki zapustili dvor. segli dvorskim oficirjem v roke in odšli, spremljani od bratskih Suma-aincev in mnogobrojnih Beograjčanov, na kolodvor, odkoder so se odpeljali domov.
Posvetovanja Male anlanfe v Genovi
MALA ANTANTA SE NE UDELEŽI PREDKONFERENCE ZAVEZNIKOV.
Genova, 8. aprila. (Izv.) Danes ob 10.30 dopoldne ae je vršil sestanek zastopnikov Male antante v hotelu »Bristol*. kjer stanuje vodja češkoslovaške delegacije. Slo je za sporazum glede določitve skupnih smernic Male antante pri posvetovanjih o gospodarskih vprašanjih na konferenci. Seja je bila nekako zaključek razgovorov, ki so jih strokovnjaki Male antante imeli v Bratislavi in Beogradu po londonskem in pariškem potovanju dr. Be-neša.
Popoldne bo dr. Beneš sprejel obisk italijanskega zunanjega ministra.
Ta poset je najbrže v zvezi z vprašanjem, ali bodo zastopniki Male antante prisostvovali predkonfereuci zaveznikov, ki je določena za nedeljo. Kakor znano, je Francija želela, da se zabtopniki Male antante udeleže te predkonference. Anglija in Italija pa sta se temu protivili. Kakor se zdi, bodo prisostvovali tej pred-konferenci samo »a&topiiki zaveznikov, ker so se zastopniki Male antante iz lastne iniciative odrekli udeležbi na tej konferenci, da ne bi vsled tega vprašanja prišlo do nesporazumljenj.
Svečan sprejem Lloyd Georgea v Genovi
PREBIVALSTVO JE SPREJELO ANGLEŠKEGA DRŽAVNIKA KAKOR VLADARJA.
Vaš poročevalec je videl zadnjič Lloyd Georgea pred desetimi leti v Londonu. Njegovi lasje 60 postali popolnoma beli. vendar pa izgleda Llovd George izvrstno. Njegov obraz je postal bolj miL Llovd George je dobre volje ter se pri sprejemu priklanja na vse strani Z njim sta tudi njegova soproga in njegova hči, katerima so pri sprejemu izročili cvetlice. Odhod Lloyd Georgea s kolodvora se nekaj zakasni, in sicer vsled mnogoštevilnih kinematografskih operaterjev in fotografov, ki ga nočejo pustiti dalje, dokler se ni dal fotografirati Ko je fotografiranje končano, stopi Lloyd George s svojo soprogo in hčerio ter svojim zasebnim tajnikom v avtomobil ter se odpelje v Quarto del Mille, kjer je za njega najeta vila. Množice genovskega prebivalstva pred kolodvorom in po me&tu so burno pozdravljale angleškega ministrskega predsednika.
Genova, 8. aprila. (Izv.) Danes ob 12.20 je dospela semkaj s posebnim vlakom angleška delegacija. Sprejem, ki so ga priredili Lloyd Georgeu, je bil nekaj posebnega ter se ni razlikoval od sprejemov, ki jih prirejajo suverenim vladarjem. S tem sprejemom ni hotelo prebivalstvo Genove počastiti samo ministrskega predsednika mogočne države, temveč tudi onega moža, ki je dal povod za genovsko konferanco in tudi dosegel, da se ta 6edaj vrši V mnogo večjem številu, kot je navada pri takih sprejemih, je genovsko prebivalstvo napolnilo prostor pred kolodvorom. Veliko število vojaštva in policije je moralo skrbeti za to, da so bile ce6te prazne, po katerih je bilo določeno, da se bodo vozili avtomobili delegacije. Na kolodvor se je moglo priti le s posebno izkaznico. Pri sprejemu sta bila navzoča italijanski ministrski predsednik De Facta in zunanji minister Schanzer.
Program ofvorifve
genovske konference
V PONDELJEK DOPOLDNE. — TUDI FRANCOZI SO OPTIMISTI.
Pariz, 8. aprila. (Izv.) Pred svojim odhodom v Genovo je izjavil vodja francoske delegacije Barthou, da so časopisne vesti, ki velijo, da ima francoska delegacija vsled Poincarejevib navodil popolno ma vezane roke, brez vsake podlage. Po-incarč je dobro vedel, da Barthou pod temi pogoji ne bi bil sprejel svoje misije. Barthou je nadalje izjavil, da računa na ugoden izid konference. Na vprašanje novinarja, kak vtis je dobil od včerajšnjega razgovora z Lloyd Georgem, je izjavil: »Dobrega*.
Genova, 8. aprila. (Izv.) Določeno je, (da se konferenca prične v pondeljek ob i desetih dopoldne. Otvoril jo bo italijanski ministrski predsednik De Facta s pozdravnim govorom, v katerem bo poudarjal moralični pomen sestanka vseh vodilnih državnikov Evrope. De Facta bo označil kot glavni gospodarski problem konference obnovo osrednje Evrope ter zopetni vstop Rusi;e v delovno skupnost narodov. Llovd George bo imel v pondeljek ali v torek svoj velik programatič-ni govor.
Se"a zakonodajnega odbora
RAZPRAVA O DRŽAVNEM SVETU IN UPRAVNIH SODIŠČIH. UPRAVNO SODIŠČE ZA SLOVENIJO.
Beograd, 8. aprila. (Izv.) Danes se je vršila seja zakonodajnega odbora pod predsedstvom po L Svet. Popoviča. Zakonski načrt o razširjenju zakona o srezih in oblastih na Črno goro je bil odstavljen z dnevnega reda, nakar je sledila razprava o zakonskem načrtu o državnem svetu in upravnih sodiščih. Ker se v načelni debati ni nikdo oglasil k besedi, je sledilo takoj glasovanje in je bil sprejet zakon s 15 proti 2 glasoma Proti sta glasovala Gjonovič in Kristan.
V specialni debati o prvem poglavju so govorili poslanci Kristan, Gjonovič, Joca in Ljuba Jovar.ovič in minister Trifkovič. Gjonovič je predlagal med drugim, naj se ustanovi volilni kolegij, v katerem bi bili člani državnega sveta, upravnega in kasacijskega sodišča, poslanec Kristan pa je zahteval, naj se izvrši popolnitev mest državnih svetnikov
drugače, kakor določa zakonski načrt. Minister Trifkovič je nato predlagal, naj se ta točka odgodi, vendar pa je odbor kljub temu sprejel točke 1 do 14 z večino glasov v dosedanji stilizacijL
Pri glasovanju o drugem poglavju so bili sprejeti čl. 15 do 20 brez izmene. Pri razpravi o tretjem poglavju je predlagal posl Kristan, naj se ustanovi za Slovenijo posebno upravno sodišče. V istem zmislu je govoril tudi posl Reisner. Ker se je minister Trifkovič strinjal s predlogom, je bil ta člen vrnjen pododboru, istotako tudi čl. 50. ki govori o ukinjenju upravnega finančnega sodišča v Zagrebu.
Prihodnja seja bo v pondeljek dopoldne z dnevnim redom: Zakonski načrt o razširjenju zakona o srezih in oblastih na Črno goro.
MUSLIMANSKA POSVETOVANJA.
Beograd, 8. aprila. (Izv.) Muslimanska ministra Vilovič in Omerovič ter vsi muslimanski poslanci so odpotovali v Bosno, ker se vrši 24. aprila zbor muslimanske narodne organizacije.
ANGLEŠKA DIPLOMATA V BEOGRADU.
Beograd, 8. aprila (Izv.) Pri g- Jan-
koviču, direktorju političnega oddeljenja v ministrstvu inostranskih del, sta se danes oglasila gg. Chind, angleški zastopnik v Carig—c';!, ln Grekkter, carigrajski delegat Zveze narodom
REPARACPSM 1EDELSKI STROJI.
Beograd, 8. aprila (Izv.) Te dni prispe v Beograd po Donavi prva partija obsegajoča 7000 ton poljedeliskih stTO-lev, ki jih Je dobavila Nemčija na račun reparacij.
PRISILNO POSOJILO NA GRŠKEM.
Atene, 8. aprila. (Tzv.) Zakon o prisilnem posojilu je stopil v veljavo. Po tem zakonu izgubijo bankovci izvzemši po l in dve drahmi polovieo nominalne vrednosti. fGtei tod i rubriko «Po «vet»J.
Papež o genovski konferenci
Rim, 8. aprila. (Izv.) Papež je poslal nadškofu v Genovi lastnoročno pismo, v katerem se bavi z genovsko konferenco in kjer pravi da stavijo vei narodi velike upe na konferenco.
Med drugim omenja, da je prvo sredstvo za splošno pomirjenje in za dosego miru medsebojno zaupanje in prijateljstvo, ne pa bajoneti. Papež prosi vse vernike. naj se z njim združijo v molitvi za uspeh konference.
Nov bl kaiki
memorandum
Zagreb, 8. aprila. (Izv.) Današnji »Hrvat* prinaša tekst najnovejšega memoranda hrvatskega bloka na genovsko konferenco, »s šestnajste seje Hrvatskega narodnega zastopstva* od 25. marca t. 1. To »Hrvatsko narodno zastopstvo* zahteva v tem memoran-du, da Italija izprazni tretjo dalmatinsko cono in da spoštuje nezavisnost Reke...
Ta memorandum pomeni umik hrvatskega bloka z one črte. ki jo je zavzemal doslej. Na tihem seveda ostane pri starem svojem obnašanju. Pa tudi ta memorandum ni resen, že radi pre-tenzije organizacije, ki je »memorandum* sprejela demonstrativno proti državi kakor da narodna skupščina ni narodno predstavništvo, ampak ta skupina ljudi, M «edini predstavljajo Hrvatsko.*
Ves memorandum se giblje ▼ mani zmedeni frazeologiji blokaškegs prava-š -va. zato že tudi v Zagrebu ni vzbudil nikaksera unimania vač.
DAVEK NA ŽGANTE SE UVEDE TUDI V SRBUL
Beograd, 8. aprila. (Izv.) Kabinet ie sprejel predlog finančn-~a odbora, da se že sedaj pobira davek 50 Din za 100 litrov žganja, pričenši z osemstopinjskim, in sicer v celi državi enako. (V Srbiji doslej ni bilo davka na žganje.) Clede dvajsetodstotnega povišlu davka na zemljišča pa je bilo sklenjeno, da se to vprašanje obravnava poprej še v klubih.
Borza
Zagreb. Položaj v prometu izven borze Je bil danes nekoliko boljši, ker je došla vest. da se je naša valuta v Curi-hu dvignila na 1,57. Tako zapadne kakor tudi centralne valute so nekoliko padle. Trst se jc ponujal po 1590, dolarji v velikih količinah po 317. Praga ie bila s 620 čvrsta kljub zadostnemu blagu. Dunaj je padel na 4.20, Berlin na 108.
Beograd, devize: London 362.20, Pariz 739.40, Newyork 80.60, 2eneva 1566, Milan 424.20. Praga 164.70. Berlin 26.85, Dunaj 1.075, Sofija 54, Budimpešta 9.40.
Praška in dunajska borza danes nista poslovali.
Corlb: Berlin 1.68, Newyork 5.1%, London 22.64, Pariz 47.02, Milan 27.17, Praga 9.87, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.066, avstrii. žig. krone 0.07.	,
Berlin: Italija 162155 — 1.36.05, London 1354.30 — 1357.70, Newyork 306.86
—	307.64, Pariz 2801.43 — 2808.55, Švica 5967J50 — 5C82.50, Dunaj 3.95% — 3."9Vi Praga 597.25 — 598.75, Budimpešta 35.70
—	35.80, Bukarešta 221, Zagreb 95, Sc-nia 207.70 — 208.10.
Slovenke svofemu kralju i bodoči kraljici
>anes so oddale zastopnice slovenskega ženstva potom pokrajinske vlade za •! oveni jo kabinetni pisarni kralja Aleksandra sledečo prošnjo:
-lovenski del Narodnega ženskega Sa-rtza kraljevine SHS je zaponel s pomočjo vseh slovenskih ženskih društev velikopotezno akcijo za smotrono zaščito de-•<i in mladine v Sloveniji. V ta uanen
; prijatelje
rilo in s najboli nevarni sti. ker &o najbolj enotni, dočim -o druge stranke nevarne samo vsled svojih spletk.
Tako je orisal posl. Ghmta s»>danji položaj fašizma. Koncem svojega govora. ki je vplival na fašiste silno de-primujoče, je še naznanil, da je upravni svet fašistovskega organa »Popcio di Trieste* sklenil ustaviti list, kar je i neprijetno iznenadilo zborovalce in
rm Rtiči ,c> faSlzma s* ie zopet Hmev«-, -r Kako poefo na« SaWWI tfu»ov
rTcTin se ™ilo nazajkl^čanstvu. niki in katoliški novinarji, nam demon-
naiboli nevarni sovražniki so komuni- strira redno tudi mariborska »Straža*.
j uaerava zgradili v Ljubljani «Dečji in j^.	lista. Ravnatelj lista
-.laterinski doni*. Ta <Dom* bi ne bil sa- j Gin(> d- An!re}0 j„ izjavil, da bodo
n pribežališče zaščite potrebni deci m iuredniki k]j„b sklepu lastništva izd*-tjenim materam, nego hkrati tudi sola j	j^j^Ije jjgt v skrčeni obliki, in
: + socialno izobrazbo vseh. ki se hoeejo j kot dnevnik fašistov Julijsko
.•osvetiti kakršnemu k oii soc ialnemu po- j Krajine>
Kiicu, bodisi naravnost, pri delu za var- ; p'fj v0]jtva!i so bili v odbor fašistjv-
'"vo otrok in mladine, bodisi pri kakem ZVM;e iZvoljeni sami novi člini.
; vagoni delu za javni blagor.	J"	_
slovensko ženstvo je uverjeno, da dr- j Tava pri najboljši voiji ne zmaga vsoga | vnomnejra, najnujnejšega in na; potreb- t :<?jSes» del? za narodni podmladek. Za- | .i> jej hoče vsaj nekoliko pomagati.
Zastaviti hoče vse svoje, moči, < *o.ii v Sloveniji duševno in telesno zdra-
Politične beležke
f Dobrota je sirota. Pod tem na-
či da od-i slovom prinaša «Slov. Narod* nasled-
''' 1 njo vest: •rpeskovo glasilo je priobčilo
članek »Poglavje o političnih spoku-,e ljudi, ki bodo j 6ast m konst drža-	y	^	'5Vojo
' ---	■noinico na ministra dr. Žerjava in na
.•e in njenega poglavarja.
i-lovensko ženstvo jo mi .•Is»oslov in uspeh spremljala njegovo
Slovensko ženstvo jo mnenja, da bosta	ožje prijatelje. Navajeni smo
^ .e^ovo e- | g. najgnusnejše	^ c,ar,'>
. ako ga posveti kot poročni dar visoki | ____,_____
V sredo je na primer napisala: »Dr. Kramer nam je znan kot svojeoa-ni demokratski minister, H je preskrbel stranki častni naslov izvozničarjev. j Ponedeljek, 10. aprila: « ... .	.	B.
Pro svefa
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama.
Nedelia. 9. aprila: «Maryša». it*.
nik
Torek, 11. aprila: Zaprto. Sreda 12. aprila: »Hamiet*. Izv. Četrtek. 13. aprila: Zaprto.
Kabinetna pisarna magovou pr. oj. .jh vyebuje gori citirani ČL FeL kralju Aleksandru in Njegovi visok« jJdencRV nam n; treba jema zaročenki izposlovati dovoljenje, da se j ,_er	d tek da si
•me imenovati naš otroški m materin«!	, hk v Drvem hi.
izbruhe slege
......... | strankarske strasti, ki se pojavljajo
Mljevi dvojici, ako imenuje centralo K ^ dnevom v raznih revoIverskih -•ga človekoljubnega in patnjoticnega , K lmati pa m0ram0- ^ njsm0 -Dom kraljice Martje«.	. j Sp dojTO čltali takšnih podlosti, kakor
Kabinetna pisarna blagovoli pr. N). j..fa VMbuj0 gorj dtirani članek. Napa-
ki , , -----jematj v zaščito,
vsak pošten
človek lahko v prvem hipu ustvari o lom -Dom kraljico Marije*.	j nj8m p^vilno sodbo, eno pa se nam
Dalje blagovoli na najvišjem mestu ; ^ pOtrebn0 ugotoviti, da se spozna .^odložiti sledečo prošnjo:	j moralna kvaliteta tistih, ki hrizgajo
Slovenke nimamo zlate, srebra ra dra- isedaj ovojnico in mečejo blato na dok-zuljev, »imamo 'azkošnih dragocenosti. , tor terjava, čigar politično delovanje ;.i bi jih mogle poklanjati kot poročni dar | se ]ajjko kritizira. obsoja, enega pa. se -vojemn vladarju in njegovi plemeniti j mu np gm0 in ne moro odrekati, da hmžici-	. . . | deluje vse svoje življenje z brezpri-
Prosirao p:;, da mu smemo pokloniti iz |mcrn0 požrtvovalnostjo in nesebič-Tna svojih zvestih io preudanih src , n0Stj0 ter vzgledno marljivostjo na to, Dom». ki naj vzgaja krepke in zdrave Jda 0giv0tvori 6voje ideale, o katerih inove in hčere jugoslovanskega naroda, ; udejstvovaniu je subjektivno prepri-> črne in udane državljane.	čan, da bodo v blagor naroda in dr-
Da vzraste ta. <Dom» čim preje, v to «e zavezujemo s »veto obljubo in prise-
V Ljubljani, 7. aprila 1922.
Seveda ni možno do kraljeve poroke ustaviti Bečjega in materinskega doma. Pač pa odda slovensko ženstvo visoki Ivojjci album, ki bodo vanj vpisani vsi pomembnejši dnrovalci; na prvem mestu jbčinski svet, ki je piepust.il za Dom »rezplačno stavbišče v vrednosti več mi-ijonov kron. Naj bi njegovo človekoljubna delo posnemale vse občine v Sloveniji! - Angležinja rnis Geldart Bro^n. veli-ša prijateljica Jugo^lovenov, je potom ge. profesorice M. Wessnerjeve darovala za Otroški dorci SO.OOO kron. Društvo žena SHS za siroead v Ljubljani pa 20.000 kron. Ljubljanske Slovenke prodajajo v korist «Dorau> ves tekoči teden oljke, ianes popoldne in jutri v nedeljo dopol-
žavi. Ko je vzklicno sodišče v Mariboru v znani Peskov; aferi pred meseci izreklo svojo končno uničujočo sodbo, je g. Pesek hodil od redakcije do redakcije, od ene k drugi vplivni osebi ter jih rotil in zaklinjal, naj ga par-donirajo in naj preko obsodbe razgrnejo plašč krščanskega usmiljenja, ker ie on itak — političen mrtvec, ki se ne bo nikdar več vmešaval v politiko. In njegovi politični nasprotniki so bili velikodušni, javnost ni ničesar izvedela za končni izid Peskove afere. A kakšna je bila zahvala za to velikodušnost? Neprestani napadi v Pesko-vem glasilu in končno ^Poglavje o političnih špekulantih* proti tistim, ki =o umazano Peskovo afero zakrili s prtom usmiljenja in pozabnosti! Da. dobrota je sirota.« — K temu pristavljamo mi s svoje strani, da je bil pri vzklicnem sodišču v Mariboru gosp,
Kot glavni urednik «Jntra-. je premalo zaslužil, radi tega mu je bilo treba poskrbeti za lepe" dnevnice, ki se mu bodo izplačale v frankih.* —■ Gotip. dr. Kramer je sicer odklonil vabilo v j Petek, .1 aprila: Zaprto. Genovo: pa recimo, da bi bil žel tja,	15	7,"H
ali bi smel pošten človek napisati in pošten list priobčiti takšen napad? Duhovniška «Straža» in Peskova <Ju-goslavija> sta pač druga druge vredni zastopnici žumalističnega hajduštva!
-f- Kdo ima prav? Gosp. doktor Nova čan je pred časom šel med semljo-radnike in orje politično ledino okrog Celja. V to svrho izdaja list, menda tednik kali, z uaslovoni cNaaa vas*. Gospod doktor je seveda hud republikanec. To ni bil niti vedno, niti brezpogojno. Sedaj je oboje, ker je mislil, da ustrože tako vodstvu stranke, ki mu vzdržuje list Toda stranka je doktorja «izdala»; njen zastopnik poslanec Lazič je v parlamentu v debati o civilni listi izjavil, da so zemljoradniki načelni monarhisti. Gospod doktor bo torej moral zamenjat svoje republikan-stvo z monarhizmom, ali pa zemljo-radništvo z drugo smerjo. Pomlad je itak blizu, zato mu zadeva nemara ne bo pretežavna.
+ 15.000 grobov imajo na vesti. V Avstriji je. kakor smo že poročali, 15.000 grobov naših državljanov, ki so umrli na ozemlju republike kot vojaki in interniranci. Teh 15.000 grobov imajo največ na svoji vesti klerikalci, ki so bili v Avstriji pri vojni hujskači, najbolj vneti priganjači za strelske jarke ter zagovorniki ječ in taborišč.
-r Kongres zemljoradniških strank. Bolgarska zemljoradniška stranka sklicuje za 28. maj mednarodni kon-n-res zastopnikov zemljoradniških strank v Evropi. Trdi se, da pride na ta kongre* tudi Stjepan Radič.
Po svetu
Pric-' - državno posojilo na Or-
Ine pa se vrši v isti namen »Daritveni j^jemeniSič popolnoma oproščen, da je lan mater*. Slovenke &o se resnično z | t3]..rat Anton Pesek na kolenih s po-vao vnemo iu z največjo energijo lotile . VZ(ji,Tnjonilni rokami prosil milosti
Sobota, 15. aprila: Zaprto.
Opera.
Nedelja, 9. april ■	"anji ge. Vesel-
Pola iz Zagreba; iHoiimanove pripovedke*. Izv. Ponedeljek, 10. aprila: Zaprto. Torek. 11.aprila: Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba: »Hcllmanove ipo-vedke*. A. Sreda, 12. apri'?: -Luiza*. D Četrtek, 13. aprila: Zaprto. Petek, 14. aprila: Zaprto.
Sobota, 15. apriln: Zaorto.
• • •
Sijajen koncert «Glasbene Matice> v Mariboru. Po večmesečnem odmoru je mariborska »Glasbena Matica* pod vodstvom g. Deva priredila snoči v Gotzovi dvorani konccrt, ki jc imel naravnost sijajen uspeh. Dvorana je bila nabito polna, čeprav se je preteklo soboto tudi vršil koncert na katerem se je izvajal Sat-tnerlev »Assumptio* in ki je bil ravno-tako dobro obiskan. Dirigent Dev je imel svoj srečen dan. Posrečilo se mu je, da je zbor, ki šteje okrog 100 pevcev, nenavadno dvignil ter izpopolnil. Hvalevredno je, da se ne omejuje samo na vokalne skladbe, temveč da je začel negovati tudi večje skladbe s spremljevanjem orkestra Poseben eiekt sta dosegli skladbi «Nova zemlja« in Mokranjčev »Rukoveb, po katerem je občinstvo priredilo naravnost entur.iastične ovacije. Ravnotako je ugajala Fibichova cPomla-
Domaea aramstta premiera v eagre-
mi. Zagreb.sko kazalište uprizori te dri kot Izvirno domačo noviteto .t.-nkovičevo dramo eNovi:-. Jankovič ie mlad. nadarjen hrvatski dramatik, čiff-sr drama -C I vrtlogu-- se je uprizorila z velikim uspe-Namišliem bol-1 lom v Zagrebu že leta 1920.
Mariborsko gledališče je dobilo go-i ste iz Varaždina, ki so v petek dne 7. t. | m. uprizorili v mariborskem gledališč.' ; Ogrizovičevo dramo «Vučina», ki ie že-I la mnoco prrnania 0'ronem gostuje v i opereti varaždinska subreta Ana Mitro-i vič ki nastopa v vlogah Zarembcve ii ! Denize.
Sporf
Cross Cocntry sa poltal »Politike... Dne 17. aprila 1922 se vrfei v Beogradu na dirkališču Dunavskega Kola Jahač* »Knez Mihajlo* Crot-s Countrv-tekma za pokal, ki ga je poklonil dnevnik »Politika*. Odbor za lahko atl6tiko v Beogradu je že izdelal program tekme ter določil progo, ki meri prililizno fi km. Odbor pozivlje vse sportsko in atletske klube, društva in sole cele kraljevine, nai se udeleže te tekme. Kategorije so izstopne: Seniorska, juniorska, začetniška. nogometna, sokolska in dijaška. Vsi tekači morajo biti člani kakega športnega ali atletskega kluba, društva ali sole. Po-drobuosti so razvidni v listu •-•Šport-- številka 5. Želeti bi bilo, da bi se tudi lah-koatletiki iz Slovenije udeležili te tekme. Saj štejemo v naših klubih prečni dobrih tokačev, ki bi mogli častno zastopati v naši prestolnici šport slovenskega deli našega naloga
Nogomet v Pragi. Včeraj v soboto dne 8. aprila je VViener Sportklub premagal dijaško moštvo Union Žižkov z 2:1 (1:1). Union Žižkov je preteklo sredo porazil češkega prvaka Sparto.
Nemčija : Avstriia. V nogometni tekmi Nemčija proti Avstriji ki se vrši dne danska romanca*, ki je bila izvedena j 23. aprila nastopi nemško moštvo v na-precizno. Solisti Mezg :::va, Kačerova in j stopni postavi: Stuhlfant (Nlirnberg) — Romanovskl so dobili šopke in ven;c. j Mohns ( Berlin), Miiller (Hamburg) — Rie-Pri koncertu se ie opazilo več obiskoval- j gei, Kalb (Nttrnberg), VVetzel (Pforzbeim), cev z dežele, ki so došli na jutrišnji' strobl, Popp (Numberg), Jiger (Al
shod demokratskih zaupnikov.
tona) Trag, Sutov (Nttrnberg). Igralci
Namišljeni bolnik. Snoči se je upri- j Fttrtha niso v postavi, ker igra isti dan zorlla v naši drami ta Molierova kome-1 farth v Atigsburgu proti Wackerju odlo-diia, ki Je v umetniškem oziru dosti bolj-! ^jno tekmo za prvenstvo Bavarske.
Irska : Wales: Nogometna tekma Ir-
5keir Na predlog Gunarisove vlade je 5a od »Plemenitega r—Jana-. \ glavni I i---------- „
bilo v parlamentu z malo večino sprejc-; vlogi je nastopil g. Daneš, ki je komedi-; ika. Wales v Belfastu je končala neod to prisilno 7 odst. d. Savno posojilo, vrač- , jo tudi režiral. Gledališče je bilo srednje logena j . j
- -	—^ , ____ivirnramn nodron- . ,*__i__-
obiskano. O uprizoritvi poročamo podrob- i neje prihodnjič.
Ijivo v 20 letih. Današnje novčanice se zamenjajo z novimi za polovično vrednost, za drugo pplovico se bo dobilo državne obveznice. Dokler se ne izdajo nove novčanice ln obveznice se bodo današnje novčanice razdelile na dvs polovici. Poiovica s sliko bo cirku-iirala kakor denar, druga polovica se bo porabila za obligacijo. Na ta način misli vlada dobiti milijardo in pol drahem, ker ima danes v prometu novčanic za tri milija de drahem.
— Ukraden arhiv angleške V ekspresnem vlaku se je med P in MarseiJlotn izvršila velika tatvina. ---
znani zločinci so se polastili važnih di-1 vega maja pa _prlrcai orkestralno dru-;
Mednarodne tekme poljfckth nogometašev. Dne 12. maja se vrši v Krakovu
Bližnji koncerti v Ljubljani. Kakor raed narodna tekma med Madžarsko in doznavamo, priredi praska Češka ii'har-' p0jjsk0. Poljsko moštvo bo imelo pre-monija ped vodstvom Ljubljančanom coj tt.jko gtaliSče. — Tudi Švedska je poznanega dirigenta Talicha dne 18. t- m- ZTala poljsko moštvo na boj. Ta tekma v Unlonu koncert z Izbranim sporedom.; ?e prej!tone vrši 28. ma;a v Stockholmu. DrugI d?n koncertira istotam praško pev- i Prvenstvo na Dunaju- Po nedeljskih sko društvo »Smetana*. Filharmonija in j nogometnih tekmah je stanje v prvenst-«Sm:tana> bosta potem nadaljevale svolo! veni ^^^ nastopno: Sportklub s 24 toč turnejo po vseh večjih mestih Jusoslavl- j,.^;	Hakoah 21 točk (14 iger',,
je. Dne 25. t m. kor,::rtira v filharmo-i Rapid w joek ti5	Henb«. 18 točk
vlade, nični dvorani zopet enkrat kvartet Ztka,; i-*Cr); sledijo A^ateure in Wacker, arizom malo pezneje priredi rkladateljski ve£er |VSako društvo pa 17 točk pred W. A. F, ia. Ne- beograjski komponist Milojevlč, dne pr-' Vienn. ^ RU.i0lfshugel.
i Vienni in Rulolfshiig
tiiaiu tlu.„,.,	_________________ i -	.	Avtomobilska tekma Targa Florio.
plomatskih spisov. Navalili so v poStnl j štvo Glasbene .Matice velik koncert z iz- ^ dirkaji|£u v Madonle je sicilijanski
vaaon ter ukradli 30 vreč spisov, ki M) branim programom.	...... .... ..... ....
............. Naša »Glasbena Matica-
jz Anglije v Italijo. Med
Beogra
avtomobilni klub priredil v nedeljo slovito mednarodno tekmo za Ščit Targa
plemenitega dela. Ne strašijo se najvee-ega truda in nikak-n zaprek. Stroški za Dom* so preračunjeni na 50 milijonov krop.
Trst, 7. aprila.
! so"bili pri tem oškodovani strankarski; imer,om inženijer Vladimirov	,r£™
interesi in se je zlasti gosp. Klemen-j _ Vojn« zakon v Belgiji. BCgn- razdah i•____Z.... —.t rnmravlia n reorcamzac - naaa ;e
. . , v, . - . .,,„ čiču z zamolčanjem njegove oprostitve Včeraj je ime a tržaška .^o^ka W j gj velika krivica. Razume se, weza svoj občn zbor, k. je bil	Anton pe9Pk znova
miv posebno radi tega ker so	nadaljevati svojo nečuveno
Hi sami odkrito priznal, da je	v politiki, prenehal vsak
ka fašistov doživela v Trstu popolen j	ika. Ako ga bo za-
l °Sanec Giunta, ki je bil tudi du-j^la zaslužena kazen, je tega ,am
' 5	+ šusteršič je. - demokrati Nj,
: ; č ie no Italijo v jako neprijeten pc- gov .povratek	"
!, Tai ie v daljšem govoru opisoval! Tako zatrjuje Pesek v »Jugoslaviji*. li^pdoS ^Sizma. Fašizem je ob-j Naj se Pfek pomiri, - »jv«! »J ^oljen od sovražnikov, osamljeni smo,:priliko., da mu tudi a drugič protta : vzkliknil govornik. Mnogo bivših j svojo tiskarno.
1 Znanstveni odsek je sklenil glavni skup-! ščinl predlagati za čajnega člana Mati-I ce Srpske Slobcdana Jovanoviča in znanega Hermanna Wendla.
I Na selah Matičnih se jc sklenilo, da se ' z vso slovesnostjo proslavi stoletnica ustanovitve Matice, ki bo v letu 1926.; Treba ie namreč opozoriti, da je ta kultur-
___	Glasbena
ski p a ri am en t" razpr a vi j a oTeorganizaci-1 nadalje koncerte dne 15. maja v	^ ......... __ ----------- .
ji ai-made. Vlada je predložila parlamen- Sadu, 16. maja v Subotici, a l». maja v !Tei;,.0,tj f.j!;-,riri>v. Zmagovalci so bili na-tu celo seriio projektov. Predlagana je; Sarajevu. V Beogradu se že vrst; pnpra-, . Mftrced<,g) vodi! grof Masetti-desetmesečna služba za pehoto ln težko ve za svečan sprejem nase Matlct ' topništvo, 12 mesecev za druge vrste! Uspehi Pattlere v Arn^rUU. Hrvat
orožja in 8 mesecev za pomožne službe, j Tino Pattiera rod^r, ,z	'pk* Alfa-Uomeo (A^,ariji .",) F>at (Giacone)
in cnvleti. Profesor Nan- ze v Drazdanih, Dunaiu, Beri nu. Kras,	, r,v.,,vau tndi žrtv.;
LV " in Fiat) se je udeležilo tekme skupno Novem vqz radičtlih razredov, razvrščenih
v 6 urah 50.5 mir... 2.) Ballot., vodil Gous v 6: 52: 30, 3.) Bailct (Fore-ti), 4-)

katerih trdilo chicaški listi.! svojim dirkalnim vozom Frnt "»Jno P?'
uradni dopis nazaj.
tako pel kakor Pettlera
Ky!t48rno si^anse v ^^em Sadu
Novi Sad, 7. marca.
53JKS® t'1
voz StejT je bil težbo ranjen.
Moški svet je zaradi tega razdeljen r.i ač pevsod. Enim pojav všeč, drnri bi ga raje zatrli dar v s
Znano je, kako dobro ime ima presto-iica Vojvodine, Novi Sad v srbskem narodnem, specialno kulturnem življenju. Tja do zadnja četrtine prejšnjega stoletij se je iu nahajalo duševno središče ibstva; vsi srbski kulturni pokreti so iz--:'!i odtod in segli preko Save in Donave v samostojno kneževino Srbijo. Zato le o pravici Novi Sad dobil naziv -»srbske Atene*.
Ko sc je no /jmagi dualizma v habs-monarhiji vcdr.j bule znašal nad vojvodi^-^lmi Srbi madžarski pritisk, ie r.rešlo tudi kulturno vodstvo srbstva na Beograd. Po osvoboditvi postaja kulturno delo v Vojvodini zopet živahno in se ■-'oncentrira v Novem Sadu. Sicer se '^'iza prevelika bližina Beograda — in prvna fakulteta je bita postavljena v -ubotlco, vendar pa sc razvija Novi Sad kulturnem oziru nad vse živahno.
Dne 1. aprila so se vršila v okrilju Matice Srpske v Novem Sadu važna kulturna posvetovanja; začel se je poskus, -4, se ortanizira pokrajinska akademija £ Vojvodino. V okviru Matice Srpske « •c r.atr.rcS ustanovil znanstveni odsek, r-veda s pomočjo bccsrajsklh 2W.nstve-rJU moči ki so pole*	domačih
^niaškit	oocšaH ctom
dojčid. In pa Vasa Stajic, naiistični pisatell in pronagator.
j tam doli pri nas vse sliši narobe. Je pač
. , , ...„ W(„, ' 2e tako! Kar poračunlte! Povprečno do-Novi ^»jkonj stane danes mi,ijon_kron. stro-
ni činitelj;
ntudjcuamivv^------—------- t ■« -..... ----- . . . . 1 zani pa dnevno približno pet tisoč
nt zavod najstarejši na jugoslovanskem, gra(1, vendar zavzema brez dvoma kul-,	j so „ pon,žnI Nekda
ozemliu. ustanovljen že leta 1826. v Bu- i turno zopet važnejšo postojanko v ju-	značilnimi višnjevim
ozemlju, ustanovljen dimpešti pozneje prcnsšen v Novi 5ad.: -»slovanskem življenju,
Proslava stoletnice se namerava prirediti i	---
s kulturnimi manifestacijami, izmed ka- j terih bi bila glavna otvoritev doma Ma-; tiče Srpske, v katerem bi bili muzej, ar- j hiv in knjižnica Vojvodine. Sklenilo se je dalje, da se pri tej priliki Izdajo tri Knjige: 1.) Zgodovina Matice Srpske, 3.) spomenica o vsem, kar ie v več ali manj
Dunajsko pismo
Danaj, 7. aprila 1922.
njih hlapcev z značilnimi višnjevimi predpasniki in cokljam! nI več; kajti Iz-
o damah, ki »po izložbah« srebljajo k; vo in pu-iio cigarete, vsak pač po svoje. Dam to menda ne vznemirja. Kavaliru so jim viti, nergačem pokažejo hrbet ali pa jim poklonijo k večjemu pomilovalen smehljaj.	.
Te dni pa je prišlo čisto nenavadno
vošček nima denarja, da H si najemal, ^-^^^^SeS^S:
posle. Mnogo dni mu preteče, ko zaman čaka gostov. Polagoma začenjajo spozna- j vam
Ringu in je krafkomalo pov:
va? da T S — S bila ženski svet na policijo. Vsaka, ki u draginje postal njegov poklic pravza-j imela zadostnih dokumentov, .e moral.
Draginia ie naučila ljudi marsikaj, mar-j orav''nekam"odveč," kakor" pafi mnogo in brez usmiljenja k policijskemu zdravnica pa jih je tudi odvadila. Kolo ča- S	J brez katerih bi se človek, ku. Rezultat je b.! scnzacijonclcn. U--i <ikp in melie oo svoje — pa je' skoro ne mogel predstav-: po število »oa;n» le ono izgnamn,
sičesa
soumiiKiva u- .»v,.., j- ------—- S3 se suče iu melje oo svoje — pa je - nr£dvoine skoro ne mogel predstav- pl	,,,.,,.
tesni zvezi .z Matico Srpsko, 3.> materi- S^r^J St« ^ugačen. Tudi D,- j ^ ^ Tolažijo se le še s tujci | gJeMo
ja! za zgodovino Matice Sroske.
Poleg drugih sklepov ie Naučnl odsek izvolil stalen odbor, ki naj vodi naučno delo v Volvodlni: v ta odbor so izvoljeni: Dr. .Tovan Cvijič, kot predsednik, Pavle Popovič, dr. St. Stanojevid, dr. V. Corovič i. dr. Ta odbor bo takoj pričel sledeče trajno znanstveno delo: alrazis-kavanie selišč, porekla prebivalcev, narodnega življenja in obič3lev. narečij v
naj — ali bolje: zlasti Dunaj Pomlad ie že tu in Dunajčan bi rad
in z njihovo zdravo valuto!
No zdaj sem že spet pri'tem! Valuta j nem k policiji in je bila tako brez kriv-
v Prater, kakor"v nekdanjih srečnih dneh | !n tujci - okrog tega se suče do malega de topi^M. Ozrl bi 'e po izvoščku in bl se peljal i veS današnji Dunaj, hako se ne bi? Sa. b.vedc je ra^u-ma o na tzprehod. Toda loj! človek, ki i J^torai vse nade uprte samo v srcenc; mera srd, se obrat, zo
jc takole srednjega kova, recimo spodo...... - - Mihovo valuto, vse nade, oa i da je b.e
ben meščan, si komaj in komaj privošči za prav kratek čas enovprežno kočijo; kajti četrturtia vožnja stane samo —
1400 K
šno. Zr.sina zoper policijo, u:-takt3 in ne zna ločiti čmev
so skoraj vse nade uprte
trice in v njihovo valuto
tudi i»oo število škandalov ln Skandaič- j od b&ega.
Lf Z* l n iih. Evo vam novice, ki Drugi kolnejo tujce in njihovo zdra-,.
iz njih. Evo vam
,.. razburja zlasti da	^
da gre dama sama v kavarno, j vseh r.csrcč in	«xve tu-i orc.
. . „ . _________«: i i.	Pn
Sdnifdni ^ria^Usti"damski svet] valuto: Po njihoven;	vzrc:;
Priloga ^utru" št. 80, dne 9. aprila 1922.
Ob otvoritvi genovske konference
1
l
Baj+hOunjn ■
iu
Malo predzgodovine
Še le po vojni je prišlo maščevanje usode za zločine, storjene med svetovno vojno nad človeštvom. Grešili so vsi narodi: vojskujoči se, ki so zapravljali m uničevali gospodarske in kulturne dobrine in človeško energijo; nevtralni, ki so iz dobičkaželjnosti stopili v službo razdiranja z dobavljanjem vojnega materiala. Zato je zadela tudi kazen vse: zmagalce, premagance in nevtral-ce. Vsi trpe, čeprav vsak na svoj način, na posledicah vojnega uničevanja. Pariški mirovni sklepi, ki naj bi zvalili tež o posledic grozne vojne na one narode, "ki so jo največ zakrivili, so udarili tudi zmagovalce in nevtralce.
Dolgo časa je bilo treba, da je prodrlo to spoznanje: spoznanje, da smo krivi vsi. in spozi.anje, da je rešitev mGgoee le s skupnim sporazumnim delom. Da se pariške mirovne pogodbe, verzajska, senžermenska, trianonska. nejiska in sevreška, ne bodo dale izvesti v celoti in da ne bodo prinesle o-zdravljenje razkrojuioče se Evrope, to se je pokazalo kmalu. A mednarodni sestanki, ki so se vrstili v skoro nepretrgani vrsti v Londonu. Parizu, Spai in še drugod, so temeljih še vsi na načelu diktata zmagovalcev. Še celo v Cannesu t-o bil nemški delegati samo »zaslišani*, pogajali se zavezniki z njimi niša
Vendar pa je na tej konferenci prodrla misel solidarnosti vseh narodov. Propagirala jo je prva Amerika, ki na lastni koži krvavo občuti razdrapanos.t Evrope. Da zavezniki še niso imeli zmi-sla za njo, je eden glavnih vzrokov, da se je Amerika tako temeljito odtegnila iz evropske politike. Na njeno mesto pa je stopila Anglija, čije vodja Lloyd George, je postal prvi glasnik sprave narodov. Merodajni so bili isti razlogi kakor v Ameriki: angleška industrija j.ropada, trgovina hira in ni upanja, da ! zdravita, dokler ne ozdravi vsa bolna Kvropa.
Angleškemu naziranju se je pridružil tudi Italija. Upirala se je le še Francija, ta pa z vso silo: saj zida vse načrte za svojo regeneracijo na nemška reparacije. A ko so posvetovanja v Cannesu pokazala, da dotakratna politika ne more prinesti ozdravljenja iz rapidnega splošnega propadanja, se je moral takratni francoski ministrski predsednik Briand vdati skupnemu ar,-irleško-ifalijanskemu pritisku in privoliti v sklicanje velike mednarodne obnovitvene konference, pri kateri bodo prvič po izbruhu vojne sedeli ob isti mizi kot ravnopravni činitelji zastopnici vseh evropskih držav. Briand je radi teza padel, a ideja je naletela na tako vse obči odziv, da si je tudi nova francoska vlada ni upala odkloniti. Seveda pa je delala na vse kriplje, da bi delo-krosr projektirane konference kar najbolj omejila. Prišlo je vsled tega med Parizom in Londonom do velike napetosti, ki se je za silo odstranila na -sestanku med Llovd Georgeom in Poin-carejem v Boulogneu. Da ne bi pokora I vsega načrta." je Lloyd George pri stal na mnoge francoske zahteve, čeprav si je s tem nakopal viharen odpjr v lastnem parlamentu.
Prvotno je bila obnovitvena konferenca zamišljena kot velika svetovna mirovna konferenca. Izločila pa se jena jprej Amerika, ki ji je evropska miroljubnost še vedno premajhna in premalo iskrena. argleško-francoski kompromis je črtal iz dnevnega reda vse točke, ki bi mogle provzročiti revizijo mirovnih pogodb ali bi bile sicer strogo političnega značaja. Tako je naloga konference na vse strani omejena, vendar pa še vedno tako obsežna, da lahko postane konferenca, če bo uspešna, pravi blagoslov za vso Evropo.
Za kraj konference so določili ž* v Cannesu italijansko Genovo. Termin se je parkrat spremenil in odgodi!, dokler se ni naposled določil 10. april. Pri tem je ostalo in obnovitvena konferenca otvori v Genovi v ponedeljek. 10. t. m.
Evropa in Genova
Program konierence ni točno določen. Začrtani so le glavni obrisi, ki pa jih bo treba še le opredeliti in precizirati, da bo mogoče pozitivno delo. To bo prva in zelo težka naloga konference, ko se sestane. Le toliko je že gotovo, da bo stalo poleg posvetovanj praktičnega značaja kakor so stabilizacija valutnih in deviznih tečajev, oživljenle mednarodne trgovine in obnovitev mednarodnega prometa, v ospredju razprav rusko vprašanje. Saj je gospodarska konsolidacija Evrope nemogoča, ako se ne najde modus viven-di med njo in Rusijo.
Radi nejasnosti delovnega programa je bilo seveda tudi nemogoče, da bi zavzele posamezne države točno reciziraaio stališče do razpravnih predmetov. Šlo je povsod le za splošno orijentacijo. Ob enem pa ie bilo jasno, da se bodo bile v Genovi srdite borbe med raznimi nazi-ranji in stremljenji, zato so se začele posamezne države ogledovati po zaveznikih, ki imajo sorodne interese in sorodne nazore, da bi s skupnim nastopom te interese in nazore čim bolj uveljavile.
Tako je prišlo do sestanka med Nin-čičem in Benešem v Bratislavi, do posvetovanj v Bukarešti ln naposled do konierence ekspertov MaJe antante ln Poljske v Beogradu.
Tako je prišlo do sestanka Poljske in ruskih obrobnih držav v Varšavi ln naposled do posvetovanja vseh teh držav z ruskimi delegati v Rigi.
Državniki Velike antante so stali ves čas v neprestanem stiku. In danes se se-stanejo še v Genovi sami, da se tik pred otvoritvijo konference sporazumejo o enotni taktiki na posvetovanjih.
Vse to Je prisililo tudi nevtralne države, da stopijo v stike In si najdejo skupno platformo za zastopanje svojih več ali manj jednakih Interesov. In na inicijativo švedske vlade so se sestali te dni tudi zastopniki nevtralnih držav k predkon-ferenci v Bernu.
Na genovski konferenci bo torej nastopila Evropa v 5 glavnih skupinah: velika antanta, mala antanta v zvezi s Poljsko Jn Baltiškimi državami, nevtrald, Nemčija In Rusija. Seveda pa se na-sprotsva ne bodo pojavljajla samo med temi skupinami, ampak tudi v skupinah samih, zlasti Je gotovo, da se bo anta-gonija med Francijo in Anglijo pojavila ob vsaki priliki tudi v Genovi, pa bilo to pri razpravah za priznanje Rusije, ali pri razpravah za konsolidacijo Srednje Evrope, ki Je mogoča le ako se pametno uravnajo nemške reparacije.
Zato je umevno, da ne kaže staviti prevelikih nad na rezultate genovskih posvetovanj. Seveda pa Je treba pomisliti, da je že dejstvo samo, da Je prodrlo na-ziranje solidarnosti In nujne navezanosti vseh držav druga na drugo neprecenljive vrednosti.
rtosfta pr delegatov*,
Francija pod vodstvom .'okrog 100 delegatov),
Nemčija pod vodstvom Wirtha Rathenaua (80 delegatov),
Japonska (30 delegatov). Južna Afrika (3 delegati). Litva (7 delegatov). Kanada (30 delegatov), Irska,
Italija (okrog 2u0 delegatov),
Letiška,
Luksenburg.
Jugoslavija pod vodstvom Palica in
Ninčiča (12 delegatov). Norveška (8 delegatov), Nova Zelandija.
£olsa<Mk* (16 de3gatcr< .
Poljska pod vodstvom Skirmunla
i delegatov),
| Portugalska delegatov;.
t Romunska pod vodstvom Bratiana
22 delegatov).
Rusija pod vodstvom čičeri.m Islegator), San Martino. Španska (17 delegatov'.
f soda j Se silno razcepljeno delo noenot*
3: no organizirano in cesto brez vsake sistematične, podlage, eksperimentiranje, pa n*j ga opravljajo državne ali pa za-
sebne korporacije. Kar se tiče zasebnih zaščitnih korporacij so vrhu vsega v»i Cesto zasnovane še po intencijah poedi-:tin skupin, rekse družb, ki uveljavljajo , na ta način Se druge svoje namene, no-vselej skladne z uzorno vzgojo.
Švedska pod vodstrom Brantinsra (10 i	kot *** ** ™Jboij>it*rer
;delegatov),	" jsirana. na tem. da s., njeni pripadniki
! Švica (8 delegatov),
Igrana, na tem. aa so njeni pripadniki nt »»»mv-.	zdravi na duhu in na telesu, sposobni
MaSareka pod vedstrom Bethlena » samostojni prežitek z delom ter ne-. .	odvisni od milodarov m podpor drugih.
■ (7 delegatov),
Velika Britanija pod vodstvom Llovd George ja (okrog 100 delegatov).
Politični odmevi.
Sklepi konference nasledstvenih držav
Rim, 7. aprila.
Glavna finančna ekonomska komisija rimske konference nasledstvenih držav je izdelala dogovore glede zelo «ažnih vprašanj likvidacije bivše avstro-ognke monarhije. Ti dogovori se bodo podpisali na sklepni seji konference
Prvi dogovor med vsemi nasledstve-nimi državami m tiče zasebnih in vojaških oseb in sloni na načelu, da prevzame vsaka država plačevanje penzij onih livSih uradnikov, ki so sedaj postali njeni državljani
Drugi dogovor, ki se je sklenil med Avstrijo in Italijo, se tiče deželnih in občinskih penzij.
Tretji dogovor med vsemi nasledstve-nimi državami se nanaša na poStno hranilnico, ki ostane avstrijski zavod, vendar pa izroči poslovanje za ozemlja nasledstvenih držav novim nacionalnim zavodom. ki bodo dobili gotovo aktivo sa kritje stroškov svojega poslovanja.
Četrti dogovor se nanaša na poslovanje bivše avstrijske poštne uprave in poslovanje nasledstvenih držav.
Peti dogovor med Avstrijo in ostalimi nasledstvenimi državami se tiče dolgov, sloni na načelih že z Italijo sklenjenega dogovora, se omejuje pa zasedaj le na postopanje glede določitve dolgov.
Končno so se sklenili trije dogovori z Italijo, ki se tičejo predvojnih dolgov proti stari Italiji in gotovih vojnih odškodnin. Glede drugih finančnih vprašanj so se določila načela, vendar pa se tozadevna pogajanja še nadaljujejo.
Madžarske težnje
V Budimpešti hite legitimisti prokla-mirat nedoletnega Otona, sina pokojnega Karla Habsburga. za kralja Madžarske. Hkrati se zahteva, da 6e pripusti vdova Žita z otroci na Madžarsko; legitimisti jo hočejo za regentinjo.
Da je madžarska vlada izjavila da ostane določba glede odstavitve Habs-buržanov v polnem obsegu in nespremenjeno v veljavi, je samo ob sebi um-ljivo in drugače v današnjih razmerah biti ne more. Koliko je tak izjava vredna, vemo prav tako popolnoma točno.
Ako se danes vprašamo, kdaj bo konec madžarskih revanžnih načrtov in konec nevarnosti habsburških restavracijskih poskusov, moremo podati le zelo pesimističen odgovor. K temu nas sili notranjepolitičen razvoj v Madžarski Ta razvoj pravzaprav sploh ni razvoj, marveč je ohranitev starega predvojnega stanja. Pred vojno je bila Ogrska klasična dežela oligarhije grofov-skih rodovin, oligarhija veleposestniških magnatov. Mali, to je pravi kmet je pomenil malo. Se manj delavec in malo imovit prebivalec mest. V politiki je imel besedo edinole madžarski grof; vsi napori, bodisi od spodaj, bodisi od zgoraj, izvesti volilno reformo na korist demokratizmu, so se izjalovili pred sklenjenim odporom reakcijonarnih magnatov.
Zlom dvojne habsburške monarhije je prinesel konec tej oligarhiji v vseh onih deželah, ki so se osvobodile madžarske oblasti. Narodno osvobojenje je tu tudi socijalno - politično in gospodarsko osvobojenje nemadžarskih narodnosti. Po debaklu Kunove bolj-ševižke avanture je postala Madžarska zavetišče vseh reakcijonarnih magnat-skih elemetov iz osvobojenih dežel; v njej so si našli glavno o6novo za svoje nadaljnje akcije. Njihovi socijalno-go-spodarski in politični privilegiji bi se dali obnoviti zaeno z obnovo historične Ogrske; njih materijelni interesi se tedaj skladajo z madžarskimi narodno-šovinističnimi cilji.
Volilni red, po katerem so vrše volitve v madžarski parlament, je tak, da privilegiranega položaja madžarske aristokracije ne bo izpodnesel. Nadaljna madžarska politika si bo ostala zvesta: magnati, ki so se umaknili iz Slovaške, Erdelja, Vojvodine in Prekmur-ja v Pešto, bodo rovali dalje, da si znova pridobe izgubljeno pozicijo.
Ne mislimo sicer, da bi na modernem demokratičnem načelu izvoljeni madžarski parlament resigniral na bivše dele Ogrske, toda gotovo je, da bi na revanžnih težnjah ne imel toliko interesa ko današnji vodilni možje. Ako tudi težko, vseeno bi se preje uživeli v novi položaj, ko sedaj vladajoča oligarhija. Pri današnjih razmerah pa bo edina zanesljiva garancija zoper habsburške načrte tudi po Karlovi smrti -armada Male antante.
Zastopane države
Vabilu k udsležhi na genovsko konferenco se je odzvalo 32 držav. Zastopane bodo:
Avstrija pod vodstvom kanclerja Schoberja (6 delegatov), Avstralija.
Belgija (14 delegatov), Bolgarija pod vodstvom Stanibolij-skega in Todorova (15 delegatov),
Češkoslovaška pod vodstvom Beneša (30 delegatov),
Danska (10 delegatov). Estonska (24 delegatov).
Socialna politika
Socialna zaščita mladine
Dr. France Goršič je spisal pod tem naslovom knjigo, ki jo bo pozdravil vsakdo, komur je mar napredek ljudske zaščite.
Nimam namena, ocenjevati Goršiče-vega dela. marveč hočem le v splošnem navesti nekaj, kar se premalo vpošteva na polju socijalne zaščite.
Ze naslov sam, socijalna zaščita de-ce in mladine, čeprav mu dodamo še zaščito dojenčkov in mater, priča, da je ta akcija nedostatna. Socijalna zaščita pomeni zavarovanje človeka pred moralno in telesno propastjo. Take zaščite pa ne potrebujejo samo deca, mladina, dojenčki in matere, temveč dele-
Čiin več ima država takih ljudi, toliko'-večja sta njena moč in njen ugled na zunaj in na znotraj. In če dopriuašajo. d. pr. razne konfesije in sekte skozi stoletja neprestano ter naravnost čudovite žrtve za svoj razvoj, zakaj se ne bi krepila tudi država v skrbi za dobrobit svojih pripadnikov, potoni smotreno zasnovane splošne ljudske zaščite na temelju sistematične socijalne vzgoje, a milodari in 6ploh materi-jelna pomoč, naj bi se uporabljala le v slučajih, kadar človeka res ni mogoče dvigniti na drug način.
Sedaj pa poglejmo, kako je poskri»-ljeno za vzgojo pretežne večine ljudstva od strani države! Osnovna šola. tc je vse, potem je prepušceu brez k on tre le vsak samemu seoi, oziroma ri-■tim, cd katerih je odvisen, d«iavna kontrola nastopa zopet Sele	če.
je državljan vstopil v kako nadaljnjo javno izobraževaliSče, ali pa če je prišel v konflikt s kazenskim zakonom.
Stalni in obvezni tečaji za socijalno ljudsko vzgojo in izobrazbo poleg osnovnih Sol v vsakem selu bi prinesli brezdvomno z manjšimi stroški več koristi, kakor pa sto in sto akcij za peri jodično zaščito socijalno obnemoglih s kaserniranjem po zavodih bolj kari-tatlvnega in kazenskega, kakor p* vzgojnega pomena.
Nočem reči s tem, da so naše dos;> danje naprave brez vrednosti, toda veliko bolj mi ugaja dejstvo, da i j belgijski kralj tisti čas, ko je bila Pel-gija vsled nemškega pohoda na njo v najhujših stiskah, s plementim ponosom odklonil pomoleno mu materijal-no pomoč od strani nase so6edne države z besedami: »Hvala, za sedaj Sc ni take sile>, kakor pa tisto poročilo o zaščiti naše mladine, ki sem ga čital te dni v nekem slovenskem časopisa, katero opisuje med drugim tu<li to, kako in kdo nabira za tiste, ki bi morali biti naša nada in naš pono6, milodare . . * po Ameriki
Fr. Merljak.
žen je mora biti vsak človek ne glede na spol, starost, družabne in materi-jelne razmere, čim se iz kakršnihkoli vzrokov sam ne more vzdržati na gladini koristnih članov človeSkc družbe. Uvesti bi se morala torej splošna ljudska zaščita in organizirati po pravilih sistematične vzgoje ter poveriti nalašč in samo za to postavljenim, izkušenim.
strokovno izobraženim osebam; sicer _______r------------------
ostane započeto delo enostranska akci- gem odstavku člena 9. je v občih poteza! ja, bolj karitativnega, kakor pa vzgoj- začrtana meja, v kateri odredi oblastvt nega pomena, ki nam bo prav vzpričo višino najemnine: oblastvo mora u pošte svoje pomanjkljivosti prej množila be- vati ekonomski položaj in življenski na-rače in lenuhe, kakor pa gojila v ljud- čin najemnika in najemodajalca, napredo-stvu ponos in veselje do dela. Kolikor vanje obrta in podjetja itd. Nezadovoljna moralna, toliko materijelna zaščita sta stranka ima pravico pritožbe na višjo m-
Iz stanovanjske prakse
Veliko preglavic dela v praksi razlaga člena 9. sedaj veljavne stanovanjske uredbe, ki govori o določanju najemnine za poslovne prostore. Ker je velik del javnosti na tem interesiran, hočemo na podlagi razlage ministrstva socialne politike in dosedanje prakse pri stanovanjskem senatu podati nekaj pojasnil k temu vprašanju.
Člen 9. uredbe predpostavlja svoboden dogovor glede višine najemnine poslovnih prostorov brez razlike, ali je najemnik privatna oseba ali država. Šele 6e se stranke same ne morejo pogoditi za najemnino, stopi v funkcijo stanovanjeko oblastvo, ki odredi najemnino »v mejah uredbe*. V slučajih, če gre za najemnino za stanovanja ali za humanitarne in knl- , turne institucije vobče. je meja, v kateri ; se sme gibati višina najemnine, v uredbi točno s številkami določena, v slučaju člena 9. pa uredba ne pozna mnogokratnika. Točna številčna določitev meje bi bila v tem slučaju zelo težavna in tudi' neprikladna, ker so p->dobitveni in ekonomski pogoj; in socialni odnošaji v posameznih pokrajinah zelo različni V dru-
Iz delovanja velikomestne policije
Na poti z nočno patruljo. — Nočni alarm. — Iz prakse berlinske policije.
Polnoč je že zdavnaj minila. V veliki dvorani telefonske centrale je odbilo že dve po polnoči in nekje je z zvonika bron zabrnel z dvema udarcema po praznih ulicah. Nekje se vračajo zakasneli krokarji na svoja domovanja in v vinskem stanju krulijo predse. Od daleč prihajajo zategli žvižgi lokomotiv. Veiiko mesto spi. Toda mesto spečih bde drugi in Čuvajo nad njih glavami. Močni oddelki so vsak čas pripravljeni, da priskočijo na pomoč. Mirni meščan je morda kedaj slišal o njih, vendar se ne briga zanje, ne misli nanje, dokler ... jih ne potrebuje...
V telefonskem uradu mirujejo številne zaklopnice v pretikalnikih. Podnevi so ti pretikalniki pravcati panji, skozi katere brni veliki promet telefonskih razgovorov, cd najvažnejšega bančnega posla do navadnega ljubavnega sestanka. Sedaj spe tudi ti panjL
Kar naenkrat pa pade zaklopnica tam v levem zgornjem kotu in obenem zašije lučka, pa uerasne, zašije zopet in zopet ugasne. Kakor da izra*a ta menjava strah, grozo, naglico, silno tesnobo. In svoE&sk g!ubo zadrdra.
Telefonska uradnica prihiti k aparatu. Eno samo besedo sporoča rešilna žica, tja, odkoder je sedaj mogoča edina pomoč.Dve je ura in deset minut sedaj in razburjen ženski glas šepeta v telefon edino besedico: »Vlonrlci!* Halo! Halo! Sekunde minejo, uradnica trepeta pri pretikalni omari. Halo! Sedaj se oglasi: Policijski oddelek Z, nočna straža! Uradnica mu javi edino besedico: »Vlomilci!* in naslov: Ta in <a ulica, hišna številka ... in potem . . .
Potem je v telefonski centrali zopet vse tiho, kakor doslej. Obe uradnici pa, ki bdita v službi, vesta, da je človeški, življenje ogroženo. Ženska, ki je klicala po pomoč v telefon, je napadena, selaj morda ne živi več, ali pa še čaka, in sekunde potekajo . . .
Tudi vojaščnica policijskega oddelka Z spi. Toda pred glavnim vhodom stojita dva avtomobila.
In pri vhodu je tudi soba za nočno stražo. Medla luč obseva trde deske, na katerih dremlje šest možakarjev. Na pol sede. na pol leže so se naslonili na trdo deske in . . . čakajo. V polni uniformi čakajo, pasovi so prepasani, čako priprav] jee. Za, pa«om nabasane repe-
tirne pištole. Na klinih vise nabite ka-rabinke. Zapovednik oddelka sedi za majhno mizico. Glava mu težko sloni v podstavljenih dlaneh. Mož sedi in drema, toda hrbet drži strumno in zravnano. kakor da drema z zavestjo, da se lahko vsak hip oglasi telefon. In v dremanju drži njegova roka za slušalo. Cela šestorica je v spremi in samo čaka na zapoved: »Nočna sprema! K orožju!*
Dežurni častnik se zdrzne in poskoči. Telefon je zazvonil! S poštne centrale mu javlja soda j: »Dežurni častnik nočne spreme! Napadena je stanovalka v tej in tej ulici, Številka . . nadstropje .. .» Telefon umolkne. Dežurni seže k zvoncu. Drrrrrrin! Vsiljivo zvonenje zalaga iz zvonca, moštvo poskoči s svojih desk, četvorica se v zelenih uniformah postavi okrog zapovednika, peti je že skočil skozi vrata k čakajočim avtomobilom. Stražmojster posluša istrukcije dežurnega, si zabeleži naslov napadenke in odgovori na instruksijo kratko: »Razumem!*
Zunaj pred vratmi je motor že zro-potal. vratar je duri Široko odprl. Stražnik že sedi na krmilu, ostala petorica zavzame ▼ diru svoja mesta, voz se zažene, kal or maček, kadar skoči, in eela ekspedicija oddrdra v divjem diru.
Dežurni pogleda na uro. Dve in trinajst fflinnt. Tri minute, odkar je na-
padenka telefonirala. Ulica je daleč, in mali avtomobil drvi po praznih ulicah s svojo zvesto posadko, se v naglici vijuga po ulicah, strmo okreta okrog oglov. Stražniki pripravijo vse. Kara-binke in pištole repetirke so že nabasane, samo zaponka se odkopča, in male svetiljke se pripravijo. Zapovednik priganja voznika: »Brže, brže, kar tu na desno okrog ogla, pa koj!» Dve in petnajst minut. Še ovinek, vijuga, . . . tu smo! Voz se sunkoma ustavi.
Ulica je tiha in mirna. Nič se ne gane. Veter tuli okrog oglov, svetiljka na oni strani svetlika medlo in ugaša v vetru, pa zopet zašije in zopet medli.
Nobenega obotavljanja! Vsa fronta hiS je temna. Sedaj pa se pojavi zgoraj, na oknu diugega nadstropja, nejasna ženska postava in zakliče polglasno: »Hitite, hitite, predno bo prepozno!* Nekaj prileti in pade pred noge stražnikov. Sveženj ključev.
Vodja se naglo skloni sa njimi. Nekaj sekund pozneje ie otvori hišne duri. Stiha, pa naglo pohite po stopnicah. Svetilka zasveti z ozkim jasnim žarkom. Drugo nadstropje.
Vse je mirno, navidezno. Nekaj sekund poteče. «Brz. brž. ključe sem!» naenkrat nekakSen ropot, vrata se sunkoma odpro . . . rezek krič. pet sve-tfljk posveti v temo, pet pištol je na-
perjenih na zločince. »Roke kvišku! sicer streljamo!*
«Ne upirajte se! Tudi zadnja vrata ^ so že zasedena! Kar pospravite svoj.j orodje! Počasni ste. zalotili smo vas, gospoda!* Zapovednik pogleda na uro. Dve in osemnajst
»Da. da, gospodje vlomilci, hitro smo jo mahali, osem minut je še le tega, kar smo izvedeli za vašo cenjeno prisotnost!* Tam v kotu veže stoje tri temne postave. Peti stražnik jih je me l tem že uklenil v železje.
Tam v zadnji sobi pa leži v težki omedlevici mlada ženska. Prej je tre-., petaje klicala v telefon po pomoč, stiha, ne glasno, in ključe je vrgla stražnikom skozi okno. Do zadnjega trenutka je vzdržala, potem so jo živci zapustili in zgrudila se je brez zavesti. Stražniki se trudijo okrog nje in jo spravijo zopet k sebi. Stiha zašepeta: »Hvala vam, gospodje!* Potem zardi iu pravi: »Oprostite, da nisem oblečena, spala sem že . . .*
Stražnik stoj« k telefonu in pokiičo centralo: »Da, tukaj nočna sprema. Da, gospodična, je že vne v redu . . . Jih že imamo, tiče!* Mlada gospa potem pripoveduje;
Moj mož je odpotoval, služkinji sem dovolila, da obišče svoje	Parna
sem bila v ttano^anju. Nekaj minut
U kfflrfroflra. BeŠ se Je stanovanj- f stori » glavarstvo. druga	J"
škiT oblastvopri odmeri najemnine točno menjena kot privatno (naturalno) stano-
.št.aUeo,
držalo mej in predpisov dragega odstav ka Sena 9. in če ni kako stranko preveč obtežilo ali zaščitilo.
vanje za glavarja. V tem primera bo določiti najemnino za poslovne prostore po členu 9. stanovanske uredbe, ra okrajne-
itOZUO ail zaBCiuio.	. i-----, —	____ e t(1,ia: a tri-
Vsak slučaj je treba posebe oceniti.! ga glavarja pa po c enu 5., tedaj s m to^ia fe je najemnik država, ker cn 'k,atno osnovno najemnino, ker spada najemodajalec zasluži več ozirov kot dru- | okrajni glavar pod datum, pogoj, pod do-
Tsto velja, Ce "je najemnik država, ker en ikratno osnovno najemnino lcio veija,	. - . .	1 okrajni glavar ped danimi pc .
lccbo člena 5. uredbe. Ce bi pa okrajni
K, na.^^------- ••-«------------, Glavar m0rda ne reflektiral na to stano-
iNTERPRETACIJA i 2. STANOVANJ-i vanje in bi ga država oddala v najem SKEGA PRAVILNIKA.	drugi osebi, ki ima dohodke med 60.000
... ... , . at„. i do 100.000. se bo najemnina določila po Zanimiv je primer, ki ga je podal stano | c]enu uredbe g 9estkratn0 osnovno na- nje jski senat v pojasnilo § 2- pravilnika, . ^ Tukaj tedaj stopi namesto erarja Fr. slove: »Ako je najemnik stanovanja ,.	" ik. oziroma podnajemnik, Igo
v.	-rt B-KW M ! Boli w*o t»H kateri aru.?! drami, sem ' začel komponlrafl. odločilnega pomena pa
Sd£priK " seBiSl pri Evi	Md> teh I Je bilo zanj dejstvo, da se ie 1853. sezna-
prekal^nskega.	Nima suhoparnih o,rok ekspresionistiene umetnosti.E« je | nH^s skladatehem S«:h„rnannom. tem ve-
- - ...	— — sik- hrepenenje in ves »Snegs odmeva oa te
»aii ki Slov
raskovih, moralnih ocvirkov in ne šibe. ki bi venomer grozila hudobnim Mihcem.
Vtesnejo ga brat. t istim zanimanjem odrasli in nedorasli. V »Kotičku malih-, so otroci, ki pišejo i* svoje duše in ne po formulah strogega učitelja.
»Novi Rod* je danes naš najboljši mladinski list. Pri njem sodelujejo: Ivan Albreht, Vera Albrehtova. France Bevk, Cvetko Golar. ki objavlja tudi nenatis-njene mladinske pesmi Ivana Cankarja. S. Finžgar. Meško, Alojzij Gradnik.
Isro Gruden, Srečko in Stane KoboveL kmetova, Vladimir Levstik. Fran
tanovauje najela oseba, kateri gre pra- j	-gUnovanje sama. J Lipah, Joža Lovrenčič, Fran Milčinski,
rej. se določi najemnino
nmk stanovanja j-	najemnik, oziroma podnajemnik, Igo Gruden, sitčko m
tako, kakor če b,	ist0' najemajn0 kakor bi ta Marija Kmetova, Vladimir
Iratftn ffTC Dra- i 111	i"«1"".!" .	• _____ T : — >,	T
vica do naturalnega stanovanja, ali ose- j ®3e te določbe ie tedaj. Ščititi držav- j Josip Ribičič, Petruška, Pastuškin. Janko ba, kateri je država dotično stanovanje j Jamearo^ £ ^ w mordi moral Samec, Karel Širok, Utva, Ivan Zoreč, dodelili.*	. . L-T^h ™;«mmne. katero mora plačati Oton Zupančič. Ilustrirajo: Buče*. Trat-
nik, Saša Santel in Cernigoj, ki je oskrbel tudi letošnjo naslovno »tran. V glasbenem deta Fr. Kimoveo.
,	. r,; i plačevati najemnine, katero mora plačati
Krar najame n.pr. .a nastanitev okraj- P	■ proStore po čl. 9. uredbe.
nega glavarstva eno nadstropje v hisi. V ,erar za posio v_
oni polovici so nastanjeni poslovni pro- ,
Kulturni pregled
iiklm romantikom, ki ie vzgojil mladega Brahmsa v velikega skladatelja, za tretii veliki B v glasbi (Bach, Beethoven, Brahms).
B!ahm?ovo življenje jc teklo tiho in ne-opaženo ln še danes Brahms ni popularen. ker ie za povprečnlka pretežek ir težje umljiv. Brahrns je eden Izmed zadnjih absolutnih glasbenikov, zakaj za njim seje začela današnja programska glasba. Iz skladatelja sonat se je razvil v silnega
____________________________simtonika in Bulow označuje njegovo pr-
no*tm; »Geniialni Poliak* je budil pozor- vo simfonijo za Beethovnovo deseto. Cc-nost takratne mlade nemške literarne ge- i prav sta bila Brahmsova idea'a Bach in ncrac;je (Dehrncl itd.); bil ie izboren nem- j Beethoven, vendar tisia o treh vehkih B ' - ■ • ■	ne ^ yst0 prava. Brahms je svojevrstna
besede.
Przvbyszevski je osem let starejši od Cankarja. Narodi! se je 6. maja 1868. v vasi Lojevo pri Ino raelavu v Ku javi ji na Poznanjskem. AT sr rednem Szj-mborzu je rojen drugi velik- poljski literarni duh, Jan Kasprovicz.) LeU 1809. je odšel -Przvbyszevski v Berlin študirat na politehniko, študiral ;e arhitekturo in zgodovino lepih umetnosti, potem pa se je ba-vil t medicinskimi. psihofiziSnimi zna-
Marija Stuart
(K premieri v ljubljanskem dramskem gledališču dne 6. t. m.)
Med siabimi in dobrimi stranmi mno-
j vabilo jim je odprlo vrata bodočnosti, J polne slave in uspehov. | O koncertu Zikovcev v Zagrebu ln o i slasovih tamošnjih listov smo že poro-| Čali. Kritik! so kar tekmovali med sebol, ' l.-^ jih bo bolj pohvalil. *Riječ», «Po-
ški stilist. Potoval je potem po Skandi naviji, bil je v Parizu ln na španskem, a leta 1898. pride ▼ Krakov in postane tn s svojim «Zyciem» centrom mlade Polj-?ke. Pozneje se je mnogo selil (Lvov, Varšava itd.), e sedaj je v Gdansku, menda nekak uradnik. On. ki je že pred .25 leti poznal le »nago dušo», se je leta i 1919. lahko pridružil ekspresionistom. ki i so v Poznanju izdajali časopis «Zdroj» (Drama v 4 činih. Napisal poljsko Sta- !/vji\
<	______-u: DmoaI Tuli 1 Da.
»Sneg«
.,-oličnosti letošnjega dramskega reper- i krct> t0bzor>j «ZagreberTagblatt», «No-toarja ie bila dobra tudi ta, da so spu- j yostu ,Narodna Politika* — vsi so se stili na naš oder tudi žarek helenlstic- j strintali v tem. da izza koncerta Ševči-
•■segs solnca dobrega staričlnc Schillerja,	- - ■------*
ki ie bil velik dramatik in epik morda ravno zato. ker je pisal slabo liriko, s katero so na« v gimnaziji vse preveč silili. Škoda, da so nam nemško literaturo oristudili z brezkončnimi biografijami in letnicami. Namesto da bi nas bili v šoli »raktično vzgojili v estetičnem smislu, so nam servlrali PTah & la biografija o Oatzkovu. Gottschedu in vedi zlodej o kom še vse, ki je tega ali onega pesnika naučil — citati in pisati!
-Marijo Stuart* so dali takole boli po domače. Briljiral pri premieri ni nihče. Najbolj se je potrudil Mortimer g. 2elez-nik, ki se ie res vživel v svojo vlogo in hi celo ugajal, če bi postavim odpravil rczlične gutnraine šume iz zbirke svojih iramatičnih efektnosti.
ja. šaričeva v naslovni vlogi le bila vsaj pri premieri, če primerjamo njeno Marijo i njenimi drugimi, navadno izvrstnimi kreacijami, recimo nerazpoložena, aa ostanemo zvesti tradiciji gledaliških referentov v stilu, kakršnega rabijo za umetnike, ki se enkrat niso tako izkazali kakor sicer. Ga. Danilova kot Elizabeta ■e poleg Šaričeve najbolje rešila svojo vlogo. Ga. Danilova nikoli ne pretirava in nikoli noče biti vsiljiva ali narejena, -ama zrela umerjenost je je. Kar se tiče ■i. Danila, je igral svojega Leicestra tako, ja smo morali misliti, da je moral vsled rake ali take katastrofe šele par dni pred uprizoritvijo v zadregi «noter skočiti* v to vlogo, kar bo najbrže res tako ali podobno. Kraljev Burieigh je bi! ena izmed dobrih vlog, med katere bi štel tudi Gre-iorinovega Atnio Pauleta in Lipahovega ialbota.
Upamo, da =c »Marija StuarU tekom r.adaljnlh predstav izpopolni. —k—.
kovcev v Zagrebu ni še noben koncert napravil tolikega efekta. Zagrebčani so bili silno navdušeni in niso odnehali prej, dokler jim umetniki niso obljubili, da pri-rede v soboto dne 8. t. m. še en koncert.
Dne 2«.marca so Zikovci koncertirali v Beogradu v znani koncertni dvorani društva Stankovič. Ta prvi koncert sicer nI bil kdovekako dobro obiskan, zato pa le bil ter.i bolj drugi, ki se je vršil istotarn štiri dni pozneje. Vstopnice so pošle že dan pred koncertom. Na koncert je prišla vsa beograjska glasbena publika, glasbeniki, kakor ravnatelj opere, Binički, skladatelj Milojevld, oba Manojlovida, dirigent Brezovšek, ki vživa sedaj v Beogradu isto priljubljenost kakor svoj čas v Ljubljani, dalje profesorji Muzičke škole, izbrana publika in ruska Inteligenca, ki jo je predvsem zanimal ruski kolektivni kvartet na temo B la F, ki se je na koncertu tudi izvajal. Beograjčani so na tem koncertu sprejeli Zikovce z gro-movitim ploskanjem, ki kar ni hotelo ponehati. Pri tretji točki pa je občinstvo na ves glas zahtevalo namesto Griego-vega kvarteta Smetanovo «2ivljenje», kl ga je čulo na prvem koncertu, čemur so kvartetovci tudi ugodili. Navdušeni Beograjčani so drugi dan umetnikom celo po ulicah prirejali ovaclje. Zikovci bi bili pravzaprav morali prirediti v Beogradu še en koncert, pa tega iz ozirov do skladatelja Milojeviča, ki je imel na določeni dan svoj koncert, niso storili. Milojevič ie mlad skladatelj, ki je za s\oja dela žel že obiio priznanja tako v Pragi kakor tudi v Parizu. Zikovci so igrali v Beogradu njegovo »Sedanje;-, poleg tega pa so študirali tudi njegovo kvartetno Suito, ki io bodo bržkone igrali na prihodnjem
nislav PriybyszevskL Prevel Julij Be-
nešič.)
Poljak Stanislav przybyszevski je eden izmed najmočnejših pojavov novejše ev-
ropske književnosti, umetnosti »nage ; pQZna je iivce, dušo, duše*, to je one umetnosti, ki ji je duša vse, telo ni6.
Pred kratkim so tridesetletnico njegovega pisateljskega delovanja obhajali v Krakovu. V Zagrebu se je gledališče ob tej priliki spomnilo Przybyszevskega s
individualnost, prosta vseh. tudi romantičnih in wagnerijanskih vplivov. Njegova vseskozi refleksivna narava ga je silila k iskanju strogo muzikalno logičnega in iormalno korektnega in tako se je proti koncu vedno boli nagibal nazaj k prvemu velikemu B, k Bachu.
Vendar pa predstavlja Brahms glasbeno velesilo, kakršne od Beethovna naprej sploh nismo imeli. Posebno sline so njegove štiri Simfonije, nekai serenad in rvertur, predvsem pa so znane njegove
Poznam samo eno sliko Pravbvszev-
•X ™p„?r,'j —S T« i ivSi, skladbe .n nlesove pesmf s
U..«.Wp»>*. !'Ziss
Requiem». Njegova »Pesem usode* je navdušila Kiingerja za nekatere risbe hi tudi »Pesem trlumia* je znana.
Umrl je Brahms dne 3. aprila 1897. Ves ' muzikalni svet praznuje te dni petindvai-
K 25 letnici Brahmsove
smrti	___
Skladatelj Johannes Brahms je bil ro-; sedetnico njegove smrti Na Dunaju «c
tej priliki spomnilo rriyi'yfczevBRcgd » bKiaaateil jonannes	„ T----------cknrn v<u»l- kor
predstavo njrgove drame «Sneg», ki jo je jen Sest ,et po Beethovni smrtU leta, Brahms na p^ramih^^oro vsel. ko,.
Przybyszevski izdal leta 1903.
Kaj pričakujete ob tem naslovu*
Sneg. Bela plast, kl pokriva zemljo in se leskete ▼ tisočih leskih, kakor bi pozdravljal tudi on svoje solnce. Sneg. Do kolen, do pasu ga je že, a pada Se vedno v silnem metežu.
Doli pod snegom pa sanja svoje večne osnutke priroda, trajneša od snega. Nova setev klije. Sneg jo čuva, a ko izgine sneg, se njena sila svobodno razvije.
Tako govorim jaz, poročevalec, in razvijam s tem simbol, ki stoji za dramo Przybyszevskega in ki ji je dal ime.
Zunaj sneži in sneži; notri v hiši gospoda Tadeusza pa se leskeče boli smeh mlade gospe Bronke, ki je ljubezen, ln razgraja elementarna sigurnost njene temne prijateljice Eve, ki je — spol in hrepenenje (za enega sen, za drugega poželenje, za tretjega strahota).
V institutu sta biii skup Bronka in Eva. Takrat je Tadiusz čutil nekaj posebnega do Eve. nekaj čudno globokega
1833. v Hamburgu. 2e kot mlad fant Jelcertov, ki se vrse ta mesec.
Iz življenja in sveta
X® smo v Avstriji služili
Pod tem naslovom le Izdal češki gene-rai-avditor dr.Kunz nekaj spominov, ki so izšli tudi v nemškem prevodu. General Kunz je imel priliko opazovati dogodke v avstrijskem generalnem štabu pred vojno ln med vojno in je dobro poznal razmere na najvišjih mestih.
V začetku svoje knjige piše dr.Kunz, da je bil ravno avstrijski generalni štab največ kriv, da so se vršili v voinl zločini nad civilnim prebivalstvom in v tem štabu ie bilo tudi — središče korupcije.
2e pied vojno je vladala v najvišjih avstrijskih vojaških krogih prava krvoželjnost, ki se je pozneje pokazala posebno v prvih mesecih vojne. Znani »Prinz Egen Marscli*, ki se je pred vojno
Pozneje si je vzel Bronko, a nevarno se	tudJ ^ ljubljanskih ulicah, ie bil
mu je zdelo, s« samo spomniti Eve, tega naj]jUj,§a pesem vojaške visoke gospode, ' '	ki ie vriskala pri misli, da bo ob zvokih
te pesmi marširala v Beograd. Dne lSega avgusta 1913. so v Dunajskem Novem
demona 6voje duše, tega »Nadbitja*.
Bronka in Eva pa sta bili vedno prijateljici in Bronka je Evo povabila k sebi v go«te. Prav ko sta Tadeusz in bela Bronka pijana v ljubezni, se prikaže Eva, nema kakor kip.
In zdaj se začne tragedija. V duši Ta-denszevi raste Eva. raste in raste, bivi bolj notri v njem nego izven njega, zakaj Eva ni toliko predmet, kolikor je vsebina
I in zlasti še v Bosni se pa nihče ni rn;e-nil za zle čine generalnega štaba. Sele ko so prišli na sled, da generali in njih potnagači ne kažejo svojega junaštva h v obešanju nedolžnih žrtev, ampak da tudi prav pridno špekuirajo na borzsh in defravdirajo drZavni denar, se je začelo malo boli paziti. A to je bilo že iu koncu vojne.
Posebno je zasmrdela t. zv. Aufiett-bergova afera. General Kunz je o n?i prav dobro poučen, ker je šla skozi njegove roke. Auffenberg, slavni vitez »von Komarov». je špekuliral s pomočjo nekega Schwarza na borzi. Iz raznih telegramov itd. je bilo to jasno dokazano. Za stvar je zvedel stari cesar, ki se s težkim srcem odločil, nai se sodna postopa. Aufienberg ie bil aretiran. \ rc-iskava je dokazala njegove špekulacije — toda vrana vrani ne izkljuje oči — generali so pričali zanj in Auffenberg ie bil oproščen.
General Kunz, ki je vodi! celo stvar.
mestu nosili novo imenovan! lajtnanti, _	čutil, da so ti gospodje
Konrada Hetzendorfa na ramah m kri- j ^»fj k°mal; na Je bii are-
koncertu v Liubliani dne 25. t m. Tudi j in simbol njegovega hrepenenja To hre-Milojevič pride v kratkem k r.am, da nas i penenje sega čez šume in poljane :n te*.
seznani s svojimi skladbami.
Zikovci v Zagrebu in Beogradu
Te dni so se vrnili člani kvarteta »Zi-ka> s svoje prve večje turneje, ki jim ie prinesla, kakor ie bilo pričakovati, •lajsijaineiše uspehe, h katerim jim mora-Tio iskreno čestitati. Njihova prva tur-v Prago in na Dunaj je bil boječ ooizkus, ki pa je pokazal, da se morejo ■i naši umetniki meriti z najboljšimi kvarteti Prage in Dunaja. Uspehi na turneji po Jugoslaviji jim žal ne bodo prinesli evropskega slovesa, katerega si bodo pa gotovo še pridobili. Kakor čujemo, se sedaj pogaja neka monakovska agen-uira z niimi radi turneje pc južni Nem-i-iji, in to na riziko agenture same, kar
ie doscgei znani ljubitelj glasbe in Zikov- ------- .	... - , - .irpr
cev knez Furstenberg. Mogoče iih Nemci zunanjo o^emo Bue£ovo, k, e sicer jd ni bfKlo tako cenili, kakor jih cenimo mil«™ vajen pr, naših mladinska nsuh. ali Cehi in kakor zaslužijo, toda to po-I In presenetil nas je s *vojo vsebino, ki
| T.-.deusz pobegne z Evo v daljavo.
Dne 5. t. m. jc kvartet že zopet kon-' Bela Brcnka pa objame Evo, 0e ner-certiral v ponolnoma natlačeni dvorani j vozno smeje in joče in gleda v duši tem-•.'.Unionas v Čeliu, kjer je Izvajat med ! n0 jezero. Ko hiti Tadeusz v šumo za drugim tudi skladbo domačega kompo-1 svojim dalnjim hrepenenjem, t. j. Evo, nista Osterca.	J odide tudi Bronka, -- vemo. kam — v
n--j ono temno jezero.
; Dojilja, ki je s svojim mlekom bila od-] hranila svojo ljubo Bronko, jo izprevaja takorekoč na poti proti zimskemu jezeru. Vse je prazno v hiši: tam. kjer je posedovala nekdaj Bronka, sedi sedaj ona v črno opravljena dojilja — življenje, smrt, »Nujnost* (grška Ananke), ki deluje mirno in odločno. Kaj torej pomeni sneg? Bronka je beli sneg. ki se pod njim setev — Eva!
„Novi Rod«
List za mladino. Izdaja ga zveza jugo-slovenskih učiteljskih društev v Trstu, ureja pisatelj Josip Ribičič v Trstu in stane za Jugoslavijo na leto 120 kron. Naroča so pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Doslej so izšle tri številke
«Novega Roda*.
Ze lani, ko je pričel izhajati ta list in ( ,,, ^ urejeval Janko Samec, nas je pre- razvija nova bu.™	.
senetil pred vsem z lepo, za'res e, t etično To je kratek izraz m tolmač simbol-
*1_____ 1.;	rlnrtv VI ?
čali, naj jih pelje nad Srbe, kar jim ie on obljubil storiti čim preje.
V	generalnem štabu so se bili neprestani osebni boji in spori za avanzma. Znana je afera Hoirichter, ki je poslal svoiim tovarišem ciankalija, da bi jih zastrupil in tako sam hitreje avanziral.
V	generalnem štabu pa so bili tudi izdajalci. Najbolj znan ie Red), ki je vse vojne načrte izdal Rusom. Isto sta delala brata Jandrlč. Redi se je ustrelil; dali so mu za to priliko, da ne bi pri obravnavi prišle še druge stvari na dan. Za denar se jc namreč pri teh gospodih marsikaj dc£rn'o.
Ko se je začela volna, so avstrijski generali mislili, da jim je vse dovoljeno. Posnemali so jih seveda tudi drugi. Zato so na svojo odgovornost morili ljudi.
! tiran češki pesnik Bezruč, Kunzov prija-' teli in Kunz sam je bil v nevarnosti. Ko so se dogodki nagibali na slabo stran, ju gospodje generali drug za drugim _ odhajali in nazadnje je ostal samo še Kari, — najvišji komandant brez generalnega štaba. Največji škandal koncem vojne ju bil zaraai tiste suhe pese, (Dorrgemiis J, ki jo je marsikateri vojak proklel v svoj. iakoti. To stvar je dobavljal avstrijski armadi nadvojvoda Franc Salvator, k: ogoljufal državo za milijarde. Pa mu niso mogli do živega in ko so ga hoteli zgrabiti je odnesel peie. Tako se ie končali avstrijska glorija!
Razni memoari. ki se pojavljajo od vseh strani, bodo počasi pojasni'i dogodke ki iih med vojno nismo mogii in smeii Stari komandant v Mostam se je n. pr. videti. 2e sedaj se vidi, da razni gospodje bal da Se v penzijon, ker ni še r.iko- urug na drugega zavračajo krivdo. Sele gar' cbesT Zato pa si je njegov tovariš, i čez mnogo let bo mogoče pogledat, resni-"'"-31- . ... ,,____.. -r.. „j ..	v,, «r, tičfi avstrnskeca gc-
»Snesa* Me:e med slastnostjo in	.
simbolom ni! Prijateljici sta Eva in Bron- mora za Madžarle tudi med vojnomjUOko |
_________generala Kunza le potrjujejo stvan. o
avstrijski "polovici i katerih se je že med volno šepetalo.
j.red drugo uro sem ugasnila luč, po-j piej sem še čitaia knjigo. Naenkrat za-; slišim neki šum. Takoj sem vedela, kaj j
,-omeni, in sern poklicala centralo. Po-,	i
iem sem postlala posteljo, kakor da go! Da m(t Slovenci kulturen narod, o j sem se ni nikdo ležal v njej, ter se skrila vojo omaro. Kmalu sta dva možaka jsvetlla v -palnico in pogledala tudi. ^ K0 ,
ka, kakor da je Bronka le en pojav Eve. upoštevati zakon, v	_
i \apoMea ge«n .^uznil s klopi podi mor. Gospa, je odšla nejem ^-J-
Zgodba o svinjak«	^
nekako kujal, večno drfal, prst j orten* men,	^ ^ Jn j je M „a rm stmn, ograjon. Od__drr-;
Da c*mo Slovenci Kulturen narou. <j e™	- - ; , ,	fll; M. oaso. nt j, sem »■> *
,v i cm nihče ne dvomi. Stvar je jasna k-u med ustn(znak ff^ff^^ Škodoželjen. ^ Pa kaj naj beli dan. Ampak manj znano in jasno drege^ kdo ve), po etram pog aa ; ^ ^ 5lroko razp
-.pa so vodila .Tata v
svmjak.
1 Tako smo se tu nekaj fia« preganpl?.
jiod posteljo, nato it?, sta odšla v sobo mojega moža. Jaz sem prisluškovala. ,:o pridete, in ko se mi ie zdelo, da č-u-v--ni vaš avto. sem se opogumila in vam škozi okno vrgla ključe. Lopovi so med t' m najbrže tudi opazili, da se nekaj pripravlja, in so tam zunaj nekaj ropotali. Jaz pa sem izgubila zavest . . .»
takrat imeli ljudsko šolo. pripravi jalnico, »purgarji*
punčke. Le-----------.	.
v hiši g. Cerarjeve. Star som bil takrat j dremal.
par todnili
dobra Štiri "leta" Da7 da, že tako zg>| za6ne premoliti fOec do Čast ^^ ^ naglavne grclie itd Pot,m dobra btin ieta. ua, oa. -bodnemu i Bogu* - trikrat. To. jo bilo za mene se 7jaPeii uČit, pisati! Štiri leta
klopim	. , , ,
Strašen jok in stok je vladal, zrave s so svinje krulile, kakor bi bil :<>!''.i dan. Po tem junaškem Činu in V' -kuril po cesti domu. Stara mama >:v-je snrejela p<*l kreljuti svoje Ijube-ni.
«tar fant, in enajst 5—filetnih deklic, m bil ljubljenec stare mame. ki
^"o^UE ko je čez pol ure ^drvela gospa ^ UKO je razum i ju j	J rar ic^a. k stari materi s strasno obf.z-
„, RCst«>a... To ie pomenilo reši- mestnih poetov in mačk, vsem že	eregc. Matevž zapazi mojo
Mlada gospa je že zopet na nogah, sedal v svoji razposajenosti, so me oafir ^—» -	sr«di «<
' lnft odsotnost, pa me sredi	_
; „V, 'iTrtia % kakor smrt.' -Življenj je mati v začasno preskrbo moji stari rna^j _	t«-ko nahruli, 6eš. da|nagUial kakor sem mogel- sedaj »emjjcii. tojsto
strah in trepet vseh deksl in blai«-.;.-
;-na seoi . .
.'o ulicah se bo pričelo kmalu dam-. Vse Sc molči, na ulicah, v telefonski
,_>-,]: v vornčči.-ci straže, povsoli. V^ic "ne poklice pnholnji alarnv V ;;?aT.ici čaL ?e,t drugih mož. >oCoa s
fitr°m* H j«' pripravljena
dežja pod kap. Jok. Stara mati je silno okrogla krčmarica, vodno s peče na glavi (menda je še spala v njej) "'i če je stopila v zgornje mesto, je nosila seboj tisto torbico, ki je imela na sprednji strani lepo orrameiit>rari vple. i ten okrasek fknkor so ti nr.vndno nc-idle talerat »modre* žene). Tcd.ij 5« 1""td me je- premete usoda. Prvi <«»
takega se ml"V nikdar ni pripetilo) j pete^val. Jok in hrušč sta. sevf
%%% l«ena žlica na tla in na mizo,kmalu P^^mS d^u ffi To so bile pravcate solze. Cerarjcvo. Kazen- marš domu. ^a^u Ztl solra Ali metocla. ki je drugače i rad sem pohitel pod - krcljuU S malS v^no pom^la, tn ni	Bilo ie zopet lepo pomladno dono!-
Z m	^tljlvo po- dne. Solnce je si alo odzunaj notn *
tia.a.	mf—v '	- v,l,,mo !)rerešetay«Ui veino melodijo
mora v kuhinji, nadloga vsem žiy,.» bitjem in — angelj za siaro mamic Počivaj v miru, stara ženska!
•Svinjaka* zgo.il« je zal init-la |>c sit-iiee. Kakor to običajno v patnnr.
Rffnvco^up v»yti , fcorlContalnL marveč v vertikalni emerl j
sojetnica Morse,eve snu a _.q staljšče morarno vpoStevati, ako ho-1
četno razumeti veliko navdušenost, ki se
Dne 2. aprila ie minulo 50 let. odkrr
■e umri v New Yorku izumitelj električnega telegrafa mož svetovne slave. Samuel Morso. Rodil se je 27. aprili 1791 v Charlestovnu v severni Amjri-i;: kot sin zemljepisca. Po končanih študijah se je posvetil slikarstvu in kiparstvu, vendar pa v tem oziru ni imel nrevafi sreče. O priliki Lafayettove^a prihoda v New Yorku je po naročilu
iOVO Slik.)
pojavlja za ctlj, da stopi človeška noga j CAR1M
na najvišjo
tem oziru i--------- _
sebno dovzetni za šport. Društvo Royal Geographical Society v Londonu lev Po odloku C br. «1.609 od sep-zvezi s tamošnjim alpinskim klubom tembr. 1920. »o elektromotorji, dimoo-oprcmilo in odposlalo Že lani v hlmalaj- j stroji ix tarifne ste v. «42 uvozne tarife sko gorovle ekspedicijo, ki je imela na- j prosti od uvozne carine, ce Jih uvozijo logo. da naide pripraven dohod na Gaurl-1 industrije!, obrtniki Itd. za lastno potrebo sankar, najvišjo točko tega gorovja in | ia če se pri carinjenju prevozi tozadev-najvlšjo goro sveta spioh. O uspehu i no potrdilo trgovske zborniee. jla so ti
RAZNE "VESTL
Nafte v* devte ca industrijske svrhr.
Po rešenju generalnega inšpektorat p PROST UVOZ DINANIO-ji® zgradilo V ostalih driavab 2,803.627 'ni»tičneg» ministrstva t dne 31. mar '
Gospodarska vprašanja
» za ua — .™..|tAK|. r PROST UVOZ DINAKIO-jj«	T °9UUh drtaT*h 2' .
i^o goro ^J^jH	^-TROMOTOR-iT^ffSS^^i^^Z^
Po^ I	JEV ITD.	t00 /parnih in motornih ta,- 'TevJ.
morejo industrijska podjetja v »vrti* t» premoga, koksa in sirovic nakup' . parnih In motornih tat!- devise, ne da bi poprej predložili pol,;ji kerjih — vzgled ia ob#ec. kl gm je m- j n„ fakturo in zaključek, kakor je to pr< ; vzel transport olj.	pisano v točki 6 pravilnika o deviznem
Razun Nemčije so spustile tudi Frau- \ in valutnem prometu. V to svrho moi£ cijau Itaiija in Nizozemska v letu 1981. : svoje prošnje predložiti pristojni zboru', več ladii na morje, nego kedaj poprej, i ki v prri instanci ',-ori omenjeno dob?. Zeclinjen« države istotako trpijo pod ; re« in dovoli. V prošnji mora bi« oiru splošno depresijo, toda delež države pri na vrst* sirovin- za kafro se moradevu;. produkciji v neanglciikih deželah je zna- j kupiti, dalj« višina in valut« devize. :
lUMU „„„.„,„	__________ _____ -- „ .	gal Jani vendarle 8« odstotkov. Japonska Itn način kupljene fartae se morajo op«
gnil ekspediciii bistveno olajšale nalogo. 642 pa, so taki motorji in stroji prosti od : .kjlzuje v ietu 1621. napram letu 1930. dati tekom treh mesecev potom po«<*i • da se !etos približa ali pa morebiti tudi i carine »wo. če se predloži potrdilo mi- ;nai«dovanje za 50 odstotkov. Danska in j prošnje na devizni odbor Vrodna bar povspne na vrh Gaurisankarja.	jnistrstva za trgovino in industrijo, da se | gvedska še nista nikoli »gradili toliko j ali podružnic. Tej pro. nji se moraio p-
taki predmeti na izdelujejo v semlji. jbdij kot, )ani.	, ložiti faktura
ek-pedicilc smo našim čitateljem že po- i stroji zares za" lastno potrebo dotičneg* ročalt. Izkušnje lanskega leta bodo leto- j uvoznika. — Po pripombi k tarifni štev.
telesni velikc.su, nakar te je ie 1. 18:,9 podal v Evropo, da se izpopolni v svojt umetnosti. Na povratku v Ameriko, 1.
je napravil veliki izum. ki mu pridobil svetovno slavo. Zanimal se je 'it, od nekdaj silno za kemijo in fizike. Ko je v kajuti dr. Charles Jacson n Bostona razlagal potnikom neki noir,-t-Tis v Parizu, s katerim s*e je prenašala ►■Ir-ktriciteta s pomočjo dolge žice. je Tj.:-pričakovan o Morse vzkliknil: «Ako ;« to res, potem ne razumem, zakaj se ne bi mogle s pomočjo elektricitete
■ rsnašati tudi vesti!*	i na. Ogromni masiv OaurisahkarSa so j ^ilo ministrstva za trgovino in indu-
Se predno je prispela ladja v
Orjaški, 8880 metrov visoki Gaurisan kar se dviga v višave ob meji neodvisne i Ker si ti dve določbi navidezno na-kraljcvine Nepal in Tibeta ki po imenu: potujeta in si niti uvozniki niti trgov-sicer pripada Kitajski, v resnici pa ie v (pke zbornice in carinski organi niso bili oblasti Dalal Lame, ki stoluje v Lhasi. |M jasnem, ali je za carine prosti uvot Gaurisankar in njegova okolica sta do- kostno potrdilo trgovske zbornice ali slej Se neprtstopna fn popolnoma nežna-j pa mora predložiti razven tega še po
York. je bila iznajdba v bistvu že gotova in skicirana na papir. Morse je po prihodu v Ameriko sicer prevzel pro-fesuro za upodabljajočo umetnost v Torku, vendar pa je skoro ves svoj prosti čas pore bil za izdelavo sv-> jetra izuma, kar se mu je posrečilo Me
i. 1835. Dve leti pozneje je izvedel najdenike.
raziskalo ozemlje severno in Gaurisanfcaria in fotografiralo divne le-
i:f:wyorški univerzi pred zbranim Ste-j \ilnim občinstvom poizkuse s svojim s para 10111. vendar pa skoro nikogar ni mogel prepričati o praktični izvedbi sa il.-ljše proge.
Morse se je takoj nato podal v VTa-fiington in prosil kongres za sredstva 7j gradnjo brzojavne črte Wa;hington-Baltimore. Brez uspeha. Sel je v Anglijo. Francijo — a tudi tu so imeli srluha ušesa. Obrnil se je ponovno na kongres, vedno zaman. N
fotograiirali le s pomočjo tale-obiektiva.! gtrj,-0 v Beogradu, je generalna direkcija Ker leži tibetska planota 4000 metrov nad ; carill da]a carinarnicam sledeča navodila morlem, se je splošno domnevalo, da bo,jn poja^nn^^
odtod najlažji dohod ns Gaurisankar. 1o| (M!ok EkoBom8ko-finanenega komiteja domnevanje je bilo napačno. Pod vodst-	61 ^ ^ <» 5eptemhra 1930.. ki
vom polkovnika Howard-Burya se ie pač,^ ^^m 130. ustave uzakonjeti. ostane
0 i neodvisen od spremenjene in dopolnjene ! splošne carinske tarife v polni veljavno-isti. Zaradi tega zadostuj*, da uvozniki, i ki so označeni v točki I. omenjenega odloka (industrijci, obnniki, kmetovalci itd.) pri uvozu dinamostrojev. elektromotorjev Itd. predlože samo potrdilo trgovske zbornice, odnosno kmetijske podružnice, in se jim morajo štroji na temelju teg.i potrdila na carinarnici odpraviti prosto od carine. To ugodnost uživajo tudi samoupravna telesa (občine,
Kakor se i? Londona poroča, se je razven strogo geografičnih del posvečala pozornost lanske ekspediciie dragocenim coologičnim in botaničnim zbirkam. V geološkem oziru Še zbrano gradivo ni obdelano. Pripravlja se specialna karta raziskanega ozemlja.
Že lani se ie pokazalo, da je vrh Gaurisankarja od severne strani nepristopen:
odnosno zaključno pisni".
Začetkom leta 1921. sc je nahajalo vj« mora biti potrto ^ inn«msk« zV-neangleikib deželah 3.470.802 ton ladij- n.ce al, natega kontultta. da.je d^.ču
Fkega prostora v gradnji, koncem de-
latega
iik?zila in izpričevalo o
>.vom. V
cembra pa samo 1.816.774 ton. torej na- »J«	** fTf f^LSJt- ^-
zadevanje za IMiM* ton. - V Zedinje- od 00, uradno P«^-^««^? J^J-Jr.'. nih državah je bilo koncem decembra I "o je treba pr. «n"rmei P^-1020. v eradnji ladij v izmeri 1-310.312 j k« ^ Pjodlozitve tega potrdfla m ton proti 216.482 tonam v decembru 1921.: dovoli uvoz dotičncga bla^ &. sla -to pomeni nazadovanje za 1.093.884 ton. neopr.tvdanja se kaznuje Nizozemska zaznamuje n,zadovanje m jkazm po eleuu 14 tud, z izgubo prav,. 187.085 ton. britski dominioni zh 120.186 m® »eh ugodnosti, ton in Japonska z« 108.601 tono. Italija - Savinjsko hmeljarstvo. Iz porodu, jo edina ladje gradeča dežela, ki zazna- i glavni -kupSčini ^Hmeljarskega dru?^ muje prirastek za 30.000 ton proti de-|za Plovenijot, v Žalcu posnemamo, da si cembrn 1920. Dežele, ki so imele največ- ! je- lani pridelalo v Savinjski dolini okot jo tonažo koncem 1931. v gradnji, so bile: j 4200 metrskih stokov hmelja. Za ta brnel, Italija s 393.832 tonami, Francija s j se je kupilo pri povprečni ceni 200 K 352.635. Nizozemska s 313.978, Amerik« j 1 kg okoli 84 milijonov kron. Hmeljar*!,, z 216.428 in Japonska s 144.012 tonami, j društvo, ki se neumorno trudi za proevt Pripomniti pa je treba, da ravnokar ome- i savinjskega, hmeljarstva, je štelo lam V njene številke obsesajo nad 22 odstotkov j članov. Najzavednejši hmeljar.i stanuje;, tonaže. na kateri "se re6 ne dela. zlasti )v občinah: Braslovče (45), Žalec (3»X <*<•
v Italiji in Ameriki.
milsko in Gotovlje (po 25). Vransko im:
letošnja ekspedicija bo skušala doseči; okraji itd.).
Potrdilo m?ristrstva za trgovino In leda se taki stroji in motorji r.e
svoj cilj r. vzhodne strani. Iz klimatičnih
Njegovi PO12-! vzrokov se letošnja ekspedicija poda že) "V" kusi so ga spravili na berasko palico, j početi;om apri|a na težavno pot Vodja | r,"^3"; Kele 1. 18-13 je kongres dovolil 30.000	' '
najboljših poznavalcev himalajskega go-i	^^^ obrtniki ali kmeto
rovja. V Interesu znanosti ie želeti, da se! "	'
novi ekspediciji posreči težka naloga, j
dolarjev in 37. maja 184-i je bila občana prva brzojavna vest. Uspeh je inl pojolen. vendar pa Se niti potem ni mogel prepričati ameriške vlade o veliki in praktični važnosti svojega izuma. Najhujši njegov nasprotnik je bil generalni poštni ravnatelj Cave Jolm--on. In tako je moral Morse ustanoviti privatno družbo, ki je postavila V>rzi-jsivno črto od Washingtona do Balti-niora.
Polagoma je Morse vendarle nu vsej čt ti prodrl Sn vladarji vseh držav so kar obsipali z raznimi visokimi odlikovanji. Na inicijatvo Napoleona TU. so mu poklonile vse države 400.000 frankov kot častno darilo. Brzojavno omrežje je postajalo od leta do leta večje in je kmalu objelo ves »vet. Šele v najnovejšem času je bil uveden še boljši" sistem: mesto pik in črtic, ki so predstavljale njegov alfabet, so stopile namreč črke, mesto Morsejevega aparate Hughesov aparat.
početkom aprila na težavno pot. v ,	v državl, morajo v svrho opro-
ekspedicije bo letos general Bruce, eden | ^^ - ^	predloiiti on! uvozniki,
Iz gornjih Številk je torej razvidno, da 1« enega zastopnika, doč m «« bmel^sk .tanje svetovnega ladjedelstva ni ravno oMine Onže Prekopa st. Andiaž.Jt U, razveseljivo, vendar pa v nobeni deželi Velika P,re«c..» Si Manm v Kozn, do„ ne nazaduje ladjedelstvo tako kot v An-1 ni, St. Janž na Vinski gori, Rečicaj na P* glijl. kar i zlasti razvidno iz tega. da so ki, SOstaujinVelenjc brez »astopmK.. naročila na vse angleške Udjedelnice I Kot konzulenU pn vladu ^ bijteto ,. obsetrala v zadnjem četrtletju 1921. le in^ese hmeljar*^v«,^»V1**** £ 55 OOfi ton	■?tT0 g- Ml!o?a st,tlen;<- Lam je bila hm-;
Pečen piščanec in ministrski predsednik
, valci, torej vsi oni, katerim trgovske j zbornice v smislu odloka C br. 61.602/20. Ine smejo izdati v tem odloku predpisanega potrdila (n. pr. trgovci itd.).
Nova ekspedicija na Gaurl
Z orjaškimi koraki se raziskovanje in
ssznavanje naše zemlje bliža svojemu koncu. Ako se ozremo v preteklost nazaj na Sijajne uspehe, ki so jih iakrat doseg'! raziskovalci, spoznamo Jasno, da se v cfljih raziskovalcev zrcalijo geografični problemi posameznih dob.
Zanimiva je Izprememba v nagibih raznih raziskovalnih podjetij. Nova trgovska pota, izkoriščanje naravnih zakladov, verska vnema, politični in dlnastični interesi in razni drugi vzroki so gnali ljudi v daljnji tuji svet. Cim bolj pa je semlia izgubljala tajinstveno kopreno, ki i i obsežna ozemlja zakrivala našemu poznavanju, tem bolj le prihajal v ospredje oni modemi nagib geografičnega raziskovanja, katerega lahko označimo kot borno za rekord. V tem znamenju so se vršile tudi ekspedicije na severni in južn! tečaj.
V borbi za rekord se nudi sedaj Šc Zidniič cilj, če ga nemreč ne iščemo v
V teku ;;adnje kabinetne krize na Gr-j Skem se je pripetil smešen slučaj, radi j katerega časopisje v Atenah še besno bije boj krvavi. Po nezaupnici, ki Jo Je Gunarisev kabinet dobil v parlamentu. je namreč kralj poveril Stratosa s sestavo nove vlade. Stratos se je takoj smatral za novega predsednika vlade in ie dajal razna povelja na levo in desno. Tiičas, ko je kon":riral z raznimi politiki. je pa nekoliko jbolel njegov sin na španski. Isto se je zgodilo tudi njegovi kuharici in Stratos te zato poslal šiuso v hotel, da naroči pečenega piščanca za gospoda ministrskega predsednika. Ni pa povedal, da za novega ne še povsem egvišnega*. ampak za starega, ki prebav-Ija svoio »nezaupnico*. Tako je hotelir poslal delikatnega pečenega piščanca g. Gimarisu, ki siccr ni prav vedel, kako in kaj, pojedel ga jc pa le.
LJUBLJANSKI TRtt
Mestni trg je spričo praznikov močno založen. Prekajenl izdelki so se pojavili v veČJI množini na trgu. Kvaliteta izdelkov manjših mesarjev se je v očlgied
večje konkurence vidno zboljšala. Cena šunki na mesarskih stojnicah 110 K kg.
ka 140 K; prekaieno meso ostalih delov l. vrste 96 K, II. 90 K. Goveje meso boljših vrst 52 do 64 K; kvaliteta ceni še vedno nc odgovarja. Meso slabše vrste
LADJEDELSTO V LET1? 1921. Na podlagi statističnih informacij je
jj | mogoče ugotoviti, da se je izmed vseh
držav v lanskem letu najbolj potrudila vrhniški paviljon 120 K, mariborska šun-Nemčija, da zopet vzpostavi svoje trgovinsko brodovje. Po vojni je morala Nemčija izročiti vse velike ladje, vendar pa je obdržala ovoje ladjedelnice in v njih izkušene tehnike in delavce. Lanskega leta je spustila Nemčija na morje več ladij nego kedaj poprej, namreč 242 ladij s 609.064 tonami prostornine; to je več kot dvakrat toliko, nego jih je zgradila Japonska ali Francija, iu trikrat toliko, j kolikor se je spustilo tonaže na morje 1 ladjedelnic r Italiji. Nemčija gradi marljivo naprej in v nekaj letih bo gotovo dpsegia svoje predvojno stanje, to je pet milijonov ton.
V Angliji se je ladjedelstvo veled visokih mezd, k! jih imajo tehniki in lsdij-
_ g.
ljska letina v Savinjski dolini vsled sti 'še slaba in tndi površna nasadov še it dosegla predvojnega stanja. Navzlic ti mu pa je vsota za »kupljeni hmelj pr« cejšnja. Letos sc je površina nasadov ko likor moramo »klepati, že znatno poveča la.
= Seme za setev. Kmetijsko ministi 6tro je dobilo 30 vagonov semenske pst niče in ječmena najboljše kvalitete. To sc me sc- bo razdelilo preko poljedelskih t» drug seljakom.
=-- Nova ponudba iz Amerike za gradnj« železnic. Beograjski »Trgovinski Glasnik, doznava. da jc še eden drugi konzorci
Pri Stratosu so t a čas nestrpno čakaii j -'.ki delavci, slabo razvijalo. V zadnjih in nazadnje Ijuto telefonirali v hotel, kje i letih minulega stoletja je znafal delež je piščanec. Hote! je odgovoril, da ie ns- J Anglije pri celokupni svetovni produk-ročiic !zvy •••!-■> In piščanec poštar- g.ml-!ciji preko 80 odstotkov, v letu 1921. pa nisirskemu predsedniku. Po hudem pre-; ;e padel odstotni postavek na 35.5 in šc rekanju se ie stvar pojasnila, toda Gu- j bo najbrže padal. Nič manj nego 38.6 naris je svojega piščanca že prebavljal.; odstotka te angleške tonaže bo vozilo Stratosov organ je objavil plamteč pro- j pod tujo zastavo aii pod zastavami do-iest. Gunarisov je odgovoril in tri dni je ■ minionov, iz česar je razvidna angleška
44 do 48 K. Telečje meso 50 K kg. Svinj	,,._..
sko meso I. vrste 70, II. 66, slanina tre- ameriških bank izročil prometnemu mi-htišna S4 do 86 K. riba in sai 86 do S8|nistrstvu ponudbo za -radnjo uovih K, mast 90 do 100 K po kvaliteti. Ko- j leznie v nasi državi, štrrni kg 30 K, Jagnje 40 K, kozllčevina ; ^ Anglo-československd banka v Pra 50 K. Perutnine je na trgu malo: ko-;si. Konstituirajoča generalna skupš^lrj-koš 90 do 140 K po teži, raca 130 do'" 140 K.
Za veliki teden Je preskrbljeno za %a-dobtno množino rib. Ribe se bodo prodajal* v sredo dopoldne na ribjem trgu i
v
Anglo-Seskoslovenske banke, ki je pre vzela, kakor znano, češke podružnice dunajfke Aiiglo-arstrijske banke, se vr?i dne 12. aprila.
AmerlSka trgovinska ekspedicija v
in na Vodnikovem tr£u, v četrtek cel dan j Češkoslovaški. Češkoslovaška trgovin-
vršata ta kurja bitka, dokler ni Stratos končno vrnil mandata, ker mu sestava
nove vlade ni uspeia, in je Gunaris imel potem srečnenjšo roko. Piščanec si je bi! torej ponevedoma izbral pravi 'britoi*. V času, ko se Grška nahaja v zelo
odvisnost od prekornorskih naročil. An-clo?ka statistika za preteklo leto izka-zujo 103 lad>e med 500''» do 10.000 tonami in 24 ladii od 10.000 do okrog 20.000 ton. Nadalje se je spustilo na morje 28 j motornih ladij s 102.356 tonami, potem
ter v petek cel dan.
Z zelenjavo je trg obiino založen. Cene so se nekoliko ni " le, a vzlic temu bi bila potrebna konkurenca od strani kakega večjega vrtnarskega zavoda. JaJc je na trgu zadostno, kos 4 K. Cena za surovo mleko 10 K liter, za pasterizirano 11 K, surovo maslo 140 K, čaino 180 K. — Cene moke bazirajo na ceni 26 K za št. 0.
S sadjem js trg dobro založen. Er.a oranža 8 do 10 K, limone 2 do 3 K, orehi 4f> K, luščeni 160 K, Jabolka 2-1 do 32 K pc kvaliteti.
težkem položaju, se grško časopisje pre- i se je zgradila 38 tankerjev z 250.500 to- j reka o pcVžaju tega piščanca. Tout com-; nami za prevažanje olj. Med novimi j
TRŽNA POROČILA.
' ska zbornica v Chic-agu namerava poslali odposlanstvo 400 Članov v Češkoslovaška v svrho zbližan}«, trgovinskih odnošajev. Ekspedicija dospe v Prago začetko-r maja.
== Madžarsko žito za Češkoslovaško, i Budimpešte poročajo: Vlada je dovolil. izvoz 400 vagonov ržene moke v Čefko slovaško, za kar bo morala Ceškoslovaš ka dobaviti Madžarski premog.
— Nova carinska tarifa v Avstriji. A', strijska vlada bo predložila zakonsko o-novo o novi carinski tarifi. V novi tat i fi se bodo povišale zlasti uvozne carin' za iivljecske potrebščine, žitarice, živino tobak, mast. olja, pijače, premog, rudar; ne, barve, gumi j in nafto. Carina se bi
me chez nems!
Sssaminiaite ss nslšfo obrambnih društev S
i ladjami jih jc 70 s 624.487 tonami, ki bo-• i do opremljene š parnimi turbinami in ! .skoro vse bodo imele prestavne turbine. . Vprimeri s tonažo 1.538.052 ton, ki je 'bila lani v Angliji spuščena na morje, se
Zagreb, 7. aprila. (Žito.) Povprašava- plačevala v zlatu. Trgovstvo pa se no S ii jc po moki iz Avstrije. Pšenica baška sprotno trudi, da bi se carine znižale. 1720 — 1740 K, sremska 1650 — 1660	Avstrijski de! južne železnice. Z
K. srbijanska 4>o — 415 Din po kvaliie- • Dunaja poročajo: Dne 29. in 30. m;,r. ti pariteta Beograd, rr'ka Jt 0 franko j Se je vršila seja upravnega .-veta
kega bratca in tako so me nekega de- { Sedaj, ko je južne delo naše države
lovnega dne zalotili, ko sem bil ravi.ojzadel precej močan potres, se spomi-brez Sultanovega spremstva ter kic injamo strašnega potresa, ki je leta 518. strašno nabili. Čudno, da sp takrat ni- j porušil staro Skopi. Takratni potres Je Jf.m jokal, tudi stari materi nisem pc- i razen Skonija v par minutah uničil 21 iedal nezgode. Ali doletela jih je ne-|kastelov Macedcnije: dv* sta bila po-tviesis. Stara mama je o zadevi zvedlu. jpolnoma uničena, štirje so izgubili pc-Dru<ri dan je bila naša. krčma izpre-ilovico stanovnišva. enajst tretjino itd. cenjena v — porotno dvorano, kjčr je | Prebivalci Skopija so bil; rešeni pog'ibe i ilo 'bramh 11 »strašnih* zločincev in I po nekem posebnem slučaju: malo pred '-ier je bil sodni stol. porotniki, držav-1 potresom so bili nsmrec- pobegnili v t":' pravdnik. z. govornik, policaj in —•'planine pred nekimi l«arl»ri. ki io pre-•iist not least — krvnik v eni oso -- j uli mestu.
stara mamica. Bog ji povrni!	Skopija je bilo vedno važno trgov-
To je povest o svinjaku.	, mesto; trgovska pot iz Carigrada
1	. in Odrina je držala preko Skopija v
Južna Srbija"	j Dubrovnik, druga iz Soluna v Dubrov-
... jnik in Sarajevo ter Split. Tndi danda ('Izhaja 1. in 15. vsakega mefeca.L_rjKt.tj, &tka t0 mestfl ]f bodočnost.
___ - _____... ..	U-rtn-oljnf. : ^
Mi tu rta severu želimo svojim najjužnejšim bratom, ki so po toliko težkih vekih turške oMafti in evropskega skrbstva prestali še končno vse grozote treh vojn, naj iim bo4» kulturno del? blagoslovljeno.
Dr. Fr. I.
| Zasrreb 25 — 25.20 K, koruza promptno i blago Zagreb 1320 — 1340 K, koruza ' Bačka 1249 — 1250 K, icčmm 1200 1240 K. otrobi 850 — 900 K.
železnice. Razpravljalo je o jadranskil tarifah, o uvedbi direktnega promet: med Poljsko in Iulijo. <» tarifah za M: govni promet Poljska-Trst, <> ureditvi di
Zasreb 7.aprila. (Cene živini.) Vo- rektnega^blagovnega prometa med Ncr. H Žf^60 K po kakovosti, krave 25 -1 ^Ja-nko
30 K, svinje 60 — 6š K po kakovosti 1 kg žive teže.
nišvo in uprava v Skoplju. BregalniČki št. 29. Stane na leto 100 Din.)
To je revija, ki je e 15. marcem za-i:.e)a izhajati v Skoplju in ki si je dala nalogo širili znanje o Južni Srbiji, t, j. «> Macedooiji.
Skoplje ja mesto ob Vardarju. staro Dnsanovo carsko mesto. Šteje prebival-C3V nekaj manj kakor Ljubljana. Že v prftdzgodovinski dobi je 'oila — mslo višje na Vardarju — mestna naselbina rtardanska; v rimskih časih je bilo blizu lam mesto Skopi (Skupi), ki j« polr-m
r-o nas elit v i ^S! ova n ov dalo ime .InnaJ- tndi turški list^Haks. In sedaj ev-r-^>»1» 9lo»w»kfl®f *****	iiis>	«Južb» sturt*.
Skoplje ima sedaj filozofsko fakulte-! to univerze, ki je nameščena v veliki; palači nekdanje turške gimnazije 'pr.> l fesorji snujejo z velikim maroni biblioteko). dalje gimnazijo in mislim tudi učiteljišče. Učitelj«tvo ima svoj klub in izdaja svoj list ki korespondira z liub-ljanškim »Zvončkom*. Gledališč« ei prilično razvijst in se mu zida nova zgradba.
Politična srbska lista izba;ata mislh? d vat eden je «Stara Srbija»: i^-aja r-1
NAJSTAREJŠI NOVINAR.
Kakih 40 km jugovzhodno od Versail-lesa, v malem mestecu Corbcilu, živi 101 leto stari novinar Amable Pr!*, kl je nedvomno najstarejši žurnalist na svetu. Prix je kljub svoji starosti še vedno aktiven novinar. Rolcn je Ml 1.1821. V njegovem rojstnem kraju izhaja namreč lokilni list tVcilnik Scine in Oise», v katerem ' iarlla Prix še sedaj vsak *e-' den uvodnik.
in Madžarsko na drugi strani, dalje zvišanju tarife na progi Gradec-K&flaoh .Prometni položaj je začetkom febr« Zagreb, 7. aprila. (Les.) Cene so hlic y Avstrjji spričo povišanja tarif n zadnje dni: javor je vi plohi, prinia 2000 j IK)v0j jno razvijal konceiti februarja i.
—	2400 K, jesenovi plohi, prir.ia 2000 — I ^g^kom marca pa se ju z boljšal tak-2400 K, mehek les, obtesan 1000 — 1600 j osebuega kot blagovnega prevar. K. mshuk les, žagan, 1600 — 2000 K, br- j potovanje dr. Helza v Rim je veli;, zojavni drogi, hrast, 240 — 300 K, lira- j Io »klicanju konference o vpnšaniu anu <>tovi p. .150 — 200 K, bukovi 100 — itet. Namesto cmrlega predsednika upi; i80 K. bukov les za kurivo, prima 6000, vnc„a ,veta dr w-jeb'Tl-i je bil poklif
—	7200 K. oglje.........
kovec 2000
2000 hrastovi fnrnirni plohi 3000 — j -:000 K. bukovi plohi SiP — 1000 K. Ce-jf
ne s produ'-;-.': .'u-xa mesta.
---- — ................vne^u ctcia 'Ji.. "Iti.1;	...i, pau ,
IJc 28.000 K, hrastov j inženjor Carlo Marini v upravni svet. 3000 K, sekunda 1000 - ^ Ilvol iz Avslrlje. Po <Kon;
Avstrije.
j Holzzeitung- znafa celok-ipni izvor le--lis Avstrije v leto 1931 12.683 vagoco'. i od tega 25.840 vagonov v Italijo, 831.".
ŠEST TEDNOV ZA POLJUB.
Predor v Neucasiiu ie postal tisode-|r;90 poln z?, mladega Poljaka. Temu Je podžgala platnen njegovih viteških čustev tako, da je nasproti sedečersu mlademu dekietu ukrade! poljub. Toda trezna Anglija ns pozna takih navad ln zato bo moral mladi Poljak sedaj v Londonu šest tednov premišljevati o neumljlvem dejstvu, d« mora sedeti zato, ker j* dal mlndermi lepemu dekletu Vrstek poljub.
Fr—'-'"-C a. M„ 5. aprila (žitno bor- j v3,?onov v Madžarsko. 7154 v Nemčijo saj Pšenica (čiinpr- išnia dobava) 1760 : v transltu skozi Nemčijo, 587 v Češko:-lo — 1775 M pariteta Frkt. a. rž (isto) ;vaško. 463 v Nizozemsko. 217 v Švico

1360 M P-Jriicta prkf. a. M- ječ-' m v	drža re.
inen (ra.pivovarne) 15T5 — 1600 M par.;___________
f rkf. a. oves (čimprejšnja dobava) 1325 — M par. Frkf. a. M. koni/aj M:::ed («mprei«n?a dobiva) 1055 — 10o5 ; M pariteta Frki. a. M, pšenična moka,, južnonemška, Spezial 0 22<)1 - 2370 M! pri noročiltt vržena t mlinov, ržena mo- i ka. »r^f^nentfks. 1550 — 1600 M na-j riliis Frki. a. M. PJcničaa in rž;cr: » >Tevr>ro. dna« hrrz. vrču-
V
Schaplpogr. role
THE REX Cd.. Ljiibljan

j
„DRAGICA"
rmneoeki Kana« spisal G. M. de Mira.
Dva tedna sta minnla — Lipa lri bila Misem se tipala pražati, kje je, ker san ■m bala. da svem, da, je odpotoval.
Hvala Bogu, da sem imela doikaj po-4a s Francom, kateremu se je že obračalo na bolje. To je bila zame žalostna vesela doba, čim bolj se je zdravil, ■em ljubeznivejii je bil napram meni.
"''oda njegovi pogledi so me često prestrašili. Pogledoval me je včasih Jalto globoko, kakor da me hoče vprašati «a moje najskrivnejše misli. Vedela -•Dni, da je sedaj ni nobene skrivnosti nama in da je spoznal resnico, mm jrežalostno resnica
Petnajsto poglavja.
Nekega jutra sem sedela sama Kraj -mojega ženina. Usmiljenka je šla v cerkev. Mislila sem, da Franc spi. Kar ia-t nkrat pa me je ogovoril z naravnim, zdravim glasom: »Na kaj mislite, Dra-gica?t
Prestrašila sem se. »Ali ste spali?* -Ne, Frane. Ali kaj Mitt*,» •t Zel o hvaležen sem vam, Dragica. C utira se svežega in močnega. Kmalu • nsdravim. In za" to se imam zahvaliti vam. vaši skrbi in požrtvovalnosti. Cu-I ovito ste se premaga vali. Dragica.*
< Samo dolžnost mi je bila kar sem r-torila s pomočjo Lipa. Marie-Fleur in u«miljenke.»
•:Kako me vse to gani. Toda neljubo ir; i jc. da sem vam prozroč-il toliko -krbi.»
- Vse nase delo bo poplačano s tesn. Ta ozdravite. Franc.* i Kako neprijetne je. imeti bolnika v
I >D» vw je astof »oja feta, W i vas oštela. kakor zaslužit«. Ali »ste | doma — pri svoji nev«ti?» Dolgo me je gledal. »Primaknite se mi H2je. Dragica'» Storila sem to.
»Se bližje! Da, tako!> _
Prijel me je z* roko in Jo krep&o «»-
skal.	..
»Pričakujem Lipa. Ali boste veseli,
ko ga ugledate?*
»Lipa? Saj je vendar odpotoval, daleč proč, v prognanstvo.*
»V prognanstvo? Kaj se! Sporočil sem mu, da Selim z njim govoriti.*
Preplašena sem izblebetala: »Čemu pa? Da mi bo ločitev ie težja in žrtev
še bridkejša?!*
Njegov pogled je K! poln dobrote. »Kakšna žrtev? Nobenih žrtev ne bo več! . . . Dragica, ljuba Dragica, ali mi zaupate?* »Vse, Franc!* »Kot svojemu najsvesfcefšeimt prijatelju?* «Da, Franc!* »Ne, Dragica, to ne more biti: zakaj vi mi prikrivate svojo srčno rano.* Zardela in obledela sem hkrati. »Zvesta in ljubeča žena vam postanem.* sem jecljala.
»In vaše srce? Ali ste mi ga dali?* je vprašal nežno.
»Franc, dolžna sem vam toliko hvaležnosti, vi ste me branili in rešili! Tako dober in plemenit ste — m o.je arce bo vaše, obljubila sem vam ga.» »Torej še ni moje —.» Omolknila sem — lagati nisem Hi'> gla. Kakor sam sebi je govoril: »Veliko sem trpel — veliko premišljeval — veliko razumel.*
Popravil si je malo blazino in rekel napol šaljivo, napol žalostno: »Še danes bi tega ne vedel, da mi niso pove-
dale raSe prijateljic« — zelen« Sabfce v Gontte-Verte . . . Toda, Dragica, V i bi mi morali to povedati!* Nisem vedela, kaj naj odgovorim.
TFranc, saj sem vam hotela vse rav odeti . . . vse povedati ... pa nisem mogla . , . Nisem mogla razžalostiti vašega srca. Mislila sem, da bo to dobro za vas.*
»Danes storim jaz nekaj dobrega m vas. Lip še ne ve, da bo danes olj. 1 svojo ženko. — svojo ljubljeno, majceno ženko ...»
Usta in ušesa sem odprla in ponovila: »Lipova mala, ljubljena ženka...»
»Ali je ne poznate? Saj je vendar samo ena na tem svetu. Ni treba dolgo premišljati, kako ji je ime. — — Dragica!*
Presenečenje^ vesel in mzbnrj.mj' i mi niso dali govoriti Franc pa je tiho ; nadaljeval: »Tudi jaz imam veliko po-i praviti. Tudi jaz sem bil trdosrčen. ne : da sem znal za to . . . — Marie-Fleur! 'Ljuba Marie-Fleur! —■»
Zakričala sem: »0 Franc! Kdo van. j je to povedal? Jaz no! Jaz sem čuvala ! skrivnost!*
[ Zopet se je pošalil: <Vi ste molčali. ! seveda, še preveč. Tem bolj zgovorne I pa so bile vaše prijateljice v Goutte-IVerte. Vse so mi povedale jezične ža-jbice in me tudi pripravile na pra^o j pot.*
I »0. kako vredni ste vse ljubezni' jra-mo na druge mislite, na se nikoli. Srečen postanete!*
. »Često pridemo do sreče na ta način, da osrečimo svojega bližnjega.*
Stisnil je mojo roko goreče na svoje ustnice. V tem" trenutku se jc pojavil na Tratih Lip. Oči .je imel otečene. lasje razmršene in tudi obleka mu ni bila v redu. Ne da bi me pogledal, je nagovoril bolnika:
»ZeJel si govorttt t menoj?* »Zakaj me ne obiščeš le tako dolgo več. posebno sedaj, ko sem ozdravel z tvojo pomočjo?*
»Marie-Fleur mi je povedala, da ti gTe bolje . . .»
»Rad bi se ti zahvalil. V polsnu sem te često videl ob svoji postelji . . .»
»Kaj to! Kadar sem bil pri tebi. me vsaj vest ni pekla!*
»Vest te je pekla? Radi mene? Ne! Ampak radi Dragice naj te peče. ker si jo tako dolgo pustil samo. Ali sta se kaj ?porekla?* »Ne, kaj še!»
»No, potem ji sezi v roko!* Lip me je pogledal s tako trpečim pogledom, da sc mi je zavrtelo v glavi. Nisem mogla drugače, kot da sem razprostrla roke in zavpila: »O Lip! Moj Lip! Doha najine preizkušnje je minila S Položila sera mu glavo na ramo. Obraz se mu je izpremenil, luč mu je posijala v očeh. ustnice so se mu tresle. Vendar pa sam še ni veroval svoji sreči in ni se pripravil do tega, da me objame.
Franc ga je gledal in zaklical: »Torej, Lip! Pogum! Vsemi roko Dragice in imejo io za. vedno, obdrži si jo! Kaj stojiš kot lipov bog? — Poljubita, se vendar! Dobra otroka sta. vstvarjena drug za drugega! Ljubita se — in poročita se! Poljubi Dragico, ta poljub poplača meni vee!»
Nisem vedela, kaj naj počnem, kaj naj rečem. Lip »e še ni zganil. Kočno sem planila od njega k Francu, ga poljubljala po vsem obrazu, po čelu, po licu, zdi se ini, da še po nosu.
Tedaj se je šele zganil Lip in rek?l: »0. to pa ni nič! Mene hočeš poročiti, poljubljaš pa Franca!*
' Ja* pa sem vriskala in ga Iznova pa
ljubijala: »Da, da! S temi poljubi m« prva častitam!*
»Častitaš?* se je zopet čudil Lip.
»To je še skrivnost, ki jo vem le ja* in moje žabice ▼ Goutte-Verte. FranfS
se ženi!*
»S kom? Za Boga! Govori naglo!»
«Z Marie-Fleur!* In pristavila sem tiho, da ni čul Franc: »Ona ga že Sav< no ljubi.*
On pa ie zavpil na ves glas: »PopoH noma moj slučaj! Popolnoma moj slučaj! In sreča in ljubezen «e nam vsem ponuja!*
Malo je manjkalo, da nismo pričel} vsi jokati od samega ginjenja. Lip pa je pokazal v tem trenutku svojo starff pranaravo. Začel je plesati fantastičen solo, ki je čim dalje bolj divjal in pre-kipeval navdušenja in sreče. Pa ga jr, naenkrat prekinila redovnica-usmiljeii. ka. ki se je vrnila iz cerkve: »Za božjs voljo, gospod Lip. ne mučite našega dragega bolnika!*
»Prav imate, častita sestra! Toda n» poskakuje moja sreča in jaz moran plesati z njo.*
Pa se ni mogel premagovati, >; oge st mu kar same poskakovale po takti, valčka, končno je pokleknil pred m i kot trubadur; v tem trenutku pa je ze> grmel nad naju tetin jezni glas:
»Tako nečakinja! Nevesta kaj takega dovoljuje?! Ali se to spodobil
»O. tetka! Lip ima pravico, da kle$ pred menoj.* sem vzkliknila. »Frana mu je dovolil!* »Kaj? Franc je dovolil? Znorela si!* »Da. teta, draga tetka. ljuba tetieal Kajti jaz se omožim z Lipom!*
(Dalje prihodnjič.)
Ali ste že čitali novo številko »NJIVE"?
Obvestilo.
Obveščava eeuj. odjemalec in p. h. obžin-; 11». da sprejemava nova dela in popravila j l>o najnižjih cenah. Gotovi žsvljl V j zalogi. Turlstovsk! čevlji domačega izdelka.	349
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
} Skoro nov harmonij, |
lepa starinska ara. i a dobro |
ZIMA
426
Pozor I
izdeluje in
Pozor!
Vina za žimniee tsake vrste prodaja t Trda,
Uovro Ješe-tova vdova j
žimopreja, Stražišče, Kranj.
Vzorci zastonj in poštnine prosto. Kupim šče-1 •itie, kozjo dlako, grivo, goveje in konjske repe. j
ohranjen kožuh se proda. IC;e, i Saurer-šofer, mehanik pere V. Zavrl, Begunje (Gola avtomenter	renjsko). 964 j želi vstopiti v službo. Po-1 ~ j nodbe na npravo Jutra pod; Klobase.
»Šofer 28». 980. Pristne kranjske klobase, ! ________________ ■ domače salame in vsakovrstno

prekajeno rueso ima v zalogi Jožef Kriinar, mesar in prekajevaec v 8tražiščn pri Kranja. Cene po dogovoru.
Zamenja stanovanja
v sredini mesta, obstoječe iz sobe ia kuhinje. Naslov pov6 i oprava »Jutra*. 1000 j
Pletilj ke na stroj,
izurjene, išče za takoj pod ugodnimi pogoji in priporoča raznovrstne s-
pletenine lastnega Izdelka, kakor: | 200 &o damske majice in bluse, jope, otročje ■ perilo, gamaše, dokolenioe, sviterje, *epice Itd.-Izdelajo tudi po naročilu!
Pletiinica Ciril Vajt, Kranj.
Za izdelovanje najmodernejših promenadnih kakor tudi športnih oblek po najnovejši modi se priporoča
JAKOB SMERAJC
krojač	16!7
Ljubljana, Opekarska c. 31.
Na željo can). naročnikov prt«
Enonadstropna hUa
v Ljubljani se takoj proda.
Kopee ima v teku dveh me-	400 Diu. — Na.,- -
ogled v akadem kolegija pri! jetje aa debelo in na drobno
seee? stanovanje na razpolago. Naslov pove npravništvo Jutra pod številko »47/a*.
300 kg krompirja,
kilogram po 4 K, se proda. Avgust Paškulin, Sv. Petra
eesta št. 3. 999
j Hladi volčji psi
j iz registriranega pesjaka »Na i Sotli* s plemen« imi rodovniki , zabeleženimi r pasjo plemensko knjigo, so na prodaj tiri E J. 8UPANC, ROGATEC. — Istotam se proda ali zamenja visoko breja, 9 letna dtrjačka kobila „Amsel", rekord 1 : 35*5., obrejena od originalnega ame-rikanskega dirkača »Vandet-ta».	986
Mče se družbenik ali druibenica 988
i najraje samski, ki žele sto-' piti v večje ft vpelj no pod
dem tudi na dom k meri.
Salonska suknja
»roda
--•led v —-----o-j- r--1 ® - •	,
vratarju. Ljubljana, Kolodvor-; ter trg. v zelo prometnem ska ulica 22. 10211 kraja t ec po dopisovanju _____; Kapital najmanj 200.OLO do
Tambur. instrumenti ! 300000 h. Ponudbe pod *	* ,	1 »Pomlad* na unra o »Jutra*.
skoro za popoln zbor, se eeno j___
prodajo. — Proda se tndi nad ' 200 let stara violina, izvrsten
čelo, vijola in ene navadne , ■ r--------------. - —
»osli. Naslov v upra ništvu v najem Ponudbe pod «Go-<Jutra*. 987 1 stilna* na opravo »Jutra*.
Gostilno 996
v prometnem kraju vzamem
Dva dijaka ali dva druga gospoda
se sprejmeta oa stanovanje i a brano. Na lov pove uprav niHto »Jutra*. 1011
Beli fižol 1005 | (flzoliea) v vrečah, brntto rs netto po K 14"— za kg oddaja tvrdka Paternost & Re-mic, Ljubljana, Slomškova ulica št. 11. Telefon št. 589.
Babi Jene vreče 982
Samsko kole 983 primerne r* oglje itd. ima v lepo, malo rabljeno, se proda, j z loei tvrdka Geršak & Ca, Kje pove upravništvo »Jutra*. I Liubijsna, Kongresni trg 10

rr%Tm\v

d. d.
v Ljubljani
prodaja
u u
\v «
§
v u u o
M
n
»j
n n u n
u »
«
u
8 rt rt rt rt rt M rt rt a« rt rt rt rt
F rt rt rt
rt rt rt 1*
rt «
rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt
rt rt rt rt rt s* rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt O rt rt
rt
rt 4%
rt rt rt
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov aa tioma&o uporabo kakor tndi za industrijska podjetja in razpečava
Za dehoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
Haaiov:	5013
Prometni zavod sa premog, d. d. v Ljubljani, Bonska alica 19.
i p — Nsistarejfa Spedislfska tvrdfta v Sloveniji = *
Poljudno-znanstveni spisi
zbirka „Pota in cilji":
.-n. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovenoev. I. del, vezano T) 6 —. II. del, reaano D 12"—. Za oba :.-Toika po pošti D 2'25 več. 11 '.-IV. r»ezek: Dr. Fr. Weher, Uvod v filozofijo. D 18-—, pošta D 1-— vež. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenoev. Mehko vezano, fin papir D 15'—, poŠta D 1-15 več.	.
V f.-lX. zv.: Dr. Iv. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Strani 418. Cena D 23'—, po pošti j D 1-50 več.	i
Sarofila sprejema: Tiskovna zadruga v LJubljani, Preiernova ulloa, nasproti glavne pošta.
Tvornica klobukov
Vili m Vanek
Zagreb, Bundoličeva ulica 21.
priporočam gg. trgoreem in klobu-^Tjem fine klobuke i» klobačine v
fssonab po j»ko »18felh V zaloei imam vsake vrste tonla ia nt kar je treba m iadelovanje blokov.	„ v Z -
SakeaejH dobavljaliMe klobukov m kiobniankih potrebSčie.
Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. SS. 13. p.]
Špedicija: Balkan, d. d. Dunajska c. 33. [d. p.]
Mehanična delavnica! [d. p.! Sar Franc, Cank. nabr. 5 Tel. 407
Pisalni stroji:	P-1
Bar Franc, Gank. nabr. 5 Tel. 407.
R. RANZINGER,
Liubliana špsieijika pisarna Jesenice	|
Pod'et>e «a prevažanje blag. južne železnic«. Braovosni in tovorni nabiralni	■
S- u Avstrije in v Avstrijo. Zaearinjcnja Podjetje sa prevažanje pohiitva	|
Skladišče • posebnimi »prtimi kabinami *a pohištvo.	£
m Bnojavl: Banzinger« In ter urban teUfon ®0.	* SSlWMSMSe»MaMiallain*,nBtM,nnlS7
„0rl8nt" d. d,
telefon 463.
Sodna ulica štev. 3,
Razmnoževalni aparati:
Bar Franc, Cank. nabr. .*> Tel
Trgovine: julija Stor, trgovina s čevlji, Prešernova nlica 5.	_
Obleka, perilo. Fran Kraškovič, S.ari
trg ži 22. Nizke cene.
Kože divjačine, vsake vrste, tudi zajčje, kupuje trgovina z usnjem 0. Zdravič. m. Ur bas, prodaja pristnih kranjskih j Ljnbljana, Sv. Florijana ulica 9,
klobas, Slomškova nlica 13.	j Ilirija'-, leana trgovska in indnatrij-;
Matej Orehek, modna trgovina in za-1 ska družba, Ljubljana, kralja Petra
loga čevljev' Kolodvorska nI 26. j trg st- 8.

9>
si
!
Si
©;
AVTOMOBILI
Ms zastopstva: 8. Ml MM Mu Din Slu. 11
Telefon taterarben 4S1	Telefon toferurben 4«t
Ima nekaj prvovrstnih osebnih avtomobilov svetovno znane, priljubljene Type „ICM 9/24 P« originalnih tovarniških cenah prompt za oddati.
Brez posebnega obvestile.
Oroslav Dolenec naznanja v svojem in v imena svojih otrok Cirila, Jurija in Angele ter vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njegova srčno-Ijubljena žena, predobra mati, stara mati in tešča, gospa
Antonija Dolenec
v soboto dne 8. aprila 1922 ob ",12. uri dopoldne, pre videna s sv. zakramenti, mirno v Bogn zaspala.
Pogreb ne r o zabite ranjke bo t pondeljek dne 10 aprila 1922 ob 4. nri popoldne is biše žalosti, W0llova nlica št 10, na pokopališče k S?, križn.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
▼ Ljnbljanl, dne 8. aprila 1922.
Matai	v Liabijui.
1*1«
ttt
Domače vesti
f m pfettr m Ig«. HS« *> ^ n« po-t * JCtffe »r Jfer»«e Šempeter*** po ! sestnioe Urše Novak izbruhnil požar, ki j	»Drožte sv. Cirilu in Metoda
« .	i . V !__LI?__5	!__ : mr (AMlr L'Ult • nhlP3l
*	Šef demokratske stranke Ljuba
Davidovič pride v Ljubljano v soboto »o Veliki noči.
*	Iz uredništva. Nas urednik go-p. Vitomir Fedor Jelene »e težko zbo-lel na pljučih in je njegovo stanj« relo kritično.
*	Službeno potovanje gospoda pokrajinskega namestnika. Na svojem vizitacijekem potovanju je obiskal pokrajinski namestnik gosp- Ivan Hribar v petek kočevski okraj. Že na potu n Uubljane v Kočevje je bil gosp toneš tnik v Dobrepoljah. v Velikih kačah v Ortneku iu v Ribnici slovesno .prek od uradništva, zastopnikov ob-
iTa, šolske mladine, raznih korporacij ki občinstva. Tudi kočevsko prebivalstvo mu je priredilo na kolodvoru lep -prejem, ki so se ga udeležili poleg rradništva občinski zastcp, razna dru--tva in šolska mladina. Mesto je bilo zastavah. Pri običajnem sprejemu deputacij je izročil kočevski župan g-Medved gosp. Hribarju diplomo čast-• ega meščanstva kočevskega. Ob J 4. ^ bil v hotelu Trst obed z mnogimi ritnicami, ob 16-40 pa se je gosp. namestnik vrnil v Ljubi/ano.
» Znameniti češki gostje v Ljubljani Takoj po velikonočnih praznikih nrideta v Ljubljano dve najjačji umet-iiiSki korporaciii bratskega češkega iiaroda in priredita tu svoj koncert, m icer v torek, dne 18. aprila koncerti-ra v veliki dvorani hotela Union najboljši češki simfonični orkester: češka Filharmonija, pod vodstvom svojega -lavnega kapelnika g. Vaclava, Ta-:<.-ha, ki je Ljubljančanom v najbolj-•>m spominu izza oasa njegovega dejanja pri slovenski Filharmoniji in pri deželnem gledališču v Ljubljani. Dan za teji pa koncertira ravnotam z izbranim svetovnim sporedom drugi najboljši češki pevski zbor: Pevsko
je uničil nrebo ia ▼ podstrešju sprav * Izpremembe v sodni pisanima «uš- j ljem> krm0 Gasilno društvo .je « pobi Imenovani to: za višjega pisarniške- j m0fj0 usedov ogenj pogasilo in tako lo-
_ rz--:	cAilifl^i, v l.it.iii .	,	-__In m m nnvvrA.
ga oficiala pri okrajnem sodišču v Litiji pisarniški ofieial Alojzij Bizjak; za kanclista pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni certifikatist Ivan S o k 118: pri okrajnem sodišču v Sevnioi pa certifikatist Frane SchrolL — Mesto višjega pisarniškega oficiala preko 6istemizira-nega stanja pri okrajnem sodišču v Radovljici se je podelilo Ivanu Kolini, mesto pisarniškega oficiala pri okrajnem sodišču v Trebnjem pa Alojziju S18 g e r-ju. — Premeščena »ta: višji pisarniški ofieial Martin Pen k okrajnemu sodišča v Kozje s stalno dodelitvijo k okrajnemu sodišču v Rogatcu; kanclist Milan V on-čina od okrajnega sodišča v Gornji Radgoni k okrajnemu sodišču v Konjicah.
*	Razpisane službe. Pri mestni občini ljubljanski je popolniti pogodbeno slnž-bo ravnatelja mestnega dohodarstvenega urada. Prošnje, v katerih naj prosilci navedejo tudi svoje pogoje, je vložiti do dne 22. aprila 1922. — Mostni magistrat v Ptuju razpisuje mesto knjigovodje v 10. Snovnem razredu z enoletnim provi-zorijem. Prošnje je vložiti do dne 15. apri-la. 1922.
*	Razpisano notarsko mesto. Notarsko mesto v Ljutomeru, oziroma notarsko mesto na ozemlju celjske notarske zbornice, ki se izprazni po premestitvi dotičnega notarja v Ljutomer, je razpiaauo s terminom do dne 20. aprila.
*	Iz »Uradnega listaš. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 35. naredbo ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, o izpitnih taksah prosilcev za obrtne pravice stavbnih, zidarskih, kamnoseških, te. sarskih in vodnjakarskih mojstrov.
*	Smrtna kosa. V petek je umrl v Ljubljani po daljši bolezni g. Anton Kane,
kaliziralo požar, škoda, ki jo je povzročil požar, znaša nad 10.000 kron.
*	Draga neareča s konji. Svoječaano eao poročali, da eo sc posestniku Francu Wagoerju iz Ceršaka splašil v Maribora konji in v diru podrli na tla dve ženski Manam Wollner (lid. pokoljenja) je vložila proti Wagnerju tožbo in s« je vrHla včeraj razprava. Zahtevala je ni« obuj kakor 00.000 kron odškodnine za bolečine. Pretirana zahteva je izzvala splošno začudenje. Razprava je bila preložena.
*	Zagonetna smrt. Kakor nam poročajo iz Zagreba, se je predvčerajšnjim izvršila sodna obdukcija trupla trgovske-ga akademika Vladimira Motzgerja, katerega so dan poprej našli mrtvega pod nekim vagonom v bližini dijaškega doma. Obdukcija ni ugotovili nikakih znakov zastrupljenja, marveč j« Metzger umrl vsled vnetja rebernice in degeneracije srca, vsled česar je mogla smit vsak trenutek nastopiti.
*	Novorojenček na pokopališču. Na katoliškem pokopališču pri Sv. Ani v Tr
lOUSKem |XWU|BU«» C"	•• i	ri/«/|HMwm	- •» ------
stu so našli te dni v škatljl mrtvo trup- ' vdove (vdovce) in sirote kraljevine SHS
•	___vi	1..	*n/1 il* I« • .. f 1..L1	u »*.>• nI rlo/tii ^a rlorova* t n r»_
lo novorojenčka. Policija je odredila takoj preiskavo.
• Obsodba zdravnika dr. Secerova. | oziroma blagajničnega zdravnika dr. Jo-Sodni stol v Velikem Bečkereku je ob-1 sipa Cervenega od Slovenskega zdrav-sodil dne 6. aprUa tamošnjega *dravni- niškega društva v Ljubljani ^ M Din. ^od
ka dr. Sečerova na dve leti težke ječe,	""	.........
ker je zlorabil svojo uradno oblast, ter neki ženski, ki je bila obtožena detomo-ra, izdal izpričevalo, da sploh ni porodi
prenos____
mučenika Kromaria
Dne "23. aprila <*> 10. dopoldne pri.-peljt: obebui vlak ostanke mučenik« Kromaria v Črnomelj. Udeležba, Nor., raeške Sokolska žu|* je obvezna >..* vsa društva. Sprevoda v Črnomlju udeleži v velikem številu sokolska ko; njenica io dejmtacije rasnih sokolski: društev s prapori, poluoštevilna godb* dravske divizijske oblasti iz Ljubljan-vsa društva Novomeško gasilne žnp _ razne korporacije, razni pevski zben ki nastopijo skupno in vsa družina m« Cenika Kromarja. Iz cele Belokrajii-kakor tudi od hrvatske strani se pri previjajo kmetje, da izkažejo zadri« čast tovarišu kmetu - sotrpinu.
Ker se pa tega dne v Črnomlju t čakuje velikanski naval ljudstva-dolžni, pravočasno opozoriti vse ud. ležence sprevoda, da dne 23. aprila peljejo svojih otrok t Črnomelj, k^ bi <e lahko v masi pripetile kake >* sreče ter bi otroci bili le v nadlego.
Navadni osebni vlak. ki odhaja <>* 6 ziutraj u Ljubljane in prido ob setih dopoldne v Črnomelj, odhaja ! 25. popoldne nazaj ter pndo ob ;' zvočct V Ljubljano. Za Ljubljančan, jc to jako lepa prilik«, da, se ndehv-pogreba narodnega mucem1.! _ Ivan: Kromarja in si obenem gledajo kr.; sote naše Belokrajine. Vožnja je pol" vična. Legitimacije »e dobe pr. skih društvih.	,	. ,
niškega društva v Ljubljani 50 Din. odi . Fotogr^^ pn spr^u^ Lj, okrajne bolniške blagajne v Ljubljani 250 j	z društva
Din. od gospe Cervenjrjeve v znak hva-i pridnem - r _ ^^
v Ljubljani sta imeli v torek svoj običaj- ( ni občni zbor v restavraciji južnega kolodvora. Kakor poročajo, je bilo zborovanje animirano in vzorno, kakor odgovarja tako vzornim rodoljubnim članom teh dveh najboljših in naizavedneiših podružnic. Pohvalno moramo pripomniti, da se je na občnem zboru podružnic nabrala vsota 2300 kron kot poseben prispevek občnega zbora. V minulem letu sta nabrali in pridobili obe podružnici znesek 118-318 K 25 vin. Poleg tega še več tisočakov, nabranih za kamne ob raznih prilikah. Podružnici sta dosegli prvenstvo delavnosti in rodoljubne požrtvovalnosti v Sloveniji. Iskreno želimo, da delujeta z nezmanjšano silo tudi v bodoče in naj bl bili vzpodbuden vzgled vsem C. M. podružnicam.
• Rogaška Slatina — društvene prireditve. Društva in umetniki, ki nameravajo prirediti v Rogaški Slatini koncerte itd. se vabijo, da naznanijo ravnateljstvu zdravilišča do 15. maja t L približno dan in natančnejše podatke prireditve. Na poznejše prošnje za prepustitev dvorane v te namene se bo ravnateljstvo 1 oziralo le toliko, kolikor bo dvorana na j razpolago.
Pokojninski zaklad sa zdravniške
v LJubljani je prejel sledeče darove: tnc-i sto venca na grob dolgoletnega člana,
ra. izdal izpričevalo, aa spioo n, poroui-, f ??	$]?'™riaJn ,PT'I
t Mati umorjenega otrok, je bila olv | J, Jenku^L^JKM Din Hvala Ic-j
Din. od gospe Cervenvieve v znaK hva-,	- — c	7jdr3vo!
ležnosti za brejplačno zdravljenje sopro- t -tokol* r uru ^
- - -	odsek Sokola za prenos ostankov
mučenika Kromarja v Črnomlju.
sojena na 9 mesecev ječe.
• Izgnan Iz Jugoslavije. Feliks Jnst iz ' ^	_
Borovelj na KoroSkem, «yoječa sno letni "prostore Medtoarodn-'tr»»v. j trgovec v Savinjski dohm, zaradi golju- •1	. .............1
* Carinski posrednik Kosia M. Ivano- \	i«*««;;™
tem obvešča, da Je svojo pisarno j	rSZreOna lOICnjli
--	MrvrffiarrtHtl«	1	....	«_
----- - - , ., trgovec v Savinjski dolini, zaradi golju- j	, * VkSdKčne" delniške družbe I Pri žrebanju srečk četrtega razred«
..^boljši češki pevski zbor: Pevsko trgovec » ™ «S> predkaznovan. je izgnaniz naše kra- j	ž^lS^ S! tretje državne razredne Mfota «^
^metana iz Prage. Na oba taiP»vla Kanca v Vipav^ Pogreb bo danes, iljeiril!e> Občinstvo se opozarja, da mu pn j	« » 1 , { 403" Prim3 u deIf). j vršilo 4. in 5. aprila v Beogradu Mu
'C llmT kSeStT^^pozarjamo že! ob 16. uri na pokopališče k sv. Križu. Na- , ^^ sklep»jih lesnih kupčij « 1	Sga za račun sirannka' Ma premijo v znesku. 100-000 Dtn sreck,
ianes, vstopnice pa bodo v predpro- ^J8^^ Cat™ ima prihod-!	. ! kao i reklamacije po «nnma carinskim | §t |
Jaji v pisarni Glasbene Matice od	• Zopet obsojen Nazarenec. Pred voja-1 karenskim radev3tna
10. aprila dalje.
4 Vlaho Bukovac v Ljubljani. Sloviti hrvatski umetnik, slikar Vlaho Bukovac. je. kakor znano, slikal v Beogradu kralja Aleksandra. Na povratku iz Beograda v Prago, kjer je njegovo stalno bivališče, je prispel gosp. Bukovac v Ljubljano, kjer se bo. mudil
par dni-	... _
* Ameriški gosti v Dalmaciji. Dne
2. aprila je priplul v kotorsko pri-stani-w ameriški parobrod »George Wa--hington* s 156 ameriškimi bogataši, ki so priredili ekskurzijo v Sredozemsko morje. Meščanstvo je ameriške »oste prisrčno pozdravilo. Atnerikanci jj ogledali Boko ter so se zlasti za-
* Občinski svet ljubljanski ima prihod nji torek ob petih popoldne redno javno sejo. Na dnevnem redu je med drugim županovo poročilo glede razširjenja in eventualnega komunaliziranja cestna električne železnice ter glede naprave cen-
deklarirale blaga za račun Mrann.ca m.a	• ciobitki pa so odp:<dli na
! kao i reklamacije po svima carinskim »t	606^	(SO.OoTd;«).
!	radevama.	! 673MlOOO Din) 11 -720 (1000 Din), 12.4«
škim sodiščem v Sarajevu se je vršila : , Mpstna 2astavljclmca ljubljanska ima predvčerajšnjim glavna razprava proti j t<Mnesečno dražbo avgusta 1921. ^n.j:daiKom, friilnm RlnTnlcn. nazjt- • ..	,	___ ____,
Vladimiru Šajbenu, rodom Slovaku, naza-renske konfesije, ker je odklonil orožje
električne zeleznice ter gieae naprave cen-	^ je bil u dve Jetl
tralnega šolskega vrta m lgr.sca v Ljub- P-	« *
ljani. Občinski svet bo razpravljal tudi Jece-
o predlogih policijsko-zdravstvenega odseka v zadevi ljubljanskega poklicnega gasilstva.
*--------, „	i m cirNus ivciiiu1
- Nepoboljšljiva je neka Ana Magov- | konočno ^to. šek. Bila je izgnana iz Maribora šele pred 1 'kratkim, a se je včeiaj zopet vrnila, in
! •_______i;„l,Xl.nn, Ve.l-i etri?nil-
zastav
Ijenih predmetov 13. t m. popoldne. • Cirkas v Ljubljani. Prihodnji teden
dospe iz Zagreba v LiuMjano dobro znani cirkus Ren1ow. Otvoritev bo na vell-
" i (1000 Din).	16.177 (2000 Din),	17X'S?
Sini!	19.924 (3000 Din)	2U£
11000 Din).	31-272 (1000 Din),	34.04«
30.000 Din).	35.656 (1000 Din).	37.^2
; (6000 Din),	42.695 (2000 Din),	42.70.
; (2000 Din),	46.151 (1000 Din),
! (1000 Din).	50.677 (1000 DhO,
S (3000 Din),	56.691 (1000 Din).
(1000 Din),	61.314 (6000 Dtn>.
(1000 Din).	62.756 (3000 Din),
(1000 Din).	71.344 (2000 Din),
49.57' 55.592 59^1 61 ^oi
81.83C
-"zaTblaženje stanovanjske bede v Ce- ! sic"er Tsvojim" Uubčkom. Neki stražnik j Juf M lelCIRlCa
^Sf 25? "gradnji! U^ STL^^ ^ \^fliniske doklade	• .7i9 m „
novih hfš. katere IfiZSA mest« j čkn, sta bila odvedena končno oba v za- , Iz Man^ra - prejeli « dopis^Pr- j	^ (2000 Din). ^
občina, da vsa! nekoliko ublaži stano- i pw.
vanjsko mizcrilo. Po daljši debati je bil j • Tatvina masti. Na ovadho tvrdke Po-
o si ogledali Boko ter so se zsasu za- sprejet predlog, nai se zgradita dve sU- | povič je bil v Mariboru aretiran neki Ivan iVa!; z» našo rivijero. Nekateri so v novanjski hiši n* stroške mestne občine. ! K., ki je v mestni klavnici ukradel 10 kg vtomobilih napravili izlet na Lovčen.; Ena hiša naj vsebuje 21 različnih stano- j črevesne masti io jo skril ▼ bliSnji gostil-V torek je »Georse Washington» od-1 vanj, druga pa 12 stanovanj. Gradbeni J ni. Mast je bila vrnjena lastniku, tat pa
, .nl v palcnno	' trojki za obe hiši so proračunani na 8 | izročen sodišču.	j Pavček (Nachttgall) železničarji osta-
* Poroka Milana Prlbičevida Posla-j milijonov kron. Zastopniki denarnih za-, a KraSen par&k. V zaporih maribor-1 , t0^t brej, potic'vsled raznih ne-
f^jsjsrz. i ^ ^	, «**»«,«*> iih »knvm ..e sa«« njih
vega aprila so dobili državni nameščen- j	^ J"	s9 (2000 Din),	90.307
ci dvomesečne poviške draginjskih do- ; J"	9-41I (3000 Din),	97.L'>
klad It železničarji ki so toliko vpili po-! J1^	m (1000 tMn), in	98.S2?
toni svojih zastopnikov v sedaj razbiti )l0UU	um-''
koaliciji, so ostali praznih rok. Vse je zastoni, ne pomaga Hm ne Deržič ne Beltram ne Korošec in tudi ne mariborski slavček (Nachtigall). Železničarji osn-
"UC in bivši polkovnik Milan Pribi r „ v i č brat ministra Svetozarja Pri-'•ičeviča, znani veliki propa-ator jugo-..;0vanske ideje, svoječasno duša srb-
Narodne obrane, se poroči s hčer-1	---------- „.......,
>0 "-enerala Boškoviča. gdč. Ruzo B o- j dosedanja jetmsmca, katero ic okrajno kovič Naše čestitke!	• sodišče opustilo, preuredi v pet stano-
* Dobrotnik učiteljstva. V "Novem; vanj za mestne uslužbence ter za pisar-Sž.du v Vojvodini je umrl te dni bivši niški lokal in arhiv.
. .«	. 't.	. ■ , -	i-	itnl Hnm
nekem lepem prtu naziiumce, ki bi ga je ( spotije> ki vodijo to direkcijo, ovila okoli telesa. Seveda so ji prišli na |aj0 v žalostnem položaju, da ne vedo sled in so ji prisodili zopet 7 dni, čeprav ^ ^ smej0 na svoio roko kaj nkrcnlti v ae je izgovarjala, da se je hotela s prtom prilog personalu, aH Grajo čakati, da
«-J «1 -"K nion 1 i f___• _____J-
;iotyt Din).
v vojvcuim	■	i. T^HHnV . r+ih, v -/adniem J® izgovarjala, na se je noteia s pnora . prI!os oersonalu, ali ,-orajo caKati, aa; Robustna, ene
učitelj Aleksander Konjovič, ki je «a-! InvaUdnl dom v CMjn. v zaanjem	Mino	L 2aniniiv0 je, da njen ! doigočasnj gospodje pri ministrstvu sa. slušnemu možu:	4 . . ...
vustil vse svoje posestvo, ki obsega 0--t času se Je v časopisih poročalo, da se T rc#nici Ivest tovariš v tatinskem i obračaja tozadeven zakon prav preko«-! .Soseda mi ie danes rekla, da si ti sle iutrov. Učiteljskemu domu v Novem misli ukiniti celjski mvahdn« dom. Kakor	obsojen je bil namreč nič man} I cipirajo Iti ga predlože zbornici.	va in slapa. Takoj ml greš k nje? m >
----- ----& ^ova doba,, se pač dela na to,	P .	PTn	tI ta kaže direkciia iuž- A,',,*, da si mož!.
VISOK HONORAR.
Desetletno hčerko ie mučil hud kažeK Poklicali so zdravnika, ki je tudi satr* zelo kašlial. Po njegovem odhodu je P" tožila mama, da je zdravnik računal parminutni obisk 100 K, nakar se je odrezala mala:
.Zda! pa vem. zakaj sebt ne zdravi
prišlo bi mu predrago.«
PREVEČ ZAHTEVANO.
Robustna, energična žena svojemu ;>■•-
Ssdu. Posestvo je vredno nad dva mi- j poroča
V iona dinarjev.
* Olajšanje tranzitnega prometa na progi Maribor - Ljutomer. Tranzitni promet na progi Maribor - Ljutomer so
desedaj carinske oblasti vsled staro-1:r,pitnega postopanja močno ovirale
___ .T T, Mr,.^ IA fintin^m milli-
da se izdatki tudi na tem polju na parne- j ten način znižajo, da bi se pa ukinil celi-!
kakor 29krat. * Roparski napad na bazoviški cesti. V
Itn II rt.-111 *.!!! l.CLJ\J, ua UI o*. i/C	V.W,J- .	*—r------ -—■------ -	- L_
ski invalidni dom, na to nikdo ne misli, redo se je mlekar Andrej Cergolj iz Kom
^»(inr nmciilfint llv+ An\\o nftfft^o 5(s ha_ 1)9 mnrfil no onravkih v Trstu. Proti ve.
Kakor omenjeni list dalje poroča, je pokrajinska uprava centralni vladi stavila predlog, naj invalidni dom v Celju osta-
nec» (jumui-Kiu.ia. u™.'" v.—--------- —..... , —. ,	- . .
■a številne pritožbe je finančni mini- ne ier naj se v slučaju izkazane potrebe
-edaj določil, da zadostuje za j ukine inva"dni dom v Rogaški Slatini ••anzitno blago že carinska spremnica.; * Zvišanje oskrbnine v celjski bolnici Pričakovati je, da se bo promet od-! Zdravstveni odsek za Slovenijo je dolo--^da i naprej razvijal živahneje.	jčil oskrbnino v celjski javni bolnici po-
• Iz žurnalistike. V Beogradu izide čenši s 15. aprilom tako-le: tretji raz-
"atri nov dnevnik <Novi Lista., ki ga izdajal Mirko Svetkov, bivši član naše novinarske sekcije na mirovni konferenci v Parizu.
a Nemčija mora vrniti v Srbiji zaklenjena stvari. Iz Beograda nam poročajo: Ministrstvo vnanjih zadev je potom re.paracijske komisije zahtevalo. da Nemčija čim prej vrne vse univerzitetne in gimnazijske instrumente io. riziko in kemijo kakor tudi celo biblioteko beograjske univerze, kar je nemška okupacijska vojska zaplenila in odpeljala iz Srbije.
Telefonski promet Beograd - Ganeva. Po predhodnem sporazumu nase in italijanske vlade je urejen direkten telefonski promet Beograd - Genova. Proga vodi preko Zagreba, Ljubljane i: i trsta, a služila bo v prvi vrsti sta!-
red 11 dinarjev, dragi razred 48 dinarjev in prvi 75 dinarjev na dan za osebo.
a Pametna odredba. Županstvo v Sem-
polaiu na Krasu je storilo hvalevreden I sklep. Na podlagi starešinskega sklepa ;e prepovedalo mladeničem izpod 17. leta vsakršno igranje in popivanje po javnih lokalih. Tozadevni prestopki s strani gostilničarjev se bodo najstrožje kaznovali.
*	Šola za gluhoneme otroke. Ministrstvo za socialno politiko je odredilo, da se pri cDečjem domu* v Reljevu pri Sa-
! rajevu otvori poseben oddelek za gluho-neme otroke. Za gluhoneme se ustanovi ; posebna šola s kvalificiranim učiteljstvom. i
*	V avtomobilu okoli sveta. V Osijek jc dospel te dni avto, ki je na obeh stra- !
na mudii po opravkih v Trstu. Proti večeru se je vračat po bazoviški cesti domov. V Bazovici ga je dohitela noč in zasačila ga je vrhutega tudi huda ploha. Zato je stopil kraj ceste, kjer je ob nekem grmovju zapazil tri neznance. Niti sbitil ni, da ima pred seOoj rarbojnike. Sele, ko
To oklevanje, ki wa kaže direkcija južne železnice v zadevi izplačila poviškov ie popolnoma neutemeljeno. Strah pred državnimi oblastmi ali funkcijcnarji je otročji. Toliko se ic pisalo v zadnjem času, kako dobro funkcijcnira ta želez-niča v prometnem oziru, da deluje popolnoma nehibno radi tega ker je še pre- i cel neodvisna kot privatna železnica od državne železniške uprave ter se v ne-
va in Slapa, dokažeš, da si mož!»
PRAKTIČNI ZDRAVNIK
Zdravnika prebudi v noči ropot v sosednji sobi. Z revolverjem obvozen < poda tja in zaloti vlomilca <Kaj delate tu?* ga nahruli. .Oprostite, gospod doktor, nikdo ni odprl, pa sem prišel sam. Hotel sc i Vas samo vprašati, imam vsak dan tak,
hud' krče.»
Zdravnik src k omarici in mu da neke praške. »Tako. vzemite to vsak dan, bo prešlo. Račun znaša, ker ste mc zbudili ponoči, sto kron-
S trepetajočimi koleni it mac;-.! ra/-^vagabund^-----------
mu odvzeli listnico, v kateri pa je imel | ; trmu^» j Odgovorni urednik Vit. F. Jelen »lučajno le majhm vsoto denarja. Ropar- |kar J in izdajatelj Konzorcij »Jutra-ji ao nato pobegnili brez sledu.	^	___ _______
ni, aa ima prea senoi larTOinmc. nviv, r.u i —------- , ... .
je zaslišal za hrbtom šepetanje, so ga ^erAi odrih tu& toM sa^st^no ve obšle črne slutnje. Spustil se je takoj v i de ali tu hoče direkcija vedno čepet, ^d divji beg, istočasno Ja je obupno klical 1 krilom državne> železniške uprave. Juzn. na pomoč. Razbojniki so se spustili za ! železničar,, čutijo P^ ^o to-le fl. njim in ga kmalu dohiteli. Zagrozili so 1 nan&io-ekoiiomsko kop to privatne /-uji.u ui	"r6 ,	eri"ške uprave. Direkcijo tuzne zelezni-
mu s samokrese na, naj molč,, «l«r_da_mu ;	', " War
Objave
i
Vremensko poročilo
.. 19aa	Ljubljana 906 m a«d morje■:>
v ponedeljek ob 6. zvečer sejo v tajništvu JDS.
* Predavanje Jugoslovansko-češkoslo-vaška lige. Opozarjamo p. n. občinstvo
saj poročajo beograjski listi. Po do-si-daiijih slabih izkušnjah pa smo zelo -kentični glede realizacije tega gotovo vse* hvale vrednega načrta.
* Novo poslopje za ministrsko predsedstvo. Kakor poročajo iz Beograda. le ministrski predsednik dobil v »po-razumu z ministrom za javna dela po-oblastilo. da sme najeti posojilo 15 milijonov dinarjev, ki naj se porabi za K2Tadbo poslopja za ministrsko predsedstvo.	, ,
» Zadnja italijanska vojna ladja ir včeraj od plula iz Sibenika. Na pome'-ni bilo nikogar. Takoj po odhodu st •K- 4y>bto m*ew našim?
• Društvo stanovanjskih najemnikov r«
sko domovino in se preselil v Ameriko, j Slovenijo opozarja, da se vrši pr.hod-kjer si je dal izrraditi avto. v katerem j na javna odborova seja v sredo, dne !2 sedaj potuje okoli sveta. Weston je iz- | ^rila t I. ob 20. ur, v mali dvorani javil sotrudniku nekega osiješkega lista: , »Mestnega doma. Drustv«. pisarna
! Kraj	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine j IS'J ;
Ljubljana . 1 Ljubljana . Ljubljana . i Zagreb . . Beograd . | i nanaj . . | , Praga . . j Inomost. .	7. 14. 81. 7. 7. 7. 7. 7.	755-6 7o8-4 7585 757 7 761-1 769 S 756-7	5-8 U-8 8-7 90 50 30 1-0	bresvetra jug. aap. brezvetra ter. »h. sev. zap. vzhod	oblačno u dež več obl. jasno več obl. n	— j — i _ 1
V dobi svetovne vojne sem se boril tri leta in sem prišel do prepričanja, da se ljudje morijo, k«r se ne poznajo, šinilo mi je v glavo, la svojim otrokom pokažem svet, da poznajo, kako so vsi ljudje enaki ter se bijeio in morijo lo zato, •er se ne po^nnk). Weston je že prepotoval Ameriko, F:sn<-ljo in Italijo. Sedaj potuje po JuffosUviu. odtod p* » Carigrad tis
daie članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cest?, štev. 12 pritlično desno:
željo občinstva. In ker so bile vse dosedanje predstave razprodane, pravljično igro v 4. dejanjih «Kro)aček limačeks (Soisal H. Drinkler, prevedel O. Župančič) v nedeljo- dne 9. t. m. ob 16. uri. »it-»tel	*	batteaift
V Ljubljani barometer Mata., temper moka. - Solaee vzhaja ob o-28, Zah»j. ob i>»
Zadnji teden ie ostalo vreme enako ne- i so šli proti vzhodu valovi višjega tlak., t: god no; S z. spoznanje boljše nego | a so se hitro razpršili k glavnemu ,u -»reie toda še vedno skrajno spremenlji- nozapadnemu m seven. evropskemu > v J deževno in hladno, včasih s snegom.: dru. Vdik nos zračnega tUka, to je n Ž-ačni tlak ie ostal nad srednjo Ev-, znaten maksimum, k. st je v ob k, m-! ro^ n n enim sosedstvom še vedno iz- s«, v obliki klina
, rupo	---- ------tlt—4 proti vjhodo, je povzročil sredi ted.
liudc nalive v okrožju Aid Da je vremenska situacija tudi v zau-
Meiianska Šola v Triiču ponovi naj redno nizek. Veliko spremenljivost pa
so povzročile globoke depresije, ki so se
oorc-oma gavrtile preko Kanala nad j razvidno ir na.novfi.-w. Doslej ^ h.
Sto Evropo proti vzrodu. včasih i,^jw«0vati ^kov, <i* N vreme hote:
BRANISCSV NOSC:	*
Devetstopetnajsto
Tragedija naroda.
PrisInskovaB smo molče. UtrudU nas je fadi razgovot' In skupna bolest, katere nam ti streli niso mogli izbrisat PopuSilt smo vsak svojo cigareto, mladi vojak se ie naslonil na zla in trriccl drema«. Tnal učitelja sta se ozirala, kam bi se naslonila.
Tiho, da nikogar ne vzdramhn, sem se podal y podstresje. Ko sem z odprtega mostovža gledal v temno noc, sem daleč v globini zagledal rdeče žarke na nebu, oznanjujoce vihar. Kakor bi se vnela gora, tako je žarelo.
Obstojim na mostovžu, kjer sem vse jasneje razločil topove Tr Karadaga. Nehote se spomnim bruhajoče gore, bljuvajoce lavo. Vedno bolj raste ta primer in pred sabo vidim, kako se valita že plamen in lava čez naša polja in doline. Drvi, *ge, uničuje vse življenje, ki je še pred kratkim dihalo tod.
Približuje se. Ze me obdaja dušeče ozračje, telo gori od vročice in dobro čutim kako me zasipa topel pepel. Zasipa mene, moje drage, hišo in mojega soseda, mesta in polja, vasi, gore in planine. Povsod se vali in žge. Se malo m vso Srbuo pokrije-lava
TopOSanL
Nekdo se je spomnil: »pojdimo, da vidimo Topfičane*. To ime se je oprijele nepregledne kače, ki se vije po cesti iz Prištine in iz višin, ki se sprostirajo med bregovi Laba in Kosovskim poljem. Ze prej so po tej poti prihajali begunci iz Koršumlije na Kosovo; tedaj se je zdelo, da orkan ne bo poplavil vse Srbije in če bo kje še varno, bo to gotovo pod Jastrebcem in Kopaonikom. Mnogo iih je resnično verovalo in ti so prihajali iz Skoplja, da celo iz Prištine ter polnili kraje pod Kopaonikom: Košumlijo, Brus in Aleksandrovac. Cesto so se srečavali na tej poti begunci, prihajajoči od Toplice na Kosovo, z onimi, ki se iz Kosova odpravljajo tja.
Načelnik kosovskega okrožja prejme nekega jutra nepo-voljne novice iz gilanske fronte, pozvoni na telefon in pokliče načelnika topliškega okrožja. Hotel ga je prositi, da se pobriga za njegovo družino, katero misli poslati iz Prištine k njemu. Ni še pričel, pa mu že preseče besedo načelnik topliškega okrožja, okoristivši se z zvezo.
^Poslušaj kolega, prosil bi te, da mi storiš malo uslugo. Svojo družino pošljem v Prištino.*
»Kako?* se zaftliffl kosovski f« prebledi r flee. »Jaz sem fe baš vsled tega poklical k telefonu. Hotel sem te prositi; veš rad H poslal svojo družino — k tebL»
«Ne pošiljaj je sem.*
«Todi ti ne k nam.*
Taka zmešnjava je nastala v flsfth strašnih dneh. Kmalu smo spoznali, da Toplica ni več varno pribežališče. Dospeli so glasovi, da je padel Cačak, padlo Kralievo, da prihajajo Avstrijci ob Ibro, Bolgari pa prodirajo ob Toplici, pro« Prokuplju, ob Jablanici, v Lebane. Zdaj je šele nastala prava zmešnjava na labski cesti. Po niej se ie valilo vse iz Niša in Leskovca, kar ni moglo oditi z železnico. Po njej so jo mahnili na jug vsi iz Kruševca, tako pisarne, poveljstva, oblasti, ki so šele pred nekaj dnevi mislile, da jih ne doseže sovražnikova poplava.
To nI bil več navaden beg beguncev, z eno besedo, bilo je preseljevanje naroda. Ko je prvi voz zavil na prištinsko cesto, se poslednji še niso odpeljali iz Prokuplja; na ta način se je od Prištine pa do Prokuplja valila tri dni in tri noči nepregledna procesija vozov. Tako tesno so bili zvezani med seboj, da so se konji s svojimi glavami dotikali prednjih voz in pešec ob strani, ni mogel preko ceste.
Kjer je bilo Hato redkejše, se je lilo v jezero, kjer gostejše, se je oprijemalo nog, koles in obleke. Vse je bilo umazano: Ljudje, živina, vozovi, ki so se z naporom premikali.
Vse te gruče se vlečejo v nepregledni vrsti tri dni in tri noči. Fotograf bi jih ne mogel fotografirati, ker bi njegova slika ne objela vsega trpljenja od Prokuplja pa do Prištine. Tudi slikarju bi zmanjkale barve za to sliko.
Gruče, katere so včeraj in predvčerajšnjem zamašile ozke prištenske ulice, so našle pred hišami in pod strehami svoje znance, prijatelje in sorodnike. Kdor prihaja mimo. vprašuje že naprej: »Imate prenočišča?« Ali oni zmigujejo z ramami, »Kaj še! vsaj ga še mi nimamo!» Ob cesti stoje ljudje, ki s sočutjem spremljajo tužni pohod. A med njimi tudi radovedneži, ki so svoje čase istotako ogledovali beograjske parade. Nekateri iščejo v procesiji svoje družine, od katerih jih je ločila nemila usoda. Drugi zavistno motre vse, ki so srečno prisvojili vozove, se preskrbeli s hrano; vmes pa so tudi ob-upanci, izgubivši že prvi dan vso svojo voljo in moč. Sedaj ravnodušno gledajo tuje trpljenje. Mimoidoče spremljajo različne opravičene opazke, včasih pa tudi pretirane. Zdai pa zdaj množica glasno sočustvuje z begunci, zabavlja nad drugimi, ki morajo skozi šibe mimo njih.
VOJef vraga, kaj Je ta naprtil na svoj voz, kakor bi se selil na novo službeno mesto*.
»Tega poglej! Vse pohištvo vleče s seboj!* »Glej jih, tam mislijo, da gredo v kopališče.* «Tam državni vozovi za municBo, katero so gotovo prepustili sovražniku.*
«A ranjenci se vlečejo peš,* dodaja eden iz gruče. Resnično vozovi so vozili, kar se je le moglo vzeti seboj. Koliko te navlake bodo pustili pozneje v Prizrenu in zmetali n* nadaljnem potovanju. Zdi se da še vedno verujejo, da min*, nevihta in se vsak povrne zopet na svoj dom.
Pet minut približno so se mimo gruče, v kateri sem stai. vlekli sledeči vozovi:
Lep in prostran avtomobil s prav udobnimi sedežimi. V avtomobilu mlada beograjska gospa, njena sestra z visokimi nojevimi peresi za klobukom, povijajočimi se pod streho avtomobila. Poleg šoferja troje majhnih kovčkov z medenimi naboji in pet do šest velikih škatelj s klobuki. Na avtomobilski strehi veliki platneni kovčki z niklastimi naboji. To so dame, ki so zapustile beograjski korzo šele tedaj, ko so pričele že padati sovražnikove bombe. Dosihdob so se mudile v niškem parku, kjer je bilo istotako »precej življenja*. Sedaj potujejo dalje prepričane, da bo tudi na prištenski promenadi »živahno*. Prav nič ne vedo, kaj se dogaja in v vsem vidijo samo deran-gčment. Zdi se, da nas hočejo vprašati: »Bodite, prosim, tako prijazni in povejte, kateri hotel ima kopališče*. Tem damam je prinesla vojska novo vrsto zabave in nov tema za pogovor. Bile so že usmiljene sestre, sešile so si kostume z rdečim križem na prsih, se pustile v njih naslikati ter so ovenčale s cvetjem in pogostile z gorkim čajem mladega, ranjenega kapitana, ali vodile po svojih sobanah kakega inozemskega dopisnika. Več niso mogle, češ, da mora imeti človek jako močne živce, če hoče to izdržati. In ko so spoznale, da nimajo takih živcev, so pustile vse skupaj ter stopile v odbore za prirejanje koncertov in zabav na korist ranjencev. Njih zavest je bila mirna, da so s tem že poravnale svoj dolg «tej zemlji*. Ko je bilo treba na pot iz Niša, so obletale vse pisarne, kje bi dobile na razpolago avtomobil. In dobile so ga. Ce jim je odbil prošnjo poveljnik, je bil toliko prijaznejši adjutant, če jim je odrekel minister, se je obnašal tem Ijubeznivejše njegov tajnik. Odšle so na pot v promenadni toaleti, in razočarale se bodo, , ko stopijo v blato ter bodo zvečer, če se jim posreči priti do ' kake čevapčnice, večerjale iz starih papirjev kozje čevapčice | in sir. Ce jih danes ne doleti to, jih gotovo jutru
(Dalje prihodnjič.)
Dr. Ivan Hubad
v Skofji Loki
zopet ordiiiira is oppauijo m zobozdravnica dela od 8. aprila dalje.
pleskarska in ličar-sfta delavnica JEST«
«5 priporoča Izvršitev točo*, eeae zmerne.
88®
Naznanilo.
Dna 11. aprila 1823. bode v Bre-
fcioah na javni dražbi prodajalo	998
več vagonov vrbovlh sibic za pletarstvo.
Z četek lieitaeije ob 10. nri dopoldne-
Bi 149 u prevleko diranor tn draega pohištva r veliki Uberi, dalji različno platno la jate » tapeteik«, MdlarJ« L t d, priporoža tvrdka
A. & E. SkabernM
Ljubljana, Mestni trg 18.
Aktualna knjižica! Dr. Teodor Bartošek s
Modema družba in cerkev.
BroS. 4 Din, po poiti 20 p več.
V komisijski zalogi pri Tiskovni z? dragi v Ljubljani.
Kovinska valjarna išče od 1. maja dalje vrlega, solidnega
delovodjo
ki mora biti nujen potrebnega dela ia »etalorgičnih auanosti dobro izvez an pn montaži strojev. Prosilci, ne izpod 30 let stari, naj vpoš!jejo svoje ponndbe na Anonciii »vod Drago Beseljak ia drog, Ljabljana, So ina nlica o._J»<o
Prednaznanilo.
CIRKUS REHLOB
dospe te dni v Ljubljano. |
Otvoritvena predstava bo na velikonočno soboto r v nekdanji jahalnici na Bleiwelsovl cesti. B Ravnateljstvo. |
3gamn is
B B
B
B 8
Zaloga klavirjev iu piauinov
najboljših tovarn BBsendorfor, Csapka, Ehrbar, HolsL 3ebweIgbofer, Original Stlngl «4. iST* Toai na obroke.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC,
Si Modna trgovina
Ok — v________x	- ..
%
Ovokelesa. otroški vozlikl, šivalni strejl, pnev natika 1« strojni deli v veliki izberi. Spr -pmajo se v popolno poprave dvokolesa. ttrošbi vozički, šivalni in razni dragi stroji T9IRI1NH" tovarna dvokoles in otroških .thiuUnii , vozičkov, LJubljana, Earlovska jneta št. 4, Zvonarska nlica it. 1. Prodajalna: Stari trg št. 28	814
Samostojen
iamomerilec
*
t večletno prakso se sprejme eventualno takoj pri Sentjanškem pre-■nogokopu, And. Jaki!, Krmelj, Dolenjsko. — Plača po dogovoru. 989
Bukove, smrekove in hrastove
hlode
knpnje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah IVA" SISKA, tovarna parket in parne žage Ljabljana, Metelkova ulica št. 4.
Hlobute in slamnike
. e!i rrst, od preprostih do najfinejših nudi t zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
>9šli ia želez, postaja Domžale pri Ljubljani.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna .iela ter prooblikoje po najnovejši modi. V r.jubljani prevzema vsa naročila in moder-»izirenje tvnika Kevačevlč 1 Tr«*n v Prešernovi oliol it. 5, kjer se sprejema J006 v sredo in v soboto.
673
Za nakup manofafctornega blaga
se priporoča obče znana tvrdka	®<
R. MIKLAUC, Ljubljana,
Lingsrjeva ulica, Mestni trg. Pred škofijo
tik
Jadranska montanska družba
Brzojevt: .Jtontmna".	d. Z O. X.	Velelo« It 9.
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
. Tn vrsta kovin, rudnin ln kemikalij ter vsa indn Predaja in kupuje Strljske izdelke, spadaJo6e v radarsko, iužlnarsko
na debelo: smport. u t'^J*k0 ■troko- Ekspert.
Ljubljana, Mestni trg št. 19
====== priporoča: -
Perilo za dame, gospode, otroke; pletenine, rokavice, nogavice; bluze, spodnja krila, predpasnike.
Svila, modni nakit itd. — Galanterija.
ZNATNO ZNIŽANE CENE,
m
m m m
t/ m €

Dular S Fabiani
Zaloga: Skladišče Balkan, Ljubljana.
ČEVLJE
za aospede, dane in otroke,' čevlje za telovadbe, tenis j
ia kopanje iz najboljših; svetovnih tovarn raz po- j jilja na debelo ia aa > drobno po eodovito nizkih { veletrgovina i» ras-pošiljaloa ase i
R. STERHECKI,
Celje št 366, Sle*.
Sfahtaviita ilustrovani re-
Najfinejši ri ž
•	—.	M- ■ i i	__aJil«!. _	T rl 111'
i l
T	™	— - A •
£ italijanske znamke, VereeHi AAA Glace Sublime, oddaja v vsaki uiuoLiainad V.
H. KUSTRIN
LJUBLJANA
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debela Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnopnmijastih obroccv iz tovarne „WALTER MAUTINY3 Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje poluo-gomijastih obroč«v.
Centrala: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2.
Telefon štev. 588.	Brzojavi: Kuitrin Ljubljana.
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
Telelon štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 133. Beograd, Knez Mihajiova ulica 3.
M